Štev. 49. V Mariboru 6. decembra 1883. Tečaj XVII.
ljudstvu ~v poduk.
lakaja raak četrtek in velja s poštnino vrel in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo let« 3 gld., za pol leta 1 gld. 60 kr., za četrt leta 80 kr. — Naročnina se pošilja opravništvu v dijaškem semenišča (Knabenseminar). — Deležnih i tiskov ¡¡e*» droitTa dobivajo list brez posebne naročnine
Posamezne liste prodaja knjigar Novak na velikem trgu po o kr. —
Rokopisi se ne vračajo, neplačani listi se ne sprejemajo. Za oznanila se plačuje od navadne vrstice, če se natisne enkrat 8 kr* dvaktat 12 kr., trikrat 16 kr
Peti občni zbor Slovenskega društva v Maribora.
[2. decembra 1883.]
Nepričakovano obilno obiskovan in obhajan bil je 5. občni zbor našega Slovenskega društva. Bilo je navzočih mnogo vrlih Slovencev vsakega stanu iz mesta, okolice in daljnih krajev: n. pr. iz Ljubljane dr. Vošnjak, iz Ptuja dr. Ploj in dr. Jurtela, iz Lelja Miha Vošnjak, iz Konjic obadva dr. Prusa, iz okolice poslanec J. Fluher in čez 80 kmetov od sv. Martina, sv. Petra, sv. Marjete, Jarenine, št. Ilja, Kun-gote, Kamce, sv. Križa, Selnice, sv. Lovrenca, Ruš, celo iz visokega Smolnika, iz Lembaha, sv. Magdalene, Hoč, Cerkovec, Digoš, Slivnice in Frama.
Vlado je zastopal gosp. Kankowsky, c. k. okrajni komisar. Predsednik dr. Radaj pozdravi navzoče može ter izraža svoje veliko veselje, da so prišli v tako obilnem številu. Zatem sledijo poročila denarničarjevo in tajnikovo, iz katerih povzamemo, da je društvo lani prejelo 369 fl. 70 kr. in izdalo 81 fl. 30 kr., dalje, da je društvo zborovalo z velikim uspehom v Celji, Soštanji in Sevnici. Nameravani zbor pri sv. Ani in Ptuji je odložen. Odbor je imel tudi 5 zborovanj in zlasti s tem največ posla, da smo Slovenci 6001etnico Habsburško dostojno obhajali pa svitlega cesarja častno in slovensko sprejeli. Bilo se je pisalo na vse strani in pouzročilo, da so številne deputacije prihajale cesarju se poklanjat, ogromne množice ljudstva pa vladarja pozdravljat k železniškim postajam itd. Državnemu zboru, naučnemu ministru itd. odposlale so se razne prošnje, za mi-nisterstvo znotranjih zadev izdelala spomenica o spodnje-štajerskih uradnikih zastran tega, so li zmožni slovenščine ali ne. Oboje poročilo vzelo se je pohvalno na znanje.
Kot političen govornik je besedo povzel najprvlje naš velezaslužni državni poslanec g. dr. Jožef Vošnjak, od zbranih z živio-klici po-
zdravljen. Njegov govor objavimo natančneje prihodnjič. Le toliko omenimo danes, da je nam veselo novico vedel povedati, kako so kranjski državni poslanci sklenoli v državnem zboru krepko in odločno zahtevati, da se vsem Slovencem tedaj tudi štajerskim saj toliko dovoli v narodnem oziru, kolikor se je Kranjcem uže dovolilo; slovensko učiteljišče, slovenske para-lelke na gimnazijah itd. Slavnemu govorniku se je izrekla živahna zahvala in zaupanje.
Za njim je g. Dečko, Središki rojak, spreten jurist in pisatelj razlagal v izborno glad-kej in živahnej besedi res čudne razmere po-rotniške v okrožji celjske okrožne sodnije. Ob konci je posebno poslancev pozornost obračal na to. Njegov govor objavi „Gospodar" kmalu ves. —
O gospodarskih rečeh je zopet neumorno delujoči domoljub celjski, g. Miha Vošnjak, govoril. Njegov zanimivi govor objavimo posebič. Kot važne postavimo sem nasvetovane in jedno-glasno sprejete resolucije:
a)	Peti občni zbor Slov. društva povdarja zopet potrebo namestnijskega oddjelka gra-ške c. k. namestnije za spodnji Stajer — nameščenje slovenščine v besedi in pisavi popolnem zmožnih uradnikov — imenovanje slovenskega referenta pri ministerstvu notranjih zadev za vse slovenske pokrajine — slovenskega učiteljišča v Mariboru — slovenskih paralelk na gimnazijah v Celji in Mariboru. Dotične prošnje se naj ponovijo!
b)	Odboru se naloži prošnjo vložiti pri ministerstvu poljedelstva, naj to precej imenuje slovenskega potovalnega učitelja za spodnji Stajer.
