FcStnlim platana d ocfcftrtni E33 Csna DSit 1‘* jioiimslfl doni ste«, c U Ciublltutl, o soboto, 9. |anuac|a 1937 leto 2. Sardinija ° središče italijanske pomoči za španske nacionalist© Pariz, 0. jan. o. Kljub odgovorom, ki sla jih poslali Italija in Nemčija francoski in angleški vladi glede nevtralnosti v španski državljanski vojni, poročajo francoski levičarski listi, da Italija neprestano pošilja pomoč španskim nacionalistom. Središče italijanske organizacije za pomoč Vrancu je na otoku Sardiniji, odkoder vsako noč leti 10 do 12 trimotornih bombnih letal v Španijo. Ta letala so opremljena 8 6 do 700 kg bomb ter s pogonskim materijalom za 12 ur. Ti francoski listi tudi poročajo vznemirljive vesti o nemškem prodiranju v španskem Maroku, kjer Nemci neprestano izkrcavajo svoje vojaštvo in orožje ter imajo v rokah že vsa važnejša gospodarska podjetja. Francoze vznemirja zlasti nemška in italijanska propaganda med domačini1 v francoskih posestvih, ki meje na španski Maroko ter v španski koloniji sami. Francija se boji, m ne Franco po svoji zmagi dal avtonomije Marakoncem, kar bi dalo pobudo tudi francoskim in arabskim podanikom, da bi tako avtonomijo zahtevali. Zadeva zaplenjenih ladij Valenci ja, 9. jan. o. Z ozirom na to, da je včeraj potekel tridnevni rok, ki ga je dal valencijski vladi poveljnik nemškega brodovja v španskih vodah, da vrne tovor in potnika z zaplenjene ladje >Palos«, je^ valencijska vlada sporočila v London, da prepušča to zadevo odboru za nevme-šavanje, ki naj stvar preišče in ugotovi, ali je bil tovor na ladji »Palosc vojni materijal ali ne. Če bd londonski odbor ugotovil, da to ni bil vojni materijal, potem bo valencijska vlada takoj vrnila vse, kar so njene ladje zaplenile. Glede vrnitve tega inaterijala se bosta sporazumeli vlada v Valenciji in v Burgosu. Sporazum se bo nanašal tudi na ladji »Aragon« in »Marta Juquera«, ki ju je poveljstvo nemškega brodovja prepustilo s tovorom vred nacionalistični vladi v Burgosu. Moštvo z obeh teh ladij pa bodo Nemci poslali valencijski vladi. Belgijki diplomat ge bil ubit zaradi vohunstva Brusellcs, 9. jan. List >Independance belge« prinaša podrobnosti o umoru člana belgijskega veleposlaništva v Madridu Borchgravea. Madridske oblasti so sumile, da vrši diplomat vohunsko službo za generala Franca. Podpiral je tudi beg belgijskih prostovoljcev iz mednarodne brigade. Preko sodišče mednarodne brigade , je nato diplomata v njegovi odsotnosti obsodilo na smrt. Skupina rdečih miličnikov je nato počakala na diplomata, ko je šel iz poslaništva, ga zvlekla v avtomobil in ga na poti ubila. Ubit je bil že 20. decembra, toda šele sedaj se objavljajo podrobnosti. Včeraj so truplo Borchgravea izkopali pri Fu-encaralu, kjer so ga morilci zagrebli. Navzoč je bil belgijski odpravnik poslov pri valencijski vla- di ter belgijski konzul v Madridu. Ugotovili so, da je Borchgrave dobil tri krogle iz revolverja v glavo, eno skozi ušesa ter tri v stegno. Truplo so prenesli na madridsko pokopališče in so ga ob navzočnosti vladnih zastopnikov pokopali. Nacionalisti zmaguie£o z žrtvami Avilla, 9. jan. AA. (Havas.) Včerajšnji dan na madridski fronti je bil zelo dramatičen. Nacionalisti so dve uri pred zoro napadli cesto v Co-runo. Čete madridske obrambe so istočasno izvršile napade, da osvobode Caso de Čampo. Boj je bil kratek, a zelo krvav. Republikanske čete so vdrle v sovražne jarke in boj se je vršil na nož v poltemi. Nekaj časa ni nihče vedel, koga ubija. V zori so se republikanci morali umakntti v svoje izhodiščne postojanke./ Okoli devetih so nacionalisti izvršili hud napad na vrhove okolu Posuele. Megla je onemogočala delovanje letalstva. Nacionalistično topništvo je neprenehoma obstreljevalo utrjene sovražne postojanke, ki se republikanci nikakor niso hoteli iz njih umakniti. Opoldne se je nacionalističnim četam vendarle z znatnimi žrtvami posrečilo vrhove zasesti. Le Posuele so zavzeli brez boja, ker so ga poprej obkolili. Neki častnik iz okolice generala Molle je izjavil Havasoveinu zastopniku med drugim, da se republikanske čete niso doslej še nikoli borile tako trdovratno, in da tudi nacionalisti niso še nikdar bili tako borbeni. Naš uspeh smo dosegli s težavo in tako smo dobili igro severno zahodno od Madrida. Burgos, 9. jan. Med Burgosom in Berlinom so uvedli novo letalsko zvezo. Prejšnja nemška letalska zveza je šla iz Stuttgarta čez južno Francijo v Marseille in nato preko Barcelone v Južno Ameriko. Ta proga je bila ustavljena meseca junija. Nemci se izfcrcire;o Gibraltar, 9. jan. AA. Reuter: Potniki, ki prihajajo iz Cadixa, pravijo, da se tam nemški in italijanski bataljoni skoraj dnevno izkrcavajo. Ti oddelki ne nosijo nobenih imen in znakov. Casablanca, 9. jan. AA. Havas: Zadnji dni so Nemci izkrcali močne oddelke v Mellili. Oddelki so zasedli razne dele mesta. V pristanišču se je usidralo troje nemških rušilcev in več nemških podmornic. Nemški inženjerji so zasedli rudnike v ozadju mesta Mellile. Prevladuje vtis, da hočejo Nemci kar ostati v Mellili. Novi načrt za nevtralnost London, 9. jan. o. Ker nemški in italijanski odgovor na ironcoski in angleški poziv za nevtralnost v_ španski vojni ni prinesel nobene prave rešitve in ker po drugi strani sovjetska Rusija z neprestanim pošiljanjem prostovoljcev in orožja v Španijo prav teko zavira uspešno izvedbo nevtralnosti, je angleška vlada sklenila, da pospeši to vprašanje s tem, da skliče sestanek poslanikov prizadetih držav. Tega sestanka bi se udeležili ahgleški zun. minister Eden kot predsednik, nemški, irancoski, italijanski, sovjetski in portugalski poslanik. Na sestanku naj bi se sporazumeli o končnih predlogih za izvedbo nevmešavanja in nevtralnosti v španski vojni ter uspešnega nadzorstva o tem, ali se ti sklepi izvajajo. Te predloge bi poslaniki predložili odboru za nevmešavanje, ki bi jih sprejel ter potem svoje delo postavil zgolj nadzorstvu, kako se ti sklepi dejansko izvajajo. Pobudo za ta sklep je angleški vladi dalo tudi vprašanje Maroka, kjer so Nemci začeli gospodarsko in vojaško prodirati. S tem je poleg drugega ogrožen tudi sporazum iz leta 1912 v Maroku, Id sta ga sklenili Francija in Španija. London, 9. jan. A A. DNB: Govori se, da se je na včerajšnji seji vlade govorilo o odgovorih itali- Vprašanje Aleksandrette na obali Male Azije grozi postati Nov mednarodni spor na Sredozemlju Pariz, 9. januarja, o. Vesti o fem, da Turčija *bira čete na mejah okrog pokrajine Aleksandrette, katero je v svetovni vojni dobila pod svojo oblast Francija, so vzbudile po vsej Evropi veliko pozornost kljub temu, da si Francozi z vsemi silami Prizadevajo, da bi spor, ki je izbruhnil med Francijo in Turčijo zaradi te pokrajine, mirno porav-nali. Zdi se, da je Turčija odločena, da bo z vsemi 'sredstvi zahtevala vrnitev ozemlja, na katerem prebivajo sami Turki. Proti temu, da bi Turčija dobite nazaj to svojo Pokrajino, so vse tiste evropske države, ki so po svetovni vojni dobile kaj posestev izven Evrope. **ri tem je prizadeta zlasti Anglija, ki je pobrala skoraj vse nemške kolonije v Afriki, ker se boji, ?a bi tudi Nemčija dobila poguma za svoje itak a *e,° nestrpne zahteve po vrnitvi kolonij, če bi 5? Turčiji posrečilo, da dobi nazaj