Uspehi in težave »Odra treh herojev« iz Pirnič Čar odrskih luči Z namestnikom predsednika izvršnega od-bora KUD »Komandant Stane« v Pirničah Danetom Aličem sva se najprej hotela pogo-varjati o sekciji pirniškega KUD »Odra treh herojev«. Največ naj bi besedovala o teh-ničnih, denarnih, gradbenih in tudi organiza-torskih težavah. Pa se je pogovor s črnolasim organizatorjem sprevrgel v sproščen pogovor o svojskem čaru odrskih luči in desk: • »Igranje pritegne veliko mladih, ampak pni nas to ne pomeni biti le lep in mlad. Tukaj si odpiramo svoje duše. Na naših sre-čanjih, kot jah imenujemo, ni med narni ni-kakršnih zavor, več in laže si vse zauipamo. Imamo ipriložnost občutiti in tisto, kar nas prešinja, potem lahko povemo ljudem. Men-da bo tak odnos tisto, kar mene in moje to-variže privlači k pdrskim deskam »Odra treh herojev.« • Pirniški KUD »Komandant Stane« ob-staja že dolgo vrsto povojnih let in je prav-zaprav naslednik. KUD »Jakoba Aljaža«. Dramska sekcija se je dodobra prebudila pred 5 ali 6 leti, ko je v Pirničah pričel de-lovati znani kullurni zancscnjak Pctcr Mili-tarov: • »Ljudi, ki so bili ipripravljeni delati, ni manjkalo. Najprej .pa smo morali uspoSobiti prostore, opramdti oder, urediti tonske za-deve, urcditi pododer za garderobe.« • Hkrati so začeli s kulturno vzgojo, sre-čanji dn seveda odrskim delovanjem. Umet-niški vodja Petcr Militarov je dokazal, kako razume interese vseh. Prvi oilj ipa je bil z garaškim delom nekaj doseči. Anonimnosti so člani »Odra treh herojev« dali slovo v se-zoni 1978 79 s predstavo Tankredhorslovega »Evgena«. • »Kakšen cilj smo si .zadali na samem odru? Najprej nekaj povedati ljudem v dvorani, da bi naše.gledaHšče razumeli. Po-skušali smo najti skuipno.nit in jo izraziti na svoj način. Pri tem smo izhajali iz sebe, ne iz posnemanja poklicnih gledališčnikov. Sploh naši meiitorji težijo k temu, da bi najprej razumeli sebe in potem naj bi na odru stali s svojim lastnim odnosom do odrskega dela, ki ga igramo. Tako vedno razmišljaš s svojo glavo in' nemara tako prepričuješ gledalce. Vidite, če se hočeš smejati, moraš -tako tudi občutiti in edinole tako ti gledalec verjame.« • Vedno torej v smeri kulturne ¦ vzgoje mlajšega in tudi starejšega ljubitelja, kjer Ijudje, ki sodelujejo, natanko občutijo s\'oj del sodelovanja za skupni cilj. V dclovanje »Odra treh herojev« se vključuje blizu 130 ljudi, 80 med njimi pa se sestajajo vsaj dva-ki-at ali celo tnikrat tedensko. • »Ne pripovedujejo zaman, da ko enkrat stopiš na odrske deske, jih potem sila težko zapustiš. Vendar pa je to tudi trdo delo. Meni se kdaj dozdeva, da smo pred pre-miero podobni nogometašem kakšnega zvez-nega Hgaša.« • Prav lahko bi naštevali številne uspehe in gostovanja »Odra treh herojev«. Gostova-nja po naših krajih, v drugih republikah in v tujini. Pa ni potrebno, kajti: • »Tam, kjer nas poznajo, je seveda laž-je. V manjših krajih hlepijo po odru. Ob dobri organizaoiji, ki navadno poteka s po-močjo ZKO, so dvorane polne. Toda raeni je oslala v spominu predstava v Novi Gorici na Srečanju malih odrov, kjer je trideseteri-ca gledalcev nenadoma začutila, kako se na odru nekaj dogaja. Igra nas je povezala v eno in najlepša nagrada je bilo njihovo sto-ječe ¦ploskanje, petmdnutni aplavz na odprti sceni.« • Tudi v letošnji sezoni je pirniški »Oder trch herojev« poskusil z abonmaji, ki gle-dalcem ponujajo 5 ali 6 premier. V kraj po-vabrjo tudi druge Ijubiteljske skupine z raz-ličnih koncev Slovenije. Odziv Pirničanov ter okoliških tovarniških kolektivov je dober, imajo 150 abonentov. In šele zdaj sva z Da-netom Aličem, elektrotehnikom, zaiposlenem v Iskri, iprešla na organizacijska vprašanja: • »Lani smo uprizorili 94 predstav, le-tos računamo na 84. Že nekaj let sd -prizade-vamo z_a ureditev prostorov, nimamo niti sanitamij za g-ledalce. V majhni dvorani bi želeli zamenjati vsaj sedeže. Tudi razširiti odrsko ozadje. Denarja ni nikoli preveč, pre-miere z 10.000 dinarji ni mogoče pokriti. Tu-di menlorji ne delajo povsem brezplačno, ne-kaj mora dobiti tudi av.tor scene, kostimov.« • Toda kljub tsžayam se člani »Odra treh herojev« usmerjajo v odrski gib, spo-znavanje odrskega prostora, petje, razvija-nje daru, ki ga vsak človek vendarle nosi v sebi in igri. Gledališki igri, ddnosu do kul-ture, odnosu do sočloveka: • »Janez Mejač, Srdan Ribarovič, France Cegnar in posebno Peter Militarov bedijo nad tem načrtom.« Zdi pa se, da tudi Dane Alič in še druga srenja zagnanih pri »Odru trch herojev«, ki je na teh deskah našla zagotovo več kot golo predslavljanje gledališkega besedila. Bogomir Šefic