Naposled je prišel nemški „šulverein" na vrsto, na kar so poslušalci vidno radovedni čakali. Jihovim željam se je dovoljno ustrezalo. Dr. Gregorec je dokazal, da ovo društvo glede na tisti namen, ki ga je vladi naznanilo, še niti potrebno ni, saj se Nemcem nikder krivica
ne godi, saj imajo vse polno nemških šol, gledč pa na pravi namen, je Slovencem škodljivo, ker meri na množitev nemškutarjev, narodnih Ju-dežev, pači učitelje, ljudstvo in deco, in naposled, da nasproti vladi naznanjenemu namenu rovlje povsod kot politično društvo. Zato ima vsak narodnjak dolžnost temu društvu vsestranski upirati se. Da so poslušalci govornika dobro razumeli, kazalo je ob konci živahno pritrjevanje in živio-klicanje. Nemškega šulvereina bodo kmalu povsod Slovenci na kmetih dobro poznali in mu dveri kazali. Saj si druga ne zasluži ta najnovejši sovražnik duševnemu in gmotnemu napredku Slovencev na narodnej podlagi!
V odbor bili so izvoljeni gospodje: Paul Simon za predsednika, Dominkuš, Radaj, Glanč-nik, Gregorec, Dečko, Mih. Vošnjak, dr. Prus, Božidar Raič in dr. Gregorič za odbornike. S telegrami društvo počastili so: dr. Gregorič iz Ptuja: „slabo zdravje mi ne dopušča okolo voziti se, zlagam se s vsemi sklepi, Slovence na Štajerskem oči-vidno germanizirajo, ravnopravnosti še mi ne čutimo."
G. baron Goedel iz Dunaja: „srčno pozdravljam svoje rojake, obžalujem, da mi važni posli ne pripuščajo udeležiti se".
C. g. Ripšl, videmski župnik: „Slava in živeli!"
Slovenski društveniki iz Sevnice: „hvala, slava junaškim boriteljem za naš mili narod".
Iz Gradca: „zbranim r o do lj ubom, ki branijo pravice Slovencev, kličemo krepki: „živijo i n n ap rej!" Gr aški Slove n c i".
Hvala in slava vsem, ki so pripomagali, da se je 5. občni zbor Slovenskega društva tako sijajno vršil.
Po volitvah v okrajni zastop ptujski.
II. Ker smol9. nov. propali, postali smo nekoliko boječi in tesnim srcem pričakovali 24: den novembra. Ta naša bojazen pa je bila opravičena, kajti vedeli smo, da silno proti nam rujejo meščanski nemškutarji pa tudi znana vrbanska Marinič-a, majsperški Svaršnik, št. janžki Lešnik, mihovski Pernat in novi Piskov pomagač Jan. Kolarič, znani „Mohrenwirth" v Ptuji. Ekl in Pisk bila sta vedno na nogah in pod-pisavala nemške in, glejte lisjake! tudi slovenske pozive. Zopet drugi so ljudstvo strašili, da gre pri teh volitvah posebno za šolo, kajti legalo se jim je, da smo Slovenci tako neumni ter ne pustimo nikomur več učiti se nemščine. Toda naš vrli, pošteni slovenski kmet tem zvitim ptičem ni hotel iti na limance in ni se dal
vjeti, kajti on vč ločiti prijatelja od sovražnika, Slovenca od ošabnega nemškutarja.
Odvalil pa se nam je kamen od srca, vsto-pivšim v „Narodni dom", kder je ob V»10- zbranih kakih 80 volilnih mož, vsi zavzeti za naše kandidate. Ni jim bilo treba razlagati, zakaj da hočemo tudi mi imeti v okrajnem zastopu advokatov. Vsakteri je izprevidel, da Slovenci potrebujemo svojih zagovornikov v tem važnem zastopu in da le tem je lahko odgovarjati dr. Bresnigg-u, Miheliču, Strafeli in zvitemu Pisku.
V gostilni g. Muršeča, kjer se je volilo, zbralo se je mnogobrojno število ptujskih nem-čurskih rovarjev, med temi tudi znani tukajšnji okrajni zdravnik g. Dr. Kleinsasser, mož, ki je v prvej vrsti hlapec za nemški „šul-ferein", vedno psuje nad našo vrlo duhovščino in sploh Slovence ter okraju dela marsikatere nepotrebne stroške in kmetom velike sitnosti. Memogrede še omenim, da bi po mnenji tega moža naši duhovniki zato ne smeli voliti v okrajni zastop, ker so v mestu nameščeni, mož pa pozabi, da je bila to volitev v okrajni, a ne mestni zastop, pa da on ruje proti 80.000 prebivalcem s 1 o v e n s k e narodnosti.
Druge agitatorje razven trgovca Kasimira, ki živi največ od slovenskega ljudstva, se mi ne zdi potrebno in tudi ne vredno omeniti. Volitev vodil je plem. Premerstein, o katerem nič ne rečemo, da „Slov. Gospodar" ne bo kon-fisciran.
Že pri sestavi volilne komisije se je raz-videlo, da imajo našinci ogromno večino. Nem-čurji postali so klaverni, eden za drugim odrinil je s kislim obrazom. In ko je bila volitev dovršena, postali so od sramote vsi poparjeni, kajti naši kandidatje so po največ dobili 118 glasov, nemčurski pa 32. In za to se je nek znani tukajšnji nemškutar, nekdaj zavzet Slovenec in kateri baje ne bode več volil v skupini velikega posestva, vskliknil: da propad-nemo, to sem znal, ali tako sramotno, tega bi ne bil pričakoval.
