.34. V Ljubljani, dne 21. avgusta 1919. Leto XXXI'. tate. - |U Nas<4> K O—. m Amnfts la drag« tat« diim I KnOb m pnd«ta|» t* DOMOLJU rsi Kmetijska strokovna izobrazba. Pri vsakem podjetju je potrebno za ispešno delovanje .obratovanje, korenitega znanja in temeljite strokovne izobrazbe. Kmetija, gospodarstvo je tudi podjetje. A kaj vidimo: naše kmetijstvo ne dela in ne pridela, kar bi moralol Glavni vzrok tiči v tem. da se kmetijski poklic ne izvršuje racijonelno vsled pomanjkanja strokovnega znanja. Razumljivo je, da ne moremo od nobenega zahtevati dela, ki ga ne razume. Tudi pri posestniku, kateremu manjkajo temeljni pojmi ni pričakovati, da gospodarsko in v duhu časa kmetuje, da pridela na svojem zemljišču toliko, kolikor bi na isti zemlji strokovno izobražen kmet pridelal. Strokovno nezadostno izobražen posestnik je pa v resnici le kmetijski delavec, ne pa poljedelec, gospodar. Pravi gospodar postane ie, kdor si je pridobil dovolj strokovnega znanja, kateremu so znani temeljni pojmi kmetijstva in je dovoli spreten, da iste dejanjsko pravilno uporablja. Kmetijska veda se naslanja na naravoslovje in narodno gospodarstvo. Le-te vede so zelo obsežne in vsestranske, tako da ni pričakovati, da si jih kmetovalec samolastno in samovoljno prisvoji. Tudi ni sam v stanu to naredili, četudi ima na razpolago dobre knjige in strokovne liste, S slednjimi zamore svoje morebitno znanje le spopolniti. Treba je kmetu podati vedo v zaokroženi obliki, celoti, in na tej podlagi bode lahko in uspešno deloval. To podlago mu daje edinole kmetijski strokovni poduk! Potrebo strokovnega poduka so že zdavnaj spoznali. Ustanovile so se raznovrstne kmetijske šole; bolj izobražen če je narod, tem večje število strokovnih šol poseduje. Pri nas je pa sivar bolj žalostna. Naši stari gospodarji so vedno več ali manj šolam nasprotovali v svojo lastno škodo. Le s težavo so se poprijeli ene ali druge prepotrebne novotarije, ker si niso znali vrednost istih razložiti. Kmetijsko šolstvo pa tudi ni imelo pri nas vedno istega uspeha, kakor bi bilo želeti, ker se je mnogokrat poslal na kmetijsko šolo manj brihten sin, a nadarjenega in močnejšega si je pa gospodar doma za delo obdržal. Nadaljnji vzrok neuspehov je pa ta, da mladi kmetski sinovi niso smeli svojih na šoli pridobljenih izkušenj na domačem posestvu vsled nazadnjaškega mišljenja očetov poskusiti, Starskopitno in negospodarsko kmetova- GLASILO JUGOSLOVANSKE : : KMETSKE ZVEZE : SpUl to dopisi »* posilili* i Ured-nlllm Ji«, m • I f a b t *, Liubljaaa, . K«plUr|*v» ftlloa. — N.rototnft. HUioutl« lo ta-Mtatl P«! tJpr.vniilT. „Do m J v b •-Ubbllm«, Kopltarlcr« vlit*. nje jim je potem vzelo veselje do svojega poklica, in marsikateri mladenič, ki bi bil postal izvrsten gospodar, je zapustil svojo domačijo. Upajmo, da je vojna vse izmo-drila in da se bo pri nas začel boljši čas v tem oziru. Stroški šolanja so na kmetijskih šolah v primeri s stroški na drugih zavodih malenkostni in se stotero vračajol Na mnogoštevilnih shodih v minulem času je naš slovenski kmet zahteval mnogo strokovnih šol. Slovenci imamo dosedaj štiri: dve na Grmu pri Novem mestu, eno v Št. Jurju na Štajerskem in eno v Mariboru. Letos se povsod začne z rednim podukom v jeseni. Sedaj naj pokažejo gospodarji pravo razumevanje za strokovni napredek, pokažejo naj, da so prišli do spoznanja, da leži v strokovni izobrazbi moč in bodočnost našega kmetijstva. Letos se bo videlo, če je res potreba novih šol, če je naš posestnik spoznal potrebo poduka, če je naš kmet napredoval ali zaostal. Zakaj imajo drugi stanovi tako moč in oblast nad kmeti? Zato, ker imajo večjo duševno in strokovno izobrazbo. Obrtniki imajo svoje meščanske in obrtne šole, istotako trgovci, uradniki se mučijo in učijo včasih tudi 20 let, a naš kmet še ljudske šole vedno ne upošteva! Potem se pa čudi in toži, da nima svojih zastopnikov, da ga vodijo in izkoriščajo trgovci, obrtniki, advokatje in drugi stanovi. Surova sila, telesna moč sama ne zadostuje, treba je duševne olike in strokovne izobrazbe, da si gospodarji priborimo v državi ono mesto, katero nam gre! Kar še sami nimamo, privoščimo svojim sinovom. Dokler bodemo nasprotovali strokovni izobrazbi v svoji trmoglavosti, tako dolgo ni misliti na gospodarski razvoj našega kmetijstva, 1 tako dolgo ni upati na uspešno kmetijsko ■ strokovno organizacijo! Ing. Vedernjak Kmestka stranka aH feef-ske zveze? (Z dežele.) Kmalo po ustanovitvi Jugoslovanske Kmetske Zveze se je ustanovila Samostojna Kmetijska Stranka; pred par dnevi mi je prišlo v roke nekaj iztisov glasila Samostojne Kmetijske stranke »Kmetijski list« in to mi je dalo povod, da sem napisal te vrstice, Marsikak nevedncž bi sedel na limanice »Kmetijskega lista«, vsak pa, ki je količkaj zasledoval razvoj politike na Slovenskem, bo pa kmalu sprevidel, kak- šni nameni in kakšni ljudje se skrivajo za »Kmetijskim listom«. Kot člane vodstva in izvršilnega odbora beremo imena ljudi, ki so do zadnjega časa stali v prvih vrstah liberalne stranke, kandidirali na liberalni program in vodili liberalno politiko po deželi. Ali so vsi ti naenkrat spremenili svoje nazore in svoje prepričanje, četudi danes kriče na vse grlo: Proč z liberalci in farji, bodimo samostojni! Pesek v oči nevednežem. Pri vsakem članu izvršilnega odbora in vodstvu J. K, S, se šopiri častni naslov kmet. Poznam gotovo eno tretjino vseh teh ljudi* a enega kmeta, ki bi se samo z obdelovanjem zemlje in živinoreje bavil, ne najdem! med njimi. So veleposestniki, gostilničarji in mesarji, skratka: magnatje, ki so si na: račun revnega kmeta spravili skupaj ogromno premoženje; raztreseni so po dva ali trije v eni fari in hočejo paševati kot včasih graščaki in pridobiti si politično veljavo in moč. Zato bi se pa ta nova stranka morala imenovati stranka kmetskih mag-natov, nc pa kmetov, ker kmet ni ta, ki ima zemljo, ampak oni, ki jo sam s svojimi rokami obdeluje. Kaj pa Kmetske Zveze? V vodstvu