Aleksandretto. ater, politični krogi v Parizu in Londonu pripisujejo turški korak neposrednemu vplivu Nemčije in zadnjemu potovanju dr. Schachta v Ankaro. nr^?H„S,Pe, pravijo' da ie Turčija dobila za to svoje 5ams,vo od Anglije ob poletnem obi-k.ralla Edvarda pri Kemalu. Anglija podpira *a nasprotovala skupno z Anglijo iiaujanskim težnjam v Mali Aziji in Palestini. , Francija pa je trdno odločena, da ne jjopusti svojih pravic in je pripravljena tvegati tudt o&ro«n snopad s Turčijo. O tem priča naglo noi *rancoskih posadk v Aleksandretti ter lran!,0j;eno pošiljanje vojaštva v to pokrajino in v dren ° ^rijo. Zdi se, da bo vprašanje Aleksan-ce Postalo v dveh letih tretji mednarodni spor na Sredozemskem morju. Ankara, g. januarja. AA (Havas) Ministrski preasedmk m načelnik glavnega generalnega štaba zunanji in notranji minister so se vrnili iz Eskiše-,.era,v Ankaro, predsednik republike je pa nadaljeval vožnjo v Konio, kjer bo ostal nekaj časa. Zdi se, da ne gre pripisovati velikega ]x>mena konferenci v Eskiseru. ker se ne sme pozabiti, da se za časa potovanja državnega jjoglavarja po državi, običajno vrše ministrske konference. Mislijo pa. da na tej konferenci niso razpravici o Sandžaku, prav tako pa mislijo, da so proučevali tudi francosko stališče o tem vprašanju. Pariz, g. januarja. AA. DNB: Med konferenco, ki jo je imel državni podtajnik Vienot s turškim veleposlanikom Suadom, in ki je trajala dve uri, je Vienot opozoril in poudaril, da gonja turškega tiska v vprašanju Sandžaka in Aleksandrette, nikakor ne bo mogla imeti ugodnih posledic za ustvaritev znosnega ozračja pri teh pogajanjih. Istočasno se trdi, da sta se turška in francoska vlada sporazumeli, da se naj odloži seja sveta DN, da bi ee lahko začela direktna pogajanja. O prekinitvi pogajanj ne more biti govora. Ankara, 9. januarja. AA. (Havas) Francoski poslanik je imel dolg razgovor s turškim zunanjim ministrom. Po sodbi diplomatskih krogov so glasovi, ki krožijo o gibanju turških čet na meji Aleksandrette, brez sleherne podlage. Kakor je znano, ima Turčija v nejjosredni bližini sirijske meje velike garnizije pehote in konjenice. Vremensko poročilo Povsod jasno. Nov sn«R. Pršič.. Zn smuko Uffod-; ^ajvodlkrut odlično. Sankailiiš&a im Hkakalraice udo. rabno. Boh. liistrica: mi mi« 1, H) cm. Uotn na Komni: minus 7, 30 cm pršiča, 10 podlage, i. vr nora: minus 5, 5 om pršiča, 15 podluge, na d'-sail,i5 n 10 cm ledu. T„* Vioca: 99 ora PrSiičo, 15 podlago. jamar: 16 om pršita, ,‘10 cm podlago, podlaeo00 nutous 3, 20 cm piršUSa, 50 cm T-rf/i’'"- PlV!ivn; mtmis 4, 5 om na 50 podila#!. Pohorje (KI. vrh); miinus 5, 5 cm pršiča, 20 Podlago. . Seniorjev dom: minus 7 cm„ 30 cm pršiča, 95 con podlage Paca: 15 cm prSiča, 80 om podlage. Pesek: minus 5, j*j c,In pršiča, 35 em podlage. Kreditov^ za filmsko industrijo ne bodo več dajale angleške banke, češ, da je ta industrija preveč lahkomiselna in preveč razmetava denar. Zima se jo preselila na jug in poročajo iz južne Grčije, da je tam ponekod do 20 stopinj mraza in sneg 280 ribiških čolnov se je izgubilo na Kaspi-škem morju in njihova usoda še ni znana. Najbrž jih je zajel led in jih uničil. janske in nemške vlade; Debata se bo nadaljevala v sredo. Verjetno je, pravi »Press Association«, da bo angleška vlada med tem časom poslala posebne note Nemčiji, Italiji, Portugalski in Rusiji, da se razčisti ves problem. Prevladuje vtis, da ee sedaj lahko nadaljujejo pogajanja. Francija se tudi ne bo Pariz, 9. jan. AA. (Havas.) Dane« so v pooblaščenih krogih smatrali, da bosta odgovora Italije in Nemčije na francosko-angleški korak o prepovedi pošiljanja prostovoljcev v Španijo omogočila nadaljevanje pogajanj v odboru za nevmešava-nje, tako da bo mogel čimprej sprejeti potrebne ukrepe. O prvih treh paragrafih pravijo, da so polemični. Posebno pozornost so posvetili četrtemu paragrafu, v katerem pravi nemška vlada, da je pripravljena podpreti vse ukrepe, ki bi preprečevali nadaljnje pošiljanje prostovoljcev v Španijo. Glede prvih dveh pogojev za sprejetje predloga o nevmešavanju, ki jih stavlja Nemčija, namreč dogovor med prizadetimi državami in takojšnja proučitev vseh drugih vprašanj glede posrednega vmešavanja, ni nobenega ugovora. Glede ustanovitve učinkovitega nadzorstva pa so ti krogi mnenja, da ga je treba podpreti, ker je treba to nadzorstvo v najkrajšem času doseči in je glavni namen vseh sedanjih prizadevanj. Francoska vlada je pripravljena izdati vse potrebne upravne ukrepe, da preipreči odhod in prehod prostovoljcev čez Francijo v Španijo, kakor hitro bo med vsemi prizadetimi državami dogovor sklenjen. Francija je takisto pripravljena zahtevati od parlamenta potrebne zakonske ukrepe. kraljice-materc Marije. V njej vidi sleherni človek ▼ naši državi vzor materinstva, odpovedi in dobrodelnosti. Njeno blago tvorno navzočnost čutijo vsi trije narodi v naSi državi ob vseh prilikah, ko se pokaže potreba po materinski ljubezni do podanikov. Zato je kraljica Marija ne le kraljica vseh Jugoslovanov, marveč tudi njihova ljubeča mati. Vesli iz Vatikana Vatikan, 9, jan. c. Zdravstveno stanje sv. očeta se |e, kakor poročajo zadnje vesti, nekoliko izboljšalo tako, da ni neposredne nevarnosti. Sveti oče sprejema zdaj spet svoje sodelavce, predvsem državnega tajnika Pacellia. 7. februarja bo imel sv. oče po radiu govor na udeležence svetovnega evharističnega kongresa v Manilli na Filipinih. Govoril bo iz svoje sobe, kakor ob božični poslanici katoliškemu svetu. Vatikanska pošta in filipinske postaje so že izvršil^ potrebne poskuse in ugotovile, da se bo papežev govor slišal izborno. S tem bo evharistični kongres dobil še posebno slovesen poudarek. Sv. oče je odločno vztrajal pri tem, da bo ta govor imel kljub naporu, ki mu ga govorjenje povzroča. Italija rada pozablja preteklost, tako je izjavil abesinski podkralj Graziani v svojem govoru, ki ga je imel pred abesinskimi dostojanstveniki pred dvema dnevoma. 1500 razprav za ločitev zakona se začne v ponedeljek pred londonskimi sodišči. Ločitve so povečini. iz visokih krogov, precej jih je tudi med prijatelji bivšega kralja Edvarda VIII, Skladišča orožja v Parizu imajo francoski komunisti na več krajih in za nje ve vlada, pa ne ukrene nič proti temu. Opozicionalni listi prinašajo natančne podatke o tem. 1550 milijonov lir primanjkljaja izkazuje italijanski državni proračun za preteklo leto. Ta primanjkljaj je vendarle za 107 milijonov lir manjši, kakor prejšnji. Desetletnico prvega poleta če* Atlantsko morje bodo praznovali 21. maja. Leta 1926 je na ta dan preletel Lindbergh Ocean. Tedaj so Lindberghu dali naslov »leteči norec«. Za desetletnico pripravljajo velike letalske tekme na progi Pariz—New York. Nadzorstvo nad mladoletnimi obiskovalci kina bodo po posebni vladni naredbi izvrševali v Avstriji učitelji in zastopniki staršev. Do zdaj je to imela policija, pa se ni obneslo, kakor tudi drugod na primer pri nas ne. Vesti 9. januarja Preiskave zaradi nabiranja prostovoljcev za Španijo je odredila amerikanska vlada, ker je dognala, da se v Ameriki vrši agitacija za vstop v tuje armade. Ribiška ladja se je potopila pred Marseilleom, na njej je izgubilo življenje več ribičev. Obisk nemškega zun. ministra na Dunaju je bil določen za sredo januarja, a so ga odložili, dokler se ne sklene trgovski sporazum med obema državama, kar bo čez kake tri tedne. 