Dopisi. \z Maribora. (V hudi zadregi) bili so dne 8. okt. t. 1. nemški liberalci in jibo^a iz^oljenca g. dr. Scbniiderer in g. dr. Ducbatsch. Bila je naniieč ja^ua seja okrajnega zastopa radi 4600 fl. pri ,,kieisamtu". Slednja d?a sta čula od g. Simona, od dr. Berneca in dr. Radaja tako osoljenib, da bi vsak drug odložil nacelniat7O in na_iestništ7o in všel. Očitauju, zakaj nista zoper ,,re)_uneracijo ' ali dar 4600 fl. glaso^ala pri zboro^auji zastopuiko^ 14 okraje^, nista 7edela niti besedice panietue odgo7oiiti. Podiobneje nalašč ne poročanio, da se 807iažniki ,,Slo7. Gospodarja" ne bodo zopet režali: glejte, kako ljudi ačuje. No, resnica oči kolje, zlasti nič^reduežem. Zadovoljui pa 81UV in 7eseli, da se je naaib zastopniko7 17 udeležilo seje. Nemških liberalce? prišlo je sanio 9 in od teh so g. dr. Reiser, g. Marko in g. Badl z naini potegnili tako, da je bil naS7ot spiejet: 1) sklep zastopniko7 14. okraje? je neveljaven, ker zastopuiki niso bili iz^oljeni od dotičuih okrajnib zastppo^, dal je se ima od 4600 fl. svota niaiiborski okraj zadevajoča popla8ati, 7si računi pa o nkrcisamtu" 3 uže iz^oljenim pregledo7alcem ra6uuo7 predložiti. — Na mariborskej gimnaziji. oglaailo je se toliko dijako^, dajetreba za 1. II. in III. razred paralelke ali zra^enraziede napraviti. Ravnateljst^o išče potrebnih proatorij 7 bližnjib I išah. Iz ftiurskega polja. (Graaka razsta^a.) II. Vildon zapusti^ai smo 8e vozili po širokej ra7- nici ^ildonskej, kjer 7 sredi polja pre^ozimo spet železnico in se približamo Ealsdorfu ob d^ema po poldne. Ta kraj je tri dobre ure oddaljen od Gradca. Proti južni strani smo imeli zadnjo postajo pri 7elikem po8eatniku Rancu. Tu smo konje oskrbeli, 8ebe ohladili in s pra7 dobrim pi^om in malim obedom okrepčali; 7se je bilo precej ceno. Tudi se nam je piilika ponudila, da smo pogledali po gO7ejskih hle^ih, 7 kterib smo našli pra^lepošte^ilo gla7, lahko smo cenili kra^e eno po 100—150 fl. 7ole "e 7iše, a bike pa med 7semi naj^ečjega do 250 fl. in še 7iše so 7redni. V piTem hle^u smo videli 16 kra7, bika pa 3 cecatne teliče, ktere smo po s^oje precenili 20, 25, do 30 fl. V drugem hle^u smo videli 13 kra7, 2 7elika bika pa 1 tele; 7 tretjem je bilo 16 mo8nih za 7oz pripra^nih 70lov, 7 cetrtem je pa bila mladina: 5 je bilo leta starih telic, 7Jun8eko7 (voliče^), 1 bik in 2 aprotoletni teleti. Ži^ina se nam za^oljo posta^e ni dopadla, ker je bila močno blekasta, ali obzirom na izrejo je bila arednje debelosti, le trije biki so bili pra7 debeli. Eonje7 nismo videli. Vse gospodarstvo ima dobro oskrbljeno in 7 lepem stanu; tudi gostilnica je b^ale 7redna. Tu, in kar smo se 70zili od Radgone sem do Gradca, je polje po^sod dobro pbdelano; nji^e se orjejo 7 široke postati; koruze in krompirja ni najti, da ne bi bil 7 7i*ste nasejan in z maainami opra^Ijen; koruze in proaa se seje dosti, repe precej, krompirja, deteljice pa tudi prah za zimino je malo 7ideti. Sadunosno dre^je je po nekterih krajih 7 7elikem ate^ilu in je bilo precej rodno, 7 nekterih pa akoraj ni ni8. Pašniko7 nismo opazili nikjer razun 7 Apacab jo 7eliki