127. štev.
V Liublianl. sobota 29. maja 1920.	n—■»i—•	M. leto.
Za Ameriko:
celoletno ... 4 dolarje 2 dolarja dolar.
00 do
feija v Ljubljani in po pošti:
A/ubijana.
pošiljaj«
kcznlci
0* las. se zaracouajo p« porabljenem prostoru (n sicer 1 mm visok ter 55 mm Urok prostor za enkrat 1 K 50 vin., za večkrat popast
Za inozemstvo:
K 240'—
celo leto pol leta. tetrt leta ra mesec
120 —
rclo leto pol leta tdit leta is. rčcsec
Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 6/1. Teleion štev. 360. — Upravništvo je na Marijinem trgu * štev. 8. Teleion štev.
44-
Izhaja vsak dan zjutraj.
Posamezna številka velja 1 krono.
Vprašanjem glede inseratov i. dr, se naj priloži za odgo* ▼or dopisnica ali znamka. — Dopisi naj se trankirajo. —  ....... '	.	Rokopisi	se	ne	vračajo.	-—..........—
Zmagovito prodiranje boljševikov.
EDU Moskva, 28. maja. Frontno poročilo z dne 27. t. m.: Na zapadni fronti so prodrle rdeče čete 40 vrst vzhodno od Svenzjanyja. Dalje južno je bil razbit trdovratni odpor sovražnikov in zaseden je bil Budislaw. Prodiranje se nadaljuje. Zasedenih je mnogo krajev južno-zapadno od Shodsiskega. Dne 25. maja Je bil osvoje Borysow.
LDU Dunaj. 28. maja. „Wiener Journal** Javlja, da Je Litvinov v Kodanju prijel poročilo, da so boljše-
viki zavzeli Borysow in da nadaljujejo ofenzivo v Ukrajini.
LDU Kovno, 27. maja. Iz, Vilne prihajajo vesti, da so tam veliki nemiri vsled prodiranja boljševikov. Bolnice so prenapolnjene ranjencev, ki prihajajo s fronte. Okupacijska oblast je izdala prebivalstvu oklic, v katerem ga opominja na mir in poživile mlajše moške, naj gredo na fronto. Nekatere upravne urade so premestili Iz Vilne.
Poljaki prosijo za mir.
LDU Dunaj, 28. maja. Kakor javljajo listi ..Kurjeru Lvowskem“ Je naslovila .poljska vlada zopet novo mirovno noto na sovjetsko vlado.
LDU Berlin, 27. maja. ..Vossische Zeitung** poroča iz Varšave: Sestavljena le že poljska nota na moskov-
sko vlado s pozivom, da bi se pričela mirovna pogajanja. Minister za zunanje stvari Patek Je danes izjavil, da Je bil takoj po zasedbi Kijeva pripravljen k pogajanjem s sovjetsko Rusijo ,da pa je ruska protiofenziva ob Berezini to preprečila
predlogu, M ga le kongres sprejel. S tem, da so Zedinjene države odkloni le mirovno pogodbo, so izjavile, da
hočejo zasledovati posebno politiko in se pečati samo z enimi interesi in stvarmi, ki se tičejo samo Amerike.
NEMCI SE BOJE, DA PRODRO BOLJSEVIKI V NEMČIJO.
LDU Monakovo, 28. maja. V včerajšnji seji odseka za zunanje posle je Izjavil zastopnik zunanjega ministrstva, da so vojaški dogodki med sovjetsko Rusijo in Poljsko vzbudili v širokih krogih Nemčije vznemirjenje radi morebitnega napada na Nemčijo. Nemška državna vlada se je izrazila, da od svojih ukrepov pri-
čakuje, da se vsi napadi ob nemški meji zavrnejo. Govornik Je pristavil, da Je bavarski zastopnik v Berlinu glede teva v resnih dvomih. Zadovoljivega odgovora, da z ruske strani ne preti nevarnost, državna vlada ni mogla dati. Državna vlada sicer ne zanika nevarnosti, upa pa, da bi bila ruskim napadom kos.
RAPIDNO PADANJE CEN V FRANCLJI.
LDU Pariz, 28. maja. Cene padajo nadalje. V Havru Je v 30 dneh padla cena bombažu za 244 frankov pri 50 kg. kavi za 76 frankov in volni za 35 frankov.
Masaryk izvoljen za češkega predsednika.
LDU Praga, 27. maja. Danes sta sestali obe zbornici narodne skupščine v skupni seji, da volita predsednika republike. Navzočni so bili vsi ministri, razen ministra za zunanje zadeve dr. Beneša, ki se mudi v Parizu. Ko je predsednik Tomašek konštatiraJ sklepčnost zbornice, so se pričele volitve po listkih. Po skru-tiniju je naznanil predsednik Tomašek izid volitev: Oddanih je bilo 411 glasov, od katerih jih i« uooil Ma&u-ryk 284, 61 Jih Je dobil dr. Avgust Nagle od Nemcev. 60 glasov je bilo praznih, 6 glasovnic se Je glasilo na razne druge kandidate. Predsednik
Masaryk je bil na podlagi volitve izvoljen za predsednika republike. Ko je prosil poslanec Lodgeman za besedo, ki pa mu jo niso hoteli podeliti, češ, da se seja prekine, je nastal hrup. Ob 13.20 je prišel v dvorano predsednik Masaryk. nakar so .nemški poslanci in senatorji z Logema-nom na čelu zapustili dvorano. Nemški socialni demokratje so ostali na svojih mestih. Predsednik zbornice Tomašek Je nato pozdravil predsednika r«i oblike Masaryka, ki Je prisegel na ustavo in nato zapustil zbar-nioo med viharnimi ovacijami.
Prosičev ustavni načrt.
NA FURLANSKEM IN TOLMINSKEM PROGLAŠENA REPUBLIKA
LDU Dunaj. 28. maja. »Volks-blatt** poroča iz Trsta, da je na F urlanskem in Tolminskem izbruhnila vstaja. Vstaši so proklamirali kai niško republiko, pregnali posadko, urade in karabinjerje iz 80 občin ter razobesili rdeče zastave. Železniške križišče v Pontebi so zasedli vstaši ter Je vlada odposlala tja italijansko vojaštvo.
Trst, 28. maja. (Izvirno poročilo.) Nad celo pokrajino Videm je proglašeno obsedno stanje s prekim sodom. Vlada pošilja v revolucijonarne kraje močne oddelke karabinjerjev.
MTL.SON ODKLANJA SEPARATNI MIR Z NEMČIJO.
LDU New Jork, 27. maja Predsednik Wilson le vložil veto proti nainovejšemu republikanskemu predlogu, ki ga je kongres sprejel,, in k: se zavzema za separatni mir z Nemčijo in Avstrijo.
I£>U Washington, 27 maja. Ute meljajoč svoj veto proti separatnemu miru z Nemčijo izjavila \Vil9on. da bi predlagani način. Sklenit! z NcinC! jo mir, pustil na časli- Zedinjenih držav in ameriškem junaštvu neizbri-sen inadež. W!lson se o svoji nameri glede versailleske pogodbe ni izjavil, rekel pa je. da vsebuje mirovna pogodba važno izjavo, katere ni v
Medtem ko je skromni dr. Smod- j laka izdal na tihem svoj „Nacrt ju- i gosiovenskog ustava** — če odbije- ! mo par razmeroma nevažnih po-grešk, globoko-resno prvovrstno delo, je Stojan Protič poskrbel za primerno reklamo za sebe in svoj načrt, Še predno »a ie obelodanil. Njegovo delo kaže v mnogih podrobnostih, ki zahtevajo največ truda od avtorja, zelo očitne sličnosti s Sniod-lakovim načrtom. Smodlaka je prihranil Protiču gotovo mnogo napornih in dolgih študij. Kljub tem sličnostim Protičev načrt vendar lahko označimo kot specifično njegov, ker se od Smodlakinega loči v mnogih bistvenih točkah.
Najvažnejša je razlika v vprašanju pokrajinske uprave. 2e obseg in kompetenco pokrajine si predstavlja Protič drugače kakor Smodlaka. A to nasprotje ni nepremostljivo. Za yse pa, ki nam je do močne in enotne Jugoslavije, je nesprejemljivo Protičevo naziranje o vprašanju, kdo naj opravlja posle državne uprave v posameznih pokrajinah. V Avstriji smo imeli v tem oziru dualizem. Poleg deželnega glavarja, ki je vodil deželne zadeve, je bil cesarski namestnik oziroma deželni predsednik, ki je vršil državni delokrog. Protič predlaga sedaj v svojem načrtu naj se izroči ves državni delokrog ' deželnemu glavarju in deželnemu odboru. Poleg glavarja bi sicer imeli v Ljubljani za Slovenijo tudi kraljevega namestnika — Protič je kopiral naj-nesrečnejšo točko Smodlake, da se naj namestnik imenuje „knez“ —, ki bi imel pravico suspendirati sklepe deželnega zbora, ako bi se mu zdelo, da je ta prekoračil svoj delo-
krog. V sporu bi odločal državni savet, ki bi bil nekaka upravna in ustavna sodnija. Olavar bi bil odgovoren deželnemu zboru, od katerega je izvoljen, namestnik pa osrednji vladi. Ta ima pravico deželnemu odboru odtegniti državne posle in jih izročiti namestniku in njegovim re-feretom. Namestniku prideljeni referenti pa bi v normalnih razmerah ne imeli nikakega pravega posla, ampak bi samo prežali, kedaj bo deželni glavar oziroma deželni odbor prekoračil svol delokrog.
