wwšm
GLofttft-
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo
Cena 40 lir
TRST, nedelja 25. junija 1961
Po razgovoru s predsednikom vlade
Od prvega bežnega stika slovenskih izvoljenih predstavnikov s predsednikom vlade, iA. Fanfa-nijem, nismo pričakovali posebnih rezultatov. Računali smo, da bo kvečjemu kot njegovi predniki z običajno diplomatsko vljudnostjo obljubil izvajanje u-stavnih določil in mednarodnih obveznosti, ki zadevajo Slovence v Italiji. Še posebej smo upali, da bo v doglednem času sprejel v Rimu predstavnike manjšine, ki bi mu ustno obrazložili zahteve, ki so bile že večkrat predložene vladi v rešitev. Končno smo gojili željo, da bi se iz prvega srečanja razvili stiki med predstavniki manjšine in pristojnimi vladnimi organi, ki naj bi omogočili koristne in učinkovite razgovore o vseh odprtih vprašanjih. Na tak način dose--žene rešitve bi bile — tako menimo — bolj zadovoljive in bi hkrati pospeševale zboljšanje odnosov med večino in manjšino.
Prvi vtisi po razgovoru so bolj negativni. Morda je treba iskati opravičila v tem, ker je prišlo do razgovora v zelo neugodnih razmerah kot na pr. izredna napornost programa, močan vpliv nam sovražnega okolja itd.
Vendar pa vse to ne bi smelo opravičevati državnikovih izjav, katerim podreja naše pravice načelu recipročnosti. S tem postavlja svoje državljane posredno izven zakona in jim odreka demokratične pravice, ki so v zakonih zajamčene. Tako stališče je naravnost absurdno, če pomislimo, da se razmere, družbeni odnosi in nasploš-no pogoji, v katerih je bil sklenjen in podpisan londonski sporazum, od podpisa do danes, niso prav nič spremenile, med tem ko so se politične razmere zlasti odnosov med obema državama, zboljšale.
Čeravno nočem sedaj in na tem mestu polemizirati s predsednikom vlade, se moram mimogrede dotakniti še nekaterih njegovih izjav. Predsednika vlade bi lahko informirali, da se mi Slovenci ne upiramo naseljevanju posameznih družin na slovenskem etničnem ozemlju. Nasprotno, priseljene ali begunske družine so bile sprejete od Slovencev z vso gostoljubnostjo. Z našim pravičnim in utemeljenim odporom hočemo le zaustaviti množično in umetno naselje-
vanje izvajano z milijardno podporo, ki ima izrazit politični in raznarodovalni namen. In to naše ravnanje ni — .tako menimo —. ni v nasprotju z ustavo. In če bi bilo, bi nas to zanimalo le do določene meje, ker se zavedamo, da je naše ravnanje v popolnem skladu z duhom londonske spomenice, ki Slovencem med drugim jamči, da bo etnični značaj njihove zemlje zaščiten.
Predsednik vlade je izrecno očital našim županom, da v svojem pismu ne navajajo vrste problemov, ki jih je vlada že rešila. Omenil je slovensko šolstvo, kulturne domove in banke. Čemu naj bi to župani navajali? Ali naj bi bili Slovenci vladi tudi za to hvaležni? Menim, da ne. Slovenci se zavedamo, da je z zneskom, ki nam ga je vlada že nakazala za zgraditev kulturnega doma, povrnjen le mali odstotek škode, ki jo je fašizem povzročil. Tako je bila na pr. sama škoda za požig narodnega doma v Trstu (v Ul. F. Filzi), tedaj po cenilcih ugotovljena na petnajst milijonov lir. Ne vem, koliko bi to znašalo po današnji vrednosti lire. Toda prepričan sem, da mnogo več kot nam je italijanska vlada nakazala za gradnjo kulturnega doma v Ul. Petronio. Pri tem pa ni upoštevana vsa škoda za domove v Barkovljah, Sv. Jakobu, Križu, na Opčinah, v Rojanu, pri Sv. Ivanu itd. itd. In še manj je v ta znesek vključena vsa škoda, ki jo je fašizem povzročil kulturnim ustanovam naših goriških rojakov. In tako bi z naštevanjem škode lahko nadaljevali, če je tako kot je, čemu naj bi bila naša narodna skupnost hvaležna vladi za skromno in delno povračilo tega, kar nam je bilo izropano in uničeno?
Pri denarnih zavodih, ki so obstajali v Trstu se bomo omejili le na en sam primer: Tržaško posojilnico in hranilnico, ki je bila 12. maja 1941, dva dni po vkorakanju fašistične italijanske vojske v Ljubljano, postavljena v likvidacijo. Leta 1933 je znašal njen rezervni sklad 1,289.666 lir, njene vloge pa. so znašale 8.135A78 lir! Pri tem nismo niti upoštevali zavarovalnic, konsumnih, proizvajalnih in denarnih zadrug, ki jih je fašizem postopoma nasilno oropal in uničil in tako povzročil slovenskemu gospodarstvu neprecenlji-
vo škodo. Ali je bila morda s tem, da se je izdalo slovenskemu denarnemu zavodu zelo okrnjeno dovoljenje za poslovanje, vsa ta ogromna škoda poravnana? In naj bomo za to komur koli hvaležni? In zakaj ?
Naše ugotovitve v zvezi z razgovorom županov, ki so predstavljali pri obisku predsednika vlade ogromno večino izvoljenih pokrajinskih in občinskih svetovalcev, pa ne bi bile skru-pulozno objektivne, če ne bi povedal, da iz zadnjega dela poročila županov sledi, da je Fanfani vendarle priznal žalostno dejstvo, da še vedno niso rešena vsa vprašanja, ki nas tarejo. Po tolikih letih! To i priznanje sledi iz Fanfani-! j e ve izjave, da ta vpraša-| nja rešujejo posamezna j ministrstva in parlament v okviru svojih pristojnosti Toda s tem je predsednik hkrati zašel v protislovje z izjavo, naj Slovenci rešujejo ta vprašanja z generalnim vladnim komisarjem in drugimi lokalnimi oblastmi. Tak način reševanja naših vprašanj je težko sprejemljiv predvsem zato, ker podpira delitev slovenske narodne skupine v Italiji na tri kategorije po pokrajinah, kar je doslej imelo težke posledice za naš obstoj in napredek. Prav zaradi tega ponavljam nujnost neposrednih in stalnih stikov s centralnimi vladnimi organi in imam pri tem pred očmi stalne stike, ki jih imajo s. posameznimi avstrijskimi ministri naši koroški rojaki.
Najbolj pereča nerešena vprašanja pa so prav tista, ki so našteta v spomenici.
Slednjič bi ugotovil še dejstvo, da lokalna demo-kristjanska tiskovna agencija z zadovoljstvom ugotavlja, da sta se predsedniku vlade predstavili dve delegaciji, povsem pa skupaj z vsem ostalim vladnim in provladnim tiskom zamolčuje nad vse važno okolnost, da je županska delegacija predstavljala Slovence vseh treh pokrajin ter da je tudi druga delegacija ravno tako zahtevala izvajanje določil u-stave in posebnega statuta londonskega memoranduma. Tako se je moral tudi predsednik vlade prepričati, da so bile glavne zahteve obeh delegacij iste in zato dejansko tudi enotne.
DR. JOŽE DEKLEVA
Ljudstvo odločno zahteva enotnost!
V spojem današnjem uvodnem članku o srečanju šestih slovenskih županov s predsednikom vlade Fanfanijem, poudarja predsednik Slovenske kulturno gospodarske zveze dr. Jože Dekleva, da je tudi vsebina glavnih zahtev, ki jih je takoj za župani Fanfaniju predložila delegacija predstavnikov Slovenske demokratske zveze in Slovenske katoliške skupnosti, ista. Kot izhaja iz doslej objavljenih poročil, sta obe delegaciji pri predsedniku vlade zahtevali izvajanje določil ustave in posebnega statuta londonskega memoranduma. To pomeni, da bi obe delegaciji lahko tudi formalno enotno nastopili in se skupaj predstavili pri najvišjem nosilcu izvršne oblasti države, v kateri tukajšnji Slovenci živimo. O vzrokih, da do skupnega nastopa ni prišlo, je pisal naš dnevnik v poročilu o poteku nedeljskega zborovanja sto izvoljenih pokrajinskih in občinskih svetovalcev vseh treh obmejnih pokrajin. Na tem zborovanju je bilo v prvi vrsti poudarjeno s strani vseh govornikov in diskutantov obžalovanje, da do enotnega nastopa ni prišlo zlasti zato, ker jc pri pripravah zborovanju do zadnjega dne sodeloval sam predsednik tržaške S DZ. O
vzrokih neenotnega nastopa pa se je kar v dveh člankih razpisal v svoji zadnji številki tudi iiKatoliški glas«. Zato je potrebno, da s, ogle damo argumente, ki jih navaja fh list proti skupnemu nastopu vseh Slovencev ne glede na njihovo politično in svetovno opredelitev.
Predvsem moramo ugotoviti, da prejšnjo nedeljo m šlo za «neko zborovanje, ki . g* je KRI ob sodelovanju raznih levičarskih skupin sklicala v Trstu«. Kot smo v našem dnevniku poročali, so nedeljsko zborovanje sporazumno in ob sodelovanju predsednika Slovenske demokratske Trstu dr. Branka Agneletta sklicali vsi štirje slovenski župani tržaškega o-zemlja. Dpšan Furlan, Alojz Pirc, Josip Bizjak in Dušan Lovriha. To neizpodbitno resnico se nam zdi važno poudariti, ker «KG» oba svoja
Prejšnjo nedeljo je bilo v Gregorčičevi dvorani v Trstu izredno važno zborovanje sto izvoljenih pokrajinskih in občinskih svetovalcev, ki so bili osebno ali pa s pooblastili navzoči (zgoraj) in ki so izvolili delegacijo šestih županov (spodaj) občin Sovodnje, Doberdob, Nabrežina, Zgonik, Repentabor in Dolina, z naročilom, da izročijo in obrazložijo naslednjo sredo predsedniku vlade Fanfaniju spomenico z osnovnimi zahtevami Slovencev vseh treh obmejnih pokrajin
lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllintllllllllllllllllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllItHIIIIlllHIMIIIIIIfllllllllllllllllllllllllllllllillllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItllMIIIIIIIIIIIIIIIIIll
Tretji sestanek med Segnijem in Brniškim v /.urinim glede Južne Tirolske
Razgovori so se zaključili z neuspehom Avstrija vztraj a na popolni avtonomiji
l\la italijanske predloge bo avstrijska vlada odgovorila po redni diplomatski poti Kreiskij predlaga imenovapje mednarodne preiskovalne komisije, Segni pa predložitev spora mednarodnemu razsodišen v Haagu
ZUERICH, 24. — Na današnjem sestanku med ita-I lijansko in avstrijsko delegacijo se niso mogli sporazumeti niti o skupnem uradnem sporočilu, ker je avstrijska delegacija zahtevala bistvene spremembe v že odobrenem besedilu poročila, na katere pa italijanska delegacija ni hotela pri-
Eichmannova obramba
stati, spričo tega bosta obe delegaciji dali vsaka svojo izjavo o razgovorih.
Razgovori med italijansko in avstrijsko delegacijo glede vprašanja Južne Tirolske so se začeli ob 10,30 v hotelu «Dolder» v Zuerichu. Na začetku razgovorov je italijanski zunanji minister Segni podai daljšo izjavo, v kateri je med drugim poudaril dobro voljo italijanske vlade, ki jo je s svojimi predlogi pokazala že v Celovcu; pokazala jo je tudi na sestanku izvedencev v Zuerichu, hkrati pa je to svojo dobro voljo pokazala tudi s tem, da se je tudi po zaostritvi položaja v bocen-ski pokrajini, udeležila sedanjega sestanka. Glede dina-mitnih atentatov v raznih krajih bocenske pokrajine je Segni dejal, da ne more biti nobenega dvoma, da gre pri tem za »disciplinirano in izkušeno organizacijo«, katere vodstvo se nahaja izven meja italijanske države. Minister je tudi obžaloval, da avstrijske pristojne oblasti niso preprečile «pozivanja in hujskanja«, ki so ga odgovorne osebnosti vršile tudi javno. Kp je obžaloval tragične dogodke, je Segni dejal, da odgovornost za to pada na »organizatorje in mandante tudi onstran meje, in na one, ki so sprožili nezaslišano in neupravičeno
kampanjo sovraštva proti moji deželi«. Pri tem se je Segni skliceval na generalno skupščino ZN, ki je priporočila italijanski in avstrijski vladi, da naj se vzdržita vsakršnega dejanja, ki bi u-legnilo škoditi njunim prijateljskim odnosom, in se vprašal, ali so omenjena dejanja v skladu z besedilom in duhom te resolucije. Opozoril je Kreiskega na zaroto ti-1 stih, ki se poslužujejo nasilja, da bi s tem vršili pritisk na italijansko vlado, in poudaril, da Italija ne bo nikoli pristala — pod pritiskom takih sredstev — na »koncesije in odpovedi, ki jih ni dolžna dati niti pravno nit; moralno«. Ob zaključku je Segni dodah da prisotnost osebe, proti kateri so v Italiji uvedli kazenski postopek (gre za funkcionarko tirolske deželne vlade dr. Stadlmayr, ki je članica avstrijske delegacije), zatrdno ni okoliščina,, ki bi mogla ugodno vplivati na razgovore. hkrati pa podčrtal, da si bo italijanska delegacija prizadevala doseči za obe strani zadovoljivo rešitev vprašanja.
V odgovoru na Segnijevo izjavo je avstrijski zunanji minister podčrtal, da je tudi avstrijska vlada ostro obsodila atenlate in izrazila prepričanje, da je vprašanje moč rešdi le z miroljubni-
mi sredstvi; Sar zadeva zatrjevanje Segnija, da so teroristično dejavnost organizirali in vodili iz Avstrije, je Kreisky dejal, da Segni ni dal nobenega dokaza, na podlagi katerega bi mogli izreči neko sodbo; toda tudi mimo tega, »demokratična vlada ne more biti odgovorna za vsa dejanja svojih državljanov«. Kar zadeva g. Stadlmayr, je Kreisky dejal, da vse, kar on ve o tej zadevi, ga še ni moglo prepričati o njeni krivdi in da mu je znano le, da so jo pridržali v zaporu več tednov, kljub temu, da je nedolžna; hkrati se je Krei-sky skliceval na pravno normo, na podlagi katere je vsak obdolženec nedolžen, dokler se njegova krivda ne dokaže, in da z.ato ne more za sedaj vršiti diskriminacije na škodo enega člana avstrijske delegacije. Glede policijskih ukrepov v bocenski pokrajini, ki so povzročili tudi smrt dveh nedolžnih oseb, je Kreisky dejal, da se ne morejo ogniti vtisu, da so italijanske oblasti ravnale #z Vnaprej določenim kriterijem ustrahovanja krajevnega prebivalstva« in da to zatrdno ni v skladu z že omenjeno resolucijo generalne skupščine ZN. Kreisky je še dodal, da bo avstrijska Vlada sprejela ukrepe, ki jih bo smatrala za najbolj primerne.
Nato so nadaljevali prouče. vanje vprašanj, o katerih so razpravljali italijanski in avstrijski izvedenci na svo-
jem sestanku v Zuerichu. Glede teh predlogov je Kreisky dejal, da gre pri tem sicer res za dokaz dobre volje italijanske vlade, da pa gre hkrati za nezadosten načrt, da bi mogli rešiti vprašanje Južne Tirolske in da avstrijska dele-kacija ponovno postavlja zahtevo po «integralni in dejanski deželni avtonomiji za samo Južno Tirolsko«. Po tem so zasedanje odložili na popoldne.
Na popoldanskem zasedanju se je razpravljanje vršilo v ostrem in tudi polemičnem tonu; Segni je ponovno obrazložil pomen in obseg italijanskih predlogov za razširitev upravnih pristojnosti bocenske pokrajine, ki zadevajo področje ■ metijstva, javnih del, ui-žavne imovine in druga. Na to mu je Kreisky odvrnil, da je «edina možna rešitev« za Južno Tirolsko ločena avtonomija za bocensko pokrajino na podlagi predloga, ki so ga predložili pred časom južnotirolski parlamentarci. Kreisky se je še zanimal za vprašanje dvojezičnosti in šolstva, na kar mu je odgovoril podtajnik Russo.
• Segni je podčrtal odgovornost avstrijske vlade, ki si jo nalaga s tem, da odklanja italijanske predloge. Kreisky je vztrajal pri svojem in dodal, da bo avstrijska vlada ponovno poročila italijanske predloge in da bo dala svoj odgovor nanje po redni diplomatski poti; dejal je še, da more napo-
vedati že sedaj negativen odgovor avstrijske vlade in predlagal, da bi prešli na drugo točko resolucije generalne skupščine ZN in predlagal imenovanje mednarodne komisije, ki naj bi proučila položaj v bocenski pokrajini. Na to je Segni odvrnil, da je italijanska delegacija prišla v Zuerich na neposredna pogajanja da pa — kar zadeva točko 2) — obstaja že znani predlog italijanske vlade, da se vprašanje predloži mednarodnemu razsodišču v Haagu; vendar pa je dodal, da so neposredna pogajanja vedno »najprimernejša pot«. Segni je še zaprosil avstrijsko vlado, naj po redni diplomatski poti sporoči tudi svoje predloge glede točke 2), če bi bil njen odgovor na italijanske predloge negativen.
Med diskusijo je Kreisky baje. izjavil; «Med nami so razsodne osebe in radikalci; mi moramo zadovoljiti radikalce«. Na to njegovo izjavo mu je Segni odgovoril, da italijanska vlade ne bi mogla dati sedanjih predlogov, če bi morala poslušati domače skrajneže.
Popoldansko zasedanje so zaključili ob 19,30 s sklepom, da se bodo ponovno sestali ob 22. uri, da bi pripravili uradno sporočilo o razgovorih.
Segni in Kreisky sta bila na večerji pri predsedniku kantonske vlade Eggerju.
Socialdemokratska stranka Zap. Nemčije, ki je včeraj
Članka utemeljuje z nekakim monopolom KP1 in ker zamolčuje, da so na ta način o pri. pravah sodelovali predstavniki strank, katerih pokrajinski in občinski svetovalci pred stavljajo na tržaškem ozemlju vse pokrajinske in občinske svetovalce razen enega. Pred 9. junijem t. I. pa je pri pripravah sodeloval tudi predsednik goriške SD7, dr. Avgust Sfiligoj, skupaj s predstavnikom katoliškega krila goriške SDZ dr. Antonom Kacinom. In tako sodelovanje vseh strank razen Slovenske katoliške skupnosti s Tržaškega, je bilo povsem umevno in logično! Saj imajo vse sodelujoče politične stranke in pihanja en sam skupni imenovalec, ki ga slovensko proglašajo v vseh programih in izjavah ter nastopih, ki se glasi: izvajanje, določil ustave in posebnega statuta londonskega sporazuma.
Prav zaradi tega, ker je bilo strogo omejeno na programske in načelne točke, ki so vsem skupne, ni moglo biti nobenih ovir ideološkega ali kakršnega koli drugega značaja Zato vzroki, da so se postopno dr. Agneletto, dr. Sfiligoj in dr. Khcin odtegnili, ne morejo hiti tisti, ki jih navaja «KG»!
Pa preidimo k posameznim argumentom «KG», ki večkrat in najbolj ponavlja in poudarja, «da veren človek, demokrat« ter politični nasprotnik vseh strank, ki so na nedeljskem zborovanju sodelovale (Neodvisna socialistična zveza. Komunistična partija Italije, Slovenska krščanskosocialna zveza, Skupina neodvisnih Slovencev in Socialistična stranka Italije), ne sme pomagati «takim ljudem na oblast«. Ta sargu-ments se nam zdi najbolj smešen in brez podlage! Kaj je šlo pri sestavi enotne delegacije in spomenice na predsednika vlade ob njegovem bežnem prihodu v Trst morda za kako oblast?! Slo je za isto zadevo kot ob prvi in peti obletnici podpisa londonskega sporazuma, ko so zadevne spomenice, podpisali vsi tržaški slovenski pokrajinski in občinski svetovalci, ne glede na politično pripadnost in tudi v bistvu za isto zadevo, ko so pozneje prav vse politične, kulturne, prosvetne in druge organizacije, v katerih delujejo Slovenci v vseh treh obmejnih pokrajinah, podpisale skupno spomenico, v kateri so zahtevale pravičen zakon za slovensko šolo. Zato vprašamo «KG»: Kaj se je od podpisa teh treh skupnih spomenic pa do letos spremenilo, da podobnih spomenic ni moč več enotno sprejeti in odposlati odgovornim oblastem? Globoko smo prepričani, da bo tudi «KG» priznal, da v tem pogledu ni bilo nobenih sprememb in da zaradi tega ni moglo biti in ni nobenih ovir za tako s kupno in enotno nastopanje.
Drugi argument «KGr> pa je »Kdo naj , nam pomaga? Morda komunisti in socialisti?... Socialkomunisti nam tudi ničesar otipljivega ne morejo dati, ker so v opoziciji... Zato je pač dejstvo, da nam le KD skupaj z ostalimi strankami sredine more dati ustrezno zakonsko zaščito, šolski zakon, deželno avtonomijo in še drugo, kar po. trebujemo za svoj narodni obstoj.«
Predvsem ni res — in to pri uKG» dobro vedo — da nam «socialisti in komunisti ne morejo ničesar otipljivega dati.« Dejstvo je, da so nam prav komunisti in socialisti nudili v poslanski prosvetni komisiji otipljivo pomoč ravno glede šolskega zakona: tise izboljšave vladnega zakonskega osnutka so bile sprejete prav na podlagi zahtev socialističnih in komunističnih poslancev!
Kar pa se tiče trditve, da jim lahko «le KD in ostale sredinske stranke« pomagajo, se tudi mi strinjamo: seveda nam lahko pomagajo, če bi le hotele! Toda:	ali	se »KG«
spominja, kako je moral svoj čas ostro obsoditi izjave tržaškega demokristjanskega poslanca Bologne, ki je javno poudaril, da določb posebnega statuta Krščanska demokracija ne bo izvajala? Ali se «KG» spominja, kako je moral pobij ati demok rist-janske »argumente«, ko je šlo na zadnjih volitvah za skupen nastop vseh Slovencev v nabrežinski občini proti KD,
(Nadaljevanje na 2. strani) (Nadaljevanje na 2. strani)
Francoski kmetje še dalje protestirajo proti neučinkoviti kmetijski politiki
.Včeraj so s traktorji obkolili poslopje, kjer je bil na kosilu minister za industrijo De Gaulle in Liibke sta govorila tudi o krompirju in ne samo o Berlinu
PARIZ, 24. — Danes so se v Franciji nadaljevale demonstracije kmetov proti kmetijski politiki vlade. Kmetje so postavili bariKade s traktorji na cestah, ki peljejo v glavna mesta, in sicer predvsem na jugozahodnem delu Francije. Na področju Bordeaux so se v številnih krajih zbrale množice kmetov, zelenjadni trgi pa so bili paralizirani zaradi stavke.
Tudi v zgornji Garonni so kmetje postavili barikade s
traktorji na glavne ceste, ki peljejo proti Toulousu. Bolj proti severu, v departmaju Seux Sevres je po glavnih ulicah mesteca Parthemay krožilo okoli 800 traktorjev. Tu je delegacija kmetov zahtevala sprejem pri podpre-fektu. Veliko število kmetov se je zbralo tudi v bližini Coutances v departmaju Manche, kjer so s traktorji blokirali vse ceste.
Danes popoldne pa so kmetje demonstrirali pred prefekturo departmaja Tarn v Mon-
tri_ tisoč kmetov, ki so skušali zažgati sl Vo predsednika vlade Debreja.
Demonstracije so bile tudi v mnogih drugih departmajih. Okoli poldne so demonstracije v glavnem prenehale in kmetje so ukinili olokado cest.
Zvečer se je zvedelo, da so bile druge demonstracije tudi v Pau v Spodnjih Pirenejih, kjer j.e minister za industrijo prisostvoval otvoritvi novega kemijskega kompleksa v bližini mesta. Ko je bil minister na uradnem kosilu, so kmetje obkolili poslopje s sto traktorji. Minister je moral oditi po stranskih vratih. Toda ko je hotel vstopiti v svoj avto
taubanu. Metali so kamenje in mobil, so ga demonstranti ob-
steklenice na policaje, ki so jih razganjali. '11 pa so na kmete metali solzilne bombe. Bilo je več ranjenih. Demonstracij se je udeležilo okoli
aiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiaiii
Ljudstvo odločno zahteva enotnost!
(Nadaljevanje s l. strani)
ki ]e hotela tudi v tej najbolj ogroženi slovenski občini imeti svojega župana s svojo upravo vred? Katera vlada, če ne ravno demo-kristjanska, že 15 let daje milijarde m milijarde za načrtno raznarodovanje vsega slovenskega ozemlja na Tržaškem.
Posebno	poglavje pa so
sredinske	stranke!	Ali	se
«KG» res več ne spominja, da so prav tržaški liberalci začeli gonjo proti dvojezičnosti? Da so prav oni bili edini, ki so izmed vseh italijanskih strank, razen fašistov in monarhistov, zahtevali, da tudi njihovo vsedržavno vodstvo v Rimu zavzame odločno stališče proti dvojezičnosti? Da so bili prav liberalci tisti, ki so objavili celo posebno brošuro proti dvojezičnosti in proti memorandumu? Kdo se more torej zanašati, da bodo Slovencem pomagale take stranke?
In končno še o tako imenovanih ((izkušnjah iz Slovenije«, kjer so bili — kot trdi «KG» — iz vodilnih mest pri UF ((izrinjeni katoličani iz vrst Krščanske socialne zveze in del liberalcev, posebno iz vrst Sokola«. Ne glede na to, da ta sargumenU nima zveze z vprašanjem e-notnega nastopa Slovencev v Italiji, vprašamo «KG»: Mar niso Že dvajset let na vodilnih mestih v Sloveniji voditelji Osvobodilne fronte, ki se imenujejo dr. Bogdan Brecelj (član zvezne vlade v Beogradu). Tone Fajfar (član vlade Slovenije), prof. Jože Zemljah (veleposlanik in o-polnomoče ni minister), dr Darko Černe j (veleposlanik v Parizu), dr. Jože Rus (podpredsednik slov. skupščine), Zoran Polič (član zvezne vlade), itd. itd.?
Vsega tega nismo napisali zaradi kake naslade nad polemiko, temveč zato, da postavimo stvari na svoje mesto. Pri vsem nas je podila misel, da bi ustvarili pogoje za sodelovanje med vsemi slovenskimi skupinami, ki sta jim pri srcu blaginja in napredek Slovencev v Italiji. Le s skupnimi nastopi, ki ne zahtevajo od nikogar popuščanja v načelnih vprušanjih, so ustvarjeni pogoji za dosego ciljev, za katere se borijo pse stranke in gibanja. Le tako bomo tudi tolmačili to kar je vsakemu zavednemu Slovencu pri srcu. želje vsega slovenskega ljudstva.
kolili. Vodil jih Je predsednik krajevnega sindakata Bidau.
Sindikalni predstavnik je ministru ponovil zahteve kmetov. Minister je odgovoril, da bodo sindikalni predstavniki sprejeti pred koncem meseca v predsedstvu vlade, kjer bodo lahko diskutirali svoja vprašanja.
Ministra je ščitilo veliko število policijskih agentov, in le s težavo mu je uspelo priti do postaje.
V svojem sinočnjem govoru po radiu je predsednik vlade Oebre podrobno govoril o kmetijski krizi v Franciji Trdil je, da so glavni vzroki naslednji: Razvoj kmetijstva, kateremu je v zadnjem času sledilo zmanjšanje potiošnje. Na nekaterih področjih ni prišlo do industrijskega razmaha, tako da se kupna moč prebivalstva ni dvignile Dalje je Debre omenil preveliko razliko med cenami, po katerih kmetje prodajajo svoje pridelke, in cenami v velikih prodajnih središčih. Kmetje imajo prenizek dohodek, posredovalci in trgovci v velikih mestih pa imajo pretirane dobičke. Debre je omenil tudi pomanjkanje tujih trgov za francoske kmetijske presežke.
Zatem je govorii o ukrepih vlade, ki so bili že storjeni in ki se pripravljajo, in je pripomnil, da bodo najvaž nejša vprašanja načeli na koo
ferenci pri okrogli mizi, ki se bo začela v četrtek.
Velik poudarek pa je Debre dal pomanjkanju izvajanja določb skupnega tržišča, kar se tiče kmetijskega sektorja. Opozoril je, da «ho treba evropsko skupno tržišče uveljaviti tudi glede kmetijstva, ali pa ne bo niti skupnega tržišča niti Evrope«. «Iskati moramo tržišča tudi izven naših meja,« je nadaljeval Debre. «Ob podpisu rimske pogodbe so se kmetom stvari prikazovale v lepi luči. Trdilo se je, da bo skupno tržišče pomenilo začetek privilegiranega razdobja za francosko kmetijstvo, ki bo zaščiteno proti tu-
jim kmetom in organizirano v okviru dobrega sistema cen. Na žalost je pogodba vsebovala lepše formule, kakor pa konkretno stvarnost. Vse je bilo treba storiti in prav to sedaj delamo.«
Po mnenju opazovalcev je hotel Debre med drugim obsoditi obotavljanje nekaterih članov skupnega tržišča, kar se tiče izvajanja določb na kmetijskem sektorju.
Kakor je znano, je francoska vlada nedavno sporočila, da bo odložila za šest mesecev začetek druge faze o pospešitvi izvajanja določb skupnega tržišča, zato da kmetijski sektor lahko izpolni za-
kasnitev v primerjavi z industrijskim in s trgovskim sektorjem.
V poučenih krogih dopuščajo možnost, da je Debrejevo opozorilo veljalo predvsem Zahodni Nemčiji. Po njihovem mnenju so med obiskom Liib-keja v Parizu govorili ne samo o Berlinu in drugih ((svetovnih« vprašanjih, temveč tudi o krompirju.
Po mnenju opazovalcev se pričakuje francoska «ofenziva» pri vseh članih skupnega tržišča, ki jo bo francoska vlada izvajala bodisi z neposrednimi stiki, kakor tudi na skupnih sestankih, ki so v načrtu za
V Gradcu zažgali italijanski avtobus
GRADEC, 24. —Pred hotelom «Drei Heken«, kjer je parkiral, so neznanci zažgali italijanski avtobus, ki je iz Tri-denta pripeljal hotelirje in gostilničarje iz trentinske pokrajine na povabilo neke štajerske pivovarne, da hi si ogledali njene naprave. Skoda znaša od ti do 7 milijonov lir.
 «»-------
Admiral Jerkovič v ZDA
BEOGRAD, 24. — Komandant jugoslovanske vojne mor. narice admiral Mate Jerkovič je odpotoval danes na večdnevni uraden obisk v ZDA. Admirala Jerkoviča spremlja tudi kontraadmiral Bogdan Pecotič. Med bivanjem v ZDA bo admiral Jerkovič kot gost komandanta vojne mornarice ZDA admirala Barkeja obiskal več ustanov vojne mornarice ZDA.
 «»------
CAPE CANAVERAL (Florida), 24, — Sinoči se je po dveh minutah ponesrečila izstrelitev izstrelka »Titan*. V četrtek pa se je ponesrečil poskus izstrelitve izstrelka • Atlas«.
julij.
IIIIIIIIIIMMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlIllIllIllllIlininillllllllllllllllllllllllliiillllliHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilliliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilllllllilllllllllHIIIIIIIIIIIILUl
Izredno pomembne izjave na procesu proti skupini demonstrantov
Državni pravdnik v Brindisiju: Žal mi je da se moram ravnati po fašističnem zakonu»
Državni pravdnik je kritiziral kmetijsko politiko italijanskih vlad in je poudaril, da ne razume «zelenega nacrta»
BRINDISI, 24. — Te dni je bila v Brindisiju razprava proti skupini šestdesetih obtožencev, ki so leta 1957 demonstrirali proti kmetijski politiki vlade, pri čemer je prišlo do spopadov, med katerimi je policija ubila tri kmetijske delavce. Kmetje so tedaj demonstrirali predvsem proti neprimernim cenam za vino. Zato so tedanje demonstracije dobile ime «upor zaradi vina«.
V petek je na razpravi go-
mnogo. Hočem vam povedati Combe izjavil, da sporazum zelo pomembno pripovedko, temelji na pisanem sporazu-
voril državni pravdnik, ki je za šestdeset obtožencev zahteval skupno nekaj nad trideset let ječe. Vendar pa je bil njegov govor izredno zanimiv, ker je poudaril, da ga samo fašistični zakoni silijo, da zahteva te obsodbe in je obsodil brezbrižnost vseh vlad do bede kmetov na Jugu.