100.000 brzojavnih čestitk je prejel za svoj god včeraj dopoldne predsednik grške vlade Metaksas. Francosko bojno brodovje se zbira v bližini španske obale. Tako je odredila francoska vlada, menda zato, da poudari svojo nevtralnost v španski državljanski vojni. Irski prostovoljci za Španijo niso mogli odpluti, ker je njihov parnik ustavila angleška bojna ladja. Gripa je zajela tudi ČSR in zahtevala precej smrtnih žrtev, zadnje dni pa je začela popuščati. Japonski denar se maje in je moral finančni minister že odrediti posebne ukrepe, da vzdrži jen na dosedanji višini. Novoporočeni holandski kraljevski par je prišel že sinoči v letovišče Igl pri Innsbrucku. Za njima pride čez kak teden tudi kraljica Vilhelmina. Silovit potres je bil včeraj na visoki planoti Vzhodnega Tibeta, ki je k sreči redko naseljena in zato ne bo posebno velike škode. Nemški parlament bo sklican 30. januarja na četrto obletnico, kar je Hitler prevzel oblast in bo podaljšal Hitlerju vlado še za nekaj let. Kitajci slave maršala Seeckta, kakor kažejo posmrtne svečanosti v Nankingu. Maršal Seeckt je organiziral kitajsko armado po vojni. Finski zunanji minister potuje v Sovjetsko Rusijo in bo tako pretrgal obroč, ki so ga tvorile baltske države na tem delu sovjetske meje. Finci temu potovanju precej nasprotujejo. Ras Imru bo konfiniran na Liparih in bo torej delil isto usodo, kakor stotine naših slovenskih rojakov iz Primorja, ki so bili ali pa so še na teh zloglasnih otokih. Nov papežev nuncij v Varšavi bo msgr. Cortesi, dosedanji nuncij v Buenos Airesu. Sovjetska vojaška cesta proti zahodu, in sicer od Moskve do poljske meje, bo končana leta 1937. Grade jo politični kaznjenci. Cesta bo tako močna, da Ik> lahko prenesla prevoz najtežjih tankov in topov. 17 sovjetski kongres boljševiških republik sc začne 15 januarja in se bo bavil z novo ustavo. Angleški trgovinski minister je odpotoval v Newyork in bo z amerikansko vlado razpravljal o različnih gospodarskih vprašanjih. Dve nemški vojaški letali sta trčili v bližini Nauena v zraku skupaj. Pri tem se je en pilot ubil. Japonsko-ruska pogajanja za omejitev obmejnih sporov ee v kratkem prično v Tokiu. Novo milo iz rjavega premoga je izdelal avstrijski kemik dr. Herbert Kraus na Dunaju in je štirikrat izdatnejše od navadnega mila ter za 06% cenejše. Za umivanje z njim ni treba nič vode. Razgovori za angleško posojilo Italiji v Londonu so se nehali iz neznanih razlogov, Zasedanj® Zbornice za TOI zaključeno Ljjibljana, 9. januarja. 2e včeraj smo poročali o poteku plenarne seje Zbornice za TOI. Objavili smo predsedstveno poročilo predsednika g. .Jelačin#. Ko je g. Jelačin prečital poročilo, je nadaljeval: »Prehajam na drugo točko dnevnega reda, to je proračun Zbornice za TOI za leto 1937.« Tedaj je dejal zb. svetnik Avsenek: »Zahtevamo, da pride poročilo prej v debato. Tu ne poznamo diktature.« (Klici: debato, debato!) (5. Jelačin je odgovoril, da so bila tu zgolj programatična izvajanja in naj svetniki opro-ste, če je v zamišljenosti pozabil vprašati, če želi kdo besede. Besedo je dobil svetnik Avsenek, ki je izvajal: Zbornica - ftšpetirc!mer" ? Gospod predsednik je naslovil v svojem programu na nas svoj generalni apel. Namen tega apela mi dobro razumemo in ga odobravamo, vendar pa se mi zdi potrebno, da spregovorim o predpogojih, ki so potrebni za to, da bo tak apel kaj zalegel. Predpogoj je predvsem ta, da moramo biti mi v medsebojnih odnošajih predvsem stvarni. To pa, kar se je zadnje dni dogajalo tu v Zbornici, ne moremo zmeraj smatrati kot nekaj stvarnega. Če pogledamo nazaj v tiste čase, ko smo sedeli tukaj v tej zbornici, lahko rečemo, da se ne spominjamo, da bi se bila vršila debata v tej zbornici na takšen način, kakor se sedaj. Uvedla se je neka nova praksa, ki obstoja v tem, da se hoče vsak boriti s svojim nasprotnikom, in sicer na terenih, kjer teh nasprotnikov niti ni. Mi smo na primer včeraj doživeli slučaj, da se gospod predsednik ex praesidio bori s svojimi nasprotniki, ki niti po svojem poklicu, niti po svoji dolžnosti ne morejo sedeti tu, da bi se mogli hraniti. Meni se zdi taka praksa zelo nevarna, dasiravno moram lojalno priznati, da razumem gospoda predsednika, da se hoče boriti s svojimi nasprotniki. Kdo pa nima nasprotnikov? Vsak jih ima in vsak bi se rad boril; toda mislim, da se vsak s svojimi nasprotniki bori na tistih te- renih, kjer je treba in da se ne bori tam, kjer nasprotnik a priori ne sme biti na bojišču. Zaradi tega mislim, da je treba s to prakso prenehati. Če pa bo šlo tako naprej, poten) si bo vzel to pravico vsak izmed 62 članov te naše Zbornice ter se boril s svojimi nasprotniki, ki so bog-ve kje, samo tu ne. Na ta način bo Zbornic« za TOI degradirana na predsobo sobe št. 28 na dež. sodišču, ki mu pravijo »špetircimerc. Je pa še druga stvar, ki me sili zahtevati, da se s to prakso preneha. Vsak tisti nasprotnik, ki je tu na- paden, a se tu ne more braniti, se bo pač skušal braniti tam, kjer ima teren za to. Tako pridemo do tega, da se bo Zbornica morala boriti naenkrat na vse strani, proti časopisju in javnemu mnenju, kajti vsak tisti, ki ga no kak zbornični svetnik napadel, se bo branil tam, kjer mu bo na razpolago: Eden na shodih, drugi v listih, tretji v knjigah, četrti bo skušal dobiti na svojo stran javno mnenje in tako bo Zbornica na mestu resne institucije postala samo tarča za medsebojne napade. Za to ni Zbornica tul Proti politiziranju Zelo neprijetno nam je bilo tudi to, da so de napadali tudi posamezni politični funkcionarji. Gospodje, ta stvar ne gre tako! Napram političnim funkcionarjem moramo zavzeti tisto stališče, ki je edino pravilno. Vsi politični funkcionarji, ki jih imajo posamezne stranke, morajo vršiti svojo dolžnost. Zato so tam in imajo svoje funkcije. Ne smemo zameriti, da Peter nastopa eno mnenje in gleda na svojo stranko in dela v njenem smislu, Pavel pa v nasprotnem, da je enemu dobro, kar je drugemu slabo. To je napačno. Moramo pustiti političnim ljudem, ki so danes gospodarji našega javnega mnenja, in naše politične uprave, od katere zavisi naše gospodarstvo stoprocentno, moramo v njih videti ljudi, ki opravljajo svoj težek posel, nehvaležen posel. Pri tem je meni vseeno, ali je to dr. Korošec ali dr. Kramer. Zato bi -želel, da se ne vlači političnih osebnosti v boj in debate v lej zbornici. Ta želja se mi zdi tem bolj upravičena, ker sem videl, da gre debata celo tako daleč, da se citirajo celo odlomki razgovorov s posameznimi političnimi osebnostmi.