Kmetskih Zvez najdemo le pred vsem zastopnike malega in slednjega kmeta, ne pa magnatov kot v Samostojni kmetijski stranki in tudi v osrednjem vodstvu Kmetskih zvez v J K Z, najdemo same kmete. »Kmetijski list« je pisal to-le: Kadar pride ka'; govornik na shod, poglejte, če ima žule na rokah. Sedaj prireja Samostojna Kmetijska Stranka shode po Dolenjskem in na njih govore magnati brez žuljev na rokah; torej kmetje, parite, da ne sedete na liberalni Hm! F. K, Ustanovitev limetiiske zadruge v Di;e 11. aviTusCa s3 je v Kranju vršil dobro obiskan siiod. KmaSski i"oju proti kapitalistom tudi tovarnarja Pollaka. »Domovina« ima zelo kratek spomin. Naj pogleda št. 29. »Domoluba«. Ni se pa še zgodilo, da bi »Domovina« napadla svoje kapitaliste. Je pač glasilo kapita-\ističr-e stranke. Vrana vrani oči ne izdere. d Tiskovna pomota se je vrinila v zadnji številki »Domoljuba« v dopisu: »Z Bro-da«. Glasiti bi se moralo: »Z Brda«, ne pa »Z Broda«. d Delavski dnevnik. Krščansko misleče delavstvo je dobilo svoj dnevnik. Dosedanji »Večerni list« bo namreč zastopal delavsko smer in izhaja v večji obliki .Vsi krščansko misleči delavci naj berejo in se naročajo na svoj dnevnik. Stane samo 40 kron na leto in se naroča v Jugoslovanski tiskarni v Ljubljani, d Ne prodajajte Židom posestev. Kjerkoli se naselijo židje, se z njimi naseli med ljudstvo pomanjkanje, revščina in zaostalost, ker židje do zadnje kapljice krvi znalo izmozgavati ljudstvo, med katerimi žive. Zadnji čas se hočejo zajesti te pijavke tudi med Slovence in kupujejo posestva posebno ob rekati, da si tako zasigurajo vodne sile. Naše kmete pozivamo, da naj ne prodajajo svojih posestev, da ne bodo postali polagoma sužnji v židovskih krem-pljih, d Begunje pri Lescah. Tukajšnji župan fvan Trunk se je odpovedal županstvu. Občinski odbor je izvolil namesto njega županom Jožeta Resman iz Begunj b. itevf, 84, p. d. »Puca«. Naj srečno županujel d Krekov tabor v Komendi Pri slav- nosti 31. t. m. svira slavna mengeška godba. Orli, udeležite se slavnosti v kroju; ostali fantje in dekleta v narodnih nošah. Vsa društva prijavite se kar najpreje na katol. slov. izobr. društvo v Komendi, posebno ona, ki žele skupno kosilo. Prireditev se vrši ob vsakem vremenu. d Bralno društvo v Gornjem grada uprizori v nedeljo, dne 24, t, m, ob 3, uri popoldne F. S. Finžgarjevo izvirno narodno igro »Veriga«, d V Št. Jerneja je veliki Jernejev semenj v ponedeljek, 25. avgusta. Veliko novo sejmišče ima tudi novo tržno tehtnico, kar je prav udobno za kupov a! ce in prodajalce. i d Velika gasilska prireditev ribniške gasilske župe se vrši dne 24, avgusta pri Sv. Gregorju s sledečim sporedom: 1. Ob 15. uri zborovanje vseh gasilskih društev ribniške župe na vrtu gostilne »Oblak«. 2. Ob pol 17. uri »Veriga«, ljudska zgodba v treh dejanjih. Vprizore domači gasilci v dvorani »Gregorskega doma« v prid domačemu gasilskemu društvu. Gasilci v kroju polovične cene, 3. Prosta zabava na vrtu gostilne »Oblak«. Šaljivi nastopi. Ja-nec na ražnju itd. — Vrši se ob vsakem vremenu. d »Glasbena Matica« v Ljubljani otvo-ri v letošnji jeseni poleg svoje dosedanje, deloma nanovo urejene glasbene in pevske šole jugoslovanski konservato-r i j, ki bo nudil, spopolnjen približno tekom 6 let, jugoslovanski mladini pouk in izobrazbo vseh strokah glasbene in igralske umetnosti. d Potrebna knjižica za mladino. Naša nad vse pridna Orlovska zveza je izdala lično knjižico, kjer so popisane vse igre, ki jih tako rada igra naša mladina. Prav zelo važno je, da se te igre zelo razširijo med našo mladino, da bo tako rada ob nedeljah in praznikih popoldne ostala krog domače hiše na prostem zraku in se ne bo tako že na vse zgodaj navajala iz samega dolgčasa potepati se po cestah, sumljivih družbah in celo po gostilnah. Igre niso samo primerne za orlovski naraščaj, temveč sploh za našo mladino in starši bodo skazaK svojim otrokom veliko uslugo, če jim po-dare to knjižico. Obsega 78 iger, stane 6 K in se naroča pri Orlovski zvezi v Ljubljani, Jugoslovanska tiskarna. d Pogreša se od dne 4. t. m, 121etni Peter Dolžan, ki je šel istega dne od doma iz Dragovšeka št, 109, občina Trebeljevo, župnija Štanga. Oblečen je v zakrpaiuh hlačah, ima telovnik iz papirnatega blaga m dobro srajco, govori bolj slabo in je nekoliko slaboumen. Kdor bi kaj vedel ali ga kje videl, naj bagovoii sporočiti njegovi materi Frančiški Dolžan, Stroški se rado-voljno povrnejo. d Kdo ve za bivališče Ane Kranti, vdove po Ivanu Kranjcu, kiojaškem pomočniku iz Most pri Ljubljani, padlem 18. junija 1915 na italijanski honti. Odšla je v »vet r.eznano kam; zapustil* je starše in dva otroka 7. julija 1913. Se prosi, da se spo*či na rs,lov K. O. D. 61., poštno ležeče Jesenice-Fužine. Gorenjsko, Stroški se vrnejo Cerkvene vesti. c Umrl j« v Ljubljani y Leoninumu znam misijonar iz Družbe Jezusove o Ivan Kunstelj, ki je bil Slovencem dobra znan po svojih pridigah, ki jih je imel nn raznih misijooih. Pokojni je bil rojen v Gorjah 1. 1867, in je umrl vsled jetrne bo,' lezni. Naj podiva v miru blagi pokojnik Razstava cerkvenih paramentov ' r Ljubljani V zmislu svojih pravil priredi bratovščina sv. Rešnjega Te, lesa tudi letos razstavo cerkvenih paramentov. Razstava sama ima namen, pokat zati, kaj je bilo mogoče tudi v sedanjift težkih vojnih razmerah narediti za dostojt no opravo in olepšavo ubožnih cerkva! ljubljanske škofije. — Nastanjena bo razstava v dvorani škofijske palače, v drugem nadstropju. Otvoritev bo y četrtek, 4, septembra, ob 10. uri dopoldne in ostane razstava odprta do vštetega 8, septembra. Ogledati si jo bo mogoče v de. lavnikih, v četrtek, petek in soboto od 10, do 12. ure dopoldne in od 2. do 6. ure popoldne, v nedeljo, 7, septembra in na praz-nik Marijinega rojstva, 8. septembra, pa od U. do 12. ure dopoldne in od 2. do 6, ure popoldne. Vsi, ki se zanimajo za cerkveno umetnost, zlasti pa udje bratovščin ne sv. Rešnjega Telesa z dežele in iz Ljubljane, naj