AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 109 Diktatorja v Rimu baranlala za srednjo Evropo in za Balkan ter si medsebojno delita plen Rim, 9. maja. Včeraj je bil zadnji dan obiska v Rimu od strani nemškega diktatorja Hitlerja pri svojem laškem pobra-timu Mussoliniju. Za slovo je Mussolini pokazal Hitlerju moč laške zračne flotile. Predno sta se diktatorja razšla sta govorila o položaju v centralni Evropi in o balkanskih državah, da doženeta, kje bo ropal Mussolini in kje Hitler, tako, da si eden drugemu ne bosta nadlegovala. 400 zrakoplovov laške zračne fictile se je udeležilo vojaških vežb. Iz zrakoplovov so metali laski zrakoplovci bombe in Hitler je gledal, kako so dobro zadeli. Mussolini je obsodil dva velika, toda stara, trgovska par-nika, da sta žrtvi zrakoplovne-ga napada. Obe ladji sta bili potopljeni. Pretekli četrtek je Mussolini pokazal Hitlerju moč laške mornarice, dočim je v petek laška armada priredila ogromne manevre. Mussolini je potrošil $20,- 0'00,000, da pokaže Hitlerju "laško moč." Sinoči je dal Mussolini v po-čast Hitlerja prirediti velik državni banket. Tekom banketa je Mussolini poudarjal, da ostane prijateljstvo med Berlinom in Rimcm za vselej, nakar je Hitler odgovoril, da bo laško-nem-ška meja spoštovana za vse "večne čase." Hitler je nadalje dobil prosto roko v čehoslovaški republiki, in v zameno je Hitler izjavil, da bo "spoštoval laški vpliv v balkanskih državah." Diktatorja sta se domenila, da Mussolini nikakor ne bo nasprotoval Hitlerju, pa naj slednji naredi kar hoče s čehoslovaško republiko. Glede Jugoslavije in Bolgarske je pa Hitler obljubil, da prepusti ti dve deželi popolnoma, vplivu Mussolinija. Na Ogrskem bodo interesi Hitlerja in Mussolinija precej razdeljeni, to je, oba, Hitler in Musso bosta tam lahko ropala, dočim se glede Romunske še nista mogla zediniti. Listnica uredništva Uredniku komunističnega tednika "Naprej" v Pittsburghu. Vi ste v svoji izdaji z dne 4. maja napisali, da "Ameriška Domovina" piše za Hitlerja in za Mussolinija. če je kdaj. kak časnikar zapisal večjo laž in potvor-bo, ste to storili vi s to vašo izjavo. Vaša izjava nam' dokazuje, da, ali vi sploh ne berete "Ameriške Domovine," ali pa nalašč lažete v javnosti, da lovite kaline. "Ameriška Domovina" je* napadala in obsojala režime in ljudi kot so Mussolini, Hitler in Stalin že dolgo prej, predno ste vi, urednik Vitkovič, sploh Ameriko videli. "Ameriška Domovina" je proti vsaki absolutistični vladi, pa naj bo ta Hitlerjevega, M u^s olinijevega ali Stalinovega kova. Dokažite nam, da smo mi sploh kdaj v vseh štiridesetih letih našega obstanka zapisali en sam stavek za sploh kakega diktatorja! Mi smo za ameriško demokracijo, se ravnamo in sledimo ameriški Ustavi in ameriškim postavam, a nikdar ne bomo brezdomovin-ci, kot ste vi, brate Vitkovič, ki cepite neslogo v delavskih vrstah, ki niste* niti ameriški državljan — sram vas bodi — in ki škilite neprestano v Kremel, kjer je gnezdo največjega diktator-stva, fašizma in nasilja na vsem svetu. Pomnite, da z lažmi ne boste daleč prišli, in da bo "Ameriška Domovina" še dolgo potem pisala za demokracijo in svobodo, za dostojnost in vero, ko vas bodo že pokopale vaše lastne laži! Skupna molitev Članice Oltarnega društva fa- sv. Vida se prosi, da pridejo danes popoldne ob 2. uri k skupki molitvi za pokojno sestro Frances čučnik. Udeležite se tudi pogreba. Iz bolnišnice Mrs. Louise Lenaršič, 1144 Norwood Rd., se je vrnila iz bolnišnice in jo prijateljice sedaj na domu lahko obiščejo. Tri seje Včeraj je imel župan Burton tri važne seje glede relifa. Vze-lo ga je ves dan, da je iskal sredstva za podporo brezposelnim. Na španski fronti Hendaye, ,Francija, 9. maja. Deževje ovira zadnje dneve boje na fronti vzhodno od Teruela. Obenem je pa deževje dalo španski vladni armadi priliko, da izboljša svoj položaj in utrdi fronto. General Franco, vrhovni poveljnik nacionalistov je dal povelje, da mora armada za vsako ceno zasesti mesta Castellon in Valencijo. šele potem se bo lahko računalo, da pride konec vej ne, ki se vleče sedaj že 22 mesecev. Včeraj so Francovi vojaki zajeli več sto Kanadcev, ki so se nahajali pri lojalistični armadi v takozvahi mednarodni brigadi. Armada generala Franca je sedaj komaj 42 milj od glavnega mesta Valencije. -o- Mirovna parada Preteklo nedeljo se je vršila v Clevelandu velika parada v prid miru. V paradi so bile zastopane skoro vse narodnosti. Kakih 5,000 oseb se je udeležilo parade, v kateri so zlasti Kitajci vzbujali veliko pozornost. Do 30,000 ljudi je zrlo na množico, ki je korakala v prid miru. Po paradi so se zbrali ljudje v mestnem avditoriju, kjer so poslušali razne govore proti fašizmu in komunizmu. Iščejo morilca Kot znano je bilo v Clevelandu tekom zadnjih dveh let na skrivnosten način umorjenih deset žensk, katerim je morilec odrezal noge in roke ter glavo. Nekaj teh trupel in posameznih kosov so^ pozneje našli, dočim za strašnim morilcem ni nobenega sledu. Včeraj so dospeli v Cleveland zrakoplovi narodne garde, ki so slikali prostore, kjer so se trupla našla. Sinko je Vile rojenice so se zadnjo soboto ustavile pri našem brivskem umetniku Mr. Frank Gre-dencu, 6124 St. Clair Ave., kjer so pustile Franku in Mary čvrstega 7 funtov težkega sinčka Iskrene čestitke! $70,000 za relif Mestna zbornica je sinoči dovolila nadaljnih $70,000 v relif-ne svrhe. Denar se je vzel iz WPA blagajne za toliko časa, dokler državna postavodaja kaj druzega ne ukrene. CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, MAY 10, 1938 Mesto Cleveland je marljivo na delu za slovesni sprejem dr. Adlešiča ljubljanski župan, oziroma ševno še vedno veže s staro'do-,cilmani. Ob tej priliki bo ii "Ist.fll tlHc 0*1 n 17 "n ACQ mocfci mAvinn m 11 f\ rinSn OlhtTrtviiiA 1-IivUlinviriln' t ▼ nI At»nl 11 w /-1 LETO XLL — VOL. XLI. Ljubljanski župan, oziroma predstojnik glavnega mesta Slovenije, Ljubljane, prihaja te dni v Clevelnad, v prestolico ameriških Slovencev kot mož, ki je znan širom Jugoslavije kot eden prvih borcev za delavsko stvar, za krščanska načela, kot mož poštenjak, kateremu niti nasprotniki ne morejo nikdar očitati, da je kdaj deloval proti narodu. Dr. Adlešič je postal znamenit in priljubljen med svojim narodom, ko je še kot mlad odvetnik zagovarjal delavce na raznih sodnijah, ki morda niso imeli onega prepričanja, kot ga je širil tedaj obstoječi vladni režim. Uspešno in energično je zagovarjal na številnih sodnijah naše rojake, ki so bili obtoženi političnih izgredov ali protivlad-nega gibanja. V vsem svojem delovanju je bil tako iskreno pošten in deloven, da so ga začeli celo nasprotniki spoštovati. Dr. Juro Adlešič je danes v Sloveniji mož, ki je v resnici vodja naroda, ne samo kot župan mesta Ljubljane, pač pa radi svoje velike ljubezni do delavcev, katerim je ob vsaki priliki pomagal, tudi v slučajih, ko je bila taka pomoč nevarna. Dr. Adlešič je značaj, kakoršnjih bi mi še mnogo potrebovali, da bi se višje povzpeli v svojih ciljih in življenskih nalogah, ki so nam stavljene kot kulturnemu narodu. Zato pa tudi pričakujemo, da ga bo ameriški Slovenec in Slovenka sprejela odprtih rqk, ko pride med nas prihodnjo soboto, da nam prinese iskrene pozdrave naših bratov in sester onkraj morja, da ponovi vez, ki nas du- ševno še vedno veže s staro domovino, milo našo Slovenijo. Dr. Adlešič je mož delavske zavesti, poštenjak, spoštovan tudi od nasprotnikov, ljubljen od prijateljev, vesi naš brat, v katerem lahko vidimo vzor in željo, da postanemo tudi mi njemu enaki! V soboto popoldne ob 4. uri pride dr. Adlešič v Slovenski narodni dom na St. Clair Ave., kjer mu bo pripravil naš narod sprejem, kakoršen se spodobi za našega sina iz domovine. Pridite vi vsi, bratje in sestre, prijatelji ali nasprotniki, počutili se bomo kot ena družina, ko bo predstavnik glavnega mesta povedal svojo besedo od naših bratov in sester v domovini. Po pozdravu v S. N. Domu bo prirejena krasna narodna igra "Naša kri," ki je tako primerna za odličnega gosta in tako pomembna za nas. Gotovo je, da je g. župan videl že to igro v Sloveniji, toda videl je ni v Ameriki in bo lahko priča, kako se tudi mi zanimamo za naše slovenske bisere, dasi se nahajamo daleč proč od svoje domovine. Vstopnice k prireditvi so samo 25c, in le nekaj sedežev je rezerviranih po $1.0Q. Glede prihoda gospoda župana dr. Adlešiča naj omenimo še, to. dr. Adlešič se pripelje v