Državni pravdnik dr. Gian-none je v začetku svojega govora obravnavaj številna vprašanja na jugu Italije. «Ko se je pred sto leti Italija združila, je izjavil državni pravd-zaključila velika
zgodovinska doba, toda porodila se je tudi velika gospodarska tragedija. Domovina, ki je bila komaj ustvarjena, je bila razdeljena na dva dela: kapital je bežal z Juga na Sever, kjer je lahko prinašal več dobička. Vlade, in predvsem fašistična diktatura, niso niti mignile s prstom, da bi pomagale Jugu; po vojni se je male storilo, premalo. Ko se neka industrija ukinja, in je za tisoče delavcev nevarnost, da bodo odpuščeni, vlada intervenira in plača; za kmetijsko gospodarstvo na Jugu ni bil nikoli dan niti vinar. Sedaj imamo «zeleni načrt«; toda ne razumem ga
nik, se je
Hruščev napoveduje objavo gospodarskega načrta in novega statuta KP SZ
Poudaril je, da je nagli razvoj sovjetskega gospodarstva ^strahovito orožje v rokah SZ»
MOSKVA, 24. — Hruščev je danes napovedal, da bodo v kratkem objavili nov gospodarski program in načrte novega statuta KP SZ. To je napovedal v svojem govoru v prestolnici Kazakstana Almi Ati na svečani seji, posvečeni 40. obletnici uvedbe sovjetske oblasti v tej republiki
V svojem govoru je Hruščev med drugim izjavil: ((Sovjetski tisk bo v kratkem objavil nov gospodarski program in načrte novih statutov komunistične stranke SZ. Ko bo ta program objavljen. bodo dolgoročne perspektive gospodarskega raz-voja SZ izzvale občudovanje in navdušenje vseh naših prijateljev. Ves svet se bo tedaj prepričal, da mi ne ogrožamo z orožjem sovražnikov komunizma Nagli razvoj sovjetskega gospodarstva je najstrahotnejše orožje v rokah Sovjetske zveze, da pridobi za idejo komunizma milijone ljudi, ki živijo v kapitalističnih državah. Prav zaradi tega posveča načrt programa toliko pozornosti gospodarskemu razvoju Sovjetske zveze, da zagotovi njeno neoporečno prednost nad vsemi glavnimi kapitalističnimi državami. Predvideva se velikansko povečanje na vseh sektorjih državnega gospodarstva. Lahka industrija in prehrambena industrija se bosta naglo razvijali vzporedno s težko industrijo.
Notranji in zunanji položaj Sovjetske zveze je razlog velikega zadovoljstva za sovjetsko ljudstvo. Pot k miroljubnemu sožitju, k prijateljskim odnosom z vsemi narodi, je splošna pot politike Sovjetske zveze. Da dosežemo ta smoter, smo se borili in se bomo borili. Predvsem se^ bomo borili za rešitev današnjega najvažnejšega vprašanja, ki je razorožitev Razen tega želimo iskati rešitev, da se čim prej mogoče sklene mirovna pogodba z Nemčijo, tako da bo konec vseh posledic druge svetovne vojne in da se hkrati reši vprašanje zahodnega Berlina.«
Hruščev je omenil, da je o tem podrobno govoril na svojem zadnjem govoru po televiziji in je pripomnil: «Mi napredujemo, da dosežemo določene smotre na mednarodnem področju, v interesu sovjetskega ljudstva in za okrepitev svetovnega miru «
V zvezi z gospodarskimi zadevami je Hruščev poudaril važnost neizkoriščene zemlje; v Sovjetski zvezi so že začeli izkoriščati 41 milijonov hektarov še neizkoriščene zemlje; od teh 25 milijonov hektarov v Kasakstanu. Kar se tiče kmetijstva, je Hruščev poudaril, da je treba povečati pridelek na vseh sektorjih, zlasti pa kar se tiče koruze in me-
G-re samo to, da ne bode!
sa, ter je ponovil, da si je Sovjetska zveza zadala za smoter prehiteti kmetijsko proizvodnjo ZDA.
Razorožitev in Berlin
WASHINGTON, 24. — Ameriška vlada je danes poročala Veliki Britaniji, Franciji, Kanadi in Italiji o sedanjem stanju razgovorov o razorožitvi med ameriškimi in sovjetskimi predstavniki v Wa-shingtonu.
Državni tajnik Dean Rusk se je v ta namen razgovar-jal s poslaniki omenjenih držav ki skupno z ZDA predstavljajo Zahod v pododboru desetorice za razorožitev, ki se je sestal lansko leto v Ženevi. Zjutraj pa ie Rusk sprejel tudi zahodnonemškega poslanika.
V VVashingtonu zatrjujejo v poučenih krogih, da so se ZDA, Velika Britanija in Francija sporazumele, da ne bedo dale nobene pobude za začetek pogajanj s Sovjetsko zvezo o Berlinu. To so se sporazumeli med razgovori v ameriškem državnem departmaju. Tri zahodne države, pravijo v omenjenih krogm, ne mislijo zapreti vrat za pogajanja o Berlinu, trdijo pa, da mora sedaj dati nove predloge glede tega Sovjetska zveza.
Vzhodnonemška vrada pa ie protestirala proti ameriškim vojaškim manevrom v zahodnem Berlinu, ki so bili v četrtek. Pomočnik zunanjega ministra Otto Winzer je poslal noto ameriškemu poveljniku v zahodnem Berlinu Albertu Watsonu. V noti pravi, da so ameriški vojaki •nezakonito zasedli železniške naprave, zaostrili so hladno vojno v Berlinu in povečali mednarodno napetost*. Nota poziva ameriško poveljstvo, naj prepreči ponovitev podobnih dejanj v prihodnosti.
Vzhodnonemški ministrski predsednik Ulbricht je na zborovanju v Hallu izjavil, da bo vzhodnonemško prebivalstvo moglo živeti v miru • šele tedaj, ko bo mirovna pogodba preprečila načrte za-iiodnonemških revanšistov*.
Ulbricht je izjavil, da Zahodna Nemčija pripravlja invazijo Vzhodne Nemčije, in je dodal: «če bodo hitlerjevski fašisti skušali izvesti svoja izzivalna dejanja, jih moramo obleči v prisilni jopič. Kdor je za mir, mora biti tudi za mirovno pogodbo. Mirovna pogodba bo ugladila pot za popolno razorožitev Nemčije. Tisti, ki tps podpira p o p n 1 * predvsem
Pred mnogimi leti je tedanji neapeljski župan adv. Calabre-se zahteval pomoč od notranjega ministra. Dobil je odgovor: «Ah morda hočete, da bj saniral neapeljski proračun z družinskim davkom Milana in Turina?« Zupan je zavrnil: «Ne, hočem samo denar, ki ste ga dali Fiatu.« Danes advokat Calabrese ni več župan Neaplja, toda južno vprašanje je vedno aktualno kakor tedaj.
Ljudje, ki so šli na ulico v San Donaciju, v Torchiarolu, v San Pietru Vernoticu in v Cellinu San Marco, so bili revni ljudje, preprosti ljudje. Bili so ljudje, ki so hoteli rešitev vinske krize, ker so videli pred seboj glad, otroke brez koščka kruha, grožnjo žalostne zime. Lastniki, pridelovalci vina, agrarci, niso šli na ulico: imeli so zaloge v kleteh, imeli so pologe v bankah; primanjkljaj tistega leta, strahotnega leta 1957, so lahko prenesli! v tistih demonstracijah ni bilo politične barve, ni bilo hujskačev; vse se je zgodilo spontano, celotno prebivalstvo je šlo na ulico.«
«Lažna novica o nizki ceni za gorzdje, skromne ponudbe nekega posredovalca, so bile	iskre,« je	nadaljeval	dr.
Giannone. »Vnetljivo snov je nudil gospodarski položaj: in ta je bil tak, da je tistim iskram sledil	protest,	ki	se
je spremenil v upor. To je bilo	politično	dejanje;	zahte-
vam to olajševalno okoliščino.
Toda na žalost smo mi sodniki	prisiljeni	ravnati	v	na-
sprotju med zakonom in našimi izkušnjami kot ljudmi in studiozusi. Zakonik je še ved-ni fašistični zakonik, ki ni bil spremenjen: res je, da je u-stavno sodišče, toda, dokler se ne bodo menjali zakoni, se ne bo doseglo nič, Kajti zakon je izraz zgodovinskega in političnega trenufka. in fašizem ni mogel imeti zakona, ki bi dopuščal svobodo besede in manifestacije; moral je streti to svobodo. Zakon, ki ga kritiziram, ki pa ga moram izvajati, pravi, da se ne sme priznati olajševalna okoliščina, da je kdo nastopil pod sugestijo množice, ko gre za prevratno zborovanje, ko se zločin izvrši kljub opozorilom varnostne sile. Zato pravimo tistim ljudem; «2al nam je, to je proti našemu človečan-stvu in proti našemu prepričanju, toda prisiljeni smo tako ravnati. Vendar pa zahtevam za vse obtožence splošne olajševalne okoliščine, zahtevam jih od sodišča.«
Važen je bil tudi govor zagovornika advokata Rosaria di Francesca, ki je med drugim izjavil: «Niti jaz ne razumem zelenega načrta, kajti namesto, da bi ščitil malo lastnino, finansira nekatere ustanove, ki imajo ves videz velikih kočij. To je vprašanj?. Po ustavi je Italija republika, ki temelji na delu: toda vendar se kmetijskim delavcem odreka pravična plača. Zakaj se to dogaja? Ker ni pravilne agrarne politike; ker je agrarna politika, ki jo imamo, zgrešena, protislovna, dirigistična, ko gre za to, da se ščiti velika industrija, ki prideluje umetna gnojila, toda liberalna — to je odsotna — ko je treba braniti proizvode zemlje, interese kmetov.«
Zagovornik je zatem poudaril, da je do upora prišlo tam, kjer ni industrije, kjer ni agrarcev in kjer so samo ljudje, ki so obsojeni delati na polju. Nadaljeval je: •Danes, prav tako kakor včeraj, se daje industriji in se jemlje kmetijstvu. Na žalost gredo krpe vedno v zrak, kajti tisti, ki je najbolj prizadet, se najbolj giblje, in oni, obtoženci, plačujejo dvakrat*.
Danes zasedanje konjskega parlamenta
mu, ki ga je marca sklenil 7, Ileom v Elisabethvillu.
Predstavnik zakonite vlade v Stanleyvillu Gabriel Baudo-um Lassyry, ki je sedaj v Parizu, je izjavil, da bo obrazložil pogoje, v katerih se bo Gi-zengova vlada udeležila dela kongoškega parlamenta v Leo-poldvillu. Pogoji so; 1. Umorjeni poslanci in senatorji in tisti, ki so izginili, se morajo nadomestiti z njih namestniki, ki pripadajo njihovim skupinam. 2. Iz mesta, kjer se bo sestal parlament, in v sedanjem primeru in Leopoldvilla, ter z obmejnega področja, se morajo umakniti vse kongoške čete, varnost pa morajo jamčiti samo sile OZN- 3. Svobodo izražanja in premike parlamentarcev v parlamentu in izven njega mora jamčiti OZN. 4. Parlament naj sam odloča o svojem dnevnem redu.
«Ce ne bodo izpolnjeni ti poglavitni pogoji, je dodal Lassyry, bo zasedanje parlamenta samo sleparija, ki je OZN ne bi smela podpreti s svojo avtoriteto. Sprejeti sklepi bi razen tega bili za kungoško ljudstvo neveljavni. Za. radi tega bi bilo treba v takem primeru razpisati referendum, ki naj določi ustavni režim, ki naj si ga Kongo izbere.
Predsednik kongoške vlade Gizenga je poslal tajniku OZN izjavo v kateri pravi, da so parlamentarci iz Stanleyvilla pripravljeni oditi v Leopold-viile, takoj ko bo OZN zajamčila popolno varnost, ter zahteva dejansko sodelovanje OZN za obnovitev delovanja kungoških ustanov. Gizenga predlaga vsem kongoškim voditeljem splošno amnestijo za vse kongoške čete, zato da se vojaški voditelji lahko sestanejo in diskutirajo o zadevah vojske.	*
Pred dvajsetimi leti
Pred dvajsetimi leti je 22. junija nemška vojska vdrla na sovjetsko ozemlje ter nadaljevala razbojniški pohod v notranjost države. 22. junij 1941 pomeni važen datum v zgodovini, ker je tedaj združil vse napredne sile sveta v protihitlerjevsko koalicijo, ki je končno uničila najbolj mračnjaške sile sveta in u stvarila pogoje za povojno sodelovanje v korist miru m napredka. Se pred koncem vojne so te sile ustanovile Organizacijo združenih narodov, v okviru katere naj bi prišlo do plodnega mednarodnega sodelovanja, in v okviru katere naj bi se sporazumno reševali vsi mednarodni spori.
Ne bomo obnavljali spominov na mednarodna dogajanja, ki so pripeljala do današnjega napetega stanja na svetu, temveč se bomo ustavili ob dogajanjih, ki prav te dni znova zaostrujejo napetost in spet prav zaradi Nemčije. Pred dvajsetimi leti so se vse napredne sile na svetu združile v vojni proti nacistični Nemčiji, danes pa je ta država postala kamen spotike, ki povzroča zaostrovanje spora med Vzhodom in Zahodom. Prav ob dvajseti obletnici nemškega napada na Sovjet sko zvezo je Hruščev imel govor, v katerem je poudaril, da ima sovjetska vlada na men še pred koncem leta skleniti mirovno pogodbo z Vzhodno Nemčijo, če bodo zahodne države in Zahodna Nemčija odklonile podpis mirovne pogodbe z obema nemškima državama. Hruščev je obtožil zahodne države, zlasti pa ZDA, da nočejo sporazu ma o Nemčiji in prav tako nočejo sporazuma o prekinitvi jedrskih poskusov in o razorožitvi. Opozoril je ZDA da bo tudi Sovjetska zveza obnovila poizkuse z jedrskim orožjem, če jih bodo obnovili v ZDA. kakor napovedujejo.
Razgovori med ZDA, SZ in Veliko Britanijo o prekinitvi jedrskih poizkusov so se Ženevi začeli 31. oktobra 1958. Od tedaj niso te države napravile nobenega jedrskega poizkusa več. Nekaj takih poizkusov je napravila samo Francija, ki je izven tako i-menovanega atomskega klu ba V Ženevi je bilo do sedaj nekaj nad tri sto sej. Čeprav je že sam moratorij glede poizkusov s tem orožjem pozitivno dejstvo, vendar to nt more zadovoljiti miroljubnega človeštva, kajti v skladiščih se je nabrala ogromna količina jedrskega orožja, katere ga skupna moč znaša 60 milijard ton trinitrotoluola, kai pomeni, da odpade na vsakega prebivalca zemlje 20 ton eksploziva, in to v sedanjem trenutku, sredi miru!
Pogajanja v Ženevi so v zadnjem času obtičala v slep. ulici in ameriška vlada je poklicala svojega predstavnika v Washington na ((poročanje))
Pentagon stalno pritiska na ameriško vlado, naj bi obno vila nekatere vrste jedrskih j | eksplozij, češ da je to «po-trebno za ameriško varnost»• Hruščev pa je opozoril, da je Sovjetska zveza pripravila no ve vrste orožja, ki bi jih ((praktično preizkušala», če bi ZDA prekinile moratorij. Vendar je treba ugotoviti, da se na eni in na drugi strani za vedajo, da bi prekinitev moratorija pomenila danes iz redno nevarno dejanje, ki bi utegnilo sprožiti novo tekmo v jedrskem oboroževanju. Za to je potrebno moratorij spre jeti kot ustaljeno stanje in od tu nadaljevati pogajanja, da se današnji moratorij spre meni v trajen sporazum.
Toda iz Bonna nenehno pri-
 ..................           ■	111111111111111111 m 1111111111 n 111111111 ■ i
Stavka v „Italcenienti v kritični fazi
Solidarnost županov prizadetih občin z delavci Napovedane so številne druge stavke
RIM. 24. — Stavka delavcev ITALCEMENTI in drugih podjetij postaja po toliko dneh že dramatična. Danes je minister za delo Sullo sprejel ing Carla Pesentija, predstavnika skupine ITALCEMENTI, Milanesi in Azzi, Eternit, Fi-bronit. Sacelit in Sapiz, ter predstavnike delavcev, ki pripadajo trem glavnim sindikatom. Minister je pozval sindikate, naj prenehajo stavko, tako da bj se v ponedeljek 26. t. m. lahko začela na ministrstvu pogajanja. Medtem pa so se sestali župani vseh prizadetih občin in izrazili vso svojo solidarnost stavkajočim delavcem ter se obvezali, da jim bodo dali tudi vso gospodarsko podporo in sj pridržali pravico za morebitne ukrepe v okviru zakona. Zupane sta sprejela 23. in 24. t. m. minister za delo in podtajnik pri predsedstvu vlade. Oba so župani opozorili na vse hude posledice za gospodarstvo njihovih občin in ju zaprosili za intervencijo.
Za torek 27. t. m. je proglašena v Rimu dveurna stavka vsega osebja podjetij STE-FER, tako da se bo v torek za dve uri ustavil mestni železniški in avtobusni promet na podzemeljski železnici, na progah Rim — Lido in Rim —Fiuggi.
V sredo 28. t. m. pa bo stavkalo osebje osrednje uprave v prosvetnem ministrstvu, ki je pozvalo tudi vse osebje srednjih šol, zaposleno pri centralnih in podrejenih uradih ministrstva za prosveto, naj se stavki pridruži.
V petek in soboto bodo stav-
pogodbo*
ELISABETHVILLE, 24.	—
Combe se je danes popoldne vrnil z letalom iz Leopoldvil-
.a v Elisabethville. Pred od- 1 kali električarji, mehaniki in hodom iz Leopoldvilla je Com.	telefonisti, ki so včlanjeni v
be izjavil, da se bodo katan-	zadevne kategorije CGIL, da
ški predstavniki udeležili ju-	bi dosegli spoštovanje zakona
razore! '»v,	mora	! trišnjega zasedanja kongoške-	n delu v zakupu,
podpirati	mirovno	ga parlamenta. Glede vojaške-	Tudi n ,vinarji pri RAI-TV
I ga sporazuma z Mobutujem je, so stopili v mezdno gibanje:
njihova sindikata oragnizacija AGIR je sporočila, da je prekinila dva meseca trajajoča pogajanja, ker je ravnateljstvo RAI-TV zavrnilo njihove osnovne zahteve.
Minister za delo je danes pozval sindikaliste in predstavnike hranilnic, naj začnejo pogajanja, da bi nameščenci hranilnic imeli pravico do 5-dnevnega tedenskega dela, kar so dosegli že drugi bančni uradniki. Pogajanja bodo 27 t. m. Hkrati pa vse kaže, da se bodo uspešno zaključila pogajanja nameščencev v ministrstvih za finance, za zaklad in računskega dvora. Pogajanja z vlado so trajala več dni
Nameščenci zunanjega ministrstva so sklenili preklicati stavko, ki so jo proglasili za 28. t. m., vendar pa se bo mezdno gibanje nadaljevalo, dokler ne bodo dosegli ugodne rešitve svojih zahtev.
Južna Tirolska
(Nadaljevanje s 1. strani)
poudarila, da bi bilo pametno, če bi evropski svet sodeloval pri reševanju vprašanja Južne Tirolske, zatrjuje danes, da spor glede Južne Tirolske ograža odnose med Avstrijo in Italijo, in da bi zato «večje razumevanje)) italijanske vlade mogle preprečiti poslabšanje položaja v bocenski pokrajini «Južni Tirolci in dunajska vlada ne zahtevajo nekaj nemogočega« — je rečeno v izjavi nemške socialdemokratske stranke; — «in priznanje avtonomijp bi sporu odvzelo enega njegovih najostrejših elementov«.
hajajo zahteve, naj se zahod-nonemška vojska oboroži z jedrskim orožjem. Na Vzhodu poudarjajo, da je sklenitev mirovne pogodbe nujna tudi zaradi tega, da se prepreči o-krepitev revanšističnih sil v Zahodni Nemčiji, in v ta namen predlagajo, naj bi po podpisu mirovne pogodbe sledila pogajanja, ki naj pripeljejo do nevtralizacije Nemčije.
Dvajset let po nacističnem napadu na Sovjetsko zvezo in šestnajst let po končani vojni je vsekakor skrajni čas, da bi se končno odpravilo tisto sta nje, ki povzroča stalne šport med pbema blokoma in u-stvarja vedno novo in novo napetost, ki jo vselej do skraj nosti stopnjujejo prav politiki Zahodne Nemčije, ki orga nizirajo izzivalna zborovanja ob vsej vzhodnonemški meji in v zahodnem Berlinu.
Toda ogromna miroljubna sila, ki v poslednjem času stopa v ospredje in ki jo predstavljajo tako nevezane države, in ki se najdosledneje zavzema za mir in miroljubne sožitje, nas podkrepljuje v u-panju, da bo kljub neštevil nim spletkam vojnohujska ških sil mogoče preprečiti, da bi se ponovil tak 22. junij, kakršen je bil pred dvajseti mi leti.
V noči od pretekle nedelje na ponedeljek so vojaške pa-trole v bocenski pcikrajini, ki stražijo električno omrežje ter druge industrijske naprave in komunikacije, smrtno ranile dva povsem nedolžna mlada Južna Tirolca, ki sta se iz zasebnih razlogov znašla slučajno po 9. uri zvečer na «prepovedanem» področju. Tragična dogodka sta vzbudila ogorčenje in razburjenje med krajevnim prebivalstvom, veliko ogorčenje pa tudi v Avstriji in Nemčiji. Po tem dogodku so vojaške patrole sicer odganjale s streli ((sumljive)) osebe s «prepovedanih» področij, vendar ni prišlo do nobenega resnejšega incidenta. Stanje v bocenski pokrajini se ‘postopno normalizira, kar pa še ne pomeni, da so se duhovi pomirili.
Zaradi stanja, ki je nastalo v bocenski pokrajini po dina-mitnih napadih na električno omrežje, so razne politične skupine vložile v poslanski zbornici interpelacije na vlado in na notranjega ministra. V razpravi o proračunu notranjega ministrstva je minister Scelba v odgovoru interpelan-tom sicer priznal, da je vprašanje Južne Tirolske tudi mednarodnega značaja, vendar pa je poudaril, da bi mogla samo vojna spremeniti sedanjo mejo na Brennerju; Italija more privoliti le v razširitev nekaterih upravnih pristojnosti bocenske pokrajine, ne more pa dati ločene avtonomije tej pokrajini, ker bi taka avtonomija bila baje v nasprotju z italijansko ustavo, iega argumenta nismo nikoli razumeli, vendar pa je to edini argument, ki ga italijanska vlada uveljavlja proti taki avtonomiji.
preteklo nedeljo in ponedeljek so bile deželne volitve na Sardeniji, na katerih je Krščanska demokracija z intenzivno trimesečno propagandno akcijo dosegla absolutno večino v deželni skupščini: medtem ko je v prejšnji skupščini imela 31 poslancev (od skupnih 70), jih ima sedaj 37 (od skupnih 72). Monarhisti, ki so imeli prej 10 poslancev, imajo sedaj komaj dva. Po enega poslanca so pri. dobili komunisti, socialisti, socialdemokrati in fašisti, Ta uspeh KD močno zaskrbijo napredne sile. ker pomeni o-krepitev desničarskih krogov v KD. kar se bo odrazilo v nadaljnjem političnem razvoju dežele.
Uspeh KD na Sardiniji je zaostril tudi odnose znotraj PSI med avtonomistično in levičarsko strujo. Levica zatrjuje, da je spričo zadržanja socialdemokratov, pa tudi republikancev (ki formalno sicer zagovarjajo politiko levega centra, dejansko pa se podrejajo KD in izsiljevanju liberalcev, politika levega centra v splošni krizi; da ni pričakovati v tem pogledu nobenega bližnjega izboljšanja in du je zato nujno, da PSI preide k politiki opozicije in demokratične alternative proti KD (kakor to zagovarjajo komunisti), medtem ko se avtonomisti sicer strinjajo glede poostrene opozicije proti KD, vendar pa menijo, da politika demokratične alternative vodi nujno k frontalnemu političnemu razcepu dežele brez vsakršne možnosti na uspeh.
Na Siciliji je bil že dvakrat izvoljen za predsednika dežele socialistični poslanec Co-rallo, a je obakrat odklonil mandat, ker je bil izvoljen z glasovi levičarskih in desničarskih poslancev. Prihodnji torek bo ponbvno zasedanje deželne skupščine, na kateri bo demokristjan Cimino skušal dobiti privolitev poslancev za enobarvno demokristjansko deželno vlado izključno upravnega značaja, ki bi živela le do 31. oktobra letos in predložila skupščini proračun, nato pa podala ostavko. Vodstvo KD ga je pooblastilo, da more sprejeti tudi desničarske glasove (monarhističnih in fašističnih poslancev).
Sporazum
treh laoških princev
Prejšnji teden so se v Zii-richu sestali laoški princi Suvana Fuma, Sufanuvong in Bum Um. Prvi je predsednik i zakonite laoške vlade, ki se j zavzema za nevtralnost Lao-| sa, drugi je voditelj gibanja 1 Patet Laos, ki sodeluje z zakonito vlado, tretji pa je predsednik uporniške vlade v Vientianu. Po dolgih prizadevanjih kamboškega predsednika Sihanuka so se trije princi končno o Počili m začeli posvetovanju. Njih razgovori
so pripeljali do pozitivnih rezultatov. Načelno so se sporazumeli, da bodo ustanovili enotno vlado narodne enotnosti, v kateri bodo zastopane vse tri glavne struje. Ta vlada bo začasna.	Njene člane
bo imenoval laoški kralj. Prva naloga nove vlade bo doseči, da bodo sovražnosti zares ustavljene in da bo v vsej državi zavladal	mir. Naloga
začasne koalicijske vlade bo tudi, da določi	enotno dele-
gacijo za ženevsko konferenco. Dalje so se trije princi sporazumeli, da	Laos ne bo
sodeloval v nobeni vojaški zvezi in tudi ne bo sprejel «zaščite» kake take zveze.
Dokler se ne sporazumejo o sestavi enotne delegacije za ženevsko konferenco, bodo na njej sodelovale vse tri delegacije. Nadaljevali bodo pogajanja, da se sporazumejo, kdo naj predseduje koalicijski vladi. Suvana Fuma in Sufanuvong poudarjata, da je vlada Suvane Fume edina zakonita vlada in da bi se morala leta razširiti tako, da bodo v njej zastopane vse tri glavne struje. Prav glede tega je sporazum najtežji, ker Američani pritiskajo na Buna Uma, naj ne popusti, ker se zavedajo, da Suvana Fuma ne bo njihova lutka, kakor je Bun Um. Zato so hoteli doseči, naj bi spremenili ustavo, tako da bi vladi lahko predsedoval kralj. Toda Suvana Fuma in Sufanuvong sta se temu odločno uprla. Na vsak način je že dosedanji sporazum treh princev velike važnosti, in upati je, da razdiralnim silam na Zahodu, in zlasti v ZDA, ne bo uspelo zadeve spet zaostriti.
Danes sestanek
parlamenta
\
Predstavniki zakonite vlade v Stanlegvillu in predstavniki leopoldvilskih oblasti so se sporazumeli, da se bo danes sestal kongoški parlament v poslopju univerze Lovanium blizu Leopoldvilla. Sklenjeno je bilo, da bodo vse koiujo-ške čete in policija v Leo-poldvillu med zasedanjem parlamenta položile orožje 9 skladišča OZN. Vojaške oblasti pa so dobile ukaz, naj prenehajo z vsako politično dejavnostjo in naj se podredijo avtoriteti vlade, ki j o bodo sestavili. Dalje so se sporazumeli, da mora med zasedanjem parlamenta izostati vsak zunanji vpliv na poslance. Zaradi tega bodo pretrgane tudi telefonske zveze z univerzo Lovanium. OZN pa mera zagotoviti svobodno gibanje poslancev po ozemlju Konga in skrbeti za njihovo varnost.
Zakonita vlada Gizenge se je mnogo trudila za rešitev krize s pomočjo parlamenta. Na koncu je privolila da se pcrlament sestane v Leopold-villu, čeprav bi v kakem drugem kraju bila večja gotovost, da bo lahko nemoteno deloval. Jasno je, da je zakonita vlada privolila v to s pogojemt da sile OZN omogočijo vsem parlamentarcem, da bodo lahko svobodno izpričali svoje prepričanje v parlamentu.. Zato bo tudi to pot vnela OZN veliko odgovornost. Na žalost, da so bile uosedanje izkušnje glede tega negativne. OZN je s svojim ravnanjem ohrabrila leo-poldvilske in druge uzurpa-toije in dopuščala, da s svojimi oboroženimi plačanci izvajajo teror in nasilje nad rodoljubnim kongoškim prebivalstvom.
Sedaj se OZN nudi priložnost, da spet dvigne svoj ugled in začne končno ravnati v skladu z resolucijami glavne skupščine in Varnostnega sveta. Jasno, da ni mogoče pričakovati, da bodo že na prvem zasedanju parlamenta našli izhod iz sedanje slepe ulice, kajti kriza v Kongu je predvsem posledica vmešavanja od zunaj. Dokler bo to vmešavanje trajalo, bodo vedno možnosti ponovnih zaostritev. In na žalost sedaj ne kaže, da bi to vmešavanje pi ene halo.
Z umorom Lumumbe in št* viimh drugih njegovih prisl* šen ter z nasiljem proti številnim parlamentarcem je stanje v parlamentu v precejšnji men spremenjeno. Ubitih je namreč bilo okoli dvajset. parlamentarcev med katerimi največ pristašev Lur mnmbe. Zato ne bo za sedaf mogoča krepka večina Lu mvmbovih pristašev čeprav bi po mnenju političnih opazce valcev v OZN morala ta sku pina dobiti večino, če bo vsjf potekalo v redu in res sva hodno. Za začetek bi bilo tu d' to velike važnosti, kajti važno je, da se končno začni reševati dolgotrajna kriza s pomočjo edinega zakonitega telesa, ki je parlament. Toda tc se bo lahko zgodilo, samo če bodo oblasti OZN končno pošteno nastopile in prenehale podpirati razne uzurpatorje in agente zahodnih imperialistov.
Akcija poveljstva OZN bo še posebno važna, ker se ves čas priprav za sklicanje parlamenta nadaljujejo spletke, ki naj omogočijo raznin Kasal ubujem, Mobutujem m Combe jem uporabo sile proti rodoljubnim poslancem. Mo-butu in Kasavnbu sta pretekle dni izpustila iz zapora Čcmbeja in sklenila z njim vojaški sporazum. Vse kaže, da so se uzurpatorji znova sporazumeli, da s skupno akcijo (morda tudi s silo, če bodo videli da uživajo dovolj naklonjenosti OZN) izločijo iz politične dejavnosti tiste politike, ki predstavljajo večino konooškega ljudstva, t.j. predstavnike zakonite vlade, m ki vodijo politiko v korist ljudstva.
Tudi sedaj je torej vse odvisno od poveljstva OZN. ki In moralo končno ovreči skrb-ništvo nekaterih zainteresiranih imperialističnih sil.
PfifnonT:T”(TiU‘vmlc
25. junija 1961
O pevskih zborih
Objavljamo še tri odgovore na naša vprašanja s problematiko naših pevskih zborov. V rezervi imamo še nekaj odgovorov, ki bodo prišli na vrsto prihodnjič, ko bi tudi želeli zaključiti s to, prvo serijo, intervjujev in preiti k drugi o drugih, nič manj važnih vprašanjih našega ljudsko - prosvetnega življenja. Zato prosimo vse, ki bi nam želeli o zborih še kaj povedati, da svoje misli pošljejo do konca tega tedna.
Vaša pobuda za izmenjavo mišljenj o tem, zakaj naši zbori propadajo in kaj bi bilo treba narediti, da bi spet oživeli, se mi zdi zelo koristna, predvsem zato, ker predstavlja obliko javne razprave.
Trdno sem prepričan, da ni vsa krivda na pevovodjih. Ce se kak pevovodja loti dela v zboru, se ga loti brez dvoma zato, da bo nekaj dobrega naredil, sicer bi raje ostal doma. Nočem pa s tem reči, da ni del krivde tudi na pevovodjih bodisi v zvezi z odnosom do pevcev kakor tudi v zvezi z izbiro programov. Pevovodja je včasih, posebno pri nas, tudi sam začetnik »n v teh stvareh zato tudi v težavah, ki bi jih morali upoštevati tudi pevci sami. Večino pevovodij ovira pri njihovem delu v zborih tudi njihova služba, v kateri mo-
rajo dati maksimum svojih sposobnosti in moči, zato pa jim za delo v zborih mnogokrat zmanjkuje materialnega časa.
Poseben problem je s pevci. V začetku pridejo skupaj polni navdušenja in nekaj časa delo dobro napreduje. Potem začnejo izostanki iz enega ali drugega razloga, vztrajnost poneha in zbor začne sam od sebe propadati. Zaključek: več vztrajnosti s strani pevcev, več medsebojne odkritosti in tovariškega reševanja nastalih problemov.
Nikakor nisem mnenja, da naši zbori ne bi mogli doseči dostojne kvalitete. Spomnim naj, da je bil partizanski zbor «Sreč-ko Kosovel» sestavljen iz samih kmečkih fantov brez glasbenega šolanja in je vendar šel glas o njem po vsej Evropi. Toda med pevci je tudi v najtežjih trenutkih zmagovala volja in pztrajnost ter predvsem tovarištvo. Sicer pa smo tudi pri nas na Tržaškem že imeli odlične zbore, kar potrjuje moje prepričanje.
In še to glede zborov. Osnovna pomanjkljivost pri nas je v tem, da petje ni obvezen pouk na naših osnovnih in srednjih šolah. In vendar bi prav šola morala prva napotiti otroke k petju, kar ima tudi svojo etično vrednost. Sola bi morala ustvarjati osnovni pevski kader in potem bi tudi našim pevovodjem bilo kasneje laže in zbori ne bi zašli v take težave.
V ostalem pa se popolnoma strinjam z dejstvom, da ima svoj kvaren vpliv na zborovsko petje moderen način izživljanja mladine, manj pa sem prepričan, da bi tu-finančni razlogi igrali vidnejšo vlogo.
