14, Řtev.
V Novem mestu 15. julija.
1886.
Dolenjske Novice.
Izhajajo !• in 15. vsacega meseea. Cena jim je za celo Kdor želi kako ozuaailo v„DoIenj3ke Novice" ua-leto 1 gld,, za pol leta 50 kr, — NaroĚnino in dopise tisniti dati, plača za. vsako vrsto z navadnimi črkami sprejema J. Krajec v Novem mesiu.	8 kr. Ka enkrat, dvakrat 12 kr., trikrat 15 kr.
Heseda o zavarovanji življenja.
(Konec.)
Kateri pa ie namen lavarovanjii življenja? Da to pojasnim, sezinio nekoliko v navadno življenje. Človeška vzgoja, da namreč postane iz otroka deček ali deklica, fant, devica, pozneje mož ali žena, velja pri boljših stanovih jako veliko. Zato je treba leto za letom skrbnim starišem mnogo žrtvovati. Seveda tam, kjer postane iz dečka lilapec, tam ne stane odgoja veliko. Toda za vse dnige stanove je pa di'u<j;ače. Pride čas zakona, ko se mož zaveže, za zaročeno ženo do smrti skrbeti in otroke iz tega zakona primerno vzgojiti. Koliko veliko stala je vzgoja mladega zakonskega moža, kolika naloga ga pa čaka! Da redi vedno večjo družino, obitelj, treba mu je neprestano za njeno primerno življenje skrbeti. Od njegove pridnosti, delavnosti, spretnosti odvisi blagor vse di užine. Njegova naloga je, da svoje otroke preskrln. Da ta mora za starost skrbeti, s tem, da si kolikor mogoče prihrani. Da pa to popolnoma doseže, zato je treba dolgo živeti; predno seto zgodi, postara se Človek. Kedo pa more za gotovo reči, da bode starost 60. 70. let včakal? Koliko zdravih, krepkih mož v najlepši možki dobi pokliče Bog na oni svet v ravno tistem trenutju, ko so oni svoji obitelji najbolj potrebni, koristni! Koliko malo srečnih jih je v tem Časíi zapustiti družini p r e c ej š n j e premoženje, da ne bodo lakote in siromaštva trpeli! Da bi se temu nesrečnemu slučaju izognilo, da bi mogel skrbni oče tudi po svojej smrti vsaj deloma za svoje ostale skrbeti, zavaruje naj si Življenje.
Ko zavod izplača zavarovano svoto, skrbel je s tem oče za svoje otroke, kakor bi bil še mnogo, mnogo let živel. Tudi za premožne rodbine vgaja zavarovanje življenja.
Namen zavarovanja je tedaj jako hvale in vsega prepričanja vreden. Z zavarovanjem je pač Človek primoran, da varčuje in âpara. Kakor se more z dajanjem prihranjenih novcev v hra-
nilnico polagoma in gotovo varčevati, tako se more tudi tukaj. gotovo varčevati, toda s tem velikim razločkom, da ima tam varčevanje samo tedaj vspeh, ako se to veliko let stori, med tem, koje tukaj vspeh lehko precej mogoč.
Kedo naj se zavaruje? Zavaruje naj se vsak, kedor hoČe jedenkrát, ako ga neprevidna smrt prehitro iz tega sveta pokliče, ter nima sam precejšnjega premoženja, svojej rodbini, svoji žlahti kaj zapustiti. Dalje naj se zavaruje vsak, kedor hoče na svoje stare dni zraven svojih pri-hranjenili novcev, si na laliek način še posebej kaj prihraniti.
Osobito za stariše, ki imajo otroke, je dobro, ako se za njih prihodnjost tako skrbi.
Ali je zavarovanje koristno? Zavarovanje je le tedaj koristno, ako se zavaruje pri poštenem zavodu, ako se [irevisoko ne zavaruje, da se morejo premije lahko plačevati.
Kako naj se zavaruje? Tu pa je treba največ pozornosti. Vselej predno se sklene pogodba s pooblašcenceni ^zavarovalnega zavoda, naj se vsak vestno vpraša : kakošen namen ima zavarovanje? iloČem jaz sam imeti od zavarovanja dobiček, ali pa moji dediči?
L'ri katerem zavarovalnem zavodu za življenje naj se zavaruje? V Avstriji imamo dandanes okoli 20 zavarovalnih društev za življenje. Vsaka po mogočnosti gleda mnogo zavarovancev pridobiti si, Dokler se nekaterim društvom nezgode ne pri-petć, toliko časa morejo pošteno ravnati. Kakor hitro jih pa občinstvo le nekoliko zapusti, potem pa takoj zaČnó na vse mogoče uačine slepariti. Zato pa je namen tega sestavka naše ljudstvo opozoriti na to, da ne sme ono vsakemu tujcu verjeti, kaj bode ta vse pripovedoval, ter s popolnoma tujim človekom pogodbo skleniti in to z zavarovalnim društvom, o katerem popřed nikoli ni ničesar ne slišal; še manj pa bral. Dostikrat se tudi pripeti, da mu pove dosti manjše premije, katere bode plačeval, potem pa se pokaže dejansko vse drugače. Začetkoma si zavarovanec ne upa ugovarjati, pozneje pa sprevidi, da je bil osle-parjen. Sedaj hoče svoje vplačane deleže ali premije nazaj, pa mu zobe pokažejo. Povedo mu,
ako ne bode vedno praviloma plačeval, zapadejo vse vplačane premije. Take in jednake spletke pomagajo sicer nekaterim društvom nekoliko časa, da na videz procvetajo, pozneje pa tolikanj liitreje zmrznejo.
Kdor hoče na jiošteu način svoje življenje na kateri koli način zavarovati, naj se obrne do domačih pooblaščencev v svojem domaČem kraju, ali pa v bližini, sploli do tacega poverjenika, do katerega ima zaupanje in katerega pozna kot p o-štenega in značaj «ega človeka. Tak gotovo ne bode zastopal kakega slabega društva, na njega sme se že zanesti, posebno ako ima li ta zastop že dalje časa. Od njega si vse natanko dopovedati dá, katere dolžnosti prevzame z zavarovanjem in katere dolirote ima pričakovati. To je izraženo v Štatutiii, katere ima vsako društvo ; te je treba natanko prebrati, potem pak naj se še le zavaruje.
