P©«aate im Herflkei Haradae Dfa •—'75, •k a*deQah Dfa P-%
.TABOR* tah«i« «dk A« ma m*J;. 'm »■■ilhu. *b I«. mi n
41i«bb hi	Jm	ftw	aftauM
"t —	a"	■■	■	■1
Rww« jmi ym96 D	m «■•*»
Btr-. M rltrmmm D»~.
Poftflfn« DlafAna* tfotbvlnf. :*na današnje liev. Oi« -'75
j—j. w pi —Bi .TABOR«* •UBBO«, JwKw*lke MmvA
P«s«mexne Stevflfca* Sanda« Din *^73L •b nedeljah Din Iv«
UREDNIŠTVO m «*m« • RmL ^ >r«f« «U iTi LiS
.u n<
Im m. X. - SHS L[ ^
na garau mm »mm*, mm aaoa. - Bali,«« . a. a*3*.
N»al«v
t. \ K
Maribor, petek 12. marca 1926.
iwinRiii—i————l«
Leto: VII. — Številka: 58. wwawmaawaal
Kako se bo preustrojils prosveta na Češkem
Velike reforme t osnovnem in srednjem šolstvu.
Na Češkoslovaškem se pripravka daltkosežnA' refornu celokupne Prosvete, Prvi najveeji korak k jeniiijc veforum učiteljske izobrazbe. Ker bo vprašanje sigurno zanimalo vsakega izobraženca, zlasti Pa še naše učiteljstvo, prinašamo informativen članek o tej reformi, ki _ ga je potem 0 en troprf s« a spisal za. paš list znani češki peda-«0« prof.. (Jr. K. Vele m i n s k y, ki je proučeval .šolstvo tudi v Zedinjenih državah in ki je o tem vprašanju m nogo razpravljal z L. X. Tol »ti ni na Jasni poljani.
Uredništvo.
(!■ J>re*k° prosvetno ministrstvo je ne-,.i‘1rn® izdelalo v zvezi z reformo češko-^^'^škegs šolstva predlog za nov način
V skupščini
Za večjo vojno mornarico. — Opozicija zahteva, da zunanji minister poroča o svoji politiki. — Proračun ministrstva za javna dela. — Dr. Pivko za zboljšanje cest v1
Sloveniji.
I
BEOGRAD, 11. marca. Na včerajšnji skupščinski seji je bil sprejet proračun vojnega ^ministrstva. Debati so pripisovali veliko važnost in ji je prisostvoval tudi ministrski predsednik Pašič. V parlamentarnih krogih se je živahno komentiralo o ekspozeju vojnega ministra in povdarjalo, da je postavka za mornarico premajhna, ker potrebujemo močno vojno mornarico, ki bo lahko uspešno branila našo 600 km dolgo obalo.
Pred današnjo skupščinsko sejo so se sestali voditelji opozicije (Davidovič, Spaho, Korošec) in sklenili, da zahtevajo od vlade, da z ozirom na važne politične dogodke ne sprejme proračuna zunanjega ministrstva poprej, predno ne poda zunanji minister izčrpnega ekspozeja o mednarodnem položaju naše države.
I.IJ V. , R	t.	1 !■«» KI
t« i izobrazba. S tem predlogom rt '10, ugodilo želji učiteljstva sani ega. i bo učitelj postal le oni, ki si bo Stili splcšno izobrazbo na srednji b strokovno pa na visoki šoli.
?i>r
I^dej ee češkoslovaški učitelji iz-
Na današnji plenarni skupščinski seji se je razpravljalo o proračunu ministrstva za javna dela. V ekspozeju je izjavil minister, da znaša proračun 436 milijonov Din. Trije opozicijonalni govorniki so izjavili, da je proračunska postavka prenizka, da bi se ž njo mogle vzdrževati in temeljito izboljšati ceste. Naslednji govornik je izjavil, Ja je proračun res premajhen, dočim so dobili ministri zvišane plače. Ugotovil je, da dobi vsak minister od 1. aprila 40.000 Din mesečno. Nato se je razvila živahna debata, o stanju prometnih cest v Sloveniji. Poslanca dr. Pivko in ing. Scrnec sta ugotovila, da država premalo skrbi za vzdrževanje cest
v	Sloveniji. Debata bo trajala najbrže ves dan.