« Prosil je nato predsednika g. Jelačina, naj borbe proti drugim, ki jih ni v Zbornici, ne vodi v Zbornici, marveč na terenih, ki so za tako borbo. Nato je prešel g. Avsenek na kritiko predsed-stvenega poročila samega ter je sedanje poročilo primerjal s poročili iz prejšnjih let. Ugotovil je, da vsebuje sedanje poročilo mnogo lementacij, ki delajo vtis neresnosti in neuspeha ter nadaljeval: Slovenska avtarkija -naša gospodarska smrt »Se na eno točko se moram ozreti, na stvar, o kateri je bilo zadnje dni mnogo govorjeno in povedano, izrabljano in zlorabljano, po potrebnem in nepotrebnem. To je tista krilatica o slovenskem gospodarstvu. To je zelo delikatna stvar. Zato je potrebno, da o tem pojmu slovenskega gospodarstva enkrat točnejše spregovori pi. Slovensko gospodarstvo je pojm, ki ga je ustvaril prav za prav samo nezadovoljiv odnos vseh merodajnih faktorjev do gospodarskih razmer v Sloveniji. Bistvo slovenskega gospodarstva obstoja v tem, da smo vsi prepričani, da smo bolj obremenjeni kot bi bilo potrebno in da manj dobimo kot bi morali. Če bi bili ti dve tezi odpravljeni, potem bi bil pojm slovenskega gospodarstva še vedno tu, a veliko se z njim ne bi ukvarjali. Ker pa je ravno ta zavest, da so na eni strani obremenitve prevelike, na drugi strani pa dajatve, to so dohodki gospodarstva, premajhni, je naravno, da se je ta zavest koncentrirala in iskala izraza, ki ga je dobila v pojmu slovenskega gospodarstva. Mi vsi smo za to slovensko gospodarstvo. Treba pa se je točno držati te definicije, ker slovensko gospodarstvo obstoja samo v tem, in tam, kjer mislimo, da se nam godi krivica s strani merodajnih oblasti. Absolutno pa ne obstoja slovensko gospodarstvo v nekih težnjah po slovenski avtarkiji. To bi bila smrt za našo slovensko gospodarstvo. Ker pa ta pojm ni tako čist, kakor bi moral biti, zaradi tega se te krilatice tako zelo zlorabljajo in se uporabljajo vedno iakrat, kadar človek ne ve, o čem bi govoril. Efuvl tega prevelikega ponavljanja m deklamiranja o slovenskem gospodarstvu se je v naši jugoslovanski javnosti že pokazal v tem, da tudi hrv; ' ka privreda prihaja na dan, in stcer v obliki, ki nam ni prijetna. Bojim se, da bo kmalu prišlo ludi srbsko gazdinstvo z neko podobno ideologijo in poltmi bomo imeli gospodarstvo, priviedo in gazdinstvo, ki se bodo lepo tepli med seboj. Gospodje, jaz se hudo, hudo bojim tega boja med temi tremi pojmi. Zato mislim, da se moramo \ rniti na staro prakso, prakso, ki smo jo vodili mi in ki je lepo izražena v francoskem pregovoru po 70letni vojni, ki pravi: Vedno je treba misliti na to. a čim manj o teni govoriti! G. Avsenek je končal svoj govor z ugotovitvijo, da je slovensko gospodarstvo eden glavnih stebrov slovenske narodne skupnosti, ki pa ni za to tu, da bi vsak popal nanj svoj pečat, nego za to, da se nanj upro tisti, ki delajo na terenu in se drže programa: čimveč za to delati, tem manj o tem govoriti k Za g. Avsenekom je govoril g. Kavčič, ki je zahteval, naj se seje zbornice vrše večkrat in da je treba prekiniti s staro prakso, ko se sestaja plenum samo do tri ali štirikrat na leto. „Sem čHovek, s katerim se ne da skregati" Obema je odgovoril g. Jelačin, ki je z ozirom na govor g. Avseneka skušal pojasniti svoje postopanje. Glede izvajanj g. Kavčiča pa je ugotovil, da bi predstavljalo večkratno sklicanje plenuma preveliko finančno breme za Zbornico, ker stane enkratna seja okrog 30.000 Din. V splošnem je g. Jelačin zavrnil očitek, češ da je morda on proti kaki slovenski avtarkiji. »To so veliki problemi — je dejal — in če za- čnemo o enem poglavju govoriti, se lahko zabavamo 10 dni. Opozoril je na napade na sebe* ki so izšli v »Politiki« in v »Privrednem pregledne. To pa da ga ustavlja pri delu. »Jaz sem človek, s katerim se sploh ne da skregati.« Zaključek je bil zopet politično-zabaven: »Če mislite, da vam bom politično škodoval, se motite. Saj še nisem ustanovil svoje stranke, in tudi ne mislim še za- enkrat na to.« Nato je prešel predsednik g. Jelačin na proračun, ki — kakor smo poročali že včeraj — izkazuje 3,285.000 izdatkov, dočim so dohodki preračunani na 3,366.000 Din. Pri razpravi o proračunu je sodelovalo več svetnikov, ki so deloma zahtevali specifikacijo osebnih dohodkov, deloma pa kritizirali premajhno upoštevanje obrtnega odseka. V dveh točkah je kritiziral proračun tudi g. Avsenek, ki je grajal predvsem okolnost, da okrog 40% izdatkov ni točneje specificiranih (osebni izdatki) in pa nejasnost glede obveznosti Zbornice do svojih uslužbencev, v kolikor se to nanaša na pokojninsko zavarovanje. Hotel je imeti točnejši vpogled v za-varovalno-tehnični način zavarovanja. Dalje je tu- di v splošnem pripomnil k proračunu, naj bi bil sestavljen v vsakem oziru vsaj tako, kakor drž. proračun. Na izvajanje vseh svetnikov je najprej odgovoril g. Jelačin, ki je poudaril, da je, zlasti vprašanje osebnih izdatkov zadeva, ki pač ne spada pred javni forum, da bi se potem po vseh kranjskih oštarijah govorilo, koliko ima kdo od Zborničnih uradnikov plače. To naj reši finančni odsek na eni svojih prihodnjih sej. Saj na proračun to ne more vplivati, ker se plače vedno lahko regulirajo s pomočjo premakljive dokladne lestvice. „Sal nismo otroški vrtec!" G. Jelačinu je začel vpadati v govor g. Kavčič, ki je prekinjal g. Jelačina, češ da je že dovolj govoril in naj bo bolj kratek. To je razburilo g. Jelačina, ki je ugotovil, da se g. Kavčič prej, ko je bil čas za to, ni javil. Kavčič. »Saj bi ne prišel na vrsto!« Jelačin: »Sedaj govorim jaz in imam pravico, da pojasnim, kar moram.« Kavčič: »Da, toda ne tako dolgo!« Končno je dobil g. Kavčič besedo ter je grajal dosedanjo prakso, da se ne skliče seja predsedstva samo vsake kvatre, namesto da bi se vršile seje čim bolj pogosto. »Ugotavljam, da v prejšnji Zbornici nismo imeli seje včasih celih tri mesece.« Jelačin: »Ne napadajte me!« Kavčič: »Gospod predsednik naj bo malo bolj brzdljiv!« Avsenek: ... in bolj miren!« G. Kavčič je nadaljeval: »Seje se morajo vršiti, ker je predsednik samo izvrševalec onega, kar sklene predsedstvo ...« Jelačin: »... pa tudi nikjer ni rečeno, da ima predsednik biti taiča za osebne napade, saj vendar nismo kak otroški vrtec k Debata se je še nekaj časa nadaljevala, nakar je dal predsednik g. Jelačin predlog proračuna na glasovanje. Proračun je bil soglasno sprejet. Sledili so samostojni predlogi, med katerimi so bili načeti nekateri za naše gospodarstvo zelo važni problemi. Žganje ubija ljudi Uboj pri kuhanju iganfa v Slov. goricah Maribor, 8. januarja. Sedaj, ko so končana vsa zunanja dela, se spravljajo kmetje v Slovenskih goricah k žganjekuhi. Za te kraje je to poseben čas, ko se dostikrat žgana pijana čez mero pije ter se ob takih prilikah dostikrat dogajajo žalostni pretepi in spopadi. Do takega dogodka je prišlo v nocojšnji noči v Spodnjem Partinju, občina Jurjevski dol v okolici Sv. Lenarta v Slov. goricah. Pri kmetu, ki je kuhal žganje, se je po stari navadi zbrala soseščina, zlasti moška mladina. Zvečer so obiskovalci prišli ter ostali pozno v noč. Predno je krožil med njimi kozarec z vročo žgano pijačo, ki je ljudem kmalu zlezla V lase. Postali so razdražljivi in prepirljivi, najglasnejša pa sta bila 30 letna Rudolf Zvalkar in Albin Senekovič. Nastal je med njima prepir, ki je rodil usodne posledice. Dokler sta bila še na žganjekuhi, so ju ostali nekako krotili, ko pa sta odšla proti domu, je nastal med njima obračun, ki se je končal s mrljo Albina Senekoviča. Žvalkar ga je ubil z vozno ročico. Ubijalca so orožniki aretirali, Senekoviča pa je danes popoldne raztelesila sodna komisija. Dogodek je razburil vso okolico. Matineja kina Uniona Veliki cirkuški film. Dresura divjih zveri. Jubileini film Hany-ja Piela Artisti Danes ob 14 15 lutri ob 11 doo. Cene 