Da navedem imena nekaterih dobrih zavarovalnih društev za življenje, omenjam sledeče : Assicu-razioni Generali, Anker, prvo občno ogrsko zavarovalno društvo, prvo obČno nradniáko društvo, Jauns, Riunione adriatica di Sicurtà, Slavijo. Kdor se pri teli zavaruje, gotovo ne stori napačno in nij se mu bati, da bi te društva svoje pogodbe popolnoma ne držala.
Bralcem „Dol. Novic" hočem pa tudi s številkami blagi namen zavarovanja življenja dokazati. Leta 1884. bilo je vseli pri avstrijskih zavarovalnili društvih za življenje zavarovanih 331.318 za svoto 4ó8,044.47.-i goldinarjev.
Ako se pomisli, da je bilo toliko ljudi za tako veliko svoto zavarovanih, mora to gotovo dobro biti; dalje, Če pomislimo, da bode v teku 20 let ves ta kapital plačan, sprevidimo : koliko veliko dá se napraviti s skupnim varčevanjem. Koliko veliko dobrot napravil bode ta denar s tem, da bode na tisoče obitelj obvaroval pred siromaštvom in lakoto, kolikim bode pomagal, da bodo zamogli začeti obrt, kupčijo, da bodo za-mogli dobiti službe itd. itd. — vse to na podlagi „z združenimi močmi".	A. L—e.
(Pri zavarovanji zojjer ogenj delajo tudi nekateri gospodarji neprevidno; plačujejo od visoke svote, a če pogorijo, plača se jim le toliko, kolikor se res škode pripozna. Preglej toraj poprej, koliko je vredno poslojije — za toliko se zavaruj, in ne za več! Yredništvo).
Obrtnija in rokodelstvo na Dolenjskem.
(Konec.)
Tovarno za železo, lahko rečemo Dolenjci, imamo, pa ponosni ravno ne moremo biti nanjo. Pomislite; vodja te tahrike ima kacih 1600 gl. letne plače; manjši uradniki v drugih jednacih
tovarnah pa zaslužijo po 2000 gl. na leto; tukaj imajo 800, 400 gl. plače. Namesto električne ali vsaj plinove razsvitljave žalostno brlijo pred vsa-cim delavcem motne lojeve sveče. Mirno se v tej fabriki življenje odpletava; malo je delavcev (150 — 170 —; njih število se vedno menjava, in naše krčme ne kažejo prijaznejšega hca, kakor drugod v skromnih razmerah. Ldite v gorenji Štajer in videli boste, kak obraz tam industrija, tovarne za železniuo kažejo. Ves okraj, kjer je ista, kaže veselo lice. Idi v nedeljo mej bradate močne kovače v istih krajih in vprašaj krčmarja, mesarja in druge, ako svoj račun najdejo ! Veselo razbi-javanje s kladvi slišiš odmevati in vesele obraze na starih in mladih ; živijo dobro. In vsak ne-kovač ima svoj dobiček zraven ; veselo vriska voznik, hodeč zraven žrebcev, vozečih s „parizerjem" železnino k železnici. V teh krajih še slišiš kako krepko zaukanje iz slovenskega grla; tam in v krajih, kjer premog kopljejo, nahajaš na stotine slovenskih rojakov, ki doma kruha ne najdejo; predobra njih delavna moč se pa tam visoko ceni in uporablja.
Z ogljem se kuri v naših fužinah, kjer drugod ceni premog to stori in se oglje le v posameznih slučajih uporablja. Ogelj je nesrečna prikazen, koder ga človek v večjej meri vidi, ker priča, da smrtna sekira udarja po vas, krasni gozdi naših planin!
Velika lesna trgovina nastala bi tam, kjer so ljudje zbog predrazega izvažanja primorani, na tak naČin lepe svoje gozde ukončavati; žaga zraven žage bi stala ob naravnili jezovih naše Krke in drago prodane deske vozarile bi se v Trst ali drugam. Za male denarje naš Človek svoje gozde prodaja v pripravo oglja; tam ob južnej železnici v Borovnici in doli naprej je našemu možu gozd vinograd, ki mu daje to, kar potrebuje za potrebna plačila. Tam obogatevajo ljudje pri lesnej trgovini in vsak svoj hrast, smreko, hojo drago speča; drago ram in drugod ob železnici prodajajo bukovje. Pri nas dobiš lep hrast za par goldinai jev, smreko ti vzame kak Žagar, ki ti je drago vožnjo desk pri kupu uračnnil in bukovje in drugi les posekava» za ogljeno kopico, 30 do 50 krajcarjev seženj na rastlini. Tako je v našej prijaznej dolini mrtvo, tiho; gori na planinah se žarijo ogljene kopice in v tihi dol razlega se glas zamahljajev, ki podirajo gozde naše, barikade naše proti gladu, proti vsem družim sovražnikom življenja narodovega!
Je že tako, živeti se mora in ker druzega zaslužka ni — hajd v gozd. S solznimi očmi podere trpin slovenski veličastni hrast, da dobi za sol, da umiri eksekutorja, ki doli po cesti proti njegovemu domu koraka. Tako se podira narodno gospodarstvo, narodno premoženje slovenstva, in
èez razvaline jedciikrat bogate dolenjske narave brila bo mrzla sapa, proti kojej ne bo imel naš človek razgaljenim prsom odeje! — Pogozditi morate, kjer ste sekali! Čudueži, s čem neki, s 30 do 50 kra-jcarjev, za koje smo prodali seženj bukovih drv na rastlini, ali s tem, kar nam vsako leto ve5 ali manj po naših vinogradih, po strni — ropotajoča toča pusti?"