Izjava dr. Ninčiča o srednjeevropskem Locarnu
1»	n«	učiteljiščih,	-	visokošolsko
v°0r«zho pa, so imeli le srednješolski rji.
t» 'iefnih tečajih. Zn učitelje na me-
V '"razne
JQ‘/e<40r.il; Učiteljice ženskih ročnih del Kuhanja so ne izobraževale zgolj r;a
n^lh šolah so se lahko vzjipsobili učitelji, ki
so položili pred
p,..,Strokovni izpit, ki so se zanj pri-navadno le z 'zasebnim študijem “hdoča, bodo učitelji ljudskih in towf*Wfci'h šol srednješolski absolventi, št bodO; pridobili pedagoško izobraz-j na posebnem oddelku visoke šole. rta H h^lngoških akademijo h, o katerih Uj.** n* ve natančno, ali bodo imele 4 b«iv . 2 »oruesfra. Razen pedagoške in ta ?• i^mazbe se bodo učiteljski ip .4^ izobraževali tudi v filozofiji v biologiji in šolski hi-ijT lnv «oeijalnih vprašanjih, narod-tH-vP' vzgojj. in književnosti. Učitelj na ijj^Aavski šoli pa bo lalvko postal oni. In f ^r’ poučeval na ljudski šoli ha Jc • Je. kasneje posvetil strokovnemu «***«: Ta študij (S—4 predmeti) mora *Dofr3r-'. na 'vl*ok' šoli in ga dopolniti z pripravljanjem na pedfigo-1*-,^ tar^ml;ii. Poskrbelo se bo tudi za Km „a? ? učiteljev na strokovnih šolah. Ul i	akademijah	se bo listamo-
8»j0	oddelek	za,	didakti-
bolp ^o telovadnih učiteljev. Poje «****• pa pedagoški akademiji pa oddelek za učitelje i»a	Ttaraficaja, Vsak učitelj
V	*	hotel	poučevati
Nlg,’ »ahoneme in duševno abnor-•trokoV** ho moral na tem oddelku >*l "o izobraziti, da, bo lahko pouče-iZobra^k *^rikoli teh šol. Znatno večjo bo zahtevalo od učiteljic ^ kuhanja? rn orale se bodo («Čajih ®a *voj poklic v 4 letnih —*U pa celo na univerzi.
P«da«At, v na univerzi.
Ule v v? ^ akademije se bodo ustano-
efijjh jnesfih. Bilo bi jih 11. me-
laobs.* . J a' uia 1 prasri kandidatov. Ped-ago S^^tov 1e 71 * bodo tvmele habilitirati 'hodo dobivale iz l*fc. «01. Dekan pa se bo volil na tri
/	bodo nastopile
t® končaJn! h; učiteljskih izpitov.
" i	moral vsak
? isto tu# v c ^eSko»lova»ka fereni-2Hi lxoU*^r'?p	«"»*. ki bodo
učiteljstvo na d* hi w ta te*ki
*opoteoma »dostovAle.
ŽENEVA. 11. msrca. Vččrai 5e zunanji minister dr. Ninčič sprejel več zastopnikov tiska, med njimi zlasti časnikarje iz Avstrije in Češkoslovaške. Da! Jim je izjavo, v kateri pravi, da razsodiščna pogodba med Avstrijo in Češkoslovaško odpira nove perspektive za Srednjo Evropo. Pogodba pomenil, da sc je tudi tu uresničil locarnski duh.
Nadalje je dr. Ninčič izjavil, da bo tudi Jugoslavija šla no tei poti in se je on tozadevno že razgovariai z zveznim kanclerjem dr. Ramekom. Upa, da se mu bo posrečilo, utrditi dobre sosedske odnošaje z Avstrijo in ohraniti mir. Žal, da madžarska
faizitikatorska aiera onemogoča srednjeevropski Locarno.
»Skrbeli pa bomo,, je rekel dr. Ninčič, »da uresničimo svoje načrte na Balkanu«.
Napredovanje častnikov.
BEOGRAD. 11- marca. Te dni izide kralje-
vi	ukaz o napredovanju rezervnih oficirjev. BOEZA.
CURIH. (Avala) 31. marca. (Izv.) Beograd 9.15J4, Pariš 18.85, London 2.V25; N«wyork 519.30, Milan 20.85, Praga 15.37, Dunaj 73.20. Budimpešta 0.00728. Berlin 23.70. Varšava 66.50, Bukarešta 2.10 'A, Sofija 3.75.
Dnevna kronika
Naše zdravstvo
Glede na važnost zdravstvenega skrbstva v naši državi izpopolnjujemo v včerajšnji depeši navedene podat/ke iz eks-poze.ia ministra dr. Miletiča še s sledečimi dostavki: ( .
