Razgled po solskem sveut. — Italijanski dijaki t Trstn. V Mi- lanu se je sestavil dijaški odbor, ki zastopa odposlance raznih italijanskih vseučilišč. Ta odbor hoče prirediti izlet dijakov v Benetke, T r s t, Istro in na Beko. — Ruska gimnazija t Pragi. ,,Novo Vreme" poroča,, da naraerava ravnatelj zasebne gimnazije v Eievu, H. Petr, v Pragi ustanoviti rusko gimnazijo in da se pri vladi zanj zavzema dr. Eraraaf. — Abstinencija pri dijaštvu. Češko dijaštvo je osnovalo organizacijo, ki bo delovala proti pogubnim posledicam nezmernega uživanja alkohola. — Malorasko vseučilišče. Kakor poroeajo listi, naraeravajo v Przemyslu ustanoviti malorusko vseučilišče. — Zu profesorski pokojninski zakon je podaril mneriški milijardar Carnegie 25 milijonov frankov. S tem darom so dosegle Carnegieve ustanove 750 milijonov kron. — Ugodnost za učiteljstTO. Parobrodno društvo rDalmacija" je dovolilo na svojih parnikih učiteljem in učiteljieam znižano vožnjo. — Stipendije za obrtne šole za Istrane. Naučno ministrstvo podeli v šolskem letu 1908/09 več štipendij dijakom državnih, obrtnih in podobnih šol, kakor so učiteljišča za tkalsko obrt, c. kr. strokovne šole za posamezue obrti, šole za zgradbene ia rokodelske umetnike itd. Prošnje je vložiti pri namestništvu v Trstu do 15. maja t. 1. — ,,Legina" šola t Banjolah t Istri ima na papirju 36 učencev, v resnici pa obiskuje šolo le deset otrok. Ueitelj Oorradini se je odpovedal službi. Solo bodo inenda zaprli, kakor se je pred letom dni zgodilo šoli v Baklju. Za take šole žrtvuje siromaška Istra na leto po 10.000 K. — Slovenska kmetijska šola na Spodnjem Štajerskem še ne bo kmalu otvorjena. Dežela daje Pisančevo veleposestvo za eno leto v najem — torej pred 1. 1910. še ni misliti vna slovensko kmetijsko šolo na Spodnjem Stajerskem. — Sedemdesetletnico je praznoval 2. aprila vseučiliški profesor dr. Josip E a 1 o u s e k v Pragi. — Madjarske šole na HrTaškem. Madjarsko šolsko društvo nJulian" namerava v Oseku ustanoviti madjarsko šolo, dasi je tam le malo madžarskih družin. Šola pojde torej na lov na hrvaške otroke. — Zagrebška rseučiliška knjižnica zopet odprta. Dne 30. marca so zopet odprli vseučiliško knjižnico v Zagrebu ter jo stavili dijaštvu na razpolago. Istega dne popoldne so odprli tudi glavna vrata vseučilišča. Akademični senat je imel sejo. Sklepi niso znaoi. — Notc šole na Rnskem. V dumi je predložilo 94 poslancev načrt, naj se iz proračuna sv. sinode za I. 1908 dovoli 4 milijone rubljev za nove eerkvene šole. Eo je govoril k predlogu poslanec Puriškevi6 ter napadel predsednika, je predsednik predlagal, naj se govornik izkljuži is seje. Predlog je obveljal. — Nemški otroškl rrtee t Pnljn. BPolaer Tagblatt" dela propagando za nemški otroški vrtee, ki ga ustanovi v Pulju tamošnja ženska in moška podružnica BSudmarke". Imenovani list prosjači za prispevke, žeš, da ustanovitev nemškega vrtca nima nič opraviti a politiko. Ce je le res! — Za šolo t TVHdalpnn na Štajerskem hoče prispevati dunajski občinski svet 5000 E, če da štajerski verski zaklad vsaj polovico navedene vsote. — Preosnora poaka za enoletno prostovo)J8tYO. Vojaška oprava bo pouk za enoletne prostovoljce preosnovala. Zmanjšala se bo teorija in polagala večja važnost na praktiško izvežbanje. Že med osemtedensko rekrutno izrežbo se bodo nekateri teoretiški predmeti poučevali. S tem in z zmanjšanjem teoretiške učne vsebine v drugi izurbeni dobi se bo doseglo, da se bo poučevanje lahko zaključilo sredi marca. Nato se bodo prostovoljci 4 do 6 tednov vadili v posebnih oddelkih na posebnib vežbališčih. Šele nato bodo prideljeni svojira atotnijam. Izjema v tem ozint bo le pri konjenici, kjer odidejo prostovoljci po drugi učni dobi takoj k eskadronom. — SloTcnska kmetijska šola t Št. Jnrijn ob južnl železniei. V poljedelskem ministrstvu so se jako začudili vesti, da deželni odbor zavlačuje ustanovitev slov. kmet. šole v Št. Juriju. Država je svoj prispevek že pripravila in se lahko vzdigne vsak čas. — Tudi deželni odbor se je menda premislil in s t a v ba šolejebila že razpisanadod n e 15. t. m. Upamo, da odslej ne bo nobeuega vzroka več za pritožbe. — (ifraško Tseudillšče je štelo v m»minulem zimskem tečaju 2063 slušateljev (leta 1906/07 do 2074), in sicer je bilo med temi 952 juristov, 365 medicincev in 658 filozofov. — Malornsko vsenfilllsče. ,,GIo$ Przemyslskiea poroča, da je baje za novo malorusko vseučilišče že določeno mesto Przemysl. Ali kakor se govori, noče vlada nikakor pristati, da se osnuje malorusko vseučilišče, kjer se boji spopadov med Poljaki in Malorusi. — Na ,,nemškl" realkl v Gorici je bilo 1907. 