Cleveland v soboto ob 11:19 dopoldne z vlakom New York Central železnice. Naš odbor ga bo na kolodvoru pozdravil, nakar se napoti dr. Adlešič v hotel Cleveland, in ob 12:30 popoldne v soboto 14. maja bo slavnostni sprejem v mestni hiši, kjer ga bo pozdravil župan Harold H. Burton zaeno z mestnimi coun- Predsednik Roosevelt pozivlje svet k miru in novemu redu. Sodelovanje med narodi sveta zna prinesti boljše razmere cilmani. Ob tej priliki bo imel ljubljanski župan v clevelandski mestni hiši primeren nagovor in pozdrav Clevelandčanom, kar j bodo oddajale radio postaje v Clevelandu. Mr. Burton bo županu tudi izročil zlat ključ me-' sta 'Clevelanda, dočim bo župan dr. Adlešič izročil županu Mr. Bur tonil izredno darilo mestne cbčine ljubljanske. Kaj je to darilo, je še skrivnost. Popoldne ob 4. uri pa se pripelje dr. Adlešič v častnem spremstvu clevelandskega župana in mestne policije pred Slovenski narodni dom na St. Clair Ave., kjer ga bo čakal naš narod. Na odru bo nastopil dr. Adlešič, slovesno pozdravil zbrano množico in izročil prisrčne pozdrave domovine Slovenije nam ameriškim rojakom. Tedaj bo g. župan dr. Adlešič tudi izročil izredno darilo mestne občine ljubljanske odboru Jugoslovanskega kulturnega vrta. Kaj bo izročil, boste lahko videli vsi, ki boste v dvorani ob istem času. Po slovesnem sprejemu v S. N. Domu bo nekoliko domačega kramljanja z rojaki, nakar se začne znamenita narodna predstava "Naša kri," katero bo re~ žiral Rev. M. Jager. To slovito Finžgarjevo delo je dr. Adlešič gotova že videl v domovini, toda na slovenskem ameriškem odru še nikdar in bo gotovo zadovoljen, ko bo videl, da mi ameriški Slovenci še vedno gojimo slovensko dramatiko. Glede programa .ki se bo vršil v nedeljo 15. maja pa bomo podrobneje poročali v eni prihodnjih številk. Mr. Duffy Mr. Dan Duffy, bivši osebni tajnik governerja Daveya in njegov zastopnik v Clevelandu vse do zadnjega časa, je bil odstavljen kot zaupnik governerja Daveya v Clevelandu in je zgubil vso moč in oblast. Duffy je bil odstavljen kot zastopnik governerja, ker namerava Mr. Da-vey zediniti demokratsko fronto v Clevelandu. Mr. Duffy je bil med prvimi, ki so povzročili razkol v demokratski stranki v Clevelandu. Toda James Devitt, vodja upornih demokratov v Clevelandu, ki je glavni pomočnik okrajnega inženirja McWil-liamsa, .še je izjavil, da bo nadaljeval z bojem upornih demokratov proti governerju Da-veyu. Pokojni Jos. Zaje Umrl je Joseph Zaje, star 26 let. Rojen je bil v Clevelandu. Tu zapušča dve sestri in enega brata. Mati je umrla pred dvema letoma. Doma je bila iz Loža. Oče je umrl pred 10. leti. Rojen je bil v Šodražici. Pogreb ranjkega se vrši v sredo ob 9. uri zjutraj v cerkev sv. Vida-iz Frank Zakrajšek pogrebnega zavoda. Bodi ranjkemu mirna ameriška zemlja. Preostali družini naše iskreno sožalje. Smrtna kosa Danes zjutraj je po dolgi in mučni bolezni preminula Ljuba Goparac, stara 58 let, stanujoča na 1124 E./ 67th St. Za pogreb skrbi Jos. žele in Sinovi pogrebni zavod. Podrobnosti jutri. Japonci trdijo, da so sijajno zmagali Šangaj, 9. maj«. Iz japonskih virov se poroča, da je japonska armada odločilno porazila kitajske čete v severni Kitajski. Japonci so izvojevali zmago pri Nantungu, ki se nahaja 60 milj severno od Šangaja, in kjer je glavna zaloga vojnega materiala za 100,000 mož broje-čo japonsko armado v šantung provinci. Kitajci so ogrožali te dni tudi bivše glavno mesto Kitajske, Peiping, toda so bili včeraj vrženi nazaj po japonski armadi. Iz kitajskih virqv se pa poroča, da, je kitajska armada zasedla močno utrjeno mesto Čiev Čuang, severno od Šučova, do katerega mesta japonska armada zaman skuša priti že zadnjih pet mesecev. Kitajcem so zlasti dobrodošli novi topovi, katere jim je poslala sovjetska ruska vlada. —-o-- častna straža SDZ Izredno dobro uspelo veselico so priredile zadnjo soboto članice Častne straže SDZ pod vodstvom Mrs. Albine Novakove. Navzočih je bilo skoro 1,000 ljudi, članice so prvič nastopile v svojih sijajnih modrih uniformah, ki jim tako lepo pristoji, kot bi bile vlitezanje. Videli jih bomo zopet prihodnjo nedeljo pri ogromni narodni paradi ob priliki otvoritve Jugoslovanskega kulturnega vrtaw , Washington, 9. maja. Predsednik Roosevelt se je včeraj vrnil iz svojega teden dni trajajočega oddiha in je takoj po prihodu v Washington izjavil, da je svet nemiren in da potrebuje skupnega sodelovanja, da se vrne mednarodni mir. Tozadevno se je oglasil tudi državni tajnik Hull, ki je govoril petom Columbia .radio omrežja in' ki je zlasti pozival sosednje ameriške republike, da prispevajo po Svoji najboljši zmožnosti za mednarodni mir. Med drugim je predsednik Roosevelt dejal: "Zedinjene države so obljubile, da bodo na ekonomskem polju sodelovale z vsemi drugimi državami in to svojo besedo bo ameriška vlada vedno držala. "Sodelovanje prinese rešitev zapletenega ekonomskega vprašanja, in svet mora sodelovati, ako želi, da ne pride do popolne propasti. "Brez vprašanja je resnica, da noben narod ne more imeti prosperitete ali napredka, ako se nahaja večji del sveta v ekonomski zadregi. Narodi, ki prebivajo na ameriškem kontinentu so vedno pripravljeni sodelovati z ostalimi narodi sveta za prosperiteto in napredek vseh drugih narodov. Slovenske matere V Alpine Village gostilni so slovenske hčerke priredile preteklo nedeljo lep večer za svoje slovenske matere. ' Najstarejša med navzočimi je bila Mrs. Mary Grdina, ki je kljub svojim 78 letom še dobro plesala. Ameri-kanskega jazza ni hotela, pač pa je zahtevala slovensko polko. To je vsakoletna prireditev slovenskih hčerk za slovenske matere. 25 mater in 25 hčerk je bilo navzočih. K seji in molitvi članice društva sv. Ane št. 4 SDZ so prošene, da se udeležijo v sredo seje, ki se začne že ob 7:30 zvečer. Po društveni seji pa skupno odkorakajo k molitvi za pokojno sestro Frances čuč-nik, v Frank Zakrajšek pogrebnem zavodu na 6016 St. Clair Ave. V četrtek ob 9. uri zjutraj se pa udeležijo vse skupaj pogreba. — Tajnica. Oropani gostilničar Thomas Kopacka, ki vodi gostilno na 2312 E. 4th St., je dobil včeraj obisk treh zakrinkanih roparjev, ki so ga prisilili, da jim je odprl blagajno, iz katere so odnesli $9,000. Po ropu so gostilničarja prisilili tudi, da jim je natočil tri kozarce žganja, kar so spili in se poslovili, šola moderne umetnosti Starši učencev šole moderne umetnosti imajo važno sejo v torek 10.. maja v navadnih prostorih v S. N. Domu. Sklepalo se bo glede prihodnje razstave. Boditi vsi navzoči. — Tajnik. Pogreb Charles Skoka , Pogreb Charles Skoka, o ka-1 terem sme včeraj poročali, da je preminul, se vrši v sredo iz kapele A. Grdina ob 8:45 v cerkev sv. Pavla na 40. cesti. Družina je stanovala v naselbini več let v hiši John Princa na 63. cesti in drugod. Ranjki je bil doma iz žumberka v Beli Krajini. Zadnjih šest let je vodil blljard-nico. Zapušča ženo Frances in hčer Karolino. Pokojni je bil star 42 let. Umrl je v mestni bolnišnici, kjer so mu pred dvema tednoma odrezali nogcf radi sladkorne bolezni. Bodi mu rahla ameriška zemlja! Hitro delajo Na naše posredovanje se je WPA vladni odbor in mestna vlada zgenila, da se tlakanje St. Clair Ave. med 82. in 88. cesto vrši z največjo naglico. Ljudje delajo v treh "šihtih" in je za primeroma majhni kos tlakanja ceste nad 400 delavcev na delu, tako da smo lahko gotovi, da bo tlakanje dovršeno do 14. maja in bo St. Clair Ave. pripravljena za našo ogromno narodno parado. Ogenj v Massillonu Precejšen ogenj je nastal preteklo nedeljo v mestu Massillop, O. Naredil je za $75,000 škode. Ogenj je nastal v Lincoln hotelu, v katerem je bilo tudi precej trgovin. Sumi se, da je nekdo nalašč zažgal. Za Vrt Mr. Charles Zorman je podaril za Jugoslovanski kulturni vrt $2.00. Prav iskrena hvala. — Predsednik. Frances čučnik .Frances čučnik, o kateri smo včeraj poročali, da je preminula, je doživela starost 82 let. Doma je bila iz Velikega Mraševe-ga pri Krškem, odkoder je prišla v Cleveland pred 30. leti. Tu zapušča sina Louisa, Bila je članica društva sv. Ane št. 4 S. D. Z. Pogreb se vrši v četrtek zjutraj ob 9. uri v cerkev sv. Vida iz Frank Zakrajšek pogrebnega zavoda, 6016 St. Clair Ave. Bodi ranjki materi mirna ameriška zemlja. Naše iskreno cožalje preostalim. Vladna elektrika Zvezna vlada v Washingtonu se bavi z načrti ,da vpelje elektriko po farmah države Ohio, kjer privatne kompanije niso pri volji vpeljati elektriko, raz-ven, če farmarji plačajo visoke pristojbine privatnim kompani-jam. Zvezna vlada ima dovolj elektrike na razpolago, da jo vpelje po vseh farmarskih naselbinah, kjer še danes rabijo za razsvetljavo in kurjavo petrolej. Seja direktorija V sredo 11. maja se vrši ob 7:30 zvečer seja direktorija Slov. društv. doma v Euclidu. Direktorji, društveni zastopniki in posamezniki naj se udeleže pclnoštevilno. Razpravljalo se bo o prireditvi, ki se vrši 28.. 