3‘50 in 5 50 Din Avstrijcem smrdi vojaška suknja Dezerterji iz avstrijske voiske so pogosto gcst[e Maribora Maribor, 8. januarja. Na mariborski obmejni policiji se vsak dan znajde skupina ljudi obeh spolov in vseh starosti, ki jo tvorijo izgnanci, ki se vračajo k nam iz raznih držav, osebe, ki jih pošiljajo inozemska oblastva k nam po odgonu ali jih mi na isti način vračamo iz države, ljudje, ki prestopajo brez dovoljenja državno mejo in slična pisana družba. Za uradnike, ki »majo s temi ljudmi posla, je to že tako vsakdanji pojav, da vzbujajo večje zanimanje le še redki pojavi: včasih so to politični beguni, ki prihajajo iz Avstrije ter išiejo pri nas zavetja, drugič je zopet kak pozabljen vojni ujetnik, ki se vrača iz Rusije, odkar pa je začela Avstrija uvajati splošno vojaško dolžnost, pa so med temi zanimivimi gosti včasih tudi avstrijski vojaški dezerterji Slednji vzbujajo zadnje čase največjo pozornost, saj so med pisano družbo izgnancev nekaj novega, dočim smo se političnih begunov že navadili. Takega zanimivega gosta so imeli na obmejni policiji danes. Privedli so ga naši obmejni varnostni organi iz Dravograda. Pred nekaj dnevi se je pojavil nad Dravogradom na avstrijski strani meje vojak, ki je prišel po tihotapski poti skrivaj, da ga avstrijski organi niso zapazili, ter se je prijavil našemu graničarju. V spremstvu so ga potem odpeljali v Dravograd in od tam naprej v Maribor. Pri zaslišanju je izjavil, da se zove Gregor Vo-hovnik. Po rodu je Nemec ter našega jezika ne razume. Star je 22 let ter je bil letošnjo jesen potrjen v vojake. Služil je že tri mesece v Wolfs-bergu. Doma je s kmetov. Iz svoje garnizije je pobegnil pred nekaj dnevi ter se podal proti meji. Prišel je k nam v popolni voiaški uniformi v vojaški obleki in plašču, na sebi je imel tudi pas z bajonetom. Slednjega je moral izročiti našim varnostnim organom, uniformo pa je obdržal. Obleka je zelo dobra, nova in povsem slična starim avstrijskim uniformam iz mirnega časa. Begunec dela vtis krepkega kmečkega fanta, ki s posebno inteligenco ni preveč obdarjen. Tak je pač povprečen tip avstrijskega alpskega človeka. Pripoveduje pa prav zanimivo o življenju v avstrijski vojski. Iz njegovih navedb se da razbrati, da niso Avstrijci ka! navdušeni za volaško službo V povojnih letih, ko Avstrija ni imela redne vojske, se je mladina pač odvadila vojaškega kruha in ji sedaj ne diši. Begunec je navajal, da je sicer življenje pri vojakih prav dobro, da pa je disciplina zelo huda, poleg tega pa obstoja v Avstriji očividno tendenca, da se potom vojaštva v mladini zopet vzbuja pravi »avstrijski duh« in »avstrijska zavest«, ki sta jo najprej marksizem, pozneje pa še v veliko večji meri hitlerizem izpod-kovala z velikim uspehom s svojo propagando za Veliko Nemčijo. Tako naj bi avstrijske kasarne sedaj predstavljale pravzaprav neke patriotične šole, kar pa mladini očividno ne prija. Zaradi tega se poraja med vojaki misel na dezerterstvo in po izpovedbi Vohovnlka je v njegovi četi še več vojakov, ki se bavijo z mislijo, da bi zavrgli vojaško suknjo ter pobrisali preko meje. Poleg tega ne mo- 16 let robije za strahovalca Gornjegrafčanov Celje, 8. januarja. Pred velikim senatom celjskega okrožnega sodišča fita se danes zagovarjala Bezovšek Ivan, 24 letni brezposelni delavec iz Gornjega grada, in Kotnik Jožef, 32 letni delavec v Tiroseku. Obtožnica jima očita zločinska dejanja. Roparski napad in 15 tatvFn V noči od 3. na 4. septembra lanskega leta sta Bezovšek in Kotnik pri Sv. Florjanu v gornjegrajskem okraju oborožena vdrla v stanovanje Štiglica Jožefa, pozvala vse navzoče, naj dvignejo roke in pod pretnjo smrti zahtevala od gospodarja vso gotovino. Pa jima ni šlo po sreči, ker sta morala zaradi klicev na pomoč pobegniti Obtožnica dalje navaja, da je Bezovšek izvršil 15 tatvin v gornjegrajskem in kamniškem okraju v vrednosti preko 100 tisoč dinarjev in javno razžalil orožn. kaplarja Napotnika Mihaela s tem, da je napisal in odposlal na Napotnikov naslov dopisnico žaljive vsebine, drugič pa je s svinčnikom naslikal orožnika s puško na rami in sicer v človeka nedostojnem položaju, nato pa oba sramotilna lista vrgel v Gornjem gradu na javni cesti. Upor v jetnišnici V preiskovalnem zaporu v Celju je Bezovšek pri prevzemanju dnevne obleke, oborožen z odlomljeno mizno nogo vdrl iz celice na hodnik ter z vzklikom »nocoj mora biti smrt« napadel dva jetniška paznika. Toda paznik Čepin je udarec prestregel in napadalcu iztrgal orodje, nakar se je razvila četrt ure trajajoča smrtna borba, v kateri se je Bezovšek polastil bajoneta paznika Boleta in ju skušal zabosti, vendar so mu tudi to preprečili. V obrazložitvi navaja obtožnica, da je obtoženi Bezovšek Ivan eden izmed tistih težkih zločincev, ki se ne morejo sprijazniti s poštenim življenjem in se poklicno pečajo z izvrševanjem zločinov. Po značaju delomrzen, nasilen, drzen in tvegav je prava šiba za ljudstvo, med katerim se giblje. Po izkazu kazenskega lista je bil doslej žo petkrat obsojen zaradi raznih kaznjivih dejanj. Meseca maja 1936 je bil iz mariborske kaznilnice pogojno izpuščen. Toda čim je prišel na svobodo, se je takoj vrnil na svoja stara pota. Za torišče zločinskega početja si je izbral gornjegrajski okraj, kjer so se kmalu po njegovem prihodu začeli pojavljali vlomi in tatvine. Kot domačin si je izbiral za žrtve same premožne gospodarje, prežal v zasedah, vlamljal v zaklenjene domove ponoči in podnevi ter odnašal za podeželske razmere narav-rost c oredno s jK>stopanjem za ločitev zakona. Žena ovadiia moia radi dvojnega knjigovodstva Napetost med zakoncema je naraščala, kar pač nazorno dokazuje dejstvo, da je gospa Schon-sky ovadila svojega moža, češ, da vodi dvojno knjigovodstvo: eno za sebe oziroma svoje j>odjet-je — to da je pravilno —, drugo pa za davčne oblasti — in to da ni pravilno. Finančna oblast je takoj odredila posebno komisijo, ki je ugotovila, da v SchonNkyjevem podjetju n* vodijo dvojno knjigovodstvo. Gosp. Schonsky je v svojo obrambo navajal, da je dvojno knjigovodstvo osnovano za vse kaj drugega, kakor za oškodovanje erarja. Finančna oblast pa Schonskyjevih navedb ni osvojila ter izdala poseben odlok, s katerim se je zavarovala na Schonskyjevem zemljišču za 5,403.920 dinarjev. Kakor rečeno, pa je en dan prej bilo vknjiženih na Schonskyjevih nepremičninah 12 milijonov dinarjev. Kai sedaj? Javnost sedaj predvsem zanima vprašanje, ali bo prišla država s svojo terjatvijo do kritja, dalje pa seveda tudi potek ostalih procesov, v katerih iznašata češka milijonarja, ki sta in se smatrata Maribor za najprimernejše mesto za placement in kopičenje svojega kapitala, prav zanimive stvari. Dogodek sam na sebi pa je prav poučen, ker se vidi, kako kapitalisti, ki so prišli k nam iz inozemstva, znajo eksploatirati naše razmere, ki kopičijo pri nas milijone, državo pa skušajo ofr-nažiti, kjer jo morejo. Kaj bi bilo, če bi se sprli vsi zakonci-velekapitalisti, ki živijo v naši državi? Z izrečenimi kaznimi bi se v tem primeru gotovo lahko kril enoleten državni proračun... Na živilskem trgu Ljubljana, 9. januarja Še dokaj dobro je založen današnji živilski trg. Najbolj razveseljivo za ljubljanske gospodinje pa je dejstvo, da