večerna priloga deželnemu uradnemu časniku.
Izhaja vsak dan razen neilelj in praznikov o"b 5. uri zvečer.
Ijfcnii d * V° ^ D^ravn vo: Kolodvorsko ulloe fitov. 15. — K urednikom ho more govoriti vaak dan od 11. do 12. uro. — Rokopisi no no vračajo. — Insorati: Soatstopua potit-vrsta 4 kr., pri večkratnom poaav 1 ajo ao popust. Volja za Ljubljano v upravnibtvu: r.a colo leto 6 gld., 7.a pol lota 8 gld., za čotrt leta 1 gld. 50 kr., na racaoc BO kr., pošiljatov na dom volja mogočno 9 kr. vo6. Po poiti velja sa col -—-	  loto	10 gl., 7.a pol lota 5 gld., r.a četrt lota 2 gld. f»0 kr. in za joden iuokoc 85 kr.
Stev. 175.	V	Ljubljani	v	torek,	4.	avgusta	1885.	Tečaj	II.
Čelii in Slovenci.
Ljubljana, 3. avgusta.
(Izv. dop.*)
V	moralnem in duševnem življenji ima vzgled, bodi-ai dober ali slab, izredno veljavo, nepresežen uPliv. Zlasti če sprevidimo, da je sosedov vzgled se obnesel, koristij donašal, sad rodil svojemu pro-vzročitelju. V tem slučaji bode stokrat močneje uplival na naše čine in nagibe, nego najjasnejša ter najbolj utemeljena teorija. In to, kar dan za dnevom opazujemo v teku zasebnega življenja, javlja se nam tudi v politiki. Ni čuda, da se tedaj tudi v politiki dobri vzgledi v posnemanje priporočajo z isto pravico, čestokrat tudi z istim uspehom kakor v vsakdanjem malostnem gibanji. Baš vsled tega je zgodovinska veda tolike važnosti za praktičnega politika, za poslanca ali državnika, ker mu daje navod, katere vzglede posnemati, katerim se izogibati.
La jednega treba, namreč da v istini spoznamo bistvo uzora, po katerem sr hočemo ravnati, da proderemo do jedra, da kratkovidno in malodušno ne obtičimo v golih vnanjostih in piaznih forinalitetab. Gorje onemu, kateri je pri svojem uzoru le to si ogledal in to si zapamtil, »wie er sicli riiuspert uud vvie er spuckt.." Ziv-Ijenje s svojimi konkretnimi razmerami, posebno P& politika, ostane mu nerešena uganka: preslikati hoče izvirno podobo, a zaman se trudi, ne-ukretni njegov čopič mesto dobre kopije drugega ne more spraviti na platno, nego — navadno karikaturo!
* Ta dopis prejeli smo od odlične strani, katerega. 1)6 da bi se morda po polnem z njim slagali, v vseh toč-ponatisnemo nespremenjenega.	Ured.
Listek.
P r o k 1 e t a!
Spisal Emile Ricliobourg; }>n E Vacanovi predelavi prosto poslovonil Janko Leban.)
(Dalje.)
. Slu*abnik ne odgovori ničesar; pa Mellier je ^ e ' ste mu zabliščali debeli solzi v očesu. , r. hotel Rouvenat svoje mlade gospodinje 0 zato je raji molčal. Morda jo je imel le 'la- neprevidno.
"Ti si moj ukaz dobro izpolnil", nadaljuje Ustnik. „Pa še ne veva vsega. Morem-li zmerom zanašati se ?* — „Jacques, ti poznaš mojo UJanost.“ — nGotovo, stari mi prijatelj, gotovo, in *az ne dvojim nad teboj. Vem, kakošno srce ti i|e v prsih. Moja žalost je tvoja žalost, in gotov Sem> da se ne boš niti trenotek obotavljal, če gre to, (ia mj reSiš fcast ali se za-me maščuješ." — » ovori, Jacques, kaj li zahtevaš o Pierru Rouve-“atu,-« __ n(Suj. L„cjia ju mladi neznanec v Saint-
V	sličnem položaji nespretnega kopista bile so onidan naše „Novice“. Podobo češkega naroda hotele so v vzgled predstavljati slovenskim svojim čitateljem, toda originala niso razumele. Tem bolj se je ponesrečil njih poskus, in ponesrečiti moral,
—	ker se dela niso lotile z objektivnim opazovanjem, temveč iskale so na tujem ozemlji le gradiva za svoje osebne mržuje, podpore za svoja lastna pia desideria. Kedo se more potem še čuditi raznovrstnim protislovjem, izvirajočim iz take površne in napačne primerjevalne metode.
Primerjal je sotrudnik »Novic" nas Slovence s češkimi brati, kateri se prizadevajo ohraniti zvezo z domačim plemstvom. V dolenjskih mestih izjavila se je narodna večina proti plemenitemu kandidatu — vsled tega, umuje „Novičar“, od' daljevali smo se od češkega uzora ter nevarno rano vsekali narodnemu životu. Ni bosa na prvi pogled — toda če si iz bližine ogledaš razmere na Češkem, uveril se bodeš takoj, da primera šepa. Da je plemstvo na Češkem drugačen političen in socijalen faktor nego pri nas, o tem niti govorili ne bodemo. Vender omejili so se ravno na Češkem kandidatje iz aristokratičnih krogov skoro izk ljučno na skupino veleposestva. Prav redkokedaj, le kot izjema, se je primerilo, da se je nositelj slavnega zgodovinskega imena voliti dal v kakem kmetskem ali mestnem voliluem okraji. Če so doma bolj priljubljenega kandidata imeli, tudi čelii navzlic vsemu spoštovanju pred svojim plemstvom niso posegali v višje kroge, tam si izbirat svoje zastopnike. Da navedemo le en slučaj; na Moravskem nastopil je grof Egbert B e 1 c r e d i, jedna naj-markautnejših prikazuij iz Prejšnjega državnega zbora, voditelj konservativnega veleposestva kot kandidat v kmetskih občinah, toda Belcredi je
Irunu si pišeta, ona dva se shajata; tega mi ni več dvojiti, ker sem po nesreči z lastnimi očmi videl, kako . . . Jaz moram dobiti v roko eno teh pisem." — „To bode težko." — nNič ne d6. Od te ure strogo opazujeva oba, kar se godi okolo pristave. Nobena živa duša ne sme se od zunaj Lucili bližati, ne da bi midva tega vedela. Ti čuvaj sledujo njeno pot. Jaz pa se postavim sim-le ter čuvam notranjost. Si-li me urael, Pierre?" — »Da." — »O! Nič naj me ne utrudi v tem preiskovanji. Jaz čem izvedeti, kar moram izvedeti. Naj rabita katero zvijačo koli, midva jo morava iztakniti. Več me ne bota slepila. Iščem resnico, strašno resnico — in najdem jo ...."