OSKAR KJUDER
di
Pri nas je po vojni bilo storjenega mnogo dobrega za dvig zborovskega petja in naši ljudje so te napore sprejemali z odobravanjem in sodelovanjem. Toda sčasoma je navdušenje začelo pojemati. Pevcev se
je začelo oprijemati mišljenje, da petje ni potrebno in koristno in tudi nekateri pevovodje niso dovolj dobro doumeli svojega poslanstva in so bili premalo agilni in požrtvovalni, morda pa tudi premalo dosledni pri svojem delu. Zato so pevci začeli zbore polagoma zapuščati. So pa tudi razlogi, ki so tesno povezani z današnjim tehničnim razvojem.
Pri nas na Goriškem smo, zlasti v zadnji h letih, občutili tudi pomanjkanje vodilnih kadrov na področju zborovskega petja, posebno še z izgubo prof. Komela ter z odselitvijo prof. Severja. Na to vrzel bo treba pomisliti zlasti sedaj z združitvijo naših prosvetnih zvez.
Za odstranitev vzrokov propadanja pevskih zborov bi bilo treba začeti s prepričevalno akcijo med bivšimi pevci, da lepo petje vpliva etično in moralno, da nam spreminja strasti in plemeniti hotenja, da je petje končno izraz življenjske sile. Cim-prej bo ta misel oz. to spoznanje prodrlo do slehernega našega človeka-pevca, toliko prej bomo naredili velik korak k ponovni oživitvi vseh zamrlih zborov in toliko prej se bodo tudi mladi navdušili za petje.
ANTON FERI
Ze vrsto let venomer ponavljamo vprašanje, kje so vzroki, da v naših krajih pevski zbori tako nazadujejo. Vzrokov je več, a bom navedel samo najvažnejše.
Starejši člani v zborih iz enih ali drugih vzrokov ne sodelujejo več. Predvsem Pa zato, ker pravijo, da je treba dati prednost mlajšim močem. Toda kako se na te
hes na pretek drugih zabav, ki jo bolj zanimajo in pritegujejo kot pa narodna pesem? Zgodi se celo, da mladino vprašuješ, naj ti zapoje katero slovensko narodno, pa da ti odgovori, da je ne zna. Glavni problem je v tem, da večina staršev ne pozna, nekateri naši «dobri Slovenci» pa celo nočejo, da bi se njihov otrok seznanil s slovensko pesmijo, ker jih je sram. Cesar pa ne pokvarijo očetje in matere, to naredijo nekatere politične struje. Zal se pre-nekateri Slovenec ne zaveda več, da ga je rodila slovenska mati in ga uspavala s slovensko pesmijo.
Zato bi bilo treba posvečati več pozornosti predvsem mladinskim zborom in tudi gmotno bolj podpirati pevovodje, katerih na našem ozemlju ne manjka, kot nekateri morda napačno mislijo. Tudi društva bi morala biti bolje organizirana. S pogostejšimi glasbeno-literarnimi večeri bi morala bolj in večkrat združevati vse dobronamerne Slovence in reševati tudi med seboj v njihovem krogu naša pereea kulturno-prosvetna vprašanja.
ERMINIJ AMBROZET
U UDSKO-TROž	V	El
Združena pevska zbora p.d. «Slovan» iz Padrič in p.d. ((Slovenec« iz Boršta ob njunem prvem skupnem nastopu na letošnji Prešernovi proslavi na stadionu «Prvi maj». Skupno štejeta zbora okrog 65 pevcev in pevk, vodi pa jih z veščo roko pevovodja Svetko Grgič
Misli o združitvi
Kako bo potekalo skupno delo
Tržaški in goriški Ijud-skoprosvetni organizaciji, Slovenska prosvetna zveza v Trstu in Zveza slovenskih prosvetnih društev v Gorici, sta se na zadnji skupni seji obeh odborov dejansko že združili. Formalna združitev bo sledila v jeseni na skupnem občnem zboru, ki bo moral tu di po svojem poteku in obliki poudariti važnost, ki jo taka združitev ima za Slovence pod Italijo.
O potrebi same združitve je bilo na občnih zbo rih obeh Zvez in na teh stolpcih že marsikaj povedanega, pa tudi sicer je ta stvar tako jasna in razumljiva, da je vsako nadaljnje utemeljevanje nepotrebno.
So pa nekatera vpraša-
nja in misli, ki se porajajo ob tej združitvi: kako bo skupna organizacija delala, ali bo osvojila vse tisto, kar je bilo dobrega v obeh Zvezah, ali bo popravila dosedanje napake in predvsem:	ali	bo	spo-
sobna izpolnjevati vse tisto, kar od nje pričakujemo in kar si je in si bo zastavila za nalogo, da bo izvršila.
Ista ali zelo podobna vprašanja bi si lahko zastavili tudi ob kritični a-nalizi dela dosedanjih organizacij ob drugih prilikah in ne bi bilo treba čakati prav na združitev. Ker pa je združitev tako pomemben dogodek, trkajo ta vprašanja s podvojeno silo in zahtevajo hitrega pojasnila. Zato se zdi prav,
iiiiiimmiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiminiimmiiiimmiiiiiiiiiiiiiimtiiiiimiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiimiiiiiiimiiii
REZULTAT POŽRTVOVALNEGA DELA, DISCIPLINE IN DOBREGA VODSTVA
Prodoren uspeli združenih pevskih zborov iz Padrič in Boršta na reviji v Mariboru
Združena zbora pod vodstvom Svetka Grgiča sta žela priznanje javnosti in najvidnejših slovenskih strokovnjakov za zborovsko petje
Minulo nedeljo je bila v Mariboru republiška revija pevskih zborov, katere se je udeležilo 15 najboljših slovenskih zborov, kot gostje pa tudi pevci s. Tržaškega in Koroškega. Reviji so prisostvovali vidni predstavniki slovenskega političnega in kulturnega življenja, še posebej pa moramo omeniti vrsto uglednih slovenskih glasbenikov: Blaža Arniča, Rada Simonitija, Radovana Gobca, Petra Liparja, Milka Škoberneta, Egona Kuneja in druge, ki so kot strokovnjaki za zborovsko petje dali reviji tudi značaj kritično strokovnega pregleda delovanja m napredovanja slovenskih pevskih zborov.
Pevce in bogato pevsko tradicijo na Tržaškem sta na tej elitni reviji zastopala združena pevska zbora «Slovan» iz Padrič in «Slovenec» iz Boršta pod vodstvom dirigenta Svetka Grgiča. Morda bo površnega spremljevalca našega ljudsko - prosvetnega življenja nekoliko presenetilo, da sta prav ta dva zbora nastopila v Mariboru in ne morda kateri drugi zbor. toda za tako presenečenje ni prav nobene stvarne podlage. Nasprotno, o presenečenju bi lahko danes, ko nam je znan uspeh, ki sta ga združena zbora iz Padrič in Boršta dosegla v Mariboru, govorili samo v pozitivnem smislu in to hoče biti tudi namen tega našega sestavka, ki je nastal na podlagi razgovora s pevovodjem, simpatičnim in
skromnim Svetkom Grgičem.
Kako je prišlo do tega, da sta prav ta dva zbora odpotovala v Maribor? Mnogim od nas je še v spominu prvi združeni nastop o-beh zborov na letošnji Prešernovi proslavi na stadionu »Prvi maj«. Ze takrat smo ugotovili, da je bila poteza dirigenta Svetka Grgiča, ki je tudi dotlej bil dirigent obeh ločenih zborov, vsestransko posrečena, predvsem pa dobro premišljena. Tov. Svetko Grgič se je namreč zavedal, da ločena zbora v danih pogojih ne moreta več pomembno napredovati bodisi kvanti-tetno kot kvalitetno. Številčno in glasovno omejena sta pravzaprav že dosegla svoj maksimum, združena pa bi mogla še znatno napredovati in osvojiti tudi neprimerno obsežnejši, zahtevnejši in modernejši repertoar. Utemeljenost teh pričakovanj je bila pogojena v dejstvu, da je Svetko Grgič kot dirigent obeh zborov tudi dobro poznal tudi njun glasovni material in dovzetnost pevcev samih za višjo obliko izvajanja.
Skoraj v istem času, t.j. neposredno po Prešernovi proslavi, je prišel v Trst zborovski strokovnjak Rado Simoniti in v razgovoru sprožil misel, da bi bilo prav, da bi tudi tržaški slovenski zbori tesneje sodelovali z ostalimi slovenskimi ob raznih pevskih manifestacijah in prireditvah, kot na primer na reviji mladinskih zborov v Celju
in na reviji moških oziroma mešanih zborov Svabod in prosvetnih društev v Mariboru.
Misel je padla, pri Grgiču pa tudi porodila intimno odločitev in brez vednosti zborov samih je začel vaditi program s katerim bi se lahko dostojno predstavil med slovensko zborovsko elito v Mariboru. Odločil se je za Vrabčevi «Bi-lečanko« in »Slovensko pesem« ter za Karla Pahorja »Pa se sliš . . In zbora sta se zagrizla vsak zase. Vadila sta in pilila in ... vidno napredovala. Obenem z napredovanjem pa je v dirigentu dobivala intimna odločitev vedno bolj konkretno prepričanje, da je nastop v Mariboru realno upravičen in končno je prišel pred pevci na dan z besedo: V Maribor gremo !
Pevci in pevke so sprejeli novico z velikim navdušenjem in zadovoljstvom, kljub razumljivemu pojavljanju malodušnosti, češ kaj se bomo le merili z onimi tam, ki so daleč pred nami? Skupnim vsakodnevnim vajam zadnji teden pred odhodom je prisostvoval na dirigentovo željo tudi avtor »Bilečanke« in »Slovenske pesmi« prof. Vrabec, da bi s svojimi nasveti po potrebi tu in tam kaj izpilil in ko je tudi Vrabec sam priznal pevcem svoje presenečenje nad odličnim izvajanjem, je odpadla tudi malodušnost in združeni zbor ni bil samo kvalitetno temveč tudi moralno in psiho-
ttilajše moči opreti, ko pa ima mladina da-
••iii illillliiMlllliillliilllilul,,,liiiiilii,l>,i,,lliiiiiii|i|iaii|iiiiii>i||iiai'|i|<llllllllla>iaa>>l'a>l>aM>,lil*rr*,lll,>l>l>>>l>ll>l,,>lll>ll>llllIIIII,l>l>a,>,>>ia,lll(lltl>>ail>lliallll>lll>tll>>l>>MI>l>l>l>lllllll>IIIIil>>11,,llllvll>”>il>l>ll>>ialliaiai|>l>i|l,ll>>,>>lllliai">|iia><>>|it>i'ia<1i>tl>|iiiiiii'iiiii'iii>iif>*>a|i'>>i>i>afia>l|i'i>>
REVIJA AMATERSKE DEJjm10SU11/UII/INSKE MANJŠINE
Živo mostišče enakosti in razumevanja
Četrtek, petek, sobota in nedelja minulega tedna: v znaku povečanega pulsa življenja na slovenski obali. Pionirji v rdečih ruticah, pripadniki mladinskih delovnih brigad v živo-relenih skavtskih uniformah, pa pomladno ljubka dekleta z Heke, iz Pulja, Rovinja, Izole in Pirana; sočna paleta neP°' hovljivih barv, ki so narejene iz enega samega izvora! To je mladost, frfotava, dinamična, hranljiva, zvočna, stoodstotna. Italijanska etnična skupina v Jugoslaviji je počastila 20. obletnico vstaje in ljudske revolucije z revijo amaterske dejavnosti, Italijanska Unija za Istro in Reko pa ji je dala še svoj slovesni pečat z razpisom natečaja za izvirne Popevke. Skoraj neverjetno se sliši, a je resnica, da se je natečaju odzvalo celih 51 skladateljev — pripadnikov italijanske manjšine z izvirnimi, posebej v ta namen ustvarjeni-thi skladbami s področja zabavne glasbe. Toda o tem kasneje.
Ni treba posebej poudarjati, da je bil prav ta festival, to štiridnevno slavje italijanske manjšine predvsem živ dokaz nekega v zdravih okoliščinah pogojenega^ prizadevanja, očiten dokaz razvoja kulturnih in umetniških dejavnosti, fazvoja, ki poganja iz zdrave zemlje plodnega razumevanja, vseprisoten dokaz nadaljevanja kulturno-umetniških tradicij v šestnajstih letih svobodnega in nadvse uspešnega izživljanja v vseh smereh. Besede aegalite - liberte - fraternite« so naših lahko za lase privlečene napoleonske fraze, a bi jih tokrat z neizkrivljeno zavestjo objektivnosti in neprizadete resnice uporabili prav za ta štiridnevni festival italijanske thanjšine. Besede, ki z neprizanesljivo natančnostjo odkrivajo in določajo izvor uspehov, ki smo jih v teh dnevih gledali na razstavah, številnih kulturno-zabavnih akademijah in poslušali navsezadnje na nedeljski reviji popevk. Spričo vsega tega se nam je tu in tam utrnila iskra mimobežnega razmišljanja o položaju tržaških Slovencev, kdaj bomo doživeli dan, ko bo - denimo - Trst pnzonšce nekajdnevnega festivala dejavnosti slovenske manjšine, ko bo Pevskim zborom, recitatorjem, ansamblom, amaterskim gledališkim skupinam, pa slovenskim šolarjem na v0 3° naJ' večja dvorana in zanjo ne bo treba naslavljati prošnje na Poncija in Pilata, ko bodo oblasti s prijaznim razumevanjem spremljale prireditve in bile vesele ob uspehih svoje manjšine in ko nihče ne bo metal kamenja ali podtikal vzi-Kalnih bomb na dvorišča slovenskih šol in ustanov.. pomnimo se n. pr. malega (sic!) detajla, ko je italijanska ™ariJ-šina v Kopru priredila proslavo 100-letnice združitve Italije 'n so bila vrata v Jugoslavijo in na to slovesnost odprta vsem italijanskim novinarjem, pa smo nekaj dni kasneje na straneh časopisa «11 Ficcolo« brali žaljiv, hkrati pa smešen,
bedast, skrajno tendenciozen pamflet na račun italijanske manjšine v Jugoslaviji in posebej na račun nekaterih osebnosti. Ce nič drugega, dokazuje ta članek semitsko nestrpnost eichmannske sorte, zanesljivo pa pomanjkanje takta in (tako opevanega) smisla za diplomatsko kurtoazijo.
Take meditacije so rastle iz občutka dobre volje ob tej manifestaciji kulturno-umetniških dejavnosti pripadnikov italijanske etnične skupine, ki je živ, sestavni in dejavni del dveh jugoslovanskih ljudskih republik, Slovenije in Hrvat-ske. Zrasle so ob neskaljenem veselju spričo velikega uspeha treh razstav, petih polnokrvnih akademij v dvoranah Pirana, Izole in Kopra, akademij z recitacijami, izseki gledaliških del, pevskimi zbori in solisti, z instrumentalnimi ansambli itd. itd. Otroci in mladina Italijanskih šol z Reke, iz Pulja, Rovinja, Kopra, Izole in Pirana so na področje slovenske obale prinesli svežega cvetja, povezanega v šopke ljubkih pesmi in napevov, plesnih scen pa radosti ob tekmovalnih quizih v Piranu. Starejši člani so igrali, peli, recitirali, sodelovali v instrumentalnih skupinah, vsepovsod pa bili zavestno in z neko posebno radostjo prisotni. Danes razumem, da je bila to elementarna radost — če bom prav povedal! — domačnosti, veselja, ki diši po domačem kruhu. In je pravzaprav čudno, da je treba vse to še posebej pripovedovati, a sem se spet zamislil nad sivo begotnostjo slovenske manjšine na Tržaškem. Kaj hočemo; sama se mi vsiljuje ta sicer nekorektna primerjava. A jo je treba pogoltniti.
Čudovito prizorišče pred fasado koprske katedrale pa je zaključilo štiridnevno panoramo kulturne dejavnosti italijanskih kulturnih krožkov: Festival popevk italijanske manjšine. Rekli smo že, da je Unija razpisala natečaj za nove popevke. Za boljše umevanje: natečaj med svojimi člani. Prispevke, t. j. popevke s teksti je poslalo kar 51 avtorjev, skladateljev-amaterjev in piscev tekstov. Posebna žirija je odbrala 18 najboljših popevk in jih ob sodelovanju instrumentalnih zabavnih sestav z Reke, iz Pulja, Rovinja in Izole odn. Kopra ter petindvajsetih pevcev predstavila številnemu občinstvu v nedeljo zvečer na koprskem trgu. Lahko rečemo: Opatija ali Sanremo v miniaturi. Radio Koper je celotno prizorišče sijajno ozvočil, čez deset mikrofonov pa je na odru sinkroniziralo posamezne inštrumente in soliste pa vokalni ansambel iz Pulja. Ce kritično panorami-ramo: vse popevke so bile sprejemljive, melodično sicer skromne, toda uglašene v tipiko napolitanske viže in can-zonette. Nekaj pa je bilo skladb, ki presegajo raven popevkarskega amaterizma. Posebej je treba omeniti skladbe mladega puljskega skladatelja Nella Mdlottija «A Portorose«,
sAbbazia di sera«, «Bianche scogliere«, «Suonate violini«, «Dovidjenja forestiera« in icDalla Torre alTArenan, ki je dal sploh največji delež in poudarek festivalu. Skladbe je sam tudi izvrstno aranžiral. Popevka «Bianche scogliere« (ki jo je prepričljivo, izredno emotivno zapel Antonio Fanizzi) v moderni formi slow-rocka, bi lahko — verjetno z velikim uspehom — konkurirala tudi na festivalu evropskih popevk v Cannesu, saj smo letos tam slišali več ko tričetrt muzikalno slabših in izrazno medlejših pesmi, tudi v slabši pevski izvedbi. Slišali pa smo še popevke «Amami» in «Sogno, scgno« skladatelja Kuntariča (v izvedbi Tereze Načinovič m Bruna Grdadolnika z Reke), »Le tre sorelle« Serafina Le-naza (pel je Rečan Armando Benas), «La mia orchestra« in «Canzone del mio cuore« Otella Zrelca (v izvedbi dueta «Carmen-Lessy» — izvrsten vokalni duet — in Pirančanke Luiselle Ravalico), «Quando mi manchi tu» in «Io sono li-bera» avtorja Damianija (v izvedbi Antonia Bartolija iz Rovinja in Lucie Rosenzm iz Pulja), «Serenatella a maggio« Celeste Zrelca (pel je Ennio Machin z Reke), «Mery dolce Mery» Virgilia Giuricina (pela je Tina Kovačič iz Rovinja) in «Fischiettando all’amore» Alda Pezzina v izvedbi pevca Armanda Benasa.
Ce je bilo torej vse to, kar smo v nedeljo slišali na koprskem trgu, zelo prizadevno, za amatersko dejavnost več kot uspešno in več kot zelo dobro, če so bili instrumentalni ansambli tu in tam malce razglašeni, smo kljub temu izvrtali iz programa dvoje nenavadnosti; prvo pooseblja skladatelj in dirigent I8-članskega puljskega mešanega orkestra Nello Milotti s svojimi številnimi in izredno kvalitetnimi skladbami pa izvrstnimi aranžmaji (zelo čudno je, da njegovega imena doslej še nismo zasledili na «uradnih» opatijskih festivalih, saj so njegove skladbe v največ primerih zdaleč boljše kakor je bilo doslej opatijsko povprečje!), drugo pa predstavljata dva odlična, stilno sicer povsem različna pevca. Najprej je že omenjeni Antonio Fanizzi z velikim izraznim obsegom, drugi pa Izolan Elvino Chicco s tipično interpretacijo francoske chansone.
Revija kulturno-umetniške dejavnosti italijanske manjšine, italijanskih kulturnih krožkov in šol Reke, Pulja, Rovinja, Kopra, Izole m Pirana je bila torej ponoVen dokaz, kako se lahko projektira živo mostišče razumevanja in enakosti in — jasno — popolne svobode. In da je vse to, kar razumemo pod besedo «manjšina», pač zgolj nujna formalnost. In da je ta »manjšina« roko v roki z «večino» nadvse dostojno, ugledno, kvalitetno nn živo dala svoj prispevek k 20-letnici revolucije jugoslovanskih narodov. Prispevek, ki ga je treba ceniti.	MiLi
loško pripravljen na svoj življenjski nastop.
* # #
Revija zborov je bila v veliki Unionski dvorani, ki spada med najbolj akustične v vsej Sloveniji. Program je obsegal nastop 15 zborov iz Ljubljane, Maribora, Celja, Kranja, Ptuja, Ljutomera, Kopra ter združenega zbora s Koroškega in »Slovana« ter »Slovenca« iz Padrič in Boršta.
Naša združena zbora sta bila prva na vrsti in brž ko sta se zvrstila na odru, je bilo ob aplavzu do kraja zasedene razsežne dvorane občutiti tisti neposredni, prisrčni in gostoljubni zrak, ki je bil _.ZOaei]en_ že. za prvi stik s predstavniki zveze Svobod in prosvetnih društev kakor tudi Mariborčanov ob prihodu v Maribor po dolgi in vse prej kot udobni vožnji s premajhnim avtobusom (kaj res ni bilo mogoče dobiti večjega za 62 potujočih ljudi?).
Ob odprtem odru z našima zboroma na njem so si sledili pozdravni nagovori in ob vsakokratni omembi Tržačanov in Koroščev je dvorana odgovarjala z živahnim spontanim odobravanjem. Kontakt je bil vzpostavljen še preden so zazveneli prvi akordi Vrab-čeve »Slovenske pesmi«.
Dvorana je ostrmela! Kaj. tako pojejo preprosti kmečki in delavski ljudje iz dveh slovenskih vasic iz tržaške okolice? Ljudje, ki si iz samega veselja do naše lepe pesmi kradejo skromni prosti čas v večernih urah po trdem celodnevnem delu?
Težka Vrabčeva melodija je udarjala kot da bi jo klesali iz granita. Glasovi so se zlivali v brezhibno harmonijo ob intonanč-ni bisernosti in interpreta-cijski izdelanosti. Pesem in izvedba sta se zlili v celoto — v deklaracijo in kvaliteto. In ni še dozvenel poslednji akord, ko je dvorana že navdušeno, naravnost viharno zaploskata.
Potem je bilo vse laže. O malodušnosti niti sluha več. »Bilečanka« in »Pa se sliš« nista niti najmanj zaostajali. Zbor je pel kot morda še nikoli. Glasovi čisti in jasni, vstopi precizni, ni-ansiranje občuteno. Res, izreden uspeh.
Potem so sledili ostali zbori. Vsak je zapel po tri pesmi in če že ne moremo za vsakega posebej spregovoriti, naj zadošča splošna ugotovitev, da je bila revija na zelo visoki kvalitetni stopnji in da je kot taka brez dvoma predstavljala spodbudo za pevce, skladatelje in pevovodje-
# * #
Sporedu je v mali Unionski dvorani sledilo strokovno posvetovanje, katerega so se udeležili tudi vsi pevovodje, pa seveda strokovna komisija za revijo pod predsedstvom predsednika republiškega glasbenega sosveta pri etu Svobod tov. Rada Simonitija, medtem ko so strokovno komisijo sestavljali Mirko Skoberne, Boris Ferlinc, Miloš Brišnik m Vlado Golob.
Omenimo naj, da komisija ni sestavljala kake posebne kvalitetne lestvice, temveč je ovzela le splošne zaključke strokovnega značaja. Pač pa je tov. Rado Simoniti v kratkih potezah orisal bistvene značilnosti posameznih nastopajočih zborov, opozoril na njihove dobre strani in tudi na pomanjk’jivosti, posebej pa je obdelal tudi programe m celo posamezne pesmi.
In tukaj moramo zopet z
zadoščenjem zapisati, da so dali tov. Simoniti, Škoberne in drugi našima zboroma iz Padrič in Boršta ter njunemu pevovodji Svetku Grgiču vse priznanje z dobesedno ugotovitvijo, da je bilo prvič, da se je na tovrstni prireditvi v Sloveniji kak zamejski zbor po izbiri pesmi in po njihovi izvedbi tako lepo afirmiral. Je pa tov. Simoniti dal tudi nekaj kritičnih pripomb o petju naših pevcev, ki jih bo treba vsekakor upoštevati. Tako je omenil za Primorce značilno nepravilno izgovarjanje črke »e« s pripombo, da je to napačno izgovarjavo pri Primorcih sicer težko popolnoma ..odstraniti, .\del£o,r pa vendarle z veliko voljo in vajo.
Za »Slovensko pesem« je dejal, da je bila intonanč-no in interpretacijsko zelo dobro podana, za Pahorjevo »Pa se sliš...« pa je pripomnil, da pri efektu zvonov ne bi bili potrebni ženski glasovi ker da zadoščajo že samo moški.
***
Povratek naših pevcev je potekel v vse drugačnem vzdušju kot pa potovanje v Maribor. Zaskrbljenost in bojazen sta se umaknili zadovoljstvu in navdušenju nad doseženim uspehom, u-pravičen občutek neudobnosti^ v tesnem avtobusu pa občutku sproščenosti in vedre prešernosti.
Z obraza pevovodje tov. Grgiča žari zadovoljstvo.
Pripoveduje o bronasti plaketi, o prejetih rožah, o
Miniatura bronaste spo" minske plakete, ki so jo prejeli nastopajoči zbori
stiskih rok, o nedeljenem priznanju, pa tudi o svojih pevcih, o njihovi vzorni disciplini pri vajah, o glasovnih vrlinah, o solzah, ki so se utrgale marsikateremu staremu pevcu iz oči, pa še o mlajših članih zbora, ki so bili res disciplinirani. Prepričan je, da bo ta uspeh za nadaljnje delovanje zbora zelo spodbuden in prav v tem vidi tudi največji pomen tega gostovanja. Zal mu je le, kot je bilo žal tudi organizatorjem, da ni prišel v Maribor tudi predstavnik Prosvetne zveze iz Trsta, ki bi lahko odnesel z revije marsikatero koristno spoznanje.
In za zaključek me naproša, naj zapišem v njegovem imenu in v imenu vseh pevcev iskreno zahvalo za bratsko gostoljubnost prirediteljem in mariborskemu prebivalstvu in posebej še članom mariborskega zbora «Klavora», ki so spričo pomanjkanja prenočišč v hotelih za blizu 1 000 nastopajočih, nudili gostoljubje marsikateremu našemu pevcu.
Pa še to: k priznanjem slovenskih glasbenih strokovnjakov dodajamo združenima zboroma iz Padrič in Boršta ter seveda pevovodji tov. Svetku Grgiču tudi mi naše iskrene čestitke z željo, da bi temu sledili kmalu še drugi enaki in še večji uspehi.
Jože K.
da jih danes zopet načenjamo, potem ko so bila v diskusijah že mnogokrat premleta.
Pri delu prosvetnih društev, in tu je jedro Ijud-skoprosvetnega delovanja, se ta sprememba (združitev) ne bi mogla bistveno občutiti ob enaki kvaliteti osrednje organizacije. Toda želimo si intenzivnejšega delovanja društev in bolj kvalitetno Zvezo.
Predsednik tržaške zveze je na tem mestu pred kratkim napisal, da društva v nekem smislu prehitevajo Zvezo. Ta, do neke mere samokritična ugotovitev, izhaja morda ob pojavih novih pobud posameznih društev, pobud, ki niso i-mele svoj akcijski začetek in neposredno podporo v Zvezi. Izhaja morda iz vsakdanjih in skoraj že stereotipnih pritožb društev na račun Zveze. Ker mislimo, da ni v tej ugotovitvi vsa resnica, jo skušajmo izpopolniti. V začetku je bilo društvo, potem jih je bilo več. Ko so uvidela, da bodo laže delala in si pomagala med seboj, so se povezala v zvezo. Na ta način so nastajale in nastajajo zveze in naša ni izjema. Je torej Zveza zaradi društev, je izraz društev in njihove kvalitete.
Zveza svojega delovanja praviloma nima, delujejo društva, njeni člani. Uspehi društev so uspehi Zveze, in ne zopet tiste Zveze, ki je nekaj zase, in niti ne oseb, ki sestavljajo njen odbor. Brez društev niti Zveza niti njeni odborniki ne pomenijo nič.
Ce upoštevamo tudi to resnico, je potem več ko prav, da društva delajo sama brez neposredne pomoči Zveze, želeli bi si mnogo društev, ki na tak način hodijo pred Zvezo, želeli bi si končno, da bi Zveza postala izraz takih društev.
Iz vsakdanjih izkušenj vemo, da brez požrtvovalnih in iznajdljivih ljudi ni dobrega društva, torej ponavljamo staro resnico: človek rešuje vse. Ponekod je dobrih in voljnih organizatorjev dovolj zaradi tradicije delovanja. Tod se po navadi menjava generacij ne občuti v veliki medi. Drugod so se taki ljudje dvignili iz lastnih moči, zato obstaja tod nevarnost prenehanja delovanja brez zavestne vzgoje mlajših.
Iz tega izhaja še ugotovitev: kriza društev je kriza ljudi.
Ljudskoprosvetno delovanje je prostovoljno in a-matersko, zato izhaja v glavnem iz dveh osnov: iz zavesti in čuta dolžnosti, ki iz tega izhaja, da tako delovanje vzgaja, plemeniti in prosvetljuje človeka, pri nas še prav posebno odteguje mladega človeka a-similaciji in čim dalj zadržuje v slovenskem krogu, druga osnova je zadoščenje in zadovoljstvo, ki jo občuti ljudskoprosvetni delavec ob uspehih in nastopih. Brez dobrih pevcev ni zbora, dobri pevci so ne samo glasovni stebri zbora, ampak tudi njegovi organizatorji in vez med pevci. Tako ni dramskih društev brez nadarjenih igralcev, brez dobrih plesalcev, športnikov in folklornih skupin, brez ljubiteljev knjig ni knjižnic, brez vnetih poslušalcev ni predavanj in končno ni prosvetnih društev brez dobrih in požrtvovalnih organizatorjev. če se pa združujejo v istih osebah prvi in drugi nagibi, potem imamo najbolje kar si lahko želimo.
Obe zvezi in njuna društva so se v zadnjem času pomladila. Večino društev vodijo mladi prosvetarji, večina odborov obeh Zvez, oz. sedanje skupne Zveze sestoji iz mladih ljudi. V tem pogledu smo na dobri poti. Doseči bo treba večjo vztrajnost, neprekinjeno dejavnost, da ne bo nihanja. škoda, da nekaj nadarjenih mladih organizatorjev ne opažamo v zadnjem času v prvih vrstah. Upoštevamo razna obdobja posebno v življenju mladega človeka, toda pri nas morajo biti obdobja, ki zaposlijo človeka drugod, skratka, ker nimamo žal velike izbire.
Prva velika naloga Zveze:	z upoštevanjem vseh
tu naštetih in nenaštetih ugotovitev o odločilni vlogi, ki jo igra človek, poiskati primerne ljudi v krajih, kjer so društva slaba ali jih sploh ni, jih vzgajati v delavnosti in vztrajnosti, nuditi njim in pro-svetarjem zadoščenja in u-godja, ki ga okusijo ljudje, ko ugotavljajo, da so izvršili nekaj lepega in plemenitega.
O drugih mislih prihodnjič.
B. R.
V četrtek dopoldne na velesejmu - Izredna predstava za najmlajše in za odrasle - Angelo Lombardi in Dolly sta navdušila gledalce
V četrtek je bil na tržaškem velesejmu «Dan Jugoslavije*, na svoj ra-dun pa so prišli tudi otroci, ki ljubijo živali. Vodstvo velesejma je namreč preskrbelo, da je prišel na velesejem Angelo Lombardi, ki ga vsi poznamo iz televizijskih oddaj. Medtem ko so predstavniki trgovinskih zbornic, raznih gospodarskih ustanov in podjetij resno razpravljali o trgovini med sosednima državama, se je na trgu za Palačo narodov zbralo veliko število šolske dece, pa tudi odraslih, ki so vsi
zamaknjeni poslušali in gledali Angela Lombardija ter nekaj izrednih primerov eksotičnih živali, čeprav je pripekalo sonce, se ni nikomur mudilo proč in vsak bi rad še ostal, ker je bila predstava, oziroma razgovor med Lom-bardijem in mladimi gledalci zelo privlačen.
Skoraj dobro uro pred začetkom so prihajale že prve skupine učencev iz raznih šol, ki so si v spremstvu svojih učiteljev ogledali razne zanimivosti velesejma. Učitelji so imeli precej dela in skrbi, da so
pazili na otroke in jih o-pozarjali, naj se ne dotikajo raznih predmetov. Vse so hoteli vedeti, vse prijeti z rokami. Medtem pa so si nabirali šope prospektov in propagandnega materiala. Pestri prospekti v živahnih barvah so preveč privlačni, da ne bi pritegnili pozornosti	o-
trok.
Odraslih obiskovalcev na velesejmu dopoldne ni bilo kdove kaj, razstavni prostor pa je preplavila šolska mladina iz mesta in bližnjih vasi. Kako je Lombardi priljubljen in
kako najmlajši sledijo njegovim nastopom na televiziji, je bilo očitno, ko se je pojavil na malem odru z neločljivo opico Dol!y. Med malimi gledalci je kar završalo, ko jih je pozdravil na svoj način: «Prijatslji mojih prijateljev, dober dan!* Ploskali so, skakali na mize in stole, da bi lepše videli, in klicali:	«Dolly,	Dolly!»