To je Protičev načrt. Separatisti z vseh vetrov mu živahno pritrjujejo, saj Jim nudi Protič več, kakoT so kdaj sanjali. Protičev načrt obsega sicer še mnogo nemožnosti, a dokler ne izide v celoti, se vzdržimo kritike. To pa moramo' Že danes odločno Izjaviti, da niegov predlog o ureditvi pokrajinske uprave brezpogojno odklanjamo, ker bi dobili, ako se sprejme, 9 državic, od katerih bi vlekla vsaka na svojo stran.
Famozni „knez Slovenije**, bo
Imel sicer prvo ložo v gledališču, a ne ho imel toliko moči. da spodi enega vrabca, če se kakemu Šušteršiču. ki bi ga klerikalci itak radi prej ko prej pozvali nazai. kot deželnemu glavarju ne zljubi, da ga prepodi s svojim eksekutivnim aparatom, kajti vso iivr^rn Ima namreč v rokah edino 'glavar. Šušteršič niti v Avstriji ni pariral državni oblasti, ko sta bila njegov delokrog In njegova moč postavno zelo omejem .Ako bi zavladal kot glavar v Protičevem smislu, pa bi nastopal še vse samo-silnejše, ker bi se skliceval na to, da je prosto voljen In odgovoren le
VIRA.
Roman.
(Dalje.)
Največjo pozornost Je vzbujala seveda Vera Sepanova v svoji knežji toaleti — vse jo je opazovalo, ti pošepetavalo in se spogledovalo.
Damski svet se je je izogibal, ali ona ni tega niti zapazila. V svoji duši sploh ni bila svobodna in ne vesela, toda na lepem obličju ni bilo opaziti, da so se jej za belim čelom podile mučne misli, da je njena notranjost izgubila svoj hladni, močni mir. Celo napram knezu se je kazala nekoliko drugačno ter se povrnila zopet k strogi etiketi. Njen pogled, ki se le srečaval z njegovim, ni bil več samozavesten, pa tudi ne koketen.
Vodil jo je skozi velikansko dvo--rano, vse oči so jima sledile. Počasi, kramljaje, z veliko, prej premišljeno opreznostjo sta prišla do vhoda neke dvorane, kjer se je mahoma ustavil ter rekel tako glasno, da so ga mogli mnogi razumeti:
»Milostiva gospica, nedavno sva govorila o kipu Dafne, in izrekli ste željo, da bi jo videli, ker bi jo radi primerjali s sličnim kipom, ki je last kneginje Libanove. — Blagovolite vstopiti, milostiva, figura Je v tem «alonu“.
»Jako me sankna, hvalai“
verjela ma je ter z resničnim M-Bbnanjera »topila pred kip.
»Milostiva gospodična, prosim, saj to |e bila samo pretveza**.
Prijel jo je za roko in Jo vedel v drug salon, katerega vrata Je zaprl.
„Mon Dieu, kaj pomenja to?“ se je vpraševala prestrašena, in se je oddahnila, ko je izpustil nleno roko ter stopil celo na stran.
Glas se rou Je tresel.
»Mademoiselle, prosil bi vas, da me poslušate par minut: Ljubim vas, obožavam vas, strastno, neizmerno vas ljubim. Dolge tedne sem se boril, sedaj je odločeno, — poročiti se hočem morganatično. Se Je mala zapreka na tej poti k sreči, toda tnoH goče, da jo že jutri odstranim. Xgj stric, veliki vojvoda mi mora vrniti besedo, ki sem jo dal princesi Margareti, ki naj bi postala moja žena. Dedič sem njegove dežele — toda odpovem se jej, ako treba. A sedaj vprašam vas, milostiva gospodična, ali se hočete na levo roko poročiti z menoj ?“
Med njegovim govorjenjem Je prešla Vera celo skalo čustev: prvemu strahu je sledilo brezmejno začudenje, potem bojazen ter naposled velika sreča — in ta je zmagala.
Knez, nič lepšega si ne želim. Vi ste prvi mož, ki me Je privezal nase“.
Z enim edinim vzklticom zanosa jo Je prižel k sebi — dve žareči duR sta se strnili, pozabljajoči na svet — čas — življenje okoli sebe.
Ko sta M popet vrnfti v sedanjost k Je našla Vera v naslanjaču, pred pfe pa Je klečal knez. držeč n lene
reke v svojih.
„Tl me ljubiš, Vera, sedaj je vse dobro! Reci mi še enkrat, da me ljubiš !**	,	.*
»Ljubim te, Egoni Meni sami je to še tako novo. Sele malo časa se zavedam tega“.
»Cital sem v tvojih očeh, v tvojem zardevanju, v tvoji trenotni, toli dražestni zmedenosti, — opazil sem to v tvojih besedah — in od onega časa sem srečen 1“
»Molči man arni (prijatelj moj)
— ne spominjaj me onega zardevanja — bilo mi je v resnici nepri-jetno“.
Zasmejal se je ves srečen.
»Meni pa je bilo sladko, nebeško. Ali veš, ljubica, da si me mučila, da si se Igrala z menoj ter da sem bil divje ljubosumen na Dernhofa?** »Kakšna ideja i** se je smejala Vera.
»Koketirala si ž njim. dragica, nikar ne taji!“
»Nekoliko — hotela sem ga premagati. Toda pustiva ga, pustiva vse in misliva samo nase. Ljubim te! Ljubim te!*'
Položila je svoje lice na 1 egovo
— on je molčal v brezmejni sreči — potem se je vzravnala in rekla: »Dovolj, angel moj, dovoli** — vzela Je svoj čipkasti robec — moj puder Je videt! tu na tvoji uniformi, pa ne maram, da bi svet vedel to. Glej, Jedva sem tvoja nevesta, In že mo*
1 ram streči strogemu svoiemu gospo-
deželemu zboru. Era Šušteršič- Lampe s svojo nezaslišano korupcijo in svojim ciničnim strankarstvom nam je še vsem v udih in je za dolgo dobo onečastita kranjsko deželno avtonomijo. Naše skušnie v Jugoslaviji nas žal zatrjujejo v prepričanju, da novi dež. zbori in glavarji ne bi bili mnogo boljši niti na Hrvatskem niti V Srbiji. Kar je v Angliji, gospod Protič, to zaenkrat še ne gre v Jugoslaviji. Zato opustimo kopiranje Angležev, pri katerih je čut za pravico, za preganjanje korupcije in vsake zlorabe Javne oblasti, sploh javna vest razvita do viška, dočim je vse to pri nas šele v povojih.
Ugovarjalo Se bo, da more v slučaju konflikta osrednja vlada prene-šenl delokrog izročiti »knezu**. No, to odpira lepo perspektivo, osrednja vlada v boju z deželno! Kadar se bo menjala vlada v Beograd pa bo kriza in prememba po vseh pokrajinah in po vseh uradih.
V daljnih posledicah vodi Protičev načrt naravnost v razpad države. Deželnim separatistom dati še državno moč v roke, to je potenciranje centrifugalnih strasti, ki bi pahnilo komaj ustanovljeno državo v najkrajšem času v razsulo.
Smodiakov načrt sicer tudi odklanja idejo pokrajinskega dualizma, ki se je v bivši Avstriji tako temeljito diskeditirala, stoji pa na stališču, d« mora biti nositelj državne in deželne oblasti v prvi vrsti odgovoren osrednji vladi, a ne samo deželnemu odboru. Kolikor se da posneti iz raznih razprav stoji na Smodlako-vem stališču tudi Demokratska za-jednica.
Najbolj zadovoljni so lahko s Pro-tičevimi idejami naši klerikalci. Po vojni je klerikalizmu pri nas že od-kienkavalo, prišla pa mu je nenadna pomoč — iz pravoslavne Srbije. V zaslepljenem boju za nadvlado so srbski radikalci plačali klerikalcem vsako ceno za zavezništvo. T udi občinski volilni red, ki ga je Protič za hrbtom beograjskih pogajanj podaril klerikalcem, je eden izmed obrokov radikalnega dolga in ima kljub vsem Idealističnim frazam edin namen, rešiti prepereli klerikalizem v Sloveniji. Ko bo dežela zopet strogo klerikalna, potem pa lahko volimo in dobimo dr. Šušteršiča 11. za pašo.
Srbstvo se more ponašati, da je poslalo Slovenstvu po Protiču nov jarem, ki naj ga za desetletja drži v Oblasti Šušteršičanstva.
du. Aii ni to dober znak za pridno,
poslušno ženo?“
Potem se Je vedro zasmejala iu stopila pred zrcalo.
»Kako negalantno, tako deran-žirati damo — cvetlice vse zmečkane — frizura zrahljana, lici razgreti — o, mon ami, odpri mi dozo s pudrom 1“
Foizkušal je, toda drhtela mu je roka, pa ni mogel.
„Ah, nekoliko neroden si. Ampak tega se moram samo veseliti, ker ml dokazuje, da nisi izvežb&n v službi lepih žen“.
„Ne“, je odgovoril resno, »pred teboj nisem ljubil še nobene ženske**.
Okrenila se je in položivša roke a njegova ramena, ga je poljubila hitro, vroče, strastno. Hotel jo je iznova pritegniti k sebi, ali lahno ga je odrinila in tedaj je prvikrat izgovorila željo:
»Prosim te, Egon, dajva, bodiva pameta sedaj — jako strastna sva — skoraj se bojim nekoliko**.
Sklonil se je nad njeno roko. Oprosti, da me je sreča prevladala**.