29. in 30. maja. Zakasnen asesment članice društva Waterloo Grove št. 110 W. C. se opozarjajo, da plačajo najkasneje svoj asesment tajnici do srede, 11. maja na 16011 Waterloo Rd. romantična pot slovenskega dekleta se je končala v bolnišnici Cleveland. — Rose Slabe, katere družina stanuje na 1023 E. 61st St., je stara šele 18 let, to- da je romantična in neka notranja sila jo je vlekla med svet. Pretekli četrtek je vzela kolo svojega brata Edwarda in se odpeljala na rajžo iz Clevelanda. S seboj ni imela druzega kot par overalls in. $25.00. Najbrž je nameravala v New York. Toda vožnja z bicikljem se ji je gotovo zdela prepočasna. Prišla je do Ashtabule, Ohio, kjer je spravila bicikelj na varno in sklenila z ukradeno vožnjo na vlaku, priti hitreje naprej. Toda ko je stopala v vlak, se je ponesrečila. Vrglo jo je iz voza in je dobila pri tem tako nevarne poškodbe, da se nahaja sedaj v Ashtabula General bolnišnici. To se je pripetilo zadnjo sobo- to. Iz bolnišnice je Rozka tele-grafirala svojemu očetu kako in kaj. Seveda so oče, sestra Polly Ann, ki šteje 20 let, in brat Edward, ki je star 16 let, odšli v nedeljo v Ashtabulo, da vidijo Rozko. Vzelo bo precej časa, predno bo dekle okrevala. Rose Slabe, katere mamica je lansko leto umrla, se je počutila samotno brez matere. Dekle ima talent za petje in za ples, toda ker ni šlo vedno vse po njeni volji, se je podala v široki, široki svet. Ker je pa še mlada in neizkušena, jo je seveda doletela nesreča. Oče želi sedaj, da se Rozka čimprej vrne domov in začne z dobrim delom. Rose je že lansko leto enkrat odšla z doma v svet in so jo pogrešali štiri dni, ,pa se je vrnila in rekla, da je doma še najbolje. Tako bo najbrž .tudi sedaj. "AMERIŠKA DOMOVINA' AMERICAN HOME — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER Cleveland, Oblo daily except Sundays and Holidays 8117 St. Clair Avenue _Published NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00. Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50. Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. Posamezna številka, 3c. SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mall, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3.00 for 6 months Cleveland, by mail, $3.50 for 6 months. Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $7.00 per year. Single copies, 3c BESEDA IZ NARODA -•--ta 0 mladinskih pevskih zborih JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. at No. 109, Tues., May 10, 1938 Jugoslavija v valovanju Evrope Kako mislijo v Jugoslaviji o najnovejšjih političnih dogodkih v Evropi nam precej dobro razjasni članek, ki smo ga čitali izpod peresa dr. Alajzija Kuharja in ki je bil natisnjen v časopisu "Naša moč." Da bo tudi1 ameriškim rojakom1 pojasnjeno, kaj mislijo naši ljudje tozadevno v domovini, prinalamo dotični članek na tem mestu. "Veliki zgodovinski dogodki so pretekli mesec drveli mimo na% Zapustili so za seboj močne, trajne, v politično obličje g v rope vsekane sledove. Od meseca aprila dalje ima Evropa eno državo manj. Ravnotežje velesil se je temeljito izppnen|b in povečana Nemčija je stopila s svojimi 75 milijoni prebivalci med njimi na prvo mesto ter postala država, ki lahko trdi, da ga ni več dela Evrope, kjer ne bi imela svojih življenskih interesov. Ti dogodki so povzročili mogočno politično in gospodarsko valovanje, ki se ni še pomirilo in bo treba še nekaj časa, da se poleže. "Marsikateri narodi so vztrepetali, ko je pljusknilo ob nje novo zgodovinsko valovanje. Kakšen je bil poldžaj naše Jugoslavije v tem usodnem času? Kakšen je položaj Jugoslavije danes, ko stopamo v novo dobo? Ta vprašanja smo si stavili vsi, ki državo ljubimo in iskreno verujemo, da je naš edini dom, v katerem bomq mogli razviti svoje življen-ske sile. Naše misli so romale nazaj v komaj pretekla leta. Saj še ni daleč za nami doba, ko, smo bili notranjepolitično razrvani, drug proti drugemu nahujskani, v gospodarskem oziru omrtveli, zunanjepolitično pa od vseh strani obdani z železnim obročem nasprotnikov, ki nas,je vedno huje dušil. Tuje države so že kockale za našo kožo in si v načrtih delile našo lepo zemljo. Pa zapadnih državah so vpraševali poslanci ministre, kaj se bo zgodilo, če Jugoslavija propade? "Parkrat smo že čutili mrzli dih vojne nevarnosti ob naših mejah. To je bilo komaj pred nekaj leti. Do smrti sprti z našo sosedo Bolgarijo, ki so jo nasprotne sile izrabljale proti nam. Iz Albanije je dihala čez mejo sovražna burja. Na Jadranu so se kopičili temni oblaki, ki so oznanjali strašne burje. Na severni, nemško-avstrijski meji je bilo naseljeno neizprosno sovraštvo proti nam, onstran madžarske meje so se pa proti nam organizirale oborožene tolpe, da nas pomagajo razdreti, kadar pride določena ura. "Danes na jugoslovanskih mejah ni več sovražnikov, je dejal dr. Stojadinovič v govoru v skupščini, in je ta izjava ob času, ko trepečejo skoraj vse meje Evrope, zvenela še preskromno. Nimamo sovražnikov, je premalo povedapo. Zdravljenje se je začelo pri Bolgariji. Že pokojni kralj Aleksander je zasnoval potek zdravljenja, toda sodelavci, ki so se zbrali okoli njega, so bili premalo rodoljubni, preveč strankarsko zagrizeni za tako velikansko delo. Sedanja vlada je ponudila roko Bolgarski in Bolgarija jo je sprejela. Danes smo najboljši prijatelji. V državo je prišel dih svežega zraka in po Evropi so se radovedno spogledali. Napram Italiji se je razorožila meja, ki je bila brez dvoma za Jugoslavijo najbolj nevarna. Na Jadranskem morju smo postali svobodni solastniki velikega morja, ki nas veže s svetom. Ob istem času so se zgrudile tudi vse sovražnosti na albanski meji. Novo življenje je zadihalo v državo, osvežilo gospodarstvo in prineslo prijeten oddih narodnim manjšinam. "Evropa kar ni hotela verjeti in mnogo obrekovanja se je zlilo nad našo državo, ki pa je brez ozira na klepetanje okoli nje šla naprej po začrtani poti. Za Italijo je prišla na vrsto nemška meja. Jugoslovanska vlada se je svoje dni trudila, da bi bila prišla z Avstrijo do boljšega razmerja. Če do tega ni prišlo, ni bila krivda pri naši vladi. "Pretekli mesec je pokazal, on sam in drugih dokazov ni treba, da je bila naša zunanja politika zares državniško modra, zares jugoslovanska, ker je dosegla, da smo skoraj edina država v Evropi, ki se ji ni treba bati novih sprememb in ki se lahko ponaša, da nobenega starega prijatelja ni zgubila, ničesar od svoje svobode žrtvovala, a si pridobila priznanje in spoštovanje velikih držav. To imejmo pred očmi, kadar bomo ocenjevali zasluge' vlade za življenje Jugoslavije." Oglarjev list je oni dan prinesel v uredniškem članku med drugimi tudi tele značilne besede: "Simpatije zavednega slovenskega delavstva so na strani republikanske Španije, na strani njenih junaških borcev, in na strani kitajskega ljudstva, katerega skušajo do golega sleči zavezniki laškega in nemškega fašizma, ki sta vzora vseh prodanih časnikarjev. Zavedno slovensko delavstvo spremlja herojske borbo španskih lojalistov z željo, da se jim bo prej ali slej posrečilo, iztrebiti svojo deželo fašistične kuge, ki jo širi po deželi generak Franco, nad čigar glavo počiva papežev " apostolski blagoslov.. ."' To so seve prazne fraze, ki sicer ne pomenijo nič, ampak človek se vseeno nehote vpraša: kaj ne bi bilo priporočljivo, če bi bili fantje vsaj majčkino tudi na strani edine demokratske države na svetu, Zed. držav, kjer so nam dali kruha in streho? Piše L. Šeme Poročano je že bilo, da priredijo Združeni mladinski pevski zbori svoj veliki koncert dne 18. septembra v S. N. Domu na St. Clair Ave. V zvezi s tem koncertom pii dolžnost veleva, da apeliram na starše mladih pevcev in sicer: Program za jesenski skupni koncert imamo začrtan. Bo zelo obširen. Izvajane bodo težke pesmi. Nekaj celo petglasnih. Moj cilj je vedno, da je program izvajan kar moč najboljše pod danimi razmerami. Tako, da so poslušalci zadovoljni, odbor in starši pa ponosni na svoje male. A da se