Izrekšemu te besede se čudno zasveti oko. „Če moja hči ni bolje čuvala časti svojega očeta, kakor lastno srce," nadaljuje hripavim glasom, „potem hočem jo piti sramoto — kapljico za kapljico ...." — „Jacques, Jacques, ne obsojaj vender še svoje hčere", zavpije Rouvenat brezupno. „Di'i, piti hočem svojo sramoto, in njeno tudi..." — nZaklinjam te, Jacques, ne govori tako, ti me plašiš." — „0, ti jo še zmerom zagovarjaš!" —
vender v volilni borbi podlegel in protivnik njegov dr. Kusy bjl je izvoljen, navzlic prijateljstvu, obstoječemu med češkim narodom in konservativnim njegovim plemstvom. Saj je stvar čisto jasna! Odličnjak kakor grof Hohenwart bil je voljen v dveh okrajih na Kranjskem, in to si smemo uprav v čast šteti. Tudi to je po vsem opravičeno da se zastopuiku jedne izmed najslavnejših in najimovitejših plemenitih rodbin avstrijskih, knezu W i n d is c h- G ratz u, z nova po-slaniški sedež ponuja od strani gorenjskih kmetskih občin — ali da bi se domača moč le vsled tega morala umakniti tekmecu, ker ima le-ta plemeniti naslov pred svojim imenom, brez drugih zaslug, brez druge znamenitosti, tega zdravi narodni razum nikoli ne bo sprevidel, pri nas ne, veliko manj pa še med Čehi, koje nam „Novičar“ v vzgled stavljati namerava. Da, da, le slabo si je časnikarski kolega z ljubljanskega Brega ogledal svoj češki uzor! Sicer bi moral pozuati previdni način, po kojem si čehi izbirajo svojo parlamentarno rezervo ter za politični zarod skrbč. Dobro uvidevajo, da v državnem zboru treba specijalistov, bodi-si za velike debate v zbornici, bodi-si za trudapolno delo v odsekih. Skrbno tedaj pazijo, da se za vse velike stroke javnega življenja nove primerne moči pošljejo v parlament, navlašč izbirajoč jih iz posameznih stanov. Pri nas pa? Pri nas žalibog se nahajajo velmožje, ki so drugačnih misli. Kaj za to, da narodna stvar trpi vsled takega postopanja, da parlamentarni ugled slovenskih poslancev s Kranjskega čedalje bolj hira in izgineva — soditi po nazorih našega „Novičarja", ostati mora vse pri starem, če bi prav slovenska delegacija na zadnje zbirki interesantnih okameniu ali petrefaktov bolj podobna bila, nego oni življenja polni ognjeviti sku-
„Di\, ker si ne morem misliti, da bi se tvoja hči tak6 pregrešila, akopram je morda neprevidno ravnala." — „Ah, le prehitro izveva, kedo naju ima prav. Dotie pa ne bode trenotka miru, ne bode ure spanja več Jacquesu Mellieru. Uže dva dni mi je tako, kakor bi po žarečem oglji bodil; nekaterekrat, ko sem svojo hčer pogledal, skoro bi se bil izdal; kajti bilo mi je, kakor bi ne mogel več jeze vzdrževati; veuder bil sem dovelj močan, da sem se krotil. D&, jaz hočem počakati, počakati hočem potrpežljivo ... O Pierre, Pierre, Bog daj, da imaš prav - dobro bi bi to bilo zd-njo, za-me in zd-nj. . • ■ O, on .... on!... Nu, bodeva videla!"
In njegovo ustnice se krčevito sklenejo, in le divji mu pogled pričal je jasno, kaj je mislil.
3.
Tretja ura popoludnč je. Solnce sije na brez-meglenem nebu in oblija dolino s svetlobo in z gorkoto. Čas košnje je. Delavci, odpočivši se po-dajejo se zopet na delo.
Jacques Mellier hodi v svoji sobi gor in dol ter se ves trese. S svojega odprtega okna je
pini ljudskih zastopnikov, v katerih so vtelesene našega naroda najboljše zmožnosti in kreposti.
In kako drugače ozirajo se zaupni možje češkega naroda na javno mnenje, na pojave, dohajajoče iz sredine volilcev! Gori, na Češkem, si ne prisvajajo diktatorične oblasti. Iskušeni voditelji, priznani državniki, kakor Lad. Rieger, nikoli si ne bodo usojali, svojega kandidata vsiliti volilcem. Volitev v kmetskih občinah v Pisku je to jasno osvedočila. Voditelji v Pragi bili so sila nezadovoljni z dosedanjim poslancem tega okraja, dr. Vašat,y-jem; od merodajne strani bil je tedaj nek dunajsk profesor j o-zvan, da kot protikandidat nastopi. Toda pri volilnem shodu, kojega so se udeležili zastopniki dotičnega okraja, odločila se je večina vender-le za starega poslanca, in volilni odbor v Pragi storil je svojo dolžnost ter je dr. Vašat,y-ja priporočal, dasi je imel kaj malo simpatij med posameznimi odborniki. To vse zaradi tega, ker se na Češkem narodno mnenje spoštuje tudi od strani narodnih voditeljev.