1. 234 Lahov. 129 Slovencev in 55 — petinpetdeset — Nemcev. Živela enakopravnost! — Ljndskošolskib. ndlteljer in učiteljie je v Združenih državah Severne Amerike nad 500.000, in sicer učiteljev je */s. * učiteljic 73. Šolarjev je okrog 16,000.000, a izdatki za šolstvo znašajo povprečno na leto 1.300,000.000 kron. — Šolstro t Novem Yorku. Ljudskih šol ima to svetovno mesto 629, a mestni zastop je sklenil sezidati 75 novih šol v vrednosti 130,000.000 kron. V te šole pohaja 688.805 šolarjev, ki iih poučuje 16.265 učnih oseb. Učiteljske plače dosegajo malenkost 85,000.000 kron. Šolskih nadzornikov je pa ravno 100. —g— — Šolstvo t Bosni In HercegOTini 1. 1905/6. V tem letu je bilo po uradni statistiki 337 ljudskih šol, in sicer 253 javuih, ki jih vzdržujejo verske obfine, in sicer 70 pravoslavnih, 31 katoliških, 10 protestantovskib in lhebrejska. Nanovo je bilo ustanovljenih 10. Šolarjev je bilo v tem letu 33.598, ia sicer 13.597 pravoslavnih, 13 341 katoliških, 5902 mohamedanskih, 1340 hebrejskih, a 518 drugih veroizpovedanj. — Srbskih šol je 22, kjer poučuje 22 učiteljev in 11 učiteljic. —e— — Šolstro na Rnskem. Na Ruskem pride na 1000 prebivalcev 42 učencev višjih šol in višjih gimnazij, na Srbskem istotako, na Bomunskem 50, na Laškem 84, Grško io Bulgarija po 96, Špansko 107, Belgija 125, Dansko 132, Avstrija 140, Francija 143, Švedska 146, Nemčija 147, Angleška 150, Norvegija 153, Švica 154, Holandija 160. — Na Buskem pride na 190.000 prebivalcev ena srednja šola, nižje stoji Srbija (131.000) in Bulgarija (150.000). vse druge države stoje bolje, najbolje pa Švica, Belgija in Norvegija, kjer pride ena srednja šola na 26.000 prebivalcev. Busija ima 8 vseučilišč, vsako vseučilišče za 23 78 milijona prebivaleev. Avstrija ima 11 vseučilišč, na vsako pride 4 in pol milijona ljudi, Bulgarija ima 8,750.000 prebivalcev in eno vseučilišče. Nemci imajo 22 vseučilišč, na 33/4 milijona prebivalcev eno, a v Švici je že na 475.000 duš eno vseučilišče. Na Buskem jih na 1000 rekrutov 620 ne zna brati in pisati, nižje stoji še Bumunija, kjer jih je na 1000 rekrutov 690 analfabetov in Da Srbskem 796. Na Laškem ne zna na 1000 rekrutov 307 brati in pisati, na Grškem 300, v Avstriji 222, v Belgiji 83, na Francoskem 40, na Holandskem 31, na Angleškem 10, v Švici 4 in pol, na Danskem 2, v Švediji 0-8, na Nemškem 0-4. — 201etnica prre slorenske šole v Trstu. Dne 4. vinotoka 1. 1888. je dobila družba sv. O. M. dovoljeDJe od tržaškega naraestništva, da sme odpreti pri sv. Jakobu v Trstu enorazrednico s slovenskim učuim jezikom, in 15. vinotoka 1.1. se ,je otvorila prva slovenska šola v Trstu. Leta 1893. ji je bila podeljena pravica javnosti. Dosedaj je narasla na pet razredov z dvema vzporedaicama. Lepo število učeneev je že izšlo tekom dveh desetletij iz družbine tržaške šole. Mnogo jih je objelo tuj.stvo in jih iztrgalo slovenstvu, nakaj pa jih je ostalo zvestih uaukom, ki so jih prejemali v Oiril-Metodovi slovenski šoli. Eakor poroča ..Edinost", bočejo ti osnovati klub, ki mu bodo ^lani le nekdanji učenci in učenke slovenske šole v Trstu. Šolsko knjižnico pri sv. Jakobu nameravajo izpopolniti tako, da bo porabna tudi izstopivšim učencem ia učenkam. Elub bo napravljal vrhutega prostonarodna predavauja in širil med občinstvom zanimanje za slovensko šolstvo v Trstu. Ta zasnova je jako srečna in nič lepše bi se ne mogla proslaviti 201etnica naše tržaške šole, kakor da se ji na nameravani način zagotovi sad njenega delovanja. V Ciril-Metodovi šoli vzgojena raladina ostani slovenska. Iz nje naj vstanejo značajai feorilci za slovensko stvar. Zaslugo za to, da se Slovenstvo v Trstu tako hitro ia močno širi, ima T prvi vrsti tudi ta šola družbe sv. Oirila in Metoda. Kranjski klerikalci so seveda proti tej družbi in ji nasprotujejo, kjer le morejo!