Na ozemlju prejšnje Srbije je bilo 1. 1919 52 zanemarjenih bolnic; sedaj jih je 64 in so vse izboljšane ter mnoge opremljene z novimi oddelki. V doglednem času se bodo otvorilo bolnice za duševne bolezni v Topolnici, Ravnem gaju in Gornjem Pušniku. Razen teh bolnic se vzdržujejo na. državne stroške: v Bosni in Hercegovini 18, v Dalmaciji 3, na Hr-vah»ke.m in v Slavoniji 6, v Sloveniji 4 in v Vojvodini 2 bolnici; skupno tedaj 97. Samoupravnih bolnišnic je v Bosni 6. na Hrvatskem in v Slavoniji 18. v Sl°; veniji 9 in v Vojvodini 14. skupaj tedaj 47 in uživajo doloma vladno subvencijo. V teh bolnicah se je zdravilo 182.470 bolnikov. število postelj iznaša 18.939. Minister je za to, da preide kar največ bolni« m rok« samoupravnih teles (oblastnih in okrajnih samouprav); državnih bolnic bi naj bilo manj. a opremljene bi morale biti res moderno in kolikor mogoče popolno.
V	'budžetu so predvideni strokovni zdravniki za bolnic* in steer: v Srbiji 130. v Črni gori 1(1, v Bosni in Hercegovini 50. v Dalmaciji 10. v Hrvat&ki in Slavoniji 98. v Sloveniji 60. v Vojvodini 30, skupaj 368 bolniških zdravnikov (za 08 več kot poprej). V sedanjem budžetu je povišano tudi število oblastnih in sre-»kih »travnikov na> 666. dalje je predvidenih 300 honoparntb zdravnikov.
Lep napredek j« pokazala liigijensk* in socialna' medicina. Za boj proti tuberkulozi. je osnovanih 46 dispanzerjev; ]. 3925 se j« izvršilo v njih 16.600 pregledi v pljunka, a dispanzerjev* sestre so storile 22.716 obiskov n« domu bolnikov. Posebna dkrb velja otrokom iz tuberkuloznih rodbin, Jel jih pošiljajo na morje in v planinska okrevališča* Koncem leta 3925. omo Imeli 52 ambulatorljev za zdravljenje spolnih bolezni. Posebne naprave skrbe za deeo Jo dojele matere in
so razširjene — večinoma ob sodelovanju zasebne dobrodelnosti po vsej državi.
Malarija je zelo važen problem nekaterih pokrajin, zlasti Južno S*.bije, Dalmacije. Hercegovine in deloma Črne gore. V vseh teh pokrajinah obstoje 'bakteriološke- ali antimalarionc postaje, v Skopi ju p-a je bil osnovan modern o tire jeni zavod za t.ropične bolezni. Leta 1925. je bilo v vsej državi preiskanih na teh zavodih čez 300.000 oseb. Dalje obstoji pri nas 26 zavodov za pobijanje akutnih nalezljivih bolezni.
Uspehe naše države na polju socialne medicine in higijene ,ie priznala tudi hi-gijenska sekcija Društva narodov in Roekeffeler.ieva fundacija, ki .18 nudila nekaterim našim zavodom izdatno pomoč.
—o—
— Zborovanje Jugoslovanske Matice v Splitu. V nedeljo dne 7. t,m. se je vršilo v Splitu zborovanje Jugoslovanske Matice za Dalmacijo, ki so se ga na povabilo udeležili tudi delegati iz Slovenije in Hrvat.ske. Zbor. na katerem so bile zastopane vse podružnice Dalmacije, je bil zelo dobro obiskan in je pokazal lepo zanimanje naših dalmatinskih rojakov za delovanje JM. Med drugi,m dnevnim' redom- so ec sestavila pravila, ter «e je »lasti razmotrivalo o tem. na kak način hi se doseglo, da bi beograjska centrala' JM. ki je skoro zaspala, začela zopet, poslovati. Tozadevno je bil opre-jet načrt slovenske delegacije. Častna za Maribor je bila ugotovitev, da .ie mariborska podružnica JM tako številčno kakor po prispevikih najmočnejša v državi. — Pripomnimo še, da je bil na tem zboru zastopan tudi Maribor in sicer po pivd-ednik/u mariborske JM gosp. ravn. Stanku Detela.	j
— Zahteve kronskih vpojcojenoev, — Udruženje kronskih vpokojencev je izročilo pred sodstvu beograjske vlade, predsedstvu skupščine, parlamentarnim klubom in raznim ministrom dobro utemeljeno spomenico, ki zahteva, da naj se vendarle sprejmejo v novi budžet krediti »a izpremeniitev kronskih pokojnin v| diuAra.ke. Tako bi vlada popravila težko'
Vsi,
, hočejo kupovati Schieht-ov«
milo.