In pri nas? Kedor je količkaj razmere poznal na Dolenjskem, znati je moral, da jo večina narodnih volilcev po dolenjskih mestih nezadovoljna bila s svojim prejšnjim zastopnikom, kateremu se je očitalo, da se je premalo brigal za zanemarjeno Dolenjsko. Veliki mestni občini belokranjski izjavili sta se v tem smislu, tudi od drugod dohajala so jednaka poročila. Naloga ljubljanskega centralnega odbora bila je tedaj le ta, da se natančno informira o ljudskem mišljenji, da poizve, komu da volilci zaupajo ter da potem brez obotavljanja dotičnega priporoča. Ali mesto tega, kaj smo doživeli? Nočemo vzbujati neprijetnih spominov na volilno agitacijo, koje so se bili vdeležili posamezni članovi izvrševalnega odbora, nečemo konstatovati, da so se vporabljala vsa sredstva, češ, morda se bode uboga para volilec vender le udal našemu pritisku — le jedno moramo zabeležiti, kar odločno obsoja ravnanje nekaterih ljubljanskih gospodov. Narod na Dolenjskem pokazal je vže pri prvi vo-litvi 2. junija, da po svoji veliki večini ne mara za po volilnem odboru priporočenega kandidata. Da bi bil centralni volilni odbor v istini posnemal češki vzgled, moral bi svetovati svojemu varovancu, naj odstopi pred ožjo volitvijo ter opominati volilce, naj ne pozabijo medsebojne sloge, naj se njej na ljubo zjedinijo na onega slovenskega kandidata, kateri je vže v prvič v svojo osebo bil združil večino narodnih glasov. Tako bi sigurno bili ravnali narodni voditelji v zlati Pragi — pri nas pa računali so na sukurz svojih naj večjih političnih nasprotnikov; z njih pomočjo nameravali so zadušiti slovensko večino, in tedaj oni neveseli prizori, katere smo opazovali na dan 5. junija. Tudi ta nenaravna zveza ni dosegla svojega namena, vsled tega vlada seveda dandanes še strastna razburjenost v nekaterih krogih in kot njen iz-
lehko opazoval na tratah govedo, ki je bila vpre-žena pred t.eške vozove; kose, ki so se lesketale v soluci; žanjice, ki so s svojimi dolgimi grabljami sveže seno raztrošale.
Pa ne, to, kar ga je sicer veselilo, zdi se mu zdaj hladno. Obličje njegovo je temno kakor so temne njega misli. Kljub temu, da je bil sklenil, da hoče se kazati mirnega, obhaja ga vender mučna plahota in potrpenje mu giueva. Oko se mu naenkrat, zablisne, nervozno drhtenje ga prešine, jeza kipi v njem in pesti jame stiskati.
„0, malopridneža! malopridneža!" zamrmra med skleneuimi zobmi.
A zdajci se zgane; začul je bil stopinje.
Hiti k vratom in ja odpre.
Pierre Rouvenat, stopi v izbo.
Posestnik ga vprašujoče pogleda.
„Na tvoje povelje igral sem vlogo ogleduhovo,11 dč stari služabnik. „Poskril sem se bil med grmovjem ter videl mladega moža, ko je dohajal.“ — „Govori vender bolj t,iho!“ reče posestnik zamolklim glasom. — „Približal se je zidu, ki ograja naše posestvo, vzel iz zida rahel
rodek — zakasnene lamentacije primerjevalca „Novičarja“!
Tedaj tudi v tem oziru, kar se spoštovanja tiče pred pojavi narodne volje, motijo se „Novice“, ako se sklicujejo na češke analogije. Veliko manj opravičena pa je ta primera, ako v poštev jemljemo lojalno politiko bratov Čehov do deželne vlade in fini razum, kateri jih vodi gledč državne celote, primerjajoč nazore ž njimi, iz kojih se je rodil zadnji „Novičarski“ članek.
Država in cerkev v Bosni.
(Konec.)
Gled6 zadev mohamedanske vere polastila se je avstrijska vlada, ne da bi oškodovala sultana kot kalifa, samo one pravice, katere so po mohamedanskih naukih v treuotji prilastitve si posesti Bosne in Ercegovine prešle na avstrijsko vlado, osebito podredjenje cerkvene hierarhije Mohamedancev pod državno oblast. Mohamedani v Bosni so samo zahtevali, naj nove cerkvene dostojanstvenike imenuje nova vlada, drugače pa naj bodo nezavisni. Pri tem je treba pomniti, da je pri Mohamedanih cerkev in pravosodje združeno.
V	1. 1882 bil je mufti v Sarajevu, Hilmi Effendi, s cesarskim odlokom imenovan načelnikom ter slovesno umeščen. Kmalu potem podal se je novi dostojanstvenik na cesarski dvor, da priseže prisego zvestobe. Objednem s tem imenovanjem bilo so imenovani štirje ulemi (s plačo 2000 gld.) kot članovi sveta za izpraševanje sodnijskih kandidatov. V vsakem upravnem okraji bil je imenovan jedon mohamedansk sodnik, kateri je sodil po državljanskem pravu meslenskem, po šerijatu. Kot druga instancija posluje starešinstvo iz mohamedanskih učenjakov, kateri sodi tudi po šerijatu in čegar naredbe se raztezajo na vsa zakonskega prava se tičoča vprašanja, na prepire med roditelji in otroci, na razdelitev ostaline (če so vsi udeleženci Mohamedani). Sekularizacija mohamedanskih cerkvenih posestev se ni nikdar nameravala, marveč skušala se je uvesti jednotna uprava. Do zdaj je upisanih 368 vakufov, katerih dohodki (107000 gold.) se porabljajo za vzdrževanje mohamedanskih šol in cerkvenih poslopij.
Vkupno je v bosanski državni proračun za verske namene postavljenih 200000 gold., kateri se razdelijo precej primerno med tri veroizpove-danja, oziroma vere. Vlada ravna in podpira vse tri veroizpovedanja jednako; ona pa ima tudi nadzorstvo nad njimi ter se ravna po načelu, da morajo cerkve biti svobodne, a morajo tudi ostati cerkve.
■ ——
Politični pregled.