porabijo ugodno priliko in si ogledajo razstavo. c Verski pouk. 80 odstotkov vsega srednješolskega dijaštva v Nemški Avstriji se je izreklo za obveznost krščanskega nauka na srednjih šolah. c Povsod iščejo zveze s papežem. Vse države se zavedajo, da tvori katoliška Cerkev nepremagjivo silo in velikansko dušno oporo vsem narodom. Zato iščejo vse države zveze 6 papežem. V zadnjem času se je naselil papežev poslanik v Monakovem na Bavarskem in tudi z Japonskega je došel poseben odposlanec v Rim, da se pogovori o katobških misijonih na otokih Tihega morja. Gospodarska obvestila. g Urad za pospeševanje obrti je prejel večjo možino mavca, katerega bo razdelil med obrtnike, Reflektanti na mavec naj priglasijo svoje potrebščine nemudoma na omenjeni urad, Dunajska cesta št, 22, najkasneje pa do 25. avgusta t, 1. Na poznejše priglase se urad ne bo mogel več ozirati. g Trgovska pogajanja z Nemško Avstrijo se vrše sedaj v Belgradu in so zato došli posebni odposlanci avstrijske vlade v Belgrad. g Cene nekaterih predmetov v švid. Koncem jun. letos so bile te-Ie cene: Pujski 5—7 tednov stari 80—100 frankov, prešiči tolsti 4.80 do 5.4D frankov kilogram žive teže. Jajca 50—60 centimov komad, naravni med 6.50 frankov kilogram, Fižol v stročju 1.30—2,40 frankov, špinače 70 do 1.40 frankov, paradižniki 2.20-2.40 frankov, špargelji 3.60—4 franke za kilogram. Citrone komad 4 do 6 centimov, orehi 2.40—3,60 za kilogram. Meso stane kilogram po kvaliteti in vrsti 5.60—8 frankov. Govedina okoli 6 frankov. Torei ie * Švici marsikaj znatno dražje kot pri m«. g Naša valut« in Švica. Švica je voljna pomatfati. da se naša valuta dvigne » predi V ta namen nam Ko dala valutno posojilo 40 do 50 milijonov frankov, kar bi Jugoslavija odplačala z žitom in lesom, g Sladkor. Stanje sladkorne pese na češkem je ugodno. Ako bo premog pravočasno na razpolago, se mora računati a t% milijonov metrskih stotov rafiniranega jladkorja, od katerega pride v poštev dve tretjini za izvoz« Drugod po svetu. p Avstrijska republika« Vrhovni za-jteznišld svet je sklenil, da se bo držal na-rivanja »Avstrijska republika« in da ne bo Uporabljal nazivanja republika »Nemška Avstrija«. p Državni konknrz bo razglašen po /odpisu mirovne pogodbe nad Avstrijo. p Ogrski kralj. Veliki sodjalni demo-frat, boljševik Bela Kun jo je na Ogrskem temeljito zavozil, kakor socijalni demokrati povsod, kjer preidejo od zabavljanja na delo. Naredil je na Ogrskem za 6 milijard škode poleg tega, koliko človeških življenj je v svoji socijalno-demokratski »svobodi« ugonobil. Konec je bil, da se je ogrski narod uprl taki strahovladi in vlado |e prevzel nadvojvoda Jožef Habsburg, ki pa sedaj že stremi po tem, da bi postal ogrski kralj. VESM*# ORLOVSKE ZVEZE VADITELJSKI TEOAJ ZVEZE ORLIC V LJUBLJANI. Nad vse naše pričakovanje 3e Živi raz-roj Orlic po Sloveniji. Seme, ki smo ga rsejali pred par meseci, je vzrastlo že v drevesce, ki se bo kmalu razvilo v mogočno drevo. Število odsekov Je že veliko, odseki so močni. Vse preveva navdušenje in veselje do te naše najmlajše organizacijo. Nujno je torej, da dobe ti odseki brane za svoj obstoj in da si začrtajo smernice, ta katerim naj streme v bodoče. NI do-iti, da se Orlica ustanovi, tre-ba je tudi, da dela. Zato je na splošno željo in zahtevo pripravljalni odbor Zveze Orlic sklenil, da priredi v dneb od 1. do 7. septembra t. 1. sestanek Orlic. I>eIo v bodoče bo podlaga tečaja. Glavno skrb bo dejal tehnično-te-lovadnl izobrazbi, poleg tega bodo pa voditeljice ln voditelji tečaja obravnavali tudi ženska vprašanja. Preskrbljeno bo tudi za razvedrilo v prostem času. Ob koncu se bo vršil ustanovni občni zbor Zveze Orlic, ker je neobhodno potrebno vrhovno vodstvo ln centralizacija vseh odsekov. Poživljamo vse odseke Orlic, da pošljejo na tečaj kolikor mogoče mnogo udeleženk, obvezan je poslati vsak od-Rek najmanj tri članice. Na od-»ek, ki se tečaja ne bo udeležil, se pozneje ne bomo mogli ozirati. Tečaja se morajo udeležiti tudi Orli-voditelji ženskih odsekov. Predvsem vabimo na ta tečaj Zastopnice ln zasto-pnike Iz krajev, kjer še ni Orlic, da se na tečaju o tej mladi naši organizaciji po- učijo ln pripravijo. Za hrano in stanova nje bo v Ljubljani preskrbljeno. Dnevni stroški se v kratkem naznanijo, istotako tudi podrobni spored tečaja. Priglasitev traja do 24. t. m. na Zvezo Orlic (Ljubljana, Jugoslovanska tiskarna, II.) po navadni dopisnici. Za nepriglašene ne bo preskrbljeno, Istotja prosimo pošljite tudi vse želje in nasvete glede tečaja. Dobrodošli vsi, ki se zanimate za Orlice In čez to vprašanje, dobrodošle pred vsem naše učiteljice I Na zdarl Pripravljalni odbor Zveze Orlic. Vaditeljski tečaj »Orlic« v Ljubljani se vrši od 1, do 7. septembra t. 1. v Ljud skem domu po naslednjem sporedu: Ponedeljek 1. septembra: Ob 8. uri sv. maša v Alojzijevišču. Ob 9. uri otvoritev tečaja (mala dvorana Ljudskega doma). Od 10.—12. ure redovne vaje z razlago povelj. Od 14.—17, ure proste vaje »Orlic« za leto 1920, z razlago gibov prostih vaj. Ob 17, uri sprehod na Grad. Ob 20. uri pozdravni večer v veliki dvorani »Uniona«, ki ga prirede ljubljanski telovadni krožki »Orlic«. Torek 2. septembra: Od 8. do 10. ure dopoldne proste vaje Orlic za leto 1920, Od pol 11. do 12, ure redovne vaje. Od 14, do 15. ure proste vaje za gojenke za 1.1920. Od V&16. do 8. ure vaje s šerpami. Ob pol 20. uri predavanje: O naši ženski telovadni organizaciji (s. Žirovnikova). Sreda 3. septembra: Od 8.—10. ure proste vaje Orlic za 1. 1920, Od y2U. do 12. ure telovadne igre. Od 14. do 15. ure proste vaje za gojenke za I. 1920. Od pol 16. do pol 18. ure vaje s šerpami. Ob pol 20. uri predavanje: »O ženskem vprašanju« (ga. Klemenčičeva). — Četrtek 4. septembra: Od 8.—10. ure proste vaje Orlic za 1. 