Kaj je novega po avstrijskem cesarstvu?
rtič ëtruc skrije svojo glavo, kadar se mu bliža nevarnost, če§, da ga ne bode nihče videl, ko on nikogar ne vidi. Tako nespametni mi nočemo biti, nevarnosti ne bodemo pokrivali. Preti nam grozna poSast — kolera. V Trstu in Reki jih je užt; nekaj pograbila neusmiljena morilka, skoraj gotovo se tndi nas ne bode ognila. Zato, Dolenjci, pazite, da bodete živeli trezno, varujte se nezreloga sadja, slabega piva, glejte na čistost — in nikar se ne prehladite.
Avstrijsko kmetijsko društvo „Mittel-
strasae" skliče v kratkem velik kmetski shod iz vseh avstrijskili dežel, da se posvetujejo, kako bi se naj bolj pomagalo trpečemu kmetu. Pač prav potreba je — da bi le kaj pomagalo !
Naši bratje, Sloveiici okoli Trsta, morajo prenašati velike krivice od tržaških Laliov. Zato nameravajo sklicati velik tabor v tržaškej okolici, na kterem bodo pred vsem svetom razkrili laško zlobnost.
Naš naučni minister Gauč je šolnino tako povišal po latinskih šolah, da moi iijo plačevati dijaki odslej na Dunaju áíj, po druzih večili mestih 40 in po malih kakor v Novomestu 'Í0 gold, na leto. To je za proste ljudi velika nadloga — zlasti tudi za nas Dolenjce; ako pošlješ svojega sina v prvo šolo, moraš precej prvi mesec samo šolnine plačati — 15 gold. Marsikak nadarjen kmečki sin bode moral zavolj tega ostati — doma !
5. t. m. je bil v Ljuldjani občni Zbor družbe SS. Cirila in Metoda, ki je pokazal, da reČ dobro napreduje. O tem bomo Se spregovorili kako besedo — gotovo lie zastonj !
Kaj je novega po širokem svetu ?
Rusi še vedno pisano gledajo bolgarskega kneza Aleksandra, ker noče plesati, kakor oni godejo, ampak tako kakor se zdi njemu najbolj prav. Ali Eulgari ga ljubijo dobro vedé, da jim je le on pripomogel, da so zmagali. Sicer pa ni liusom nič kaj zaupati, da bi ne jeli štrene mešati tamo kje ob Črnem morju.
Po Srbskem se prikazujejo mnogoštevilne čete hajdukov — roparjev.
Tudi po Macedoniji južno od Bulgarije, kjer živi veliko Bulgarov, nekako vrč; bolgarski ljudje podpihujejo narod, naj se vprč in sklene z Bulgarijo.
Angleži imajo volitve. Ministru Gladestonu, ki je hotel Ircem pomagati, ne gre dobro : kaže se, da ne bode dobil zase večine. Skoda, da blagi mož ne more doseči svojega lepega namena ! A kar ni danes bode jutri. Svet se suče brez prenehanja.
Gospodai^ke stvari. Poduk našemu kmetu.
Da se iztrebi žida (zadrge) iz detelje, priporoča „F. A. Ldw." to-le sredstvo: Živa nit obsega mnogo strojne snovi (Grerl)saure). Ako se jo polije železnim kislekom (Eisenvitriol), naredi se kislekasto železo, zaderga oČerni, niti se pretrgajo, skrčijo se. Zato zadosti, da se Ul delov železnega vitrijola v lOO delih vode raztopi. Z polivalko, ročno- ali povrtno brizgljo se ta tekočina urno stopi ter prav Hno na polji razdeli. — Detelja ])ri tem škode ne trpi, nasjiroti se prav vspešno raste. Kes, da to sredstvo prečudno upljiva. Poleg tega se lahko prenaša, razdeli na muogo kosov (bitev). Lahkim trudom, jako ceno in sigurno rabJjivo. Dobro se obnese v rabi.
Poljedeljstvo.
Ne orj i plitvo, llustiinam se mora z globokim oranjem odpreti obilejši zaklad, obilejSa kaščii, iz katere veJiko več živeža zajemajo. Zemlja ima v sebi ddkaj redilnih tvarin, katere pa ])0stanej0 še le tedaj sposobne za rastlinsko hrano, ko jih je zrak prešinil in nekako prekuhal. Preskrbi se zatorej z dobrim oralom, s katerim ti bode moči tudi globočje orati.
Ker uže govorim o dobrih oralih, naj ti prav toplo dosedaj v naši domovini le malo znana nekatera orodja opišem. Ce imaš kaj prida koruze posejane, veš, da te okopavanje in osipanje ne malo stane, ker delavci so dan danes silno dragi. 1'mni kmetovalci napravili so okopovalno oralo, s katerim koruzo, krompir, peso, zelje i. d. oko-pavajo. Da se to orodje rabiti more, je pač nepogojno potrebno, da je bila koruza, aii krompir, ali pesa sajena v lepili rednih vrstah. Kes je, da okopovalno oralo le med vrstami dela, med rastlinami v vrstah pa se mora z motiko okopavati, toda vendar se silno mnogo troškov prihrani. Še hitrejše, lepše in res popolnem dobro pa dela osipalno oralo, s katerim je móči koruzo in drugo kaj lepo osipati. V jednem dnevu moraš sam z jednim konjem, ki ti vleče to osipalno oralo, osuti (> do S oralov koruze! To je gola resnica in le kedor sam skuša s tema oraloma, mora
verovati v njiju veliko korist. Ker tudi uiste dragi, priporočam ti jih prav toplo.
Ob Savi pri LjubljaDi sem sam videl, kako ljudje s tacimi orali osipavajo.