»A sedaj je skrajni čas, prijatelj da se vrneva v dvorano. Ali si dovolj miren? Non, treseš se, nepopisno si razburjen, pomiri m, dragecl** Položila je svojo roko na njegovo čelo.
»O hvala! Veš, Vera, da me tvofa mala, sladka ročica pomirja hi oživlja*? Hvala — pojdiva sedaj.**
Ob vbodu v dvorano le zadržala
korak; nihče ni mogel razbrati 1 njenega obraza, da se je pravkar odločila njena usoda.
V svojem starem, elegantnem, lahno blaziranem tonu je dejala: »Merci, mon prince, chčre maman, kneginjo bo zelo zanimalo, ko je povem o tem kipu. Ta Dafne je lepa, dovršeno lepa“.
Bila je docela prepričana, da radovedneži vlečejo na uho njene besede.
Knez jo je zavidal za njen hladni mir ter za njeno spretnost — v njem je drhtel vsak živec; — tedaj pa je pritisnila njegovo roko skrivaj k sebi, in mahoma se je umiril v zavesti, da je njegova. Peljal jo je do zlate, s svilenimi blazinami obložene klopi ter se ustavil poleg nje. Potem je z glavo pomignil Dernhofu; odkar Je knez izginil z Vero v ouem salonu, je stal pobočnik nepremično, zakril vajoč v svojih prsih največjo razburjenje. Sedaj je stal pred svojim gospodom.
»Dernhof, naročite, da zaigra godba mazurko; hočem plesati. Med tem naj pride dvorna ekvipaža v spremstvu telesnega lovca, da odpelje gospodično Sepanovo domov. Nato obvestite tajnega svetnika, da se je gospodična zaradi glavobola že odpeljala. Njeno garderobo dajte prinesti v višnjevi salon. Nadaljnih mojih ukazov pričakujte v predsobi tega salona**.
(Dalje orlh.)
127. štev
Bistvo tešinskega
vprašanja.
Nesporna resnica je, da ta te-šinsko ozemlje že od 1.1327. spadalo k češkemu kraljestvu. Tudi prebivalstvo je bilo češke narodnosti. Poljski živelj je začel prihajati na Tešinsko z delavstvom, ki ga je rabila premogovna industrija. Z delavstvom je prišlo uradništvo In 1 njim se je začela kolonizacija, ki je v zadnjih 50 letih šla roko v roki z germanizacijo, katero so predvsem podpirali nemški premogovni baroni. Vse je delalo proti češk. avtob-tomnemu prebivalstvu, ki je polagoma podleglo polonizacijl in germanizaciji, kakor o tem ptiča šlezki bard Peter Bezruč v svojih ..Šlez-ku. esmih“.
Proti narodnostnemu in socialnemu nasilju se je začela od 1. 1900. reakcija od češke strani, dokler ni prišla svetovna vojna, ki bi Mia sko-ro iztrebila češki živelj na »težkem In Tešinskem.
28. oktobra 1918 ai to češko prebivalstvo oddahnilo ia proklami--uo češko republiko, toda oddih je trajal en dan, kajti 29. oktobra 1918 so že pridrvele poljske čete m zasedle tešinsko ozemlje, hoteč imeti v svoji posesti važno železnico 1* Košič a* Bohumin, ki je velike stra-tegične in gospodarske važnosti za češko republiko glede obrambe Slovaške proti vzhodu, proti Madžarom in danes tudi proti Poljakom. Brez te železnice, je Češka od Slovaške skoro odrezana in kakor smo že pisali gredo Poljaki predvsem za tem, da dobe Tešinsko, ki je ključ češke države v vojaškem oziru.
Toda ne le tol Tešinsko ozemlje s svojimi kaninskimi premogo-kopi ie za češko državo tudi eksistenčni pogoj. Morebiti je bralcen znano, da premore češka država za 2—3 desetletja premoga v dosedanjih premogokopih. Že dosedaj se je zakladala češka industrija predvsem s premogom iz Karvlna na Tešin-ricem, kjer ga je za kakih 200 let Češka ima brez Tešinskega 9.3 bilijone ton premoga, s Tešinskem pa 25.7 bilijonov, medtem ko ga ima Poljska bres Tešinskega 141.7 bilijonov ton .Na 27 milijonov prebivalcev pride na Poljskem brez Tešinskega na glavo 3263 ton premoga, s Tešinskem 3477 ton, na Češkem pa pride brez Tešinskega na glavo 81 ton, s Tešinskhn vred pa 525 ton. že iz teh številk je razvidno, da je tešinsko ozemlje, svojčas že dežela češkega kraljestva, nekdaj popolnoma s češkim prebivalstvom, za češko državo naravnost življenskega pomena, medtem, ko ga Poljaki, ki imajo na Tešinskem kotraj samo toliko prebivalstva kot Cehi, ne rabijo nujno, ker imajo v drugih krajih več kot dovolj premoga, brez katerega si danes gospodarskega življenja niti misliti ne moremo,
V tešinskem ozemlju bi se moral po ukrepu antante plebiscit že vršiti, antantina misija pa ga je odložila. Odlog pa izrabljajo glasom poročil poljske tolpe za teroriziranje in pobijanje češkega prebivalstva, pri Čemur jim gre antanta s prizanesljivostjo celo na roko. V zadnjih tednih so pa ekscesi poljskih tolp postali neznosni in na pritisk češkega zunanje ea miistra Beneša v Parizu je antantina misija na Tešinskem proglasila obsedno stanje. Značilno je, da je ^eško prebivalstvo v plebiscitnem ozemlju obsedno stanje pozdravilo kot rešitev. To kaže, da PoljaJd v pmUičnem oziru niso čistih rok.
M >r borsko gledališč®* I
..AT iJizelle Nltopche".
Od igrokaza, burke, drame hi ' klasične igre je napravilo naše gle- j dalisce pred kratkim korak v drtt- ! go smer — do prve slovenske opore te v Mariboru; Da se je s to iz-prem&mbo ustreglo naši pubiHd, ki ljubi petje in godbo, *» to priča obisk, ki je po svoji gneči presegal vse dosedanje predstave. ..MeoizeSe Nitouche“ je lalikokrile Muze otrok, ki med sebi enakimi ne stavija pretiranih zahtev na igralce.. Mogoče Jo je >;e s skromnim materijah/m obvladati : zato je mogla ta opereta tudi pri nas v vsakem oziru zadovoljiti iv o t izborna zubretka se nam ]• pri tej priikl razkrila gdč. Savinov« (De-.iiza-Nitouche), kateri gre v »rri vrsti zasluga	za tako	povoljen
uspeh. S svojim prijetnim, »ko tudi ne kreoirim in poinodonečim glasom ter veselost	vzbujajočo	dvoUčno
igro ponižne	samostansko gojenke
in zopet navihanke, polne kipečega življenja in otroške razigranosti. Je gdč. Savinova pokazala dobro lok> in ljubko umevanje za to vrsto uprizarjajoče	umetnosti	V leni
Na delo za Koroškol
Na videz se ti zdi vse življenje tuk. prebivalstva lepo mirno, a v resnici so naši protivmki na delu noč in dan. Nemški mogotci so ono sodrgo, ki je bežala pred našimi četami ob času zasedbe, v Celovcu in Beljaku temeljito izšolali v svoje peklenske svrhe. Na pritisk interaliirane komisije so se ti prebežniki pred kratkim zopet vrnili v cono A, a sedaj deluje! timinerji tiho hinavsko, zavratno z besedo in denarjem.
Od nemške strani prihajajo dan-aadan grozilna pisma na zavedne Slovence, da jbi bodo v slučaju nemške zmage pri plebiscita potlej Nemci streljali, obešali, četvorki, izganjali, jim zažigali domove, jim jemali obrtno pravico, jih razlaščali i d. Dokaze imamo v rokah. Da te stvari niso mišljene samo kot prazna grožnja, nam dokazujejo dokazi v Smarjeti c J 4. maja 1919 in po najrazličnejših drugih krajih, kjer so Nemci oziroma od Nemcev-prisi-ljencev nahujskane tolpe naravnost masakrirale slovensko prebivalstvo.
Za nas je položa] jasen, zato se obračamo na našo jugoslovansko javnost
Nujno prosimo vse naše časnikarske kroge, da doma in izven mej naše države delajo za našo stvar. Polno dokazov uriamo, kako znajo zavesti Nemci izvennemško žuma-Ustiko na svoj mlin. Ako bomo ml držali roke križem, bo brez ovir cve-iela ljulika nemške lažL
Za parolo propagandnega dela so si izbrali Nemci geslo, da je Koroško vprašanje vprašanje celokupnega nemškega naroda. Nemčija je dala koroški vladi ua razpolago 50 milijonov mark za plebiscitno propagando. Politiki, umetniki, finančni krogi — vse dela trenutno samo za Koroško. Kaj pa je storila naša javnost doslej za Koroško? Nič! Zato apeliramo na vso naš:> javnost, da nam nujno pri-skoči na pomoč. ProslH bi, da se po vseh večjih ItraJKi Jugoslavije osnujejo posekal »Koroški odbori", ki bi prevzeti vse propagandno ki vse obrambno delo za zaledje ter gojili financiranje propagede v spornem ozemlju. Kajti zoper teh 50 milijonov mark moramo imeti tudi mi nekaj.