Po volitvah zbrali so se naši možje v „Narodnem domu". Tu smo videli kako se navdušuje že priprosti posestnik za našo narodno stvar. Blagi naš župnik Raič napil je kmetom volil-cem, proseč, da, kedar nas zopet pokličejo na volilni boj, vedno naj stojijo tako trdno, kakor so stali denes. Gosp. Dr. Gregorič pa je pozdravi kot predsednik tukajšnje Čitalnice, katera je lastnica „Narodnega doma", da se zbirajo v tem, kedar jim ljubo, kajti tu vedno najdejo nas Slovence in sicer pod domačo streho.
Naši Nemci oziroma nemškutarji pa so se pri teh volitvah prav do dobrega prepričali, ako so se hoteli, da kmet za nje ne marg,. kajti prepričan je, da od teh mož nema nič dobrega pričakovati, in pozna ga le takrat, kedar je kaka —• volitev ali če je kaj — zaslužka.
Vi možje pa ste se tudi prepričali, kdo Vam želi dobro in zato držite se tudi zanaprej teb Vaših voditeljev. Ti voditelji so Vam edini Vaši prijatelji, kajti rojeni so na kmetih, ko so študirali, ni se jim kaj dobro godilo, kajti podučevati jim je bilo treba, in največkrat se vč da — Nemce, da so prislužili toliko, da jim je bilo mogoče svoje študije nadaljevati in če so postali kaj, postali so vsled svoje marljivosti. In ti Vaši možje plačujejo veliko dačo, katere bi isto tako radi, kakor Vi nekoliko otresli, in znane so jim natanko Vaše težnje.
K sklepu pa še enkrat: „hvala Vam vrli slovenski možje in kedar nas pokliče volilna borba, katera bi utegnila poprej biti, kakor se kdo nadeja, pridite vsi in potem je zmaga gotovo naša. V to pomozi Bog!"
J. Urbanec.
Gospodarske stvari.
Opravila pridnega konjerejca meseca decembra.
Zima je. V hlevih treba je skrbeti za toploto ali prav za prav stalno temperaturo, da ne bo pretoplo pa ne prehladno. Ako termometer kaže 10° Reaumur, to utegne najbolje ugajati konjem pa tudi žrebetom. Konje pokrije zimska dlaka, naturna suknja zoper zimski mraz. Zimska dlaka je konjem na oger-skih pustah in divjim konjem v Aziji edina odeja in hramba, da ne zmrznejo. Da ondi nimajo posebno dobre klaje, to je umevno. Toda ovo trdo življenje jim ne škoduje, ampak jih dela še krepkeje in trdneje zoper vremenske nezgode. To so pa nekateri konjerejci na enkrat hoteli posnemati; ali hudo so se zmotili. Bilo je namreč nekde v Avstriji državno kobi-larstvo. Njegov ravnatelj ukaže sredi hude zime malo polagati, to pa še le mešanice, namreč malo sena pomešanega z obilo slame. Konje so izganjali pod milo nebo večji del dneva, čeravno je termometer kazal — 20" Reaumur in je toraj silno mrzlo bilo. Ce pa ni kazalo na zrak puščati konj, morali so pa v hlevih stati, kojih okna in dveri so bile noč in dan odprte. Voda v vedrih je zmrznila, gnoj in hcalnica je bila trda ko led. Ali kaj se zgodi? Breje kobile oslabijo, da ne morejo se več po konci držati. Mnogo jih povrže, in kar vendar živo pride na svitlo, je revno in mršavo. Ni dolgo trpelo neumno gospodarstvo. Prisiljeni so z njim prenehati pa tudi ravnatelj se mora pobrati.
Zopet drug ravnatelj cesarskega kobilar-stva je se pregrešil v nasprotno stran. Dal je namreč za konje napraviti hleve, kakor izbe ali sobe nič slabeje, kakor za ljudi. Lepa peč gorela je skoraj ves dan. Kakšen pa je bil
nasledek ? Zmiraj konj ni bilo mogoče v hlevu imeti, časih bilo je treba jih spustiti na zrak. In sedaj so dobili konji zaporedom hripo, vne-tico, drisko.
Iz povedanega se ima posneti modri nauk : hlev ne^ sme konjem biti ne premrzel pa ne pre-topel. Ce je hlev prevelik in zato hladen, treba vanj nanositi stelje, v sili tudi krme: slame, sena pa vse se naj do dil opredeli z deskami. Kder pa so hlevi premajhni, prenizki in zato soparni, ondi se naj konji vsaki den gonijo na zrak in med tem se pustijo dveri in okna odprta, pa ne predolgo, če je zima velika. Na zdrave konje v hlevu odeje polagati, to pa nikakor ne kaže. To bi ravno tako bilo, kakor če bi kdo v kurjenej hiši kožuh oblekel, a ga vselej slekel, kedar bi na zrak šel.
(Konec prihodnjič.)
Grof Henrik Attems pa štajersko sadjerej-stvo.