Dolly, ki je že prava televizijska zvezda in zna. kako je treba nastopati pred občinstvom, se je lepo nasmejala svojim prijateljem, nato pa je pomagala
Ml 1111111II1IIIIIMII11MIII111 M11111111MII111II111111111 r III1111M11111III1111111111111 m | M11111| 11111 m || 111 iviii (|| 1111111111| 11 um 11 |f | m (m 11 m | um n || m)	m,	11111,, j,, |,,,, ((||f,,, (
Marilyn Monroe se je zaljubila v F. Sinatro
Vse kaže, da je Marilyn Monroe že pozabila na vse neprilike, ki jih ji je povzročil zakon oziroma l -itev od njenega zadnjega moža Arthura Millerja. Govori se, da se je spet zaljubila, in tokrat v Franka Sinatro, bivšega moža Ave Gardner. Sicer onadva pravita, da sta samo dobra prijatelja, toda po njunem vedenju bi se sodilo drugače. Marilyn se je brez navideznega razlo-
ga in brez spremstva zadržala v Las Vegasu, kjer Frank poje v nekem nočnem lokalu. Franku ni več do družbe njegovih starih prijateljev kot. so Dean Martin. Tony Curtis. Janet Leigh, Eddie visher in Elizabeth Taglof Ko poje, gleda samo Marilgn, ki ga zamaknjeno posluša, skrita v poltemi. Po končanem programu se vsakikrat takoj odpeljeta z avtom in se ne vrneta
pred zoro, neverjetno srečna.
Vsako jutro dobi Mari-h/n pet ducatov rdečih vrtnic in ni treba posebe’ povedati, da jih ji pošilja Frank.
Vsi so se začudili, ko se je zvedelo o tej novi ljubezni, ker sta bila Frank in Marilyn sprta zaradi nekega dogodka iz časov, ko je bila ona poročena z Joeom De Maggiom. Ma-rilyn je bila namreč razo-
OVEN (od 21. ,	3.	do 20.	4.)
j Novi družinski dogodki bodo vpli-
vali na vaše sentimentalno življenje in boste • morali nekaj odločiti. Prej dobro premislite. Razgibani dnevi v poklicnem delu. Srečni dan torek.
BIK (od 21. 4.
do 20. 5.) Pazi-, te, da ne bo pri-J šlo do spora z drago osebo zaradi malenkostnih zadev. Bo-j prijazni s prija-Uresničili boste neki načrt v poklicnem Pismo od sorodni-
Veljaven od 25. junija do 1. julija
aelu.
kov.
DVOJ ^ d
dh rCJ moral
čarana nad molčečim Joeom, ki jo je imel samo za lep okrasek, ta pa si je vtepel v glavo, da ga Ma-nlyn vara. Da bi imel za to dokaz, je prosi! svojega takratnega prijatelji Sinatro, naj zasleduje njegovo ženo. čeprav se mu je tako ravnanje upiralo, je Frank vendar zasledoval Marilyn.
Nekega dne je videl Ma-rilyn, ko je vstopila o neko hišo. Franku se je zdelo, da se je Marilyn, še preden je vstopila, ovrez-no ozirala okrog sebe, kakor da bi se hotela prepričati, ali ji kdo ne sledi. Ko je Frank zvedel od vratarja, v katero stanovanje je Marilyn vstopila, je, ne da bi preveč razmišljal, vdrl v stanovanje, toda bil je razočaran. Mari-lyn je bila namreč sama. Hudo se je razjezila in se nato takoj ločila od svojega moža. Od tistega dne pa ni tudi več pogledala Franka v obraz.
če je sedaj na vse to pozabila, pomeni, da se je zares zaljubila v tega, sebi enako — če ne še bolj — nemirnega človeka.
Znano je, da je Frank Sinatra zelo občutljiv za lepe ženske. Ko se zaljubi, pozabi na vse ostalo. Tako se je zgodilo, ko se je zaljubil v Marilgn Max-uiell, v Glorio Vanderbitt, v Anito Ekberg, v Avo Gardner in v mnoge druge. Ni dolgo tega, ko je bil zelo razočaran nad južnoafriško plesalko Juliet Provose, ker si je ta raje izbrala Elvisa Prešlega. Njegova jeza je bila tedaj nepopisna. Ko se razjezi, je strahoten. Ne sme se namreč pozabili, da je bil, še preden je postal igralec, osebna straža gangsterja Al Caponeja. Razjarjen je Julieti grozil, da mu bo to drago plačala. Juliet se ga ni ustrašila in se je še vedno družila s Preslegem. Frank ie zdaj srečal Marilgn in pozabil na vse ostalo.
S tem, da je Frank očaral še Marilgn Monroe, je postal neoporečen kralj       	  m,	m	i	  Hollywooda.
K & w & 5i«
I I
I %
DVOJČKA (od do 22. 6.)
drago osebo morate sami razčistiti neko zadevo. Bodite bolj iskreni, pa se bo vse lepo uredilo. Naleteli boste na malenkostne ovire v poklicnem delu. Sreč-
R A K (od 23.
ti. do 22. 7.) Preti vam nevar-nost, da se boste zaradi svojega trmastega značaja sprli z drago osebo. V poklicnem delu boste dosegli uspeh, če ne boste tako nestrpni.
LEV (od 23. 7. do 22.	8.)
Draga oseba bo napravila nekaj napak zaradi ljubosumnosti. Priporočljivo je, da se ne vtikate vmes. Glede poklicnega dela si morate napraviti jasen načrt, sicer ne po šlo vse v redu.
DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.)
Če boste nervozni in preveč ponosni, boste samo kvarili odnose z drago osebo, ki si bo te dni prav zaželela vaše družbe in prijazne besede. V poklicnem delu boste dosegli uspeh.
TEHTNICA (od
23. 9. do 23. 10.)
Preživeli boste nekaj prijetnih ur z drago osebo. Vaše srce bo-bo razveselile nove nade. Prijetno presene-nje in ljubko darilo. V poklicnem delu boste dosegli lep uspeh in uresničili neki načrt.
ŠKORPIJON (Od
24. 10. do 22. tl.)
Draga oseba vam bo ponovno dokazala svojo ljubezen. Lepi načrti za bodočnost. V poklicnem delu lepe zadoščenje, ker vam bodo predstojniki zaupali nove naloge.
STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.)
P r e o bremenjeni boste z delom in važnimi opravki. Zaradi tega ne smete zdaj misliti na srčne zadeve, tudi če se vam zdijo važne. Vse se bo lepo uredilo. Odločali boste pozneje v mirnem vzdušju. Srečen dan ponedeljek.
KOZOHOG (od 21. 12. do 20. 1.) V ljubezenskih zadevah morate imeti toliko poguma, da se sami rešite iz kočljivega položaja, ne da bi škodovali drugim. V po-siovnem delu morate biti previdni. Sporočila iz tujine.
VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.)
Vaša fantazija je preveč bujna, kar bi vam v ljubezenskih zadevah le škodovalo. Premagali boste težave finančnega značaja, toda ne sprejemajte novih obveznosti.
RIBI (od 20. 2. do 20.	3)
Bodite bolj vljudni in uvidevni do osebe, ki jo poznate že delj časa in vas resnično ljubi. V poklicnem delu boste lepo napredovali in dosegli uspeh. Srečni dan petek.
GRAFOLOG ODGOVARJA
— Vaša neodločnost, krivo marsikateremu
odnosno po-razmišljanju
lio*,
%
%
*
LOKOVOANKA časno ukrepanje, ie
/
ali jezi, čemur bi se izognili, če boste ravnali bolj energično. Ne zanašajte se na prilike, kat»re naj bi Vam prm—ile polno naročje zrelih situacij, ampak morate sam.' le kolikor toliko iztegniti reko željnemu sadežu nasproti. Po drugi strani pa nehajte biti altruist v taki meri, kakor ste bili doslej, in mislite bolj na svoje uspehe in bodočnost, po možnosti s točno določenimi roži, koleri bodo pomagali, da ste takoj na jasnem glede uspeha.
OSCAR — Oseba ni še popolnoma odločena, ali naj zavzame v nadaljnjem življenju tako ali drugačno življenjsko smer. Polna je ustvarjalne sile in je upati, da jo bo zaradi prirojene inteligence znala uporabiti v
pravilni smeri. Včasih je zadirčna, odnosno malo nervozna, to pa zato, ker okolica ne reagira takoj na njene ideje ali želje ter mora čakati več kakor je potrebno na njihove uresničitve. Ima bogato domišljijo ter se včasih posveti romantičnemu razpoloženju ali sanjarjenju, katero pa zaradi končnega realnega gledanja na svet ne skuša uresničiti.
MILENA K. — Bodite bolj družabni. Podajte se v ali drugo »kunino ljudi, saj imate za to večkrat nn-
»e***)***«***«**«-**««*!*	t
•“'ko-	p-4-4-ju^o
hko študirajte njihove dobit in .>.abe strani, od vsega pa skušajte nekaj obdržati za sebe. Cim večji stik z življenjem bo prinese! uglajenost, kakršne ne moremo dobiti tud’ ne na univerzi. Naučite se vztrajnosti in v tej zvezi spravite v red tudi Vaše živce, to se pravi bolje jih utrdite s ciljem lažjega prestajanja negativnih situacij. Bodite čim več v naravi in se izogibajte pretiravanja v kajenju.
!
Ut
$
M«
IH
!
i
j
Lombardiju pri žrebanju in odpiranju zaboja, v katerem je bil velik udav.
Najprej je Lombardi izrazil svoje zadovoljstvo, da je prišel v stik s tržaško «mularijo», nato pa je «mulariji» povedal, kako je postal prijatelj živali. Lombardi je bil lovec po poklicu. Za razne zoološke vrtove, cirkuse in muzeje je v Aziji, Afriki in Južni A-meriki lovil divje zveri m redke primere eksotičnih živali. Bil je torej sovražnik, ne prijatelj živali. Bilo je pred 14 leti, ko je bil na lovu v Somaliji. Lovil je opice, pa se je znašel v veliki nevarnosti, ker bi ga kmalu napadla velika skupina opic. Splezal je
rekel, naj prime v roke to veliko kačo. Deklica je bila bleda kot zid, oči pa so ji lesketale. Zaupala je Lomoardiju in najprej nežno pobožala kačo. Ko je videla, da ni nevarnosti, jo je objela in se ji približala z licem. Sto in sto o-č: jo je gledalo m ji zavidalo. Opogumil se je tudi neki deček in prijel v roke udava, kakor da bi bila že stara znanca in prijatelja.
Lombardi je spretno spravil udava v zaboj, nato pa povedal otrokom, kako mu je nekoč rešila življenje levinja, ko ga je napadel lev, ki so ga nekaj tednov prej ujeli. Levinja je zapazila nevarnost, sko-
Dolly s svojim varuhom.
na drevo ter se znašel pred ranjeno opico. Mislil je, da ga bo napadla, pa jo je hotel usmrtiti. Tedaj ga je opica krepko zagrabila za roko, v kateri je držal samokres. Samokres mu je padel na tla. Zdelo se mu je, da so mu štete ure. Opica pa se je prijela za rano in mu pokazala o-krvavljeno dlan ter ga milo pogledala. Tedaj se je v Lombardiju nekaj spremenilo. Prisegel je, da ne bo nikoli več ubijal živali razen v skrajnem primeru samoobrambe. Celo noč je prebdel na drevesu ob u-mirajoči opici. Njegovi prijatelji, ki so ga zaskrbljeni čakali v šotorih, so mislili, da je že mrtev. Začudeno so ga gledali, ko se je naslednje jutro vrnil živ in zdrav, toda trdno odločen, da ne bo več u-bijal živali.
Od tedaj je Lombardi postal resničen prijatelj živali in povsod, kjer se pojavi, vzbudi ljubezen do živali.
Po kratkem uvodu je Lombardi pokazal izreden primer neke nevarne živali, ki živi v Južni Ameriki, to je «kingagiu», ki je vreden poldrugi milijon lir. Sledilo je žrebanje in nagrajevanje učencev iz raznih osnovnih šol, ki so prišli na velesejem. Dolly je potegnila listek in na oder je prišla skupina dečkov s svojim učiteljem iz neke tržaške osnovne šole. Dobili so nekaj knjig, eden izmed njih pa bo šel brezplačno v Rim na obisk tamkajšnjega zoološkega vrta. Sledil je kratek spored «Pokaži kaj znaš*. Tekmovali sta skupina dečkov in skupina deklic, k' so odgovarjali na vprašanja, ki jim jih je postavljal Lombardi o raznih živalih. Prednjačili so dečki, ki so dobili za nagrado nekaj lepih knjig.
Ob koncu je Lombardi prijateljem svojih prijateljev pripravil, po svoji stari navadi, presenečenje. Dolly je odprla dolg zaboj in naglo odskočila, Lombardi pa je ves nasmejan potegnil ven dolgega udava, ki se je zvijal v njegovih rokah in ljubeznivo sikal z jezikom. Lombardi je rekel, da je to njegov največji prijatelj in da se prosto giblje po njegovi pisarni. Na oder je povabil malo deklico in ji
čila na leva in se z njim borila, da se je Lombardi lahko rešil.
Ploskanja in vzklikanja Lombardiju in pozdravljanja simpatični opici ni hotelo biti ne konca ne kraja, ko se je Lombardi poslovil s pozdravom: «Prija-telji mojih prijateljev, na svidenje!*
A. B.
Zdravniki in vsi zdravstveni delavci sploh gledajo zelo neprijazno na članke, ki jih o medicini in o zdravljenju raznih bolezni pišejo v liste mnogi nepoučeni črkobrbci. Laikom (kakor pravijo takim nestrokovnjakom) se namreč pri tem rado zaleti; čenčajo o stvareh, ki jih premalo poznajo in s tem pogo-stoma ustrelijo kozla.
Vendar - človek, ki se s črkami rad igra in stika za njimi po kdove kakih tujih knjigah ali revijah, skoro strastno zaželi, če kaj novega izve, da bi to odkritje čimprej razodel in pojasnil vsemu svetu. Tudi jaz spadam med take nemirneže. Bistvene dele tega članka sem na primer pobral iz neke italijanske revije, in mislim, ker so zame zanimivi, da bodo zanimivi tudi bralcem teh mojih stavkov.
Tiče se zdravljenja hude morilske bolezni, ki ji pravimo rak.
V dnevnem časopisju najdemo skoro vsak dan kako novico, kaj da je pravzaprav ir. kako se človeštvo bori proti njemu. Izvemo, da smo vsa mogoča sredstva rabili proti temu vragu, da je pred dobrim letom vzbujal upanje celo smrdljivi petrolej, da pa so na žalost večina teh sredstev neučinkovita in zato jalova. Vemo tudi, da se prava medicinska znanost bori proti raku na najboljši znan način in da doseže v neštetih slučajih popoln u-speh, prav povsod pa le ne zmaga in vprav to je hudo. Kdaj neki bo zmagala popolnoma?
O različnih načinih borbe zoper raka smo slišali in brali mnogo. Način, ki ga bom v tem članku samo omenil, spada med najnovejše. Kakšen bo pa njegov uspeh, bo pokazala bodočnost.
Ta najnovejši način, oziroma to najnovejše zdravilo zoper raka je »težka »oda*. To je tista skrivnostna tekočina, ki jo znanstveniki v svojem vsakdanjem igračkanju z atomskimi reaktorji vsak dan uporabljajo
Kaj je pravzaprav ta »tež-ka voda*? Da to izvemo, moramo poznati najprej - našo navadno vodo in pa nekoli-go dolgočasne kemije. Bom poskušal to povedati na naj-kiajši in na najlažje razumljiv način. (Profesorji po navadi tega ne znajo!)
Voda, kakršno vsi poznamo, je sestavljena iz dveh prvin: iz vodika in kisika. To sta dejansko dva plina in v njiju ni nič mokrega. S tujo besedo pravimo vodiku »hidrogen*, kisiku pa ♦ cksiden*. Da pa ne bodo rabili tako dolgih besed, zapišejo znanstveniki za hidro-gen le prvo črko »H», za ok-sigen pa prav tako prvo črko »o*.
Najmanjšemu mogočemu delcu vode rečemo molekula, ki je neizmerno manjša od najmanjšega delca megle. In vsaka molekula le sestavljena iz dveh atomov
vodika (hidrogena) in enega atoma kisika (oksigena). Vse tako izražanje je pa za učenjake predolgo. Oni zapišejo nekaj ■ kratkin znakov, ki jim vse povejo. Zapišejo črko
♦ H* in to je vodik; zapišejo črko «0» in to je zanje kisik. Kadar pa hočejo povedati, da je neka stvar sestavljena iz vodika in kisika, zapišejo obe črki skupaj,
♦ HO* in to potem berejo
♦ vodikov kisik*. Naši navadni vodi bi tudi lahko rekli
♦ vodikov kisik*, ni pa ta izraz jasen, ker nam ne pove, koliko je v njej enega in koliko drugega. Zato pa znanstveniki, ki vedo, da je vodika v vodni molekuli dva dela, kisika pa le eden, zapišejo to kratico takole *H20». številka 2 za črko H pomeni, da je tega dva dela na vsak del druge črke
Torej ta voda, ki jo v formuli zapišemo z mednarodnim znamenjem *H20>, je
♦ lahka*, navadna voda. Toda v njej najdemo primeši-no malenkostno količino drugačne vode, ki je *težka». V štiridesetih kvintalih (stotih) navadne vode, je ♦težke* vode komaj pol litra.
Kaj je torej ta »težka voda*?
To je kemična sestavina, ki je navadni vodi zelo podobna, je pa v tem drugačna, ker v njej ni vodika. Tam, kjer bi moral biti vodik, je neka druga prvina, ki jo poznamo pod imenom
♦ devterij*. In ta devterij je tako podoben vodiku, da mu piavijo »vodikov izotop*, to pa pomenja vodiku skoro enak namestnik. Devterija je v molekuli težke vode prav toliko kot je vodika v molekuli navadne vode. Zaradi tega je formula težke vode takale: *D20». Rečemo torej: Težka voda je sestavljena iz dveh delov devter-ju in enega dela kisika. Tej vedi pa pravijo zato »težka, ker je približno za deset odstotkov težja od navadne.
Ima svoje posebne lastnosti, ki jih ne morem naštevati, da ne postane spis predolg.
Do tukaj je težka voda zanimiva za znanstvenike, za navadne ljudi je pa malo pomembna. Postane pa nam pomembna, ko čujenio, da jo poskušajo uporabljati tudi v zdravljenju -nekaterih bo-' lezni.
Prve poskuse, kako učinkuje težka voda na živ organizem so znanstveniki delali na vodnih rastlinah (algah), potem na raznih glivicah in plesnih, potem so prešli na mikroskopično drobne praživali (protpzoi). Ko so učenjaki pomočili ta r.ajskromnejša in najnižja živa bitja v težki vodi, so u-pazili, da so otrpnila, kakor da jih je zadel smrtni udarec. Nekatere celice v njih so se dejansko raztrgale, kakor da bi hotele to svojo mrtvoudnost od znotraj pre magati; kakor da so njihovo tako nastalo paralizo hotele notranje sile za razmnoževa-
v ateljejih podjetja »Filmservisu v Piranu so preteklo nedeljo zaključili snemanje filma uLjubav na skelaman, ki ga je za zagrebško podjetje Zora film režiral Srečko Veygand, scenarij pa je napisala Dimbach. Med drugimi nastopa v tem filmu tudi 19-letna plavolaska Manja Goleč iz Maribora, ki je nastopala že v filmu »Nočni izletu. Letos se bo vpisala na Akademijo za igralsko umetnost, ker hoče postati prava Igralka. Srečno in obilo uspehov v šoli in pri filmu!	(Foto	A.	Bubnič)
proti raku
Težka
voda
r.je in asimilacijo (prilago-jevanje) z notranjim odporom prisiliti k delu. Sele čez več dni so ta drobcena živa bitja spet poskušala o-živeti in so z oslabljeno voljo ponovno začela opravljati svoje življenjske funkcije.
Drugačna pa so bila dognanja, ko so služile v poskusne namene višje razvite živalce — mačke, morski prašički, zajčki, podgane. Vse te so okrutni preizkuševalci krmili s posebnimi živili, k’-jim je bila primešana težka voda. in so dognali, da če je te vpde do 25 odst. v vsakdanji užiti mokroti, ostanejo žive in brez vidne škode na zdravju. Kakor hitro Pa dnevna odmera težke vode preseže to količino, začnejo živalce kazati nenavadno razburjenost, zapadajo nekaki božjasti in hudim udnim krčem. To nenavadno živčnost pojasnjujejo tako, da je *n oač posledica preobilice devterija, ki se vgnezdi, ko pride v organizem, predvsem v možganskih celicah. Ako pa znaša odmerek težke vode nad 50 odst., živalce poginejo.
Kaj so znanstveniki s temi poskusi dognali? Najprej to, da je devterij zelo počasna snov, mnogo počasnejša od vodika, in da zaradi tega zadržuje v organizmu vse življenjsko dogajanje ter da omogočuje normalni petek presnavljanja (mets-bolizma).
Kadar se metabolizem (t5 je kemično-biološko presnavljanje v živem organizmu) s kakršno koli oviro zadržuje, se strupeni izločki v organskem tkivu grmadijo 'n se množijo. Cim več prid® tc-rej v organizem ovirajočega devterija, - tem več se v njem nabere strupenih snovi, ki postajajo čedalje bolj nevarne.
Potem je zanimivo toi®: r.ajnižji organizmi, enostanič-na bitja na primer, zapadejo paralizi, če jih pomočimo v težko vodo; če jih pa rešimo iz nje pravočasno, S1 v nekem času spet opomorejo. Pri više razvitih organizmih pa ta »obnova* ne gre tako zadovoljivo. Pr* teh se življenjske funkcij* tako ohromijo, da se nekatere nič več ne morejo P°" staviti *na prejšnje noge-1 kakor da jih življenjske dolžnosti, in tu predvsem normalno razmnoževanje, nič n* brigajo. Zdaj pa sledi vprašanje, če težka voda tako ztvre delovanje in še posebej razmnoževanje živih celic v telesnem tkivu, ali h® hi prav tako zavrla ali celo preprečila razmnoževanje smrtonosnih rakavih celic?
Poskusi znanstvenikov v tej smeri so se izkazali kot dobro-obetajoči. Tudi ze'o majhna količina težke vod* neverjetno zavre razmnoževanje rakavih celic. Prav zares se je devterij ta težki namestnik vodika, izkaz** kot sovražnik vsakega celičnega razmnoževanja — dobrega in slabega. Ce bi mogli z njim do rakavih tvorbi v katerih ze podivjane celice naglo množijo in hočejo nadvladati vse ostalo v telesu, bi to njihovo zlobno nakano takoj preprečili. Vsaj tako je mnenje znanstvenikov, ki se s temi poskusi ukvarjajo.
Iz razprave, ki sem jo bial, obstaja zdaj najvažnejši problem ” tem, kako uporabiti devterij tako, da bi uničeval množitev rakavih celic, da pa ne bi škodil in oviral množenje zdravim 'n potrebnim celicam v bližini-To je nekak tehnični pr)-blem, ki ga pa do danes niso še rešili. Upajmo, da g* bodo.
Ne morem vedeti, do kje Se bodo veliki upi uresničilii re vem niti tega, če se sploh bodo. Ne morem prisegati n r. dober uspeh, brezupni pa spet ne smemo biti. Jaz sem ra strani tiste skupine optimistov, ki ie prepričana, do to človeška znanost tud: raka premagala in to morda v kaj kratkem času.
Pametni ljudje pa pravijo, da ta trošt ne sme nikogar uspavati. Ce se na nas ali v nas pojavi nekaj, kar utegne vzbuditi sum, ie edino prav, da gremo takoj k zdiavniku strokovnjaku. V samem začetku je vsak rale ozdravljiv, vsako odlašanje zdravljenja je pa smrtno nevarno. Samo to b:	moral
imeti vsakdo v mislih vsak čas.
Sicer pa, kakor pravi mol brat Bogomir, ki je zdravnik, je nesmiselno trepetati v grozi pred to boleznijo. Veliko večja je možnost, da vas bo čez kak dan ubil avto na cesti, kakor pa da boste podlegli raku. Navzlic veliki nevarnosti gremo na cesto brez vsakega strahu. Pametno je, da gremo tudi skoz; življenje brez strsdiu pred rakom ali pred kakrfrno koli drugo morilsko boleznijo. Pametna previdnost je pa na mestu vselej.
FKANCE MAGAJNA
P rTm orsTcT "(TiTeTTu Jc
A junija 1961
O GOSPODARSKEM SODELOVANJU MED OBMEJNIMI POKRAJINAMI
Furlanija čuti nujno potrebo
po razširitvi videmskega sporazuma
Za izmenično organizacijo sejmov v obmejnih pokrajinah - Številne možnosti sodelovanja v skupnem interesu - Vprašanje poglobitve mejnega področja
Slovenski gospodarski list »Gospodarski vestnika je ob letošnjem tržaškem velesejmu izdal posebno številko, ki obravnava številna vprašanja gospodarskih odnosov med Italijo in Jugoslavijo ter še posebej vprašanja gospodarskih odnosov v obmejnih pokrajinah, Tako list med drugim objavlja tudi zanimiv članekr ki ga je napisal predsednik odbora za zunanjo trgovino pri videmski trgovinski zbornici dr. Esente Riccotti in ki ga mi v celoti povzemamo: Vzdušje sodelovanja, predvsem ekonomskega, med
Furlanijo in sosedno Slovenijo je vedno bolj ugodno. To sodelovanje je tudi posledica prijateljskih razgovorov medzborničnih delegacij, ki so bili v zadnjem času.
V okviru lokalnih sporazumov, ki so trenutno v veljavi, si dovoljujem izraziti svoje osebno mnenje o nadaljnjem večjem razvoju trgovinskih izmenjav in turizma, ki se lahko uresniči v bližnji prihodnosti med Slovenijo in videmsko pokrajino, ki šteje 797.207 prebivalcev v primerjavi z Goriško,, ki zajema 139.050 prebivalcev oziroma Tržaško, kjer jih je 308.563.
Na podlagi sedanjega videmskega sporazuma lahko izkorišča sporazum od 188 videmskih občin le 20 občin s skupno 70.303 prebivalci. Gorica pa, kot predvideva sporazum, izkorišča za nekatero blago olajšave proste cone za celotno pokrajino.
če upoštevamo obseg mejnih videmskih občin in ekonomski ter industrijski razvoj, dosežen v naši pokrajini, tudi z uporabo jugoslovanskih surovin, lahko opazimo, da videmski sporazum v današnji obliki zaostaja za gospodarstvom obeh pokrajin.
Drži namreč, da je poteklo že deset let, odkar je bil sporazum sklenjen in da se je v tem času marsikaj spremenilo. Politični stiki
krat gotovo še niso bili tako ugodni kot danes, razen tega pa tudi drži, aa se trgovinski sporazumi večkrat revidirajo in po potrebi izpopolnjujejo v skladu s trenutnimi zahtevami.
V teh zadnjih letih je videmska pokrajina povečala svoj izvoz v tujino za 6-krat v primerjavi z letom 1958. Ta ugodni porast je dosegla s povečanjem lastne industrijske in trgovinske usposobljenosti, ki ji dovoljuje pospeševati izmenjavo zlasti z bližnjo Slovenijo, ki na številnih področjih ustrezno dopolnjuje naše gospodarstvo s svojim. Na nedavnem sestanku pri Trgovinski zbornici za LRS v Ljubljani so naši delegati izmenjali mnenja z zastopniki Slovenije in so se skoraj povsem strinjali glede poti in načinov, s katerimi bi dosegli nadaljnji porast izmenjave in turizma med mejnimi pokrajinami.
Ob tej priložnosti je treba poudariti, da je Trgovinska zbornica za LRS predlagala prireditev sejma, ki bi bil v Ljubljani snomladi leta 1962. Razen videmske pokrajine bi se sejma udeležili še Gorica, Trst pa tudi Koroška. Na tem sejmu bo lahko razstavljeno oziroma se bodo lahko sklepali posli le za blago iz Slovenije in iz drugih omenjenih pokrajin, t. j. iz pokrajin, ki bodo tudi razstavljale. Omenjeni se-
Obeh prizadetih držav ta- jem, ki bi trajal 10 do 15
 ..............................    imunimi
((Pfjjišee zemljei)
Te dni imamo nekaj važnega gradiva za kramljanje, pravzaprav za važne pogovore: gostinska šola, restavracija in bar, niso neznatne zadeve, še najmanj za one, ki radi škilijo tja dol —• v breg in računajo in računajo .. • Ta breg, oni breg, površina, lega više ali niže ob obali, takšna in takšna cena . . . Zanimivo razpletanje, od prizadetih bolj tajno, od neprizadetih bolj javno. Se nikoli niso zapuščeni in pozabljeni paštni bili na dnevnem redu, danes so. Tudi kataster ima z njimi posla; oglašajo se lastniki, ki niti točno ne vedo, kje ta ali oni kos leži, in želijo njegovo številko, še bolj pa jih zanimajo kvadratni metri. Ceno pa izračunajo sami.
Zemlja potrpežljivo čaka. Okrog nje in zanjo pa strasten lov. Kaj naj z njo? Stvar je že dozorela in račun je na dlani: čemu naj vam bo, ko ne more več služiti svojemu še včerajšnjemu namenu? Norec, kdor se je ne znebi in jo proda, ko se mu vendar ponuja lepa prilika kot še nikoli! Milijoni so muhasti, pograbi jih čimprej! Res je trikrat norec, kdor se v tem o-botavlja.
Norec? Samo prišepetalcem se mudi in samo pri nestrpnih častilcih milijonov žanjejo ti uspeli. Ali je njim kaj mari za našo zemljo, ki je vedno bila naš trdni, nepremični podstavek, kruh naše krvi in najboljši porok našemu žitju m bitju? Kaj njim mar za njene sokove, ki bi nas — če bi ji znali in hoteli pravilno streči — še in še redila mnogo bolje kot nekoč! Ali ne vidite, čutite in vohate, da končni namen ponujenih milijonov, da bi nas kot mečeva ostrina čimprej odrezali od obale?!
Pravimo, da bi bilo zelo poučno in korUt.no za Nabrežino in devvnsko-nabrežinske občane sploh, 6® bi videli na nabiežtnsk#m ali kakšnem drugem odru (na prostem) Lukeievo dramo «Prgi*če zemlje*, t« nazorni prikaz našega nepremišljenega in neutemeljenega .»privijanju na-š'n trdnih gospodarskih in narodnih mejnikov,
Drugo zanimivo gradivo naših pogovorov, ki močno zanima vse občane, je pravilnik o kamnolomih. Kot slišimo, ga je prefektura zavrnila. Kier gre vse narobe, se navadno posiužimo primere «gnilo je v deželi Danski*. A ta primera ni več umestna, ker je danes ta državica vse stransko urejena. Tamkaj in ♦"H, v vseh d rti ero civilizira
nih deželah bi odobrili občinski pravilnik, ki ima namen ščititi korist občine (občanov), oziroma v tem primeru doseči, da bi občina uživala od svojih (občinskih) kamnolomov vsaj malo bolj pravičen del dohodkov, ki jih iz njih črpajo najemniki - industrialci. A ne! Prefekturi to ne gre v račun. Zakaj ne? O tem razpravljajo občani. Sicer se bomo k tej zadevi še vrnili.
V nedeljo smo po dolgem presledku spet zajeli nekaj duševne hrane. Posredovala nam jo je mladina — gojenci šole G. M. Slišali smo violiniste, klaviriste, flautiste, har-monikaše in smo bili z njihovim izvajanjem zelo zadovoljni. Takšni nastopi so nam dragi, ker pomenijo dragoceno seme. Naj bi to seme krepko vzklilo in pognalo močne korenine, iz katerih bi zrasle misel, požrtvovalnost in ljubezen za vsakršno naše kulturno udejstvovanje.
dni, bo prirejen vsako leto v glavnem mestu vsake posamezne sodelujoče pokrajine po določenem kronološkem zaporedju.
Za dober uspeh take pobude bodo potrebni stalni stiki med Trgovinsko zbornico za LR Slovenijo in zbornicami iz Vidma, Gorice, Trsta in Koroške.
V danih razmerah, upoštevajoč letno naraščanje izmenjave v okviru videmskega in tržaškega sporazuma, ne gre podcenjevati pomena videmske pokrajine v izmenjavah s Slovenijo. To
pa zaradi tega, ker je očitna potreba po reviziji celotnega sporazuma, bodisi z razširitvijo območja (razširitev ugodnosti na celotno videmsko pokrajino o-ziroma vsaj poglobitev mejnega območja za 50 km), bodisi s povečanjem kontingentov izmenjavnega blaga med videmsko pokrajino in Slovenijo, predvidenega z veljavnim lokalnim sporazumom.
Na nedavnem sestanku v Ljubljani je bilo ugodno o-cenjeno zboljšanje, ki ga v zadnjem času uporablja Ju-
PADRiČE
Iz Caserte, kjer je komaj tri tedne služil vojaški rok, je prispela žalostna vest, da je nenadoma preminil komaj 22-letni Svetko Grgič iz Pa-drič, po domače «B’fcčet>».
Pokojnik izvira iz zavedne slovenske družine in kot tak se je tudi vključil v vaško prosvetno društvo ((Slovan)), postal celo njegov odbornik in razvijal v njegovem okviru vestno in vsestransko delavnost. Udejstvoval se je tudi pri mladini in vedno je bil med prvimi, kjer je bilo treba prijeti za delo, bodisi pri organiziranju izletov ali pa tradicionalnih vaških praznikov.
Vrzel za njim v padriških mladinskih vrstah bo ostala občutna, spomin nanj pa vedno živ in drag.
Pogreb dragega pokojnika bo danes na domačem pokopališču, kamor ga bodo prepeljali iz daljne Caserte. Njegovim staršem in svojcem izrekajo iskreno sožalje mladina ter člani in odbor prosvetnega društva ((Slovani).
