tir*Tj~ vsak brski (Itrtak in soboto.
Csu poftamufll ttevflkl K 1-30.
m
Časopis za trgovino, industrijo n*
•j
is
ftootateak*
J* * UrtQul. OnASbs iter. 17/1. - DopM m o* vratno. - Številka pri tokova« 908t Mu K UCV u pol Ute K 95, u Četrt leta K M, muh« K V, n tnozemutvo I
j. „ jr 9.
.-■ C O.' -
..v, - X3:V *	.i^ — »leriDn telefona 5SL
iv M fU. — fh<t hi teti m ▼ Ljubljani.
LITO IV.
LJUBLJANA, dne 22. novembra 1921.
ŠTEV. 126.
Zunanja politika.!
V	zadnji dobi je Jugoslavija doživela novo razočaranje, ko je zveza narodov z enim mahom prekrižala uresničenje njenih upravičenih teritorialnih zahtev napram Albaniji in je izzvala zasedanje svojega razsodišča v spornem vprašanju. Na vso vrsto diplomatičnih neuspehov, ki so v prvih treh letih neodvisnosti spremljali Jugoslavijo in ji določali politično usodo, se je nanizal albanski spor, o katerem nismo dvomili, da bo resen v naš prilog. Izredne razmere ondotnih meja, ki so povsem zabrisane in jih je od časa do časa določala brutalna sila mejašev, so nas prisilile, da smo, opirajoč se na silo svoje vojske, opustili svoje dosedanje pomirljivo stališče in smo prešli k dejanjem, ki smo jih sami le neradi in samo pod pritiskom izzivanj končno morali podvzeti. Vsakomur je bilo jasno, da si mora država, ki se opira na svoj prestiž, v danem položaju z zadnjim razpoložljivim sredstvom poiskati osiguranje mirnega razvoja obmejnega prebivalstva, in da tak korak ni vojska v zmislu pogodbe zvezi narodov pripadajočih držav, ampak utemeljena intervencija proti neodgovornim tolpam in plemenom.
Ali britanska vlada je z nepričakovano ledenostjo ustavila naše delo in je zagrozila s takimi sredstvi mednarodnega prava, da smo se morali ukloniti in kljub svoji pravici, ki ni nikdar ranila zvezne pogodbe, sprejeti razsodišče. Prijatelji Albanije so zmagali, ko so nam odrekli znosne meje napram sosedom, ki še niso storili koraka v meddržavno življenje, in jim zato moramo odrekati legitimacijo za tako občevanje, kot je sicer v navadi. Zveza narodov je v zadevni seji poslušala ekspozeje obeh strank
in se je odločila za konstituiranje strokovne komisije, ki bo na licu mesta študirala obmejni problem in bo potegnila obmejno črto. Jugoslovenski delegat se je v imenu svoje vlade podvrgel mednarodnem arbitriju, ki pomeni za nas neuspeh, ker stavlja Albanijo malone v isto vrsto z nami.
Zadnji diplomalični poraz je nov nauk za pravilno presojanje tistih moči, ki so v zunanji politiki na delu in so nam bile doslej dosledno sovražne, ali so vsaj našo usodo spremljale s tako brezbrižnostjo, ki je pri nas vedno iznova zbudila viharje ogorčenja. Naša politična šola je bila do sedanje dobe dovolj bridka in draga, da opustimo načela, ki nikdar niso veljala in se dvignemo do zavesti, da mora za pravico stati sila, kar posameznik v svojem ozkem delokrogu itak dnevno občuti, ali česar mlad narod v svoji neizkušenosti ne more preko noči uvideti, ker mu manjka rutina boja s silami, ki stoji za njimi stoletna tradicija uspehov in porazov ter pravo razumevanje vsakega položaja, kot ga rodi razvoj dnevnih dogodkov.
Spoznanje naše mladoletnosti in potreba trudapolne politične šole se mora posebno pri nas še mnogo poglobiti in bo moralo vreči nebroj u-koreninjenih predsodkov in neodgovornih ideologij, ki so dozdaj določale smer našega državnega življenja. Ta preporod se brezdvomno vrši. Ako samo primerjamo način, kako smo ob prevratu motrili likvidacijo svetovne vojske in s kakšnim navdušenjem smo povsod sprejemali zastopnike zaveznikov, ki so to zaupanje kvitirali na svoj način in skoro nikdar v našo korist! Tisti, ki so že v tedanji dobi osvedočili svoj skepticizem glede kvalitete zavezniškega prijateljstva, so našli povsod gluha ušesa in šele da-
Kronika razvoja hranilnic.
Sestavil: f. Mohorič.
(Nadaljevanje.)
V. Po vzoru novih metod atrak-čne tehnike hranilnic v inozemstvu so tudi nekateri naši zavodi upeljali domače hranilne nabiralnike, hranilne premije in starostno-rentne oddelke. Leta 1907 je dovolilo notranje ministrstvo upeljavo hranilnih znamk za nižje svote, da bi se dvignil in privzgojil zmisel mladine za varčevanje. Ta poskus je prekosila upeljava domačih nabiralnikov, ki je sedaj že precej razširjena tudi pri nas. Tak sistem je upeljal v devedesetih letih
O.	Burns v Severini Ameriki in od 1. 1905 so se udomačili tudi v Avstriji. Leta 1912 je bilo iz njih vloženih pri Kranjski hranilnici na 874 knjižic lbu.957 kron in pri Mestni hranilnici v Ljubljani na 752 knjižic 53.148 K. Nekatere nemške hranilnice so dovoljevale iz letnih poslovnih pribitkov znatne premije za obdarjenje pridnih, malih vlagateljev, dokler vloge niso dosegle določene inaksimale. — Kranjska hranilnica je na primer premirala dolgo služeče posle in je zbirala v tem oziru zanimivo statistiko. Ona je tudi prva na jugu ustanovila kot posebni poslovni oddelek 1. 1889 starostno hranilnico. Bila j« zopet druga v celi Avstriji, prehitela jo je le praška hranilnica za tri mesece. Namen starostne hranilnice je zago-
nes njih nazor prodira v SirSe kroge v taki meri, da lahko upamo, da politična uvidevnost jugoslovenskega naroda napreduje.
Trgovsko in nadaljevalno šolstvo.
Ministrstvo trgovine in industrije je bilo sklicalo na 14. novembra konferenco o osnovnih vprašanjih u-prave in organizacije trgovskega in industrijsko obrtnega pouka. V programu razprav čitamo sledeča glavna vprašanja:
1. namen in naloge trgovske izobrazbe pri nas.
2. osnovni tipi trgovskih šol.
3. pristojnost centralne uprave.
4. javna in privatna inicijativa otvarjanja trgovskih šol in
5. učiteljsko osobje.
Potek in sklepi konference nam še niso znani, vendar smatramo za potrebno zavzeti k gornjim vprašanjem stališče.