to doseže, je treba vaj. Takih vaj, da mladina z zanimanjem sledi pouku. Pomlad je tu. Zunaj vabljivo sonce. Pride poletje, vroči dnevi. Le senco in hladno vodo bo mladež iskala. Razumljivo. Počitnice. Igre. Vse to mora imeti mladina. In vse to tudi lahko ima, ne da bi bilo treba zamujati pevske vaje. Kajti pevske vaje so samo enkrat na teden za vsak zbor in to samo dve uri. Namreč, stvar je ta, da za one, ki nimajo polnega navdušenja za slovensko kulturo, vedno kaj pride, da jim ni moč redno hoditi na vaje. Pozimi mraz, ali me-tež. V jeseni preveč domače naloge, poleti igre itd. A poleg tega moram reči, da jih je veliko, ki niso še niti ene vaje zmu-dili po malomarnosti. Sedaj ne bo šole, ne domače naloge, torej se lahko odtrgajo za dve uri od igre in kopanja ter pridejo na vajo. Seveda, pri tem je pa dolžnost staršev, da svoje resno opozore z naročilom, da gredo pravočasno na vajo. Kolikokrat so se mi v pre-tečenih poletjih oproščali, lepo in odkrito in sicer: "Igrali smo z žogo in sem čisto pozabil. Kopale smo se in sem se prepozno spomnila, potem pa nisem hotela iti," itd. Kako naj bi jim zameril, saj moram vendar upoštevati mladostno omahljivost, razigranost in brezskrbnost. Zato apeliram na starše, naj vsak svoje vzpodbuja za boljši uspeh jesenskega koncerta. Saj je nam vsem znano, da ako ne bi naši starši nas vzpodbujali, bi bilo tudi bolj po naše. O prav nič boljši nismo bili od današnjih mladcev. Apeliram na one starše, ki poznajo svoje male, da se radi včasih "izmuznejo," naj se vedno informirajo, ali je bil na vaji, ali ne. Cenjeni starši! Brez vašega sodelovanja ni mogoče ničesar uspešnega ustvariti na kulturnem polju. To vem, sem in bom poudarjal. Upoštevati je treba, da mladina ni čisto naša, slovenska. Da je v Ameriki vzgojena, v ameriških šolah in da ne moremo od nje zahtevati polno zanimanje za slovensko kulturo. Zato pa se potrudimo, da jim damo smisla za njo, ko-, likor se pač storiti da. In starši lahko največ prilijejo onemu, ki nima celega zanimanja, to pa v obliki, ki je najbolj dostopna otroku, kar starši sami najbolj dobro vedo. Ako hočem iskreno reči (to pa samo odraslim na uho, da se ne prevzamejo), da pretežna večina mladih pevcev ima polno zanimanja, le še opore jim je potreba. Tako da če bo šlo tako naprej, ni bodočnost Slovencev še tako slaba v Ameriki. A to je sedanjost. Bodočnost je pa druga. Mi se zelo radi tolažimo : "Ne bo še slovenski rod v Ameriki zamrl." To je dobra tolažba, ki nam bo mogoče v kvar. Dragi starši in cenjeni či-tatelji, tako nepričakovano zna nastopiti mrtvilo, če ne bomo vsi skrbno na straži, da si niti ne mislimo. Dobro naj vsak opazuje in je vsaka razlaga odveč. Vsi odgovorni faktorji, vsi, ki zavzemajo vodilna mesta, ves narod sploh, je dolžan posvečati največjo pažnjo mladini vse vprek, in tudi Združenim mladinskim zborom, kajti najmanj bom dopustil, da bi se kdaj valilo krivdo na to "današnjo" mladino, ker jo poznam in vem, da želi biti slovenska, a če si mora iskati kar ni dobila in če si bo mogla iskati drugje, kar ni dobila pri domačem gnjišču, čigava krivda bo? -o- Pozdravljena, mati domovina! K nam barčioa po morju plava, že rožice pri nas cveto, ves vrt hiti v bujno cvetje, kmalu domovina pri nas gostovala bo. Vsi se pripravljamo na slavnostna in zgodovinska dneva, 14. in 15. maja ob priliki uradne otvoritve Jugoslovanskega kulturnega vrta v Clevelandu. Ponosna na ta zgodovinski dan je tudi naša rojstna domovina. Tudi ona bo prihitela k svojim izseljenim otrokom v novo domovino, kjer bo v osebi našega slavnega gosta, dr. Adlešiča, župana naše bele Ljubljane in njegove soproge, reprezentirana nikdar nam pozabljena Slovenija. Srčno pozdravljena, dobrodošla v naši ameriški Ljubljani! Tako ti kličejo tvoji zvesti sinovi in hčere, tebi o mati domovina. Vemo, da.bo z Vama v' duhu prihitelo tisoče mater in očetov, ki prožijo svoje trudne in izmučene roke čez široko morje v pozdrav svojim ljubljencem v tujini. Kakor jih je tisoče doma, ki bi radi pozdravili svojce v tujini, tako težko čakamo tudi mi ameriški Slovenci naša slavna gosta. Težko čakamo, da pozdravimo sina, katerega si nam poslala, ti, C1 mati domovina. Da smo ti zvesti, je živ dokaz pravkar izdelan Jugoslovanski kulturni vrt, katerem je skrita vsa ljubezen jugoslovanskega naroda do naše nepozabljene Jugoslavije. Naš Jugoslovanski kulturni vrt pravkar hiti v bujno cvetje, v katerem se skriva tudi bodeče trnje, ki" skrito bode, včasih prav do srca in takrat se vname še večje vefselje do narodnega dela za povzdigo jugoslovanskega imena. Ponovno naglašam, da je v tem narodnem vrtu skrita vsa ljubezen našega naroda do rojstne domovine Jugoslavije in sicer dozdaj od bratov Srbov in Slovencev. Krvavo zasluženi denar so darovali, vsak po svoji moči, da so si postavili tako lep narodni spomenik, ki nam bo vsako pomlad nanovo obujal spomine na cvetočo mladost in domovino. Ah, kako lepa je mladost! Veselo srce nam napravi srečnega in mladega. Sedaj pozabimo na vse naše težkoče, katere smo imeli z zgradbo kulturnega vrta. Dostikrat smo bili poniževalno zasmehovani, toda kot pravi narodni vrtnarji smo šli preko vsega. Zvesto so nam bili ob strani naši bratje Srbi, ki so prispevali svoj delež za vrt. Tudi oni se veselijo tega slavnega dneva, kajti korporativno se bode udeležili naše slavnosti dne 15. maja. Dobrodošli! Veselite seznami vsi! Danes naj bo odpuščeno od moje strani vsem onim, ki so rušili naše narodno delo. Pozabimo! Nikdo ne sme biti ta dan doma, vsi na plan k častnemu sprejemu v soboto ob štirih popoldne v SND na St. Clair Ave. V nedeljo pa stopite v povor- ko, ki se bo pomikala izpred SND proti vrtu, kjer se nahajajo naši slavni možje, Baraga, Gregorčič', Cankar, Njegoš, ki pričajo tujemu svetu našo jugoslovansko kulturo v Ameriki. Srčno ste vabljeni vsi Jugoslovani. Veselite se z nami tudi tisti, ki mogoče mislite, da niste dobrodošli, mogoče niste bili povabljeni. Pridite vsi, vsi ste dobrodošli, kajti vrt je nas vseh. Naj bo dan 15. maja dan slave, dan dela, dan miru in sprave, kajti Kristus je rekel: ljubimo se med seboj. Srčno pozdravljeni in dobrodošli vsi v nedeljo 15. maja v Jugoslovanskem kulturnem vrtu v Clevelandu. Marion Kuhar, gl. blag. JKV. -o- Zabava v Euclidu Tem potom bi rada povabila na zabavo, ki jo priredi društvo sv. Cirila in Metoda št. 191 KSKJ v sredo večer v Društvenem domu na Recher Ave. Ob sedmih zvečer bo kratka seja za članstvo, takoj po seji se pa prične ples, za katerega bo izvrstna Pecon godba proizvajala krasne komade, da se bo vse vrtelo. Za vse to bo vstopnina 25 centov. Pa to še ni vse! Pri vsaki mi-bo eden deležen tudi lepega zi dobitka. Zraven bo pa še prost prigrizek. Sedaj vidite, da se je vredno malo potruditi in priti v Društveni dom v sredo. Tudi marjašalo se bo. Ako pride naš prijatelj z Rožnika, mu preskrbimo prav izvrstne pomočnike. Tudi Mr. Zupan in Mr; Pire naj prideta, jima bomo pripravili najboljši radič, kar ga premore bela Ljubljana. Vsega bo v izobilju, za jesti in piti. Zato ne zamudite tako lepe prilike. Na svidenje v sredo večer 11. maja ob osmih zvečer. M. Ropret. -o-- Dobrodošla gosta v Sonce je vroče pripekalo zadnjo sredo in naša armada se je držala bolj sence, ko je napravila naskok na leteče golobe. To je bila naša prva strelska vaja na prostem in vse kaže, se reče, če bo šlo tako naprej, da bo v Ameriki glinastih golobov zmanjkalo v kratkem. Precej lepa udeležba je bila na prvi dan. Doma so ostali le tisti, ki so sadili fižol in okopavali solato. Lahko pa rečem, da jim ni bilo tako prijetno kot nam. Vroč dan je bil najbrže kriv, da se nam je sodček tako hitro posušil in smo morali po drugega. Malo je bil pa kriv temu tudi imenitno spečen prašiček, ki se je svetil v sončnih žarkih in pomagal k boljšemu življenju naših hrabrih strelcev, ki so prišli na strelišče onemogli in žejni. Domov so šli pa na ko-rajžo in s postrani pomaknjenimi klobuki. Ne vem, če smo imeli kaj seje ali ne. No, saj to ni važno. Prav dobro se pa spominjam koncerta, ki sta ga nam priredila cowboy, ki ga je pripeljal s seboj naš član Clark in pa naš Plešec. Cowboy je igral na orglice, Plešec pa na citre. Pa da ne bo kdo mislil, da je bil ta cowboy tukaj iz naših gmajn. Ne, bil je importiran tam iz daljne Oklahome, če ni bil mar iz Texasa. Akrabolt, je bila to Pittsburgh! Pittsburgh, Pa.