Opozarjamo naše finančne kroge, da upoštevajo naš klic. Slovenski Korotan je »dno rodovitno polje za našo industrijo- Zemlja hrani vsakovrstne rude, je bogata na lesu in zlasti njene vodne sile so ogromne. Poleg tega ima že razmeroma dobro razvito industrijo raznih strok (Jeklo* ni izdelki, puškarija, lesni Izdelki, suknarne Itd). V skromnejšem obsegu so zastopane i razne druge stroke) klobučarstvo, paličarstvo itd), ki bi s primemo povzdigo lahko postale važne za celo državo. Opozarjamo na članek mariborske „Draupost“, kje: pisec v eni izmed zadnjih številk opozarja na pestrost puškarstva. V tej obrti je namreč zastopanih toliko strok, da je iz posamezne puškarske stroke mogoče dobiti strokovnjake za najrazlič nejše tovarne (za kolesa, šivalne stroje itd.).
Slednjič je Koroška z ozirom na svoje priročne lepote s sosednjo Oo-renjsko vred najlepši dei Jugoslavije in postane lahko naša Švica I Zavedajmo se torej svojih dolžnosti. Kdor le gre na letovišče, naj pride letos semkaj. Če Je morda kje ie kaka malenkostna nedostatnost, jo bruno gotovo radi popravili. Samo ljudi nam je treba, dovolj dobrih ljudi in denarja. Se enkrat: denarja. Bres toga Je naše delo metanje perica v morje nemške nasilnosti.
70 letnica ljubljanskega
knezoskofa.
Knezoškoi ljubljanski dr. A B, Jeglič praznuje danes, stavljen od vernikov škofije in pristašev svoje stranke /Oletnico svojega rojstva. Rodil sc je 29. maja 1 1850 v Begunjah na Gorenjskem. Gimnazijo la bogoslovje je študiral v Ljubljani. L. 1873. je bil posvečen v duhovnika, nakar je nadaljeval svoje študije v dunajskem ..Avgustineju , Po promocij je potoval mnogo po Nemškem L. 1881. je bU Imenovan za vrbbosan-akega kanonika. V Bosni je izredno naglo napredoval. Ostri Je v Sarajevu do 1. 1898, ko se je 20. mata preselil iz Sarajeva v Ljubljano kot ljubljanski knezo%of.
O njegovem delovanju kot škof in potit*, je objektivnem« opazovalo« težko razpravljati. Bili so časi, ko je stal dr. Jeglič v središču narodnih cvactj in narodnega navdušenja. Bili so pa tudi časi, ko Je bti obsovražen kakor malokdo. O njegovem dejanju in nehanju bo mogla dati zanesljivo sliko šele zgodovina. Njegova morda največja napaka je bila ta, da ni znal ločiti cerkve in politike ter da je pustil preveč izrabljati sebe in cerkvene uredbe v strankarske namene raznih političnih voditeljev. To je mnogo škodilo njegovemu ugledu, škodilo pa tudi veri, oziroma cerkvi kot taki.
Največio popularnost, tudi daleč preko mei ljubljanske Škofije si ju priboril knezoškof v prvi dobi našega bola za osvoboditev. S tem. da se je v sporu med dr. Krekom in dr. Šušteršičem postavil javno in odločno na stran dr. Kreka, je odvzel dr. Šušteršiču glavno orožje: mlajšo du hevščino po deželi. Svoje delo v tem oziru je izpopolnil s tem. da se ie v času, ko ie Dunaj proglašal majsko ’ deklaracijo še za veleizdajalsko kljub vsem pritiskom in grožnjam z leve in desne odločno priznal program deklaracije. S tem ie omogočil narodno zavedni duhovščini, da se je lahko z vso intenzivnostjo podala na propagandno delo, s svojim vzgledom se }• potegnil za seboj tadi velike množice narodno mani zavednih Slovencev. Tako le v veliki meri pomagal pri našem preporodn Ta njegov nastop bo ohranil knezoškof« Jegliču, kljub vsemu drugemu, kar se navaia proti njemu, častno mesto v naši narodni zgodovini.
Beležke.
Minister Protič In carinama
Poročajo nam, da je sprejel predvčerajšnjim minister Protič deputa-cijo slovenske trgovska in obrtna zbornice. Deputacija ja opozarjala ministra na skrajne nedostatke v naši c&rinarski upravi in ga prosila ramedure. Lepa je tal Protič Je bil rea svoja dni finančni minister, a je danes minister za konstituanto, upravlja torej resort, Id ni s finanč* nim ministrstvom v nikakšnl zvezi A tadi če bi imel na finančno upravo kaj upliva, ali če bi bi tudi san finančni minister, bi bil Protič zadnji, ki bi hotel in mogel urediti ea-rinsko upravo. Saj so se ravno pod njegovim protektoratom uj^nezdile in razširile nevzdržne razmere, on je pomagal svojim ljubčkom na topla mesta v centralni carinski direkciji, ki glavnih carinarnah v pokrajini. Oa in Ninčič sta molčala in morda natihem odobravala, ko so njimi eksponenti zaporedoma Izpodrivali lx carinske službe slovenske in hrvaške uradnike ter Mi nadomeščali z mladimi, nezmožnimi ljudmi, kf
utao _______________________________
to, d« so pripada« radikalni Svojega lastnega deta tadi g. Proti«
kvalifikaciji nego stranki.
IM bo iri razdirati, zato se bojim<* da bo ostala intervencija pri njem brezuspešna.
Jugoslavija.
Regent odide v toplic«.
Beograd, 28. mafa. (Izv. porod.) Regent Aleksander bo odpotoval v prihodnjih dneh na kratek oddih v Vmjačko banjo, kjer bo ostal M dni
Predlog sa povišanje uč*t pteč.
Beograd, 28. maja. (Izv. poročj Na včerajšnji sej! ministrskega sveta je predlagal minister za prosveto Sv. Pribtčevič, naj se dovolijo 23 odst. poviški dragiujskih doklad taft na ljudskošolsko učiteljstva
Predsednik re&effa narodnega svete aretiran.
Bakar. 28. maja- (Izvirno poro-ČBa) Včeral je vzbudila po celi Reki ogromno razburjenje vest da je pustila Italijanska vlada aretirati predsedniku Cansigli« nazionale Oros-sicha, ki se je mudil v Rimu. D’ An-nunzk) Je aranžiral vsled tega na Reki !n Sušofcu veftke demonstracije, pri katerih je ponovno govori! in grozil, da bo orišel čas. ko bo Nltfi visel na rimskem kapitalu.
Ra?n& poročila.
AmerfHr senat odklonit armenski protektorat
LDU Washiugton, 27. maja- Predlog predsednika Wilsona, naj prevzamejo Zedinjene države mandat nad Armenijo, je včeraj senatni odsek za zunanje stvari odklonil z 11 glasovi proti 4 glasovom.
LDU Rotterdam, 28. maja. Wil-»onova poslanica glede prevzetja armenskega mandata je po neurjor-ških poročilih zadela v reprezentan-tacijski zbornici na tolik odpor, kakršnega še ri doživel noben Wilso-nov predlog. Sen. Smoots je rekel da bi bilo za to treba 59.000 mož in 100 milijonov dolarjev na leto. Wfl-Uatn Bryam smatra predlog za nesprejemljiv, ker bi Zedinjene države zapletel v evropska vprašanja. „Newyork Times“ hi „Newyork He-rald“ menita isto in pobijata predlog.
Nemiri v tešinskem ozemlju.
LDU Dunaj, 28. maja. Kakor javljajo listi iz Moravske Ostrove, se nadaljuje streljanje v glasovalnem okrožju, pri čemur je bilo mnogo oseb ranjenih. Včeraj je nastopilo vojaštvo antante. Italijanske čete so zasedle deset jam v karvinskem premogokopu.
Izstreblleitie Habsburških sledov v Grade«.
LDU Oradec, 28. maja Občinski svet ie sklenil v svoji včerašnji seji, da da nova imena mostovom. Albrehtov most se bo imenoval odšle) Tegetthoffov. Franc Karlov most Glavni most in Ferdinandov most Keplerjev most Ulic in trgov, ki no sijo Imena Habsburžanov, radi prevelikih stroškov niso prekrstili
Avstrija izdeluje m uničilo za Poljaka.
LDU Dunai, 28. maja. »Rote Pahne« poroča, da se v tovarnah v En-zerdorfs ta Dunajskem Novem mestu izdeluj« avstrijska muniefia sa
Poljsko.
Ameriška armada,
LDU MVashingtofl, 27. maja. Včeraj ie M sprejet zakon glede vojske na skopal seji odsrirov senata ta rt prezcntacftske zbornice. M določa armado 200.000 mol in 17800 čast nlkov.
Mednarodna akcita Proti davčnim prevaram.
LDU Pariz, 27. maja. Socialisti so v zbornici predlagali resotadio. ki zahteva, naj zveza narodov ustanovi mednarodno organizacijo, ki naj skupno ukrepa proti begu kapitala, torej proti davčni prevari. V uteme-Hevaniu svojega predloga izjavljajo.
skladnosti z njeno igro je bil gosp. Rasberger (Cetestin-rtoridor), ki se vam Je predstava obenem kot zanesljiv pevec in poznavate« glasbe Kot pevca treba omeniti še g. Janka (Fernand de Champlatreuxe). Njegov glas ima simpatično barvo ta bi s šolo lahko še mnogo pridobil na jakosti ta na obseg«. V nastop« b bil izprva nekoliko neslgnren, kasneje pa popolnoma na mestu. Zelo le ugajal g. Grom v vlogi majorja-gromovnika (grof Cfcrieaua), medtem ko je g. Svagelj (vojak Loriot) na svoj naČta skrbel za zabstvo galerije. Oa. Dragutinovičeva je bila lepa mati-prednica, ki je dostojanstveno rešila svojo nalogo. Druge manjše vloge, kakor gledafiMri rarv* natelj (g. Železnik), režiser (g. Strniša) in KlarJnda (ga. Setindka) so z dobrim izvajanjem pripomogle do zaokrožene celotne vprtzoritve. Ob reprizi je bita predstava Se brij uglajena ta tudi obisk povrifeuL Pohvalno je treba omeniti tmfi godbo ta*-noželezniške delavnice, ki Je pod vodstvom kapelnika SchOnherria oekrbeta glasbeni del ta s priznanje vredno skrbnostjo spremljata oev-saa tačka.	P.
| »V dritri".