IV. Slov. graški okraj pripada onim, ki štejejo mnogo izvrstnih sadjerejcev. To pripisovati smemo tudi temu, ker še v tem kraji nemškutarji niso toliko polu-nemško-slovenskih trapežev vzredili, kakor v mahrenberškem okraji. Kajti slov. graškega okraja Slovenci saj berejo, čitajo sv. mohorske knjige, slovenske časopise, zlasti „Gospodarja" nekdaj pa so Novice radi prebirali. Ljudje so sploh brihtni , zavedni in toraj tudi za gospodarstvo bolje skrbijo. Temu nehotč pritrdi tudi grof Henrik Attems, ker v svojej knjižici tamošnje ljudje hvali, zlasti slov. graško kmetijsko podružnico, ki je na Tržaško razstavo poslala lepega sadja. Bila je zato odlikovana s srebrno svetinjo.
Razstavili so pa takšnega sadu, katero kaže, da so tamošnji sadjerejci modro in srečno znali odbirati pravih sort in jihovo zasajanje pospeševati. Skoda le, da sadeži po sortah niso bili razdeljeni in z imeni zaznamovani.
Predsednik podružničin g. vitez Naredi-Rainer ima za lepi uspeh mnogo zaslug. Ne bodemo se pa motili, če rečemo, da jih tudi g. nadučitelj Barle mnogo ima. Hvala obema!
Zelo drugače je v Mahrenberškem okraji. Tukaj so nemškutarji v šolah nemčevalnicah ubogo kmetsko ljudstvo uže strašno skvarili. Ne berejo ali čitajo nič, ne nemški, ne slovenski — izjem je zelo malo — nikder ni videte po cerkvi tako malo molitvenih knjig. Gospodarstvo je hudo zanemarjeno, nikder ni videti napredka.
Najbolj žalostno pa je zastran sadjerejst-va. Povsod je vse polno goličav, kder bi se dalo mnogo sadovnega drevja zasaditi, ki bi ravno tako lepo rastlo i n obilno rodilo, kakor v slov. graškej dolini pa n. pr, v Lavantskej na Koroškem.
Tržaške razstave se ni udeležil nihče, še niti mahrenberški Rudi ne, ki bi vendar ves okraj rad komandi ral.
Bila je razstava letos tudi unkraj Radel-na v prijaznem Ivniku. Iz vseh sosednih okrajev štajerskih bili so razstavljalci, le iz mah-renberškega ni bil nihče. Slovenskih domoljubov pozornost bodi na to obrnena. Z druže-nimi močmi se da tudi tukaj pomagati.
Laški okraj šteje mnogo pa uže sedaj krasnih mladih sadunosnikov. V kratkem bodo začeli roditi. G. K. Valentinič ima prav žlahtnih sort: parižke ramborje, guldarje ali štru-celjne, lederarce, poletne mašanceljne, tafeljne, g. F. Tieber pa zlate pepineke.
(Konec prihodnjič.)
Zborovanje konjerejcev bo 6. decembra v Ptuji, 9. v Račah, 16. v Lipnici in 17. pri sv. Lenartu.
Sejmi 10. dec. št. Ilj v Slov. goricah, 13. dec. Jurklošter, sv. Križ na Murskem polji, sv. Peter pod sv. gorami, Žavec, Studenice, 15. dec. sv. Lovrenc pri Oelji, 18. dec. Ljutomer, 19. dec. Buče.
Dopisi.
Od Mure. (Konec slučajno založenega dopisa v štev. 46.] (Letina. — Lisjakov m e š e t a r.) Z veliko radostjo pridodam, da so se že tudi posestniki manjših vinogradov tu pa tam gibati in gosp. Ostfelerja posnemati počeli in sicer s prav lepim vspehom. Tako si je na primer stari pošteni nagornjak Anton Kiirbcs svoj komaj 700 sežnjev veliki vinograd po Ost-felerjevem zgledu skrbno prekopal in nabral čez šest polovnjakov; Vido Krajnc tudi v Tur-janskem vrhu nabral je v svojem malo čez pol orala velikem vinogradu 7 polovnjakov. Se ne-kteri drugi razumni vinogradski posestniki kmetskega stanu, postavim Radinski Zemljič, Rihtarovski Vaupotič, Turjanski Bratkovič, Motarski Žitek, ki po Ostfelerjevem načinu svoje vinograde obdelavajo, so na oralu 7—8 polovnjakov nabrali. Lotite se tedaj tudi še vi drugi razumnejšega obdelovanja in ne bojte se znoja na čelu. Kaj prav imel je Vodnik napisavši: Slovenec Tvoja zemlja je lepa in krasna, samo ne bodi zaspan in nemaren, ker tudi v rodo-vitnej zemlji čaka lenega raztrgan rokav, palca beraska, prazen bokal. — Sila zanimivo in koristno bilo bi, ko bi mnogočislani g. Ostfeler hotel javno razglasiti način in zgodovino pre-narejanja in popravljanja svojega lepega vinograda. Marsikteri vinogradnik bil bi mu še v poznih letih hvaležen za poduk. Nadamo se da bo nam blagi gospod to željo izpolnil; pisatelj teh vrstic bi dragovoljno pripomagal. („Slov. Gospodar" pa rad objavil. Ured.) Ob priliki moral bom Vam pisati o nekem moži-
celjnu, ki si kaj truda zavda celjskega lisjaka med našo ljudstvo spraviti, pa skoro brez vsega uspeha. Navadno pahnejo ga z lisjakom vred čez prag, pa se ko smrdljiva stenica zopet pri-tepe. Ko bi bil ta človek, kakor bi po svojem poklici imel biti, značajen in resnoben, bi tega ne delalf, in jezična krčmarica se onda tudi nebi osodila vdenjati si ga včasih za „ober-kelnerja", včasih za „komedijanta" naj bi za prijazen pogled in čašo žganjice pijancem do pozne noči kvasil svoje liberalne norosti in be-dastoče.	Martin Sever.