Nekateri se dajo pregovorita ‘i
da vzamejo druga pralna sredstva.
Velika večina pa vstraja
na tem, da uporablja le pravo Schichl* ovo milo.
Kateri so pametnejif?
Previdni!
Vedo namreč, da more enkrat«« uporaba manjvrednega mila ved škoditi, kakor je mogoče vse lete prihraniti na ceni mila.
krivico, ki jo je prizadejala starcent, so vestno vršili državno službo itn eo P? zaslužili boljše, postopanje na »tara le* ta. Značilno je, da vla,da sploh še ni te* ga storila. Bojimo se le. da bo tudi tg klic najbednejših državnih služabnikom našel gluha ušesa, saj je gospodi, ki te vozi z avtomobili po beograjskih ulite® in ki rešuje državne posle po dobrih po* .ledinah, pač malo mar za »te stare ded* oec. Značilen primer, na kakih slabili nogah stoji naše državno človekoljubje!
— Jordan, sveta reka, v kateri, je 1xtf Kristus krščen, 'bo g,topila v službo mte derne tehnike. Zgradile se bodo veljJof električne turbine. Reko bodo izkoričteS, Angleži, o katerih gre glas, da. so n*>, bolj vneti čltatclji Sv. pisma.
— Propaganda za Jadran na Češkem, Ker so Nemci, k' so bili doslej zelo Ste* vilni gostje v Italijanskih pomor«kiW kopališčih in letoviščih napovedali ItS* liji bojkot, ki sicer ne bo iinel popoln©* ga, vendar pa znaten uspeh, iščejo Ita* lij a ti i novega vira za dotok tujcev. Nji* hova izvrstno organizirana propagand«! se i- zadnjem času zelo rada obrača n« Češkoslovaško. Ne brez uspeha. Taiko j« na pr. obelodanil nedavno list tel. agrarne stranke »Večer« toplo pisan poziv, Čehom, da naj obiskujejo italijanska 1«* tovišča ob Jadranu. Pa tudi drugod M opaža italijanska propaganda. Za juto* slov. interese pridno deluje Češkoelov.* jugoslov. liga v Pragi, ki je ustanovil« posebno turistično pisarno, izdala knjig« o Jadranu, dalje vozni red in daje ste navodila za obisk jugoslov. letovišč oH AAriji. Tako se naš in italijanski tujski promef, bijeta za češkega letoviščarja in je upati, da bo naš premagal italijanskega. Po v dar iti pa moramo eno: Če bodo Y
Italiji,znatno nižjo cene, 'boljša postrežb* in večje udobnosti, lepše postopanj« ■ gosti, bodo Čehi šli tja in pameten človek j inv tega ne more zameriti . Mi ž« smemo zahtevati od Cehov, da se ravnajo po geslu: »Zvestoba; za zvestobo, in d« podpirajo varast jugoslovanske Reviere, ali pokazati moramo, da jim nudim* kolikor največ mogoče in da smo sposob* ni za konkurenco. Naj ne bo nihče takfl sen t imen ta.lno-nač ven, da bi mislil: Čeh bo Slovastvu na ljubo Jugoslaviji dragrt in slabo živel. samo. da bodo domačini
v levovišk'h mestih kar najhitreje obogateli!
— Sejem za kožuhovino v TJnblyi.nl dne 19. marca. III. letošnja akcija za Kože se vrši dno 19. marca. Kože sprejem« urad Ljubljanskega velesejma do 16 marca. Blago so lahko pošlje po železnici. pošti ali vroči osebno. Po 16. marcu so blago ne sprejema več. Podrobna prodaja na sejmišču je prepovedana. Informacije daje urad Ljubljanskega velcaej* m a, oddelek Divja koža.
Revizija krošnjarskih dovoljenj ♦ mariborski oblasti. Veliko županstvo nam piše: Opozarjajo se vsi krošnjarji na teritoriju mariborske ofblacti. ki te niso mistiili revidirati krošnjan&kih dovolil, da se v to cvrho nemudoma »gflw* pri bližnjem okrajnem glavarji?
Stran !
• —Spomladna zima v Italiji. Iz Rima poročajo 9. marca: Včeraj je v minogili Krajih Italije zapadel sneg. Orkan, ki ie divjal čez Italijo, je povzročil^ veliko Škodo in je v jnžnoitalijanskih in sici-hjanakih lukah potopil več ladij.