Predstava te Orimerev« drame,
zrine doslej pod naslovom „V rile/T, nas Je povedla v milj* dts-pi osiega španskega ljudstva, iz čigar življenja je snov povzeta. Da se gospodar Sebastijan reči njegovo posest ogrožajočih dolgov, namerava se poročiti z bogato, od-cvelo sosedmjo, svojo dosedanjo de- : kio-ijubico Da si hoče ohraniti tudi zaoaprej s tem, da 9 preskrbi za moža po ajegovem mnenju povsem neškodljivega svojega gorjanskega hlapca, kožarja Manriika. Toda njegovi računi so izgrešeni, in kmalu po Maneltkovi poroki se pričnejo lustiktivuo porajati v tof preprosti, čisti duši dvomi ta čustva, ki p« svoji tvorni riii presegajo gospodarjeve pregrešne nakane. Po hudem duševnem boju se odloči Maneltk, streti tega krutega brezvestneža ta Sebastijan mor« s svojim življenjem plačati »vri greta Kot Sebastijan vam ta c. Orom podal lepo Izdela« ttp kruteža, čigar beseda ne trpi ugovora. Bil je v tel vlogi prav tako Izboren, kakor se je doslej le vriM pokazal kot vrl tolmač tipov krepke«* team. Vso orenroetaat etata
in od sveta nedotaknjene duš« te predočfi Nučič v svojem Maas-Hku. Njegova čustvenostipoina. naravna igra pa žal ri našla odziva v
igri Mart« (ga. Gromova). Priznati se mora sicer gospoj Gromovi izredna marljivost, s katero ri prisvoji besedilo vse vloge, dastravno n* obvladuje jezika, ali v gotovih trenutkih se neprijetno opaža neskladnost med izrazom in kretnjami ter njenim govorom; tudi postaja njena Izgovorjava v izražanju stopnjujočega se duševnega dogajanja nerazločna, mestoma celo napačna in vsled te*« splošnemu vtisu kvarna. Mfcttm, da bi bilo dovolj drugih vlog, kjer bi se mogla ua odru hvalevredno uveljavljati, r n* b! bfia v tohki »eri izpostavljena upravičeni nepovdjni kritiki. Dober ta bil g. Rasberger v vlogi starega pastirja Tomaža In ravpo tako ta tudi mria Nuri (gdč. Rrafieva) svojo otroško fioficsn de Manefke, čigar ■eerečo take pravilno stoti, topo spravita de braza. Drug« manjlta vlcae so uspele več ril manj dobra Gledališče ta trio mm tibtrirtio.	M
i da bi s« dalo preprečiti, da denar se gre čez mejo. samo s tem da se proti temu skupno nastopi.
Franclja ratificirala mirovno pogodbo z Avstrijo.
LDU Pariz, 26. maja. Poslanska zbornica je v današnji seji z dvignje-njem rok sprejela st. germainsko mirovno pogodbo.
Maaary kov spomenik. Včeraj so v Biskupicah odkrili prvi Masary-kov spomenik.
Društvo »SOdmark** je priredilo
Z dovoljenjem bi podporo avstrijske vlade dobrodelno loterijo v orid nemškim plemenskim tovarišem, ,.kl so postali žrtve Jugoslovanskega postopanja.w Prodajajo se te 3rečke po celi Avstriji zlasti na Koroškem.
Bivši Fraoc Jožefov kurir -vre!'-ran. Te dni so aretirali na Dunaju nekega Stanzela, ki je soudeležen pri 5 milijonski defravdaciji v škodo madžarske d. d. ,.Egon“, ki hna podružnico na Dunaju. Omenjeni le bil za časa vojne posebni kurir Franca Jožefa in Je prenašal dostikrat zelo zaupna poročila. O možu se je že takrat sumilo, da je nezanesljiv in v službi antante. Hvali! se Je baje sam, da je v Intimnih stikih s češkimi krogi. Fc preobratu so prišli na sled mnogoterim goljufijam, katere Je Izvršil pod Imenom kneza Odescalchl
—t—«« —e*r ■—.vam - —-
BORZA.
LDU Zagreb. 28. maja. Dolarji 93-95, avstrfi&ke krone 58, carski rtSblfi 155-165, čehoslovaške krone 230-240, 20 kronski zlat 400, angleški funti 445, francoski franki 820, nem. marke 295-298, Italijanske lire 620.
Madžarski beti teror.
»Arbeitervtitte« piše: Madžarski »Vojaški naredbeui Hst« prinaša dva tateresanta avanzmaja. Guverner Nikolaj Horthv le imenoval zloglasnega poveljnika Pronay - detachementa, morilca mnogo sto nedolžnih delavcev, ritmojstra barona Pavla Pro-nava za kavalerljskega majorja narodne armad«, dalie nadporočnika grofia Jankovich-Desana, kateremu so tudi dokazani mnogi umori, za ka-valerijskega ritmojstra na razpoloženju.
»AibeitesrwHle« piše nadalic: Kakor se poroča iz zanesljivega vira. je bilo pri zadnjih pogromih v Bik. dimpešti 236 oseb ranjenih, ned njf-uii 130 težko. Tri osebe so še tekom iste noči podlegle ranam. Mnogo ran. jeticev ie bik) ranjenih s sabljami ia bajoneti, vsled česar ta lasno, da so se proti ekseendentom odposlani vojaki in žandarji pri ekscesih aktivno udeleževali izgredov, šele energičen nastop stražnikov je napravil krvo-Uth» konec. V potitičoOi krogih se govori da ta T/Ogrom* povzročil »te-fan Friedrich.
Prejšnji teden ' je dospel v mesto Szcrfnok iHelJa«« vojaški oddelek. Vojaštvo ta prijelo okrog 306 oseb ia Hh pripeljalo v Abonv. Kakor se Je moglo dognati, ie bilo od teh 13 oseb z velikim mučen lem umorjenih.
Prejšnjo nedeljo ie dospelo vgč oflditav istega oddelka pod vod-etvoic nadporočnika Tassvja v mesto Klskunbalas, aretir )lo maiogo delavcev-in žlJov ter lih preteplo z železnimi krepeljci in bikovkami. Na-stednjega dac » N oficirji nadaljevali svoj krvavi posel v Jasaberenyju. Tu so oslepili advokata d rta Bender-ia. Nadporočnik HeftaB j« imel povsod govore, v katerih ie prebivalstvu zatrjeval da se ne sme nikomur nič žalega storiti, kdor W umoril ai« oropal Jud«. —
Res grozne slike madžar»ko-moc golske kulture.
Mile jKiir
m.
Dnevne vesti.
— Ali še ut bo konca. PriiaUd)
nam piše: Dne 26. maja 1920 mn M peljal z Jesenic v Ljubljano * dopoldanskim vlakom v kupeju tretjega razreda. Med Podnartom ui Sv. Joštom le vstopil kontrolor in ine prav prijazno poprosil za „ior-kortn“. Po mnenju tega gospoda s« torej vozijo v kupejih bolj tisti „boi}-ši“ ljudje, ki jim ni treba znat' jugoslovanskih jezikov. Kdaj se bodo na-uradniki navadili, da bodo rabili
Je to
si
emščino samo takrat, kadar neizogibno?
- IndoLnea hrvatske poštne »ura ve. Naši naročniki s Hrvatskega se nam redno pritožujejo o skrajno slabem dostavljanju »Jugoslavije«. Nekateri uradi zbiralo kar od celega ledna liste, ter jih pošljejo vse hkra-tu. Posebno pogoste »o tozadevne pritožbe iz Zaprešiča. Naš naročnik, ki stanuje samo par minut od pošte včasih po več dni ne dobi lista. Mnogo številk pa se sploh porazgubi. Apeliramo na hrvatsko poštno upravo, zlasti pa na g. ministra dr. Drin-koviča. da pokažeta svojo dobro voljo in svoje zmožnosti ter že vondar enkrat odpravita iz hrvatske pošte stare madžarske manire.
— Nove poštne pristojbine. Kakor smo opazili, ne pozna šc občinstvo novih poštnih pristojbin. Vsled nezadostnega frankiranja trpe naslovniki v očigled sedanjim pristojbinam občutno škodo, ker morajo vsi poštni tiradi nezadostno fr an kovan e ali povsem nefrankovane pisemske pošiljke obremenjevati predpisanim kazenskim portom .Da ne bode pritožb, opozarjamo vnovič, naj se vsak predno odpošlje pismo ali dopisnico itd., prepriča Je-li pravilno franko-vana.
— Nove poštne znamko. Ministrstvo za pošto in brzojav je odobrilo
načrt novih poštnih znamk, ki ga je izdelal slikar Tomaseo iz Splita. Znamke bodo veljale za celo državo in bodo nosile sliko regenta Aleksandra.	.	...	_
— Klel za mizarje. Urad za pospeševanje obrti v Ljubljani Je prejel nekaj mizarskega kleja. Obrtniki naj priglase svoje potrebščine najkasneje do 10. junija t. 1.. da se bode moglo ozirati na njih priglase.