Piše se nam:
Iz St. Jerneja 4. julija. — Ko je bilo od našili dugiiih pastirjev naznanjeno, da pridejo preÈastni knezo-skof, g^ibalo se je mlado in staro : mladeniii so postavljali mlaje, enega celo 30 metrov visocega, dekleta so vence vile, olepSava 86 je naročala. Vse se je bilo tako rekoi ogrinjalo v praznično obleko, da bi dostojno sprejelo milcetljivega kneza. —
Delali HO se napisi, privezovali transparenti (Sez ceste ali slavoloki, obešale zastave, ki jih je mnogo bilo pri vstopu v naào faro, po Št. Jerneju in še na dalje po onili krajih, koder so se od nas odpeljali na dalje birmovanje, Nasa odrasla mladina, je hotla pokazati svojo vdanost, ljubezen, spoštovanje milemu knezu tudi s tem, da je blizo GO ali Se veČ, vrlih in Čilih mla-deničev jahalo na lepih konjili naproti do meje naše župnije. Lepo jih je bilo viditi, na Èilih konjih, prva dva zastave v rokah, dmgi opasani čez rame s trobrojnimi trakovi. Zbralo se se je tudi mnogo drugih ob&anov, in Šolska mladina z učitelji in učiteljico, ter so čakali na prihod, držeči v rokali zelene lipove vejice v pozdrav. — Naproti pa jim je hitela uniformirana „požarna hramba". Več voz, med njimi gosp. župan in gosp. kajjlan peljalo se je do meje, da milega kneza pozdravijo.
Oboli 7 ure pripeljali bo se mili knez, tu nastane neka resna tihota ; k kočiji spoStljivo stopi blagorodni gospod Ignac Wutscher kot predsednik krajnega Ěol. sveta, in g. nadučitolj, ter pozdravita v svojem in v imenu šolske mladine milega kneza. V cerkvi podele g. župnik Bv. blagoslov z sv. Kešnjim Telesom. — Po kratki molitvi spremimo milega kneza v novo hiao gosp. župnika, ki je bila zelo okinČana. Pred vrati jih še pozdravi z lepim in srčnim govorom Šolska deklica Matilda, hčerka nad-učileljeva, jih prosi blagoslova in jim podeli v dar prekrasen šopek cvetlic, katere je skrbna gospica učiteljica prav umetno splesti blagovolila.
Pozdrav „Matilde" se je glasil:
Z velikim veseljem, vsem spoštovanjem in otročjo vdanostjo stopim pred Vas, prevzvišeni gospod in knezoškof, da Vas ponižno pozdravim Y imenu otročičev, ki želijo prejeti zakrament svete birme. Premi lost! ji vi gospod, kot naslednik sv. apostelnoT izprosite nam iz nebil svetega Duha, da nas razsvetli in potrdi v sveti veri.
Prosim tudi prisrčno, podelite nam svoj apo-stoljski blagoslov, da ž njim pokrepČani srčno hodimo po pravi poti proti svetim nebeaom. (Tu flo pokleknili otročiči.)
V imenu svojih bratcev in sestric še prosim, sprejmite premilostljivi gospod knezo-škof iz naših rok šopek cvetlic v znamenje, da hočemo z nedolžnostjo sroii, živo vero, trdnim upanjem in gorečo ljubeznijo postati iu ostati prebivališče svetega Duha in Vam svojemu duhovnemu očetu iivaležoi in pokorni otroci!
Prelepo se za vse to mili knezoškof zahvalijo; priporočajo otročičein vse lepe čednosti in jim podelč sv. blagoslov. Drugi dan, to je v petek bil je dan počitka in pripravljanja. Mili knez 80 ob osmi uri zjutraj brali tiho sv. mašo, pri kateri se je dostojno pelo. Po zajtrku so bili zaslišani ključarji in drugi možje, ter so razne želje o cerkvenih slovesnostih milega kneza prosili. Popoldne so šli ogledat staro, opuščeno cerkev v gradu Pîeterje, sedaj lastnina baronic „liMSch«.
Zvečer so pa Št. Jernejčanje hotli milemu knezu nekaj posebnega pokazati ; kolikor je v takem kraju mogoče so razsvetlili svoja stanovanja in napravili podoknico ali bakljado.
Mnogo zaslug ima g. kaplan Ig. Žitnik, ki je o pravem času, s pomočjo sosešČanov skrbel za olepšavo, pripomočke za razsvitljavo^ godbo iz RudolTovega, ki jo z balončki, lam-pijoni, baklami tako gledalce očaral, da je bilo povsod slišati le en glas „ÍKvrstno". Novomeška izvrstna banda z izvežbanim kapelnikom je igrala po Št. Jerneji koračnice, med ba-kljami, ki so jih nosili požarniki do stanovanja preč. knezo-škofa. Ko so tje došli, so domači pevci in pevkinje s pomočjo še nekih vrlih drugih lepo pesom peli v pozdrav, potem pa še dve drugi. Kar se prikažejo mili knez, ter se zahvalijo za milo petje, rekoČ, da jih je vse to zelo razveselilo.
Precej na to pa, ko banda svira krasne melodije, so pa raketelni kanali svojo Čarobno moč, ki so se zmiraj med petjem in godbo spuščali.
M. g. knezoškoť so potem sami ogledali razsvetljavo, ki je bila po besedah pričujočih množili gospodov tako krasna, da kaj tacega na kmetih nikakor ne bi bilo pričakovati.
Drugi dan ob osmih so imeli mil. g, knez sv. mašo, prelepo pridigo ter so birmali !)90 otrok. Po okusnem kosilu so še nektere reči ogledali — mi pa smo jih kaj neradi pustili izmed svoje srede ob 6, uri zvečer. Lepi dnevi njih bivanja pri nas nam ostanejo neizbrisljivo v spominu,
(Opomba vredn.: Ker manjka prostora, smo morali okrajšati.)
Iz Ribnice dne 28. juaija. V „Dol. Noy.'= 0(1 15. junija t. 1. st. 12. se je častiti gosp. dopisnik iz Kamniškega okraja oglasil. Med ■več drugimi priporočili je označil tudi gorjé vsied Spirita in drtigih žganih pijač.
Vflied tisteh pojasnil je razvidno, da špiritu je zajïotovljena kupčija po državniii temelnih zakonih. Spirit z vodo in škodljivimi esenci pomešan , pa Tli več špirit, tomuč nezdrava in škodljiva brozga, ktera se prodaja po javnih tržiSČih, v veliko Řkodo človeškemu zdravju. Zato mislim, da se prodajalci tacih spridenih pijač ne morejo opirati na kak veljaven zakon, ampak da se dá. zoper nje obrniti za kranjsko vojvodino veljavna postava, ki je potrjena 27. februvarja 1866.