Avstrijsko-ogerska država.
nBudapester Corresp." poroča: Pri vkupni minister,ski konferenci, katera se bode vršila
kamen ter ga potem zopet postavil na svoje mesto. Stopil sem iz grmovja ter se bližal zidu. Lehko sem našel oni rahli kameu, privzdignil ga ter našel za njim pismo." „ Vender!" reče posestnik z glasom, ki mu je trepetal od jeze. „V istini duhovito sredstvo, da sta si lehko pisala za hrbtom očetovim, ta nevredna hči in mehkužni zapeljivec! Daj sim!“
Pierre povleče pismo počasu iz žepa in je da posestuiku.
Listek je bil v zavitku, ki ni imel nikakeršnega napisa.
Jacques Mellier zapre okno, prepriča se, da je to dobro zaprto, pogleda, da li so vrata dobro zatvorjena, razstrga potem zavitek, vzame pismo ter poželjivo bere sledeče:
„Ljuba Lucila!
Štiri dnovi, ne da bi te videl, dozdevajo se mi štiri veki. Kako bi li še mogel prehiti celo leto, ločen od tebe? Drhtim, ko se svojega potovanja spomnim, in vender je potrebno za najino srečo, da odpotujem.
najbrže sredi meseca septembra na Dunaji, posvetovalo se bode samo o državnem proračunu za bodoče leto, kateri vkupni proračun se bode potem predložil delegacijam. Konec septembra se snide državni zbor k drugemu zasedanju, t,ak6 da se bodo vršile obravnave gledš nagodbe še le oktobra meseca.
Nemško društvo v Celovci pritožilo se je pri deželnem odboru koroškem, ker so se v krajevni imenik vpisal l tudi slovenska imena krajev na Koroškem. Deželni odbor je razsodil, da je pritožba nemškega društva utemeljena, in vložil je dalje pritožbo na deželno vlado iz razloga, da so vplivali pri sestavi krajevnega imenika politi111 momenti. Deželnemu odboru pa se je zazdelo tud' potrebno, izreči v svoji pritožbi svojo nevoljo radi tega, ker nekateri župniki vpisujejo v krstne knjige imena s slovenskim pravopisom.
Tuje dežela.
Iz Rima se poroča, da se angleška vlada ti' obrnila, kakor se je pred kratkim trdilo, do italijanske vlade, da bi italijanske čete pomagale angleškim v Afriki. V merodajnih krogih se zatrjuje, da se kaj tacega tudi v bodočnosti storilo ne hode.
V francoski zbornici je vojni minister se neral Campenon na vprašanje nekega poslanca, če so po angleških listih raztrešena neugodna poročila o položaji francoskih naselbin z Zapadm Indiji istinita, odgovoril, da mu o tem ni ničesar znano. Francoske čete da so zasele Hue, jeden del čet in denar Thuyetov je v njihovih rokah, torej ni nikakega povoda plašiti se.
V Angleški pričeli so so nekateri zopet po-ganjati zato, naj bi Angleška posegla zopet z bolj energično roko v Sudan, naj bi se priredila zopet ekspedicija v Sudan. Dežela je zdaj minirani in vst.aši gospodujejo po njej. Sudan mora dobit* vladarja, da se potem zopet uravnajo razmer^ In imenuje se uže princ Hasau, kateri naj bi p°' stal podkralj v Sudanu.
„Daily News“ se poroča iz Kahire: Arabec iz Meravija poslal je sim poročilo, da jo osm»n Digma v bitki pri Kasali dmš 30. junija bil ubit. Mahdijeve čete so med seboj v prepiru ter odrekajo poslušnost emiru.
Turčija naročila si je več novih topov, katere hoče porabiti za obrambo obrežij. Za napravo teh topov pa bode vlada morala dobiti na posodo 700000 funtov. Kje pa bode dobila Turčija to posojilo?
O Maliriijevem nasledniku se poroča: Kakor znano, je Mahdi imenoval štiri kalif0: Abdullaha, Osmana Digmo, jeduega Sudanca, gar ime ni znano, in načelnika v Senussi, kat«'1 pa se je odpovedal časti. Izmed teh je baje izvrstnejši Abdullab, a ker je načelnik lo nežna1' nega rodu, ga ne marajo drugi načelniki priznat* svojim vladarjem. Zaradi tega se je unel uže prep*1-
Pridi ta večer ob deseti uri, ko vse spavft na pristavi. Pridi, ljubica, ker jaz te moram vl' deti, moram te stisniti ua svoje srce. Potrebuje**1 tvojega pogleda, da dobim pogum in treba mi ,le poljuba tvojih ust za obupajoče srce!
Pričakujem te na stezi, in, kakor vselej, °e bodeva imela drugih svedokov svoje sreče, kak01 zvezdice ua nebu in vrbne veje, katere se koP' Ijejo v potoku.
Leon."
Posestniku, te vrstice čitajočemu, naguba*1 1 se čelo in oko se mu zasveti. Njegove obra^ poteze in bele ustnice so svedočile, da je razljučen. „Malopridueža! malopridneža!" za^'1 ^ hripavim glasom. „Na, tu čitaj, čitaj", nadalj^1®’ liouvenalu pismo ponudivši. „Potrebujem-li ^e.gaj terega druzega dokaza? Te vrstice, ki jih malopridnež, svedočijo mojo sramoto.	p&
je svojo in mojo srečo poteptala v luf° * (	^
kedo ii je ta mehkužnež, ki se skriva 111 1)0 ^ okolo hodi kakor bandit? Gorje nj*mu' f?01j njima! . . .“
Pierre Rouvenat prebledi kakor gospoda! sam
Dopisi.