Za praktičnega trgovca na deželi je pravzaprav največjega pomena organizacija nadaljevalnih šol. Te so po veliki večini splošne obrtno-nada-ljevalne, ker se le v mestih in v nekaterih večjih trgih dajo obrtne in trgovske nadaljevalne šole ločiti. Vzroki temu so, da je število vajencev za samo trgovske nadaljevalne šole na deželi premajhno in je finančno vprašanje celega nadaljevalnega šolstva še neurejeno. Iz istega vzroka se celo v nekaterih večjih krajih kakor je na primer Šoštanj, nadaljevalna šola po dveletnem tečaju za eno leto prekine, da se nabere zopet večje število vajencev. Posledica skupne nadaljevalne šole je, da se učni program drži skoro izključno le splošnih predmetov in je pravzaprav nadalje-
vanje pouka na ljudski šoli in le v malo predmetih nudi nekoliko strokovnega znanja in to bolj z ozirom na obrtnike.
Vendar bi imela biti programa izobrazbe za obrtniški in trgovski Btan različna. Splošni predmeti, slovenščina, pravopisje, računstvo in risanje v pripravljalnem tečaju in obrtno spisje, obrtno računstvo ter strokovno risanje v tečajih nikakor ne zadostujejo modernim zahtevam po splošni in strokovni izobrazbi našega obrtniškega in trgovskega naraščaja. Sicer se ponekod predavajo tudi o-snovni deli knjigovodstva, državo-znanstva in zemljepisja, pa vse to ne tega, kar praktičen podjetnik rabi kot osnovo za svojo nadaljno napredovanje.
Brez dvoma ti predmeti ne zadostujejo in nadaljni tečaji bi morali nuditi naraščaju ali pomočništvu o-snovni pouk o blagoznanstvu, temelje carinskega zakona in tarife, nauk o denarstvu s posebnim ozirom na organizacijo ljudskega kredita v zadrugah ter splošno narodno gospodarstvo.
Ako stremimo za tem, da zboljšamo položaj našega obrtništva, povzdignemo nag trgovski naraščaj, |e brezdvomno potrebno, da revidiramo ačni program splošnih nadaljevalnih Šol. Predvsem in brezpogojno pa je treba poglobitve programa v navedenem zmislu na trgovskih in gremijal-nih šolah v Ljubljani, Mariboru in Celju. Razen tega bi bil iz praktičnih ozirov priporočljiv pouk v srbohrvaščini, pisanju v cirilici in obnovitev pouka v nemščini, eventualno v italijanščini, ki sta kot jezika naših mejašev posebno za trgovski stan silno potrebna.
Popolnoma nezasigurana je finančna stran nadaljevalnega šolstva.
toviti njenim vlagateljem na stare dni gmotno podporo ali starostno užitni-no. V ta namen se pripisuje na račun vložnika razen normalnih obresti vlog še gotov prispevek iz lastnih sredstev hranilnice, tako da se vloge faktično obrestujejo po 5 in eno tretjino, G in dve tretjini, 8, 9 in eno tretjino, 10 in dve tretjini in celo po 12 odstotkov. Člani nove naprave so bili lanko nad 18 let stari Ljubljančani, ki so zaposleni kot tovarniški delavci, obrtni pomočniki, pisarji, posli in dninarji, ki pa še niso presegli starosti 45 let. Kapital in tretjina pri-spevanih obresti so do 55. leta nedvi-gljive, dve tretjini obresti pa so vedno na razpolago, da odpomorejo mo-mentanim nezgodam ali zadregam vlagatelja. V slučaju smrti pripade po določeni dobi vloga dedičem vlagatelja. Do leta 1895 je nakazala hranilnica starostnemu oddelku 17.000 fl. — Po statistiki je bilo 492 vložnikov, med njimi 357 žensk, večinoma samih poslov. Ta uspeh je za Ljubljano zelo zadovoljiv. Leta 1912 je bila pri starostni hranilnici na račun a (vložne glavnice s prištetimi obrestmi) nahranjenih na 612 vložnih knjižic 765.396 K. Najvišja knjižica je dosegala 7839 K in pri oddelku b (z zgoraj popisanimi prispevki) na 733 knjižic 310.113 K, med njimi najvišja v znesku 3660 K. V aprilu 1. 1907 je prva moravska hranilnica organizirala na zavarovalno tehnični podlagi sistema prof. Mully von Op-penried starostno rentno hranilnico
in s tem se vračajo v moderni organizacijski program hranilnice zopet stari motivi iz razvojne zgodovine hranilništva.
Glede porazdelitve čistega dobička temeljijo vzorna pravila na tem, da se sme na predlog odbora po omenjeni minimalni dotaciji fondov ostali prebitek z dovoljenjem politične oblasti porabiti za krajevne dobrodelne in javnokoristne namene, kateri imajo vedno odgovarjati predvsem interesom revnih udeležnikov zavoda. Kakor kaže priložena statistika, slovenski mladi zavodi sploh v tem oziru pred vojno niso prišli v poštev, ker so morali iz prebitkov tvoriti v prvi vrsti lastne rezerve. Toliko večjega pomena pa je prebitna politika južnoštajerskih in kranjskih nemških hranilnic v manjšinskih krajih na eni in laških hranilnic na Primorskem na drugi strani. Ti zavodi so okroglo petindvajset milijonov predvojnih kron žrtvovali od ustanovitve v javne namene. Priznati moramo, da je znaten del te kvote pripadel humanitarnim namenom, bolnicam, zavetiščem in dijaškim kuhinjam ter bolniškim blagajnam. Ne smemo tudi prezreti priznanja vredne udeležbe kranjske hranilnice pri prometnih akcijah. Kranjska hranilnica je dala denar za preddela za trasiranje beljaš-ke železnice, se je udeležila financi-jacije dolenjskih železnic, morda niti ne iz interesa, da ima nova zveza dvigniti nemški kočevski otok, dalje je omogočila s subvencijami kmetij-
sko razstavo, pomagala nekaterim zadrugam, predvsem na Kočevskem, prispevala k regeneracijski akciji za opustošene dolenjske vinograde vsled peronospore, udeležila se pomožne akcije po potresni katastrofi, po raznih velikih požarih na deželi, in ko-nečno prispevala za različna gasilna društva.
Vse hranilnice z nemško ali laško upravo so posebno izdatno podpirale nemško šolstvo in društva, odnosno italijanska. Dobiček, ki se je stekal iz slovenskih prihrankov, se je porabil v mnogem oziru proti našim kulturnim potrebam in v tem leži najbolj usodno poglavje našega prvega hranilništva. Podrobne podatke nudijo poročila koroških in južnoštajerskih hranilničnih zavodov, kranjske, goriške in tržaške hranilnice pri postojanki podpor v kulturne in vzgojevalne namene. Kljub temu, da nas v gospodarski aktivnosti loči časovna razlika.
Leto za letom so črpale iz njih in-dustrijalne kolonije v Tržiču, Zagorju, Trbovljah, Hrastniku, Jesenicah, Ratečah, Kočevju, Ljubljani, pod vodstvom tujih podjetniških družb sredstva za neosnovano vzdrževanje nemških vrtcev, strokovnih nadaljevalnih šol, nemških ljudskih in srednjih šol in nemških društvenih domov in centralističen vladni nazor je z zadovoljstvom odobril vsa darila v podobne namene kot Schulvereina in Lega Nazionale.
(Dalje prihodnjič.)