— Obsodba slovaškega klerikalnega M&ltelja, Znani vodja slovaških klerikalcev poslanec pater Hlinika je bik obsojen na 8 dni zapora, ker je razžalil prež id e 11 ta, Masaryka.
— 26 smrtnih obsodb radi politike. V Sofiji je dala sedanja »pomirljiva« bok ganska' vlada obsoditi 26 bolgarskih ze-tnljedelskih in komn ističnih politikov na smrt. Obsodba sc je izvršila in con-
v iUMpoorh. 'cji
<.
:u!ti ■
tumatiam, ker se prizadeti niude že več let v inozemstvu.
— Praški velesejem. Uprava našega lista je prejela večje število legitimacij za praški velesejem. Legitimacija čtane 22 Din in upravičuje lastnika do polovično vožnjo v Jugoslaviji in Češkoslovaškem. medtem ko ima v Avstriji z voznim listkom osebnega vlaka pravico do hrzovlaka. Z ozirom na velik p imen praškega pomladanskega velesejma,, lci se bo vršil od 21. do 28. t. m. in na velike ugodnosti, ki jih nudi velesejruska legitimacija, opozarjamo interesente, da si legitimacijo pravočasno nabavijo v naši upravi.
Mariborske vest!
Preureditev Narodnega doma
JSe od prevrata sem je slišati v narodnih krogih utemeljene pritožbe, da Narodni dom ni primeren za priredil-ve večjega stila. Narodni dom je sicer velika, na zunaj res reprezentativna palača, toda njegova notranja ureditev je nepraktična in zastarela. Razna slovenska društva, ki prirejajo večje prireditve, umetniške koncerte in drugo, so so morala zateči v prostore izrazito nemške tvrdke *— v Gbtzovo dvorano, ki je po sodbi strokovnjakov ena, najlcps.li v Jugoslaviji. Sigurno je, da .se 'tooo nekatere prireditve tudi pasibdob. vršile v teh reprezentativnih prostorih, ven tar pa ie nujna potreba, da tudi Narodni dom preuredi in npnjermzira. So L'.jo dvotane so nezadostne in v takem «ta-njn, -da -se mnogi izojrbijejo prireditev v Nar. domu samo radi tega. ker je o.idi prfhlajenj'’ zelo po .•«»*.
• -Tako velika in lepa f.tavb.a,. kas v je Narodni dom ne sme ostril neizicodšce oa, zato moramo z veseljem in zadoščenjem .pozdraviti vest, da so se gospodje pri Posojilnici vendarle odločili, da bojo Narodni dejp temeljito prezidati. Kakor izvemo, sta gg. inž. arh. J e 1 e n c Ih inž. Šlajmer izdelala lahko izvedljive, načrte, po katerih bi se Narodni ftoml popolnoma preustrojil. tako da bi fes lahko postal centralna točka slovcn-ikegia družabnega življenja v Mariboru. Posebna skrb sc bo posvetila dvorani, in. se bo po prezidavi lahko mimo merila z Gotzovo, če je ne bo prekosila.
Preverjeni, smo, da bo Posojilnica iz-redi a ta načrt in da ne bo preveč Medila truda in stroškov, da modernizira, notranjost svoje monumentalna palača, mo-gočnegn svedoka predvojnega slovenstva. v Mariboru. Tako bo dana slovenskim društvom, prilika, da prirejajo svoje velike prireditve pod slovensko streho, pa tudi Sokol in Ljudska knjižnica bosta dobili a ličnejše prostore. Naši narodni krogi bodo Posojilnici sigurno hvaležni za njen trud.
m Slab vremenski prerok. V redo dne 10. 'sušca, na dan 40 mučenikov, se nam je pokazalo jasno jutro, ki se je kmalu prevrglo v oblačen in mrzel dopoldan. Začelo je deževati, potem Pa še tmežiti; nastal je pust zimski dan. Popoldne je dež prenehal, sneg je skopnel, v noči. pa so se prikazale svetle zvezdice. Narodni pregovor pravi: »Kakršen je dan 40 mučenikov takšno vranic bo vladalo naslednjih 40 dni.« Gotovo slaba tolažba v težko pričakovani veseli spomladi!
m Davčna oprostitev novih stavb. •—
Mestni, magistrat poroča: V svrho pospeševanja privatne gradbene podjetnosti občina ne Co pobirala niti gostaščine niti vodarine niti kanalščine, ki bi ji- sicer prvtikala od stanovanjskih prostorov v hišah, ki se bodo začelo graditi v letu 1926 in ki 'bodo ■ kolavd-irane najkasneje do 1. januarja 1927. Tako oprostitev izreče mestni svet na prošnjo lastnika zgradbe, ki mora bit' predložene najkasneje do 1. jan. 1927. Višja uporaba vode pa se mora plačati tudi v takih zgradbah. Ta oprostitev velja za dobo šestih let. računano od dneva, ko bi bile t,e doklade plačljive.