—Vse zavedne Slovence, Srbe in Hrvate oziroma Jugoslovane v Pitts-burghu in okolici se vljudno vabi na nač počastili banket, katerega se priredi v počast našima gostoma, dr. Jurij Adlešiču, županu bele Ljubljane, in njegovi soprogi. Banket bo prirejen v torek 17. maja ob osmih zvečer v Slovenskem domu na 57. cesti. Cena vstopnicam za banket ni pretirana in vsak lahko pri de, da pozdravi naše goste in rojake iz stare domovine. Vstop nice se dobe pri sledečih: v žup nišču pri Father Kebetu na 57. cesti, Math Rogina v Slovenskem domu na 57. cesti, John Balkovec, 54. cesta in Butler St., Frank Ferenchak, 5336 Butler St., Mike Zugell, 5117 Butler St., Peter Balkovec, 4938 Hatfield St., Math Pavlakovich, 4715 Hatfield St., Joseph L. Ba-horich. Prosi se vsa društva in društveno članstvo, da se gotovo udeleži te pomembne prireditve. Pokažimo, dragi rojaki, da vemo čislati našo slovensko kri in rojak rojaka oziroma Jugoslovana. ' Rojak dr. Jurij Adlešič in so proga prideta sem v Pittsburgh v torek 17. maja ob eni uri popoldne, kjer bopajprej častno sprejet na pittsbiirški univerzi, ali kakor se nazivlje Cathedral of Learning, zatem bodo obi skali našega župana Cornelius Scully v City-County Building, kjer bo naš župan izročil gostoma ključe mesta Pittsburgha, kot dobrodošlima gostoma iz stare domovine. Zvečer se pa pripravite, da sprejmemo naše rojake tudi mi častno in dostojno v Slovenskem domu na 57. cesti. Joseph L. Bahorich. muska, da se reče. Saj bi bili plesali, če bi bila bolj ravna tla in če bi bile naše noge bolj trdne v glidih. Tako smo pa samo ginjeni poslušali, pritrjevali in vasovali pri sodčku, da mu ni bilo dolg čas. Niti Hitler se nima pri Mussoliniju tako imenitno, kakor smo se mi imeli v sredo na farmah. Zato pa, fantje, ob sredah popoldne, zaprite svoje štacune in prihite na Močilnikarjevo farmo. Tam se boste urili v streljanju in drugem, ki je koristno za to življenje. Streljali smo pa takole: Sepic .................... 19 Plešec .................. 14 Mandel ............. 19 Clark.................... 7 Lampe.................. 15 Sober..................- 16 j Dolenc.................. 15 Janževič .............. 19 Oven .................... 6 Jazbec.................. 19 j Zabukovec .......... 18 ) Klaus.................... 13 Kastelic................ 12 Mlakar ................ 22 ' Sershen .....-.......... 19 Hoffart ................ 14 Setina .................. 4 Podpadec ............ 10 Vse skupaj lepo pozdravljam in vas kličem v sredo na strelišče. Chas. Lampe, manager. IZ PRIMORJA —Dela za elektrifikacijo Goriške. Na Soči pri Sv. Luciji in Desklah so pričeli z delom za ogromne električne centrale. Pri Desklah pa so zadeli na neprimeren teren, tako da je ves prvotni načrt skoro propadel in treba je bilo iskati novega načina rešitve vprašanja elektrifikacije. Odločili so se, da bodo prevrtali goro Sabotin in napeljali skozi ožji rokav Soče, ki bi tako prišla na dan pod vasi Sne-žatno v Brdah, se nadaljeval po dolinici mimo spodnjega Cero-va na Preval. S tem bi bil ustvarjen precejšnji padec, ki je potreben za pogon turbin, poleg tega pa imajo namen istočasno ustvariti umetno jezero, ki bi segalo od Blankiža pri Moši do Krminske gore in Medane. Je zero naj bi služilo predvsem za namakanje, pa tudi kot nova letoviška privlačnost. Pri Blanki žu in Krminski gori bi morali napraviti 20 m visok zid, ki bi dolino zajezil. Pod to jezero bi prišlo preko 70 kmetij in mnogo sedaj rodovitne zemlje. Baje pa se je tudi ta načrt skazil, popolnoma slučajno. Ko so namreč kepali temelje za jez, so prišli do izvora metana. Takoj so pričeli raziskovati zemljo in zvrtali v bližini Kaprive 6 globokih jam, da bi preiskali teren. Ker je s tem padel ves prejšnji načrt začasno v vodo, so sedaj vsi nervozni v pričakovanju, kaj bo s temi novimi odkritji, do ka terih so prišli povsem slučajno. Neki delavec je namreč odvrgel gorečo vžigalico in nenadoma se je dvignil s tal ogromen plamen, ki so ga le s težavo pogasili. Da se na bi zgodile kake nesreče, so vse zemljišče zavarovali, dokler ne bo znan rezultat raziskovanj. —Prihranki delavcev, ki služijo v Abesiniji, so znašali v marcu, in sicer za one delavce, ki so iz tržaške pokrajine, 192,-063.55 lir. To vsoto so tudi prejeli njihovi svojci. Vsega: skupaj so ti delavci do sedaj poslali domov od svojih prihrankov 5 milijonov 755,095.55 lir, in sicer le v naše pokrajine. —V "Arsii," premogokopu, ki leži blizu Labina in kjer se nahajajo velike zaloge premoga, je bila v nedeljo fašistična slovesnost, katere se je udeležilo okoli 1,200 članov "Dopolavora" iz Trsta. Marjanca Kuharjeva: Jugoslovanski kulturni vrt O j le šumi, vrt jugoslovanski, v domovini prek morja; mislimo, da pesem znano / bomc peli vsi iz srca. ,1 Daleč plove misel meni, čez planine in ravnine, saj ta vrt je naš zeleni, , ki pred nami zdaj šumi. Oh, ko bile tu bi rodne trate, ki jih lepših nima svet, polja in vrtovi plodni, pozdravljamo vas v duhu spet. Šumi, šumi, vrt cvetoči, o ljubezni mladih let; kaj ti veš, kako je meni, ko medlim na tujih tleh. Če verjamete al' pa ne "O ti preteti tiskarski škrat!" včasih vzklikne cenjena naročnica, kadar je le predebela med novicami,'ki jo povzroči oni slavni in toliko preganjani tiskarski škrat, ki včasih meša med vrstami, da ni že nikomur več podobno. \ Ampak tisto ni še nič. Poslušajte, kaj je napravil nekoč tiskarski škrat iz nekega poročila o koncertu v trgu Kurji vasi-Takole se je glasilo tisto poročilo v listu: Dno 3. februarja tega leda se je v naši visoko kulturni K«1"' ji vasi vrtil pivski koncert, ki Je zijajno uspel. Pričetek je pil pol 8 h zvečer. Dvorana je bila napito bolna. Najprej je zap1 žentki glas nerodno pesem 1 pa jaz ..." Navdušeno občinstvo je borno ploskalp. Zotetfi je pil Joža P. Njegov kravm bas je nudil lep ubitek. Nar zadnje je zajel moški zbor * dro vode." Psi so ploskali, da se je dvorana skoraj požrla. Po konceptu je storil na oder še g. župar in pričel tovori«-"Vragi obrani! Mast mi je, 8°' voriti tako mastnim Najprej vas porivam, da zaK -čimo našim pavcem in revka trikrat: Slaba,!" — In zaorU je kakor gram: "Glava! Slaba- Slana!" • - ^ • i. »Ljuti G. župar je se dejal. w>(i, pivke, H tako nakre.1 • pivci m nato pa je bil koncert pri v rag11- PO DEŽELI ŠKIPETARJEV Po nemškem Izvirniku K. Maya Ko so me peljali mimo nje- ga, me je nahrul: "Česa iščeš tod?" "Z Murad Habulamom bi sem Omar ju, naj me pelje dalje. Moj molk je Habulamovo jezo še huje podkuril. Stopal rad govoril," sem dejal mirno, je za vozičkom in iz ust so se Ni mi pogledal v obraz, bal mu sipale grožnje, take divje, se je urokov. Tudi prste je raz-1 da bi sledu ne ostalo o nas, če krečil in videti mu je bilo, da bi se dale uresničiti, JOŽ»; GRDINA: PO ŠIROKEM SVETO Kako zanimiva so njegova1 sv. Pavla. Od požara je ostal berila in pisma, v katerih uči, bodri, svari. O vseh raznih važnih stvareh razpravlja: o Cerkvi, o službi božji, o oblasti, de- prednji del cerkve z apotolo-vim grobom. Cerkev sv. Pavla je potem zopet krasno obnovil papež Pij vištvu, zakonu in neštetih po- IX., ki je z darovi celega sveta bi se nas bil najrajši prej ko slej iznebil. "Ne moreš govoriti z njim!" "Zakaj ne?" "Spi." , "Zbudi ga!" "Ne smem." "Pa jaz hočem, da ga zbudiš!" "Tisto mene nič ne briga." "Zapovem ti!" "Ti meni ne zapoveduješ!" Mignil sem Halefu. "Bič!" Komaj sem zjnife-č.arobno besedo, že je plos$nil Halefov bič kljubovalnemu Humunu po hrbtu. Kar zvijal se je. In Halef je kričal nad njim: "Kdo ti ne zapoveduje, ti sirovež -r-? Povem ti, vse dežele sultanove in vobče vsega sveta morajo ubogati mojega ef-fendija, kadar sem jaz poleg, jaz, ki sem kakor rjoveč lev v primeri s teboj, ti — ti kihajo-ča glista!" Gosto so padali udarci, zaman se je branil Humun. Tulil pa je, kot da ga na raženj nabadamo. Po vsem gradu je odmevalo. Končno je bilo Halefu dovolj. Odnehal je, pa z dvignjenim bičem vprašal: "Ali pojdeš budit starega grešnika?" "Zatožil vas bom! Odrli te bodo, pri živem telesu te bodo odrli!" je tulil in zbežal. "Slaba nam bo predla!" se je bal Janko. "Kaj še! Ne bojimo se teh ljudi! Danes je velik praznik, praznik bastonade se imenuje. In obhajali ga bomo z največjo pobožnostjo." "Praznik bastonade — ? O takem prazniku pa še nisem čul!" Z veseljem se je vtaknil Halef vmes: "Danes boš zvedel za njega! Gospod, veliko, krasno besedo si povedal! Veseli te bodo ver- nemudoma prinesite klop bo-niki in radovali se bodo tebe stonade!" . zveličani