In v tem leži rakrana strokovnega šolanja naraščaja. Po večini prispeva država na dve tretjine stroškov, po nekod krije celo štiri petine, zopet drugod komaj eno tretjino, ali pa še manj. V tem oziru ni nobene enotnosti in nobene obvezne določbe. Ostanek krijejo strokovne organizacije odnosno drugi lokalni faktorji. Tu se povečini začne kreg in malen-kostnost, ker valijo ti direktni interesenti breme drug na drugega. Pri tem igrajo tudi lokalne strankarske strasti in razredna nasprotstva važno vlogo in je radi tega včasih vsled neutemeljenih nasprotstev ogrožena cela prireditev in otvoritev pouka. Ta položaj je nevzdržen in bi se ga moralo v bodoče preprečiti.
Tako je na primer znašal proračun za trgovsko in obrtno nadaljevalno šolo v Ribnici za leto 1919/20 na 3.317 kron, in ker občina ni prispevala nepokritih 536 kron 86 vinarjev, moralo se je pouk prekiniti. Tudi v Ljubljani so obrtno-nadaljeval-ne sole, kakor je pokazala anketa, ki se je vršila na magistratu pretekli teden, ogrožena, ker znaša primanjkljaj 195.000 kron. Prispevki obrtnih zadrug so skoro povsod neznatni, enako tudi podpore trgovske in obrtniške zbornice in za praktični efekt ne pridejo v poštev. V nekaterih krajih, kakor n. pr. v Radovljici, kažejo mestne občine izredno požrtvovalnost In razumevanje za obrtno šolstvo. V Ljubljani, Mariboru, Celju in Vrhniki so trgovske šole v preteklem letu omogočili trgovci z izrednimi podporami, ki jih ne bodo hoteli vsako leto povečevati.
Tako životari naše strokovno šolstvo od dne do dne brez sigurnosti obstoja in z nezadostnim učnim programom. Vsi proračuni - obrtnih in trgovskih nadaljevalnih šol skupaj znašajo komaj en milijon kron, k? bi «e po našem mnenju pač moral dati najti, ker je to najproduktivnejša investicija, ki jo država napravi. Spe-eijelno pri nas v Sloveniji, kjer smo eksponirani proti Avstriji in Italiji, ki imajo nebroj strokovnih šol, kvalificiranega mnogo višje stoječega konkurenta našemu obrtniku in trgovcu, Je treba, da se to vprašanje, s katerim se je dosedaj kot manj pomembnim postopalo, temejito razčisti in uredi. Vsaj smo letos bas pri samem začetku šolskega leta videli, da bi se bila kmalu radi zahtev učiteljstva cela prireditev razbila.
O anketi bomo podrobneje poročali. Čudno se nam zdi le to, da se sedaj sklicuje anketa, medtem ko sta bile že meseca junija izdane uredbe o moških in ženskih obrtnih šolah, v katerih je že podrobno normiran cel program vlade, glede strokovnega Šolstva. Uredba se nahaja sedaj v reviziji pri zakonodajnem odboru in u-pajmo, da bodo sklepi konference še upoštevani.
Fin. tajnik Mosetizh.
Posledice, če se ne vodijo knjige opravljenega prometa.
Od 1. oktobra t 1. naprej imamo »ovi davek na poslovni promet. Pobira se na podlagi tehle zakonov:
a) Zakon z dne 27. junija 1921, Uradni list št. 113/289, z dne 19. septembra 1921.
b) Pravilnik z dne 20. julija 1921, Uradni list št. 113/290, z dne 19. septembra 1921.
c) Izvršilni razglas tukajšnje delegacije ministrstva financ z dne 21. oktobra 1921, Št. A. I. 2715/7, Uradni list št. 131, z dne 29. oktobra 1921.
Bistvo teh zakonov obstoji v tem, da naj vodi davkoplačevalec posebno »knjigo opravljenega prometa«, in da po vsakem končanem četrtletju odpremi prometni davek, katerega ugotovi na podlagi obračuna ravnokar omenjene knjige opravljenega prometa. Ugotovili smo, da trgovci dosedaj pre-nlalo upoštevajo nove davčne določbe. Posebno knjiga opravljenega prometa se ne vodi dnevno in pravilno. So pa tudi slučaji, da se sploh ne vodi. Opozoriti hočemo interesente, da ima tako postopanje lahko za nje slabe posledice.
Člen 10, zakona o novem davku ima za take slučaje tele določbe:
»Če plačevalci davka ne
vodijo knjig pravilno, ali pa če se stanje opravljenega prometa, zapisano v knjigi ali prijavi, ne strinja z dejansko opravljenim prometom, jim določi ta davek pristojno davčno oblastvo (davčni odbor) po svoji oceni in vednosti in po veljavnih zakonitih predpisih. Za oni čas, ko so vodili knjige nepravilno ali nepopolno ali predložili nepravilno ali nepopolno prijavo«.
Posledice so torej slične onim, ki veljajo za podobne slučaje pri dohodnini. Stranke se torej lahko kontuma-cira. Davek na promet se ugotovi brez sodelovanja stranke. Davkoplačevalec ?iskira, da se ga preobdači.
Eventualni prizivi proti uradni ugotovitvi prometa in davka nimajo dosti nade na uspeh, ako nisem vodil knjige opravljenega prometa tako, kakor veleva zakon.
Vrhu tega pa davčno oblastvo v takih primerih lahko postopa po kazenskih določbah člena 12 in 13, zakona z dne 27. junija 1921, Uradni list št. 113/289 z dne 19. septembra 1921.
Določajo pa tole:
Ako kdo v določenem roku ne predloži prijave ali pravočasno ne plača tega davka zato, da bi vedoma in hote prikrajšal in oškodoval državo, zakrivi utajbo v zmislu te uredbe. Predpogoj utajbe je torej dolozen namen stranke, se izogniti davčnemu vplačilu.
Prikrajšbo plačila davka na poslovni promet zakrivi oni, ki poda vedoma in hote v knjigi, prijavi, pritožbi ali odgovoru na vprašanje davčne oblasti neresnične navedbe ali kaj namenoma zamolči, in sicer zato, da bi popolnoma ali deloma zaprečil pravilno odmero ali dosegel nezakonito oprostitev tega davka. Tudi tu se torej zahteva dolozen namen.
Utajbo in prikrašbo tega davka zakrivi tudi zastopnik, istotako tudi podpihovalec in deležnik. Kazenske odgovornosti ni, ako je deležnik prisiljen z zavisnostjo materialnega stanja, toda kazensko je odgovoren, ako poda oblastvom na njih vprašanje neresnične navedbe.
Pri vseh teh krivcih jamči za plačilo kazni solidarno tudi plačevalec davka.
Utajevanje in prikrajševanje se kaznuje poleg plačila rednega davka v denarju s petkratnim do dvajsetkrat-nim zneskom tega davka, za kolikor je bila država oškodovana, ali pa izpostavljena oškodbi, v vsakem ponovnem primeru se pa kaznuje z najvišjo denarno kaznijo.
(Dalje priii.)
Menice.
(Predpisi o kolkih.)
Po prejšnjih avstijskih pristoj-binskih predpisih je bilo kolkovati menice, ki so bile izdane v domači državi, ter so bile izdane na največ šest mesecev, po lestvici I. Ta lestvica se je imenovala v koledarjih splošno »Lestvica aa menice«. Pripomniti pa moramo, da se ni rabila samo za kolkovanje menic, temveč tudi za kolkovanje nekaterih drugih manj splošnih listin.