1920, Od pol lt, do 12. ure proste vaje za gojenke za L 1920. Od 14. do 17. ure vaje s šerpami. Ob pol 20. uri predavanje: »O zdravstvu« (ga. dr. Groyerjeva). Petek 5. septembra: Od 8. do 10. ure proste vaje Orlic za leto 1920. Od pol 11. do 12. ure dopoldne vaje v poveljevanju udeleženk tečaja. Ob 14, uri popoldne izlet v Št Vid, Ob pol 20, uri prisostvovanje udeleženk tečaja pri telovadni uri krožka Ljubljana - Sv. Peter. Sobota 6. septembra: Od 8. do 11. ure ponovitev vseh vaj. Popoldne: Ogled Jugoslovanske tiskarne in Marijanišča, fotografiranje. Ob pol 20. uri ustanovni občni zbor »Zveze Orlic« (mala dvorana L^dskega doma). Nedelja 7. septembra: Izlet na okrožni tabor v Trbovlje. Prijave za udeležbo na tečaju sprejema »Zveza Orlic« (Jugoslovanska tiskarna, II, nadstr.) najkasneje do 25. t. m. o Bratom Orioml Obsavsko okrožje »Orla« priredi dne 7. septembra s sodelovanjem vaditeljskega zbora v Ljubljani velik orlovski tabor v Trbovljah. Vse bratske odseke opozarjamo na ta pomemben tabor ter jih prosimo, da se ga udeležijo v kar največjem številu. Bratjel Dolžnost Vas veže, da prihitite ta dan v Trbovlje. Ta orlovski tabor namreč naj bo nekaj sijajnega. Pokaže naj širšemu svetu, kako neumorno pridno se giblje kat. mladina. Prosimo torej vse bratske odseke »Orlov« in »Orlic«, da se že sedaj zanimate za naš tabor in na doposlane okrožnice tudi nemudoma odgovorite) Orli v Sostrem imajo svojo prireditev zadnjo nedeljo v avgustu dne 31. avg. ob 3. uri pop. Vrši se javna telovadba, priredi se srečolov in šaljiva pošta. Bratje Orli iz soseščine, ne zamudite prilike in ude-ležite se veselice v obilnem številu 1 Dopisi. DEV. MAR. V POLJU, Liberalni list »Domovina« daje lepe nauke svojim dopisnikom v it. 32, — Da je to potrebno, je za to dokaz tndi dopis v isti ite-tilki iz Dev. Mar. t Polja. V tem dopisa je toliko laži, kolikor trditev. Tako glede sej aprovizacijskega odbora, posebno pa še glede 10 kg sladkorja, katerega je baje društvena prodajalna dala brez izkaznic po 12 kron begunki Karollni Semič. Res ie namreč, da je Sslala Marija ne Karolina Semič po drugi gunki stehtati v društveno prodajalno 10 cgramov sladkorja, ki ga je dobila pri gotovi begunki iz Slap. In kje ga je dobila U oseba, ve dopisnik »Domorine« veliko bolje, kakor ves odbor gospodarskega društva. — Nato toži dopisnik, da kaplan ne preskrbi aprovizacijskib drož, ko vendar dobro ve, da ne bi nikdar mogel toliko moke prodati g. Heleni Zrnec, pekovki, če ne bi ta dobivala mesečno 70 kg drož. Da ravno ta oseba dobiva drože, je pa delo dopisnika samega, ker jo je on priporočil. — Po tej pojasnitvi lahko spoznate, bralci »Domoljuba«, kako čisto resnico Vam oznanja liberalna »Domovina« in vsak belič je preveč, ki ga daste za tak list, TRATA V POLJANSKI DOLINL Odkar so se liberalci proglasili za »državo ohranjujočo« stranko, so se tudi naši tra-tarski liberalci postavili na stališče, da je vse protijugoslovansko, kar ne trobi v njihov rog. Zato so označili vse naše može za šušterci-jance, naš »Ljudski dom« pa za državi skrajno nevaren. Sploh obstojajo njihovi dopisi, ki jih Erav pridno pošiljajo v »Domovino«, večjidel i samih »šuštercijancev« in podobnih izrazov, vežejo lih pa med sabo podobne liberalno »lepe« psovke, tako da se že njihovim lastnim pristašem zdi tako čvekanje smešno. Posebno y »Domovini« z dne 1. in 8. t. m. dosegajo v tej smeri višek. Zavist in opravičen strah, da jim bo pri nas kmalu odklenkalo, sta jih Pripeljala do naravnost smešnih početij. V tevilki od 1. t. m. se ljuto zaganjajo v naš Dom«. V onemogli jezi brutalno hnjskajo proti njemu in mu podtikajo veleizdajalske namere. Na tiste pa, ki kaj darujejo zanj. kličejo davčne oblasti, naj jim navijejo visoke davke, češ, ker imajo toliko denarja, da ga za to »proč mečejo«. Dne 8. t, m. pa skuša do->Isnik pobijati »Domoljubov« dopis z dne 24. uliia. Vsebina njegovega zabavljanja in dolgo-rajnega cepljenia dlake je pa ta, da »popravlja« svoje trditve v »Domovini« z dne 20. juf. Tam namreč pravi, da je naš župan govoril: »Vso, dobo svetovne vo|ne sem prelival kri za Jugoslavijo,« sedaj pa previdno popravlja, da e rekel samo: »Prelivali smo kri itd. Kaka razlika je med tem, vsakdo uvidi. Kljub vsej tej gonji pa naš »Dom« vrlo napreduje in za mesec dni |e pričakovati otvoritve. Napočil je pa tadi za nas čas, da se ustanovi tudi v naši občini »Kmetska Zveza«, da tndi naši kmetje stopijo v vrste organiziranega kmetstva ter si tako zagotovijo boljšo bodočnost. Sat ravno v današnjem času vodi J. K, Z, odločilen boj proti Oderuštvu in izkoriščanja kmeta. Njen boj bo toliko lažji, kolikor več ljudstva bo stalo za njo. Zatorej, kmetje, vstopite v Kmetsko Zvezo, četudi vam ta ne obljublja takoj zastonjske in cenene moke, kakor »voj čas naši »demokratle«. obljublja pa vam po skupnem boju uspeh. Le v skunnostl {e naša moči IZ MIRNE PEČL Kmetijski list št. 2 fe, prinesel dopis iz Mirne peči, v katerem pravi, da |e vse navdu-icno za novoustanovljeno »Kmetsko stranko«. Poročevalec dotičnega dopisa vso stvar malo pretirava (ali se ie mogoče pa samo njemu zdelo tako navdušeno). To »navdušenje« se je pa kmalu poleglo. Sprva so kmetje mislili, da obstoja samo »Kmetska stranka« in zato je bilo tako navdušeno vse zanjo, ker so mislili, da je ta res prava. A koj, ko so zvedeli, da ebstoji tudi »Zveza«, se jim fe zdela »Stranka« sumljiva; začeli so premišlfevati, katera bo prava, in kmalu so spoznali, da plove »Kmetska stranka« v liberalnih vodah, zato |ih je precej odstopilo od »Stranke« in pristopilo k »Zvezi«. — Naj še omenim, na kako sleparski način so agitirali in zapisovali kmete y »Stranko«. Par navdušenih pristašev »Kmetske stranke« fe lovilo poštene kmete na li-manice takole: Hodili so od vasi do vasi in vsakega kmeta vprašali: »Kaj pa 11 Janez, ali držiš s kmetom?