vseh zadnjih treh) Služinčad je? jadrno ubogala. Humun in Suef sta se po- Ko smo prišli pred vrata sprejemne sobe, jih je mislil Halef odpreti. Pa Habulam se je postavil pred nje in kričal: "Nihče ne sme vstopiti! Pre-povem vam!" "Ti —?" se je smejal Halef. "Ničesar nam ne boš prepovedal!" "Najvišja policijska in sodna oblast v Kliseliju sem!" "No, potem smemo Kliseliju čestitati! Ce najvišja policijska oblast krade, ropa in mori, kaki bodo šele podložniki! Umakni se, sicer te poljubi moj bič, pa tako, da bo plosk-nilo!" Dvignil je bič in ker se Habulam le še ni umaknil, ga je cšvrknil, da je odskočil gibčno in naglo kakor najboljši cirkuški telovadec. In kričal je, da je zvenelo po ušesih: "Udaril me je —! Udaril me je —! Allah je videl in vi vsi ste videli! Zgrabite ga, po-derite ga na tla, zvežite ga!" Tako je vpil hlapcem. Pa nobeden se ni genil, niti Humun in Suef ne. Halef se vobče ni zmenil za nje, odprl je in vstopil. Očko in Omar sta porinila voziček skozi vrata. Habulam je planil za nami, za njim se je rinila služinčad. Sredi sobe je obstal in kričal: "Nečuvena predrzost — ! Najstrožje vas kaznujem!" "Nimaš nas pravice kaznovati!" "Najvišji sodnik sem v Kliseliju! Ko j bomo zaceli z zasliševanjem. Jaz in Humun, moj služabnik, midva sva to-žitelja in jaz sem obenem tudi sodnik. Moji služabniki pa so priče." Obrnil se je k svojim ljudem. "Postavite se pred vrata, da nam obtoženci ne uidejo! In i ' dobnih vprašanjih. Iz vsega njegovega pisanja in govorov odseva tista odločnost in možatost. Kakega polovičarstva in pa bojazni on ne pozna. Jezusa je neizmerno ljubil, On mu je bil vse in od Njega je dobival toliko tolažbo v velikem trpljenju in trudu. Jezus sam se mu je večkrat prikazoval, ga učil in mu dal tudi videti oni kraj, kjer bo za svoje veliko delo prejel neizmerno plačilo v nebesih. To je sv. Pavla bodrilo k še večjemu delu za duše. zopet postavil svetišče sv. Pavla. Med odličnimi darovalci za to cerkev sta bila ruski car Nikolaj I. in egiptovski paša Meh-med-ali, ki sta darovala dragoceno kamenje za stebre, ki kra-se svetišče in grob apostola narodov. Tlak v tej cerkvi je iz finega kamna, ki je tako svetel in gladek, da še človek vidi v njem. Res, krasno svetišče, ki je dostojno za tega velikega apostola. V prečni ladji na levo smo si ogledali kapelo, v kateri je sv. Zdaj počiva, ta nikdar ugna- Ignacij Lojola s svojimi prvimi ni apostol v prekrasnem grobu, ki se nahaja v tako krasnem svetišču, ki je zemeljski dom sv. Pavla. Semkaj ga je dala pokopati pobožna in bogata gospa Lucina, ki je bila učenka tega tovariši napravil slovesne obljube pred sv. razpelom. Potem smo si ogledali to svetišče od enega konca do drugega ter se divili krasnemu umotvoru in pred odhodom še enkrat stopili pred apostola. Njeno zemljišče je to ] njegov grob, ter se priporočili bilo, pa ga je odstopila za grob i pri prošnji sv. Pavla. Potem smo svojemu učitelju, potem ko jeise poslovili od prijaznih oo. be-padla njegova glava pod rablje- j nediktincev, ki upraljajo cerkev vim mečem. Za časa preganja- sv. Pavla. Zelo so prijazni in nja kristjanov je bilo trupjo sv. I postrežljivi ti sinovi sv. Bene-Pavla prenešeno v katakombe,1 dikta. Od tu smo šli še nekoli-kjer je počivalo s truplom sv.1 ko po Ostijski cesti, nakar smo Petra. Potem pa je bilo zopet zavili na levo po Laurentinski prenešeno nazaj, na kraj, kjer j cesti in čez pole ure smo dospeli se še sedaj nahaja. Nad grobom do "Treh studencev (Tre fon-sv. Pavla je dal cesar Konštan-j tane), kjer je morišče sv. tin postaviti cerkev, ki je bila 1 Pavla. pa majhna. 50 let pozneje je j Že od daleč smo zagledali pa pričel cesar Teodozij staviti! prijazni samostan, kjer stoji novo veličastno cerkev, katero ' opatija francoskih trapistov, je dokončal cesar Honorij. Ta tam se nahajajo tri cerkve in veličastna cerkev je stala vse'sicer: sv. Vincencija in Anasta-do leta 1823, ko jo je 15. julija zija, potem Matere božje pri uničil velik požar, ki je nastal j nebeški lestvici, ki se imenuje vsled malomarnosti nekega kle-1 tudi cerkev sv. Zenona, in cer-parja. • Papež Pij VII. je tisto 1 kev obglavljenja sv. Pavla, noč ravno umiral, a se mu niso | Gozd vitkih pa kpšatih eukalip-upali povedati-, da* gori'cerkev tin nas pozdravi, ko stopimo na znameniti kraj, po katerem so 29. junija leta 67 gnali sv. Pavla, da izvrše smrtno obsodbo na ukaz cesarja Nerona, ki je Pavla obsodil, da mu rabelj odseka glavo. Po tem kraju je korakal uklenjen veliki apostol. Sredi vojakov je stopal, a še je vršil svojo veliko apostolsko službo. Spotoma, ko so ga gnali, ga poprosijo, naj jim pove kakšen je tisti kralj, ki mu kristjani tako zvesto služijo, da rajši smrt pre-trpe kot pa da bi ga zatajili. Sv. Pavel jim navdušeno pripoveduje o Kristusu, nakar ga poprosijo, da jih sprejme med Kristusove vojake. Medtem je pa poslal Neron dva vojaka z ukazom, da pospešijo pot na morišče. Prišedši na morišče so sv. Pavla še bičali. Tako je apostolu še preostajalo, da izpije grenki kelih trpljenja do dna. Tolikokrat je že bil bičan radi Jezusa in tudi sedaj še je moral nastaviti svoje izmučeno telo rabljevim bičem. Nato je prišel zadnji bridki trenutek. Sv. Pavel še enkrat blagoslovi okoli stoječe, si zaveže oči s črnim pajčolanom, katerega mu je dala na njegovo prošnjo slepa gospa Plavtila, ter udano poklekne, rabelj je pristopil, dvignil meč, ki je zdajci siknil po zraku in glava apostola narodov je krvaveč padla na zemljo. Pripoveduje se, da je glava sv. Pavla, ko je bila odsekana, trikrat odskočila od zemlje in na teh treh mestih, kjer je odskočila, so privreli iz zemlje trije studenci, katere kažejo še danes v cerkvi obglavljenja sv. Pavla. Odtod tudi ime "Pri treh studencih" ali Tre fon-tane. tukaj spominjali sv. Pavla, čigar mučeniška kri je tukaj pojila zemljo cesarskega Rima. Od tu smo šli v malo okroglo cerkev "Pri nebeški lestvici," v kateri je nekoč maševal sv. Bernard, katerega je leta 1128 poklical papež Inocenc II., da bi tukaj ustanovil cistercijski samostan. Med daritvijo sv. maše je sv. prerokovih nebes! Končno končno boš pokazal, da si kras moškega spola in junak vseh junakov! Moje mišice pa se bodo spremenile v kače in moji prsti v škarje rakov. Divjal bom nad roparji in besnel nad morilci. Tuljenje bo šlo po Kliseliju in jadikpvanje po sinovih zločincev. Jokale bodo matere in hčerke tistih, ki imajo slabo, vest, tele in sestre zločincev si bodo pulile lase in trgale paj-čolane. Maščevanje odpira svoje žrelo in pravičnost si brusi kremplje. Kajti tule stoji sodnik z biaem osvete v roki, junak dneva bastonade, hadži Halef Omar ben hadži Abu '1-Abbas ibn radži Dawd al-Go-sara!" Bič je vihtel v rokah, s po-vzdignjenim glasom je govoril in obraz mu je žarel. Govoril je navdušeno in z zanosom, kakor človek, ki se zaveda, da je poklican v reševanje svetovno važnih zadev. Humun se je zlagal, ko rekel, da Habulam spi. Ko smo krenili k vratom sprejemne sobe, nam je prihitel naproti in me ves besen nahrul: "Človek, kako se d r z n e ž udariti mojega služabnika —? Vse vas dam do krvi pretep-sti!" Ni bil sam. Humun je prišel z njim in Suef. In za njima se je gnetlo še pol tucata hlapcev in dekel. Nisem mu odgovoril, mignil stavila poleg njega, eden na desno, drugi na levo, nekaj hlapcev je stopilo k vratom, dekla pa je pohitela po "klop bastonade." Habulam je sedel. Tudi Humun in Suef sta morala sesti. "Vidva sta prisednika! Potrdila bodeta mojo razsodbo." Take resne obraze so na mah kazali, da bi se jim bil najrajši na glas nasmejal. Halef mi je šepnil: "Gospod, ali bomo res molčali k tej komediji —? Sramota je za nas, da se damo pred vso služinčad j o tako za norca imeti!" "Pa se vkljub temu prav krasno zabavamo! Le nič se ne boj! Kolikokrat smo že sta li pred sodnikom in vsikdar je bilo še tako, da smo bili nazadnje mi sodniki, sodniki pa obtoženci. Tako bo tudi danes." "Tiho!" me je nahrul Habulam. "Obtoženec mora molčati, kadar stoji pred sodnikom. Janko, Anka, kaj stojita tam pri zločincih —? Odstopita ! Pregrešila sta se zoper moja povelja, kaznoval vaju bom." Res prava komedija je bila! Do zob smo bili oboroženi, Habulam in Suef vsaj sta vedela, da se nikogar ne bojimo, pa si je stari grešnik še domišlje-val, da se mu bomo molče in brez odpora pokorili —. (Dalje prihodnjič) h i l- . fn 4 bf t- J t ~ ••■ ' .' ". ; "ipi? " ' v : - ' piiu V: ~ mm ■ m Francoski minister ski predsednik