Z novim zakonom ta lestvica sicer ni ukinjena, pač pa se od 1. septembra 1921 nadalje kolek za menice ne določa več po tej lestvici.
Štejemo si v dolžnost, da to ponovno povdarjamo, ker imenujejo koledarji za leto 1922 lestvico I. še vedno »Lestvico za menice«, dasi se računi kolek za menice sedaj po novi dinarski lestvici, kakor smo jo navedli v »Trgovskem listu« št. 98.
Po tej novi lestvici je kolkovati sedaj v zmislu tarifne postavke štev. 31, zakona o taksama vse vrste menic, neglede na to, ali so izdane v naši državi ali v inozemstvu, ako so izplačne v naši državi, kakor tudi od menic, izdanih v naši državi^ in iz* plačnih v inozemstvu. Tudi čas, za katerega so menice izdane, ne vpliva nič več na višino pristojbine.
Pri tuzemskih menicah je pripomniti, da se morajo pisati samo na uvedene menične golice (blankete), ne pa na kak navaden papir. Uporabljati je samo ustrezne golice, to je
one, ki imajo ravno isti kolek, ki je potreben za vsoto, za katero se glasi menica.
Za menične golice v znesku preko 500 tisoč dinarjev, se plačuje taksa z uporabo menične golice za 500.000 dinarjev, ostanek takse pa se plačuje v kolkih, ki jih prileplja oblastvo, pristojno za protest menice, ali pa finančno oblastvo (davčni urad) na prednji strani golice. V to svrho mora vložiti stranka pismeno (kolka prosto) prošnjo in sicer še tisti dan, ko je bila menica izdana. Kolke prilepi oblastvo na prednji strani golice na praznem prostoru, kjer je označena vrednost menice, toda tako, da se ne pokrije označba vrednosti. Ako ni na prednji strani zadosti prostora, se smejo prilepiti nadaljni kolki tudi na hrbtu pri vrhu menice. Oblastvo uničuje kolke s tem, da pritisne nanje pečat in napiše čez kolke obenem datum in številko prošnje. Vse to se mora izvršiti še preden podpišejo menico žiranti.
Pri inozemskih menicah razločujemo sledeče tri slučaje:
1. Menice, izdane v inozemstvu, ki so izplačne v inozemstvu, ako se vneso v našo državo in dado v promet.
Te vrste menice so podvržene samo pristojbini 5 dinarjev. Ta taksa se prileplja na kraju, kjer se napisuje prenos, in se uničuje s tem. da se prenos napiše čez kolek.
2. Menice, izdane v inozemstvu, ki se vnašajo v našo državo samo zaradi plačila brez sodelovanja ob-lastev.
Tudi tukaj znaša taksa samo 5 dinarjev. Prileplja se na praznem prostoru, kjer je označena vrednost menice; uničuje pa se s tem, da se ime in datum napiše čez kolek.
3. Menice, izdane v inozemstvu in izplačane v inozemstvu, če se na njih naknadno označi, da se morajo plačati v naši državi, ali če se zahteva sodelovanje oblastev, zaznamba ali zavarovanje.
V	tem slučaju je plačati vselej porej takso po navedeni novi dinarski lestvici, tako kakor če bi bila
tuzemska menica. Takso je plačati na ravno tak način, kakor smo omenili zgoraj, da se plačuje dodatna taksa pri menicah čez 500.000 dinarjev, in sicer, ako hrbet menice ni popisan. Ako je pa popisan, se pa prileplja in uničuje taksa pod poslednjim besedilom na hrbtu. Takso je plačati, kakor rečeno, še pred označbo, da^ se mora izplačati menica v naši državi in še predno se zahteva sodelovanje oblastev, zaznamba ali zavarovanje, na vsak način pa v 14 dneh, ko se je vnesla menica v našo državo.
Ako je menica izdana v tujem denarju, je ta denar spremeniti v dinarje po srednjem borznem kurzu minulega dne in taksa se pobere od ustreznega zneska v dinarjih.
Kakor smo videli, je pri kolko-vanju menic paziti na razne formal nosti. Te smo natančno navedli, ker je zakon ravno glede menic zelo strog. Kazen je v vseh slučajih dvaj-setkratna ter se ne more znižati. Poleg tega je plačati vselej tudi redno pristojbino in pa takso za kazensko razsodbo. Redno pristojbino in kazni je plačati neglede na to, ali se pristojbina od menic sploh ni plačala, ali pa če so se prezrle samo predpisane formalnosti, ali pa če se je plačala taksa samo prepozno.
Do 1. februarja 1922 se smejo uporabljati vendar še stari menični blanketi, ako stranka ne more dobiti novih golic. V tem slučaju mora stranka priti k oblastvu (k davčnemu uradu), da se tam zasliši; obenem mora zahtevati, naj se mu na menici, ki morebiti ne bi imela zadostnega kolka, prilepi in uniči taksa po zgoraj navedenih predpisih, obenem pa potrdi, da ni bilo ustreznik novih golic in da je zaradi tega uporabljena ta golica.
Prejemnik nepravilno ali premalo kolkovane menice, je odgovoren za redno pristojbino, za kazen, in ravno tako tudi za takso od kazenske razsodbe, solidarno z izdajateljem menice. Ako pa obvesti prejemnik takoj, ko prejme nepravilno taksirano menico, on sam o tem pristojno
oblastvo (davčni urad), se ne kaznuje.
Ako se priloži menica kot priloga h kaki vlogi, ni prilepiti nanjo ni-kakega kolka več, ker je že tako vsaka menica zadostno kolkovana.
Izvoz in uvoz.
Prepovedan izvoi rib U Nemčije. Nemška vlada je prepovedala s 15. t m. vsak izvoz rib.
narodno gospodarske zadeve.
Traovlna.
Trgovinski dogovor t Avstrijo.
Zakon o podaljšanju trgovinskega dogovora z Avstrijo bo do konca tega leta gotovo sankcijoniran. V trgovinskem ministrstvu se proučava sedaj projekt za nov trgovinski dogovor za prihodnje leto.
Industrija.
Tvornica orožja v Radovljici. V trgovinski register je vpisana firma »Slovenska tvornica orožja, preje P. Wemig, Borovlje«. Poslovodji sta gg. Leopold Fiirsager in Pavel Čemer.
Wildijeva tvornica za ekstrakte na Polzeli se je nacionalizirala. Večino delnic je prevzela Jadranska banka.
3«eijonuIizacija elektrifuo-kemične ga podjetja v Jajcu. Ministrstvo trgovine in industrije je odobrilo nacijonalizacijo navedene tvrdke.
Podružnica »Traktorja« v Beogradu. Minister za trgovino in industrijo je dovolil delniški družbi »Traktor« v Parizu, da stvori v Beogradu podružnico.
Čehoslovaška bombažna industrija. Cehoslovaška bombažna industrija je zaposlena s starimi naročili, dočim prihaja novih naročil zelo malo. Radi draginje, katero so povzročile visoke cene sirovin in skakanje tujih valut, je prodaja v državi saini zelo nazadovala. Izvoz je padel in se vrši v malem obsedi le z Avstrijo, s Poljsko, Madžarsko ir državami, v katerih je valuta padla.