Iz Zužeraperka 3. avgusta. (Izv. dop.) »Uže zopet kaka nesreča", vskliknili bodete, gosp. urednik, ko prejmete sledeči dopis. Prav imate. Iz naših krajev dohaja časopisom kaj redko kak do-Pis, in to vselej le takrat, kadar nam je kaj neprijetnega, kako nesrečo poročati. Tudi današnjemu malemu dopisu je povod nesrečen dogodek, koji se je pripetil v 2. dan t. m. na Dvoru poleg Zužemperka. Tu vsmrtil se je tovarniški uradnik guacij Klika z možnarjem. Postavil si je možnar "a,stol‘ 0n preobesil se je ččznj in ga z gorečo 18 0 zažgal. Lahko si mislite, da ga je močno lazmesarilo, ker je bil možnar z železnimi kosovi nabit. Imel je baje nabiti možnar uže delj časa pod svojo posteljo, pa nihče ni kaj slabega mislil. Povod samomoru je neznan. Danes pride komi-»ija, da konstatuje, je-li bil umrli na duhu bolan ali ne. Ignacij Klika bil je jako uljuden in prijazen gospod, zato so ga pa tudi vsi oni, ki so z njim kedaj občevali, radi imeli. Ivneza Auersperga služil je uže od svoje mladosti. Blag mu spomin!
Mislite, da je sedaj dovelj nesrečnih poročil? Motite se! — V dan 30. julija našel je Janez Vir-šek iz Zužemperka v Trškem Borštu ‘ mrtvaca, nekoliko objedenega in brez očij; ležal je na skali in imel nekaj mahu pod glavo. Bil je to mlad kijutarski pomagač Jože Marinčič iz Žužemperka kateri je zblaznel in uže v 4. dan julija pobegnil' meneč, da se mora skriti, ker ga hočejo ljudje v klobase izsekati. Kako da je revež tako ponesreči) ni znano; skoro gotovo se je v gozdu izgubil ter se utrujen iu sestradati na skalo vlegel, da bi nekoliko odpočil, pa je na večno zaspal.
Da ne govorim o samih nesrečah, povedati hočem tudi, da bodemo pri nas imeli v kratkem volitev novega občinskega zastopa. Kako se bode ta izvršila, ni še gotovo; najbrže ostane vse pri sta-rem, akoprem dosedanje razmere uikakor uzorne niso bile. Je uže taka, kjer se dve stranki med seboj ne sporazumete, tam vlada tretja.
Letina je pri nas še precej dobra, kajti zimno žito se je dobro obneslo; strn pa, ker imamo sušo, precejšnjo sušo, bode slaba, posebno oiuza m jiompir; tudi z ajdo ne včm, kako bo aj. ime dobili bodemo pa premalo, zato pa tudi živina v ceni jako pada.
Razne vesti.
—• (Dovolite, da cesarjevni roko poln bi in.) Ganljiv prizor so je pripetil 12. m. m. v ^ntverpenslii razstavi. Ko jo ta dan obiskala razstavo e‘£iška kraljeva obitelj, spremljala sta jo tudi cosar-l°yič Rudolf iu cosarjevna Štefanija. Ko so stopili v Atrijski oddelek, poklonili so kraljici in njenim hčeram D^cej velike šopke cvetlic. Cesarjevna Štefanija je po-j°Žila pahaljico na neko mizico, da sprojmo šopek, pa
»Kaj hočeš storiti ?“ povpraša ga. — »Ne ^.rn", odgovori Mellier divjim glasom. — »Zarjam te, Jacques, premisli!" — »Saj to ravuo eIhm. Premišljujem prihodnost". — »V jezi ne b^mišljujemo! Čuvaj se, Jacipies. Tesno mi biva /a-te. Vidim, da kaj strašnega namerjaš." — „Da, ^aščeval se bodem " — nJaeques, hudo morda nij ^ 0 veliko, kakor ti meuiš. Morda je še čas. . . .“
padl'JaZ Sem onečaščeu’ Pravim u! M°ia kči Je je a’ Sloboko — padla, omadeževana in nevredna
Prid Var’ P°kažena po tem razuzdanci, po tem malo-
lllku! Lucila Mellier je izgubljeno bitje!"
ftouveuat zastoče ter glavo povesi.
p0 »Kje je v tem trenotku?" vpraša posestuik
, 'balem tožnem premolku. — „V svoji sobi." —
"Ho je".
Vzame pismo, vtakne je v drug zavitek, za-^ je ter je podš, Rouvenatu. »Nesi stvar na e*to, kjer si jo našel", ukaže mu kratko.
. ^ierre Rouvenat umakne se dva koraka na-•* tfir začudeno pogleda posestnika.
__ ”Ka.i pa prav za prav misliš ?“ zakriči boječe. ”^° le mene briga". — »Dobro. A jaz uganem
je pahaljico potem pozabila. Neka deset do dvanajstletna, lepo oblečena deklica, ki je to opazila, vzela je potem pahaljico ter tekla za imenitno gospodo in jo izročila cesarjevni, kateri se je poklonila. Cesarjevič Rudolf je smehljajoč prašal zarudelo deklico, kako jej je ime ter jej hotel podariti nekoliko cekinov. Ali deklica daru ni hotela sprejeti ter rekla: »Hvala, visokost, tega mi ni treba, moji roditelji so premožni". — „Kako pa ti hočem povrniti postrežljivost?" vpraša cesarjevič. Mala deklica nekoliko pomisli, potem pa reče: »Dovolite, da roko poljubim cesarjevni, ouej gospi, na katero smo Belgičani tako ponosni." Okolo stoječi so bili ganjeni, cesarjevna pa so je pripognila ter do-klico poljubila na čelo in usta.
— (Najstarejši vladar sveta umrl.) Kakor poroča „Singapore Mail“, umrl je vladar državice Bruncil, na otoku Borneo, sultan Abdul Muniu, in sicer sto in štirinajst lot star. Vladal jo 30 let. Abdul Mu-nin imel je nekoliko tudi evropsko omike in je govoril holandski, angleški iu deloma tudi španski jezik. Ker ni zapustil nobenega sinu, sledi mu v vladanji jeden njegovih sorodnikov.
— (Koliko so razne vere n a Fran coskem vredne.) Na Francoskem znaša poprek letna plača katoliškega duhovnika 922 frankov, muzelmanskega muftija 1000 frankov, protestantovskega pridigarja 2111 frankov in rabina 2522 irankov.