Daladier pravi, da mora prej ustvariti zaupanje naroda, predrto bo vprašal za novo posojilo vladi. Mr. in Mrs. Arthur L. Bernstein, očim in mati filmskega igralca Coogana, ki ju je tožil za $4,000,000, kar je zaslužil kot filmski mladoletni igralet, pa ni videl od tega nobenega centa. Kalifornijska'postava pravi, da ves clenar, kar zasluži mladoletni, pripada staršem. Z velikim spoštovanjem smo stopili v cerkev obglavljenja, ter pokleknili na kraj, kjer je klečal sv. Pavel, ko mu je rabelj odsekal glavo. Tukaj je veliki apostol dokončal svoj tek, ter od tu odhitel po venec zmage v nebesa, odhitel po krono, katero si je zaslužil. Kako lepo pa proroško je zapisal v svojem pismu na Timoteja: "Moja kri se že preliva in čas moje smrti je blizu. Dobri boj sem bojeval, tek dokončal. Pripravljena mi je krona." V resnici je prav upravičeno mogel tako zaklica-ti veliki apostol, ki je storil vse, kar mu je Jezus naročil, vest mu ni prav ničesar očitala, da je kaj zanemaril. Zato je mirno brez bojazni pokleknil, v hrepeneju, da čim hitreje meč preseka nit, s katero je bil še privezan na zemljo, ter ga tako oprosti zemeljske ječe, da pohiti k Njemu, ki Ga je tako ljubil. Lepo predočuje ta dogodek velika slika v oltarju, ki kaže obglavljenje sv. Pavla. Apostol, kateremu je odsekana glava, še kleči, na hrbtu ima zvezane roke, iz odsekanega vratu pa teče na zemljo kri, nekoliko proč pa leži na tleh apostoiova glava, ki je obrnjena proti nebesom. Poleg/trupla stoji rabelj, ki je sko-ro prestrašen nad prizorom za krilil z rokami po zraku, ter mu je pri tem padel na tla meč, ki leži poleg trupla, nekoliko v stran pa gledajo ljudje. Nad tem prizorom pa je odprto nebo, iz katerega hiti na zemljo nebeški poslanec, angelj, da sprejme dušo sv. Pavla. Tako ta prizor predočuje smrt sv. Pavla, ki je bil velik v življenju, a še večji ob smrti, predočuje dogodek, ki je bil največji za sv. Pavla, ko je bil rojen za nebesa, kamor je odhitel v družbi nebeškega poslanca. Stopili smo k trem studencem, ki so ob znotranji steni v cerkvi, ter pili vodo, katero smo zajemali s zato pripravljenimi zajemalkami. Nad studenci so v steni vdolbine, ki izgledajo kot trije oltarji. Tu smo se precej časa zamudili, kajti za kraj kakor je'ta', ni škoda, če se nekaj časa navrže. Živo smo se vrsti bo tudi vprašanje avstrijskih Židov in enaki delikatni predmeti. <*-o- Homer Martin v boju kot predsednik avtne unije Detroit, 10. maja. Tu se je sestal včeraj eksekutivni odbor .unije avtnih delavcev v Ameri- Bernard videl v prikazni M je podružnica C. I. O. organizacije. Namen zborovanja je odstraniti predsednika Homer Martina iz njegovega urada. Martin, ki je bivši protestantov-ski pastor- in ki je bil eden najboljši organizatorjev C. I. O. organizacije, je baje neuspešen v svojem uradu, da skuša diktirati organizaciji in da so pod njegovo upravo nastale razne nerednosti pri organizaciji unije avtnih delavcev. Med nasprotniki Homerja so enako konservativni kot radikalni elementi, ki sc se združili v eno stranko v namenu, da vržejo Martina iz urada. V uniji avtnih delavcev že dolgo ni miru. Neprestani notranji boji, katere povzročajo večinoma komunisti, so povzročili, da je od prvotnega članstva, ki je štelo 400,000 delavcev, ostalo jih še nekako 200,000. Glavni eksekutivni odbor unije šteje 24 članov, in če jih 13 glasuje proti Martinu, se bo moral odpovedati predsedništvu. -o- Mrtvi sin se je vrnil za materinski dan Masonville, Pa., 9. maja. Na materinski dan se je zglasil v hiši svojega očeta in matere 15 let stari Donald Fiore. Prijazno je pozdravil očeta in mater, ki je padla v omedlevico. Mladi Donald je leta 1936 odšel z doma, ko je bil star komaj 13 let. "Prišel je peš v Californijo, kjer je delal v oranžnih nasadih. Starši niso vedeli, kje je sin. Lansko leto so v mestu Olive Ky., ustrelili nekega mladega fanta, katerega je Mrs. Fiore spoznala za svojega pogrešanega sina in ga dala spodobno pokopati. Toda dotični v resnici ni bil sin Fiore družine. Pravi sin se je sedaj vrnil domov in rekel, da ne bo več pohajkoval po svetu. lestvo, po kateri so šle duše iz vic v nebesa. V spomin na ta dogodek se imenuje ta cerkev "Pri nebeški lestvici." Ta dogodek je ovekovečen v onem oltarju, na katerem je svetnik maševal ter videl tisti prizor. Nato smo šli še v cerkev mu-čencev sv. Vincencija in Anastazija, kjer smo si ogledali že zelo staro cerkev teh dveh mu-čencev, katero je pozidal papež Honorij I. leta 625 ter je bila dovršena pozneje, okrog leta 1220 pa prenovljena. Ondi smo si ogledali pobožne menihe, ki so molili v cerkvi svoje običajne molitve. Ti možje so zelo pobožni ter pod strogo pokorščino. Ko jih človek gleda, šele prav vidi veliki kontrast med njimi in pa današnjim razbrzdanim svetom. Tu človek šele vidi, kaj se pravi delati za nebesa. Ker sta bila naša spremlje-valca-duhovnika iz cistercijan-skega reda, smo imeli tem več prilike, da smo si vse to ogledali. Potem smo šli v prodajalnico, kjer smo si nabrali raznih spominkov, ki spominjajo na obisk pri "Treh studencih." Pri tem tudi nismo pozabili na liker, katerega prodajajo ondi. To je svojevrstna pijača in tudi zdrava. Ta liker znajo napraviti samo trapisti in ga kuhajo iz euka-liptin, ki ondi rastejo; cena temu imenitnemu likerju je primeroma zelo nizka. Ti menihi znajo res vsako stvar obrniti v dobro in pa ljudem v korist, ter so zelo prijazni pa postrežljivi. Da so dobri gospodarji in pa zelo pridni, kaže ves okraj, katerega so tako lepo. uredili, da je prav prijetno ondi. Nekdaj je bil ta kraj zelo nezdrav in pust, ter je ondi gospodarila mrzlica. Vsakovrstna golazen, zlasti pa komarjev je bilo dosti. Z vso pridnostjo in marljivostjo so pa oo. trapisti spremenili kraj v pravcati park in so tako odstranjene vse neprilike. Ko smo si vse ogledali, smo se poslovili od tega lepega kraja, ter od prijaznih menihov, zlasti pa od kraja mučeniške smrti sv. Pavla, ter se napotili nazaj proti Ostijski cesti, kjer je veličastni grob sv. Pavla. (Dalje prihodnjič) DNEVNE VESTI Selassie še vedno na delu za svoje cesarstvo Geneva, 9. maja. Bivši abe-sinski cesar Haile Selassie je začel včeraj z obupnim bojem, da prepreči Ligi narodov, da ne prizna Abesinije kot laške kolonije. V tem mestu so zbrani državniki, ki predstavljajo skoro sleherno državo na svetu. Haile Selassie se je izjavil, da se bo boril do skrajnosti, da se Italiji ne prizna Abesinija. Bivši cesar pride osebno pred zborovanje Lige narodov, ki je bilo včeraj uradno otvorjeno. Državniki se ga bojijo, ker čutijo neprijetne posledice. Haile Selassie je zbral okoli sebe močno skupino zagovornikov, ki bodo povzročili zbo-rcvalcem Lige narodov marsikatero grenko uro. Anglija je pred kratkim sklenila prijateljsko pogodbo z Italijo in da je prišlo do te pogodbe je Anglija obljubila, da bo priznala Abesinijo Italiji: Enako namerava sedaj narediti tudi Francija. In Liga narodov se bo morala pečati še z drugimi "neslanimi" predmeti. Zastopnik Španije bo protestiral radi tujezemskega posredovanja v španski civilni vojni, enako bo protestiral zastopnik Kitajske glede Japoncev. Na Nadaljni avstrijski nadvojvoda aretiran Dunaj, 9. maja. Nemške oblasti so danes izdale zaporno povelje za aretacijo avstrijskega nadvojvode Felixa Habsburga, ki je star 20 let in je mlajši brat rud vojvode OJona, ki se je potegoval za avstrijski prestol. Nadvojvoda Felix je obtožen, da je ukradel v vojaški šoli za $900.00 srebrnine in perila, ko je pobegnil iz mesta Dunaja, ki je bilo zasedeno po nemški armadi. Obenem je nadvojvoda Felix obto-?en tudi veleizdaje. --o- Pretekli torek večer je po večletnem bolehanju v Milwaukee podlegla jetiki Mrs. Louise Adi-šek, stara šele 25 let. Pokojna je bila rojena tu, dočim so bili starši doma iz Trebelnega na Dolenjskem. Zapušča soproga in štiri sestre in tri brate. MALI OGLASI Išče se ženska srednje starosti za hišno delo in da bi skrbela za bolno ženo. Dobi prosto stanovanje in nekaj tedenske plače. Vprašajte na 641 E. 123rd St. (110) Naprodaj je gostilna s permitom za prodajo žganja. Jako ugoden prostor. Proda ae v resnici poceni. Lepo priliko imate sedaj. Zglasite se v Russell inn, 6921 Wade Park Ave., in sicer po šesti uri zvečer. (109) Naprodaj je hiša na 1193 E. 170th St., za eno družino, sedem sob, kopališče, cena samo ,$2,700. Ifiša na 1241 E. 170th St., za eno družino, šest sob, cena samo $2,-300. Vprašajte za podrobnosti na 