Obrt.
Obrtna rajtfitava v Mariboru. Slovensko obrtno društvo priredi prihodnje leto drugo pokrajinsko obrtno razstavo v Mariboru in sicer v veliko večjem obsegu kakor letos. Razstave se lahko udeleži vsak obrtnik bivše štajerske pokrajine. Razstavni odbor opozarja vse obrtnike, da se na to razstavo pripravijo. Prijave sprejema že sedaj »Razstavni odsek slovenskega obrtrega društva« v Mariboru, Aleksandrova cesta 32.
Obrtno gibanje v Mariboru je bilo v oktobru živahnejše nego druge mesece. Okrajno glavarstvo je izdalo v minulem mesecu 38 obrtnih dovoljenj, med temi 7 koncesij. Črtalo jih je pa 15, vštevši 2 koncesiji.
Oenarstvo.
Naš proračun in deficit Na seji ministrskega sveta 18. t. m. je predlagal finančni minister dr. Kumanudi, da se potom ukaza predloži finančnemu odboru zakonodajne skupščine predlog o budgetu za 1. 1922, ki znaša po vseh redukcijah 6250 milijonov dinarjev. Deficit izkazuje 997 milijonov dinarjev. Ta primanjkljaj naj bi se kril z davkom na premoženje in z doklado na neposredni davek.
Za iiboljšanje naše valute. V finančnem ministrstvu se vrši kvnlerenca za konferenco, na katerih sklepajo bančni in gospodarski krogi o korakih, katere nameravajo podvzeti v svrho zboljšanja naše valute. Natančnih podatkov o ukrepih žalibog nimamo, ker jih udeleženci namenoma n® spravljajo v javnost, da bi s tem ne škodovali stvari, ker bi brezvestni špekulantje podatke takoj izrabili v sebične namene, državi in naši valuti v škodo.
Kolkovanje garancijskih pisem. Občinstvo se opozarja, da se mora za garancijska pisma donesti predpisano takso v kolkih, že ko se predlože generalni direkciji državnega računovodstva v registriranje, sicer zapadejo tako izdajatelji kakor tudi prejemniki takih garancijskih pisem, ka^ni.
Taksa od pobotnic, izstavljenih denarnim lavodom. Občinstvo in zlasti denarni zavodi se glede kolkovanja prizna-
T « Q O v S tf I L S T
3
nlc (pobotnic) v zmislu tar. postavke 33 začasnega zakona o taksah in pristojbinah (Uradni list St. 100/1921) opozarjajo na sledeče: 1. Ako kdo položi pri denarnem zavodu denar, da mu ga ta zopet izplača, čeprav potom drugega denarnega zavoda, je o izplačilu izstavljena pobotnica takse oproščena. 2. Taksi podvržene so samo pobotnice o gotovi vsoti, katero je smatrati za odškodnino (protivrednost) za delo, uslugo, prodane predmete ali vobče za poravnanje iz-vestne obveznosti. Takso je v teh primerih plačati v kolkih na pobotnici, ki se izroči onemu denarnemu zavodu v tu-zemstvu, kjer se izplačilo dejansko izvrši. Ako se pa plačilo nakaže v inozemstvo, se plača taksa pri nakazujočem tuzemskem denarnem zavodu. Vsled tega ne podlegajo taksi potrdila denarnih zavodov, ki jih izdajajo za položene vsote, da se izplačajo po drugem zavodu. (Glej razglas del. min. financ z dne 17. novembra 1921, št. B. II. 50/99 v Uradnem listu.)
Stanje naše državne Narodne banke SHS dne 8. novembra izkazuje: kovinska podloga 427,014.392.86 dinarjev (v zlatu 74,095.772.52 dinarjev, v srebru 16,512.567.50 dinarjev, v inozemskih valutah 919.955.94 dinarjev, v depozitih v Inozemstvu v raznih valutah 335,486.096 din. 72 para) (-f- 2,095.033.96 dinarjev), posojila državi 655,445.232.27 dinarjev (-|- 30,870.962.47 din.), novčanice v prometu 4.559,482.535 din. (+ 64,050.115 dinrjev). Množina bankovcev je zopet narastla, obenem pa je narastla tudi kovinska podloga.
Ogromne številke nemškega proračuna. Po proračunu za 1. 1921 znašajo reparacijska plačila Nemčije antanti 112 milijard 25 milijonov mark, ta vsota pa se bo gotovo še povečala, ker je pričakovati nadaljni padec marke. Primanjkljaj za 1. 1921 znaša skupno 161.06 milijard mark, k čemur pa je pripomniti, da pridejo reparacijska bremena šele prihodnje leto do veljave. Vlada priporoča največjo varčnost in je naznanila, da se morajo ustaviti doplačila, ki jih plačuje vlada za preživljanje prebivalstva. Zastopnik vlade je izročil državnemu zboru dodatke k proračunu za leto 1921 z besedami: »Nemčija je beraška država«.
Promet uovčanie v Čehoslovaški.
V	prvem tednu t. m. je bilo v Cehoslo-vaški za 12.181,705.000 K novčanic v prometu, t. j. za 145,454.000 manj nego koncem preteklega meseca.
Kredit v surovinah za Nemčijo. V Washingtonu se mudi bivši nemški državni tajnik Bergmann z misijo, da izposluje 30—40 milijonov kredita, s katerim bi Nemčija nakupila hrano in surovine.
Ponesrečene špekulacije z avstrijsko krono. Velik del plemenitašev, ki ima svoja posestva v čehoslovaški re-pubtiki pa prebiva v inozemstvu, je nakupil pred poletom Karla Habsburga na Madžarsko ogromne množine kron, misleč, da poskočijo v ceni. Ker se pa to ni zgodilo, imajo prizadeti velikansko Škodo, ki znaša milijarde, pri nekaterih pa celo imetje.
Milijonski bankovci. Po poročilih nemških listov iz Moskve, je sovjetska vlada izdala nove bankovce, ki vsebuje-kar milijonske vrednosti. Baje so novčanice po en, pet in 10 milijonov rubljev v prometu. Čudno ni, saj ae plača za 1 f. kruha okrog 8000 rubljev, in za enkraten skromen poset kavarne 10—15.000 rubljev. Droben denar za take izdatke bi morali ljudje nositi v culicah s seboj.
Ccrlna.
Olja, ki se zacarinijo brei analize.
Ker so na podlagi sprememb in dopolnitve zakona o obči carinski tarifi (»Službene Novine« št. 156 z dne 16. julija t 1.), carinske postavke za točke 1, 2, 3 in 4, št. 104 uvozne tarife izjednačene, se odslej olja, ki so zapopadena v teh točkah, ne pošiljajo v analizo. Le olja iz 5 postavke št. 104 se morajo v sumljivih slučajih analizirati.