Sožalju se pridružuje tudi uredništvo našega dnevnika.
OPČINE
Turistična sezona se je končno le začela in po naših ulicah je videti vse več letoviščarjev, ki so prišli k nam na sveži zrak. Z njimi pa so prišle tudi običajne, vsakoletne pritožbe, ki naši vasi niso v čast.
To pa seveda ni naša krivda, kajti ni , od nas odvisno, če je javna razsvetljava na Opčinah tako pomanjkljiva, kot hi od nas odvisno, če so
nekatere poti tako zanemarjene. Župan Franzil je marsikaj obljubil, a moramo ugotoviti, da je ostalo le pn obljubah. Se bodo kdaj izpolnile?
Vsekakor bi želeli, da se občina spomni tudi na našo vas in ne samo na mesto, kajti dejstvo je, da smo tudi mi sestavni del tržaške občine. Zato lahko upravičeno zahtevamo, da se poskrbi tako za javno razsvetljavo kot za poti in ceste.
goslavija za našo valuto pa tudi pri izdajanju vstopnih vizumov pri pristojnih oblasteh.
Omenjene pa so bile tudi nadaljnje spremembe, ki bi utegnile občutno in ugodno povečati izmenjavo in turizem med mejnima pokrajinama, kar bi bilo v skupnem interesu.
Slednjič upamo, da bo mešana komisija ob prihodnjem srečanju upoštevala občutne ugodne spremembe, do katerih je prišlo v zadnjem desetletju med pokrajinami, ki jih zajemata videmski in tržaški sporazum, in uvidela nujnost razširitve samega sporazuma.
Prav tako bi bilo zaželeno, da bi predstavniki vseh prizadetih trgovinskih zbornic večkrat izmenjali svoja stališča v tako ugodnem duhu sodelovanja, kot doslej.
DR. E. RICCOTTI
DEVIN
V nedeljo smo končno letos prvič slišali našega stalnega sončnega muzikanta - škržka.
Ne moremo reči, da bi nam bil drag skozi vse poletje, v
linliuimiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiii iiiiiii im mini f m m iiiiiii iiiiiii iiiiiii iiiiiitin ti iiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
najhujši vročini, ki mu menda najbolj prija, in jo najbolj žaga, še najmanj. A v nedeljo smo ga vsi toplo pozdravili, ker je oznanil prvo jasno poletno nebo nam in številnim gostom od tu in tam. Se najbolj pa je ustregel gostincem, ki so v zadnjih tednih obupavali. Pa je tudi v tem tako, da ni ta ali one vsem enako po godu; gostincem bi prijalo nepretrgane jasno nebo s toplimi dnevi, delavstvo si želi zmerno toploto, če pa vprašaš o tem kmete — a teh je pri nas le za spoznanje — ja boš slišal, da bi bilo treba poleti pri nas vsak teden dober dež. To bi menda nikomur ne škodovalo.
Malo je pri nas stare garde, a ta se rada spominja, kako je bilo nekoč v Devinu «o kresi, ko se dan obesi*. Znamenit konjski semenj, dirke, zbor prodajalcev, pretežno ciganov, in kupcev, še več radovednežev, s spodnjega Krasa in Furlanije, ples (kar dve plesišči), polno mladine v pestrih nošah, velike družbe Janezov. Ej, sveti Ivan je bil za Devin in okolico zanimiv dan, poln zabave in razpoloženja. Danes vse to manjka. Takšno je mnenje te garde. Menda je pravilno.
ZA NASE ŽIVINOREJCE
Ugotavljanje	sta
Z največjo gotovostjo ugotavljamo starost po zobovju, zato začnimo s tem. Govedo ima sekalce le v spodnji čeljusti, in sicer štiri pare, ki jih od sredine navzven imenujemo:	kleščniki, notranji
srednjiki, zunanji srednjiki in krajci. Tri četrtine telet ima ob rojstvu vse štiri pare mlečnih sekalcev, ena četrtina samo tri pare in en odstotek telet pride na svet samo z dvema paroma sekalcev. Teletom, ki ob rojstvu nimajo še vseh sekalcev, ti večinoma zrastejo do 14 dni starosti. Tele, ki ima vse štiri pare sekalcev, je torej staro najmanj 14 dni. Dlesna ob rojstvu pokriva skoro ves zob. Po dveh tednih se dlesna potegne s kleščnikov, po treh tednih z obeh parov srednji-kov m s štirimi tedni s krajcev. Tele, ki ima vratove vseh štirih parov sekalcev že proste, je staro okrog en mesec. Mlečni sekalci se v prvem mesecu življenja medsebojno pokrivajo kakor strešna opeka. Ce se torej sekalci še pokrivajo, je tele mlajše od e-nega meseca.
S šestimi tedni že opazimo na notranji zobni ploskvi, ki jo imenujemo jezična ploskev, prve znake trenja, in sicer na kleščnikih. Z osmimi tedni opazimo isto na notranjih srednjikih, z desetimi tedni na zunanjih srednjikih in pri dvanajstih tednih (treh mesecih) tudi na krajcih. V tem času se tare samo gornji rob jezične ploskve. Tele, ki tare gornji rob jezične ploskve na vseh sekalcih, je torej staro najmanj tri mesece.
Pri devetih mesecih pa je v trenju vsa jezična ploskev na kleščnikih, pri 12 mesecih na notranjih srednjikih, pri 15 mesecih na zunanjih srednjikih in z 18 meseci na krajcih. Govedo, ki še ni menjalo zob, pa tare celotno jezično ploskev vseh sekalcev, je staro najmanj 20 mesecev.
Drugo obdobje je menjanje zob, ki se začne s poldrugim do dveh let in traja do petih let. To velja za srednjezrele pasme, med katere štejemo naše sivo in svetlolisasto govedo. Za razlikovanje stalnih zob od mlečnih naj povemo še to, da so mlečni zobje manjši, svetlejši in je prehod zobne krone v zobni vrat jasno izražen, dočim so stalni zobje močnejši, širši in bolj lopataste oblike. Kleščniki se menjajo med enim in pol letom ter dve leti starosti, zrastejo pa v treh mesecih. Notranji srednjiki se menjajo pri dveh in pol letih, zrastejo pa do treh let. Zunanji srednjiki se menjajo pri treh do treh in četrt leta in zrastejo do treh in pol leta. Krajci se menjajo pri treh in pol do štirih let in zrastejo od štirih do štirih in pol leta. V tem času je določanje starosti najlažje. Govedo s štirimi pari stalnih sekalcev je staro torej od štirih in pol do pet let.
Po petem letu ne moremo starosti več ugotavljati s tako gotovostjo. S šestimi leti se tare gornji rob jezične ploskve kleščnikov, pri sedmih letih notranjih srednjikov, pri osmih letih zunanjih srednjikov in z devetimi leti krajcev. Po eno leto kasneje pa
se tare cela jezična ploskev, torej na kleščnikih s sedmimi leti, pri notranjih srednjikih z osmimi, pri zunanjih srednjikih z devetimi leti in na krajcih pri 10 letih.
Ko govedo doseže starost 10 let, tedaj ocenjujemo lahko le še približno, in to po obliki jezične ploskve, ki je vsa v trenju. Ta je od 10 do 12 let štirioglata, od 12 do 14 let o-krogla in po 14 letih obrnjeno ovalne oblike. Ker pa i-majo toliko stara goveda navadno že slabo proizvodnost, jrh le redko držimo, zato od-' rejanje starosti ne pride dostikrat v poštev. Tu nam pomaga že tudi splošni izgled živali.
Pripomniti je treba, da gre trenje pri govedih, ki dobivajo mnogo suhe in ostre krme, hitreje kot pri pašnih govedih in onih, ki dobivajo pozimi veliko sočnih krmil,- To moramo vselej upoštevati.
Razen po zobovju si pri odrejanju starosti pomagamo tudi z rogovjem. Krava ima na rogu navadno toliko obročkov, kolikorkrat	je	telila.
Vendar je tudi slaba prehrana pozimi lahko vzrok za nastanek obročka. Številu obročkov prištejemo starost, pri kateri navadno pripuščamo telice, a to	je	pri	nas	od 18
mesecev do	2	let.	Krava, ki
ima n. pr. tri obročke, je torej stara 4	in	pol	do	5 let.
Plodnostne motnje in pa neredna telitev so često vzrok, da nam obročki ne dajejo jasne predstave o starosti živali.
J. J.
IS SLOVENIJA HVINOPHOMET
LJUBLJANA. DALMATINOVA 1-1
 r ---------------------------  "T	Tel.	22 212 20-905
izvoza vse vrste zivme, konj, prašičev, mesa m Telegr «S|ovprome,»
mesnih izdelkov, salam in pršutov - konserv,	Ljubljana
 črev, jajc, perutnine in divjačine  Telex 03-135
Živina je stalno na zalogi v depoju Prestranek Telefon štev. 3
Delavnice GREG0RI
IV! £
izdelujejo stroje za obdelavo marmorja,
kamna in granita, med njimi tudi moderni stroj rezalnik, ki ga vidimo na sliki
MEHANIČNE
DELAVNICE
GREGORI
SOHIO
VICENZA
m
liaiilit * m
e
N
— e.
A
m
>
O
tl
u
Iiiiiii •	,i!'
Adamič
Ekskluzivna zastopstvu
Ul I$P> nudi najboljše pogoje pri nabavi
in prodaji vsakovrstnega blaga
Trst, Ul .S. I.azzaro 23-lt, Tel. 2S-449 31-996
PRIZNANO MEDNARODNO AVTOPREVOZNIŠKO PODJETJE
LA GORIZ1ANA
GORICA • Ul. Duca d'Aosta 88 Tel. 28-45 . GORICA
PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA
EMPORIO DEL MOTOCICLO
LORENZI
TRST, Ul. S. Lazzaro 17 Tel. 24-245
Dobite: Avtomobile Fiat 1100, 600, topolino, vespe, lambrete nove in rabljene, nadomestne dele za vse motorje in avte lio zelo ugodnih cenah.
HM
UVAŽA: Vsakovrstni les, drva za kurjavo, gradbeni material
TRST. UL. C1CEHONE 8 Tel. 38-136, 37-725; Telegr.: IMPEXPOKT TRIESTE
1ZVAZA:
tekstil, kolonialno blago m ravnovrštne stroje
SPECIALIZIRANO PODJEDE ZA VSAKOVRSTNE KOMPENZACIJE
DUM «1®
Lesce pri ISletlu
nakup svojih izdelkov:
— — verige vseh vrst za široko potrošnjo, industrijo in brodogradnjo
— vijake vseh vrst in zakovice
— opremo za pomorstvo
KMETIJSKA ZADRUGA V TRSTU
ULICA L GO. FOSCOLO Sl EV 1	—	TELEFONI	»4-38t
PODRUŽNICE:
TRST. UL. FLAVIA ST. 23 — MILJE. UL. ROMA ST. I
Nudimo vam vse potrebščine za vinogradništvo, polje delstvo in živinorejo, razna semena ter vse kmetijska stroje
EXPORT-IMPORT
«
FRUCTUS
»
KOPER
trguje z vsemi poljedelskimi artikli, južnim sadjem, žirom, ter s predelanimi proizvodi: pulpami,sokovi,koncentrati, in z raznimi vrstami zmrznjenega blaga Vsem strankam se toplo priporočamo
Vreme včeraj: najvišja temp. 30,5, najnižja 21,9, ob 19. uri 27,5, zračni tlak 1020,6 stanoviten, veter zahodnik 3 km, vlaga 67 odst., nebo eno desetino poobla-čeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 26,4 stopinje.
Tržaški dnevni
Danes, NEDELJA, 25 junija Hinko
Sonce vzide ob 4.16 in zatone ob 19.59. Dolžina dneva 15.43. Luna vzide ob 16.27 in zatoke ob 2.05. Jutri, PONEDELJ K, 26. junija Gruda
V četrtek občni zbor Delavskih zadrug
Z veliko udeležbo naj člani podprejo svoje zastopnike
Odpor proti monopolu manjšine, ki vedri in oblači s pomočjo imenovanih članov upravnega sveta
Včeraj na velesejma dan Sicilije
29. junija ob 9. uri bo v kinu «Grattacielo» občni zbcr članov Delavskih zadrug. Člani lahko pridejo v dvorano tudi brez članskih izkaznic in imajo pravico spregovoriti v razpravi o naslednjem dnevnem redu:
1. Preložitev bilance ter računa dobička in izgube poslovnega leta, ki se je končalo 31. decembra 1960.
2. Poročilo upravnega sveta.
3. Poročilo nadzornega sveta.
4. Razprava in morebitne opazke.
Kot je znano, vodi Delavske zadruge izvoljeni upravni svet; pravzaprav le delno izvoljeni, kajti pet članov sveta je bilo imenovanih uradno od zgoraj. Teh pet imenovanih članov in dva izvoljena člana sredinskih strank tvorijo zato formalno večino proti štirim izvoljenim predstavnikom iz naprednih gibanj. Čeprav so torej izvoljeni člani liste «Prerod» («Rinascita») z demokratičnega stališča v večini, to je štirje proti dvem, pa odločajo skoraj o vsem imenovani člani skupno z dvema resnično manjšinskima članoma; to se pravi, da imajo nekak monopol. Seveda to še ne pomeni, da ni imelo delo opozicije nobenega učinka, saj je s svojim pritiskom pač marsikaj dosegla, čeprav so jo odrivali od vodenja poslov.
Tako imenovana «večina» članov sveta, to je pet imenovanih in dva izvoljena člana, je odobrila bilanco, medtem ko so štirje člani upravnega sveta struje «Preroda» glasovali proti iz raznih razlogov. Predvsem si niso mogli člani upravnega sveta na podlagi bilance ustvariti jasne slike o gospodarskem in finančnem položaju podjetja. Nadalje ne bi smeli vpisati med aktivo poslovne dobe 26.670.000 lir za kritje pasive poslovne dobe, ker je šlo za povračilo voj-
popolnoma v skladu z zakonom. _ Končno niso zadovoljni z načinom delitve odrezkov računov prj nakupih.
Seveda _pa niso mogli biti napredni člani upravnega sveta sploh zadovoljni z načinom upravljanja Delavskih zadrug. Tako imenovani «ožji odbor«, ki ga sestavlja predsednik in podpredsednik, jih je dejansko izrinil od upravljanja in prepušča svetu, da razpravlja in sklepa samo d tistih zadevah, ki se mu zljubi ,da jih predloži. Tako ne odloča upravni svet v celoti niti o odpuštih osebja niti o tekočih upravnih zadevah. Spričo tega pač ni mogoče govoriti o resnično demokratični upravi Delavskih zadrug niti o zvestobi zadruž-niškemu duhu, ki je prevzel Delavske zadruge ob njihovi
ustanovitvi. Tako imenovana »manjšina« naprednih članov upravnega sveta se je morala zato ves čas trdo boriti v korist članov, za izvajanje glavne naloge zadrug, to je pobijanja cen, za razne olajšave v prid članov itd. Spričo tega je ta skupina, za katero se je izrekla večina članov, pač zaslužila zaupanje, ki so ji ga izkazali, ko so jo izvolili. Seveda je treba ob občnem zboru upoštevati vse ovire, na katere je skupina naletela.
Zato naj se člani udeleže občnega zbora v čimvečjem številu, da s tem podprejo svoje zastopnike in prisilijo dejansko manjšino, ki ima v rokah škarje in platno, da bo morala upoštevati predvsem njihove interese in interese resničnega zadružništva.
Bogastvo in težave
dežele limon in pomaranč
Na Siciliji pridelajo 90 odsl. vseh italijanskih limon, 60 odst. pomaranč, 75 odsl. mandarinov in 14 milijonov stotov grozdja Težave z žveplom zaradi velike konkurence ZDA in Mehike
C
S0ESKE RAZSTAVE IN PRIREDITVE
)
Avtonomna deželna uprava Sicilije sodeluje že desetič na tržaškem mednarodnem velesejmu z lepo urejenim paviljonom, kjer prikazujejo izdelke sicilijanske umetnosti in z-asti proizvode, ki jih Sicilija izvaža po vsem svetu. Včeraj je predstavnik oddel-da za industrijo in trgovino dr. Franco Scaffidi imel v paviljonu tiskovno konferenco, med katero je obrazložil nekatera vprašanja sicilijanskega gospodarstva. Sicilska deželna uprava sodeluje na vseh najvažnejših italijanskih velesejmih in na nekaterih velesejmih v tujini, kjer skuša ponovno vpeljali izvoz tradicionalnih sicilijanskih, pridelkov kot vin, sadja, povrtnine in nekaterih rudnin.
Na otoku pridelajo 14 mili-
    „„„„„„„ „ „„„„„„„„„   „„„„„„„„
Sprehod po paviljonih tržaškega velesejma
Jugoslovanski paviljon v Palači narodov vzbuja med obiskovalci veliko pozornost
Glavni poudarek letošnje kolektivne razstave je na izdelkih prehrambene, lahke in elektroindustrije
Tudi letos vzbuja jugoslovanska kolektivna razstava v Palači narodov na tržaškem velesejmu veliko pozornost obiskovalcev, in to zaradi 0-kusnega in modernega aranž-manja kot tudi zaradi številnih artiklov, ki pa so namerjeni seveda predvsem trgovcem. Takoj ob glavnem vhodu v jugoslovanski paviljon je na levi strani odsek za turistične informacije, ki sta ga letos organizirali skupno slovenska in hrvaška Turistična
ne škode, povzročene premože- zveza. Sploh je na turizmu
nju podjetja, in bi morali zato vpisati to vsoto v bilanco kot postavko za povečanje premoženja podjetja. Prav tako ne bi bili smeii vpisati cele vsote deleža 26.544.708 lir pri podjetju «Centrale vinicola triestina«. ker se je vrednost tega deleža znižala. Razen tega pa bi morali tudi skrčiti glavnico, kot predpisuje zakon. Nadalje niso ti člani sveta zadovoljni z ocenitvijo vrednosti opreme, strojev in raznih naprav ter z višino amortizacijskega sklada, kar tudi ni
velik poudarek, kar dokazujejo številne fotografije, ki so razmeščene po vsem paviljonu. Toda prav zaradi te razmestitve ne pridejo tako do iziaza, kot bi morale, če so hcteli z njimi bolj nazorno prikazati lepote in turistična središča sosedne republike. Vsekakor pa je v zadostni meri poskrbljeno za razne prospekte, čeprav še vedno ni prospekta ali bolje rečeno brošure, ki bi združevala turistične informacije v jugoslovanskem merilu in karakteri-
stike vsaj najbolj znanih turističnih krajev in središč.
Na desni strani nasproti turističnega »pulta, vidimo pisalne stroje Ljubljanske tovarne »TOPS* ter dva radijska aparata podjetja «Teleko-
veniji 2.679.000.000 kWh ter da obstajajo realne možnosti izmenjave električne energije med Jugoslavijo in Italijo.
Jugoslovanski paviljon v Palači narodov je torej nedvom-vreden, da si ga vsak obi-
munikacije., medtem ko so j skovalec tržaškega velesejma na policah ob desni steni raz-1 ogleda. Poudariti moramo se--i-..	i_	,—t— — veda, da sodeluje Jugoslavi-
ja tudi na razstavi lesa, venca" bomo o tej razstavi pisali posebej.
lUllIllinillllllllllUlllUIIIII III IlIUUUIIIlUinintniUlHIUUllllll IIIIIUII llltllll UIIUIIIIIIIIUIIllllll
Iz sindikalnega življenja
Sporazum s papirnico ob Timavu Zmaga CGIL na volitvah v ILVA
Nadaljevanje stavke v Italcementi Sestanek gradbenih delavcev
Obe sindikalni organizaciji sta na sedežu združenja in-dustrijcev podpisali sporazum s papirnico ob Timavu o proizvodni nagradi. Dogovorili so se za nagrado nuna tantum«, ki jo bodo prejeli -uslužbenci zaposleni 1. julija 1961. leta. Nagrada bo znašala v celoti 66 tisoč lir, ki pa jih bodo izplačali v treh obrokih. Prvi obrok 18.000 lir (3.000 lir na mesec) velja za razdobje od 1. julija 1961 do 31. decembra 1961, drugi obrok 21.000 lir (3.500 lir na mesec) za razdobje 1. januar 1962-30. junij 1962 in tretji obrok 27.000 lir (4.500 lir na mesec) za razdobje od 1. julija do 31. decembra 1962. Po preteku tega sporazuma se bodo ponovno pogajati za ureditev proizvodne nagrade.
* * *
Nadaljuje se stavka v podjetju Italcementi in so predvidena v Rimu pogajanja, da bi se končno uredila pereča vprašanja.
r--------------------------^
PRIMORSKI DNEVNIK
UREDNIŠTVO
TRST-UL.MONTECCHI 6-11. TELEFON 93-808 IN 94-638 Poštni predal 559 PODRUŽNICA GORICA Ulica S. Pelltco 1-11.	—
Tel. 33-82 UPRAVA TRST — UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 — Tel. št. 37-338
NAROČNINA
Mesečna 650 lir — Vnaprej: četrtletna 1800 lir, polletna 3500 lir, celoletna 6400 Ur — FLRJ: v tednu 20 din, mesečno 420 din — Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 din, polletno 960 din, četrtletno 480 din — Poštni tekoči račun:	Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374	—
Za FLRJ: ADIT, DZS, Ljub Ijana, Stritarjeva ulica 3-1 tel. 21-928, tekoči račun pri Komunami banki v Ljubljani 600-70/3-375 OGLASI Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir. — Mali oglasi 30 lir beseda. — Vsi oglasi so naročajo pri upravi.
Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Izdaja in tiska ZTT, Trst
v*________________________J
Filea-OGIL sporoča, da so do sedaj nabrali 346.720 lir za stavkajoče delavce in da odpada na vsakega delavca po 2.826 lir. Sindikalna organizacija se zahvaljuje vsem, ki so prispevali in še posebej prebivalstvu Lonjerja, ki je nabralo 25.250 lir.
* * *
V torek se bodo ob 9.30 sestali gradbeni delavci na sedežu v Ul. Pondares. Sestali se bodo oni delavci, ki so jih suspendirali z dela, ker manjka cement.
* * *
Zaključile so se volitve v notranjo komisijo ILVA. Za listo FIOM-CGIL je glasovalo 545 delavcev ali 60.36 odst. medtem ko je leta 1960 glasovalo 63.29 odst. delavcev. Za listo Delavske zbornice je glasovalo 358 delavcev ali 39.64 odst., medtem ko je 1960. leta glasovalo 36.71 odst. Med uradniki pa je glasovalo za listo FIOM-CGIL 33 uradnikov, za Delavsko zbornico pa 110. Skupno je glasovalo za listo FIOM-CGIL 55.25 odstotkov vseh uslužbencev ILVA in za Delavsko zbornico 44.75 odst. Število sedežev v notranji komisiji bo ostalo neizpreme-mjeno: med delavci 4 sedeži FIOM-CGIL in 2 Delavska zbornica, med uradniki edini sedež Delavska zbornica.
 «»-------
Danes v Camporah praznik komunističnega tiska
Danes popoldne bo v Camporah praznik komunističnega tiska. Na prireditvi bodo nastopili godba od Sv. Barbare, plesni orkester «Elmi» iz Trsta in podlonjerski pevci. Na programu so še druge zabavne točke in loterija.
Za to priložnost so prireditelji postavili tudi stojnico, kjer bodo prodajali domača vina.
Naročniki!
Današnji številki smo priložili položnice. Prosimo Vas, da poravnate zaostalo naročnino. S tem nam prihranite veliko dela in stroškov. Hvala vam!
Uprava
PRIMORSKEGA
DNEVNIKA
stavljena še živila, električni in kuhinjski pribor, igrače izolske tovarne «Mehanoteh-na», vzorci marmorja in drugega kamna, kristal in steklo, izdelki iz papirja ter nekaj vzorcev rudnin, ki jih razstavlja podjetje »Jugomine-ral*.
Posebno pozornost obiskovalcev vzbujajo usnjeni izdelki ter kože, ki jih razstavljajo Tržačanom že dobro znana podjetja «Toko» iz Domžal, »Vajda* iz Zagreba m »Tobus* iz Ljubljane. Tu je videti predvsem razne kovčke in ženske torbice pa tudi razne druge usnjene izdelke prvovrstne kvalitete. Sledijo vzorci raznih preprog,, izdelki 5omače in umetne obrti kot n. pr. košarice, vezenine 'itd.
Vsa čelna stena je v glavnem namenjena prehrambenim artiklom, ki jih proizvajajo slovenska, hrvaška in srbska podjetja. Sploh je na prehrambenih artiklih ter na alkoholnih pijačah zelo velik poudarek, kar dokazuje število podjetij, ki te artikle razstavljajo. Mimogrede naj omenimo, da razstavlja prehrambene artikle trinajst podjetij, alkoholne pijače pa razstavlja sedem podjetij.
Leva stena paviljona je v glavnem zasedena spet s prehrambenimi artikli, vmes pa je videti kitare, kontrabase in harmonike, ki jih razstavljata podjetji »Melodija* iz Mengeša ter »Muzička naklada* iz Zagreba. Poseben odsek zavzemajo leposlovne, po-ljudno-znanstvene in znanstvene izdaje ter revije Mladinske knjige. In končno naj še omenimo kolekcijo cigaret, ki jih razstavlja ljubljanska »Tobačna tovarna*.
Središče jugoslovanskega paviljona pa obsegajo proizvodi električne in lahke industrije. Največ zanimanja obiskovalcev vzbujajo nedvomno izdelki koprske tovarne »Tomos*, medtem ko se oko nič manj rado ne ustavi tudi r.a proizvodih znane zagrebške tovarne »Rade Končar*. Seveda r tavljajo še druga podjetja .goslovanske električne in lahke industrije, kot n. pr. «Iskra»-Kranj, »Elek-trokovina Maribor*, »Eta* Cerkno in «Jugotehna»-Beo-giad. Zastopana je tudi Elektrogospodarska skupnost Slovenije. Iz napisa je razvidno, da je lani znašala proizvodnja električne energije v Slo-
Avsfrijski prometni minister v Kopru
KOPER, 24. — Avstrijski minister za promet, Karl Wal-bruner je danes obiskal tovarno motociklov TOMOS in pristanišče Koper. Ministra, ki je gost člana izvršnega sveta Marjana Cetiniča, sta spremljala Marjan Cetinič in tajnik izvršnega sveta Slove-1 ljuje dežela desetletne davč-nije, Bojan Polak.	|	ne olajšave za vsa nova in-
iiiiiiiiiiiiiniiiiii Hlinili n iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii m
Danes in jutri na velesejmu
Zasedanje posvečeno pohištvu Obisk ministra Martinellija
jenov stotov grozdja, od česar pretvorijo 13 milijonov v vino ter znaša letni pridelek vina med 8 do 9 milijoni hektolitrov. Med tem je 261 tisoč hektolitrov »maršale*, 60 tisoč hektolitrov »vermu-tha* in skoraj 43 tisoč hektolitrov muškata. Pridelek »maršale* se je znižal, ker ni urejeno pridelovanje in prodaja tega vina. V tujino izvaža Sicilija 12.500 hektolitrov »maršale*, 4.000 hektolitrov »vermutha* in 16.300 hektolitrov drugih vin. Nato je predstavnik Sicilije podrobno orisal razne vrste vin ter zla, Sti dobro kakovost namiznih vin. ki bi jih radi uveljavili v večji meri, kot so bila do sedaj.
Zlasti pa je pomemben delež Sicilije pri pridelku južnega sadja, saj na Siciliji pridelajo 90 odst. vseh italijanskih limon, 60 odst. pomaranč in 75 odst. mandarinov Pri_ izvozu limon je Sicilija na pomembnem mestu v svetovni trgovini. Pri izvozu pomaranč pa je padla na tretje mesto.
Večino pomaranč izvažajo proti Nemčiji, Švici, švedski, mandarinov pa največ v Nemčijo, Švico in Avstrijo. Obstajajo pa velike možnosti povečanega izvoza proti državam Severne in Srgjlnje Evrope, kjer potrošnja naglo narašča. V Franciji poje vsak prebivalec povprečno na leto 13 2 kg pomaranč, na Švedskem 11.3, v Švici 10.3, v Nemčiji 6.3, na Danskem 6.1 itd Tudi potrošnja limon naglo narašča in je dosegla povprečno na prebivalca v Švici 3.P kg na leto, v Nemčiji 1.4, na Švedskem 600 gramov itd.
Nato je dr. Scaffidi govoril o težavah rudarstva in o naporih za industrializacijo. Sicilija je eden izmed največjih proizvajalcev žvepla in prav tu je v največjih težavah zaradi bistvene razlike v ctr.ah. Tako ponujajo ZDA in Mehika žveplo cif sredozemska pristanišča po 20.000 lir za tono, medtem ko lahko Sicilija izvaža le po 30.000 lir, odnosno če gre za najboljše vrste celo po 50.000 lir.
Glede industrializacije pa obstajajo dobri pogoji, saj je dovolj surovin in je deželna uprava uredila dva finančna instituta, ki skrbita za ta vprašanja. Poleg tega dovo-
Danes se prične na velesejmu četrto zasedanje posvečeno pohištvu, kateremu bo predsedoval poslanec Mario Dosi. Na dnevnem redu zasedanja so naslednja poročila: Dr, Sanguetti član instituta za zunanjo trgovino »Italijanski izvoz pohištva*, Bremilla .;d ISA iz Bergama »Različna vprašanja proizvodnje*, dr. Bergonzoni predsednik vsedržavne federacije trgovcev s pohištvom, »Notranja trgovina in odraz na zunanjo*, Con-ti predsednik združenja lesnih obrtnikov »Odnosi med obrtnikom in industrijo, vpliv na izvoz in iskanje italijanskega stila pri pohištvu*, arh. Rcgers »Načrtovanje pohištva in italijanski stil*. Po zaključku zasedanja bodo proglasih zmagovalce natečaja «Stol model Tržaški velesejem*. Razdelili bodo tri nagrade: prva 600.000 lir, druga 300.000 in tretja 200.000 lir, poleg osmih tolažilnih nagrad po 100.000 lir.
V ponedeljek ob 11.35 bo uradno obiskal velesejem minister za zunanjo trgovino Mcrtinelli.
Prav tako v ponedeljek ob 17. uri se prično dnevi avstrijskega filma, ki bodo v dvorani v paviljonu F. Ob 13.30 pa bodo priredile ZDA urrdni sprejem v paviljonu
ZDA.
V ponedeljek ob 21. uri bo v gastronomskem parku zabavna predstava. Sodelujejo:
G. Gaber. Pršu.
M. Monti in R
Izžrebane nagrade za obiskovalce velesejma
1 nagrada:	jedilni pribor,
39 kosov pribora s škatlo tvrdke Kerže je dobil Enio Periatti, Ul. Canova; 2. nagrada:	lestenec s 6 žarnica-
mi, ki ga je daroval Vilazza Bruno, je prejel Sergio Bo-nclis. Ul. Geppa 7; 3. nagrada: ženska torbica, ki jo je daroval Cattaruzza Bruno, je prejel Idegardo Umeri, Trg Garibaldi 11;	4. nagrada;
plinski štedilnik, ki ga je daroval Ragusei Riccardo, je prejel Ezio Guarnieri, Ulica Dalviano 78; 5. nagrada:	e-
lektrični mlinček za kavo, ki ga je daroval Taboc, je prejel Raffaele Forfila, Ul. Gin-nastica 14; 6. nagrada: šatu-lja za lepotila »Geisa* je prejel Ravalico Nicolo, Ul. Gal-leria 12, 7. nalivno pero s 4 barvami »Poker*, ki ga je daroval Marazzi Giuseppe, je prejel Gioia Clemente, Ulica Lcrenzi 2.
dustrijska podjetja ter carinske in železniške olajšave za uvoz tujih strojev namenjenih za gradnjo novih ali obnovitev obstoječih podjetij. 2e sedaj proizvaja Sicilija 51 tisoč stotov koncentrata paradižnika in 150 tisoč stotov konzerv.
Odklonjeno imenovanje
Izvedeli smo, da je prof. Umberto Urbani, ki je bil i-menovan za predsednika komisije za usposobljenostni izpit na slovenskem učiteljišču v Trstu, odklonil imenovanje. Na njegovo mesto bo prišel prof. Attilio Missoni, profesor srbohrvaščine na trgovskem zavodu «Armando Diaz« v Neaplju.
Friderik Žnideršič 84-letnik
Tovariš Friderik Žnideršič iz Barkovelj praznuje danes že svoj 84. rojstni dan! Ob tej priliki mu čestitajo vsi Barkovljani, ter vsi tržaški Slovenci, še prav posebej pa oc bor in člani barkovljans-ke-ga prosvetnega društva in mu želijo, da bi doživel tudi svoj
Opozarjamo starše šoloobveznih otrok, da bomo v torek objavili slike z vseh šolskih prireditev in razstav, ki so bile najavljene za včeraj, danes in jutri.
stoti rojstni dan! Odbor prosvetnega društva pa tovariša Žnideršiča postavlja vsem za zgled, ker se je prvi spomnil, da je treba prispevati za obnovo prostorov prosvetnega društva in prvi daroval v ta namen 5000 lir.
Čestitkam svojemu zvestemu čitatelju se pridružujeta tudi uredništvo in uprava ((Primorskega dnevnika«.
Pridržana prognoza zaradi nerodnega padca
V noči med petkom in soboto je Sl-letni Ambrogio Cu-satelli iz Ul. Madonnma 34 nerodno padel po stopnišču ko se je vračal domov. Hudo se je pobil po čelu in je krvavel iz desnega ušesa.' Z rešilnim avtom so ga odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli s pridržano prognozo na drugi kirurški oddelek.