« Kmet ie seveda odgovoril z »da« in vjet je biL Rekel je, da ta stranka drži s kmetom in da samo za kmeta dobro dela. Drugega jim ni nič razložil (ker sam ni znal). Kmetje! Organizirajte sel Združite se vsi v »Kmetsko Zvezo«, ker to fe vaša stranka, ki dela s kmetom in za kmeta. Storite to vsi, ker le skupno boste kaj dosegli. V slogi je moč! ŠT. VID NA DOLENJSKEM. Kmetska Zveza je tukaf že ustanovljena, dragih strank ni, razen par rdečkarjev železničarjev. Vaš cenjeni »Domoljub« a* fe tukajšnjim kmetom kakor tudi nam mladini zelo prilfubil, saj fe še vendar eden katoliško misleči list, ki pošteno zagovarja kmetske pravice. V našo hišo so že parkrat poslali Kmetijski list. ki pa strašno udriha po poštenem »Domoljubu« ln »Slovencu«, pa tudi duhovščina mu že, kakor je razvidno, od daleč smrdi. »Domoljub« se mi je pa tako priljubil, da ga ne pustim z naročbo: tudi njegovi listki to čedalje lepšL V resnici bi želela, da bi izhajal dvakrat na teden, ker ga vsakokrat težko pričakujem. Priporočala bi pa tudi vsem on'm, posebno kmetom, ki še nimajo kakega lista, naj si naroče samo »Domolfub«. Jugoslovanske pozdrave Vam pošilja mladenka iz Št. Vida. IZ SV. KRIŽA PRI KOSTANJEVICL 8. maja letošnjega leta je pričel delovati r naši vasi konsum, ki ga je ustanovilo I. ljubljansko delavsko konsumno društvo. Završalo je po celi krški dolini in sicer med ljudmi od veselja, da bodo vsaj po pravičnih cenah mogli priti do neobhodno potrebnih stvari, med trgovci in oderuhi pa, ker so začutili, da je odbila ura brezvestnega navijanja cen (hlače-vina, ki je v konsumu po 50—60 K, ie bila pri trgovcih po 100—300 kron: sol, kl so jo od aprovizacijske zaloge dobili, so io pod roko prodajali po 8 kron, itd.) Konsum je tem ljudem precej štrene zmešal; zato so zdaj silno jezni, obrekujejo in lažejo, češ, konsum bo propadel, vi boste pa plačevali; grunte vam bodo prodalL Ljudje dobro vedo, če se mačku na rep stopi, da zacvili. Ljudje pa tudi dobro vedo, da konsum propasti ne more, 1. ker v zgubo ne prodaja, dobička pa ne išče, 2. ker je tako trden, da je zdaj še t r i nove podružnice ustanovil, in 3. ker fe vse v poštenih rokah. Ljudje tudi dobro vedo, da je vsak Klan porok le z d v of n i m deležem in niti vinarja ne več, to fe za 60 K. Na vsa obrekovanja odgovarjajo ljudje tako, da po 2—10 deležev vzemo; pravijo da zato, ker trgovci tako obrekuiejo, nai konsum le še bolj poveča svoj obrat. Zato vsi ljudje, ki hočete sami sebi dobro, ustanovite si konsum; kjer pa je že ustanovljen, naj ne bo gospodarja, ki bi ne bil član. — V nedeljo je slovesno otvoril Jože Kodnč svojo gostilno; da bi čim več ljudi prišlo popivat, |e naročil 6 godcev iz Zagorja. Domačini so se v neznatnem številu udeležili te veselice, pa še ti so bili le zapeljana mladina — nekaj jih je bilo iz okolice. Ko je bil S les v največjem diru. tedaj pa ae fe zasvetilo, ozolec tooler, poln krme, pšenice in rži, pod kozolcem polno brun in drugega lesa, se fe vnel. Zažgal je fantek, ki fe poln navdušenja nad tako veselico metal rakete. Škode je za 100.000 K. Godci so io odkurili; rekli so ob slovesu: Zdaj smo prvič in zadnjič v Sv, Križu. Take so posledice lahkomišljenega veseliče-jna: popivanje fn ponesnaženje, duševna otopelost, jok In Jeza skrbnih mater in očetov, nezakonske matere in požiganje kozolcev. — Več prihodnjič. SV. KRIŽ PRI KOSTANJEVICL V Sv. Križu pri Kostanjevici je trgovec Kodrič 10. avgusta slovesno otvoril šesto gostilno v Mali vasi z veselico in plesom. Pri tem so po neprevidnosti z raketi zažgali v bližini stoječi kozolec, ki (e do tal pogorel z mrvo in žitom vred. Ako bi ne bilo vreme popolnoma mirno, bi bil izgubljen velik del vasi, ker je bila brizgalna gasilnega društva, katerega načelnik je ravno imenovani Kodrič, nerabna. Po našem mnenju je slovesno otvar-janje nepotrebnih gostilen, ravno toliko potrebno. kakor požari. Pač pa je potrebno, da je gasilno orod|e v dobrem stanju, sicer se za-nikarnost lahko maščuje ravno nad načelnikom požarne brambe, kakor se ie to zgodilo to pot. DOBROVA PRI LJUBLJANI. Božja pot na Dobrovi pri Ljubljani slovi že od leta 1231. Verni kristjani so prejeli na tem kraju po priprošnji Device in Matere božje Marije, veuko dušnih in telesnih dobrot Najbolj obiskujejo Marijini čestilci ta kraj med Velikim Šmarnom in praznikom sladkega Imena Marijinega; zato so papež Pij IX. s pismom z dne 6. avgnsta 1858 podelili za vse večne čase popoln odpustek tistim, ki resnično skesam, čisto izj>ovedant in vredno obhajani, pobožno obiščejo, cerkev v nebovzete Matere božje na Dobrovi, katerikoli dan, od predvečera Velikega Šmarna do solnčnega zahoda praznika Marijinega Imena. Poleg obiska cerkve mora vsak romar, kl se hoče udeležiti odpustka, moliti za mir, za spreobrnjenje krivovercev in za povišanje katoliške cerkve. Ti odpustki se lahko obrnejo tudi v korist dušam v vicah. VODICE. V 33. številki »Domoljuba« na strani 348. je bil v novicah iz Vodic imenoma napaden Jakob Jerala, po domače Janežič iz Polja. Ves napad fe popolno neosnovan, predbacivana dejstva, gola izmišljotina. Vsi naši ljudje so ogorčeni nad tem podlim napadom in radi bi poznali grdega klevetnika-dopisnika. Resnica je, da je Joncžičeva hiša daleč na okrog znana po radodarnosti, spoštovana od vseh, najbolj pa od revežev. Tudi naše cerkve dobivajo od njega redno izdatne podpore. Mož je odbornik Kmetske Zveze, cerkveni ključar itd. Popolno neosnovano se mu očita vofna dobičkarija. Res je, da je Janežič naibogatejši poljedelec v župniji, ter drugi največji posestnik, dvozemljak. Toda, kar hiša ima, si je pridobila po pridnem kmetskem delu in po modrem gospodarstvu, že davno pred vojsko. Od vojske pa ima n, pr. napol prazen hlev; pred vojsko fe imel vedno po 10 molznih krav. sedaj le 4. Gostilna mu pač ne more donašati ka| prida, saj vas Polje leži precej oddaljena od itak malo prometne ceste skozi Vodice. Novica o šestih godcih je podlo Izmišljena bajka. Pripomnim, da je vsa hiša Janežičeva, ki je novoimenovani ključar Skaručenski, iz-glcdno verna in krščanska. Da bi le mnogo takih mož imeli, kakor fe Janežič, takih hiš kakor je njegova in tako vrlih gospodinj in mater, kakor je Janežka iz Polja. Le skaru-škim liberalcem ni všeč, ki dobro vedo, zakaj ne. Vodice, dne 15 avgusta 1919. Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje: Kmetske zveze posvetujte se o kmetijskih zadrugah, o katerih berete v današnjem »Domoljubu". Ljubljana Miklošičeva cesta štev. 6 (tik za frančiškansko cerkvijo) sprejema hranilne vloge, in jih obrestuje po 3"lu brez kakega odbitka 'Tie m oi t. w h UmM. Glej Inserat! IM [istek late junakinja iz Štajra. Povest. Prevaja'" (Dalje.) Henrik Hendel se je z zlato rokavico prijel za srce, konj in zemlja sta se majala pod rjim. O groza, oni, ki mu velja grozna kletev, ki jo je ravnokar izpregovoril nesrečni, smrti posvečeni mož, je vendar njegov oče ... Toda čuj.. . kai je to ... od hriba sem ... z leve strani prihaja skozi množice pobožen, jasen, srebrnočist dekliški glas: »Molimo! V imenu Očeta in Sina in Svetega Duha.« — Henrik sc ic stresel. Bledu lica so mu zaplamtela — Štefana, Štefana, Štefana je. Da, Štefana je. Tam stoji nad vodnjakom, kakor angel božji stoji tu, z belo rutico na glavi in z rožnim vencem okoli vratu. Vstala je iz bolniške postelje in je z veliko težavo piejiodila pot do vislic, ker je čula, da bodo radi nje obešeni štirje možje, da boao vsled Hendelnovega povelja morali umreti brez duhovnika, da niso še pripravljeni na smrt. Sedaj je prišla, da bo za nesrečnike molila molitve, ki jih je oekoč opravila ob smrtni postelji očetovi; zastonj ji je branila obupana mati, naj vendar estane doma in naj se ne poda v smrtno nevarnost, pa Štefana je rekla.' > Bog tako hoče.« Mati, ki je že toliko prestala, hoče tudi to prenesti, zato je z Dino spremila semkaj svoje dete, da ne bo samo na kraju groze in smrti. Zdelo se je, da ne govori Štefana, ampak' da moli angel, ko ie skozi brezglasne množice tja proti vislicam, kjer so nemo stali in smrtne groze trepetali štirje možje, priplavala molitev: »Moj Bog, verujem v Tebe, ker si večna Resnica; verujem vse, kar si razodel in nam po sveti katoliški Cerkvi zapoveduješ verovati. V tej veri hočem živeti in umreti.. »Moj Bog, upam v Tebe, ker si neskončno usmiljen; o Bog, potrdi moje upanje. »O moj Bog, ljubim tc iz vsega srca nad vse, ker si največja Dobrota. V tej ljubezni hočem živeti in umreti. , , »Moj Bog, vsi mogi grehi so mi iz srca žal, ker sem razžalil Tebe, najboljšega Očeta, Odpusti mi, prizanesi mil« »Štajerski stotnik!« je v skrajni razburjenosti zavpil s svetovalskega sedeža sem mestni svetovalec Madlzeder, ki je opazil, da čarobni dekliški glas ni samo ganil obsojence, temveč očaral tudi množico; v dolgih vrstah jih je že klečalo sto in f>to in z deklico fcolilo. »To je proti vsem postavam! Taka faršfti komedija! Pa taka oseba naj ima tu besedol Stotnik, pri časti Vašega očeta Vas rotim, laukažite bobnati! Bobnar, udari štajersko koračnico!« . .. Henrik se je visoko pokonci sklonil na tvojem konju. »Kdo jo žali?« je vzkliknil, tresoč se od bolečine in srda, »Tu ne zaukazujejo več ljudie, ampak Jotf. Bobnar, pri tvojem vratu, ne gani niti s palcem!« ,. , . „ Štefana je molila naprej, možje pod vislicami so se spustili na kolena. Zeler se je Iresel, kakor se trese obstreljena zver, ki p aežna roka gladi rano .., Ona je, res je ona, za katere čast in razmučeno telo gre; ona prinaša sveto tolažbo, nič več noč kleti; molil bo ... in s srebrnočistim dekliškim glasom so se pomešali štirje zlomjjeni moški basi, da so se zdrznili vsi, ki so slišali: »Duša Kristusova, posveti me, Trpljenje Kristovo, potrdi me, O najdobrotljivejši Jezus, usliši me, V svoje rane skrij me!« »Rabelj!« je zavpil sodnikov namestnik Madlzeder. »Zgani sel Dosti je! Začni najpreje t prvimi tremi, glavni lopov pride nazadnje.« Zeler se je ugriznil v ustne, izpil je do dna ta sramotni kelih in je molčal. Pobožno dete je s svojo molitvijo ukrotilo leva. Rabelj je začel svoj krvavi posel. Prv: in drugi sta stopila po lestvi gori in sta izdihnila, zadrgnjena med nebom in zemljo; Štefana je molila med groznim dejanjem kakor nekoč ob očetovi smrtni postelji. Medtem je tretji stopil na lestvo ter je umrl med nebom in zemljo; težko in klapasto so visela tri trupla s sramotnega lesa doli; samo Zeler je bil še živ, sedai tudi on stopi na lestvo —'bil je grozen prizor: tu je stal na vrhu z vrvjo okoli vratu, kar je tako presu-nilo ženo, ki jc z otrokom v naročju stala poleg odra, da sc ie z glasnim, bolestnim krikom zgrudila na tla; toda mož z vrvjo okoli vratu jo tolaži: »Roza, ne jokaj, grem v nebesa.« Nato je obrnil svoje ugašajoče oči proti Glajnkovi ulici in je rekel: »Povrni ti Bo*, sveta Devica.« Ona pa je glasno in razločno rekla: »Zeler, samo malo Še potrpi, kmalu boš presta!.« Nato ie glasno, jasno in počasi molila: »Jezus! Bodi moj Rešenik v tem življenju! Bodi moj Rešenik na onem svetu! Oče, odpusli nam naie dolge, kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom! Gospod, naj se zgodi Tvoja volja!« Nesrečni Zeler je vse molitvice molil za nio; ko je molil za one, ki jih je popreje preklinjal, je Hendelnov sin skril v zlate rokavice svoj mrtvaškobledi ohraz, tako mu je trgalo srce, da ni mogel izkazati milosti ., . Medtem je rabelj napravil svojo dolžnost; ko se je Henrik zopet ozrl kvišku, jc že viselo na vislicah mrtvo orjaško Zelerjcvo telo: tako je kruto zmagala krivica. Sedai se ie začel med ljudstvom jok in stok, kakor da bi sc bili ljudje šele sedaj zavedli, da so tu umrli štirje pravični, junaški možje, kakor jih ima ŠJajer malo. Zelerjeva žena jc vila roke proti vislicam in si je kakor Marija Magdalena pulila lase, da je njih jok in krik pretresal mozeg in kosti. Štajer še ni videl take žalosti od tistih dni, ko je cesarica Elizabeta tam žalovala za svojim umorjenim soprogom. Zadnjič je nad krik in vik nesrečnega mesta, ki jc bilo oropano tako dragocene krvi, tako čudovito in sveto prizvencl glas pobožne Štefane, kakor je nekoč priplaval golob nad vodč na dan potopa: , »Gospod, daj jim večni mir in pokoj, ln večna luč naj jim sveti. Vrat peklenskega brezdna Reši, o Gospod, njihove duše. Naj počivajo v miru! Amen.