Uvozna carina na znanstvene knjige. v svrho informacije javnosti se glede uvozne carine na znanstvene knjige objavlja nastopno: V zmislu izprememb in dopolnitev zakona o splošni carinski tarifi z dne 30. junija 1921 C. br. 44.008, Uradni list 89/239 ex 1921 so knjige, ki so pisane ali tiskane v tujem jeziku in ki so mehko vezane, proste uvozne ca-
rine, dočim so knjige, pisane ali tiskane v našem jeziku, podvržene uvozni carini in sicer mehko vesane 150 oziroma 80 dinarjev, trdo vezane pa 190 oziroma 120 dinarjev za vsakih 100 kg. Višje postavke veljajo v razmerju z inozemstvom, napram kateremu se uporablja maksimalni tarif, nižje pa v razmerju z državami, napram katerim postopamo po minimalnem tarifu. Trdo vezane knjige tujih jezikov plačujejo uvozno carino 20 dinarjev za vsakih 100 kg.
Carinski dohodki. Mesec avgust je dal naši državi 94,304.812.85 din. carinskih dohodkov. Od 1. januarja do 1. septembra so znašali dohodki carine 221 milijonov 607.552 01 dinar.
Davki*
Povišanje vseh mogočih taks in trošarin. Po poročilih iz Beograda je predložil dr. Križman finančnemu odboru načrt zakona o povišanju vseh mogočih taks in trošarin. Odbor razpravlja o prvem delu, ki govori o povišanju sodnih in finančnih taks. Povišanje ima namen, izboljšati stanje naših financ.
Promet.
Nova železnica v Italiji. Italijani
bodo baje v kratkem začeli graditi železnico, ki bo šla iz Trsta preko Istre v Keko. Ker današnji promet med Trstom in Reko obstoječa železnica pre-. ko gt. Petra lahko obvlada, je razvidno, • ia gre za strategično progo, ker je Italijanom Št. Peter preblizu naše meje.
Poštnina v sovjetski Rusiji. V sovjetski Rusiji so se dosedaj pisma in pošiljke pošiljale brez poštnine, t. j. brez znamk, sedaj pa je vlada zopet uvedla poštnino, ki znaša za navadno pismo v inozemstvo 1000 rubljev, pristojbina za vpisano pismo 1000 rubljev. Poštnina je sedaj 5000 krat dražja, kot je bila pred vojsko.
Kmetijstvo.
Oddaja trt iz državnih nasadov. Vi,
nogradnikom se daje na znanje, da se bodo spomladi leta 1922 oddajale trte iz državnih trtnih nasadov v Sloveniji (vinarsko nadzorništvo v Mariboru ima na razpolago okoli 70.000 cepljenk, 25 tisoč korenjakov in 200.000 ključev, vinarsko nadzorništvo v Novem mestu pa
20.000 cepljenk, 86.000 korenjakov in
400.000 ključev) po tehle cenah, in sicer: 1. cepljenke la 100 izvodov za 350 kron; cepljenke Ila 100 izvodov za 150 kron; 2. korenjaki la 100 izvodov za 70 K; korenjaki Ila 100 izvodov za 35 kron; 3. ključi Ia 100 izvodov za 20 K; ključi Ila 100 izvodov za 10 K. Te cene veljajo le za manj imovite posestnike, ki predlože dotično potrdilo pristojne občine. Vsem drugim naročnikom se zaračunijo trte 75% dražje. Nasprotno se cena ob dokazanem siromaštvu izjemoma zniža za 25%. Nadalje veljajo te cene le pa oddajnem mestu v pristojni državni trtnici. Omot in dovoz na železnico ali pošto se računi posebej. Trte dobe le vinogradniki iz Slovenije, ki se zavežejo, da jih bodo sadili na lastni zemlji. Naročila se sprejemajo pri državnih trtnih nasadih in pri pristojnem vinarskem nadzorništvu (v Mariboru ali v Novem mestu), in sicer najkasneje do 25. novembra 1921. Natančneje podatke glej Uradni list št 137 z dne 15. novembra t. 1.
Naznanila trgovske In obrt-niške zbornice v Ljubljani.
Naknadno pobiranje lešarine na ea-riuarniei v Ljubljani. Glavna carinarnica v Ljubljani je začela ta teden pozivati trgovce in industrijce in vterjava na naslov povišane ležarine za carinsko blago za dobo od 23. maja t. 1. naprej znatne diference. Ker zadevni odlok ni bil objavljen v uradnih listih, poživlja trgovska in obrtniška zbornica vse prizadete, da prijavijo zbornični pisarni za katero dobo in kakšne zneske zahteva od njih carinarnica, da bi mogla zbornica na podlagi nabranega gradiva napraviti korake v tej zadevi.
Potrdila uverenja o izvoru blaga, katero prehaja preko tranzitnih maga-einov in javnih skladišč v lukah svetovnega imena. Za izdajanje uverenj o izvoru blaga, ki prehaja preko carinskih tranzitnih magacinov in javnih skladišč v lukah svetovnega glasa, kakor so tržaška luka, marseljska, hamburška, solunska itd., so kompetentne: 1. carinarnice iz omenjenih luk, 2. uprave skladišč v imenovanih lukah (n. pr. v trža-
ški »Magazini generali«) in 3. trgovsko obrtniške zbornice iz omenjenih mest, ako pravilnost vsebine njih uverenj potrdijo omenjene carinarnice ali omenjene uprave.
Dobava, prodaja.
Prodaja avtomobilov. Komanda Dravske divizijske oblasti v Ljubljani naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da se bo vršila v pisarni uprave Dravske artilerijske delavnice v Ljubljani in na Ljubljanskem polju 27,
28.,	29., 30. in 31. decembra 1921 vsakokrat od navedenih dni ob 8. uri javna ustmena dražba za prodajo 48 avtomobilov in 1 električnega priklopnega voza. Pogoji za to dražbo se lahko ogledajo
v	upravi dravske artilerijske delavnice (Topniški arsenal) v Ljubljani, avtomobili pa, ki se bodo prodajali na Ljubljanskem polju, vsaki dan do dneva dražbe med uradnimi urami.
Dobava amonijevega solitra, trini-trotolnola in plinovega olja. — Uprava Binodnišnice v Kamniku razpisuje za dan 20. decembra t. 1. tajno ofertalno licitacijo in sicer prva skupina: za dobavo
90.000	kg amonijevega solitra in 10.000 kg trinitrotolnola, druga skupina: za dobavo 10.000 kg plinovega olja za diesel-motorje. Vsi interesenti, ki bodo vložili pismene oferte, se pozivajo, da se zglase 20. decembra v pisarni uprave v Kamniku, da prisostvujejo omenjeni licitaciji. Pogoji so v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
Nabava napisnih tabel, pečatnikov in štampiljk. Dne 10. decembra 1921 ob desetih bo pri delegaciji ministrstva financ v Ljubljani, Krekov trg štev. 1,
II.	nadstropje (soba št. 18), ponudna obravnava za dobavo: 1. 238 štirioglatih napisnih tabel iz pločevine v velikosti 60 X 30 cm; 2. 24 ovalnih napisnih tabel iz pločevine v velikosti 65 X 50 c™;
3.	143 pečatnikov iz medi z lesenim držajem; 4. 644 pečatnikov iz medi z majhnim kovinastim držajem; 5. 143 štampiljk iz kaučuka. Podatke in pojasnila dobivajo interesenti ob delavnikih med deseto in dvanajsto uro pri strokovnem oddelku III, delegacije ministrstva financ v Ljubljani.