občinski pašnik, živiuc ni najti, da bi se po polji pasla. Perutnine tudi ni mnogo, poaebno gosek in rac ni videti. Opra^lja se polje z 7oli, kteri so 7 hamote 7preženi. Eonjerejstvo je menda čisto zapuačeno, ker se je redko dal 7ideti kaki konj, šc menje pa žrebe, ki ga najč nismo ovarali. Vso pot, kar smo ae 7ozili, drži 7elika ceata na levi strani ne daleč od brego7, ki so 7 7rsti od niže Ljutomera do Gradca eden za drngim nasta7ljeni, kakor jih je Mura že 7 dolgo minulib časib pustila, na pra^i je ra7no lepo polje, samo pri Vildonu 80 ob obeh straneh Mure biego^i, tu si drzna reka ni mogla napra^iti airokib prostoro7. Po^sod sino sreča^ali lepo brame in občine, bele cerk^e in 7isoke grado^e, kakorgornje-radgonskega, cmerečkega, lipničkega i. d. tudi raz^aline in podrtine sppuiinjale so nas na minljivost S7eta, tako ona na 7ildonskem bregu, to je menda raz^alina grada, ker se vidi še 7eliko zido^ja, na katerem je 7ihrala zastava. Iz Ealsdorfa smo se peljali ob tretji uri in 8rez malo sc nam je razkrilo gra8ko gradišče ali ,,Slosberg"; mcsto se nam je za8elo kazati še le ko smo že poldrugo uro poto^ali. Imeli smo zmirom prijazen razgled na obe strani in naprej, zlasti, ker nam je 7ieme dobro ugajalo, posebuo smo radi zrli na gradišče in 8rez isto na ,,Sekl". Sčasoma smo se približali pivovarni ,,Puntigam". Od tod smo že videli Gradec, ki je razgrnjen okoli gradišča pa le proti jutrni in južni strani ga je največ, proti večerni menje a na se7erni najmenje. Gradišče je en sam edini okrogli breg močno visok. Opazili smo že lebko, kako ao vihrale zastave na gradiščnem zidovji, poaebno avstrijska črnorumena je plapotala na zvoniku. Kake četrt ure smo imeli ae do gračke ,,linije" ; tu ustavimo, nam voze pregledajo in preiacejo, platimo in gremo naprej proti mestu. Že smo srečavali aetajo6o gospodo, tudi kočije so pogosto drdrale. Prej, kakor smo si mislili, smo bili že na nGrijesu". Tu povprašamo pri g. Kihbergu za nam uamenjene atale, kmalu smo bili na svojem nam v ta namen odločenem prostoru. Kesno je že bilo, živini položimo krme, njo zesnažimo, z vsem oskrbimo, potem pa gremo pogledat nekoliko v mesto skozi nGrijes-plac" in ulico na Murski trg in črez Ian6ni most v Mursko ulico na glavni trg, kjer zagledamo spomenik nadvojvode Jaueza. (Dalje prih.) S Pohorja. (Nepotrebna šola.) G. dr. Otmar Reiser je obširna posestva v Hrastji ob Pohorji po svojem rajnem očetu, ki je bil blag mož, podedoval. Slednja leta pa je še sam na Pekrih vec kmetij ponakupil. Pred nekolikim časom je hotel občane pripraviti, da bi mu pomagali v Pekrih novo šolo staviti, katere toliko potrebujejo, kakor tretjega o6esa v glavi. Kar šolo zade^a, se mora reči, da je malo krajev, ki bi bili tako dobro oskrbljeni. kakor so Lembaški farani. Pri farni cerkvi, kamor je iz Peker po lepem potu samo '/* ure hoda, stoji veličastno, dobro urejeno iu vsem tirjatvam sedajnega 6asa zadostujoče šolsko poalopje s 3 razredi. Pa tudi tamošnji učitelji so vneti za avoj poklic, ter si z vsemi močmi piizadevajo, da vestno izpolnujejo dolžnosti svojega stann. Kolikor je prav iu