— (Po pretečenih medenih tednih.) Soproga: „Ti me ne ljubiš nič več!"—Soprog: „0 pač, jaz te ljubim še vedno!" — Ona:	„0 ne, ti me ne ljubiš nič več!" — On: »Iz česa, za Boga, sklepaš na to?" — Ona: »Poprej si vselej cele pol ure potreboval, predenj si mi rokovici zapel, zdaj pa . . . (jokajoč) niti dveh minut k temu več ne potrebuješ!"
Domače stvari.
— (Imenovanja in p re m e šč en j a.) Sod-nijski pristav Karol Nadamlenski v Celji imenovan je namestnikom državnega pravdnika v Ljubnu. — Okrajni sodnik v Laškem trgu, gosp. Ivan Kastelic, imenovan je sodnijskim svetovalcem v Gradci; okrajni sodnik gosp. Lovro Ulčar v Radovljici in svetniški tajnik, g Fran Lulek v Celji, imenovana sta sodnijskiiua svetovalcema v Celji. — Sodnijski pristav g. dr Kušar premeščen je na lastno prošnjo iz Št. Mohorja v Briže. Sodnijski pristav g. K. Dejak v Trstu imonovan je okrajnim sodnikom v Podgradu in sod. pristav g. Simon Lettich okr. sodnikom v Vo-loski. Okr. sodnik g. Visiutini v Voloski premeščen je na lastno prošnjo v Poreč.
— (Rud o 1 f i n u m.) Nova stavba deželnega muzeja Rudolfiuuma se bode kmalu dovršila. Vnanje delo je uže gotovo, v pritličji in v prvem nadstropji se zdaj slikajo v prostranih dvoranah stene; polagajo se tla ter se izvršujejo druga mizarska dela. Tudi hodniki bodo primerni drugemu poslopju, prostorni, da se bodo lahko porabili za začasne razstave. Nastavili se bodo v veži kipi, predstavljajoči razne vede in umetnosti.
tvojo namero. Ti jima hočeš nastaviti past. Cernu li? Jacques, ni vredno, da to storiš". — »Ne potrebujem uikakovih opomb," zavrne posestnik, močno z nogo ob tla udarivši.
»Nisem razpoložen, da bi poslušal pridigo."
—	„Jacques, v imenu tvoje soproge, ki si jo tako zelo ljubil, zaklinjam te, poslušaj me! Pokliči svojo hčer, govori z njo, sprašaj jo!" — »Ne. Pusti me, ter stori, kar ti ukazujem. Hočem, da se Lucila to noč snide s svojim ljubim, kakor ji naročuje."
Pierre Rouvenat zapopade, da za ta trenotek bi zastonj vse storil, da bi ukrotil jeznega gospodarja. Pa da-si se zdaj uda molčanju, sklene ven-der, da hoče kasneje, če bode treba, varovati mlado svojo gospodinjo, za katero ima globoko štovanje in veliko udanost. Iz nova nagnivši glavo, zapusti sobo.
Pokoren povelju, ki ga je dobil, položi pismo na njegovo mesto za rahli kamen. Potem se poda zopet k poslom in dninarjem pristavskim na travnik.
(Dalje prihodnjič.)
Slike v veži slikala bosta slavnoznana domača slikarja gospoda brata Janez in Jurij Šubic.
— (Občni zbor kranjskega obrtnega društva) vršil se je rainolo nedeljo dopoludne. Udeležba bila je precčj mnogobrojna. Društveni predsednik g. Klein izrekel je ob otvorenji zbora obžalovanje, da se obrtni zakon tako počasi izvaja, osebito ustanov-ljenje zadrug, kar gotovo ni hasnjivo vspošnemu razvoju obrtnije. Razpravljalo se je potem vprašanje o spojitvi kranjskega obrtnega društva s tehuičnim društvom za Kranjsko, in sklonilo se je načelno, naj se dela na spojitev oboh društev. Na predlog g. C a mernik a se sklene, obrniti se do trgovinske iu obrtne zbornice v Ljubljani, naj pospešuje ustanovitev zadrug. Pri dopolnilnih volitvah bila sta gg. Matija Kunc in Vinko Čarne mik zopet izvoljena v upravni odbor. Na novo so bili izvoljeni gg.: Avgust D r e 1 s e, Albin Achtschin, Rudolf Kirbisch, Josip Rogali, Srečko Toman in Jakob Škrbine c kot članovi upravnega odbora. Glede predloga o znižanji letuine se je sklenilo, da so plačuje v dozdanjem znesku. Na to se jo zbor zaključil.
— (Petdesetletnico) svojega mašništva obhajal bode dne 9. t. m. v ursulinski cerkvi duhovnik pri ljubljanskih Ursulinkah msgr. Mihael Potočnik. Slavljenec narodil se je dnč 27. septembra 1809 v Kropi, v duhovnika pa je bil posvečen dnč 2. avgusta 1835. leta.
— (Štiridesetletnico mašništva) obha-jejo danes, dnč 4. avgusta, kakor poroča »Slovenec", v Radovljici duhovni tovariši lota 1845 posvečeni, katerih je živih še deset, in sicer gg. župniki: Artelj Blaž v Kranjski Gori, Bohinec France v Križah pri Tržiči, Bon oni Jožef v Radovljici, Jan Simon pri sv. Trojici nad Cerknico, Koder Matej na Slapu v Vipavi, Major Vinko v Selcah, Proželj Matej v Mavčičah, Šos Mih. pri Boli Cerkvi, zdaj v pokoji, Šranc Stanislav v Ratečah in o. Evstahij Ozimek, frančiškan in provincijal.
— (Otvorenje novega mostu.) V nedeljo popoludne ob 3. uri otvoril se je slovesno nov most čez potok Ižko na ljubljanskem močvirji. Most je bil okrašen z zelenjem in zastavami. Župnik na Igu, gosp. Dolonec, blagoslovil je na mostu stoječ kip sv. Janeza Nepomuka. Slovesnega otvorenja novega mostu udeležil se je g. okr. glavar Iv. Mahkot, zastopniki cestnega odbora in mnogo prebivalstva iz okolice. Stroški za gradnjo mostu znašajo 1100 gld.; deželni odbor dal je podpore 300 gld., cestni odbor pa 150 gld. Ostale stroške plačajo posestniki, katerim ima služiti most. Tako se je vender uže dovršil most, katerega je prebivalstvo pogrešalo nad 80 let; največja zasluga za to gre pač županu iz Ižke vasi, g. Japelu.