« Ljudstvo je ganjeno do dna duše in pobožno posluša; mladi stotnik prisluškuje s sklenjenimi rokami. Luteran je ubogi fant, in ne veruje v svetnike; odslej zanaprej veruje v edino svetnico... Ko je umolknil pobožni glas, šepeta ves trg samo njeno ljubeznivo ime. Toda ni je bilo več videti. Po skrivnih potili, skozi dvorišča in vrtove je šla neopa-zena domov. Noče, da bi jo kdo izpraševal ali »valil; ni storila tega zaradi človeške hvale, marveč zaradi ubogih duš. V globoke misli zatopljena in s skrivnostnim smehljajem na bledih ustnicah je šla svojo pot; spremljali sta jo judovska deklica, ki se je vsa tresla vsled strašnih stvari, ki jih ie videla, in pa mati, ki je tiho vase jokala. Kar je vsa mirna rekla Štefana: »Mamica, zakaj se jokate, kajne, zaradi nesrečnih mož? Bodimo vesele, da so tako srečno umrli in da so rešene njihove duše.« Nakrat so ji pošle šibke moči, usedla se je na puščobno gredico tam v zaraščenem vrtu. Med trnjem in plevelom je na divjem vrtu dehtela bela lilija. ... Ko je Štefana še sedela, je iz mesta sem čez Štajer prihajal sodnik Hendel, ki je te štiri može na smrt obsodil. Sedaj jaha proti vislicam. da vidi, je-li krvavo delo dovršeno. Močno je pihal veter in je metal kvišku njegev črni plašč, da mu je plaval ob ramenih kakor peroM črnega angela. Njegov konj je z divjim kopito-n kresal iskre iz tal in je so-pihal ognjeno sapo, kakor bi bil okusil smrt, ki si je postavila svoj prestol v prestrašenem mestu. Toda Hendel ga je krotil z železno roko in je pokonci in ponosno jahal čez štajerski most, nato se je ustavil sredi med množicami, ki so liki črne jate stale okoli vislic, pa so se ob sodnikovi prikazni razpršile kakor pred strahom. Sodnikovo trdo, črno oko je najpreje premerilo vislice in štiri obešence, katerih lasje in brada so vihrali v vetru, takoj na to pa je iskalo sina stotnika. Ta se je ravnokar s konja nagnil k ženski, ki mu je s povzdignjenimi rokami nekaj govorila. To sodniku ni bilo všeč; toda štirje lopovi vise mrtvi na stebrih, Henrik je vendarle dobro izvršil svojo nalogo; prav je tako. Temni mož je jahal po sredi čez bolnišnični trg, in množice so se mu vsepovsod s strahom umikale; močno ga grize, ker povsodi vidi objokane obraze. To so menda vsi papežniki, ali kaj? Včeraj pa so mu rekli, da jih je komaj petnajst v Štajru! I.i res ni mogoče iztrebiti tega smrdljivega sneta? Medtem jc Hendel, divje streljajoč s črnimi očmi na sina, ki mu je žena ihteč poljubila ostroge, vprašal Madlzederja: Se je li vse izvršilo v redu?« Z jezo se je obrnil proč od vislic, ker so se mu začeli priklanjati rabelj in njegovi pomagači, ki so ravnokar zložili malce obleke, ki so jo vzeli obeJencem. Gnjusi se nri ta sodrga Vzdih je prišel iz množice: 0, ubof!i Zeler —! Seveda. Madlzeder je odgovoril: »Častili, strogi, modri gospod, vse je šlo v redu, samo Zeler je do zadnjega izdiha nesramno in grdo psoval in — Švertneričina vla-čuga ie sein pritekla ter je na ves glas ropotala razne molitve, da bi ljudstvu dokazala, da so bili ti štirje lopovi pravični in sveti možje. Žal, vaš sin ni oustil bobnati; bobnar bi bil lahko napravil konec vsemu pohujšanju.« Med množico je zabučalo votlo mrmranje; sodnik se je na svojem konju obrnil proti sinu in je zaklical: »Henrik!«, divje mu je udarila kri v ohraz in jezno je z roko stresal vajeti. Aha! Že zopet tal Že zopet Štefana! Štefana! Na očetov klic je Henrik prijezdil k očetu; oče jc na prvi pogled opazil sled solz pod njegovimi očmi in mrkle poteze na njegovem čelu, kjer so se' kakor po težkem boju ali hudi jezi oprijeli mokri lasje. Oče i v prt. šal »Stotnik, čujem, da je bil nered pri usmrčenju, in ti ga nisi zabranil, Zakai ne?« Glasno, trdo in moško je odvrnil Henrik: »Ras, Zeler jc psoval, (oda ne delam sile umirajočemu možu. Deklica pa je samo molila, kar ni niti sramotno, niti prepovedano.« Čez očetovo čelo je legla temna noč: »Čujem, da je ravnala tako, kakot da bi bili ti štirje hudodelci pravcati svetniki,« Henrik je uprl oči v Madlzelerja in je odločno rekel: »To ni resi Res pa je, da vas je hotel Zeler prekleti v zadnjih izdihih, toda deklica mu je napiej molila, da se je udal in mesto da bi klel • -« glas mu je odpovedal, kajti popolnoma ga je prevzela mila podoba moleče device. »Mar mi je Zelerjeva kletevl« je hladno rekel sodnik in je postrani pogledal na velikana, ki je s polomljenimi udi m z zlomljenim vratom visel nad njim v krvavi megli. »Ce bi bil tudi vse gorje sveta name dqli klical, misliš li, da bi bil vsled tega Petrov petelin zapel? Pa dobro je: naj le pravijo norci, da me sovraštvo vodi, ko uničujem to sodrgo. Pa ravno nasprotno je res. Nje goni sovraštvo, da me zaničujejo, se mi ustavljajo, mi uničujejo premoženje in mi strežejo po življenju. — Poglej tja! Še se kadil« Z roko je pokazal skozi votlo mrmrajoče množice proti Sirnin-govi ulici; njegov sin pa je rekel: »Bog jim odpusti!« in je tiho pristavil: »O, oče!« ter je roko nekoliko dvignil proti_ vislicam. Z raz« pletenimi, razmršenimi lasmi je poleg sramot* nega odra ležala javkajočega dojenčka v_ naročju držeč Zelerjeva žena in se ie upirala vsem, ki so jo hoteli dvigniti in odpeljati. Tako se hrani kužek, kadar ga hočejo ločiti od trupla njegovega gospodarja. Mrklo je rekel Hendel: »Nimam li tudi jaz žene in otroke? — Bi li bil ti ravnodušen, če bi bila ta sodrga zabodla tvojega očeta?