Trgovski register.
A. Vpisi v trgovski register. 1. Vpisale so se nastopne firme: Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Ptuju, sedež Ptuj; Premogosledna družba Ferlež in Schuster, d. z o. a. v Strancih, sedež Ptuj. Obratni predmet: odkopavanje pre-premogokopnih ležišč, njih izkoriščanje in prodajanje premoga in postranskih proizvodov. Slovenska tvornica orožja, pr. P. Wcrnig, Borovlje, d. z o. z., sedež: Radovljica. II. Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopnih firmah: Tovarna pohištva in lesna trgovina »Vintgar« v Gorjah nad Bledom, d. z o. z., sedež: Ljubljana. — Na občnem zboru dne 29. septembra 1921 se je sklenila izpre-memba družbenih pravil v točkah 1., 2.,
6.,	7., 8., 9. in 10. Po teh je odslej sedež firme v Ljubljani. Odstopila sta dosedanja poslovodji Milan Vavpotič in Julij Haschka; odslej sta polsovodji nova družbenika Fran Golob, posestnik in tvomi-čar na Glincah št. 37, in Ciril Picek, trgovec z lesom v Ribnici št. 54.
Razno.
Državni prazniki. Ministrski svet Je določil, da se imata proslaviti samo kraljev rojstni dan in 1. december kot dan ujedinjenja, dočim vsi drugi državni prazniki odpadejo.
Uredbo o ureditvi zavarovanja delavcev zoper bolezen in nezgode vsebuje Uradni list pokrajinske uprave za Slovenijo št. 138 z dne 17. novembra t. L pod točko 329.
Kopališče Ilidže v privatnih rokah, tz Sarajeva poročajo, da se je tamkaj ustanovila delniška družba z glavnico 50 milijonov dinarjev, ki prevzame kopališče Ilidže ter ga opremi z vsem modernim komfortom.
Nova narodno-gospodnrska revija. V Beogradu je začela izhajati »Jugoslavia«, neodvisna . politično-ekouomska revija. Revija izhaja vsak ponedeljek, ter je tiskana v angleškem in francoskem jeziku. V redakciji te revije se nahaja med drugim tudi g. Albert Mousset, znani dopisovalec »Journal des Debats«. V pr-
vi	številki revije najdemo članek g. prof. Stanoje Stanojeviča, kateri z nenavadno objektivnostjo opisuje notranji politični položaj naše države. G. Stanojevič pravi: Težkoče v konsolidaciji notranjega položaja Jugoslavije nastanejo samo vsled razlik v kulturi, katero so dosegle posamezne pokrajine. Z ene strani so te pokrajine bivšega srbskega kraljestva, Hrvatske in Slovenije, kjer se je intelektualna in materialna kultura že popolnoma razvila, kjer nahajamo velika mesta in velika industrijska podjetja. Z druge strani pa imamo na jugu naše države pokrajine, kjer ne poznajo še niti železnega pluga, kjer tvori vsaka hiša zase posebno gospodarsko celoto, kjer vladajo med ljudmi še popolnoma patriarhalne razmere, kjer še obstoja krvavo maščevanje in kjer ni človeško življenje več vredno, nego je bilo pred 1000 leti. Iz navedenih razlik v kulturi, socialnem in narodno-gospodarskem življenju posameznih delov, se vodijo tudi razlike v politični koncepciji. Redakcija »Jugoslavije«, ki obeta biti res zanimiva revija, se nahaja v Beogradu, Gračanička ulica 16.
Nov priročen pristojbenik izide tekom decembra in bo obsegal na preko 200 straneh v sistematični, abecedno urejeni razpredelnici vse pristojbine v smislu novega, sedaj od zakonodajnega odbora narodne skupščine odobrenega začasnega pristojbinskega zakona, kakor tudi vse sodne in poštne pristojbine. Upoštevane so pa tudi še prejšnje, vsled posebnih zakonov in odredb veljavne pristojbine in olajšave. Knjiga slane broširana	Din.	10.—	kot	priporočena tiskovina	Din.	11.50,	ter	je jako
praktična in neobhodno potrebna za vse pisarne, urade, trgovce in za privatnike, ki imajo posla z oblastmi. Radi omejeno naklade je takoj naročiti pri izdajatelju: dr.	Ivan	Černe,	Gospodarska pisarna.	Ljubljana.	Pri	naroči-
lih nad 100 izvodov 10% ni, nad 500 izvodov 20% ni popust, denar je- vposlati ob naročilu ali pa nakazati na čekovni račun štev. 10.368.	_
Tržno porotno.
Češki hmeljski trg. Na zateškem hmeljskem tržišču vlada večinoma mir. Tu in tam se kupi kaka manjša partija prvovrstnega hmelja po cenah 6200— 6400 Kč za 50 kg. Slabejši hmelj se plačuje po 5600—6200 Kč za 50 kg.
Kolonijalno blago.
Sladkor. N e w y o r k: Centrifugal 4.06-4.11	(4.06-4.11).	Hamburg:
nov. 1600, dec. 1660, jan. 1700, feb. 1730, marc 1770, vse blago.
Kakao: Hamburg po 50 kg. Trgovina popušča ne le v Hamburgu, ampak tudi na drugih tržiščih. Cene so v markah. Akra fina k. 1750, Akra dobra k. 1650, Thomč Superior k. 2050. Thomd fini 1925, Thomč dober 1650, Bahia Superior 1975, Bahia fini 1800, Trinidad Plant. 2100. S. Arriba 2400, Machala 1975.
Kovine. N e w y o r k: baker elektrolit. 13.25 (13), kositar loko 28.62 (28.25), svinec 4.72, cink 4.77 (4.^5), železo North Founry 20.75 (20.75), bela pločevina 4.75 (4.75). Berlin: Baker elektrolit. 95.95 in rafinirani 8000—8200, svinec 2850—2900, cink Remelted v ploščah 2400—2500, aluminij 11000—12000, plošče ali žice 11200—12200, kositar Ban-ka-Straits-BUliton 18000—18500, nikelj 14000—14500, antimon Regulus Straits in Austral 18500—19000.
Bombaž:	Nowyork:	loko	18.90
(18:90), nov. 18.30 (18.30), dec. 18.45 (18.45). jan. 18.24 (18.24), feb. 18.20 (18.22). - Liverpool: loko 12.25, nov. 11.5, dec. 11.52, januar 11.46, feb.
11.39, avgust 10.87, okt. 10.54.
Egiptski bombaž:	nov.	19.90,	dec.
20.10. jan. 20.30. — Aleksandrija: nov. 40.85, dec. 41.65, gornje-egiptski bombaž: dec. 31, feb. 31.90.
Kože-usnje. Dunaj: ponudb ni, cene rastejo. Goveje kože so se podražile od 450 na 650, telečje od 1000 na 1200 po kg, konjske od 4700 na 6000 po komadu, ovčje od 900 na 1300 po komadu. — Čevlji so od dne do dne dražji in tvornice ustavljajo obrat. Čevlji za dečke iz govejega boksa stanejo 5200 K ab tvornice en gros.
Nemčija. Cene so poskočile od septembra za 10—15%, za bolje kože pa za 20%.	- ...