— Priporočamo Jugoslovanski kreditni zavod v Ljubljani, Marijin trg8. Wolfova ul. 1. ki je pristen do mač zavod Kako uživa zaupanje ter lepo napreduje, kaže dejstvo, da Je imel letos že nad 35 milijonov K prometa. Hranilne vloge in vloge na ta-koči račun obiestuje po 4 odstotke. Večje hranilne vloge s četrtletnim odpovednim rokom obrestuie po 4 in en četrt odstotka, s polletnim odpovednim rokom pa celo po 4 in pol odstotka. Izvenliiibiianskim vlagateljem so na razpolago poštne položnice, ako želijo vlagati prihranke v Jugoslovanski kreditni zavod tako. da nimajo nikakih stroškov s pošiljanjem. Hranilne knjižice dobe po pošti. Celo ameririanski Slovenci pošiliaio vloge v ta zavod.
— Poročilo o vseslovenskem trgovskem shodu. Slovensko trgovsko društvo „Merkur“ je izdalo tiskano poročijo o vseslovenskem trgovskem shodu v Ljubljani, ki Je bH najlepša in najpomembnejša manifestacija trgovstva Slovenije. Razprave na shodu in referati so velike važnosti in trajne vrednosti. Naj ne manjka trgovske hiše, ki bi ne imela tega lepega in zanimiveg«, poročila. V korist vsakemu trgovcu bo, če prečita natančno poročilo o poteku tega velepomembnega shoda. Zato pozivlje gremij trgovcev v Ljubljani vse svoje člane, kakor tudi sploh vse slovenske trgovce, ki do sedaj še tega niso storili, da takoj naroč« pri »Merkurju" v Ljubljani poročilo o vseslovenskem trgovskem shodu. Naročnino v znesku 12 K 60 vin. Je vposlati vnaprej na naslov: ..Slovensko trgovsko društvo Merkur" Ljubljana, Gradišče št. 17, I. nadstropja
— Upokojenci bosettsko-herce-govske zemaljsk* vlade, ki žive zunaj Bosme-Hercegovine, moralo mesečne pokojninske pobotnice hnetl potrjene glede življenja po župnem ali kakem državnem uradu. Na mestnem magistratu ljubljanskem opravlja to dele* popisovalni urad.
Luciana
= P. ». ijublhttake naročnike pro simo. naj mini vsak nedostatek o do stavljanju lista tako! javijo. Zgodil s« ie h. pr. slučaj, da J* peka raznašatka liste, ki so bili namenjeni strankam kratkomalo prodala, če se nam napak ne sporoči takoi, jih ne moremo odpraviti. Zato javite našemu uprav-nistva brez odlašanja vsako pritof-bo, ter ne čakajte Iste kOMft MM* e*
n Netnčurjees v	»opei
ooercfcJo rogi«. Ako gre Človek zvo-čer na sprehod po mestu, silii labko več nemške govorice nego slovenske. V Celovcu in Gradcu pa aretirajo vsakogar, ki se postopi govoriti naš jezik javno. Pri nas Je sd-veda narobe. Nemčurji dobivajo že zopet premoči Jemlje se jih zopet v službe, daje se Jim mnogokje prednost pred našerodci. Poglejmo saino trgovce l Se danes Jih je med njimi mnogo nemškega mišljenja. Ti se-veda pridno zabavljajo če* narod In Srbe, obenem pa vse skupaj odirajo. Vlada naj se že enkrat opogumi in naj nepotrebne Švabe tatlra iz naše držav«!
* Ljubljanski trg. ki le veljal do sedal kolikor toliko za solidnega in cenega, postaja polagoma eden naj-dražjih v državi SHS. V Celju dobite čiešnle po dve do tri krone kg, pri nas pa -• raiše ne govorimo. V Za grebu je padla moka od 20 K na 12 K, meso od 32 do 36 na 18 do 24 K. Tudi cen« sočivju In sadju so padle. Mi v Ljubljani pa menda »ostanemo kakor smo bli«. Dobro bi bilo, da bi g. dr. Kokalj v praksi izvedel svbj v »Slovenskem narodu« podani načrt.
m Opozarjamo na sobotni koncert Pevske zveze Ljubljana v Uniona. Proizvajale se bodo poleg umetnih tudi koroške, hrvatske, srbske, č«ške, slovaške in druge slovanske narodne pesmL Vstopnice se dobe v predprodaji v Dolenčevi trafiki v Prešernovi ulici.	K
= Slovensko zidarsko in tesarsko društvo sklicuje dne 30. t. m. ob 10. url dopoldne v gostilni g. Turka, Streliška ulica, važen sestanek. — Odbor.	K*
— Organizacija vojnih Invalidov opozarja na sejo veseličnega odseka, ki se vrši v poudeljefc^l • t. m. ob 5. popoldne v maglstratni dvorani. Vse dame, ki bodo sodelovale se vljudno prosijo, da se seje zanesljivo udeleže.
ar Zavod za slepe je prejel od gospoda Karl Tausesa, hotelirja v Ljubljani znesek 200 K, mesto venca umrlemu gospodu Francu Khamu, trgovai v Ljubljani. V isto svrho je daroval 50 K g. Matija Podkrajšek, brivec v Ljubljani. Srčna zalivala!
= Pevsko društva Slavija Vič-Olince priredi dne 6. julija 1920 ob 5. uri popoldne vrtno veselico na vrtu restavracije Amerika, na Olincah. Med sporedom bode tudi bogati sre-čolov. Za točno postrežbo in točenje pijač po znižanih cenah bode preskrbljeno. Lepo košati in senčnati vrt nudi izletnikom pravi oddih. Vstopnina za osebo 10 K. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. K ■=* Pogreb g. Franc Kbama se vrši danes popoldne ob dveh ir. sicer iz LeoniŠča na pokopališče k Sv. Krištofu, ne k sv. Križu.
= Star sleparski trik. Bosanec Rizin-aga Pašalič, trgovec iz Bosanske Krupe Je dospel v Ljubljano po kupčJJskih poslih ter se Je v nekem prenočišču seznanil s premetenim sleparjem. Spala sta skupno. Včeraj zjutraj je trgovec sleparju odkril, da bi rad izmenjal 100 doiarjev. Slepar se mu takoj ponudi za posredovalca. Peljal ga je skozi „Zvezdo“ do gostilne „Zlatorog“ v Gosposki ulici. Tu se vstavita pred vežnimi vratini. Trgovec mu odšteje 100 dolarjev. Slepar izgine v veliko hišo. Toda izginil j* za vedno, kajti porabil Je druga vrata, ki vodijo v Zidovsko ulico, ter jo je pobrisal z dolarji. Trgovec je zastonj čakal. — Čudno Je, da so ljudje po neštetih zgledih še vedno tako neprevidni, da nasedajo tem že tako obrabljenim sleparijam. = Hotelska tatvine. Dunajčanu i dr. Siegmund Arturu je bilo včeraj ponoči v nekem hotelu ukradenih par novih čevljev, vrednih 1200 avstr, kron. Ukradenec Je ponoči posta'”! čevlje pred vrata svoje sobe; zjutraj jih pa ni bilo več.
— Izgubljene stvari v času od 1. do 3a aprila 1920.: 3200 K; 1000 dinarjev; 14 denarnic in 3 Mstnice z vsebino od 14 do 900 K: betežna knjižica; železniška legitimacija na ime Dravlje Franc; 1 listek od Reicha *a ovratnike m manšete; potrdilo od Reiei a za 3 pare hlač. 1 krilo. 1 bluzo, 4 dolarji. 100 dinarjev in nekaj K; platneni ovitek — zlata verižica x medaljončkom (Mariia), 40 K denarij, slika, notes, mala črno usnjata denarnica. ziat prstan: moška srebni« ura z znakom A. M z rimskimi številkami. lipa Je ubita hi brez pokrova; damska črna tula ura z ruja v Im zapestnim jermenčkom; zlata brala 8 cm dolga z briljantom; svilen velik robec, temnosiv. vrednost 280 Ki otroški zimski površnik hi črnega SufctML
» Kabaret L«t»nui Prireja v Hutohunakeia hbu. domu vsak več«
Izbrane umetniške prireditve, Id privabilo vsakokrat lepo število gostov. S svojim programom se prijetno raz-Hkule od drugih inštitucij te vrste tudi pa večjih mestih, ki popolnoma zanemarjajo umetniško stran produk cij. Podjetje, ki je edino te vrste v Slovenili toplo priporočamo.
Maribor.
U dne A tenaaifc » Mite pl 1te>
matu Sušniku; D dne IS. januarja
pri Janezu Pusta vrhu na Pustem vrhu ln 3.) dne 15. januarja pri Antonu Trobcu v Črnem vrhu, kjerJ« pogorel hlev s vsemi pridelki Ker s«
je one dni obdolženec potikal po on-
dotni okolici, ie splošna ljudska govorica, da je vse te požare storil obdolženec, vendar se ga vsi: d pomanj-
Tudi
, j ~ kanja dokazov radi tega ne more avstrijski komunisti priba- | preganjati.
ja Jo na jullne in agitacijo. 7 e dni je
aretirala mariborska policija klati-viteza - komunista Trummerja iz Gradca. Imenovani Je prišel v Maribor pod nedolžno pretvezo sklenitve kompenzacijskih kupčij, v resnici pa je mož prišel le agitirat za komuniste. Poleg njega je bilo aretiranih še par tukajšnjih komunistov, med njimi trgovec Kopač. Oovori se, da so r, to agitacijo v zvez! tudi nekatere vojaške osebe.