m Kontrola državnih blagajn. Komisar glavne kontrole g. Miloš Zi s i t. šef mestne kontrole uri carinarnici, je včeraj zapečatil poštno blagajno in blagajno davčnega urada, tor izvršuje danes pregled.
m Nadolini program »Ljudske univerze«. V petek dne 12. marca bo drugo predavanje o dekorativni svetovni razstavi leta 1925. Predava g. prof. arh'. Rajo Kregar iz Ljubljane. Topot je na vrsti jugoslovanska udeležba in pa gledališka umetnost. Snov bo sigurno zanimala, zlasti one kroge,.ki ljubijo gle-
. Maribor, 11. m ar ca.
dališče. Tu se zopet nudi prilika, da se seznanijo z delovanjem in stremljenjem drugih narodov v tej panogi. Predavanje se naslanja na 40 skioptičnik slik.— V po odel jek dne 15. marca je na - rsti prvi del predavanja o francoski revoluciji. Predaval bo g. prof. Gaspari n. To je jedro sedanje serije o francoski revoluciji, v nekem oziru njen najzani-tnivejši dol, saj nam bo pokazal do dramatičnosti napete dogodke. »Ljudski lini verzi« se je posrečilo, da je dobila iz Francije obsežno in pestro zbirko lepih diapozitivov, tako da bodo predavanje živo ilustrirale številne slike. To predavanje je primerno tako za najširše sloje kakor za izobražence. Nadalje se naznanja-, da bo Ljudska univerza priredila v Studencih v sokolski dvorani, četrtek 18. marca predavanje Potovanje po Franciji«. Predaval bo gosp. profesor G r u n t a r.
m Odmev juarlbcvskib občinskih volitev. Mnogim čitatcljem je sigurno v spominu, da so povodom vesti o zmagi narodnega bloka pri zadnjih občinskih volitvah zašli nekateri orjunaši v konflikt s takratnim žppanoni g. Grčar-j e m, ker so hoteli dati viden izraz splošnemu veselju, ki je zavladalo v narodnih vrstah in izobesiti raz magistrat zastavo. G. Grčar je radi tega nastopa or-juuaše tožil in jih je senat obsodil na denarno kazen. Prizadeti po so vložili u-gevor na stol sodmorice v Zagrebu, ki je obsodbo razveljavil in odredil novo razpravo. Ta. razprava se je vršila danes dopoldan pred senatom okrožnega sodišča. Obtoženci so bili tokrat popolnoma o p r oš č o n i.
ni- Prodaja blaga na carinarnici. Dne 13. marca ob 8. uri se bo na tukajšnji carinarnici prodajalo radi tihotapstva zaplenjeno blago in pa blago, ki mu je potekel dopuščen ležarinski rok. Ker je več krat na prodaj prav lepo blago po nizki ceni, opozarjamo zaninaance na to prodajo. Naš list ho odslej objavil vsako nadaljmo prodajo.
m Slovansko trgovsko društvo v Mariboru bo imelo redni občni zbor dne 18. t. m. cb 20. uri v Narodnem domu. Članstvo naj se zbora polnoštevilno udeleži.
m Redni letni občni zbor »Društva prijateljev angleškega jezika in prosvete v Mariboru« bo v pondeljek, vin e 15. t. m. ob 19. uri v državni realki, pritličje, VI. razred. Na dnevnem redu so tudi volitve. Člani, udeležite se polnoštevilno in točno! Odbor.
m S sejmišča. Na torkov živinski sejem je bilo prignanih 21 konjev, 14 bikov, 151 volov. S91 krav in 8 telet, skupaj 585 komadov. Povprečne cene so bile sledeče: debeli voli 1 kg žive teže 8—8.50, pol debeli voli 7.25—-7.50, plemenski voli 7—7.25, biki za klanje 4.25—7, klavne krave, debele 5.75—6.50, plemenske krave 4.50—5.50. kiravo za klobaearje 3—4.25, molzne krave 5.25—5.50, breje krave 5.25 —5.50. mlada živina 5—7-50 Din. Prodalo se je 378 komadov, od teh za izvoz v N. Avstrijo 43, v Italijo 75. Mesne cene. Volovsko meso 8—19. Telečje m.eso 12.50—20. Svinjsko meso sveže 12.50—27.
m Zadruga slikarjev, pleskarjev itd. javlja, da se bodo v soboto 13. t. ih. oh 7. uri zvečer v hotelu »Zamorec« oprošče-vali in vpisovali učenci naše zadruge. Načel ni k.
m Kavarna Evropa. Še nekaj dni o-stane Darm-ka kopeln »Lastavice«. Svi-rnjo dnevno od 20.30 do V3S. ure. Od danes naprej nič pobiranja.	505
Narodno gledallK«
IUGPBRTOAR. v V
četrtek, 11. marca ob 20. uri »Cigani« ab. C.