Prometna nesreča
Neki motorist je včeraj o-krog 13. ure povozil 37-letno Rosemario Zupin por. Cocea-ni z Elizejskih poljan št. 3, ki so jo sprejeli na prvi kirurški oddelek in se bo morala zdraviti dva tedna, ker se je pobila in opraskala po desni roki in levi nogi. Zenska je povedala, da jo je motorist, ki jo je povozil, spremil do bolnišnice, a nihče ni vprašal za njegove osebne podatke.
Zaključna šolska prireditev osnovne šole v Mačkovljah bo danes 25. t. m. ob 16. uri v šolskih prostorih.
* * *
Osnovna šola v Zgoniku bo
priredila danes 25. junija 1961 ob 17. urj zaključno šolsko prireditev v novih šolskih prostorih. Učenci bodo prikazali igro v štirih slikah «Sirota Jerica« in zapeli vrsto slovenskih narodnih pesmi Danes bo odprta razstava ročnih del.
Vljudno- vabim0 k predstavi.
* * *
Zaključna šolska prireditev osnovne šole v Boljuncu bo 28.
t. m. na dvorišču vaške šole, razstava ročnih del P« bo 29 t. m. * * *
Didaktično ravnateljstvo pri Sv. iVanu sporoča, da bodo razstave ročnih izdelkov odprte na šo'ah. pri Sv. Ivanu: dne 25. t. .1 c- 9 d. ta. i-n od 15. do 19. ure. v otroškem vrtcu pri Sv. Ivanu 25 t. m. od 9. do 12. in oa 15 do 19. ure; v Barkov-ljah:	28, t. m. od 9. do 12.
m od 15. di. 19 ure; v Rojanu: dne 28 t. m. od 9. do 12. in od la do 19. ure; na Katinari: dne 25 in 26. t m. od 9. do 12. in 15, do 19. ure.
* * *
Osnovna šola v Trebčah priredi danes 25. junija ob 16. uri v Ljudskem domu v Trebčah zaključno šolsko prireditev. U-čenci bodo zapeli vrsto narodnih pesmi ter uprizorili igro petih slikah »Mačeha in pastorka«.
V šolskih prostorih pa bo razstava ročnih del.
* # #
Osnovna šola iz Sempola.ia. Danes 25. t. m. razstava šolskih del. Vsi vabljeni.
* * v
Razstava državne nižje sred nje šole v Trstu bo odprta od 25. t. m. dnevno od 10. do 13, in od 18. do 19 ure do vključno 1. julija Danes 25. i-n v četrtek 29. jun,ja bo razstava odprta od 10. do 12. ure.
* * *
Osnovna šola v Križu priredi razstavo risb in ročnih del v četrtek 29. t. m. v šolskih prostorih.
*■# *
Osnovna šola v Ricmanjih pri
redi danes 2.5. t, m. od 9. do 12. in od 16 do 19. ure razstavo ročnih del. Vljudno vabljeni.
SLOVENSKI DIJAŠKI DOM V TRSTU
priredi
TEČAJ ZA POPRAVNE IZPITE
Starše dijakov, ki imajo popravne izpite opozarjamo, da
je rok za prijavo zelo kratek in poteče že 28. t. m.
Tečaj bo letos organiziran samo za nižje srednje šole (nižjo gimnazijo in nižje strokovne šole).
Vse informacije daje uprava Slovenskega dijaškega doma v Trstu, Ul. Ginnastica ,72, tel. štev. 93-167.
IZLETI
C
MALI OGLASI
OBIŠČITE VELETRGOVINO FE LICE - Trst, Ulica Carducci «1 Kupili boste: bunde dežne plašče, hlače, srajce, jope in inno go drugih artiklov najboljših vrst po res konkurenčnih ce nah.
MOTO GUZZI, Trst, Ul F. Se-vero l« zagotavlja takojšnjo izro. čitev sledečih motorjev:	CAR-
DELLINO 73, ZIGOLO 110, STOK NELLO 125 štiritaktni motor — GALLETTO 192 na električni vžigalec — LODOLA 235. Tovorni motor ERCOLINO nosilnost 6 stotov — ERCOLE nosilnost 16 stotov. Zastopnik CREMASCO. LI.
14-16 letno vajenko z znanjem nemščine išče komekcijska trgovina. Predstaviti se v ponedeljek od 15 do 17. ure v Ul. U. Foscoio št, 16 tel. 96-171. Trgovina »Divo«.
14-15-letnega vajenca išče do-lavni-ca karoserije, Ul. Gatteri 35.
OD VČERAJ DO DANES
risa Sfregola, upokojenec Adol-1 Rooco, cevar Vinicio Dellapie-fo Anconeta-ni in gospodinja Ma- tra in gospodinja Marisa Vidali,
ria Živec, finančni podčastnik Giuseppe Galdo in gospodinja Bruna Depauiis, mesar Renato Bon in prodajalka Licia Frau-sin, n.enamk Mario Fornasaro m prodajalka Egida Bend, uradnik Rodoifo Dellavalle in	uradnica
Maria Grazia Cossu-tta. bolničar Angelo Sauli in gospodinja Albina Ferenaz, učitelj Mario Mari in učiteljica Antoruetta Lu-cia Parig-i, uradnik Pietro Ge-rometta in uradnica Igea Zanon, obrtnik Eozo Gi-urco in uradnica Maria Pia Barut, zidar Aldo Stocovaz m gospodinja Anna Ma. r.a Cernie-h, letalski	motorist
Carmelo Bonomolo in gospodinja Antonia Fanna, krojač Mario Micheli in frizerka Maria Godina, prodajalec Lucian« Braz-zatti in gospodinja Alma Ben-vegnu, uradnik Sergio Sandrin in uradnica Maria Cibin, urar Tulilo Lusari in uradnica Anna Pasqualis, podčastnik CO Alva-no Florencis in učiteljica Elsa Gobbo, stražar javne varnosti Vito Arnesano in bolničarka Ne-rina Bruna Lubich.	častnik
Franco Acerbi in uradnica Anna Maria Patane', pleskar Lu-ciano Bronzi in delavka Renata
živinozdravnik Dario CappeUi in učiteljica Guglielmi-na Nobile, a-meniški vojak Stephen Robert Firley in uradnica Ernesta Lo lacono, delavec Alfio Taucer to li-kalka Ingrid Struri-kmaun, pleskar Hans Georg Wat-ther in gospodinjska pomočnica Maria Grazia Mazziero, delavec Nazario Debernardi in delavka Giuseppi-na Pristosek, stražar javne varnosti Vtncenzo in gospodinja Ca-ierina Crupi, uradnik Vlncenzo Salciccia in trgovka Emilia-na Colavln, pomorščak Mario Sodo-inaco to gospodinja Clelia Poc-cecai, študent Gani Seta In gospodinja Zilfija Bajraktari, zidar Anton Novak in gospodinja Nivec Speh, stražar javne varnosti Antonino Di Gregoli to gospodinja P-ierina Zuippini, pleskar Carlo Chervatin in gospodinja Marija Knez, uradnik Lu-ciano Mo-lino in uradnica Nldia Bosovioh, uradnik Lue,a Fioren-tu i-n gospodinja Blisabetta Pal-inarsan, mehanik Adolfo De Ri-va in gospodinja Maria Pierma-rini, stražar javne varnosti Do- j menico Di Cristofano in gospodinja Maria Lucia Di Martini. I
NOČNA SLUŽBA LEKARN
Davanzo Ul. Bernini 4; Glu-stl, Greta; Mlllo, Ul. Buonarroti 11; Mizzan, Trg Venezla 2; Ta-. maro-Nen Ul. Dante 7.
LEKARNE ODPRTE DANES
INAM Al Catnme-ilo, Drevored XX. septembra 4; Crevato, Ul. Roma 15; Giusti, Ul. Bonomea 93 (Greta); dr. Gmeiner, Ul. Gluha 14: AUa Maddalena, Istrska ulica 43; Prendini, Ul. T. Vecel-lio 24; Serrava-llo, Ul. Cavana l; Zanetil, Testa d’oro, Ul. Mazzini 43; dr. Miani, Barkovlje, Nicoii, Skedenj.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiii Hlinil n umi u iiiiiliiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiii Hlinili iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiii,milini
HOJSTVA, SMRTI IN POHOKE
24. junija 1961 se je v Trstu rodilo 13 otrok, umrlo je 15 oseb, od 19. do 24. junija pa je bilo 41 porok.
RODILI SO SE: Antonio Gian-netti, Fabio Inzaina, Carlo Zi-sca, G-iacomo Biviano, Marina Valente, Giancarlo Corazza.
Giammario Pavatioh, Roberto Pardi, Marina Cherbaucich, Roberto Pobega, Roberta Ietri, Pietro Ca-nte, Gianfran-co Pertot.
UMRLI SO: 77-letni Mario A-moretti, 77-letna Domen.ca Pa-cliari vd D’Andri, 62-tet n a Eu-felia Bragon por. Fassetta, 65-letni Vittorio Dibiaggio, 73-letni Pio Ht uvo, 19-letni Roberto Ste-kar, 57-letri Domenico Perla, 53-letrni Giuseppe Otta, 55-letni Gio-vanni Čendak, 74-let.na Domeni-ca Bartole vd. Castro, 59-letni Amedeo Bonetti, 53-letna Cesira Cedioti por. Riosa, 75-letna Lui-gia Bertaglia por. Sattl, 72-letna Maria Bivoli vd Catarin, 61-let-ni Angelo Polo.
OKLICI:	mehanik Volf Fac-
ehrn in učiteljica Maria Pia Bo-schian, električar Sergio Zugna in prodajalka G-iovam.a Pulin, ura. .uk Livio Buttazzonj in u-radiiiica Valeria Capeller, uradnik Giovanni Gavagnin in uradnica Nid.a Lacchini, uradnik E-frem LuiSa m učiteljica Stanislava Žerjal, inženir Nicola As-santi in študentka Aurelia Ca-toda-CavaLanti, mizar Armando Chei-naz m gospodinja Egidia Domio, delavec Pietro Paolo Roppa in gospodinja Bruna Ma-
	»»_					
loterij			E		
BARiI	72	29	7	24	51
CAGLIARI	1	48	70	26	19
FLORENCA	25	31	32	51	40
GENOVA	47	11	40	38	1
MILAN	66	7	84	36	21
NEAPELJ	4	45	87	84	57
PALERMO	57	61	34	71	18
RIM	11	68	54	16	19
TURIIN	7	84	18	53	73
BENETKE	21	25	63	12	66
E N A	r o -3 O				
2 11X2	1 X	1 1	1	X	2
PR1SPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO!
Prosvetno društvo Prosek-Kon-tovel priredi 30. julija izlet v Ljubljano in na Bled. Vpisovanje vsak torek, sredo in petek oa 2.0 do 22. ure na sedežu društva do vključno 30. t. m.
* * #
IZLET SPDT v BOHINJ NA aKMECKO OFCTn
SPDT priredi v nedeljo 2. Julija planinski izlet v Bohinj na »Kmečko ofet« p0 Soški dolini, čez Podbrdo in Bohinjsko sedlo.
Planinci imajo možnost, da hodijo iz Podbrda čez Crno prst v Bohinj.
Vpisovanje na sedežu v Ul. Geppa 9-II.
* * *
PROSVETNO DRUŠTVO V SKEDNJU
priredi v nedeljo 16. Julija 1961 izlet v Soško dolino in k izviru Soče. Vpisovanje vsak ponedeljek in četrtek na sedežu društva v Skedenjskl ulici 124-1 od 20.30. do 22. ure.
# * *
Prosvetno društvo S. Škamperle obvešča svoje člane, da za izlet v Ljubljano-Bled-Bohinj, ki se bo vršil 16 julija t. d. je še na razpolago nekoliko mest. Vpisovanje bo še danes od 10. (jo 12. ure v društvenih prostorih.
PAKOVI »IV IM1I6PKVH1 I
Ob obletnici smrti Josi-pine in Melite Nardin, daruje družina Nardin 1000 lir za Dijaško Matico.
Ana Jež in Adolf Martelanc ob priliki diamantne poroke darujeta -1.000 lir za Dijaško Matico.
m £■:$ s® siš- -s® ■§;:$ -s®	«:r-
Slovensko gledališče v Trstu
DANES 25. t. m. ob 17.30 V AVDITORIJU v Trstu Emmerich Kalman
«Čardaska
kneginja»
opereta v treh dejanjih Napisala: LEO STEIN in BELA JENBACH Inštrumentiral Zbor naštudiral Dirigent
OSKAR KJUDER Režiser ADRIJAN RUSTJA zadnjjč v mestu! ZNI2ANE .CENE
Prodaja vstopnic dve uri pred pričetkom v baru Moscolin, Ul. Teatro Romano (nasproti Avditorija)
Uprava Slovenskega gledališča opozarja občinstvo okoliških krajev, ki nimajo primernih dvoran, na to zadnjo predstavo operete v mestu.
KINO
V torek. 27. t. m. ob 20.30 na občinskem nogometnem igrišču v BOLJUNCU Pavel Golia
SNEGULJČICA
Danes in jutri
tradicionalna šagra s plesom v Boljuncu
Igra- plesni ansambel «Glasbena skupina« iz Boljunca
Nazionaie 15.00 «Walter in bratranci«. VVaber Chiari, V. Fa-brizi# Prepovedano mladini.
Fenice 15.00 «Pod žgočim soncem (duevn k obsojenca)«. R. Hudson, Julie Adams. Prepovedano mladim.
Excelsior 15.00 «Misterius». Sestre Kessier.
Grattacielo 15.00 «Dekle za eno uro« Har ia Francis, S. Kerrn. Prepovedano mladini.
Arcobaleno 14.30 <cSemi-nole». Tecb-nicoJor Kocit Hudson, An-ttK'uy Quinn.
Supercinema 14.30 «Težavno prešuštvo«. Lob Hope, Luciile Bali.
Alabarda 15.00 ^Opoldansko streljanje«, Gary Cooper, Grace Keily.
Aurt>ra 15.00 «V rekel za večnost«. Prepovedano mladini.
Cristallo 15.00 «Antinea, ljubimka pokopanega mesta«. Techni-color
Garibaldi 15.00 «Možje iz divjine«. Technicolorf A. Ladd.
Capitol 15.00 <cToto, Peppino in sladko življenje«. Prepovedano mladini.
Impero 15.00 «Tanoshimi»_
Italia 15.00 <cRocco in sestre«. Miora Orfei, Tiberio Miurgia.
Massimo 14.30 «Meči brez zastav«. Tectonicolor Leonora Ruffo, Renato Speziali.
Moderno 16.00 «!MUad.i ljudožerci«. Nataiie Wood, R. VVagner. Teohnicolor.
Astoria 16.00 <cMestini policaj«. Alberto So rdi, Sylva Kosci-na, Vittorio De Siica.
Astra 15.30 <cSosedova trava je vedno najbolj sočna«.
Vittorio Veneto 15.30 «Rop osmerice«. Ja-k Hovvkinf.
Ideale 15.00 «Zadnji Viking«. Ci-nemasc op e.
Marconi 15.00 Na prostem 20.30 ^Cesarski ljubimci (Mayer-l>ing)». Teohnicolor, R. Prack-Cristiane Harbiger.
Savona 15 00 «Cudovita dežela«. Technicolor Robert Mitchum, Julle London, Pedro Armen-dariz.
Odeon 15.00 {(Nesrečniki«. Technicolor Jea n Gab i n.
KINOPROSEK-KONTOVEL
predvaja danes 25. t. m. ob 16. uri barvni film:
Grešniki
Havajskih
otokov
(I peccatori delle Haway)
KINO SKEDENJ
predvaja danes 25. t. m. ob 18. uri in ob 20.30 na prostem Cinemascope barvni film
Potovanje v središče zemlje
(Viaggio al Centro della terra)
Igrata PAT BOONE
in JAMES MASON
V ponedeljek, 26. t. m. ob 20.30 uri na prostem film:
Tujska legija
(Legione straniera) Igrata
1 VIVIANE ROMANCE in IRENE GALTER
T(imna
predvaja danes 25. t. m. — prva predstava ob 14.30 Cinemascope barvni film:
«
»
Dolina Mohikancev
(La valle dei Mohieani)
Igrata: RANDOLPH SCOTT in NACY. GATES
Druga predstava ob 16.30 Columbia film:
«Midva	ne
GOSTILNA
OSTROUŠKA
TRST - Ul. S. Nicolo 3 Telef. 37-918
Preden greste
na dopust se naročite na
PRIMORSKI DNEVNIK
Pošljemo vam ga v katerikoli kraj, tudi v inozemstvo.
15-dnevna naročnina L 400.—
Telefonirajte na št. 37-338
%
Cikje^ASčoPG
EASTMANCOLOft
KIRK D0UGIAS • K1M \((MK EffflJE K0WS 'BARBARA RUNU
V ponedeljek, 26. t. m. ob 18. in ob 20.30 na prostem ponovitev filma :	MIDVA	NEZNANCA
"I • v v • m
obiščite
13. TRŽAŠKI VELESEJEM
vzorčni, mednarodni
21. junija - 5. julija 1961
10. MEDNARODNA RAZSTAVA LESA
300 vzorcev eksotičnega lesa
natečaj «S T 0 L MODEL TRŽAŠKI VELESEJEM»
italijanska linija sodobna tehnika za tržišča vsega sveta
POPUST NA ŽELEZNICA! A\W IS M V/M
Se s seje pokrajinskega svela
Odobritev obračuna za leto 1959 Predsednik zagovarja zasebne šole
Zvišanje prispevka kmetov za bolniško blagajno se mora preklicati Podvojitev železniškega tira med Cervinjanom in Mestrami
Goriško - beneški dnevnik
Na zadnji seji pokrajinskega sveta so odobrili tudi obračun za leto 1959. Za obračun je bilo oddanih 12 glasov običajne večine, proti so glasovali svetovalci KPI, inž. Pečenko (NSZ) in prof. Medani (PSI) pa sta se vzdržala, ker njuni stranki oziroma skupini nista bili zastopani v pokrajinskem svetu, ko je bil. izglasovan u-strezni proračun.
Na koncu seje je svetovalec prof. Medani vprašal predsednika Deliseja, zakaj ni postavil na dnevni red njegove resolucije o desetletnem načrtu za šolstvo, in sicer v o-brambo državne šole proti nameram, da se obveže država, podpirati zasebne, to je šole verskih ustanov. Dr. Delise je seveda navedel pretvezo, da je to splošno vsedržavno vprašanje, ki se tiče parlamenta. Seveda ta izgovor niti malo ne drži, kajti tudi resolucija o pokojninah, o kateri so razpravljali — kar je seveda popolnoma prav — je bila vsedržavno vprašanje. Sicer pa je predsednik jasno povedal, zakaj mu ne diši razpravljati o tem vprašanju. Dejal je namreč, da je on osebnega mnenja, da imajo starši pravico izbirati šolo za svoje o-troke -— česar mu pač nihče ne oporeka — hkrati pa da je država dolžna tudi podpirati zasebne, to je verske šole. To pa je seveda proti ustavi, kajti kdor se ne zadovoljuje z javnimi šolami in hoče zaradi globoke vernosti ali iz kakega drugega razloga predati svoje otroke v vzgojo nunam, to lahko stori, toda stroške naj nosi sam. Pri tem je bilo zanimivo, da je predsednik dejal, da je ravno zasluga šol verskih ustanov, da ni več fašistična miselnost tako glo-
Tapetniška delavnica
MARIO PAHOR
Specializirana v opremljanju dnevnih sob in drugih prostorov
TRST Ulica S. Anastasio 12, tel. 61-218
boko zakoreninjena, ker so za časa fašizma širile fašizmu nasproten nauk. Tem šolam se mora tudi on zahvaliti — tako je rekel — da je bil že zdavnaj demokratičnih idej. No, kaj pa vsi tisti antifašisti, ki niso hodili v šolo k nunam, pa niso čakali leta 1943, to je poraza, da so začeli delovati proti fašizmu? Ce je fašistov dandanes tako malo (še vedno preveč) je to tudi zasluga poraza leta 1943, ki je mnogo ljudi izmodril, kajti če bi čakali samo na šole verskih ustanov, bi gotovo bili še pri starem, da niti ne omenjamo neštetih duhovnov, ki so bili navdušeni oboževalci duceja, Pri tem pa je še zanimivo, da je hotel vstati in nekaj povedati svetovalec PS-DI Oberdan Pierandrei, ki je zaman prosil za besedo in je zato odšel iz dvorane tako naglo, kot da bi ga nekaj pičilo. Morda je hotel s tem pokazati svoje nasprotovanje predsedniku in poudariti svojo «laičnost»?
V začetku seje je svetovalec Pierandrei postavil nekaj vprašanj glede ladijskih pleskarjev, ribolova, zanemarjanja Trsta pri železniških zvezah in gledališča Rossetti. Glede ladijskih pleskarjev mu je Delise dejal, da so že posredovali za rešitev spora. Kar se tiče škode, ki jo imajo ribiči med Devinom in Štiva-nom zaradi strupenih snovi iz papirnice, ki okužujejo morje, je odbornik Degano izjavil, da je higienični laboratorij že vzel vzorec morske vode s tega področja ter da so že zahtevali, da se podjetje o-premi s potrebnimi filtri za prečiščevanje snovi, ki odtekajo. Glede železnic je dr. Delise povedal, da je Fanfani obljubil, da bodo v okviru načr-
ta za prenovitev železnic postavili tudi med Cervinjanom in Quartom d’Altino na progi Trst — Benetke drugi tir. Prav tako mislijo na vlak na progi Trst — Dunaj po južni železnici, to je skozi Jugoslavijo. V zaščito ladijskih pleskarjev je spregovoril tudi svetovalec KPI Lucchesi.
Svetovalec Gombač se je pri tožil zaradi zvišanja prispevka za kmečko bolniško zavarovanje, kar je povzročilo med kmeti veliko nezadovoljstvo. Upoštevati je namreč treba, da kmetje pri nas niso premožni in da kmetijstvo malo nese. Zahteval je tudi, da se končno izvoli upravni svet kmetijske bolniške blagajne._
Končno naj omenimo še sklep o ustanovitvi združenja za upravljanje višje šole za socialno službo, v katerem bo zastopana tudi pokrajina. Doslej ni bilo pravega upravnega telesa, ki bi upravljalo šolo in je zato tudi le težko dobivala potrebna nakazila od vladnega komisariata. Pokrajina je pripravila tudi osnutek pravilnika za to združenje oziroma šolo. Z odobritvijo tega sklepa so svetovalci odobrili tudi izdatek 3 milijonov lir v ta namen. Vsekakor pa so o novem združenju in pravilniku precej na dolgo razpravljali. Odobrili so tudi sklep o imenovanju zastopnika pokrajine v upravni svet tržaškega letališča, v konzorcij julijskega letališča in v upravni svet konzorcija za strokovno izobrazbo. V vse te tri ustanove je bil izvoljen za predsednika z 12 glasovi večine odbornik Corberi. Pokrajinski svet je sprejel še nekaj manj važnih sklepov. Sedaj gre na počitnice in se bo ponovno sestal jeseni.
COMMA PLASTICA
Ulica deiristria 8, tel. 50-054 (pri Sv. Jakobu)
Vam nudi vse hišne potrebščine, torbe, igrače, lutke, plastiko za pode - imitacija parketov.
Vse po konkurenčnih cenah!
<5>XVI5TA
TRST - UL.
CL15
Tel. 29-656
Bogata izbira naočnikov naočnikov za otroke, precizna šestila, logaritmična računala.
LANATEX
TRST, Ul. Machiavelli 9
Blago-konfekcija za dame in gospode — dežni plašči — kvalitetno blago vse po izredno nizkih cenah.
Motorje, avtomobile, kata-brige, stiskalce in komplekt-ne hladilnike za sladoled,
nove in malo rabljene, nemških in italijanskih znamk, vse nadomestne dele za motorje in avtomobile, kolesa, dežne plašče, razno tekstilno blago, nogavice in ure vam nudi takoj in po zelo ugodnih cenah solidna tvrdka:
0. ŠEFIC
TRST,
Ul. Giulia 5— tel. 41-275
PARFUMERIJA COSULICH
& D
TRST, PASAŽA, UL. CARDUCCI 24
VAM NUDI VELIKO IZBIRO NAJBOLJŠIH ZNAMK VSEH ARTIKLOV KOZMETIKE PO NAJUGODNEJŠIH CENAH V TRSTU
Obiščite nas!
Poletno elegantno obutev za na morje dobite v
trgovini čevljev
TRST, Drevored XX. septembra 18 ...ki je vaša zaupna prodajalna.
BATO
EMPORIO S. ANTONIO
TRST Ul. S. Lazzaro 12
V naši trgovini dobite: BLAGO NAJNOVEJŠE MODNE KONFEKCIJE, ZA DAME IN GOSPODE. STALNE IN NIZKE CENE SO NAŠA REKLAMA
Prva seja doherdobskega občinskega sveta
Andrej Jarc ponovno izvoljen za župana občine Doberdob
Za odbornika so izvolili Jožeta Pahorja in Oliverja Pahorja, za njuna namestnika pa Jožeta Gergo-leta (Poljane) in Jožeta Pertoljo (Doberdob)
V petek zvečer so na prvi seji doberdobskega sveta po volitvah 28. maja izvolili novega župana Andreja Jarca. Njegovo izvolitev so vsi svetovalci ter številno občinstvo, ki je napolnilo sejno dvoranico doberdobskega županstva, pozdravili z navdušenim pleskanjem.
Sejo je otvoril Jože Pahor, ki je uvodoma dejal, da bi tudi naslednja štiri leta vlagal' vse svoje sile za napredek občine. Omenil je težave, ki so jih uspešno premostili ter pozdravil nove člane občinskega sveta, ki so bili 28. maja letos prvič izvoljeni v občinski svet.
Občinski tajnik Franzoto je nato prebral zakonska določila o izvolitvi občinskih svetovalcev, nato pa so imenovali Karla Lavrenčiča in Benita Ferletiča za skrutinatorja, ki sta najprej pregledala glasovnice vseh svetovalcev, ki so potrdili veljavnost občinskega sveta. Potem so izbrali še tretjega skrutinatorja Oliverja Pahorja, ki je skupno z o-stalima dvema preštel glasovnice, oddane za izvolitev župana. Andrej Jarc je po izvolitvi prevzel predsedniško mesto in vodil sejo do kraja.
Sledile so volitve ožjega odbora, v katerega so izvolili Jožeta Pahorja iz Jamelj in Oliverja Pahorja iz Dola, ki sta prejela 11, odnosno 12 glasov. Njuna namestnika sta Jože Gergolet s Poljan in Jožef Ferfolja iz Doberdoba, ki sta prejela vsak po 10 glasov. Za podpisnika dokumentov, ki se tičejo javnih del, so izvolili svetovalca Jožeta Ferfoljo iž Doberdoba.
Po končanih volitvah se ie novi župan Andrej Jarc najprej zahvalil vsem prisotnim, zlasti pa volivcem za izvolitev. Dejal je, da so volitve za nami in naj zato odslej aalje vsak svetovalec vlaga vse svoje sile, da bi občina napredovala kot doslej in da bi s tem opravičili zaupanje, ki so jim ga dali volivci ,s tem, da so glasovali zanje. Pcudaril je, da je bilo v preteklih letih izvršenega izredno dosti dela. Z združenimi nepori vseh 15 svetovalcev pa bi mogoče napraviti še marsikaj koristnega.
—-«»-----
Upokojitev prof.Marsana
Profesor Marsano, načelnik kmetijskega r.adzorništva v Gorici, ki gre 1. julija v pokoj, se je v četrtek popoldne poslovil od veterinarjev in kmetijskih tehnikov, živinorejcev in čebelarjev. Ob tej
VIC NA
l'rst. Ul. Crispi 73 tel 9U-021
Specializirana delavnica a popravilo in obnovitev izpuS mh naprav In rezervoarje*
KERZE
TRST,
Trg S. Giovanništ. 1
• POHCELAN
• KRISTAL
• PRIBOR
• LESTENCI NAVADNI
in KLASIČNI
• HLADILNIKI
• ELEKTRIČNI GOSPO
DINJSKI STROJI
• ŠTEDILNIKI
• VSE ZA DOM
Kedelja, 25. junija 1961
Radio Trst A
8.:	Koledar; 8.30:	Poslušali
boste...; 9.: Kmetijska oddaja; 9.30:	Iiz slovenske pesmarice;
11.30:	Oddaja za najmlajše:
»Divji labodiu. pravljica, nato Vesele harmonike; 12.30: Glasba po željah; 13.: Kdo, kdaj, zakaj... Kronika tedna v Trstu; 14.45- Veseli dolinski trio; 15.: Ciganski motivi; 15.20: McGui-re Sisters; 15.40:	Razmotriva-
nja o jazzu; 16.:	Popoldanski
koncert; 17.’:	Tvornica sanj
17 45: Plesna čajanka; 18.30: Iz ital. glasbenega sveta; 19.: Nedeljski vestnik; 19.15: Pesmi in plesi raznih narodov; 20.: Šport; 20.30: Boboy Haokett in Eddiie Calvert; 21.; Iz zakladnice slovenskih narodnih pesmi; 21.30:	Schubert:	Kvartet
št. 15; 22.10: Nedelja v športu; 22.20:	Večerni	ples; 23.:
Glasba iz davnih časov.
Trst
7.15: Kmetijska oddaja; 14.30: «iE( campanonn; 20.: Po krajevnih vesteh Kronike in rezultati športne nedelje.
Koper
6.: Prenos RL; 7.15; Jutranja glasba; 8.: Domače novice; 8.05:	Kmetijska oddaja; 8.20:
Za dobro jutro vam bodo zapeli; 9.: Reportaža: «Na oddihu«; 9.15: Zabavni zvoki; 9.45: Poje Ed Tovvnsend; io.: Prenos RL; 10.30: Operne skladbe; 11.: Potovanja; 11.15:	Poje Nilla.
Pizzi; 11.30:	Hollywoodski
simfonični orkester; 12.: Pogovor s poslušalci; 12.10: Glasba po željah; 12.35:	Zunanjepolitični pregled; 13.30:	Sosedni
kraji in ljudje; 14.: Glasba po željah; 15.15: Kvintet »Kranjčani«; 15.30: Velikii zabavni orkestri; 16.: Prenos RL; 19.: R. Valentino ob klavirju; 19.30: Prenes RL; 22.15. Plesna glasba; 22.35: Športna nedelja; 23.: Prenos RL.
Nacionalni program
6.30: Vreme na ital. morjih; 8.30:	Kmetijska oddaja; 11.15:
Les Baxter in njegov orkester; 11.30: Roditeljski krožek; 12.20: Glasbeni album; 13.30; Antidi-
scoboio; 14.15: Frankie Carle pri klavirju; 14.30: Interpretacije Angelice Tuocari; 15.: Varietejski program; 16.15: Glasbena komedija v ZDA; 17.15: Simfonični koncert; 19.: Srečanje Rim-London; 19.30: Športni dnevnik; 20.:	Oha-cha-oha	in
calypo; 21.: Srečanje z Gio-vanmijem D’Anzijem; 21.40: Un-garettl o samem sebi; 22.05: Teden aktualnosti; 22.35: Romantična sonata; 23.30: Neapeljska antologija.
II. program
9.: Jutranje vesti; 10.: Glasba za praznični dan; 11.: Nedeljski orkestri; 13.40: »Diver-tentissimo«;	14.05: Naši pevci;
15.: Discobolo; 16.:	Tour de
France; 17.: Glasba in šport; 18.30:	Pleštte z nami; 20.20:
Tcuir de France; 20.40: Hugo v Južni Ameriki; 21.15:	Junij
neapeljske	pesmi; ob koncu
športne vesti.
///. program
16.15:	Na programu Mozart
in Martinu; 17.45: H. Dutitlleux Prva simfonija«, D. Milhaud «Koncert»;	18.30:	Pregled u-
podabljajoče umetnosti; 19.: Skladbe D. Šostakoviča; 19.15: V biblioteki; 19.45:	Prejeli
smo;, 20.:	Vsakovečerni kon-
cert; 2:1.30: Sdhoenbergova opera atviozes in Aromi; 23.50: Sohumanove skladbe.
Slovenija
7.15: Narodne; 7.30: Radijski koledar; 7.35: Godalni orkester in Jiaši pevci; 8.: Mladinska ra-
linate pokvarjen televizor? TELEFONIRAJTE na 24018
Specializiram tehniki tvrdke
Radio TREVISAN»
Vam zuualuvll i)0 takojšnjo intervencijo
dijska igra; 8.40:	Skladbe za
otroke, 8.50:	V tričetrtinskem
taktu; 9.05:	Zabavna glasba;
9.47 Pri skladatelju Marjanu Kozini; 10.: Se pomnite, tova-
riši... Franc Stoka: Iz ilegale v Trstu; 10.30: Narodne in domače viže; 10.50:	Nedeljska
matineja; 11.35: Matelič: Moje mesto včeraj, danes in jutri; 13.30: Za našo vas; 13.50: Koncert pni vas doma; 15.30: Melodije, ki Vam ugajajo; 16.: I-gramo za vas: 17.: Športno popoldne; 20.; Zabavni zvoki za vse; 21.:	Športna poročila;
21.10: Ludvvig van Beethoven: Simfonija štev. 3 v Es-duru; 22.15: Plesna glasba; 23.05: Iz Gluickove operne zakladnice.