Nemogoča je misliti, da bi imenovani člen imel tako malo veljave, da bi se le kako nezrelo ali sprideno sadje po njemu zamoglo s tržišča odpraviti. —
Mi mislimo, da ee sme po njem odpraviti vsaka jed ali pijača, ki je zdravju Škodljiva. Le proti tem naj ee ostra postopa.
Nikakor pa bi ne bilo ume&tno, špirit in drage Žgane pijače visej obdačiti, vsbJ ohdačeni smo uže vse stransko, tako rekoč do ušes.
Ako bi se pa žgane pijače višej obdačile, bila bi vsestranska ekoda za občinstvo, le po-narejavci spridenih pijač ne bi bili niČ Škodva-ni ; še ponosni bi bili, rekoč^ mi od naših pijač velik davek plačujemo in imamo popolno pravico prodajati slabe pijače. Tistega davka pa bi ne Čutili, voda je zastonj, strupa se pa ne manjka, prodajali bi le še slabše pijače !
Dostavek vredniŠtva: Vse to bi bilo prav, ako ne bi ljudje sami delali doma iz Špirita in vode „jerus" ter z njim pogubljali duše in telesa! Kako bodete pa tu pomagali? Dokler se bode špirit prodajal tako prosto vsaeemu, bode žganjarjev vedno več !
Iz kočevskega okraja Poljanice. — Tudi pri nas beremo „Dolenjske Novice", in težko pričakujemo vsaki mesec prvega in petnajstega. Ali žnli Bog nič kaj veselega ne slišimo. Ravno taka je pri nas. Bog nas je vdaril z mrazom, ki je pokončal večino vinogradov, tudi toča in suša nam je vzela veliko krme, ječmena, pšenice in rži. drešenj, češpelj, jabelk in hrušek je prav malo. Samo kajžarji se množijo, ker jih je v našem okraju že več kakor kmetov. Kupi si mal vinogradček ali njivico za majhen denar — in sedaj pričakuje, da kmet podere staro leseno hišo, kaščo, hlev ali pod — to si kupi, pastavi — in nov kajžar je narejen. Kaj se pa godi potlej — v('i vsakdo.
Se veliko slabeje se godi našim bližnjim sosedom z velikih hribov okoli Ga&e, ker tukaj
leži sneg Še po Jurjevem in tudi že meseca septembra. Prebivalci živijo sploh s tem, da delajo leseno posodo, korce, kabljice, škafe i. t. d. — Bralec, lahko sv misliš, kako je tu žalostno!
Pred 30 in 40 leti so si moški dosti zaslužili v vnaajih deželah, posebno na Bavarskem z vsakovrstnim prodajanjem, zdaj to ni več pri-puščeno. Nekteri so se preselili v Ameriko, kar ni čudno — vsak si pomaga, kakor more.
DomaČe vesti.
(Gr. prof, Šuklje), državni in deželni poslanec, je v soboto 10. julija v mestni hili govoril o svojem delovanji pred obilno množico odličnih poslušalcev.
(Narodna čitalnica v Dobličah) pri Ćrnomlji priredi dne 18. julija ob 4. uri popo-ludne veselico z petjem in plesom, h katerej uljudno vabi odbor.
(Birma). Milostljivi knezoškof ljubljanski, ki so biřmovali zadnje dni junija in julija v nekaterih farah po Dolenjskem, so bili kaj lepo povsod sprejeti. Slavoloki s primernimi napisi so bili nastavljeni, maji z venci so atali kraj hiŠ, hiše so bile razsvetljene in druge lužice so gorele. Pokali so možnarji, zvonovi zvonili, nasproti so hiteli otroci in odrasli ter pozdravljali milega pastirja. Kaj lepo so bili sprejeti knezo-škof v Leskovcu, kjer so jim pevci več pesem zapeli. Eno je v ta namen navlašč zložil gosp. župnik Dolinar, a vglasbil jo sam imeniten glasbenik Ne dve d v Ljubljani. Yelikansk je bil vsprejem tudi v Št. Jarneju, kjer so » čilimi, okrašenimi konji milostljivemu gospodu naproti hiteli ter ga spremljali. Prepričali so se vrhovni dušni pastir, kako jih ljubi in spoštuje naš verni Dolenjec.
(Strela udarila) je 26. junija popolu-dne v skedenj Josipa Cešarka iz Nemška vasi pri Ribnici, Ogenj, ki je bil vsled tega nastal, končal je omenjeni, in poleg tega nahajajoči se skedenj — sina imenovanega gospodarja. Požarna hramba iz Dolenjevasi in iz bližnje okolice na kraj ognja prihitevsi gasilci z brizgalnicami, — pripomogli so, da se jo ogenj udušil in zaprežila večja nesreča. Ponesrečena gospodarja bila sta za kakih 5—600 gold, zavarovana, a škoda je znatnejša.
(V državnem zboru) izročil je bil poslanec V. Pieifer tudi prošnjo občine Brusnice, po hudi toči poškodovane, za državno podporo. Prošnjo občin Ilaka, Krško in Cirklje za odpis davka vsled poškodovanja po mrazu izročil je bil isti poslanec dne 8. p. m.
(Umrl) je 4. t. m. župan Cerkljanski, posestnik in podjetnik Ferenčak v Skopicah.
(Slovo) »o Tzeli KrÔBiii od svojej^a bivšega sodnika, g. J. Yencajza ua tako lep uačin, poelavili BO ça tako močno, kakor je pač odličeu domoljub zaslužil. Skoda, da ni prostora v našem listu, da bi to popisati mogli.