Petek 12. marca. Zaprto.
Sobota 13. marca »Sluga dveh gospodov« ah. D (kuponi) ob 20. uri.
Nedelja 14. marca, ob 20. pri »Grofica Marica«.
Koncert pevke evropskega slovesa Ade Poliakove se vrši v sredo, 17. marca v mariborskem gledališču. Ta odlična ruska pevka pride iz Pariza in priredi koncertno turnejo po vseh večjih mestih Jugoslavije. V Mariboru zapoje arijo iz oper »Aida« »La Boheme« »Travia-ta« »Carska nevesta« ter pesmi od Bala-kireva, Rimski, K°rzakova, Schumanna in Brahmsa..
»Beneški trgovec« na mariborskem cdru, V najkrajšem času vpvizori mariborska drama v režiji g. Valo Bratina eno na j popul a rn e j šib Sbake spe ar.i e vi h komedij »Beneški trgovec«. O silni priljubljenosti tega dela pričuje dejstvo, da danes ni skoro odra, ki ne bi poleg mnogoštevilnih Shakevpeair jevih del, v prvi vrsti vprizorllo imenovano komedijo, ki vsebuje na eni strani očarljivo pesniške, na drugi pa zdravo zabavne prizore. Mojstrski prevod je oskrbel Oton Župančič,
: Službene objave MOLNP. MO naznanja, da se prvenstvena tekma v Murski Soboti n e bo odigrala in da je z ozirom na to včerajšnja objava napačna, Predse d ni k.
: TSK Merkur. Jutri v petek 12. t. m. se bo vršil v društvenem domu sestanek igralcev I. moštva in II. naraščaja. Točna udeležba dolžnost.
Sokelsl®©
o Delegat? za skupščino JSS v Diako-
vu odhajajo iz Maribora v soboto ob 5.25 z osebnim vlakom tu imajo v Zidanem mostu z ljubljanskim brzovlakom zvezo. To skupščine sc lahko udeleži vsak Član sokolsko organizacije, glasovalno pravico pa imajo samo župni delegati. Stroški za voznino so polovični. — Starešinstvo SŽ v Mariboru.
o Savoma loterija. Listo izžrebanih srečk bomo objavili v »Taboru« takoj, ko jo sprejme tukajšnje Sokolsko društvo, Sokolsko društvo v Mariboru.
o Kolo jahačev sok. društva v Mariboru jc imelo v sredo zvečer v Nar. domu redni občni zbor. Po poročilih funk-cijbnarjev, ki so se brez ugovora udo-briln, se je izvolilo sledeče načelstvo: načelnik br. .Tulče Nov a k. podnačelnik br. Matko K u ni e r, tajnik br. Bruno
------------7“...... j------------- —T
Parma, blagajnik br. F ran ta K <• v gospodar br. Jožef Km e f e 1 c. Član; ]f. oelstva oz. namestniki bratje:	Ah)
Kovačič, Franc R o z m a n, Bc: i?" Gun ta, Josip Stan'j.ko, Ignac V i lini a r. Ivan V r i s k in pregledovalca i nčunov: br. Filip Dvoršek in Ivjn Volčič. Med slučajnosti seje prti vsem določila, članarina 30 Din letna Ker se je načelstvu posrečilo zagotoviti potrebno število zimcbnih konjev, se bodo pričele takoj s prihodnjim niesecmii redne vaje v jahanju. ■ tako da bo članom omogočena, udeležba na v.-esokol-, skent zletu v Pragi. Nato so se določile vse podrobnosti glede novega programa, nakar je načelnik lepo uspeli občni zbor zaključil, Načelstvo poziva vse člane S'1* lcoliskoga društva v Mariboru, ki ima.'o veselje in sposobno:-1. zn ve/banje v i* banju, da se prijavijo kot člani pri br. Novaku v Narodnem domu.