267 E. 149th St. (May 7, 10. J3) Posebno naznanilo! Ker nismo mogli postreči vsem našim odjemalcem zadnja dva dneva naše razprodaje in ker je ta teden NATIONAL HARDWARE WEEK, se bo naša razprodaja nadaljevala skozi ta teden Ako nameravate prebarvati svojo hišo to leto, potem se vam bo izplačalo kupiti barvo ta teden in mi vam jo shranimo dokler je ne rabite, kajti prihranili si boste denar. Se vam priporočamo. ENdicott 9559 VLOGE v tej posojilnici ".j zavarovane do $5000 po Federal Savings & Loan Insurance Corporation,, Washinj-1 i ton, D. 0. Sprejemamo osebne in društvene vloge Plačane obresti po 3% St. Clair Savings & Loan Co. 6235 St. Clair Ave. HEnd. 6670 Prva, najstarejša, največja in najbogatejša slovenska katoliška podporna organizacija v Združenih Državah Ameriških, je: Kranjsko-SIovenskalS Katoliška Jednota V Clevelandu, Ohio je 15 naših krajevnih društev. Skupnih podpor Je K. S. K. Jednota izplačala tekom svojega obstanka nad $6,700,000 GESLO K. S. K. JEDNOTE JE: "VSE ZA VERO, DOM in NAROD!" Če se hočefi zavarovati pri dobri, pošteni in solventnl podpom, organizaciji, zavaruj se pri Kranjsko-Slovenski Katoliški Jednoti, kjer se lahko zavaruješ za smrtnlne, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti. K. S. K. Jednota sprejema v svojo sredo člane in članice od, 16. do 55. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta. Zavaruješ se lahko za $250; $500; $1000; $1500 in $2000 posmrtnlne. V Mladinskem Oddelku K. S. K. J. se otroci lahko zavarujejo v razredu "A" ali "B." Mesečni prispevek v mladinski oddelek je zelo nizek, samo 15c za razred "A" in 30c za razred "B" in ostane stalen, d asi zavarovalnina z vsakim dnem narašča. V slučaju smrti otroka zavarovanega v razredu "A" se plača do $450.00 in zavarovanega v razredu "B" se plača do $1000.00 posmrtnlne. BOLNIŠKA PODPOKA: Zavaruješ se lahko za $2.00: $1,00 In 50o.na dan ali $5.00 na teden. Asesment primerna nizek. K. S. K. Jednota nudi članstvu najmodernejših vrst zavarovanja. Člani in članice nad 60 let stari lahko prejmejo pripadajočo jim rezervo izplačano v gotovini. Nad 70 let stari člani in članice so prosti vseh nadaljnih ases-mentov. Jednota ima svoj lasten list "Glasilo K. S. K. Jednote," ki izhaja enkrat na teden v slovenskem in angleškem jeziku in katerega dobiva vsak član in članica. Vsak Slovenec in Slovenka bi moral (a) biti zavarovan (a) pr j K. S. K. Jednoti, kot pravi materi vdov in sirot, če še nisi član an članica te mogočne in bogate podporne organizacije, potrudi se in pristopi takoj. V vsaki slovenski naselbini v Združenih državah bi moralo mw društvo, spadajoče h K. S. K. Jednoti. Kjerkoli še nimate društva, spadajočega k tej solventnl katoliški podporni organizaciji, ustanovite ga; treba je le osem oseb v starosti od 10. do 55. leta. — Za na-daljna pojasnila in navodila pišite na glavnega tajnika: JUOU ZALAR, 508 No. Chicago Street, Joliet, Illinois. ljubi Bog zate nalašč kakega izgrebel iz zeljnika?" "Da, oče! Še vedno mi doma prav dobro ugaja in čakanja se ne bom naveličala — čakanja na pravega ženina!" Nad predrznimi, samozavestnimi besedami hčere je moral Gorenjec obstrmeti. Martin je težko sope skomignil z rameni in dejal omahujočega glasu: "Nu, da, tak 'ekstra' ženin nisem. Sem pač tak, kakor so tudi drugi." "Kdo ve?" Cila se je smejala. Nje »meh je bil nekoliko razdražen. "Kak drug, ko bi mu bila ugajala, bi me bil kdaj kje počakal in ne bi bil stopil mimo mene kar naravnost k očetu. A ti? 'Dober dan' in 'Zbogom'! In vsakih par tednov enkrat: 'Cila, kako je?' To so bile tvoje edine besede. Kar čudim se, da si se spomnil sedaj mene, ko rabiš gospodinje. Da, Martin, vem, da je rabiš. Od spomladi sem si sam na gruntu. Delo in jeza z mnogoštevilno služinčadjo ti raste preko glave. A daj si svetovati, Martin: gruntarco* ne' najmeš tako, kakor najmeš hišnico ali deklo — pri takem vremenu, ker baš nimaš nobenega dela zunaj na polju. Ali pa v soboto zvečer, ker si baš zvozil ves gnoj in imaš par minut časa za pogovor." "Ja strela!" je zagrmel Gorenjec. "Sedaj pa me je minilo potrpljenje, ti pregrešni klopotec, ti! In če si že tako slepa, da ne zagrabiš takoj z obema rokama — ali je treba potem takega človeka na mestu še žaliti?" Stari je tako valil oči, da je smatrala njegova ponižna, belolasa žena potrebnim, da prične zopet miriti. "I, ljudje božji, ježeš, je-žeš!" je vreščala, "kdo bo sedaj delal prepir? O taki stvari se da vendar v vsem miru pogovoriti. Bodite vendar pametni! In dekle pač noče!" "Takoooo? Pač ne mara?" jo je oponašal širokih ust stari. "Nu, da, pač ne mara!" je prišlo kakor slaboten odmev preko Martinovih usten. Njegov omahujoč glas je postal trden in odločen, ko je nadaljeval : "In soseda ima prav — čemu neki prepir? Ako dekle noče, potem je že vse izgovorjeno. Le še par besedic moram spregovoriti." Izrinil se je izza mize, stal vzravnan ter vrtel klobuk v žuljavih rokah. Lepe postave je bil, širokopleč, le nekoliko zastarel nedeljski suknjič ga je delal nekam trdega, neokretnega. To ga je tudi prikazovalo nekoliko starejšega, nego pa je bil v resni-vt Vse bolje mu bi bil pristo-jal vsakdanji zeleni suknjič. Med njegove mirne oči sta bila življenje in težko delo napravila globoko brazgotino. Ta brazgotina se je še poglobila in pogled teh oči je postal skoro žalosten, ko je stopil pred dekle. "Da, Cila! Dobro si pogodila: baš v takem vremenu sem prišel, ko ni bilo zunaj na polju več obstanka — in ker sem že izza dolgih tednov komaj enkrat imel pol urice časa. Je že tako: pri kmetu pride najprej delo, a šele potem veselje — pa četudi edino, katerega je od življenja pričakoval. In baš tako si pogodila prav: da rabim gospodinjo. Komaj sem se vrnil od vojakov, mi je oče umrh Letos spomladi sem pokopal mater. Tako sem bil ves čas sam in dan za dnem sem se la na nje licih. Tedaj je začula zunaj v veži živahna glasova, a kmalu zatem na dvorišču hitro odhajajoči korak. Potem je stopila Načelnica ameriške kovnice denarja, Nellie Tayloe Ross, ogleduje vzorce za nove napise na nilcljih. Novi niklji bodo kazali na eni strani Thomas Jeffersona, na drugi strani pa njegov dom v Monticello. Taka bodo niklji naj-brže dobili vzdevek "Jeff." Ustanovljena 2. aprila 1894. inUorporirana 12. januarja 1898 v državi Illinois, s sedežem v mestu Joliet, Illinois. POSLUJE ZE 45. LETO Glavni urad v lastnem domu: 508 No. Chicago St., Joliet, Illinois SKUPNO PREMOŽENJE ZNAŠA NAD $4,000,000 SOLVENTNOST K. S. K. JEDNOTE ZNAŠA 116.71% K. S. K. Jednota ima nad 35,000 članov in članic v odrašlem jn mladinskem oddelku. SKUPNO ŠTEVILO KRAJEVNIH DRUŠTEV 185 mati v izbo, obstala pred Cilo ter pogladila modri predpasnik na trebuščku. "O, Ježeš, Marija! Dekle! Kaj'si napravila! Kar ves iz sebe je oče!" V JUGOSLAVIJO SAMO 7 DNI če potujete na eksnrcsnih parnikih: BREMEN • EUROPA Brzi vlak ob Bremen in Europa v Bremerhaven zajamči udobno potovanje do Ljubljane Ali potujte s priljubljenimi ekspres. parniki: COLUMBUS HANSA • DEUTSCHLAND J HAMBURG • NEW YORK a \ Izborne železniške zveze od Cherbourga, Bremena ali Hamburga Strokovnjaški nasveti glede vizejev za priseljenca in obiskovalce. ^ Za pojasnila vprašajte lokalnega aprenta ali 1430 Euclid Avenue Cleveland, Ohio HAMBURG-AMERICAN LINE NORTH GERMAN LLOYD Cila se ni zganila. Kakor na obrazu tihega snubca, tako ste igrali rdsčica in bledica tudi na Cilinih "licih. "Tedaj, dekle, kaj je?" Gorenjcu je postala glava rude-ča. "Ali boš že kmalu zinila ali ne?" "I, pojdi vendar," je skušala stara pomiriti Gorenjca, "čemu si le tako izbruhnil s stvarjo? Saj je dekle vse prestrašeno!" "Da, da," je jecal Martin, "Glej, Cilka, le premisli vse lepo v miru. In potem odgovori!" Cila je prekrižala roke na hrbtu in kimala pred se. "Bo-Ijega itak ne bi mogla zadeti," je dejal oče. Ah, da! Lep grunt hlev poln konj in govedi, najboljši travniki in njive, cel hrib-gozda — same lepe stvari! Ah, da! Dali pa šteje pri meni tudi še kaj druzega in če meni gruntar, katerega lastnina je vse to, dopade — za to seveda ni treba mene vprašati!" "Ampak, seveda, Cila," je dejal Martin, "saj jaz sam vprašam to." Malo kasno prihaja to tvoje vprašanje." Gorenjcu so žile nabrekle na sencih. Nestrpno je udaril s pestjo po mizi. "Pojdi vendar, kaj počenjaš!" je tožila Gorenjka. Tedaj je zavreščal stari: "Sedaj mi je dovolj! Na tako prenapet način se delajo zakoni v koledai'jih, a ne na pravem gruntu. Martin j