— (Iz Krškega.) V zmislu postave z 2. maja 1883 1. je vis. c. kr. uaučno ministerstvo potrdilo novi učni načrt tukajšnje meščanske šole s kmetijskim tečajem, po katerem se bode začelo v bodočem šolskem letu poučevati.
— (Umrl) je predvčeranjim popoludnč g. Luka Aleš, župnik v Preski.
— (Čebulni so men j) na cesarja Jožefa trgu ni letos tako mnogobrojno obiskan nego druga leta. Ker je bila letos za čebulo dobra letina, se je tudi ceua precej znižala. V soboto dopoludne veljala sta dva venca čebulo 7 kr., popoludne pa je cena pala uže na 5 kr. Venec češnja so je prodajal po 4 kr.
— (Čebelarsko in sadjarsko društvo) za Kranjsko na Jesenicah (Goroujsko) sklenilo je prirediti prihodnje loto v Ljubljani čebelarsko in sadjarsko razstavo.
— (Nova poštna postaja) otvori se v Logu pod Predelom v zadnji primorski občini proti Koroški.
— (Nova brzojavna postaja) z omejeno dnevno službo otvorila se je predvčeranjim v Kokri.
— (V otroškem vrtu v Gorici) zaključilo se jo šolsko leto minolo sredo. S 1. oktobrom t 1. otvori se tam privatua dekliška šola.
— (»Vrtca") ravnokar izišla št. 8. za mesec avgust prinaša nasledujo vsebino:	Vesele	počitnice.
(Pesen. F. Krok.) — Zaupaj na Boga. (Preložil Ivan S.)
— Kratke črtice o zaslugah sv. Cirila in Metoda za
slovensko književnost. — Očeta čakajo. — Basni. _________
Vesela žetov. (Pesen. F. Krek.) — Nagajivi Markec.
— Cvetico žalujejo po zgubljenem prijatelju. (Spisal
J. Volkov.) — Elizabetin most na Dunaji. — V spomin Josipa Šerjaka f, bivšega trgovskega pomoCnika na Vrhniki. (Pesen. Josip Prosen.) — Krt. (Po He-belnu poslov. J. T.) — Listje in cvetje. — Kratko-Casnice. — Nove knjige in listi.
Narodno-gospodarstvene stvari.
Vremenski pregled za mesec julij 1885.
Jeden pogled ua vremenske zemljevide narisane za vsak dan meseca na podlagi vzajemno narodnih vremenskih poročil c. kr. meteor, osrednjega zavoda na Dunaji razodene vladajoče oblasti, ki so izzvale nepo-v°ljno vroče ter z nevihtami preobložene dneve preteklih tednov.
Ko je mesec julij nastopil, našel je sledeči vremenski položaj. Od Irske sim širila se je barom, višina čez Francosko. Barom, nižina prejšnjega (lno pa je na svojem potu proti vzhodu segla ravno nad Avstrijo ter donesla vsaj do proge Ischl-Krakova prav izdatnega dežja. Prvi dan meseca bil jo ob jugu Alp in Italiji tudi uže dan neviht. V Gorici je padlo 13 mm dežja,
V	Ljubljani 0'50, v Krškem 0 9 mm.
Drugi dan te depresije ni bilo več; Avstro-Ogorska bila je uže v področji barom, maksima in tako je ostalo do 6. dne. Toplina se jo višala — uže 4. dan imela je Ljubljana 231, Krško 25" C dnevne temperaturo
—	nevihte so se sproževale nad planinskimi deželami, Ogersko in Nemčijo. Oddaljeni nevihti prinesli ste Ljubljani 0 5 mm dežja 2. julija in 0 6 mm 5. julija.
Plitva barom, nižina, ki se jo 5. dan nad Osrednjo Nemčijo prikazala, dospela jo 0. julija nad Ogersko in provzročila je posebno v planinah mnogo dežja. Na vremenskem zemljevidu za ta dan krožijo okoli oger-skega glavnega mesta , črte nizkega tlaka zračnega kažejo nam pa, da je uže ob 7. uri zjutraj mala depresija ustanovljena bila nad Kranjskim, ker se isobara 762 mm nepravilno v precejšnjem ovinku ogne naše ožje domovine ter se zavije preko Istre mimo Pulja. Čez dan se je ciklona po polnem razvila, in zahvaliti se ji imamo največo množino dežja v minolem meseci. Ljubljana 37 0 mm, Krško 18-1 mm, Gorica 16-0 mm, Trst 17'0 mm.) Usodepoln pa je bil ta dan prebivalcom ob spodnjem toku Krke na Dolenjskem, kajti med dežjem vsula se je toča ter jim uničila pridelke na polji in v vinogradih.
Do konca meseca bilo je potem našo vreme v oblasti barom, maksima, ki je od zahoda ali severozahoda Evrope z malo menjavo segal do ruskega cesarstva. Visoki tlak zračni znači prav anormalno ves mesec. Praviloma upade živo srebro v tlakomeru julija meseca na Kranjskem do blizu 760-7 m. Letošnje stanje je morebiti za 3 mm nad normalom.
(Konec prihodnjič.)
Telegrami »Ljubljanskemu Listu “
Petrograd, 4. avgusta. Car in carinja odpotovala sta zjutraj iz Kronstadta v Finlandijo; vrneta se dnč 11. t. ni.
London, 4. avgusta. „Standard“ piše: Če bi Rusija pritrdila jasni določbi afganske meje ter bi jo priznala s pravnomočno pogodbo, bi emirjeva odpoved glede nekaterih zahtev celo v zul-fikarskem vprašanji ne bila previsoko plačilo za to. Anglija neče vojske; tudi Rusija se jej lehko ogne s tem, da da svoje soglasje k častnemu uravnanju prepirnih točk.
Aussee, 4. avgusta. Grofinja Meran je zjutraj, umrla.
Madrid, 3. avgusta. Dokonča julija je obolelo po vsej Španiji 114 714 oseb na koleri, umrlo pa jih je 34 003.