;.f.rribeeren gefalligl« Vozil sem se v družbi Ceha s severa in strašno neprijetno me ie dimilo, ko sva morala s sopotnikom poslušati blaženo nemško govorico Nemško pri vlaku, nemško na peronu, nemško v restavraciji — v Jugoslovanskem Mariboru. Brat Čeh se ie čudil kako je to mogoče Res ie neverjetno, da se v zkoro dveh letih ni moglo najti našega človeka, ki bi prevzel restavracijo, prodalo časopisov, trafiko itd. na mariborskem kolodvoru. Točka je menda važna dovoli, da H posvečamo vso Dažnlo.
Mestna plavalna šote v dravskem kopališču je zopet otvorjena.
Mariborska Tiskarna d. d. ima 31. t. m. ob 18. uri Izreden^,občni *bor v tiskarni v Mariboru, Jurčičeva ulica 4.
Za rešilni avto prostovoljnega gasilnega in reševalnega društva v Mariboru Je prinesla zbirka prostovoljnih darov doslej 50.885 K.
V prepiru Je udaril brata s steklenico po glavi. Na binkoštno nedeljo popoldne Je popivalo več fantov v gostilni ,.Lenauhof‘ na Tržaški cesti. V prepiru, ki je tain nastal, je udaril neki Gorjak s Tezma svojega brata večkrat s steklenico po glavi in ga težko ranil. Ranjenca so prepeljali v bolnico.
Ceiže.
Mestno gledališče. Danes, 29. tm. se uprizori na vsestransko zahtevo tretjič Cankarjeva farsa: »Pohujšanje v dolini šentfirrijanski“. T« predstava bo takorekbč zgodovinskega pomena za naše gledališče, kajti dozdaj se ni pri nas še nobena igr?, uprizorila več kot dvakrat. — Pripravljajo se Cankarjevi »Hlapci". Potem pride na vrsto Molnarjev« zabavna in efektna komedija »Vrag** z gosp. ravnateljem Skrbinškom v naslovni vlogi, nakar sledi njegove benefična predstava. Ob tej priliki se uprizori sploh prvič na slovenskem odru Leonid Andrejeva drama »Misel".
Imenovanje. Rudarsko glavarstvo v Ljubljani ie imenovalo višjeva sodnega svetnika Al. Seliškarja v Celju za predsednika razsodišča rudarskih bratovskih skladnic v celjskem okrožju.
Drugi šahovski turnir šahovskega kluba v Celju je bil zaključen Šele 21. t. m., ker so različne ovir« ob priliki železničarske stavke za 2& aprila nameravan zaključek preprečile. Turnirja se le udeleževalo 12 igralcev. Vsak je igral z vsakim po dve partiji. Od 22 igralnih partij flh le dobil g. dr. Schwab 20 in pol, g. Oalšek 19 m pol. Drugi s;o imeH največ 13 in poi. Nad polovico iger Je dobilo 5 kombatantov.
I U1BL.1ANSK4 POROTA.
Ropi v ljubljanski okolici.
Pričetkom letošnjega leta je Mo Izvršeno v ljubljanski okolici več velikih ropov in požigov. Ljubljanska porot« je včeraj razpravljala o predrznem ropu, ki je bil izvršen dne 16. januarja t. 1. zvečer na Setniku pri Polhovem Gradcu. Oropan je bil posestnik Anton Trobec za M.OOt) K med čarom, ko je gorelo njegovo drugo posestvo na Ornem vrhu. Zaradi tega ropa »e mora zagovarjati 24 letni brezposelni mizarski pomočnik Jože Gorjanc, rojen v Setniku pri Polhovem Gradcu.
Gorjanc je zastaven močan mladenič, gladkega obraza, dolgih las, zelo čedno oblečen. Hladnokrven je.
Obtožnica ga obtožuje hudode!-j stva ropa te: omenja: Obdolženec je brezposeln mizarski pomočnik. Od-' kar je prišel od vojakov, mu ne dIF nobeno delo, marveč se preživi]* * verižeitlem tn tatvino. Bil jc lak! zaradi tatvine že 2 krat kaznovan. Bival je večinoma v Rožni dolini ta Uabijaat — V prvi polovici Janu«}« y bližtat Črnega vrta nad Polhovka Otto— la trikrat forelo la tacen
Ko je dne 15. Januarja zvečer ob polu 7. uri začelo goreti gospodarsko poslopje Trobčevo na črnem vrhu, je Trobec hitel s svojimi sinovi tjakaj gasit. Na domu v Setniku so ostale le njegova 59 letna žena Jera Trobec, hči Katra in 1 dekla. Okrog 9. ure zvečer odšle sta hči in dekle v hlev k živini. Žara Jera Je v temi sedela v sobi. Okrog en četrt na 10. se odpro vrata in v hišo stopi nek neznan ji Človek. Zahteval je, naj takoj prižge luč. Ona to stori. Pred seboj vidi velikega vojaško oblečenega človeka s puško. Nastavil je puško proti njej in zahteval, naj mu hitro prinese ves denar, 5e ne bo njena smrt. Pri tem je zagrabil za petelin puške tako, da je bila prepričana, da bo kar sprožil, če mu takoj ne ugodi. Prestrašila se ga 1« tako, da se je vsa tresla in ni mogla spregovoriti. Stopila je h skrinji ter jo odprla, nakar je dotičnik sam denar iz predalčka vzel in ga spravil. Vzel je'ves denar, okrog 14.000 K. Nato je izginiL Ropar je imel vojaški plašč in črn trak od ušes do ušes pod nosom, da je zakrival mustače".
Po prečitani obtožnici vpraša predsednik dvorni svetnik Regally obtoženca: »Ali se čutite krivega?" Obtoženec odločno: »Ne! Ne! Nel" Tekom zelo dolgotrajnega zaslišava-nja navaja zelo zamotan in obširen aliui. Pravi, da mu je dal neki »gori-cian mesar Carlo" 1000 lir. Na poti iz Zlrov je nekemu kmetu zamenjal 500 lir za 3500 K. v Ljubljani pa je kupil za »Carla" 450 paketov tobaka za 500 lir. Tobak Je kupil pri veriž-nikih. Predsednik: Kje so bili vertž-nikl?" Obtoženec: ,.V Ljubljani po kavarnah". Obtoženec sam se je preživljal z veriženiem. Predsednik mu predoči: »Vzemimo in računajmo 1 450 paketov po 4 K je 1800 K.
Vi ste pa dali 500 lir. Ste Jim dali mnogo preveč1." Na to obtoženec molči.
Zasliševanje prič je bilo zelo napeto, senzacijonalno in dramatično. Prve priče France Leben, Jakob KermelJ, Anton Rus in drugi izpovedo nekatete bistvene podrobnosti. Senzacijonalna pa je bila izpoved priče Karola Kuclerja, vpokojenega I železničarja. Kucler z vso gotovostjo | izpove: »Dne 15. Januarja od 5. popoldne do polu desetih zvečer Je bil Jože Gorjanc pri njem na domu v Rožni dolini, kar dobro ve, ker je bilo pred onim dnem, ko je prejel nezgodno renta" — Predsednik Re-gally: „To je tisti dan in tiste ure, ko se je vršil roparski napad na Jero Trobec na Setniku!" — Splošna senzacija. Vse napeto pričakuje nadalj-fiega razvoja. Priča omeni odločno, da Je dobil rento 16. januarja. Sodišče pošlje preiskovalnega sodnika dr. Stojkoviča na čekovni urad, od katerega dobe potrdila da je Kucler rento prejel dne 17. januarja.
Glavna priča Jera Trobec, 59 letna žena, Živahno opisuje, kako je neki vojaško oblečen človek s puško v roki izvršil v času, ko je bil požar na Črnem vrhu, pri njej roparski napad, iz strahu, ker ji je grozil s smrtjo, mu je dala iz Skrinje ves denar, 14.000 K, Na vprašanje predsednikovo če le bil dotlčni ropar obtoženec, odgovori priča: »Ta Je bH. Nič se ne motbn. Z mirno vestjo potrdim, da je btt on tisti." Obtoženec odločno in samozaves‘-vo: ,.Ne. Nisem bi!. Nikdar nisem bil tam. Žena se moti.". — Predsednik pazniku : »Odpeljite ga 1 Naj se preobleče v vojaško obleko!" — Obtoženca za trenotek odvedejo Iz dvorane ter ga privedejo potem v vojaški oblek! preoblečenega. Ko zopet pristopi obtoženec do priče. Jere Trobec, ista vzklikne: »Je pravi." Prave postave. Pravi obraz. Je pravi, pravft" Obtoženec zopet odločno zanika.
Za obtoženca Jo zelo obremenilna okolnost, da so pri njem za aretacije našli 1482 K gotovine !n sicer 2 stotaka ta 64 bankovcev po 20 K. Vsi tl bankovci nosijo kolek* z Žigom »Zadružno zvezo". Priča FVanc Kušar pa potrdi, da le dal teden dni popreje Antonu Trobcu za par volov 12.400 K, katere J« bil prejel od župnika Hauptmana v dobrovSk! »Hra-nflnlcf". Priča Peter Havptman im ootrdl, da je te bankovce izroči! Kušarju In da »o bili vsi ti bankovci ( ftgoeani in kolkovani pri »Zadružni i zvezi . To obremenita© okolnost ta ! bil IzsIedH okrožni nadzornik V. 1 Baribtar. Antoa Trot ec. kot pr iča
potrdi, da ta dobil 12.400 K od K*
larfa in da }& Je spravil v zavoju v Skrinjo.