(Nove T o 1 i t v e) za občiuski odbor Krški zvrSile 80 bo 29. maja t. L za 3. volilni razred; volitev občinskega starejšinstva pa 1. t. m., pri kateri je bil županom (že v ČetrtiČ) izbran Viljelm Pfeifer, županovim namestnikom g. Fr. GregoriÈ; drugim občinskim svetovalcem g. R. Engelsberger, tretjim pa g. K, Schenner; razeu imenovanih so izvoljeni občinskimi svetovalci: gg. A. Rupert, grof Aiiersperg, J. Vanič, A. Jugovic, y. Rostobar, J. Dime, J. Pire.
(Iz Metlike.) Pri občnem zboru poddruž-nice družbe sv. Cirila in Metoda za Metliški okraj s sedežem v Metliki, bilo je začasno na-čelni&tvo stanovitnim izvoljeno; prvomeetnik je tedaj g. Aieš, dekan; namestnik g. Štajer, notar; tajnik g. Navratil, zasebnik, nsmeet-nik g. Zupan, davkarski pristav; blagajnik g. Jaklič, svečenik; nameetnik g. Hest, nad-iiČitelj. Ob jednem je bil tudi jegnoglasno za poddružničnega zastopnika izvoljen druStveni blagajnik g. Anton Jaklič,
(Za notarja v Trebnjem) je imenovan g. Viktor Schonwetter, o katerem se pa govori, da ni zmožen slovenščine. Čudno!
(Izid porotnih obravnav), ktere fio se vršile od 30- junija do 9. julija pri c. kr, okrožnem eodiSČi v Novem meatu, je sledeči:
1.) Deč 30. junija Franc Makovec iz fjočne, zarad budodeletva uboja 2 leti težke ječe;
9.) dnč 1. julija Jožef Tomšič iz Velikih Lašič, zarad hudodelstva uboja 5 let težke ječe;
3.)	dníí 2. julija Franc Černe iz Brdarec, obtožen zaťad hudodelstva uboja, obsojen le zarad pregreĚka prekoračenja opravičene BÎlobraui na 5 mesecev zapora;
4.)	dti? 3. julija dopoludre Matija Sladič iz Svinjskega, zarad hudodelstva težke telesne poškodbe 14 mesecev težke ječe;
5.)	dnč 3. julija pcpoludne Anton PeČe, zarad hudodelstva uboja 6 let težke ječe ;
6.)	dnč 5, julija Matija Jaksa, Martin Stravs in Jožef Stravs iz Gribelj, obtoženi zarad hudodelstva ropa, obsojeni le zarad prestopka proti TarnoBti telesa, in sicer prvi na tri tedne, poslednja vsak na 14 dni zapora;
7.)	dnč 6. julija Janez Sterk s Pake in Jožef Barič iz Dola zarad hudodelstva goljufije, prvi 15 mesecev, drugi 13 mesecev težke ječe ;
8.)	dnč 7. julija Marjeta Ounk iz Gradišča, jsarad hudodelstva detomora 10 let težke jeČe ;
9.)	dnč 8, julija dopoludne Franc Pene iz ČemŠa, obtožen zarad hudodelstva uboja, obsojen
le zarad pregreška prekoračenja opravičene silo-brani na 8 mesecev zapora;
10.) due 8. julija popoludne Janez Juráič iz Cerovca, obložen zarad hudodelstva uboja, obsojen le zarad pregreška prekoračenja opravičene silobrani na fi mesecev zapora.
V mesecu Juniju v Novomesto vraćujoča se pisma:
Janko Huscr, Lipuik Netretič ree. — Janez Ka-pu8, Studenćiee Lesce — Josel" Strniša, Newyork ree.
—	Ivan KorDsić, St. Teter — Joseí AuuiKlick, lAauz
—	Jakob Novak, UallLeukircbcii — Josef Strniša, Newyork, r. r. rec. — Joaet /arko, Mittelarth posta Krško — Alois Karal, Agram — Fortunat Hočevar, Meidling — Daniel Damnjaiiovič, Kaiiting,
Smešnice.
Navih'ië midi v prcjhijih řanÍk.
Grajšéak: No sosedje, kaj dobrega mi prinesete? — Kmetje: Ne prinesemo ravno nič, gos-])ođ »labtni! radi bi še le radi kaj imeli? — Graj-ěčak: In kaj ima to biti? — Kmetje: Saj vejo, gospod /Jahtni, da so njih ranjka mamka, Bog jim daj večni mir in pokoj! pred 15 leti naSi cerkvi nove orgije podarili; unidau smo jib îH>]>raviti dali, tukaj je rajteiiga, 18 gold, in a) kr. je to ,,koštalo." — Grajsćak: Ja, možje, kaj pa je to meni mar? — Kmetje: Seveda, Oospod žlahtni, veudar ue l>ojo „pogerjvali" da bi mi za Šenkano reč še „unkoštcnge" imeli. — Grajfičak: (nejevoljen): Jili pa nazaj vzamem, če jili noôete. — Kmetje: A! tega pa spet ne, kar je „šenkaiio je šeukano". Pa „unkoštinge'' bojo plarali, — (írasěak: Na! kaj taeega pa še
nisem slisal !
„Nov."
la otroijili tist. — Imeniten gospod je obiskal znano rodovino in posadil malega deOka na kolena, da jo jabal. „Hop, hop, bop! To ti je vseĚ, kaj ne, sinko?" — „Kaj pa da, ali na pravem oslu je se bolje jahati!"
Pomilovanje. — Mestna gospa opazujeslepi'-a, kteri 8 palieo tava po ccati, in vsklikne: „Ubogi revček, kako bo pa po noči bodil, ko že pri belem dnevu nič ne vidi!"
Pozabljivost. — Kmetič je hotel kravi»*.» na someuj gnati, da bi jo prodal. Opravi se praznično, vzanie novo vrv, da bi jo kravi otvezil okoli rogov, in ravno stoji pred hlevom. Mimo pride sosed iu ga popraĚa, kam da ide. „Na somenj kravo ua prodaj poženem", se odreže urno. j,Prav, prav," zavrne sosed, bova pa skupaj korakala, ho kraji Cas," Pri teli besedah so kmetić chrue in hiti s sosedom proti mestu. Tje přišedši, se podasta naravnost na živinski somenj. Znancu jih zapazi in popraša: „No, Tine, kaj bos IH knpaval?" — „Nie, kravo sem prignal na prodaj?" „Kje jo pa imaš?" Kmetič se plašno ozre in ves prestrašen pravi: „Gotovo aem jo domá pozabil, če je nisem zgubil."