Iz Mozirja. (Za zastavo „S a v. Sokola") so dalje darovali: Vis. čč. gg.: J. Bo-hanec, kaplan, Cirkovice, 2 fl., Anton Balon, župnik, Vransko, 5 fl., Fr. Košar, kanonik, Maribor, 2 fl., Dr. M. Napotnik, Maribor,„1 fl., Herg Lovro, kanonik, Maribor 2 fl., J, Spar-hakl, župnik, št. Peter, 5 fl., Anton Borsečnik, korvikar, Maribor, 5 fl., A. Ribar, kaplan, Bra-slovče, 5 fl., Mariborski bogoslovci (nabral Ran-čigaj), 12 fl. 60 kr. — Čč. gg.: Dr. Ant. Prus, Konjice, 5 fl., M. Kodela, Maribor, 5 fl., V. Sušterič, Žavec, 2 fl , J. Praznik, Kokarje, 2 fl., P. Kračun, Nazaret, 1 fl., Dr. Petovar, Ormož, 1 fl., Dr. Geršak, Ormož, 3 fl., M. Schwarzenberg, Vransko, 10 fl., J. Zajec, Braslovče, 1 fl., pri veselici v Grajski vasi, 5 fl. — Vsem čč. darovateljem izreka presrčno zahvalo
odbor „Sav. bokola".
Iz Sevnice ob Savi. Letina je letos pri nas srednja, žita smo srednje mere dobili, ajda je celo slaba skoro za polovico menje kakor je navada; pri nekaterih še manje. Krompir se je še dosti dobro obnesel. Fižol in drugo so-čivje še tudi ni bilo ravno preslabo. Svinjske piče je bolj po malem. Samo vina je letos nekaj več in pa boljšega, kot lani; tudi boljšo ceno mu obetajo. Sadja je bilo le tu pa tam kaj malega; pri nekterih celo nič. Toče pri nas hvala Bogu ni bilo veliko videti. Mislimo toraj, da pametni stariši bodo že še mogli svoje otroke doma preživeti, in jih slovenskim učiteljem v šolo dajati; jih ne bodo v „šulverein" na pašo gonili, da potem ne bodo znali ne nemško ne slovensko. Zelo predrzna mora biti celjska „vahterca", da si upa kaj črhniti, o takem gospodu, ki so toliko marljivi in goreči za čast božjo in skrbni za naš narod, kakor so naš č. g. kaplan. Bog jih živi!
Od Slatine. Dragi „Gospodar" danes ti hočem od naše „frankfurtarske" Sotle, kakor so jo Rogačani imenovalo, marsikaj zanimivega naznaniti. Tukaj se je sestavilo slovensko društvo, ktero je v sredo 14. p. m. prvokrat zborovalo. Udov šteje že zdaj preko 60, samih poštenih kmetov, in število še narašča. Predsednik temu društvu je g. Martin Debelak, vrli narodnjak in za našo pravično reč vneti mož. Udje tega društva imeli bodo 11 raznih
časnikov v svoji izbi, kjer jili bodo lebko prebirali in se marsikaj važnega učili. Družba ima sploh obširno polje za svoje delovanje. In ker se je vkljub mnogim zaprekam tako dobro začela, imamo upanje, da bode tudi svojemu geslu: „Vse za vero, dom, cesarja" zvesta, dobro in uspešno napredovala. Sklenilo se je sicer v prvi seji, da bi slovesnost 25. t. m. priredili; a zavoljo nekterih zaprek hočemo to slovesnost preložiti. Zdaj pa še nekaj o zadnjem zborovanji nemškega „šulvereina" tukaj 11. t. m. Mati celjskega „lisjaka", „Deutsche Wacht" se je hvalila, da ima tukaj 150 udov. Naj jih ima! Ali omeniti moram, da so taki, kakor jih mi potrebovati ne moremo, in „šul-vereinarjev" zavoljo njih nikdar zavidali ne bomo! — Slišati je, da bojda celo otroke v „šulverein" zapisujejo! Pri tej priložnosti se je tudi govorilo. Hudo klestili so po duhovnikih in narodnih učiteljih, da je marsikteremu liberalnemu nemčurčeku srce takrat radosti poskakovalo. Sad govora se je še tisti večer prikazal. Nekega tukaj znanega pijanca so tako vneli za svojo reč, da je še v pozni noči razsajal. Govoril je tudi pa doktor Hojzel. Se celo tukajšnji Streiter se je dal zapeljati, da je splezal na govorniški oder. On je svojim poslušalcem govoril o „mračnjakih" — Finsterlinge — Bog mu greh odpusti, saj res ne v£, kaj dela! Tudi naš „deutscher purgermeister" je nemški „šulverein" v svojem govoru hvalil. Za njega bi pa res dobro bilo, ako bi ga šulverein nekoliko lepše pisati naučil!