Ital. televizija
9.45: Oddaja za analfabete; 10.15: Kh-etijska oddaja; 15.: Prenos športnega dogodka; 15.45: Program za najmlajše in De Sica pripoveduje; 20.15: Ci-neselezione; 20.30; TV-dnevnik; 21.: Priprave in polet ameriškega astronavta Sheparda; 21.15:	Tretje nadaljevanje de
Lamartinove »Grazielle«; 22.15: Junij neapeljske pesmi, v odmoru športni dogodki in ob koncu TV-dnevnik.
Ponedeljek, 26. junljaf 1961.
17.:	Program za najmiajše;
18.30: TV-dnevnik; 18.45: Kako opremimo stanovanje; 19.15: Oddaja za izseljence; 19.35: Oddaja za delavce; 20.05:	TV-
šport; 20.30: TV-dnevnik; 21.15; Film »Izgubljeni psi«; 22.40: fViaggiare«; 23.10:	TV-dnev-
nik.
Jug. televizija
RTV Beograd 9.30: Oddaja za kmetovalce; RTV Ljubljana 10.: Jelvet — serijski film; RTV Beograd 16.45, Prenos atletskega srečanja Jugoslavija-Italija; 20.: Sedem dni; 20.45:	Železni
cvet — madžarski umetniški film; Italija 22.15: Festivai napolitanskih pesmi — prenos iz Neaplja.
Ponedeljek, 26. junija 1961.
Beograd 18.: Medic — serijski film; 18.30; Znanost in tehnika; Zagreb 19.: TV pregled; '9.30: Glasbeni flilm: J RT 20.: TV dnevnik; Beograd 20.15: Tedenski športni pregled; Zagreb 20 30: Miroslav Krleža: Vučjak TV drama.
priliki so se v imenu posa-1 ki bo v kratkem objavljena
meznih kategorij in ustanov poslovili od prof. Marsana predstavnik pokrajinskega konzorcija voditeljev oploje-valnih postaj dr. Nevio , Cor-vatto, predstavnik zveze rejcev furlanskega goveda Par,-gi-Bini Renato, predstavnik konzorcija čebelarjev dr. Gi-no Marizza, pokrajinski veterinar dr. B’oe Germinetti ter funkcionar kmetijskega nad-z'., mištva dr. Danilo Zurzut. Vsi ti predstavniki posameznih kategorij so podelili prof. Marjanu simbolične medalje.
ia cena Thomasove žlindre
Na podlagi odločitve medministrskega odbora za cene,
v uradnem listu, se je cena Thomasove žlindre znižala od 1.750 lir na 1.650 lir stot na vsem področju države. V o-menjeni ceni. ki velja tudi za nadrobno prodajo, je vštet davek na promet (IGE) tako na blago kot na embalažo ter zaslužek grosista.
Prav tako so znižali ceno petroleju in nafti za Kmetijske potrebe, in sicer sto+ petroleja od 3.100 na 2.800 lir. stet nafte od 2.800 na 2 500 lir. V tej ceni niso vštete pristojbine, ki jih kmetje plačujejo UMA. Za prelivanje v posode klienta ni predvideno izplačilo nobene nagrade. Lahko pa se poviša cena za 200 lir na stot, če prodajalec prodaja gorivo v sodih, za katere je treba plačati jam-.ččino.
Stiki med sindikalnimi organizacijami ob meji
Predstavnika sindikatov iz Nove Gorice sta bila včeraj	gosta zbornice
Ugotovili so recipročno koristnost medsebojnih stikov in si sklenili še letošnjo jesen izmenjati delegaciji
Na povratku iz Roviga, kjer, jih. Nanju je napravila zelo
sta bila gosta tamkajšnje Delav ske zbornice, sta se včeraj u-stavila v Gorici predsednik okrajnega sindikalnega sveta v Novi Gorici Gabrijel Leban in sekretar Boris Pavlin, kjer sta bila gosta Delavske zbornice. Okoli 10. ure so ju na sedežu CGIL v Ul. 24. Mag-gio sprejeli odgovorni fajnik Fulvio Bergomas, tajnik Elio Zuliani, pokrajinska tajnica tekstilnih delavk Marija Selič, pokrajinski tajnik gradbenih delavcev Edo Sfiligoj, direktor skrbstvenega zavoda INCA Viola in pravni svetnik INCA dr. Nereo Battello.
V živahnem pogovoru, ki je trajal skoraj tri ure, so si izmenjali svoje poglede na razna vprašanja recipročnega interesa. Predstavniki Delavske zbornice so prikazali predstavnikoma sindikalnega sveta iz Nove Gorice razpredenost organizacije po posameznih podjetjih ter številčnost notranjih komisij zlasti v novih podjet-
immiiiiiiiimiimiiiiiiimiuiiiiiimimiitiiiminmmmiiimmmmiiiiimimiiiHiimmmimiiiuiiiimiiiiiiiiiiuimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiitiiii.Miiiif
S 1. julijem stopi v veljavo
Prosta izbira zdravnika za zavarovance IKAM
Nekaj dodatnih pojasnil o novem poslovanju - V katerih primerih se ho treba še obračati na sedež IN ANI ,
Pred nekaj dnevi, ali točno 21. junija, je bilo na Goriškem zaključeno vpisovanje zavarovancev bolniške blagajne INAM za prosto izbiro zdravnika, ki stopi v veljavo s 1. julijem. Obrnili smo se do ravnatelja te ustanove g. Maria Tiberia, ki nam je dal še naslednja pojasnila:
Kot smo najavili že na lepakih in sporočili direktno tudi raznim podjetjem, bodo od 1. julija dalje deležni zdravniške pomoči le tisti zavarovanci, ki so si s posebnega seznama izbrali svojega zdravnika in to javili INAM na posebnem obrazcu. Však zavarovanec bo hodil odslej k izbranemu zdravniku v njegov ambulatorij in ob zato določenih urah. Ti zdravniki so prejeli od INAM posebno knjižico s podrobnimi navodili o vsem postopku v zvezi s pacienti — zavarovanci. Izbira zdravnika velja do konca leta in če zavarovanec do 15. decembra ne bo prijavil zamenjave, ostane v veljavi tudi za prihodnje leto.
Kar se bolniške knjižice zavarovancev tiče, jo bodo morali vidirati na sedežu INAM vsaka dva meseca, kot doslej, vendar je v teku postopek, da bi se tako vidiranje opravilo samo vsakih šest mesecev, če med tem ni bilo sprememb v delovnem odnosu.
Za zdravila se bodo zavarovanci tudi v bodoče obračali na lekarno INAM, kot doslej. Prav tako bo na sedežu INAM še naprej zobozdravni-ška služba, specialist za oči, za kirurgijo, travmatologijo, za pregled nosečnic itd. Za druge preglede od strani specialistov, pa morajo zavarovanci najprej k svojemu zdravniku, ki bo nato predlagal poseben pregled pri določenem specialistu ali pa specialno zdravljenje v posameznih primerih.
Gospod Tiberio nam je še povedal, da se je v Gorici prijavila velika večina zavarovancev, okrog 95 odst., ter si izbralo svojega zdravnika. Te dni zaključujejo pregled prijav in jih kontrolirajo, ker po pravilu noben zdravnik ne sme dobiti več kot 1500 zavarovancev INAM ali njihovih družinskih članov. Obenem priporoča vsem prizadetim, naj zlasti v začetku, ko prav gotovo ne bo šlo vse gladko, pripomorejo vodstvu INAM s svojimi nasveti in priporočili, da bo lahko odpravilo vse ne-dostatke ali pomanjkljivosti, ki bi se utegnile v praksi pokazati. Na tak način se bo dalo najlaže in najhitreje odpraviti vse tisto, kar bi u-tegnilo biti predmet pritožb.
Upamo tudi mi, da bo novi način asistence, ki bolje odgovarja modernim kriterijem zavarovanja, koristil tako zavarovancem, kot zdravnikom in da bo prinesel temeljito izboljšanje bolniške službe, z odpravo vrst pred zdravniškimi čakalnicami in s tem zvezane izgube dragocenega časa.
 «»_______
Pri kopanju jarka za vodovod
Našli so 400 kg težko avstrijsko bombo
Nedaleč od novih stanovanjskih hiš «pri Madonnini* so v petek delavci kopali jarke za napeljavo vode v hiše. Pri tem delu pa so v globini okiog 1.80 m odkrili veliko granato kalibra 305, ki je bi-
la še cela m v popolnoma dobrem stanju. Bomba tehta okrog 400 kg.
Seveda so delavci takoj za T ustili delo in obvestili o tej najdbi vojaške izvedence iz Vidma. Podčasnik Di Pram-pero si je ogledal bombo in ugotovil, da je na mestu ne morejo razstaviti. Ker je zaradi bližine hiš ne bodo mog'i niti razstreliti na mestu, so sklenili, da jo bodo jutri, v ponedeljek, odkopali ter jo s kamionom odpeljali na primeren samoten kraj, kjer 10 bodo razstrelili, kar se ho predvidoma zgodilo še jutri predpoldne.
 «»——
IZ DOBERDOBA
Zdravniški pregled otrok, ki bodo šli
Starši iz doberdobske občine, ki še niso upoštevali poziva naj pripeljejo na zdravniški pregled na županstvo svoje otroke, ki iih nameravajo poslati v počitniške kole rije (s 1. julijem bo odšlo k morju in v hribe na počitnice 18 od 55 otrok kolikor so jih določili za celo občino v letošnjem poletju), naj pridejo v torek ob 12.30 z otro-
ki na županstvo, kjer jih bo čakal zdravnik.
ugoden vtis bogata fotografska dokumentacija o zasedbi tekstilne tovarne ter borbah delavcev CRDA.
Gosta iz Nove Gorice pa sta prikazala razvoj v njihovih podjetjih v zadnjih dveh letih, odkar je prvikrat obiskala delegacija Delavske zbornice iz Gorice nekatere večje obrate v sosednjem okraju, ter uspehe delavskega samoupravljanja.
Direktor INCA Viola je želel pogostejše stike med ustanovami na tej in oni strani meje, ki se jih neposredno tiče izplačevanje prispevkov za pokojninski sklad tistih delavcev goriške pokrajine, ki so bili zaposleni v Jugoslaviji.
Predstavniki obeh sindikalnih organizacij so se dogovorili, da si bodo jeseni izmenjali delegaciji, ki naj, bi_.se seznanili z vprašanji delovnih pogodb in socialnega zavarovanja. ki zanimajo delavce obeh področij. Obenem pa so sprejeli recipročno obvezo, da bodo vedno bolj krepili prijateljske stike med obema organizacijama. S tem namenom so povabili delegacijo goriške Delavske zbornice na kongres okrajne sindikalne organizacije, ki bo oktobra v Novi Gorici.
VDoberdobu pripravljajo praznik ob jezeru
Pritisnila je poletna vročina in 7. njo se bliža tudi tradicionalna poletna prireditev ob .	doberdobskem jezeru. Letos bo
Olvoriiev novega parka ^	v“e?e,1J,°,6-in
0	*	v ponedeljek julija
Od 1. julija do 31. avgusta bodo odprli za občinstvo park, ki se razprostira za palačo za županstvom. Odprt bo od 10. do 12.30 ter od 15. do 19 ure. Ob nedeljah in praznikih bo park zaprt. Med tem časom si bodo obiskova1-ei lahko privoščili počitek v senci košatega drevja, na razpolago pa bodo imeli . tudi najrazličnejše časopise in re* vije.
Motociklist se je zaletel v kolesarko
Včeraj dopoldne okrog 11.30 se je peljala 56-letna Gisella Zampar iz Farre, Ul. Conven-ti 22, po vasi s svojim ko lesom. Nedaleč od vaške cerkve pa se je zaletel od zadaj v njeno kolo neki motociklist s svojim vozilom in jo podrl na tla. Takoj so poklicali avto Zelenega križa, ki je ponesrečeno kolesarko
v ponedeljek 17. julija in jo pripravlja domače prosvetno društvo »Jezercu pod okriljem Zveze slovenskih prosvetnih društev iz Gorice.
Tudi za letos pripravljajo prireditelji za glavno priredi tev, ki bo v nedeljo 16. julija popoldne, pester in zabaven spored, pri katerem bo lahko vsak prišel na svoj račun. Poleg tega pa že sam kraj, v senci košatih dreves ob jezeru, vabi številne izletnike, da se v prijetnem hladu pošteno razvedrijo. Lelos bo urejena tudi pot iz Doberdoba do jezera in bo dostop za vozila boljši.
Zaradi slabosti padel s kolesa
Včeraj okrog 16.40 se je 50-letni Leopolda Chittaro iz Go rice Ul. Moretti št. 14, peljal s kolesom no Ul. Aquileia. Nenadoma pa mu je bilo slr-b.i. verjetno zaradi pripekajo-odjeljal v civilno bolnišnico če vročine in padel je na tla. v Gorici. Zdravniki so ji u Z avtom Zelenega križa so gotovili zlom na desni roki ga odpeljali v civilno bolmš-in druge poškodbe zaradi ka- nico, kjer so mu nudili prvo terih se bo morala zdraviti v pomoč in ko mu je odleglo, bolnišnici okrog 40 dni.	so ga poslali domov.
■HuiiiiiiiHMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimtiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliitititiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiimtlliiiiiiiitiiiiiiiitiiiiiiiiiim
Z zaključne šolske prireditve v Sovodnjah
,58*
Slovensko gledališče iz Trsta
V STANDREZU
na vrtu poleg konzumne gostilne V soboto 1. julija ob 20.30
Pavel Golia
SNEGULJČICA
Mladinska igra v osmin slikah
V nedeljo 2. julija ob 20.30 Emmerich Kalman
ČARDAŠKA KNEGINJA
opereta v treh dejanjih
Ker je prireditev te znane in izredno zabavne operete, ki je doživela na Tržaškem velik uspeh, zvezana z velikimi stroški, bodo cene za to prireditev nekoliko višje kot običajno.
Vsekakor opozarjamo Štandrežce, Goričane m okoličane, r.a to edinstveno priložnost, ko bodo lahko prisostovali predvajanju te znane o-perete v svojem jeziku In v odlični 'izvedbi. Zato vabimo vse k čimvečji udeležbi.
Hill I Hill UMI lllllltl II lil II IIIIIIIIIIIIUItllltlllllD
OD VČERAJ DO DANES
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
V obdobju od 18. do 24. junija se je v goriški občini rodilo 20 otrok, umrlo je 12 oseb, poroke so bile 4 in oklicev 8.
ROJSTVA: CrisUna Gratton, Giovanbattista Nitti, Annama-ria Bastiani, Antonella Stupa-rich, Ranieri Valentini, isa-bella Visintin, Dolores Tomšič, Gianfranco Poian, Liliana Biondi, Manuela Visintin,. Claudio Montieo, Licio Passon, Delja Brumat, Giulia Zorzut, Elena Toniit, Gianpaolo Ta-langa, Franco Terpin, Fiavio Gallas, Luigi Buiatti, Paolo Mulitsch.
SMRTI:	80-lelna Marija
Fiegl, 75-letna Katarina Valenčič, vd. Peršolja, 41-letna Tea; Simonetti, por. Turco, 59-lerni Giuseppe Pavan, 79-letm Dante Fiorentii, 80-letni Luciano Bean, 52-letna Caterina Seva-stopulo, 87-letna Amalia Prant-ner, vd. Artusi, 71-letni Teodoro Bregant, 15-letni Tullio di Lenardo, 70-letna Antonia Moimas, por Cussigh, 85-letna Luigia Schaschel, vd. Stabon.
POROKE; vulkanizator Giovanni Macuz m delavka Te-resa Medeot, kovač Andrej Vižintin in gospodinja Nadja Zorn, električar Tullio-de For-nasari in gospodinja Imelda Stabon, upokojenec Mario De-vetta in gospodinja Carmen Zancai,
OKLICI:	tkalski asistent'
Giorgio Silvestri in uradnica Natalia Cossi, uradnik Giovanni Cipriani in učiteljica Ma-risa Perelli, oblikovalec Romeo Mucci in delavka Emanuela Firrincieli, kmetovalec Narciso Bucciol in gospodinja Livia Zecchin, mesar Luigino Tegon in gospodinja Teresa Cumaldi, uradnik Efren Luisa in učiteljica Stanislava Zerial, učitelj Aldo Orazietti in gospodinja Maria Rainis, dninar Salvatore Sanfilippo m gospodinja Carmela Vedda.
[ KINO J
Pogled na del občinstva, ki je preteklo nedeljo prišlo na zaključno šolsko prireditev na šolskem dvorišču v Sovodnjah, kjer so nastopili otroci iz Sovodenj in Ga-brij. Med občinstvom so prevladovale mamice s svojimi otroki. (Slika zgoraj), Skupen nastop učencev iz Sovodenj in Gabrij, ki so lepo zapeli nekaj pesmi.
(Stila levo)
v GORICI
CORSO. 15.00: «Dekle za eno uro«, A. Francis in L. Nolan. Panoramsko platno, mladini pod 16. letom vstop prepovedan.
VERDI. 15.15: «V zadnji minuti«, M. Ferrer in D. Dar-rieux. Ameriški film; mladini pod 16. letom vstop prepovedan.
V1TTORIA. 15.30:	»Studenec
device«. Režija Ingmarja Bergmana. Film je prejel več mednarodnih nagrad in je nedvomno najpomembnejše filmsko delo v tej sezoni. Mladini pod 16. letom vstop prepovedan.
CENTRALE. 14.30:	»Tatari«,
O. Welles in V. Mature. Ci-nemascope v barvah. Jugoslovansko - ameriška koopro-dukcija.
MODERNO. 15.00: «Upornik iz Kansasa«, J. Chandler, F. Parker in N. Maurey. Barvni film.
DEZURNA<<#LEKARNA
Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna Pon-toni - Bassi, Raštel št. 26, tel. 33-49.
TEMPERATURA VČERAJ
Včeraj smo imeli v Gorici
rajvišjo temperaturo 31,6 sto-;• ri le oh M 30 in n . mo 17
1	* - ■ \.. gt je bilo
25. junija 1951
HO
X7R
Po prvem dnevu atletskega dvoboja
Italija v vodstvu pred Jugoslavijo za 5 točk
Razlika bi bila lahko še večja, če ne bi bila italijanska štafeta 4x100 m diskvalificirana
NOV SVETOVNI REKORD JAPONCA YAMANAKE
ZAGREB. 24. — Danes se Jugoslavijo in Italijo. Po prve lija s 54:49.
Rezultat bi lahko bil še večji v korist Italije, če ne bi lila italijanska štafeta 4x100 ni diskvalificirana zaradi izpustitve štafetne palice v drugi predaji.
Srečanju prvega dne je prisostvovalo preko 10.000 gledalcev. Italija je bila stalno v vcastvu in si je nabirala točko za točko, razen v tekmovanju štafet, ko je Jugoslavija dohitela goste.
Italijani so prevladovali na kratkih progah in v skokih medtem ko so Jugoslovani zmagovali na daljših progah na čeprav to ni šlo s tako lahkoto, kot so predvidevali Precejšnja vročina je slabo vplivala na nastopajoče, za-tadi česar ni bilo mogoče doseči boljših rezultatov. Naj-slabše so se Italijani obnesli v štafeti 4x100 m. kjer jim je bila zmaga že vnaprej zagotovljena. Berrutti si je nabral precej naskoka, katerega je Catola obdržal. Pri predaji Montanariju pa ni bilo sporazuma. zaradi česar je štafetna palica zdrknila iz rok, kar je bilo dovolj za diskvalifikacijo italijanske ekipe.
Lorger je v teku na 110 m z ovirami popolnoma razočaral in se ie moral zadovoljiti šele s tretjim mestom. Na sprotno pa je v isti panogi presenetil Italijan Cornacchia, ki je dosegel isti čas kot bolj kvotiran Mazza. V teku na 500C m je bil Antonelli dolgo časa enakovreden Jovanoviču, toda v zadnjih 400 m je popolnoma odpovedal in ni mogel več gorožati zmage Jugoslovanu.
IZIDI:
110 m ovire:	1.	Cornacchia
(Italija) 14"4, 2. Mazza (It.) 14"4, 3. Lorger (Jug.) 14”8, 4. Simovič (Jug.) 22 0.
100 m: 1. Berruti (It.) 10”4,
2. Sardi (It.) 10”7, Gluk (Jug-) IVO, 4. Mikolec (Jug.) 11”1-400 m: 1- Kovač (Jug.) 47”9,
2. Fraschini (It.) 48”1, 3. Bar-btris (It.)	48"4,	4. Bosnar
(Jug.) 41 ”3
je začel atletski dvoboj med u dnevu tekmovanja vodi Ita-
3. Rakič (Jug.) 49.09 , 4. Saar 47,91.
Štafeta 4x100 m: Jugoslavija 42”3, Italija (diskvalificirana).
Skok v višino:	1,	Martini
(It.) 198, 2. Velutti (It.) 195,
3. Kavčič (Jug.) 195, 4. Majcan (Jug.) 180.
* * *
MOSKVA, 24. — Današnje mednarodno prijateljsko nogo-	T	_
metno srečanje med Sovjet-	Japonec lsuyoshi	Yamanaka je	danes	izboljšal	v Osaki svetovni rekord	v plavanju	na
sko zvezo in Argentino, ki je	2®#	m	prosto.	Yamanaka je	progo preplaval	v	2’01”2. Za prvih 100 m	je	rabil 58”6,	pri
b,lo na stadionu «Lemn», se	150	m	pa so	mu	zabeležili	čas	r30”.	Tudi	prejšnji rekord je pripadal	istemu japonskemu
je končalo brez gola.	plavalcu,	ki ga je dosegel s časom 2’01”5 julija 1959. leta prav tako v Osaki
"""""""........................  n...................................................................    „„„„„„„„„........................
Kvalifikacije za svetovno nogometno prvenstvo
...».iimuvijv ou o i Cio t Iiugumciuu |)I VCUSIVU
V Chonowu povratna tekma med Poljsko in Jugoslavijo
V Ljubljani povratno prijateljsko srečanje mladih reprezentanc
CHORZOW, 24. — V industrijskem naselju Cliorzovou pri Katovicah bo jutri popoldne odigrana povratna kvalifikacijska nogometna tekma med Jugoslavijo in Poljsko za svetovno prvenstvo v Čilu. Kot znano so v prvem srečanju pred 14. dnevi v Beogradu zmagali Jugoslovani s tesnim rezultatom 2:1.
Beograjsko srečanje s Poljaki, in še bolj naslednje z Maročani, je potrdilo, da jugoslovanska nogometna reprezentanca trenutno ni v zadovoljivi formi. Poleg napada, ki je že od nekdaj rak-rana jugoslovanskega moštva, je začelo nekaj škripati tudi v krilski vrsti, pa celo v ožji obrambi, ki je doslej vedno bila najbolj zanesljiva.
Prav zaradi tega napovedi za jutrišnje povratno srečanje niso najbolj optimistične.	,	.. .
Res je sicer, da imajo Jugo-1 n^7m trenutku položiti orožje, lovani določeno materialno' V primerjavi s prvo tekmo
premagljive tudi na njihovem terenu.
Toda če tradicija res govori v prid Jugoslovanov, pa sedanjost prav gotovo ne more biti enako zgovorna v njihovo korist. Poljakov namreč nikakor ne kaže podcenjevati in bolj kot na tradicijo se bo treba zanašati predvsem na lastno igro, ki pa bo morala biti temeljito drugačna kot je bila prešnjo nedeljo proti Maroku, ki je moral šele v zad-
in predvsem psihološko pred n ost, ker jim za kvalifikaciji zadošča že neodločen rezultat toda vprašanje, če bodo znal, to prednost izkoristiti, ali pa
1500 m: Ingolič (Jug.) 3'55”8, bo udeležene« nu. Wt<lV1iem o Rizzo (It ) 3’56”2, 3. Span prvenstvu moralo določiti seK -■	o-i	u	f	trelie srecanie na nevtralnem
(Jug.) 3’57”2,	4. Poro (It.)
3 57”7.
Krogla: 1. Meconi (It.) 18.10 ni, 2. Jocovič (Jug.) 17,53. 3. Gojovič (Jug.) 18,6, 4. Monti (lt.) 15,79.
Troskok: Cavalli (It.) 15,34, 2. Jocič (Jug.) 15,17, 3. Vec-chioni (It.) 15,15, 4. Stanišič (Jug.) 14,92.
5000 m: 1. Jovanovič (Jug.) 14'33’’2, 2. Antonetti (It.) 14’ in 37”5, 3. Adam (Jug.) 14’56”9. 4. Ambu (It.) 16’06"0.
Disk:	1. Radojevič (Jug.)
52,50 m, 2. Grossi (It.) 51,67,
TURNIR mITALIA 61»
Po porazu Interja Santosu prvo mesto
Včerajšnje tekme v okviru mednarodnega nogometnega turnirja «Italia 61» so se zaključile z zmago Santosa nad Interjem, River Plate nad Ju-ventusom. Spartaka nad Romu in Racmga nad Napolijem.
Prvo mesto je tako pripadlo brazilskemu Santosu pred Interjem.
Rezultati finalnih tekem turnirja so naslednji:
Santos - Inter	4:1 (2:1)
River Plate - Juventus 5:2 (2:0) Spartak - Roma 3:2 (2:2) Hacing - Napoli	7:1 (4:0)
tretje srečanje na nevtralnem terenu, v kolikor količnik v golih ne igra pri teh kvalifikacijah prav nobene vloge.
Optimisti v jugoslovanskih nogometnih krogih se sklicujejo predvsem na tradicijo, ki pravi, da se je Jugoslavija na vseh dosedanjih kvalifikacijah v preteklosti rešila skozi šivankino uho, da pa se je vendarle rešila. Poudarjajo tuai, da ie dokončno kvalifikacijo izbojevala običajno šele v drugem srečanju in to na tujem terenu, na katerem je zmagala po navadi z veliko razliko (proti Grčiji kar s 5:0), medtem ko se je proti. Franciji kvalificirala šele po tretjem srečanju. In zakaj ne bi šlo tudi tokrat? Poljaki vendar v Beogradu niso pokazali nič takega, zaradi česar bi morali veliati za ne-
•lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll
V TEKU NA 110 JARD
Nov svetovni rekord Američana F. Budda
NEW YORK, 24. — Američan Frank Budd je danes dosegel nov svetovni rekord v teku na 110 jard. Budd je progo pretekel v 9”2, kar je za 1 desetinko sekunde bolje od prejšnjega rekorda, ki je .pripadal kar devetim atletom in sicer Pattonu (ZDA), Hoganu (Avstralija), Gollidayu (ZDA), Kingu (ZDA), Simu (ZDA), Morrovvu (ZDA), Nortonu (ZDA), Woodhousu (ZDA) in Cooku (ZDA).
proti Poljski, bo jugoslovan-ko moštvo tokrat delno spremenjeno. Predvsem sta iz njega izpadla Zebec in Miladi-smo
že objavili — obsojena na zaporno krarerr zaradi■ pretepa-
štva. V krilski vrsti bo Ze-beca zamenjal Markovič, ki je že igral proti Maroku. Ožja obramba bo najbrž ostala ista, v napad pa se bo povrnil Mujič, v katerega iznajdljivost in oster strel so položeni mnogi upi glede na to, da Kos tič v zadnjem času ni veg tisti atomski strah in trepet vratarjep
Toda če pustimo jutrišnjo tekmo kot tako, ne glede na njeno važnost, ob strani, se že danes postavlja vprašanje, kakšne realne ambicije ima lahko Jugoslavija na prihodnjem svetovnem prvenstvu s takim moštvom kakršnega ima danes. Dejstvo je, da od olimpijskega moštva, ki je bilo pripravljano tudi v perspektivi svetovnega prvenstva, ni ostalo skoraj nič razen bled spomin tako v kolektivnem kot v individualnem smislu. Razen tega pa se zdi, da se na jugoslovanskem nogometnem obzorju niti ne pojavljajo več taki talenti kot so se še v nedavni preteklosti in da zaradi tega na bolj ali manj posrečene improvizacije tudi ni mogoče računati. Zato pa je potrebno toliko več organiziranega in sistematičnega dela s širšo selekcijo igralcev, saj se v razdobju enega leta da le nekaj narediti, čeprav je res, da je dober nogometni nivo rezultat večletnega skrbnega dela.
In ie ker smo pri tem, morda lahko vidimo začetek takega sistematičnega dela v pripravah mlade jugoslovanske reprezentance, ki se bo v istem trenutku, ko se bosta stari borili za vozovnico v Či-
le v Chorzoivu, pomerila z mladimi Poljaki na stadionu v Ljubljani?
Ce lahko verjamemo raznim vestem in člankom o teh mladih nogometaših, potem bi skoraj lahko začeli v kaj takega verjeti.
V mladem kolektivu vlada baje železna disciplina in iz seznama kandidatov so že črtali nekatere nogometaše, ki na pripravah niso pokazali dovolj vneme in discipline.
Kot znano gre tudi v tem primeru za povratno srečanje mladih reprezentanc. V prvi tekmi ii Lodžu so Jugoslovani izgubili s tesnim rezultatom 1:0, čeprav so bili v začetku boljši in bi si lahko že v prvih 20 minutah zagotovili zmago.	j.	k..
Nogomet danes
C Izločilno srečanje za svetovni nogometni pokal
V Katovicah Poljska - Jugoslavija
O MITROPA CUP
Na Dunaju Austria - Samp-doria
v Pragi Stalingrad-Bologna v Nitri Nitra - Torino v Bratislavi Bratislava - Linz v Linzu LASK - Udinese
O ALPSKI POKAL
V Bernu Young Boys - Fio. rentina
v Ziirichu Grasshoppers -Lazio
v Biennu Bienne - Simmen-thal
v Bellinzoni Bellinzona - Parma
v Leccu Lecco - Luzern
v Reggiu Emiliji Reggiana -Young Fel.
v Brescii Brescia - Lugano v Bustu Arsiziu Pro Patria -Sciaffusa
miiiiiiiHiiiiiiiiiMimiMiiiiiimiimiiiiiimiiiiitniiiiiiiiiitiiimiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiir
Blazne ponudbe ali izmišljotine?
Za Peleja ponujajo Santosu milijardo lir
Igralec, ki bi moral igrati v vrstah Juventusa, bi imel 700.000 lir mesečne plače
Na trgu nogometašev je vse živo in igralci prihajajo iz enega v drug klub bogatejši. Brez dvoma so v zadnjem času predsedniki raznih italijanskih klubov visoko ustrelili, da bi le prišli do kakih «asov».
Znane so nekatere številke,
ki so bile izplačane n. pr. za Spanca Suareza, ki je postal član Interja, in- za Angelilla, ki se je preselil iz Milana v R>m. Sedaj pa so se pojavile vesti o fantastični in blazni ponudbi za brazilskega črno-poltega igralca Peleja. Tega, brez dvoma najboljšega igralca na svetu, kar je pokazal v teh dneh, ko je s svojo enaj-storico Santos v Italiji, je hotel že Milan in vse kaže, da je zadeva padla v vodo. Brazilski organi so namreč prepovedali vse do svetovnega nogometnega prvenstva, ki bo 1962. leta, vsakršen izvoz »belega« blaga.
Ce Milanu ni uspelo, se govori, da je vodstvo Juventu-pripravljeno potegniti iz blagajne za Peleja nič manj in nič več ko milijardo lir. Bo to res? Nekateri so mnenja, da so ponudbo poslali vodstvu Santosa in da je bil predsednik kluba Athie Jorge Coury celo tako «drzen», da je ponudbo odbil
dolarjev, medtem ko bi igralcu dali za goli podpis pogodbe 150 milijonov lir. Njegova plača bi bila 700.000 lir mesečno, seveda brez posebnih nagrad, ki jih po kaki tekmi ne manjka, in vrhu tega bi mu kupili in uredili tudi u-dobno stanovanje. In vsa ta blaznost za par dobro razvitih mišičastih nog, ki znajo pravilno in v pravem času poslati kos napihnjenega usnja v tisti del igrišča, ki mu pravijo vrata.
» * »
BENETKE, 24. — Vodstvo nogometnega kluba Venezia je zanikalo vest, da ima namen najeti avstrijskega igralci Hanappija. Kljub temu pa se je zvedelo, da v Benetkan pričakujejo prihod avstrijskega nogometaša.
Med današnjo sejo vodstva so razpravljali tudi o povečanju stadiona. Člani vodstva, ki so v sporu z občinskimi tehniki, so zagrozili, da bodo podali ostavko, če ne bodo
Santosu so ponudili milijon sprejeli njihovih zahtev.
ob
3.
Prostrana griža se drami. Zdaj zdaj se bo izvila iz višnjevega sna m z vlažnim dihom poljubila nov dan. Obrisi razlitih senc se ostrijo v modrikaste podobe, v prosojnejši dalji zažive nove barve, odete v hladno svežino - hoj, to je grm, molčeč brinov grm, uklet v zeleno zamolklost. In tam je gaj! Eno samo razkošje trepetajočih mlečnih krpic nad lisastimi debli. Nato zelenica, vedno več kraških zelenic, na-škrobljenih z belim apnencem.
Dani se, dani! Sonca še ni, toda kos neba na vzhodu je kakor razgreto otroško lice.
Po raztrgani stezi gre ženska, izmučena zenska. Pod Gradiščem se spusti na veliko cesto, prečka jo in se skuša zopet povzpeti na grižo. Kaj naj bi bilo tistih nekaj pednjev meje! Skopala se bo torej čeznjo, po vseh štirih, ako je ravno potrebno; nato se dvigne, pesti upre v boke in se odmaje dalje. Čimbolj daleč qd .velike ceste hoče priti, čim bolj daleč ...