Loterijske srečke.
Tnt 3. jnlija	42 89 73 44 82
Gradec 10. julija	69 89 16 19 52
Zalivala.
\"sem, ki so pokojnemu velečastitomu
P. Rafaelu Klemenčiču,
C. kr. gimii. profesorja zadujo čaat skazali, zlasti preiniloHtaeuiu gosp. proštu iu celemu prečastitcmu kapiteljna, sosedni dulioTÔini, blagctrodnemn g. gimna);. ravnatelju in gg. profesorjem za prekrasen veuec in spremstvo, gg, uradnikom, alavnl meščanaki straži, darovalcem vencev, gimnazijakim dijakom za 4 prelepe ventîo in spremstvo, zlasti dijakom pevcem za milu iu v resnici dovršeno petjo, kakor tudi p. n. prcbivaluem mesta «a mnogobrojno vdeležbo pri pogrebu izreka najtoplejo zahvalo
prcdstojiiiSlvo franrmkanakegiA samostana v liudolfovcm S. julya 18SG. |tíl]	P. Hugolin Sattner, gvardjan.
Tužnega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je nas preljnbljeni soprog, oziroma oče in stari oče, gosjwd
Josip Souvan,
lastnik posestva „Trebesymt" pri Ločni,
po kratkej bolezni, previden sè svetimi zakramenti za umirajoče, danes ob 9. uri zjutraj, v 82. letu svoje dôbe, mirno v Gospodu zaspal.
Telo predragega pokojnega bode v petek ob 5. uri popoludne v lastnoj liiši blagoslovljeno in potem ua Dolenje Kamence preneseno ter ondi k večnemu poůitku vloženo.
Svete maše zadušnice služile t^e bodo v množi b cerkvah.
Blagi rajnki bodi priporočen vsem sorodnikom, prijateljem in znancem v blagi spomin in molitev.
Ločna, 7. julija 1886.
Julija Souvan roj. Bosnyak,
Koiiroj;!.
Poldi Moll, Josipina Souvan, vnuk.	Julija Moli roj. Souvan,
[al j	lííeri.
V"

v. H. ROHRMANN

7
naslednik JOS. STRZELBE T Ijubijani
kupuje T vsaki množini po najvišji ceni :
češminjevo lubje, norice (Belladonna), jeternik (Leberkraut), sladke koreninice, volovski jezik, štnarnice, kuhinjske kosti,
[26-9]	i. t, d.
Ha Dolenjskem prevzame
blago iz prijaznosti gospa
Marija Kohrinaiin
v Rurtoli'oveni (Novem mestu), kjer se tudi razno milo (žajfa) in sveče pri euaki kvaliteti po ravno istl ceni dobé, kakor kje drugod, ako se resnična cena pove.
Bi*


Poljedeljski stroji od najbnij priznttnih tverdk pn fabri.ških conah in Hicnr : GoepelDVi in ročni mlatilnl stroji, 5ísiilntce,í1to>snaíi1flloe, klajere;-nice, kcruznlce, rDpareznice žernikl. Vso t razaili voli koiti iti jakosti^ dalj paganjalke (pumpo) potem zn josoiiiko
sojo vinske- in sadno tt»kalnice, m a I n I za grozdje
itd,itd. itd
Kmetovalcem, k t e ri teh prekoriatnšh in raltljlvili strojer no mor«jo takoj «ti, dovoli se dalji obrok; šivalni stroji na izl^oro, blagajnice raíiio-vratne, vam« {»roti oglju in vlomu po prav nizki oeai. Z odiiôntm spoItoTanjom
Franjo Detter v Ljubljani
[66—1] nasproti ^oloKDOga mosta.
Šivalni stroj za črevlje
akoro nov, proda se zavoljo smrti lastnika mojstra. [57-2j___Franfcižka Suhi, v Novem mestu.
Xlaznanilo.
Podpisani naznanim, da sem prevzel usnjarijo od g. Frane Kas^telica in hb preselil s svojo usnjarijo v njegovo. — Zato so uljudno priporočam p. n. občinstvu, da bi me še nadalje počastilo s kupčijo, kterim sem pripravljen vstrciiati z vsakovrstnim ter najboljšim in najcenojim blagom. Spoštovanjem 165] Franc Stemberger, usnjar v líudolíovem.
Podpisani p. n. občinstvn najnljudneje naznanja, da je na glavnem trgu v Novem mestu v hiši g. Durinija otvoril delavnico za vsakoverstna dela, spadajoča v stroko
urarstva,
Popravljanje ur izvrševalo se bode vedno točno, vestno in po prav nizki ceni ter z jamstvom.
Tndi BO dobivajo pri njem vsakovrstne ure po najnižji ceni.
Na obilno naročbo priporofiujofS se posebno visokoÈastlti duhovščini.
SpoStovanjem
142-3]	Alojzij ïliijec.
Za ude bratověčire večnega počeSčenja svtteaa fieánjega Teieea in v.n tisto, ki prvo sveto obhajilo opravtjajo i. t. d. je posebno priporoEljiya muUt-vena knjiga
ali
Navod iiotoožno moliti in řastitl prtísvelo BeSiïje Telo
H trojno me&D in drugiin) navatlnimi molitvami
Spisal Janei Zupančič, itipntk Tretji zopet potnnoženl in zlĐ[jćsni naUe.
li-dejsiije knjige „Kruh nebeški" ima dvojen namen, iu «icer v prvi irsti raiiirjHnje dobro v resnici pripcroienja ircdno knjige, v povïdigo pobož-nofiti do najdTelejSpgn Kakrimenta; t drugi vrnti , je pn Cisti dobiřck odloĚen v podjtoro dobrodeliiomu „Ti'inceiicijeTemu JruStiu". Knjiga je popden mo' litvenik za vsakega kristjana in bb odlikuje posebno . z bogato zbirko spndbudtiib molitev na řast prc-svptega RťĚnjega Telesa. — Kovi natiti obiega tudi [O „ŠestnfdeljBko pobožnost sv. Alojzija".