KLUB-BAR
Samo še nekaj dni
Donda et Klein Mia Berger Duo Brandt
Rose
Regia
3-<7
12. PETEK 12.
VELIM m
i veter z
predstavnik: Stanko Detela, ra Veko^Ur SpiadU*.
Radi odpovedi lokala prodajam na drobno
de 18. marea1928: Pražene kavo	1 kg 84	Din
Surovo kavo	>■	44	„
Riž glaziran	..	9	„
Lešnike	»	42	„
Mandeljne	„	68	„
Rosine	..	36	„
Smokve v vanclh „	10
čokolade	„	80	„
Nadalje razna llkerle, rum, čal Itd. po najnlžjlh cenah.
P. Erzin
Maribor, Gosposka ni. 28
vnatcl j. Urednik Bo ž i d a r 'novinar. Vai n ihocu.
Trgovski pomočnik, samo prvovrsten manufaktarist, s« sprejme s 16. aprilom pri Nalutvljalni zadrugi državnih nslnžbencsv, Maribor Stolna u!. 5. Osebne predstave v zadružni pisarni popoldan rned 15. in 16. uro.	607
Na stanovanje se »prejme
ospoaična ali go»pod. Jezdar-ska ul. 5/1., vi ata 5.	504
mm—r nvr.Ti i mat
b>'i
PRIJE
SADA
Sprava utleha iivčano boiesrse
je moje upravo izdano djelo! U istom se razlaže mnogim dugogodišnjim iskustvom uzrok, postnuak i liječenje živčanih bolesti. OvoevattsIjelJI zdravja šaljem svakomu bezplatno, čim sc tko obrati np niže nazna-•	čeni	naslov.
Hlljacta zahvaDnEca svjedoče o stvarnom usDjehu neprekidnog znanstvenog, le naučnog rada, za dobrobit čovječanstva, koje toliko trpi. — Tko pripada
opmrai mnoštvo žraon Mesnlli
tko trpi zbog rastrešenostl, straha od mjesta gdje se nalazi, slabog pamčenja, nervozne glavobolje, besanice, pokvarenog želuca, prevelike osječajnosti, bolova u zglobovima, po-svemašnjc ili djelomične slabočc tijela, te ostalim bezbrojnltn pojavama.
mora sl narsišlil moju ulleinu
krnjižku 7
Tko je pazljivo Čita, postiči če umirljivo osvje-dočneje, da postoji posve jednostavan put k zdravlju i veselju za život! Ne čekajte, več pišite još danas
E. PASTERNACK, BERLIN 5°
MlchaelkirehplaU 13. Abt. 160.	508
Borko, novinar. Izdajatelj: Fonsore11
»GRAJF-U KINO«.
»Grajski kino« bo predvajal od 11.
15. t. m. velikansko filmsko grotesk0 »Navigator«, ki sc odigrava na kopnettu na gladini oceanov in v morskih globi' nab. »Navigator« prikazuje neverjetno šalo, ki jo zbija usoda če.sto s človekm^ V glavni vlogi nastopa Biister Kca^°n: človek, ki se nikdar na sinejo. Glavna j0,' naka v filmu sta Buster in Bet.sy. N.iih13 igra, kako na pr. vodita ladjo, kako sPre' tno kuhata, kako jesta, s tekom ,n kako se borita z besno nai’^'0 in kako sladko spita, vzbuja obilo soj0' ha. — Srečanje navigatorja z neko laf/ jo, potapljanje in medsebojno reševaU?0 B ms to n a in Bet-iv, prizori 7, mo rske?0, dna, vesela borba 7, ljudožrci — so silaki druga drugo nadkril ju jejo z ncohič/’3' no komičnimi nijnnsanii. Režija velik0 ga filma je izborno uspela in zasluži P0' polno priznanje. IItisi ostanejo h®!*' brisni.
»APOT «1 KUNO« predvaja v dneh od 12. do 15. t. m. P r v i del, a od 1(5. do 19. t.m. drugi d® velikan-kega filma »Pustolovščina . nočnem ck9presu«. Film v katerem1 1® Harry Piel nailkrili! samega sebe! } bina jc skrajno napeta, igra izborna! r0' žijia kolosalnn. Dejanje sc vrši večin01110 v drvečem ekspresu, kjer izvaja H®rr. vratolomne atrakcije.	„
Dve boij*i jospedkni išč®** Sffib© /. dvoma postelja«01
bl žini Krekove ulice. Pon*^* poti „15. marc* na uprJl2 list*.	49°
Stanovanje z lokalom, skladiščem, pi=arne, me»eine oddaja v najem „Marstan ’ Rotovški trg.