so cene nekaterih predmetov po pravnikih padle. To priliko hočejo seveda prav dobro izrabiti, zato je na perutninskem trgu velika, no, še dokaj dobra kupčija. Ribji trg je čedalje manj založen. Saj je bilo včeraj le pičlih 200 kg sladkovodnih in morskih rib. Kljub temu pa so cene še dokaj nizke: tuna 28 Din kg, cipli 22—24 Din, ščuke 18 Din, ligne 26 Dim, jegulje 28 Din in očade 20 Din kg. Žabjih krakov je bilo dovolj, ker pa je lov na žabe že težak, so bili tudi kraki dražji, od 75 par do 1 Din komad. Zelenjadni trg je tudi danes dobro založen. Veliko je cvetače po 4 Din kg, endivije komad 1 Din, radič goriški 12-—14 Din kg, domač pa merica 1.50 Din. Poleg tega pa je dovolj zeljnatih glav po 1—2 Din, krompirja in vseh tovrstnih pridelkov. Na sadnem trgu je pa prav malo jabolk od 5 Din dalje. Nekoliko več jih imajo stalne branjevke. Tudi je dobiti še nekoliko kostanja maronija in velja 10 Din kg. Veliko pa je uvoženega sadja. Perutninski trg zanamuje veliko povpraševanje m kupčijo jajčk, saj veljajo le 1.75 Din par, dočim so bila pred božičem še po 1.25 Din komad. Temu je seveda krivo milo vreme. Otrok zanetil požar in skoro zgorel Ptuj. 8. januarja. Zasebnica Marija Mohorko v Nadolah je odšla od hiše po svojih jx>slih in pustila pri zakurjenem štedilniku svojega 2 in jtoI leta starega nezakonskega otroka Ivana samega doma. Otrok pa se je nied tem časom dolgočasil in je pren§šal iz Štedilnika žerjavico v posteljo, ki je začela tleti m končno goreti. Sosedje, ki so opazili, da pritiska dira na vse strani iz hiše. so vlomili s silo v stanovanje, kjer so našli otroka nezavestnega in grozno pečenega, vendar je bil še pri življenju. Spravili so ga nemudoma v ptujsko bolnišnico, kjer se trudijo zdravniki, da mti rešijo življenje. Koča, ki je bila iz lesa in slamo pokrita, pa je zgorela do t»l. Skoda je precej velika, ker ni bilo mogoče tiiiesar rešiti. Nova uprava kamniške gasilske župe Osrednji odbor Gasilske zajednice Dravske banovine v Ljubljani je razrešil celotno upravo gasilske župe za kotim iški okraj in sicer: Cerer Anton, starešina. Kamnika. Tomc Ignac, namestnik starešine. Moravče. Fajdiga Franc, tajnik, Kamnik. Humar Janko, blagajnik. Stranje. Ing. Wilmann RudoK, član uprave, Domžale. Hribar Gregor, član uprave. Ihan. Šarc Jakob, član uprave. St Vid pri Lukovici. Stebe Anton, član uj>rave, Most pri Komendi. Istočasno je bila imenovana sledeča začasna župska uprava: Novak Nande, starešina, Nevlje. Engelman Viktor, namestnik starešine. Smartin v Tuhinjski dolini. Pirc Ivan, tajnik, Stranje-Godič. Stebe Anton, blagajnik, Most pri Komendi Repanšek Gregor, član uprave, Homec. Kovač Franc, član uprave, Studenec. Maselj Peter, član uprave, Krašnja. Sršen Ivan, član uprave, Domžale. Do te 6premembe so dovedle številne pritožbe in dokazane nepravilnosti. Od tu in tam 24. do 28. februarja. Holmenkollnskc tekme. 27. in 28. februarja, švicarsko prvens+vo v štafeti in teku na 50 km. 6., 7~ vsi 27. do 20. marca. Mednarodna pri reditev Finske. 19. do 21. marca. Mednarodna prireditev Švedske. 4. aprila. Mednarodno tekmovanje v smuku iz Triglava. Konferenca katoliškega episkopata sc je pričela včeraj v Zagrebu. Konferenci predseduje zagrebški nadškof dr. Ante Bauer. Prisotnih je 17 jugoslovanskih škofov. Ob vesteh, da se bodo v kratkem pričela pogajanja med JRZ in dr. Vladkom Mačkom, so se pojavili tudi glasovi, da bivša SDS pri teh razgovorih ne bo prišla do besede, odnosno, da je za sporazumevanje nepotrebna. V »Narodnem kolu«, ki ga izdaja b. SDS, pa se zavračajo take vesli, češ da je treba pogajanja voditi na temelju stroge demokracije in z narodnimi zastopniki, ki jih narod pošlje v parlament na podlagi popolnoma svobodnih volitev. B. SDS je po njihovem mnenju prav tista stranka, ki je znala pokazati, kako se sklepajo sporazumi med Srbi in Hrvati na ozemlju, »ki je najbolj občutljivo. B. SDS po teh navedbah ne gre za to, da bi se vtihotapila za katerokoli ceno na oblast, temveč za to, da se vendar enkrat doseže in sklene sporazum s Hrvati in s tem država dokončno pomiri. So pa za odločitev dr. Mačka, da se pogaja s katerimkoli političnim faktorjem, seveda tudi z JRZ, samo, da se doseže cilj, ki je v programu KDK. Na šest mesecev strogega zapora je obsodil veliki kazenski senat v Ljubljani Gabrijela Furlana iz Verda pri Vrhniki, ker je na priporočilo znanega komuniMa Žorge imel na stanovanju agenta kominterne Karla Hudomala. Hudomal je svoje-časno končal komunistično šolo v Moskvi. Zadnji čas je ljubljanska policija prijela večje število nevarnih znancev, ki je pri njih- našla mnogo nakradenega blaga. Med temi uzmovičd je bil tudi Anton Srčniik iz Mengša, stara firma v kriminalnih zapiskih. Ko so ga pretipali, so našli pri njem tudi velik krznen ženski jopič in še druge drobnjarije in nekaj zlatnine Policija je ugotovila, da je Srčnik kmalu po deseti prestani kazni vlomil v vilo nekega ljubljanskega odvetnika v Pod-gori pri Dolu. Tukaj je nakradel vsega, kar mu je prišlo pod roke. Toliko, da mu policija ni mogla verjeti, da bi vlomil sam in zato sumi, da je imel Srčnik še kakega pomagača, ki ga pa na policiji ni hotel izdati. Bosanski rudniki so lani zaznamovali velik napredek. Vsi rudniki so izkopali mnogo več rude, kakor prejšnja leta. Zlasti velja ta ugotovitev za premogovnike in železne rudnike. Večina rudnikov v Bosni je v rokah države, le manjši so v zasebnih rokah. V Varešu in Ljubiji so nakopali mnogo več železne rude, ker so se povečali odjemi s strani železaren v Zenici in Jesenicah. Poleg tega so začeli bosansko železno rudo izvažati tudi v inozemstvo, v češkoslovaško in Madžarsko. Od zasebnih rudnikov jih je največ last angleških družb. Kopljejo pirrit in limonit, e to rudo vred pa tudi vsako leto nekaj nad sto kilogramov zlata. Po predpisih morajo to zlato prodajati naši Narodni banki. Ta rudnik je v Bakovičih pri Fojnici. Angleži so naprave V rudniku izpopolnili in modernizirali in bo produkcija vse redu letos prav gotovo večja. V Hercegovini pa se dobi največ boksita v Širokem Brijegu. Skoro vsega prodajo Nemcem. Za izvoznike žita bo še naprej dober čas, ker bo tudi Amerika morala za svoje potrebe nakupovati pšenico. Njihova letošnja žetev je sicer boljša kakor lani vendar pa še vedno ne bo zadostovala za domače potrebe. Letina je bila prav za prav izredno slaba ker so lani Amerikanci posejali okrog 20% zemlje s pšenico več kakor prejšnje leto. Podobni glasovi pa prihajajo tudi iz sovjetske Rusije kjer, je baje žetev padla od lanskega leta za 30 milionov ton. To potrjuje tudi dejstvo, da lani skoraj ni bilo videti na svetovnem trgu ruske pšenice, dočim jo je bilo 1, 1935 skoro milijardo in pol ton. Novosadski bankirji so postavili zahtevo, da mora en njihov zastopnik proti v Privilegirano agrarno banko, ki ji je poverjeno likvidiranje kmečkih dolgov. Svojo zahtevo utemeljujejo s tem, da so vsi denarni zavodi prav tako kakor privilegirana agrarna banka prizadeti z likvidacijo. Romunska pšenica se naklada v splitskem pristanišču na ladje in odpošilja v Italijo. 