Cena jo knjigi ic^atiej t pol uHnji 70 kr ; Tse v usnji 9t) kr, ; vse v Ufnji z ilato obrezo 1 gl. 20 kr,
Katbiiška bukvama v Ljubljani
. 145-2]	Stolni Irg štev. 6.
0 t= '
1 E
S ■i»
šivalni stroji.
Kaiboljsi Howe-, Singer in Clrkular šivalni stroji z 5 letnim poroštvom (garancijo) prodaja od 40 fll. Daprej. U^ KI) uidji Siiulni ïlrojl poucbu« Jobri, maj« Ušli fanlili tup,i priřali, Ulrri jih i.e 10 j<i IS h't rtilřijp.
Sivaltíi stroji.
cd
J. OGOREUTZ,
v Novem mestu.
[2-7]
Federn Matrazen
Tudi prodaja od 7 do 8 gld. lesene Fetlern Mairaze od glv. e. k. priv. tovarne iz Duuaja, katere drago „Drat Mfttratzeu" popolnoma nadomeHtujejo.
m cx t» -s 3
S
SÎ.
-J
S
Federn Matrazen
Otesáno drevo za stavbo
I59-E) se proda v Ruprčvrhu pri Novomestu.
V	~	^
v št. Petru v farovžu
je na ])rođaj 200 veder belega vina, med njim 40 veder muBkatelerja._
UdgoTOini uredaik, iidajiitelj in xalotnik J. Krajoo,
Svarilo.
Mer BC pod. mojem tmennui ilvntnl «troji (umilne) toda HlnlieJÍP Uo( n^ojt, od tiihnjNnJrea nEeiit» iiroilnjnj»,
■TartMi tedij VBakega fnatkleictt ktipoM «iT tCKu tttr prevariti i^unlttl.
Anatherlnova u&tiia voda dr. Poppova 1 gtd, 40 kr., po dr. 1'oppii ponarejena 40 kr., zobni prah 20 kr. Apnovit-železov syrup, tekarja Herbabnvja, Steklenica 1 gld. Idi hr. Cacao-štupa, firme Tinieua in Jordan, zavoj 60 kr. Eau de Cologne. Steklenica fO kr. AngleSki Čudutvornl balzam. Siekletiica 10 kr,, dra-
nnjat steklenic 1 gld. Dalmatin&ki prah zoper mrčes, zavoj 10 kr., steklenica 25 kr.
Glycerin najfinejSi, atoklenica 10 kr, — Beniln Í0 kr. Opodetdok, proti trganji. Steklenica 10 kr. Poudre de rlz. V isHTÍtkib po 10 kr., in v škatljioab po kr
Ribje olje, najbolje vrsto. Steklenica 1 gld. Santoninske paslUe. V Skatljienh po io kr,, 12 fikat-
Ijic 1 gld., 100 (framov 50 kr. 1 kilo 4 gld. SelđlitzovI praĚki, Škatljo po 12 parov 80 kr. Sumeči praški. tIlr;iu6opulver) Škatljiea 12 parov 30kť. Dr. Gells-ev Jedilni prah. Škbtliea 84 kr. Kwizda- ev „Gichtfluld". Steklenica 1 gld. Kwizda- ev „Restitucljski fluid'' za konje. Steklenica S gld 40 kr,
Marljaceljske íeladĚnc kapljice. Sjekl. 35, 20 in 10 kr. NestleJeva otročja reilllna moka. Škntijica SO kr, PaoHano syrup, Stoklonieu 1 ^Id 20 kr., — Pagliano
prnli, Skfltljicn 1 gld. 20 kr Paln-Expeller. Steklenica 40 kr Dr. Pfřffermínůva zobna pasta. l,gld, 25 kr, Praèko vseohčno domače mazilo. Skat. po 35 in 20 kr, Pserhoferjeve e, kr. priv. krlčisteče krogljice, Škat-
Ijica 21 kr, šest Skalljle t sU- 5 kr. Rosov îlvljenski balzam. Steklenica po 1 gl. in po 50 kr. SelgelnovB krogljice. Ókatijica 50 kr. Želodčna aol. Hkatljiea 75 kr, — Gastrophan, 70 kr, Franzhrantwelrt, (îganje in sol) t steklonicali po ?0 i [I 25 kr.
Carlshadov „Sprudelsali", Stokleuica 1 gld. 10 kr. Tamarinden-pastllc. Skatljka 75 kr., kos 8 kr, Schaumatiova sol la želodec, 75 kr. Kapljice proti zobobolu, 10 kr.
Smidov flajàter zorer kurja očesa. Skatljica 23 kr. Bibergeist, lO kr — Kropfgelst, 10 kr, Theer-Selfc in filyoeriii Theerselfe, po 35 kr. Hoffmamsgelst in Melisengeist po 10 kr. Stupa la svinje, 30 kr. — Slupa ïa k-ave, da so jiia mleko zbuljfia, 35 kr.
Dobiva so še velika vrsta drugih zdravil, htere
niso tu naštete. Izvanredne zdravila naroDujeJo se nentudno In najboljše vrste. =	[89—b]

Ferdinand Haika,
lekarna „pri Kroni" v Novomestu
príporuřujo p. t. inentEeniu, in občinstvu iz okolico sledofo zdravstveno specijalitette.
Mestni mlin,
ki se lahko preustroji v tovarno, bo dá
Od I. julija t. I. naprej v najem;
in 80 tudi i)od ngodiiirai pogoji prodá.
Županstvo v Jindolfovem dn<'- junija Í8S6.
Dr. A. Poznik.
162-1]	ř.upan.
Lepa krava, ^
4 leta Btara, Majhofcr plemena, ktera je dvakrat dvojćke imela, proda ae s teleti vred pri
[es]
Mmiifl Oblak, v šmiiieiu.
Movomesto. — Katianil J. Krajec.