Od sv. Jurija ob južuej železnici. (Dr. Gustav Ipavič-eva svečanost.) Okolo 1. ure popoludne pričelo se je skupno kosilo ali banket, katerega se je udeležilo do 80 oseb, med temi je bilo blizo 30 kmetovalcev večinoma iz domače fare. Sedelo se je v dveh vrstah, katere ste bili na jednem konci zvezani s povprečno mizo. Vrsto napitnic je pričel odliko-vanec g. Dr. Ipavic na presvitlega cesarja, katera se je z burnimi „živijo" sprejela, godba pa je zaigrala cesarsko, katero so navzočni poslušali stojč; od zunaj pa so gromeli možnarji, da je odmevalo na široko. Drugi povzame besedo g. dr. Sernec, predsednik čitalnice celjske; v svojem daljšem govoru posegel je g. govornik nazaj v zgodovino, kjer je še roboval slovenski kmet, kjer se duševno in gmotno zatirani naš närod ni zavedal svoje narodnosti, svojih pravic. Stopili pa so na površje v javnem življenji nesebični, za blagor svojega naroda vneti domoljubi, kateri so nevedno ljudstvo podučevali z besedo in dejanjem ter mu bili pravi voditelji v vsakem obziru. Na slovenskem Štajerji govornik omenja več takih buditeljev, marljivih delalcev, ki so si tudi med ljudstvom pridobili spoštovanje in hvaležnost, med drugimi omenja rajnega Dr. Kočevarja;
med mlajše boritelje za narodno blagostanje pa govornik prišteva g. Dr. Gustav Ipavica, današnjega odlikovanca. spominja se njegovih zaslug, katere si je pridobil kot vrl zdravnik, njegovih milo donečih pesmic, ki se med narodom tako rade prepevajo, njegovo delovanje na kmetijstvenem polji, o sadjereji itd. je ne le v okolici, temuč široko okrog vsem dobro znano. Nadaljevaje naznanja g. govornik, da je čitalnica celjska z ozirom na te mnoge zasluge imenovala g. Dr. Gustav Ipavica svojim častnim članom, ter prečita in potem izroči odlikovancu v imenu čitalnice prekrasno izdelano „diplomo". Gromoviti „živijo" odobravanje z rokoploskom po vsej dvorani spremljalo je to slovesno izročitev lepega odlikovanja. Godba, napitnice, čitanje brzojavnih častitek menjavalo se je v kratkih prenehljajih G. Vučnik je potem nazdravil namestnijskemu svetovalcu g. Haasu, župnik vlč. g. Kreft nagovoril je napitnico sodnijskemu svetovalcu g. Luleku, namestnijski svetovalec g. Haas g. Ipavicu; vitez Berks je v daljšem govoru razvijal težnje po izvršitvi ravnoprav-nosti posameznih narodnosti v mnogo-narodnej Avstriji, ter napije ministerskemu predsedniku grofu Taaffe-ju, ki je prevzel nalogo ravnoprav-nost izpeljati pri vseh narodih mnogojezične Avstrije; ta napitnica se je z jako živo navdušenostjo sprejela in še posebno med navzočnimi kmetskimi gosti.	(Dalje prih.)
Politični ogled.
Avstrijske dežele. Državni zbor se^ je iz lesenjače, katero je znani nemški liberalec Šmer-ling dal zbiti, preselil v krasno novo palačo, kije stala veliko milijonov. Predsednik dr. Smolka v svojem nagovoru do poslancev je to omenil in želel, da bi se tam vselej v blagor Avstrije zborovalo- Finančni minister je potem proračun za 1. 1884 predložil: dohodkov bo 472 milijonov, stroškov 511, od katerih gre samo na nove železnice in v podporo vsied povodnji onesrečenej Tirolskej in Koroškej 32 milijonov, tudi za šolstvo se bode več potrošilo. — Ru-dolfovo železnico na Koroškem in Franc-Jože-fovo na Češkem nakupi vlada in bo leži tarife znižavala kmetijstvu in obrtnijstvu v korist.
—	Na dunajskem vseučilišči so nemško-liberalni dijaki tako nesramni, da razsajajo zoper vsakega nemškega profesorja, ki se količkaj Slovanom prijazen kaže n. pr. profesor Maassen, profesor Lorenz. Slednjega so skoraj tepli in tako žalili, da je zbolel. Konservativni listi tirjajo, da se ima takšim neredom konec storiti.
—	Na Štajerskem je veliko kmečkih občin na podlagi nove šolske postave tirjalo polajšav v obiskovanji šol. Liberalni okrajni šolski sveti so pa prošnje zavrgli. Na to se pritožijo občine pri ministerstvu in to je tem prav dalo; polaj-
žbe so dovoljene. — Hrvatski ban je imenovan grof Khuen Hedervari, madjaron z dušom in telesom, njegovi predstarši so tirolsko madjar-ske krvi, hrvatske krvi niti kaplje ne glešta. Ta mož, komaj 30 let star, sede se na stol hrvatskih banov, kjer so sedeli slavni Zrinjski, Jelačič. Hrvati so tega silno nevoljni. — Fml. Jovanovič hoče spletskega kapitana Kovače viča v Istro izbacniti, Kovačevič je pa narodnjak in narodni poslanci hrvatski ga branijo. — Železnica od Budimpešte v Novisad, Karlovec, do Zemuna in Mitrovice je dodelana'.