mogo6e, se učijo otroci zraven materinega jezika že v prvem razredu nemaki brati in pisati, v drugem iu tretjem razredu se pa ta poduk nadaljuje. Iq da se šolarji v resnici dovolj nemščine nauče, dokaz temu so učenci, ki so naravnost v gimnazijo in učiteljisče prestopili ter prav dobro napredujejo. Vadijo sc pa tudi v toliko potrebnej sadjereji in drugib kmetijskih strokab, kar priea dobro oskrbljeni šolski vrt. In ker ljudje za to, se le pred 4 leti pozidano šolsko poslopje mnogo dolgujejo, morali bi res ob pamet biti, ko bi še na drugo šolo mislili. Zato pa je srenjaki odbor re8 hvale vreden, da na pritiskanje g. dr. Reiserja ni hotel ponudbe sprejeti in mu pomagati do nepotrebne aole na Pekrib. Vkljub temu je g. dr. Reiser na svojeui posestvu postavil nekako poslopje, v katerem namerava a pomočjo ,,iulvereina" aolo odpreti, ter je v ta namen poslal svojega oskrbnika in Gselmaua (g. A. Ratba) po soseduji arenji v Hraatje, da bi kaj solarjev nabera6ila. Ljude so silno nevoljni, ker spoznajo, da se ua trirazredui aoli otroei gotovo ve6 naučijo, kakor na enorazredni, kjer so vedno otroci vseh oddelkov skupaj; zvečinoma tudi na večrazrednib šolab boljše učiteljske moči delujejo, kakor na postranskih enorazrednicah. Zato jim ne more nikdo zameriti, 6e pri svoji trirazredni šoli ostanejo in dasiravno so se na Gselmanovo pritiskanje nekateri podpisali, da so voljui svoje otroke v novo šolo pošiljati, vendar niso zavezani to storiti, kajti V8ak sme svoje otroke poailjati, kamor hoče. Prav pa imajo tisti, kateri govorijo rnaai otroci so in bodo bodili v farno šolo 7 Lembab, kjer se zraven drugib predmetov tudi v kršcanskem nauku podučujejo, ter imajo po leti šolarsko mešo, 6esar bi pa pri Pekerski šoli morali pogreaati." Ako hoče g. dr. Reiser za svoje ljudi šolo imeti, naj jo ima, nikdo mu tega branil ne bode, druge okoličane pa naj pri miru pusti, kajti njegove aole ne potrebujejo. Kakor se sliši, so razmere v Pekerski srenji vsled vednega seuvanja silno žalostne. Ljudje so vsi zbegani, gospodarstva birajo, kmetije se prodavajo ali kakor Gselman pravi nvejejo", dolgovi rastejo, uemaniči se množe, javna varnost in poštenost gine in če pojde tako naprej, v kratkib letih samostalnega posestnika na Pekrib ne bo; uresničil se bode naa pregovor: ,,Kdor noče brata za brata, dobi tujca za gospodarja!1' Od Savinje. (Deželnarazstava) v Gradci dokazuje zares, da je stajerska dežela v novejšem času jako napredovala ne samo v kmetijstvu, živinoreji, nego tudi v vseb obrtnijskib strokab. Razstave so se tudi naši alovenski obrtniki čvrsto udeležili. Najdemo tam na primer izvrstne glasovire g. Ropasa na Vrauskem, kateri se znajo izvanrednim umotvorom prištevati. Jednako tudi mnogovrstne izdelke fužinske iz kovačnice Jancza Mocnika v Mozirji. Njegovi izdelki kmetiškega in obrtniškega orodja so uže po širokem svetu znani ter izkani trgovinski predmeti, posebno ker so lepe oblike, fine robe in celo primerne cene. Opozomje se tedaj slavno občinstvo ua gori navedene domače obrtuike. Podpirajuio domačo, ne pa tujo obrtnijo 7 prid in čast nasega naroda!