London, 3. avgusta. „Standardovo“ poročilo, da so se Rusi in Afganci sprijeli v bližini Meručaka, se še ni potrdilo.
Petrograd, 3. avgusta. „Standardovo“ poročilo o sukobu med Rusi in Afganci ni resnično.
—	Giers odpotuje jutri na dva meseca na dopust.
O t tava, 3. avgusta. Sodnija v Regini izrekla je nad Rielom, načelnikom kanadskih ustašev, obsodbo, a priporočila ga .sodnikom v milost. Sodišče je obsodilo Riela v smrt na vešalih. Obsojenec je oglasil priziv.
Telegrafično borzno poročilo
z dnž 4. avgusta.
gia.
Jednotni drž. dolg	v	bankovcih......................82 65
>	»	»	»	srebru........................83'35
Zlata renta...............................................109	• —
5% avstr, renta.........................................99-45
Delnice n&rodne banke................................... 869’ —
Kreditne delnice........................................281'80
London 10 lir »terling....................................125	30
20 frankovec................................................ 9-93
Cekini c. kr............................................... 5	91
100 drž. mark.............................................. 61-45
Umrli so:
Dn6 2. avgusta. Anton Židan, delavčov sin, 11 dnij, Kravja dolina št. 18, božjast. — Ivan Branchetta, trgovčev sin, 10 mes., Kongresni trg št. 7, ošpico.
D n6 3. avgusta. Potor Wintor, delavec, 62 1, Sv. Petra costa št. 52, možjanski mrtvoud.
Meteorologično poročilo.
3 Q	Čas opazovanja	Stanje baro-motra v ram	Tempe- ratura	Vetrovi	Nobo	Mo- 1 krina I v mm
13. avgusta	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	735-33 734-07 733-77	19-7 27-4 20 0	vzh. sl. zpd. sr. jzpd. sl.	d. js. sk. js. obl.	20-6 dež i.
						
Tržaška
Trstu.
Tržaška komercijalna banka vsprejemlje denarne uloge v avstrijskih bankovcih in državnih papirjih, kakor tudi v zlatnikih po dvajset frankov in se zaveže, kapital in obresti nazaj plačati v isti novčni vrednosti.
Isl.a eskomptuje tudi menice in daje preddatve (posojila) na javne vrednostne papirje in blago v gori omenjeni novčni vrednosti.
Vse operacije izvršujejo se po pogojili, ki so časoma naznačeni v tržaških lokalnih listih.	(66)	36—11
Tujei.
Dn6 2. augusta.
Pri Maliči: Nedielka, trgovec, z Dunaja. — Kuchinka, trgovec, iz Prago. — Jesurnn, trgovec, in Somazzi iz Trsta Kužička, c. kr. zemljemerec, s soprogo, iz Postojine. — Joršo, župnik, iz Dobovca. — Erben, c. kr. voj uradnik, iz Ljubljane.
Pri Slonu: Callmann, trgovec, iz Darmstadta — Schra-der, trgovec, iz Noriinberka. — Winkdires, žele/, pisarno predstojnik, z Dunaja. — Tissen in Kaiser, potovalca, z Dunaja. — Chiachich z rodbino z Reke. — Dr. Kos, profesor, iz Gorice.
Pri .lužnem kolodvoru: Dr. List iz Hanovra. Oandol-lari iz Trsta. — Eder, dijak, iz Laškega Trga, — Kupfor-schmidt, dijak, iz Celja.
V založništvu našem izišla je na svitlo knjiga:
V
Šaljivi Slovenec.
Zbirka najboljših kratkočasnio lz vseh stanov.
Nabral
jS».rx.ton. IBrezso-vn-ils: učitelj.
12 pol v 8°. Mehko vezana stane 60 kr., franko po pošti 65 kr.
Ij. v. Kleimajr & M Baiierj
knjigotržnica v Ljubljani.
Aktiva.
Krista Bstanptia Ma y Matiji t Ijalai
. bilanca z dn6 31. julija 1885.
Pnssiva*
št.
1
2
3
4
5
6
7
8 9
10
11
12
13
14
15
Za tekoči račun............................
Dvojljivi račun delničarjev................
Tekoči račun kreditnega društva . ■ Dvojljivi račun »	»
Rimesni račun A............................
Rimesni račun B............................
Troški ....................................
Najmarina..................................
Služnine ...»..............................
Davki......................................
Za pokriti kredit..........................
Račun troskov Avg. Tschinklovih sinov Kranjska hranilnica v Ljubljani . . .
Račun blagajnice...........................
Račun dobička in izgube....................
V	Ljubl jani v dan 31. julija 1885.
gold.	kr.	Št.
69 316	27	1
341 584	27	2
19 310	— i	3
6 602	87	4
42 577	—	5
42 208	32	1 6
1 145	59	7
428	—	8
3 083	25	9
1240	53 ;	10
810	—	11
1249	91	12
15000	—	i 13
2 374	35	! 14
13 998	70	15 16
560929	06	
Akcijna glavnica......................................
Akcijne obresti.......................................
Kreditnega društva poroštveni zaklad. . . . Kreditnega društva obresti in poroštv. zaklad Račun rezervnega zaklada kreditnega društva
Za tekoči račun.......................................
Effektni račun........................................
Rimesne obresti A.....................................
Ri mesne obresti B....................................
Obresti za pokriti kredit.............................
Giro..................»...............................
Račun prvega 25% poplačanja pri giro-konto » druzega 25%	»	»	»
Provizije.............................................
Obresti za tekoči račun...............................
Mobilije................................................
gold.
150000 37 20 607 2 892
2 654 27 638
254
3 863 3 9.35
533 343 356 335
1 839 118
2 400 460
5601*29
(120)
Mayer s. r.
Kranjska eskoinptna družba v likvidaciji.
Jos. Luckmann s. r.
Za knjigovodstvo: Fran Zeschko s. r-
(Mgnvnrni 11 milni k .T. Na^lift.
Tiskata in zalagata Ig. v Kleinmayr A Frd. Hamberg v Ljubljani.