Vnanje (lržave. Ruski car je nemškemu cesarju pismo pisal, v katerem zatrjuje, da Rusija ne misli na vojsko, kar je starega Viljelma vidno razveselilo. Kmalu utegne tudi Rusija dobiti vstavo z državnim zborom in zbornico gosposko, kakorŠno mi imamo. — Nemški ce-sarjevič mudi se še na Španskem. — Zastran preteče francosko - kitajske vojske sklenil je Bismark vojne ladije odposlati, ki bi združene z ruskimi, angleškimi in ameriškimi varovale Evropce, stanujoče na Kitajskem. — Turški sultan se je Mahdija v osrednje j Afriki silno ustrašil, kajti ta namerava čez Rudeče morje mahnoti v Mekko in vse Arabe spuntati zoper Turke. Zato ponuja sultan egiptovskemu vice-kralju turških vojakov v pomoč zoper Mahdija. — Tudi Angleži so imeli z afriškimi zamorci prasko ter so 2 mesti zamorski ob Atlantiškem morji razdjali. — Francozi pošljejo 8t/00 mož na 32 ladijah v Tonking proti Kitajcem, kojih število se množi. Nedavno so ti Francoze na-pali po so bili tepeni, 200 Kitajcev je mrtvih obležalo. Ves svet je sedaj radoveden, kako se bo francosko-kitajska štrena razmotala.
Za poduk in kratek čas.
Slovenski kmet 1000 let pod nemškim go-spodstvom.
III. Od Karla velikega do Presmisla Oto-kara zgodilo je se Slovencem to, kar še danes britko dirne vsakega izmed nas: potisnili so nas Nemci nazaj do sedanje narodne meje, ki reže od Radgone nad Ari, Labod, Gospo sveto, Celovec, v Beljak na Koroškem Iztrebili so naše pleme na Švicarskem, Bavarskem. Predarl-skem, Tirolskem, Salcburškem, gornje- in spodnje Avstrijskem, pa še iz velikega dela Koroške in Štajerske. Od Premisla Otokara naprej stoji narodna meja nepremaknena z malimi izjemki. No pa res, s češkim kraljem Oto-karjem 1'remislom, ki je bil nekaj časa tudi štajerski vojvoda, začela se je Slovencem svi-tati prvič zarija bodoče bolje osode. Ta vladar je namreč začel meščanstvo nasproti grajščakom podpirati. Tudi je dal mnogim grajščakom roparjem grade razdreti, kar je prvič vbogemu
slovenskemu kmetu namignilo, da ne bode njegovo robstvo vekomaj trpelo, da tudi nemškim grajščakom in naselnikom utegne doteči jihov čas. Kralj Matjaž bil je ogerski kralj pa ni veliko manjkalo, da bi ne bil postal tudi štajerski vladar. Dosta, slovenski kmet si ga je za vselej zapomnil, ker mu je bil naklonjen ter grajščake brzdal pa tudi opominjal, naj z njim človeški ravnajo. Nekokrat je svoje pri-dvorske grajščake po mastnem obedu povabil v vinograd. Kralj sam sleče suknjo, vzame motiko in začne kopati. Jednako storiti ukaže grajščakom. Ti so potem za kraljem mahali z motikami trdo grudo in kopali, da so kar so-pihali. Potili so se, da so bili mokri kakor miši. Naposled zastavi kralj motiko, se obrne h grajščakom rekoč: glejte, tako težko prideluje kmet, kar vi tako lehko zapravljate; zato imejte usmiljenje z njim. Slovenski kmet pa si je kralja Matjaža dobro zapomnil. Preveč mu je pretresla otožno srce nepričakovana kraljevska blagodušnost. In glejte, čudo! Stotine let vsahneni vir pesenski zopet oživi in slavi kralja Matjaža v narodni pesni, ki pripada med najstarše, najlepše slovenske pesniške izvode.
Prvi izmed vladarjev iz prevzvišene hiše Habsburške pa se je za kmeta posebno začel zanimati cesar Maksimilijan. Rad se je spominjal tega, da so Habsburški grofi nekdaj plug imeli v svojem grbu in je toraj začel stan, kateri s plugom dela in skrbi za vse druge, bolje čislati in ga podpirati več, kakor vladarji pred njim.