3000 ton so je že naložili. Zanimivo pa je to, da je pšenico nakupila v Romuniji velika pariška tvrdka Drev-fus in jo prodala v Italijo. Pošiljatelj pTavi, da ima pri prevozu pšenice skozi naše luke najmanj zaprek in se bo tudi v bodoče posluževal tega načina izvoza. Spor med odseki v zagrebški trgovski, industrijski in obrtniški zbornici se vedno bolj ostri, lndustrijci so se bili že odločili, da bodo poskušali vse, da se ločijo od zbornice. Včeraj so imeli ponovno sejo, na kateri so ugotovili, da so bili stenografski zapiski zadnje seje v zbornici netočni in da zato poročila časopisov, ki so o tem sporu poročali, niso točna. Časopisna poročila so po njihovem mnenju stališče industrijcev orisala pristransko. Stiki med jugoslovanskimi in amerikanskimi Hrvati so očividno zelo tesni, ker bo prihodnje leto hrvatsko pevsko društvo v Ameriki »Prera-dovic* obiskalo domovino in priredilo v raznih krajih več koncertov. Hrvatje jim bodo priredili veličasten sprejem. Dva istoimenska Muratoviča, oba Ibra, sta se v Banjaluki te dni znašla v gostilni, vendar nista dolgo prijateljsko govorila. Ko sta odšla na cesto, sta se že pričkala. Starejši je izvlekel iz žepa nož in ga porinil mlajšemu v oko. Pa še ni odnehal. Zamahni) je še nekajkrat in nasprotnika tako oklal, da so ga morali nezavestnega prepeljati v bolnišnico. Zdravniki so nad rejegovim življenjem obupali. Pijača je razgrela fanta Ivana Orliča v Krapju pri Novski, da svoje nasilnosti ni mogel krotiti niti v cerkvi. Fant je bil na zaroki svojega brata, naslednji dan pa je šel s svojim bratom v cerkev. Tu je zagledal svojega starega nasprotnika Petra Orliča. Potegnil je nož in ga z njim nekajkrat sunil v hrbet. Župnik je ta čas pridigoval, pa je moral prenehati, da je pomiril razburjene ljudi, ki so hoteli napadalca kar linčati. Komaj so ga spravili iz cerkve, pa je spet začel razsajati z nožem. Ko 6e je svojega greha nekoliko zavedel, pa je pobegnil domov, Toda prijeli so ga in vtaknili z* zapahe. Ko se je vlak že pomikal, je hotel stopiti vanj upokojeni železničar Josip Tesar na postaji Mišu-linovac pri Bjelovaru. Toda mož je bil zaradi svoje starosti že preneokreten, da je pri tem padel pod kolisa, ki so mu odrezala obe nogi. Morali so mu v bolnišnici odrezati obe nogi, vendar je izgubil preveč krvi, da bi ostal pri življenju. V Fužinah pri Konjicah bosta mariborski veletrgovec Majer in industrijalec. Braun zgradi ki novo tekstilno tovarno. SALDA-KONTE STRACE * JOURNALE ŠOLSKE ZVEZKE - MAPE ODJEMAtiNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD. NUDI PO IZREDNO UGODNIH OENAH KNJIGOVEZNICA JUGOSLOVANSKE TISKARNE PREJ K. T. D. V LJUBLJANI KOPITARJEVA ULICA 0 IL NADSTROPJB Sven Elvestad: 43 Zlodej se dolgočasi Mislil je, da mora Ristu roko ponuditi; to se je zgodilo s tako ličnim in vljudnim gibom, da bi jo lahko smatrali za zgolj kretnjo, ko ne bi z njo zagrabil za roko. Rist je njegovo roko stisnil. Sta pač dva gentlemena govorila med seboj. Rist je izrazil svoje začudenje nad tako prijetnim spoznanjem. Drugi mu je za to zatrdilo živahno odgovoril: »Sam sicer nimam nobenih neposrednih zvez,« je dejal vratar. »Vendar bom poskusil, da jih dobim po svojih znancih.« »Morebiti se bo dala najti kaka combina-zione?« je vprašal Rist. »To je kajpak naravna pot,« je odgovoril vratar z obotavljajočim se glasom. »Signor Bergcrona morda ni bogat?« »Pa tudi reven ni. Niti malenkosten.« Don Bebe je v tem odgovoru videl novo modrost, ki si je vzel v zopetno dolžnost, da jo občuduje. Postal je celo nekam zaupljiv. »Bil sem že v Parizu, pa tudi v Londonu, V Parizu delajo elegantnejše. V Londonu nekam težje, surovejše. Toda večkrat sem si dejal: Kaj bi se vse lahko storilo, ko bi vsi tabori bili medsebojno dovzetni. Tu pri nas v Napo-liju nikdar nimamo stalnih cen. Z Napolitan-cem se da pogajati. Preveč dobro je vzgojen, da bi s kupcem takoj pretrgal. Ce bi pogajanja vsevprek odklanjal, bi to lahko izzvalo jezo bogov. Ljudje se morejo smatrati kot enako- vredni. Ne prideš dalje, če ne upoštevaš go-« tovih oblik. Ker se tega zavedam, upam, da bom lahko dosegel kako combinazione. In spet moram občudovati vaše odklanjanje policije.« Tako je med medsebojnim razvijanjem vljudnih oblik potekel ta poslovni pogovor? In ko si je Rist zunaj na pločniku prižgal svojo cigaro, je sam pri sebi mrmral ime, ki je pod plapolajočo perjanico Vezuvove neločljivo zvezane s sleherno kombinacijo: »Ouorata societi dei camorristi.« Ko je par minut pozneje šel Rist pod Galerijo Umberto, pod nadzidanim, ogromnim štiristranskim obokanim hodnikom, ki obvlada središče Napolija, je za eno od kavarniških miz videl signora Vittorija. Napolitanec je osupnil in pozdravil, kakor bi se vedel prav, kam naj vtakne ta tuji obraz, bilo ga je samo spretno prikrivanje. Rist je stopil do točilnice in si dal postreči s skodelico nesladkane kave iz nikljastega avtomata, tistega črnega »caffe espresso,« ki je pravo pravcato dražilo južnih Italijanov, vroče, oživljajoče, čterično, ki ves njegov okras kakor radosten vrh spreleti od glave do pete. Rist je mislil na don Bebeja. Že od preje je nekoliko poznal blodišče napolitanskega podzemlja. Zločinsko življenje je v tem mestu organizirano boljše kakor v drugih velikih mestih. V tej stroki tu ni mesta za samostojno delujoče umetnike. Trg je monopoliziran. Kdor ta poklic izvršuje, je podložen drugim, višjim silam, ki jim mora plačevati davek. Če se kak zločin zgodi, se lahko pripeti, da tem višjim silam ne gre v račun, ker jih je iz enega ali drugega vzroka mučno prizadejal. V tem slučaju je prišel trenutek za pogajanja. Rist je iz besed don Bebeja spoznal, da mu je bil slučaj neprijeten. Če se je don Bebe le količkaj spoznal v tem podzemeljskem svetu, (in to se je moral, kajti sicer ne bi mogel vzdržati v svojem položaju), mu je bilo mogoče najti tatu. Rist se je spomnil njegovih tekočih znakov s prsti, ki so govorili, da je nameraval ves proces analizirati in najti skupino, ki je bila ravno na delu. Vratar je vedno mogočen gospod v svojem krogu. Vendar lahko gre k še mogočnejšemu in mu reče: ,To mi ne ugaja. Teh gospodov, ki stanujejo v mojem hotelu, ne smete vznemirjati.’ Lahko pa še bolj jasno reče: Kakšna neumnost pa je to, kakšna stupidita! 2e prvi dan po prihodu naših spoštovanih gostov .... še predno so imeli priliko, da so svoj denar pri nas zapravili... (Kajti vprašanje postane aktualno šele takrat, ko so kovčegi zaprti in že bije ura odhoda. Šele takrat, kadar tujci hočejo znova odnesti denar, ki so ga že prinesli, ven iz svetega mesta, je dejansko poseganje v stvar potrebno. Prej pa ne!) Tako sklepa še mogočnejši in odloča, kaj se mora zgoditi. To stori še nemara rad. Ne prija namreč napolitanski naravi, da bi nezadovoljne ali žalostne prepustila usodi. Zato se rada pogaja, baha s svojimi pravicami, nato pa popušča, da nazadnje sklene sporazum in mir. S tem se kaže izobraženega, družabnega človeka, kar vedno pomirja njegovo ničemurnost. Nič zato, če ostane večji del plena v njegovih žepih, to je pač kupčija, kaj hočete? Narobe bi bila neumnost, globoko bi ga žalilo, če bi okradenec dobil vtis, da je Napolitanec bedak. Kaj pa signore Vittorio? Rist ni nikdar nehal dvomiti, da so on in tovariši bili pod nadzorstvom. Vsakikrat, kadar je naletel na Vittorija, je bila podoba, da sta se srečala slučajno, toda taki slučaji v gomazeči in hrupni