Ob 5. url popoldne Je bila razprava prot! Jožeta Gorjancu preložen«, ker Je zagovornik dr. Švigelj predlagal zaslišanje novih prič.
Šport in turi stika
Nogometna tekma bo v nedeljo dne 30. maja ob 7. uri zvečer med ljubljanskim »Slovanom,, in mariborskimi »Rote Elf“ na igrišču S. K. Ilirije" pred državnim kolodvorom. Opozaria se osobito ono občinstva ki se udeleži konjske dirke, da rt lahko po tej dirki ogleda nogometno tekmo.	K.
Izredni oljčni zbor s. k. »Šparta* se vrši v nedeljo 30. L m. ob 10. uri dopoldne v mestni posvetovalnici (magistrat).
Gledališče.
Nastop znamenite ruske plesalke^
V soboto, dne 29. t .m. nastopi v opernem gledališču ga. H. D. Poljakova v baletu »Les Sllphides" (Vile), ki ga Je pc riasbi F. Chopina uprizorila gospa Poljakova sama. Sodelujejo dame: A. M. Nlkitlna. (učenka • go«pe Poljakove), Svobc iova. špir-kova, Chtadkova ter ves baletni zbor. Pred baletom se pota Leonc«-vallova opera »Pagliacd".
REPERTOAR SLOVENSKEGA GLEDALIŠČA.
Drama t
petek, 2&. Pohujšanje v dolini lentflorijanskl. A;
sobota, 29.. Pritožne bukve, B; nedelja, 30» Vriljenka. Saiotite, delavska predstava, Izv.;
pondeljek, 31» Pritožne bukve, 0 torek, 1. tarife zaprto.
Operni
petek, 36» H Trovator«, D;
sobota, 39» Pagliacd. Le« Sflphv des, C;
nedelja, dne 30» Poljska kri, tev.> ponedeljek, 31. zaprto.
REPERTOAR MARIBORSKEGA GLEDALIŠČA.
V soboto, 29. t. bl: »Školjka" Delavska predelava ob znatne z»R žatrih cenah.
V nedelja 30. t. m. MasnzeB« touche. A bon. B—45. (Caetot večer Danice Savinov« ta Pavla Rasher-gerja. _______________________  _
Književnost In umetnost.
Jugoslovani « Južno} Amerlct * rada za s vol narod. Naplsao Marcel KaUn. tata« Priv. uprav« »Jugosl. Nar. Obrane". S predgovorom Ivana Meštroviča in pagovorom I. P. Lupis-Vukiča. Imenovani pisec je izdal zelo zanimive dokument« o deta ameriških Jugoslovanov za naš narod. Knjiga ki Je v avrho lažjega umevanja opremljena s 18 slikami ia enim zemljevidom, toplo priporočamo v nakup la čltante .Cena ji Je 20 kron.
Drobiž.
* Znamenite Izkopitte v Loreni
Po dolgotrajnem ta mučnem iskanj* sc Je posrečilo župniku v Usslekirctiu odkriti tri podzemeljske jame. ki so v starodavnem času služile za bivališča. V Jamah so se našli številni ostanki predzgodovinskega orožja. Župnik se nadeja, da odkrije še ve« netzuanib znamenitosti.
• Iz življenjepisa Maksima Gorkega. Maksim Gorki, sedanji načelnik prosvetnega oddelka ruske sovjetske republike in ruski pisatelj svetovne slave, je knel zelo burno življenje. L. 1878. je stopil kot učenec v neko trgovino s čevlji, 1879. je bil učenec pri nekem risarju. 1880. te bil kuharski vajenec na nekem parniku, kjer je začel strastno čitatl knjige, ki so mu dale prvo inlcijaiivo za pisateljevanje. L. 1583. Je delal pri nekem peku. O tem poslu pripoveduje, da j« bH zanj najnapornejši L. 1884. je Ml težak. 1885. pek v neki pekarni 1886. J« pel v zboru v .Line potujoče ope^e, 1887. Je prodajal jabolka, 1888. se je poskušal umoriti, 1889. ta bU železniški čuval 1890. )e upravljal kovinsko skladišče pri neki železniški postaji:	š* istega lete Je stopil kot pisar k nekemu advokatu. L. 1891. le prepotoval Rusijo in Je pri teni delal v sotai industriji, 1. 1892. ta bil delavec v železniških delavnicah. Istega leta }e Izšla njegova prva povest, in s tem se Je začela njegova pisateljska kari Jera.
Izdajatelj in odg. urednik A. Pr k. Tisk »Učit. tiskarne« v LUih.lani.
Prvovrsten program
Nafnovejše aktualnost
glasi v „Jugoslaviji“ imajo naj- g boljši uspeh, ker je zelo raz- | širjena in jo vsakdo rad čita e
IVAN BRICELJ
meslnl MaTlienih
Ljubljana,	Slomškova	ul. 19.
se priporoča p. n. občinstvu za vsa v svojo stroko spadajoča dela, zagotavljajoč, da bo ccnj. naročnike kar najbolje postregel z dobrim blagom solidno ceno in točno izvršitvijo.
močan od 15 cm debeline na sredini in od 2 m dolžine naprej se kupi vsaka množina na takojšnjo dobavo.
Ponudbe na:
Sentjanžki premogokop Krmelj, Dot.
f a. Černe
"it*!! *= oraveur «=
smm	55
Sgg? LJUBLJANA
DVORNI TRG 1.
danes in vsaki dan v „PLZENSKJ RESTAVRACIJI* poleg nunske cerkve v Gradišču. — Svira čeho-slovaška damska kapela. — Za obilen obisk se najtopleje priporoča JOSIPINA ŠMID, restavraterka.
v Ljubljani ali hišo z cSverršlem Bii vrtom,
na katerem bi se dalo postaviti industrijsko poslopje. Posredovalci dobe nagrado. — Ponudbe na upravni št vo »Jugoslavije* pod „StavblŠČe“.
bdelovatelj usnjatih
dokolenic (gamaš) Usbljua Zg.Mi It.«.
Naznanilo.
Podpisani vljudno naznanja p. n. občinstvu v Ljubljani In na deželi, da otvori ■ 1. JtanlJam 1920
prodajo vseh vrst mesnih izdelkov
kakor tudi prodajo nalaga masa, slanina In masH na drobno In debato.
Cenjene odjemalce se bodem potrudil postreči vedno s svežim in po lastnih mesarjih izdelanim blagom.
Prodaja na drobno ne novo postavljeni stojnici v Šolskem drevoredu In v mesnici A. Sagmaslar, Slika.
Raspollijatav na debelo iz skladišča v Trnovem, cesta v Mestni log it%v. is.
Naročila sprejema in se priporoča
761	Janko	Popoyl{,	Ljubljana.
Ustanovljeno 1861.
Brata Konigsstadler
Novisad -Uj videk.
Spiritus-rafinerija — Žganfarna
j za slivovko, tropinovec in borovničevec — Tovarna za cognac, i likquere, rum in kis.
Spretnega, zanesljivega, pridnega
akviziterja
• Rnrftimemo. — Ponudbe Dod ..Akviziter", na poštni
Inlensr
sprejmemo. — Ponudbe pod »Akviziter", na poštni predal štev. 74 v Ljubljani.
■ «ift gj M B	m
Zanesljiv, Ezvežban
v vseh panogah kmetijstva popolnoma zanesljiv, razumen v živino-reji ect. ter se lahko izkaže s tozadevnimi izpričevali s« IKo za srednje veliko posestvo na Sp. Štajerskem. — Ponudbe s prepisi izpričeval naj se pošlje pod Zanesljiv 100C*» na upravo lista.
ur spretne
Najboljša mineralna voda Tempel
vrelec, namizna voda S t y r i a
■m>HVWMMimaaMiMiaDwamwMMma>aaiNiui»
vrelec, medicinalna voda Donat-
ski vrelec, medicinalna voda
najmočnejše vrste.
Zastopstvo v vseh večjih mestih in krajih. Dobiva se v vseh prodajalnah in restavracijah. : : : Pojasnila daje
Stavbeno podjetje
Tavčar & Svetina
Ljubljana, Gosposvetska cesta St. 6. SMT se priporoča. 'TU#
MdajMI PohlilVO.' MBmlMjl
Spalne, jedilne in gospedske sobe, kuhinjska oprava, podTožki modroci, otomane, spalni in d ek orači j ski divani, postelje, omare, mize in sioli iz mehkega in trdega lesa, železne postelje in umivalniki ter vse vrste lesenega, železnega in tapeciranega pohištva v vsakem slogu od proste do uajfinejše izvršitve po - - - jako nizkih cenah pri tvrdki za pohištvo - - -
Karol Preis, Maribor, Stolni trg 6
Hočeš postati govornik?
naroči »Kočni aplsovnilt-, primeren za obrtnika, trgovca, uradnika, delavca, rokodelca, krnela, vojaka in za vsako gospodinjo. Cena K 20*—. Nadalje se dobi knlilčnn Knjiga za vsakovrsten les, okrogel in rezan. Dobi tč v vsaki knjigami ali pa pri založniku
VILJEM POŽGAJ, Kranj St. 1.
Ravnateljstvo Zdravilišča Rogaška Si
Neposredno pod
državnim nadzorstvom