Tako nese svojo težo po griži in prav nič ne ve, da vleče za seboj rdeče ogrinjalo. Prav nič ne ve, kaj se ga oprijemlje: požoltele iglice, kosmi srebrnega mahu in šipkovi štrnclji — vse to se veselo vozi na rdeči vlečki. Ženska razločno sliši sekljanje potoka ... Žuborenje vode po narobljeni griži? H, to je prevara, si misli, igriva slušna zavaja predjamske vsakdanjo sti, to je ...
Nato krene s steze. Stopalo ne išče več udelanih tal in se zadeva ob kamenje, zapleta se v odmrlo rast. Do tja hoče priti, do vleknjene kotanje z bohotnim brezjem. Od tam veje hlad in vonj skritih korčkov in ko prispe, se oprime mlade breze. Mati, vzdihne, ah mati, in zdrkne na kolena ob prijaznem belem debiu Prijazno, belo drevo potem posluša njene tožbe, gleda njene mrzle mokre dlani, njene priprte oči in ji hladi veliko bolečino ...
Nad grižo je vedno več svetlobe, vedno več glasov.
		Wi 1	
		LZJJ	L_J J.V.L
VOZNI RED VLAKOV
BEN ETK t-MILAJN -PARIZ-RIM-BARI
ODHODI
- Por-
Milan (*) - Turin -
Be-
- Be-
5.32 A	Cervignano
togruaro 6.10 R	Bologna
6.35 D	Benetke
Rim
8.48 R Benetke - Rim 10.14 DD Benetke - Milan -Genova (II) - Pariz 10.24 A	Portogruaro
12.53 R	Cervignano
netke
13.34 A	Cervignano
netke
14.52 D Benetke - Milan -Pariz
16.35 D Tržič - Benetke •
Bari
16.50 A	Tržič - Portogruaro
17.40 DD	Benetke - Pariz
18.38 A	Tržič - Portogruaro
19.22 A	Tržič - Cervignano
20.50 R	Benetke
22.10 DD Benetke - Milan -Turin - Genova -Ventimiglia - Marseille - Mestre - Bologna - Rim
PRIHODI
6.22 A	Cervignano - Tržič
7.28 A	Portogruaro - Tržič
7.55 DD	Turin - Milan
Benetke - Rim 9.25 D Marseille - Ventimiglia - Genova -Turin Benetke 10.27 R Benetke - Cervignano - Tržič
11.35 DD Pariz - Benetke
13.30 D Rim Bologna -
Bari Ancona - Benetke 14.00 A Cervignano 15.33 D Pariz Milan - Benetke
17.07 D Benetke - Portogruaro Cervignano
18.06 A Tržič (***)
18.48 R Bologna - Benet ke
19.15 A Portogruaro - Tržič
19.55 DD Pariz - Milan - Be-
netke
21.22 R Rim - Milan - Mestre (.*)
22.30 A Benetke - Tržič
23.55 DD Turin - Milan - Ge-
nova (II) - Rim -Bologna - Benetke
7.06 D
9.45 A 12.20 D
12.30 A 13.55 DD
14.30 A 16.12 A
17.28 A 19.06 D 19.45 D
20.28 A 21.32 A
7.05 A
8.06 A 8.23 D 9.11 A 9.48 D
11.59 A 15.08 A 16.56 A 18.28 DD 19.42 A 21.03 22.47 23.10
A
A
D
24.00 DD 1.07 D
Videm - Trbiž - Dunaj - Hamburg Videm Videm Videm Calalzo (*)
Videm
Videm
Videm
Videm
Videm - Benetke -
Muenchen
Videm
Videm
PRIHODI
Videm
Videm
Videm
Videm
Dunaj - Muenchen * Videm
Trbiž Videm
Videm
Videm
Trbiž Videm Videm Videm Videm
Hamburg - Dunaj -Videm
Calalzo - Trbiž • Videm (##)
Videm
(*) vsak dan od 1. do 31. avgusta, ob sobo tah od 24. 6. do 29. 7., od 2. do 9. 9. in od 16. 12. do 24. 2.;
(**) vsak dan od 1. do 31. avgusta, ob nede ljah od 25. 6. do 30. 7. in od 3. do 10. 9. ter od 17. 12. do 25. 2.
opcine-ljubljanA
-BEOGRAD
(*) samo I. razred; (#**) ne vozi ob nedeljah.
VIDEM-DUNAJ
-SALZBURG
-MUENCHEN
3.45 A 5.18 A 6.16 D 6.21 A
ODHODI
Videm - Trbiž Videm
Videm - Trbiž Videm
	ODHODI	
0.19 D	Opčine -	Reka •
	Zagreb -	Beograd
7.22 A	Opčine	
8.28 D	Opčine	Ljubljana
11.57 DD	Opčine -	Reka -
	Ljublj ana	Beo-
	grad - Atene - Is-	
	tanbul	
13.41 A	Opčine	
18.00 A	Opčine	
20.00 A	Opčine	
20.20 D	Ljubljana grad PRIHODI	• Beo
5.30 D	Beograd -Opčine	Zagreb •
7.13 A	Opčine	
9.40 D	Beograd na	Ljubija
11.24 A	Opčine	
17.18 A	Opčine	
17:28 DD	Istanbul -	Atene •
	Beograd -	Ljublja-
	na - Reka	- Opčine
20.06 D	Ljubljana	- Opčine
21.48 A	Opčine	
R -	rapido; DD — br-	
zec;	D — brzec; A —	
potniški
©
UVOZ
e*
V>-
IZVOZ
Zastopstva:
TRST - UL. GEPPA 9-III — TEL 38-770, 29-135
“Gondrand
TRST - TRIESTE, Via Carducci 10
Telefon: 61-401 Telegrami; GONDRAND - TRIESTE T£LEX: TS 017
PODJETJE S POPOLNO USTREZAJOČO OPREMO ZA PREVOZ GOVEJE ŽIVINE, KONJ, PERUTNINE, MESA IN JAJC
Lastna obmejna postaja na Proseku (Gondrand Prosecco) s hlevi za počitek živih živali
ZALOGA STAVBNEGA MATERIALA	
ČELESTE	DANEU - DANIELI
OPČINE	Narodna ul. 77 . Tel. 21-034
	
IMPORT	EXPORT
«G]	fiUDA»
	LJUBLJANA - Jugoslavija
Pri
MADAL0SS0
v Trstu, Ul. Torrebianca 26 vogal XXX Ottobre,
dobite vsakovrstno POHIŠTVO, otroške VOZIČKE, žimnice — originalne PER MAFI,EX — Cene ugodne
gob!oni
7$ettev-ue»
Ljubljana - Tel. 21-280
>o
O
3£
TRSTEUU na KRASU
KOMEN
Odprta ob sobotah m nedeljah vabi goste na odlično hrano in pijačo ter prijetno zabavo. Dohod z avtomobilom.
VENEZIA* [£
Trsi, 01. Valdirivo It. 3, tel. 36-991
% dom «KEKEO
*	NOVA GORICA
g Vabi goste na odlično hrano in pijačo, ter pri-O. jetno zabavo.
Dohod z avtomobilom.
Hotel »ADRIA* - Ankaran
Škofije
obvešča cenjene goste, da |e ponovno pričel obratovati.
Gosti bodo postreženi s prvovrst-	^
^ no hrano in izbranimi pijačami.
Priporočamo se in jamčimo za kulturno in sodobno postrežbo
Hotel ADRIA ANKARAN
GOSTINSKI SOLSK1 CENTER
HOTEL KRIM — BLED — tel. 415, 419
Prvorazredna postrežba — odJična kuhinja *— narodne specialitete — udobne sobe
Hotel
Cenfin/
PofitO*iOZ
tel. 6138.....
s svojo edinstveno lego ob morju nudi prijetno letovanje Prvorazredna kuhinja. istrske specialitete Dnevno godba in ples
Zdravilišče
DOBRNA
Zdravk imnmka bokaani
^ Kopeli v kabinah J in zaprtem bazenu, krasen park, razvedrilo. Prospekti Celjska turistična zveza Celje.
Hotel «SLON
»
LJ(- BUJANA. Titova ul
s svojimi obrati se gostom iz Trsta toplo priporoča.
Grand hotel
LJUBI J ANA
nudi vse gostinske usluge po zmernih cenah ter se priporoča za cenjeni obisk
tel. 16
Holel «TR1GLAV» - Koper
Prvorazredna restavracija, sodobno , opremljene sobe, terasa. NOČNI BAR Z VSAKODNEVNIM POGHAMOM
OBIŠČITE SVETOVNO ZNANO
POSTOJNSKO JAMO
Obiski vsak dan ob 8.30, 10.3U 16 m 17.30 IZREDNI OBISKI PO DOGOVORU Z UPRAVO
Tudi v resasti travi šušti; skriti bi se bilo treba in videti, kaj se bo iz nje Izleglo. Kak krt nemara, kak čmrlj, vsekakor je nekaj živega v obnavljajoči se ruši! Tudi v mladem vejevju se je nekaj zganilo. Čuti je pritajen ščebet... Prav res bi se bilo treba potajiti, zakaj iz preperele gošče je prhnila žival, beži sedaj in skokoma meri grižo.
To je pomlad in priroda je eno samo veliko gnezdo. Drenje in leskovje je že razkošno olisteno. Iz gabra odganjajo puhasti svitki, hrast je poln smolnatega popja. Zeleno bilje vseh oblik sili kvišku, hrani se z odmrlo rastjo in kipi navzgor. Vse klije, tiplje okrog sebe in hlasta po svetlobi. Tudi slačje in srobotje se razrašča, najprej si otiplje pot in se potem bahato razvesi po krivenčastih deblih. Vse klije in brsti in hoče živeti. Iz tal veje jedka vonjava. Skozi zemljo cezi prosojna kri, napenja lub, oplaja in hrani...
Izmučena dlan tiplje po gostoljubni ruši. Mrzli prsti najdejo škrlieo in kakor prsti prvobitnega čio veka si pomagajo: s kamnom po kamnu pretolčejo srkajočo nit, ki samostojni rasti sedaj ni prav nič več potrebna.
XV.
Brkinsko nedeljo praznuje tudi priroda. Okoplje se v rosi ranega jutra in ko nastane svetloba, dahne od sebe plašne višnjeve sence Gozd se približa vasi, nebo pa se odmakne še više, v strahu, da bi se ga ne dotaknila kreljut spočitega ptiča
Lep čas je še, odkar je kosa ogolila rate in mejine. Tako je oglatost obronkov, ki so se skrivali v visoki travi, postala očitnejša, sadovnjaki so ošmrcani kakor po nevihti, s strniščem naježene njive tudi ne prikrivajo svoje osirotelost.i. Samo loka, samo ta se sramežljivo zavija v prhko meglico.
Prava nečimrnost ta njena meglica v ubrani skromnosti opustošenih vrtov, ravni in igen, ki so prišli ob svojo košatost. Krajina zolti v zapuščenosti, zdaj zdaj bo konec poletja.
Valent sedi na tnalu, pogreznjen v razmršenost svoje brade in svojih misli. Njegov duh je odšel iz Ponikve. Ni mu bilo treba stopiti po brvi, izgubil se je v Grebenu, kar tu čez po bližnjici je šel in sedaj blodi kdo ve kod, po kdo ve kakšnih daljah. Toda Valent ga lahko vsak hip prikliče nazaj v Ponikvo Ta čas čemi s pogledom zapičenim mimo toporišča sekire v kakšno trsko; le tu in tam se izda, da je živ — ko skuša najti prikladnejše mesto odgrizku tobaka med škrbinami, ali ko otipajo otrdeli prsti sluzasti lišaj na lubu jesenovega krclja. Božajo ga, božajo, skušajo se zariti v izrastek, da bi iz mezgaste volhkosti izvabili občutke, ki bi se ujemali z doživetji tavajočega duha. Valentov duh blodi po tuji deželi in se utaplja v razkošnem vrtincu ... Da, da, Valentovo lice ne more tega prikriti. Pod priprtimi očmi se je porasla koža za-potegnila v izraz trpkega, bolečega ugodja.
Prisluhnite, prisluhnite tej blagozvočnosti! Kakor da prihaja iz ohlapnih zamahov sejalčeve roke Donenje zvonov pomomlja za borovcem in ko gre mimo Ponikve, se ujame v enolično vršanje predjamskega šuma. Tedaj se tudi skalina nad mlinom omeči, odpre kamnito srce in se skuša napiti dobrote. V pritiša-nem odmevu kamnitega srca je prav razločno čuti glasove čarobne svireli...
Valent stoji sredi Ponikve in posluša. Z brado na-vpik in z odprtimi usti lovi znano brnenje. «Kako-pak,» reče končno, «zvoni!» In se odkrije. Močno vzra-doščen je nad tem, da ga sluh ni prevaral.
Tako mine poldne.
V Grebenu se spreleti kos in pristane na gabrovi veji ko zalučam kamen. Fiu-fiu! Za njim zaniha v zraku skodran list, nesoč k tlom kanec odhajajočega poletja. V nasprotnem bregu se oglasijo kriči, he; hoj! Čredo paglavcev drvi po vrtovih. Kakor škratje v kresni noči beže pred smehom, ki jih podi skozi češpljeve nasade. Hej, hoj! črni ptič v Grebenu prisluhne no-tresorepi, nato nabrusi rumeno piščal na suhi skorji-
Tonek Hribarjev! zažvižga. Klapoušee v vaškem bregu pade na vse štiri in onemi. Mene kliče, pravi zasoplo. Okrogle oči strmijo v Greben, v skrivnostno deželo hostnikov, iz katere veje zgolj hlad, zgolj tišina... Hej! Hoj!
Popoldne je prišel Bržan. Ko je stopil na brv, se mu je zazdelo, da je ta obešena na vrveh. Maje se nekam, si	je	rekel, Valent bo vsekakor moral nekaj
ukreniti s	to	brvjo. Toda brv	je	stala trdno, prav nič
se ni majala. Gradnovi gredi sta bili vražje čvrsto zariti, bili sta zrasli z bregovoma, bi se reklo, in ograja je bila tudi tesno zagozdena. Na Bržanovem licu so se pasli rdeči madeži, štroglja povešenih brk sta se skoraj dotikala prsi. To je bilo razločno videti v tihem tolmunu pod brvjo in suknjič, obešen na oglati rami, tudi ni zaljšal podobe na temnem dnu.
«Tak si torej!» de Bržan. Hostnik, si misli, in ni prav nič potrt zaradi svoje podobe.
Bržan je prinesel v hišo cilerico slivovca in duh po živini. Cilerico je izvlekel iz suknjiča in jo spoštljivo položil na mizo. Tako, jr rekel, prišla je cela in vesela. On je tudi zdrav in vesel, samo utrudil se je nekoliko, tudi hudič bi se utrudil po taki potv.sini. Nato je sedel	na	rob ognjišča ter	se	sproščeno oddihaval,
uživajoč v	ugodju, ki se mu	je	razlezlo po otrdelih
udih.	,
«In Luca? Kje imata Luco?»
«0, ta je na poti. Sla je k materi in se bo vrnila prej ko prej.»
Na, pa je šla nedeljska spokojnost! Lenka je poskočila vzradoščena, da je le prišel, je rekla. S pravcato naslado je tlesknila vkup črne platnice, med katerimi se je plašno stiskalo Valentovo mladoletje. V očeh so ji zagoreli kruti plamenčki.
«Tu,» je rekla.
(Nadaljevanje sledil
EXPORT-IMPORT
zemeljskih pridelkov in njihovih predelav ZAGREB - Praška ul. 2-11
Telefoni; Centrala 37-154 uvoz izvoz 36-012 - 37-109 - 37-309 ~Telex; 02-110 Telegr.; Vooe Zagreb
IZVAZAMO: Vse vrste svežega in suhega sadja in zelenjave ter njihovih predelav, predvsem suhe gobe, suhe dalmatinske višnje vrste «maraska», višnjev sok višenj «maraska», sadne pulpe, suhe slive, mandeljne, orehe, lešnike, čebelji med, gozdne sadeže, višnjevec; nadalje otrobe m ostala krmila.
UVAŽAMO: Južno sadje, kolonialno blago in druge poljedelske in prehrambene pridelke.
Obrnite se direktno ali na naše podružnice:
ZAGREB; Praška 2/11., tel. 37-154; ŠEMPETER PRI GORICI, tel. 28; SPLIT. Viška 1; tel. 33-71; KARLOVAC, Zrinjski trg. tel. 580; OSIJEK Avgusta Cesarca 29. tel. 25-8o in 25-51.
VELETRGOVSKO PODJETJE
trgocenter
Priporoča se svojim odjemalcem z veliko izbiro domačega in uvoženega industrijskega blaga
TTTTTTTTTTTTTTTTTTnTTTTnTTnnTTTTTTfTTfTTTTTTTTTT'
(Prej « S L AVIC A »)
KOPER - tel. 99.227
ANDREJ BOLKO mr. ph.
Telefon 31-315
UVOZ - IZVOZ
farmacevtski proizvodi in kemikalije TRSI - UL. 7 ORREBIANCA 21, II
KAROSERIJA
DANILO PERTOT
TRST: BARKOVLJE, Ul. Boveto 5 — Tel. 29-121, 39-378
Tapetništvo in ličenje ter popravila avtomobilov, kamionov in avtobusov
RADE KONČAR
POŠTANSKI PRETINAC: 304
ZA GREB - Jugoslavija
Telegram: KONČAR ZAGREB
PROGRAM	PR
Trofazni asinhroni elektromotori svih snaga
Trofazni sinhroni generatori svih snaga
Trofazni sinhroni elektromotori
Energetski transformatori svih snaga i napona
Mjerni transformatori
Aparati za niški napon
Aparati za visoki napon
ELEKTROKOLICA
najbolje su rješenje unutrašnjeg transporta: u tvornicama, skla-dištima, željezničkim stanicama, lukama i pristaništima.
.
>■; • ■ ■<.
Elektrotermija
Ispravljači
Automatska regulacija
Specijalna područja (električna oprema za bro-dove, električna vuča)
Projektiranje i elektrifikacija postrojenja svih vrsta
Na zahtjev poduzece isporučuje pripada jute prikolice.
Elektrokolita	se
isporuiiti	sa	sklad
	
jlSlf
x .v:«-:
IE.; IC-	.	M..
LUSCILNI STROJ
	COSTRUZIONI MECCANICHE ANGELO CREMONA & FIGLIO	
Tel. 86453		
Viale Lombardia. 275 - MONZA		
PROIZVODNI PROGRAM
Tračna žaga za Mode Luščilni stroj (luščilnik) Furnirski noži (planski) Lepilni stroj na cilindre Noži za suh in moker furnir Obrezovalni stroj Avtomatske formatne žage Valjčni brusilni stroji
——
FURNIRSKI NOZ NA BLANJAVICE
VALJČNI BRUSILNI STROJ
PROIZVODNI PROGRAM
Mešalci za lim
Spajalnice za furnir na papir Spajalnice na lim Brusilnice za furnirske nože Stroji za izdelovanje pohištva Avtomatični in specialni stroji za obdelovanje lesa Pomožni stroji za izdelovanje furnirja
SIRI STRA (VENEZIA)
Stroji in razne putrebšrine u tovarne obutve
Razstavljali bomo našo proizvodv na
Beograjskem velesejmu v meseca avgustu in na Zagrebškem jesenskem velesejmu
C. G. R.
C0MMERCI0 GENERALE E RAPPRESENTANZE
SOC. A R. L.
Ul. della Geppa, 9 - TRST - Tel. 37 940. 28352 UVOZ IZVOZ
S A C E T
Italijanska jugoslovanska delniška družba za ekonomsko tehnično kooperacijo MILANO, P z za D. d’Aosta, 4 Telefon; 222 386 - 200-072 Telegrami CETJIJG Milano
JUGITES
Poslovno združenje zn jugo slovansko-itahlansko tehnična ekonomsko sodelovanje BEOGRAD, Terazije, 23 Teleton: 38-651 — 39-461 Telegrami: JUGITES Beograd
O olajšujeta in skrbita za piasma italijanskih ucenc in tehnične dokumentacije Jugoslaviji tei jugoslo-vanskin v Italiji v cilju čim širšega sodelovanja v industriji med obema dr žavama;
O delujeta za razvoj italijanskega uvoza iz Jugoslavije s tem, da ustvarjata najboljše Dogoje za plasma jugoslovanskih industrijskih proizvodov v Italiji;
C iščem možnosti skupnih tr govmskih akcij in tehnič no trgovinskega sodeiova rja med italijanskimi in jugoslovanskimi podjetji na tre''’h tržiščih;
O izdCujeta .ehnične elaborate in anaiize. kakor tudi ana:- e tržišča
SPLOŠNA PLOVBA PIRAN
Expresna potniško.tovorna linija JADRAN — ZDA — JADRAN
Odhod ladje vsakega 30. v me. secu direktno Trst . New York.
Trajanje potovanja 15 dni
Za vse informacije prosimo obrnite se na našega agenta AGENZIA MARITTIMA MEDITERRANEA, Via Mila-
no 4rl, Trst — telefon 24-188
INTERMERCA TOR
TRST
Ulica Cicerone 10 Tel. 38-074
UVOZ IN IZVOZ RAZNOVRSTNEGA BLAGA PO TRŽAŠKEM IN GORIŠKEM SPORAZUMU
T ©K®
ii	DOMZfll
TOVARNA KOVČKOV IN USNJENIH IZDELKOV
TELEFON: DOMŽALE ST. 19 TELEGR.: TOKO DOMŽALE
NAŠI IZDELKI: LETALSKI KOVČKI, LISTNICE, AKTOVKE, DENARNICE, MAPE, TORBICE, POTOVALNE TORBE, CIGARETNE DOZE, PASOVI, TOKI ZA NAOČNIKE IN NALIVNA PERESA itd.
Oglejte si naše proizvode na tržaškem velesejmu, jugoslovanski paviljon v palači narodov
DOMŽALE - JUGOSLAVIJA
00
MARCELL0
TRST - Ul. Romagna 24a. - Tel. 31-207
briških vin tar krnskih pršutov
Buteljčna vina:
KABERNET, BORGONJA, REFOSK MALVAZIJA, PINOT IN MERLOT Briška buteljčna vina:
TOKAJ, MERLOT IN REBULA
MOTOM 48GCM
LIR 97.000.--
1ZREDNA CENA ZA JUGOSLAVIJO
MOTO GILERA MOTOM ITALIANA
PRITIKLINE in nadomestni deli za vse moto rje
DOBAVE ZA MOTORJE
MOSCHION & FRISOR1	ZNIZANE CENE
TRST, Ut Valdirivo -Iti in IM. XXX. Ottobre II Tei. 23-475
Zastopnik:
ŽELEZARNA
JESENICE NA GORENJSKEM
Izdeluje za potrebe strojegradnje
valjano jeklo — vlečeno jeklo — pločevino (debelo, srednje, tanko! — hladno valjane lingote — tegano žien - i/arjene cevi — elektrode — polproizvode za nadaljnjo obdelavo
V vseh vrstah :
gradbene in konstrukcijske nelegirane in legirane vrste jekla po normah DUM za splošno strojegradnjo — ogljikovo in legirann orodno jeklo za izdelavo ročnega in strojnega orodja za obdelavo kovin, lesa in drugega materiala — specialne vrsle jekla za posebne namene
Uodrobne podatke o vrstah, o lastnostih posameznih vrst jekla, o načinu termične obdelave, o dimenzijah, tolerancah in načinu dobave vam nudi
V
Katalog proizvodov Železarne Jesenice
05)
1
m
Najnovejši i- ;oderne tehni':e Superaulomaiic s 57 rubini
iiiiiiii
Preko 50 vrst najboljših švicarskih ur Vam jamči:
izredno natančnost izredno vzdržljivost izredno nizko ceno
švicarska	s
MELILL0 ALFRED0
Trieste - Trst. viaA.Caccia 3-10, tel. 96032
PARILLA 125 CC- DVOTAKTNI MOTOR
praktični in udobni model - L. 139.000. IZREDNI POPUST ZA IZVOZ. SPECIALNE CENE ZA IZVOZ
IZVOZNO-UVOZNO podjetje PRIMORJE EXPORT
NO  -—----—Obiščite nas na tržaškem velesejmu, jugoslovanski centralni paviljon
• •
Uvaža in izvaža po goriškem in tržaškem sporazumu ter vrši prevozne usluge
1'ninorsift dnevnik
i« —
^O, JUUtjM At/U*
i
i
i
i
d
l
$
I
I
i
I
I
i
§
§
§
j
§
*
§
$
i
§
§
§
§
§
$
§
im e J
EXPORT - IMPORT
KOPER JUGOSLAVIJA
TISKARNA
GR A	P
VSAKOVRSTNE TISKOVINE ZA SOLO. URADE ITD.
TRST
ULICA SV. FRANČIŠKA 20 TEL. 29-477
I
Telefon: glavni direktor	100
komercialni sektor	43
finančno računski sektor 244
Telegram: lMEX-KOPER
Telex: 0 35*11
Poštni predal: 142
NB Koper 602 11-1-420
Predstavništva in telefoni: BEOGRAD 27 331 LJUBLJANA 32-746 ZAGREB 35-639 OSIJEK 29-57 R1JEKA 42-74 SARAJEVO - SKOPJE
MILAN ŠVAB
Import-Export sanitarnega materiala Projektiranje, montaža centralnih kurjav in vodovodnih instalacij — kleparstvo TRST, Ul. S. Giusto 16 — Telefon 38-609
TRST UL Moren 7 Telefon št. 28 373
POŽAR ARTEMIO TOVORNI PREVOZI
o vse kraje, tudi v inozemstvo
EXP0RT:
vseh prehrambenih proizvodov kmetijskih produktov živine in divjačine proizvodov ribje industrije izdelkov domače obrti lesa in lesnih proizvodov kuriva in goriva, gradbenega materiala, proizvodov kovinske, kemične, tekstilne in ostale industrije
IMPORT:
vseh artiklov široke potrošnje rezervnih delov za vse vrste avtomobilov, traktorjev ladijskih motorjev in za vse ostale stroje naprave in opremo; tehničnega materiala strojev, opreme in potrebščin za domačo industrijo reprodukcijskega materiala ribiških potrebščin in vseh ostalih industrijskih proizvodov
MILAN AMBBOZIC
Elektro-inštaiacijsko podjetje in TRGOVINA z električnimi predmeti:
lestenci, štedilniki, peči, pralni stroji, hladilniki in vse ostale gospodinjske potrebščine. ULICA MIRAMARE 29 — TELEFON 29-322 OBIŠČITE NAS!
TVRDKA USTANOVLJENA LETA 18«3
Destilacija esenc JANOUŠEK
IHST — Barkovlje — TKIKSti: — Bartola — Telef. 29-963 Lastna proizvodnja in izvoz:
eterični n olj za lekarniško uporabo in Izdelavo partumov; eteričnih olj za Izdelavo dišečih mil in kozmetičnih izdelkov; esenc za Izdelavo likerjev, sirupov in slaščičarskih proizvodov; neškodljivih barvil in aromatičnih kemičnih proizvodov.
LODOLA 235 GRAN TURISMO
Motor	aerodinamične
Lodola Gran Turismo je motor izredne hitrosti.
Poskusite ga še danes pri Vašem zastopniku Moto Guzzi! >
CREHIASCOLI
IZKLJUČNI ZASTOPNIK ZA TRST
Ul. Fabio Severo 13 - Tel. 38-903 - TRST
TAKOJŠNJA IZROČITEV
AVTOPODJETJE
KANOBEL
Vam lahko preskrbi tudi avtomobile in kamio-ne-prekucnike, rabljene, brem sta
nju.
ampak ,v dobrem
Vljudno opozarjamo cenjeno klientelo, da sklepamo pogodbe na tržaškem velesejmu, jugoslovanski paviljon
IZVOZNO IN UVOZNO PODJETJE
I
!
TRST Via Ghirlandaio n. 42 Tel. 90-812
TRST
TRG GOLDONI 7
Tei. 23352. 61101
Grosistično podjetje za dobavljanje vsega fotografskega in kinematografskega materiala aparati za mikrofilme znanstveni aparati elektronska aparati Popolne opreme materiala za fotomehaniko, za Industrijo in za znanstvene zavode.
Na zahtevo se pošljejo seznami VPRAŠAJTE NAS ZA NASVET
TRANSADRIA d. d
TRST - Sedež: lil. Licerone II, II
Telefon: Ul. Cicerone 30-214 Skladišče: Scalo Legnami
lMPORMXPORJj vseh vrst lesa, trdih j goriv, jugoslovanskih m eksotičnih furnirjev in strojev za lesno industrijo
n
AGROIMFEX" - BUJE
Buje, tel. 18,	36,	76
brzojav:	Agroimpex	Buje
Izvažamo in uvažamo vse po videmskem sporazumu
 AVTOPREVOZ______
Rihard Cunja
Trst, Strada del Friull St. 219 Tel. 35-379
TOVORNI PREVOZI ZA TU IN INOZEMSTVO KONKURENČNE CENE
AVT0M0T0R
IMPORT	-
Predstavništvo za nadomestne dele italijanskih, nemških, angleških in a-meriških avtomobilov ter nadomestnih delov za DIESEL motorje ter traktorje
TRIESTE—TRST Via Udine 15 - Tel. 30-197
EXPORT - IMPORT
SLOVENI J ASADJE
LJUBLJANA - Titova 19 - VIII.
TRGOVSKO PREDSTAVNIŠTVO V MARIBORU BEOGRADU, SKOPJU. SKLADIŠČE V VOLČJI DRAGI PRI KANALU. HLADILNICA V ZALOGU. Vsem proizvajalcem in trgovinskim organizacijam se zahvaljujemo za dosedanje sodelovanje in se priporočamo za bodoče
IMPORT-EXP0RT
KERSEVANl BORIS
TRST, Strada del Friuli 102 - Tel. 23-802
Tehnični artikli (šivalni stroji, radio in televizijski aparati za dom, avto in žepni, kolesa, motocikli, pralni stroji, sesalci za prah itd.)
LJUBLJANA - BEETHOVNOVA II - TELEFON 23-931 do 23-940
TELEX 03-112
Največje slovensko podjetje za izvoz lesa in lesnih izdelkov
Mehak in trd žagan les _ Zaboje — Gozdne proizvode — Celulozni les — l)rva za kurjavo — Vezane in panel plošče — Lesovinske plošče — Stole iz upognjenega lesa — Oglje — Furnirje — Parket- — l,esene hiše — Lesno galanterijo — Pisarniško iri stanovanjsko pohištvo — Serijsko in luksuzno pohištvo
Izvažamo :
Oglejte si naše proizvode v lesnem paviljonu na tržaškem velesejmu
Intereuropa
Mednarodna špedicija in transport KOPER
izvršu je:
— mednarodno špedicijo :n transport s svojimi kamioni in skladišči
— posle na mednarodnih velesejmih in izložbah v tuzemstvu s svojo specialno organizacijo
— kvantitativni prevzem blaga
— redni zbirni promet z vsemi evropskimi centri
— najemanje bookling prostora
potom svojih poslovnih enot:
LJUBLJANA, SEŽANA NOVA GORICA, KOZINA JESENICE, MARIBOR. PREVALJE, RIJEKA ZAGREB, SARAJEVO. BEOGRAD, ZRENJANIN NOVI SAD SUBOTICA
nimKmu metalnih pouzimov
>1M POL’
SLOVENSKA BISTRICA
IZDELUJEMO: Iz aluminija od 99 do 99,7 čistoče, aluminij legure: Al—Mn, Al—Mg+Si. Al—Mg^Mn, Al:Mg- 2,3,5, Al—Cu—Mg—Pb in avtomatske legure in sicer: pločevino • trakove in rondele p» DIN-u
— valovito pločevino za pokrivanje streh in rebrasto pločevino — profile za vagonsko ter karoserijsko industrijo ter za gradbeništvo • polirane, anodizirane oziroma barvne (eloksirane) — cevi in ostale profile (okrogle, šestoglate, ploščate) — aluminij vrvi (čiste) in aluminij - jeklene vrvi (Al—Fe) po DIN-u
— valjano in tegano žico — lokomotivska kurišča
As-Cu) >
TOVARNA AVTOMOBILOV MARIBOR
NASI IZDELKI
Kamion TAM 4500, nosilnosti 4,5 tone, z vgrajenim zračno hlajenim Dieslovim motorjem
Prekucnik TAM 4500 K, s trostransko «kip» napravo, primeren za delo na gradbiščih
in cestah
Kamion - hlad ilnik TAM 4500 HS, primeren
za prevoz hitro kvarljivih stvari Gasilski avtomobil TAM 4500 G in TAM 5500 C, hitr. in izredno praktična gasilska avtomobila z vgrajeno cisterno in drugim gasilskim priborom
Kamion TAM 4500 P, vozilo za polivanje ulic in cest Kamion TAM 4500 F, vozilo za odvoz fekalij, primerno za komunalno dejavnost
Avtobus A 3000 v standardni in turistični izvedbi, primeren za izlete in druge prevoze potnikov, 32 sedežev Kamion TAM TAM 4500 B, vozilo s trambus kabino, in manjšim krogom obračanja
Kamion TAM 2000, lastna kon strukcija TAM, vozilo, ki odlično služi v mestnem prometu za prevoz manjših tovorov. Podjetje ga bo v kratkem pričelo serijsko izdelovati
Kamion Pionir Pi—361, nosilnost 3 tone Avtobus PB—56 na šasiji vozila Pionir v standardni in turistični izvedbi, 25 sedežev
  .ftiil
? I ^
125 ccm 150 ccm 150 G.S.
Ekskluzivna prodajna agencija
TRST Ul. sv. Frančiška 46 Telefon štev 28940
Originalni nadomestni deli
„PiAGGIO“
Prodaja na obroke
Velika izbira VESP po ugodnih cenah Največja svetovna proizvodnja motoskuterjev