Matke Kranjc "“V*'
Vrhniki pri Mayarju naznanja, da je prevzel zalogo in zastopstvo moke, koruze, krmil in dež. pridelkov sploh od Litnega zavoda v Ljubljani, ter se priporoča špecijelno gg. trgovcem iz okoliša Logatca, Borovnice, Horjula itd. za obilen obisk, ker imajo priliko nabaviti si moko itd. iz prvovrstnih banaških mlinov po najmanj isti ceni kot od od ljubljanskih veletvrdk. Vabim okoliške trgovce, da si ogledajo mojo zalogo, prepričajo o cenah in kvaliteti blaga, pri čemur se bodo prepričali, da jim je nakup blaga na Vrhniki veliko ugodnejši nego v Ljubljani. — Z odličnim spoštovanjem Matko Kranjc.
BRAKO MIRNA
najmoderneje urefena tovarna za izdelovanje = najraznovrstnelšlh =
Sz prvovrstnega materljaia En v vsaki množini. Prevzemalo se tudi
stare pi£e v novo nasekani s.
Brata Kolenc, Mirna, Dolenjsko
Cene zmerne. Pazita na mamko: Brako, Mirna. izvršitev točna.
Sprejema vloge na hranilne knjižice žiro in druge vloge po najugodnejših pogojih.
Jadranska banka
Beograd, Celje, Dubrovnik, Kotor, Kranj, Ljubljana, Maribor, Metkovič, Opatija, Sarajevo, Split, Šibenik, Trst, Wien, --------Zadar,	Zagreb.------
■Ar
Izvršuje vse bančne posle po najugodnejših pogojih.
Poslovne zveze z vsemi večjimi kraji v tu- In Inozemstvu.
prej: A. Zanki sinovi.
Medič, Rakove & Ml,
Tovorno Ironičnih in rudninskih boru ter lobov.
Skladišče: Hootsad.
Centrala: Ljubljana,
Brzojavi; Merakl, Ljubljana.
D. x o. z.
Telefon: 64.
English varnishes:
Angleški laki:
COPAL VARN1SH. Kopalo v lak za znotraj. PINE COPAL VARNISH. Fini kopalov lak za znotraj.
SUPERF1NE COPAL BODY VARNISH. Lak za kočije, najfln.
•FINE COPAL CAR-R1AOE BODY VARNISH. Lak za kočije, fini.
PALE FLATT1NO VARNISH SPRF. Brusilni fi*nl prep. ak.
PALE FLATT1NO VARNISH UNIVERSALE Brusilni prepar. lak.
EXTER!OR COPAL VARNISH FINE.
Fini zračni lak.
EXTER!OR COPAL VARNISH SPRF. Nalflnejši zračni rap. lak
PALE S1CCATIVE FLUID Sikatif, svetel.
DARK S1CCATIVE FLUID Sikatif, temen.
SPRF. WELLRIGHT VARNISH.
Lak za kočijske sta najfinejši.
Priznano najboljša in zanesljiva kakovost:
barve za obleke, vse vrste barv, suhe in oljnate, mavec (Glps), mastenec (Federweiss), strojno olje, karbolinej, steklarski in mizarski klej, pleskarski, slikarski in mizarski čopiči, kakor tudi drugi v to stroko spadajoči predmeti.
„MERAKL‘*.
Lak za pode.
»MERAKL*. Llnoleum lak za pode.
»MERAKL*.
Emajln! lak.
•MERAKL*.
Brunoline.
English vsrnishes:
Angleški lakli
JAPAN BLACK VARNISH.
Lak za gvoždje, japan.
FINE JAPAN BLACK VARNISH.
Fini črni japonski tak.
QUECK BLACK VARNISH Japon. lak s slkatlvom. ISOLAT1NO BLACK VARNISH. izoliral lak.
L!QUID DRIERS PALE Tereblna svetla.
L1QUID DRIERS DEEP. Terebina temna.
DAMAR VARNISH. Damarov lak.
ENAMEL VARNISH WHITE.
Emajl beli.
ENAMEL VARNISH BLUE, RED, GREEN.
Emajl moder, rudeč, zelen.
FINE ENAMEL VARNISH WHITE. Emajl beli, izredno fini.
Priporoča se tvrdka
Josip Peteline
Ljubljana, Sv. Petra nasip 7
tovarniška zaloga šivalnih strojev
igel in posameznih delov za vse sisteme šivalnih strojev in koles, olje ter potrebščine za krojače, šivilje, čevljarje in sedlarje ter galanterijo na drobno in debelo. Cene nizke 1	Postrežba	točna
Na debelo:	*
Kava.
iaj. hahao.
»fin, olje. vini
kis, loljskl In trapistov-
skl sit. salami, šnoka In sloma, liatnanka sttkle-
oiino vino letnik 1917.
x
XI
X
X
X
Slatina.
T. MENCINGER
Ljubljano. Resljevo cesto 3. |
j. loil. Ion i
Knjigovodja
samostojen bilančnik z večletno prakso, samostojen delavec, kateri obvlada perfektno slovenski, nemški in italijanski jezik ter /amore predložiti 'prvovrstne reference, se takoj sprejme. Izborna plača, brana v hiši. Ponudbe pod »Sijajna bodočnost« na Aloma Company, anončna družba z o. z. Ljubljana, Kongresni trg 3.
Izboren kontorist
ali kontoristinja, izurjena v fakturiranju* naročevanju in eskpedlciji, znanjem slovenskega, nemškega in ev. tudi ita-lijansKega jezika, se takoj sprejme. Ponudbe pod »življenska namestitev« na Aloma Company, anončna družba i o. z. Ljubljana, Kongresni trg 3.
Par strojev uizdelovanje te
t bencinmotordinamoagregat »Bosch« za luč in več težkih jermenic proda, prevzema na debelo brušenje nožev, sekir i. t. d. in popravila motorjev in dinamov (tudi previjanje. ,,Zavorai( d. z o. x. v Celju, tovarna v Sp. Rečici pri La S kem.
f
l mn mi.
d. z o. z.
Izdelki: Roženi in umetno roženi gumbi (znamka „Gala-lith“), ustnjaki za smotke, svalčice, pipe in čibuke, gumbi iz biserovine (Perlmutter) za perilo. Držaji za palice in dežnike iz naravnega roga.
Telefon št. 5.	Bančni	konto	:	Obrtna	banka	Ljubljana.
Slovenska Bistrica
OFICiJELNI ŠPEDITERJI ..LJUBLJANSKEGA VELIKEGA SEMNJA
BALKAN
d. d. za mednarodne transporte.
Ljubljana, Maribor, Beograd, Zagreb, Rakek, Trst, Wien. Raznovrstne špedicije.
Reekspedicije. - Preselitve s pohištvenimi vozovi. - Zacarl-nanja, carinska agentura.
t
*
fr
fr
Ar. TTnri t.-riAte- — I_nU.*toli!SLn.SL		
	3Tra.:rx6IišGsaa^sIl5:©, -valica, 4=	
	Tola.grovza.ica, d-e“belo	1
		i
Lastnik: Konzorcij *a izaaianje »Trgovskega Lista«. — O lavni urednik: Peter Kastelic. — Odgovorni urednik: franjo ZebaL — Tiska tiskarna Makso Hrovatin v Llubljani.