človeški množici na široko razprostrtega velemesta niso naravni. Rist je spoznal, da se on in njegovi prijatelji gibljejo v mreži, ki njenih vozlov ne morejo videti. Vitorija sicer poznajo, kaj pa vsi drugi, ki jih ne morejo poznati. Ali človek, ki je ravnokar pristopil k točilni mizi in naročil kozarec hladne vode, ni postavim eden od ovaduhov? Mož se sicer prav nič ni zanimal za tujce, previdno je pil svojo vodo, kakor da srka močno žganje. Takšen je trezen Napolitanec, ki goji svoje telo in ga vzdržuje v dobri oblikovnosti: jasno glavo, nobene vlažnosti, suho telo in suhe roke, ki z gladko gibčnostjo zdrsnejo v rokavice ali v žepe. Kako se ti majhni, beli, okrogli in suhi prsti prilegajo drobnemu prasketanju novih bankovcev. Mož je plačal in odšel, vse skupaj je trajalo manj od minute. Napolitanec ne pozna zapravljivega, mračnega severnjaškega postopanja po kavarnah. Hitro si naroči pijače, espresso ali pa kozarček likerja, da zadobi bežen okus na jeziku, in spet odhiti nazaj v gnečo, kjer najde prijatelje, gleda po ženskem svetu, išče kupčije, se razgovarja, dela kretnje: vse to mu ne pomeni zapravljanje časa, marveč življenjsko vsebino samo. Budistovskega duhovnika bodo sežgali v lesenem slonu, ki ga vidimo na sliki. Prerokbe sv.Malahije o papežih Vsak smrtnik bi rad vedel svojo prihodnjost Nekateri izprašujejo vedeže in jim zato plačujejo, drugim pa vedeži 6ami prerokujejo. Prerokbe se uresničijo, še rajši pa ne. Menda se nobena ustanova na zemlji ne more ponašati s tako starimi prerokbami, kakor pape-štvo. O papežih, o njihovem številu, o njihovem vladanju ter o njihovem življenju, je nešteto bolj ali manj legendaričnih napovedi iz najstarejših časov. Seveda teh prerokb ne moremo smatrati za kaj takega, kar bi nosilo na sebi uradno ali vsaj poluradno potrjenje Cerkve ali cerkvenih dostojanstvenikov. To so ugibanja in napovedi in prerokovanja, ki včasih naravnost presenetljivo zadenejo — vendar so to tvorbe neznanih ljudi, ki so morda sami imeli sebe za navdihnjene z višjo močjo in so svoja videnja o bodočnosti Petrovih naslednikov zapisali. ■ Prvi tak prerok o vladarjih katoliške cerkve je bil baje sveti Malahija. Z njegovo osebo in z njegovimi prerokbami o oskrbnikih Petrovih klju- peža Celestina (1143) do papeške volitve 1590. Zatem mora biti človek že zelo spreten besedar in bravec med vrsticami, da lahko razvozlja v njih pomen posameznih stavkov. Prerokbe za 104 papeže so v latinskih geslih, s katerimi je označeno delo posameznih naslednikov sv. Petra. Da se v teh geslih kaže včasih presenetljiva resničnost, naj dokažejo nekateri zgledi. Seznam. Vrsta prerokb se začne s paj>ežem Celestinom, o katerem pravi geslo, da je »Ex castro Tiberis«. Ta je bil v resnici doma v Citla di Ca-stello cb Tiberi. Za njegovega naslednika Lucija II. je rečeno »Inirnicus expulsus«; ta se je z rodbinskim imenom res zval Caccianemici; latinska in italijanska označba pomeni preganjanje sovražnikov. Ce preskočimo nekaj stoletij, najdemo za papeža Kalihota II. (1455), ki je imel v svojem grbu vola na paši, geslo »Bos pascens« — vol, ki se pase. Označba »Piscator minorta« — »ribič minorit«, velja za Sibsta IV., ki je bil frančiškan iz reda manjših bratov. 1914 - »Ljudstva pozabljajo vero” Preroško geslo za Gregorja XV. (1621), ki je potlačil spore, ki so divjali tedaj v cerkvi, se glasi »In tribulatione pacis«. Papež Benedikt XIII. je označen kot »Vojak v vojni«, kar vsekakor drži, če pomislimo, da je živel in vodil Petrov čolnič v italijanskih bojevitih zmedah okrog 1720. »Križ od ! križa« je Pij IX. Sarijska dinastija, ki nosi v svojem grbu križ, mu je 1870 vzela cerkveno državo. »Luč na nebu« je Leon XIII. (1878), ki je imel v grbu zvezdo in je res po božjem navdihu našel v tedanjih porajajočih se socialnih zmedah za Cerkev pot s svojimi socialnimi enciklikami. »Goreč ogenj« je Pij X.; nič bi ne moglo bolje označiti . njegove ljubezni do Evharistije in apostolata zanjo, j Na paj>©ški prestol je stopil na god sv. Dominika, v čigar grbu je plamenica. Benediktu XV.. dobi, v kateri je vladal, daje prerokba geslo »Religio depopulata« »Vera izkoreninjena iz ljudstva«. Res, 1914 so takoj po nastopu j. njegove vlade vsi narodi sveta pozabili vero in ljubezen do bližnjega ter se potopili v krvi. Pij XI. pa je »Neustrašena vera«, kar si je prav lahko mogoče razlagati z njegovo vnemo za misijone in za boj proti komunizmu. stanju. , Spomenica predlaga za domačine omejeno vo-livno pravico ter nekako častno državljanstvo za Ameriški tečajni raziskovalec Wilkins se pripravlja, da pojde letos na Južni tečaj s podmornico. Poleg njega je na sliki njegova žena. I tiste domačine, ki so j>osebno zaslužni za Francijo. Ti naj dobe po sklepu zbornice nov naslov: domačinski francoski državljan. Skrajni revolucionarni krogi so izrabili to zborovanje zato, da so organizirali v Alžiru nemire, v katere je moralo poseči vojaštvo. Francoski tisk poroča, da obsega vladni načrt Blumovih ministrov za zdaj samo predlog, da se j v francosko državljanstvo pritegne 20.000 »posebno evropsko razvitih Alžircev«. Alžir je v nasprotju z Marokom in Tunisom, ki sta |K>d francosko upravo, a sta ohranila domače vladarje, [>o-krajina, ki je priključena evropski Franciji in 1 upravno urejena prav tako kakor ta. Toda popolne ; državljanske pravice so imeli samo francoski pri-I seljenci, dalje domači alžirski Judje, ki jim je to ! naklonil zakon njihovega plemenskega tovariša leta j 1870 in malo število mohamedanskih razumnikov in uradnikov, ki so bili vzgojeni po francosko in so se od svoje narodne celote ločili. Proti nameravanemu razširjenju državljanskih pravic ugovarjajo zlasti ti Arabci sami, ki so imeli ; do zdaj privilegiran, prvenstveni položaj med svojimi rojaki in so predstavljali med njimi boljši razred. Po drugi strani pa mu nasprotujejo tudi vsi pravoverni mahomedanci, ki vidijo v tem nevarnost, da pride arabsko ljudstvo pod škodljive duhovne in neduhovne vplive Evrope, kar bo rodilo zanj samo škodo. Tudi ti imajo v nečem prav... Politika, ki jo Blumova vlada pri tem vprašanju zastopa, gotovo ni modra in gledamo zadevo temnopoltih državljanov z očmi socialističnega in liberalnega francoskega meščana, ki črpa svoje bla--gosta nje predvsem iz izžemanja kolonijahiih narodov. Vojaške vaje avstralskih pionirjev pričajo o tem, da se tudi Avstralija pripravlja na mir z oboro- ževanjem Radio Programi Radio Ljubljana Sobota, 9. januarja. 12 Plošča za ploščo hiti pa Visaka vonole drobil — 12.45 Vreme, poročila. — 13 C as, spored, obvestilu. — 18.15 Plošča za ploščo hHl pa v s H; k a venelo drobi! — 14 Vreme. — IH 55u delopust.! (i#ra Radijski orkester). — 18.40 Pogovori s poslušalci. — 1!) Cas, vreme, poročila, »porod, obvestila. — 19.30 Nacionalna ura: O nn.š lmmoristifui literaturi (Kordič iz Balgrada). — 1S.50 Pregled sporeda. — 20 O zunanji politiki (ffosp. urednik dr. Alojzij Kuhair). — 20.20 • Kisle Kobe> — Zabavna kmečka igra za radio. Napisal Enka. Izvajajo 61a.nl radijske dramske družino. Vodi gosp. Jože Zupan. — 22 Ca«, vreme, poročila, spored. — 22.15 Lahka glasba (Radijski orkester). Drugi programi Sobota. 9. \anua*)a. Belprad 19.50 Srbski ve. čer. — *J2.2u Kavarniška go