« Zagrabila ga ie nema jeza. Že zopet je Henrik zoper njega! Že zopet se vleče za njegove najhujše sovražnike. »Sicer pa pustimo stvar,_ kakor je, zgodila se je pravica, in ti lopovi so zadostili za svoja nesramna hudodelstva,« je rekel s silo dušeč vihar, ki mu je divjal v prsih. Oče in sin sta se pripravljala, da se vrneta domov. Henrik je iahal po trgu in je dal strelcem povelja. Postajalo je vedno bolj temno in vihar :e utihnil. _(Dalje.) NAZNANILO. - p. n občinstvu nudim volneno blago za moške ln ženske obleke, hlačevino stare vrste, cefir, oksford, belo platno. Sifon, modro kontenino za predpasnike in krila, cvilih za postelje, platno za rjuhe, moške srajce, bele z odprtimi ovratniki in navadne, bluze, robce za na glavo in za žep, nogavice in sukanec. Dobi se lepa črna in temno-modra svila za obleke. - Vzorci se ne razpošiljajo. Prodaji se po jako zmernih cenah. Priporoča sei Ivanka PRAPROTNIK Ljubljana, Sv. Petra cesta 29. > m » • • v let, Izkušen kovač, M/flffPt1ir želi v svrho ženltbe -iUlllUUznanja. - Gospodična naj bi imela kovačnico ali pripravno posest. | Pisma na fl.D. 14, Guštanj, Koroško. Išče sc femečfsa Mina na večje posestvo za oskrbovanje živine in poljsko delo. Poleg plače ln stanovanja del polja po dogovoru ali delež na pridelkih. Ponudbe pod i ,.De> lavni in zanesljivi" na upravništvo DOMOLJUBa. Josip Janko X3:,: na Sutni nasproti farne cerkve. dobrih tesacev Sprejme se do A W za obrezovanje lesa proti dobri plači in preskrbi z živežem. Ponudbe na tvrdko: MIHAEL OMAHEN, VI8NJAGORA. Ovčjo volno večjo množine po najvišji ceni kupim. Pismene ponudbe na Karol Vokač, Ljubljana, Kralja Petra! trg št, 10. za krojaško obrt, 14 do 15 let starega, sprejme tako) pod ugodnimi pogoji Anton Pod-lesnik, krojač, Sevnica ob S. Prednost oni, kl so se že učili. tKaupkoj marajše posestjo s prijazno lego blizu železnice v ljubljanski okolici, na Gorenjskem ali na Dolenjskem. — Hiša in gospodarsko poslopje morajo hiti v dobrem stanju. Ponudbe pod .Prijazno posestvo" se prosijo na: Anončnn ekspedicija Al. HATBU6, f- ubljana, Kongresni trg 2. $itiip- ae no cu iuul(IH, okovan v©z (faisel) p.nudhe - ceno nn upravništvo lista pe d St. i860. *,",'.',..................................... o _ a raznovrstnim TrflOVlinO blagom Otvsriva Kor.com tega meseca v hiši štev. 268 pole.;- farne cerKve na Vrhniki. Gledala bodeva, (ln cenj. občinstvu iu vsakemu dobrodošlemu -postreže va kar najvčč mogoča z dobrim blagom in nizkimi cenami, ter se priporočava za obilen obisk. J. M. KR&NJC. I!! V Buta, hrastov, lii&v k posekun •tudi r ozdih, postavljen v tovarno ali one parcele v knmnifkcm okraju kupuje tovsn u li izdelkov fn ur ognjenega pohištva I. BaliG.ec nasl. Duplica p. Enmnihu. Vabiio se lastniki lesa zlasti v okolic! tovarne, da stavijo svoje ponudbe, l es so strogo tcnlno obračuni in takoj plača. 2\\t)\ odpadkis ta liimo živini, laneoe in konopljene tropine, pro-tvne otrobi (mekinc) te dobijo ceno pri Fran Pogačnik v Ljubljani, Dunajska ccsta 36. Preyo šolio domafe milo zr rranle 1 Uq iv K'-, - 1 laboifek okoli . kg iranko K 49'-, poitlja po povzettn »vod za eksport TocteJno milo po dnevnih cenah Milo »a britje K o--, 1 ko K 3U--. I.rema sa brltle porcelan. lonCek «v o*-, 1 ducat K dO--. M. JbKKČB, Zagreb (t. 1, Petrinjska 3. Z naroČilom re nrosl pnslatl tudi nnlovlco zneska. ovčjo kupi vsako množino po najvišji ceni veletrgovina E. Siermccki, Celje. l/daia kr.nrr.rcij > Domoljuba«. V •en.cnsko repo, iižol, grah in vse vrste Sita kupuje Fran Pogačnik v Ljubljani, Dunajska cesta 36. Mlinska sita (pajtlje) za moko vseh vrst se dobe v trgovini A.. ČAD t. ž Ljubljena, Kolodvorska ulica št, 35 nasproti Tislerjeve gostilne, Krmila manjka! Zato s« uporabljajo nadomestna sredstva sa krmila. Do to krmo živina, perutnina dobio prebavi in popolnoma izkoristi, naj se primeša 2 krat na teden krmi, ona pest polna Unfif n" 10 J® dr P1- Trnk6cry-a redllnf prašek. ..IflOjlill Paket velja 3 K, B pukotov K 17-50 poštnine prosto. 6 paketov zadostuje za 3 mesece za enega vola, kravo ali praSlča, da se zreA* Dobiva se pri vsakem trgovcu Glavna zaloga: lekarna Trnk6czy zraven rotovža v Ljubljani. Mastin je bil odlikovan z najvifijlml kolajnami na razstavah: na Dunaju, v Parizu, Londonu in ltimu. Na tisoče kmetovalcev hvali ln rabi „Mastln". Priporočamo edino tovarniško zalogo šivalnih strojev za rodbino in obrt ter njih posameznih delov. Istotam se dobijo potrebščine za šivilje, krojače ln čevljarjo ter galanterijsko in manuiakturno blago. Blago za obleke. 38UG ios. Peteline. mm, eut "ou»o oj onifonra oqp*A«a ■ »qpnnod ornjiozj Zl »sono* 'in«[|qn|7 'dMOS V H3A3S 1U.U1 -o« B «u]Aoi(j» ortidn« .os -LPIJU invi.f.p e*aA amjL in vsa Colazen mora poginiti ako porabljate mol. najbolje preizkušena in splošno hvaljena sreditv. kot: proti poljskim milim K 6--, za podgane ia mM K bTl, " K ! Posebno močo. (Inita™ za itenic« K 6-—; uničevalec moljev K 3— praiek proti mrčetom K 3— in 6—; mazilo proti nUa pri l|adeh K 3—: mazflo za ali pri žlrinl K 3--. praiek za oll v obleki in perila K 3—. tlnklara proti mrčesa na tadhi in na zelenfadl (nnlčenU* rastlin) K 3—s praiek proti mravljam K 2-—. Po£il|a po povzetju Zavod z« tkspor! M. Jiinker, Zagreb 1, Petrinjska ulic ulica 3. rezane ln mešane kupuje v vsaki množini po najvišji ceni Matija Podkrajšek brivcc, Ljubljana, Sv. Petra cesta 32. najbolj trpežne vrata se dobi pri tvrdkl Eoan Jelačin, notama Rmonskn cestn 2. Kuverte s lirmo, plsir<0f računa itd. izvršuje natančno po naročilu Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani. -.4 ■• .V* -l /a ročni in vratilni pogon, vralila (pepclni), čistilniki, trijerjl, slamoreznice /a pogon z roko in silo, sndno In vinsko stiskalnice, sadni mlini, brzoparilnlkl, sliokoln ee ?n seno ln drugI poljedelski stroji so vedno v ve.ikl izberi v zalogi. Prane Mšiti, l.jubijsna, Martinova cssia Steu. 2. Kdina zaloga poljedelskih strojev tovarno Umrnth it Coni p. ia - ■ Tri-n-1 II .--m -■ a* fiilkiwTi7T iSEM^lsBšSEi KI? LJUDSKA POSOJILNICA v Ljubljani, v lastnem {lomu Miklošičeva cesta št. 6 obrestuje hranilne vloge po čistih BH a Ljudska posojilnica v Ljubljani je največja slovenska posojilnica in je imela koncem marca 1919 nad 40 milijonov kron vlog in nad 1 milijon ' enstotisoč kron rezervnih zakladov. Ljudska posojilnica stoji pod neposrednim državnim nadzorstveni' y I i.'"" >H M*—' Odgovorni urednik Anton SuSnik v Ljubljani. Tiska Jugoslovanska tiskarna.