Kakor je namreč Premisel Otokar podpiral meščane proti grajščakom, tako so Maksimilijan in njegovi nasledniki začeli braniti kmeta. Ta hramba bila je s prva le neznatna a čedalje obširneja in krepkeja. Maksimilijan dal je zapisovati v posebne javne knjige — urbarie — posestva grajščakov z vsem, kar imajo od kmeta tirjati po dosedanjej navadi. S tem je hotel^ zabraniti nadaljšnje preobla-gauje kmeta. Štajerskim slovenskim kmetom je še posebič dovolil, da smejo svoje vino vsak slobodno skrčmariti ali pa prodati kolikor le mogoče drago. To prej ni bilo dovoljeno, ampak grajščaki so kmetom vinsko ceno trdno nastavljali, draže ni smel nihče vina inam prodati. Njegov vnuk vojvoda Kari je kmetom dovolil puške imeti in preobilno zverjad streljati. Grajščakom pa je z ostrimi kaznimi se pogro-zil, če bi njihova zverjad kmetom preveč škode delala. To je grajščake precej včipnilo. Vendar še huje za nje bilo je posebno sodišče, katero je vojvoda v Gradci ustanovil, namreč: tajno svet-ovalstvo. To je dobilo pravico in nalog sprejemati pritožbe vsakega človeka zoper grajščake, tedaj tudi od slovenskega kmeta. Takšne naredbe so pa med kmeti hipoma pro-
budile nekšno zavest, spomin na pretekle bolj še čase. Začelo je med njimi vreti in kmalu jih napoti nepremislena naglost v trikrat poskušeno pun-taaje in upiranje proti grajščakom. Trikrat so se vzdignoli, posebno na slovenskem Štajerskem. a vselej bili so strahovito pobiti in od strani nemških grajščakov po nepotrebnej gro-zovitosti kaznovani.
(Dalje prihodnjič.)
Smešnica 49. Učitelj vpraša fantiča: zakaj so v koledarji nekateri dnevi rudeče barvani? Fantič, krčmarjev sin, odgovori: ker se take dni pogosto ljudje tepejo in še časih katerega ubijejo.
Razne stvari.
(Mariborska posojilnica) imela je Jo konca novembra 255.54-5 fl. 59 kr. dohodka, 215 831 gold. 96 kr. izdatka, toraj prometa 471.377 fl. 55 kr.
(Javno zahvalo) šolsko vodstvo Raz-borsko izreka slavnemu ravnateljstvu c. k. učiteljišča v Mariboru za doposlana razna semena.
(Za celjski gr a d) da se razpada varuje, dovolil je deželni odbor 200 fl.
(Zbrisali) so firme Janda v Radgoni in Matič pa Plicker v Celji.
(Iz Prekmurskega) ali iz Medjimurja prišel je kakih 25 let star človek v Muto pri Ljutomeru, se v konjski hlev Al. Žitkov skril, kder so ga mrtvega našli. Nad zatenjakom je bil sklan, bržčas v Ižekovcih ali Bakovcih.
(Odlikovan) je g. dr. Gerčar, okrajni sodnik v Mariboru z redom Franc Jožefovim, ker je sestavo novih gruntnih knjig prvi za-vršil.
(Prepozno tožil) je č. g. S. Sporn, ve-lezaslužni župnik Ormožki in toi'aj ni mogel zmagati zoper nasprotnike, ki so ga črnili zaradi njegovega domoljubja slovenskega. Žalostno pa je, da med nasprotniki narodnega duhovnika zraven mož: Dirmeier, Kada, Stam-mer, Delavnia in Seyfried nahajamo Slovence, n. pr. Martinca, Kmetica, Petovarja. Takšni nemškutarji so obžalovanja vredni.
(Obsojeni) v Celji so bili Jožef Medved 2 mesece v ječo, Jakob Ferž 2 leti, Blaž Mi-horko 15 mesecev, Franc Krašovic G let, J. Stuller, mozirski trgovec na 2 leti, ker je na ime svoje žene ponarejal menjice.
(Ubili) so v Gorici pri Jurkloštru drvarja Lukeža Lončarja.
(Močno žaloval) je mislinjski Poginjen, ki se Nemcem prišteva, da slov. graški šulve-rein pri slovenskih kmetih nič ne opravi in mu pametni Nemci tudi uže hrbet obračajo Ubogi Poglajen! Maček se je tudi solzil, ko mu je sosedova mačkica brco dala.
(V Slatini) nabirajo domoljubi doneskov, da kupijo ubogej dečici slovenskej obleke in učil. Slava! Čudno, nemčurjem pa ovo lepo delo ni po volji!
(Nesreče.) V Sesteržah je Andrej in Helene Koroščeve otrok v mlaki utonil, šiviljo Ano Dornikovo je vozač povozil pri sv. Petru v Savinjskej dolini, da so jo morali v celjsko bolnišnico spraviti.
(Tisočletni koledar), t. j. od 1. prosinca 1801 do 31. grudna 2800 izdelal je vodja c. k. cimentirovalnega urada, Emil Stork v Mariboru. Koledar je v veliki obliki v dveh barvah tiskan, se lahko na steno nabije in je zelo pripraven za urade, pisarnice, gostilnice itd. Milostljivi knez in škof lavantinski so se prav pohvalno čez to delo izrekli. Cena koledarju je 1 fl. in se dobi pri gori imenovanem založniku
(V mariborski čitalnici) bilo je v nedeljo večer prav veselo, ker je mnogo kmetov in gospodov se sešlo, med temi dr. Jož. Voínjak, Miha Vošnjak, oba dr. Prusa itd. Vršile so se zdravice in govori.
(Vrtinec) je ugrabil z drvami obloženi flos g. Morojev na Dravi pri sv. Ožvatu, trešil ob skalo in razdjal; flosar Janez Hozič je utonil.
(Pri sv. Petru) v Medvedovem dolu se je z vinom obloženi voz zvrnil in ubil hlapca M. Sabavovega.
(Sulvereinskemu prvaku) Nagelu se je baje v Hočah slaba godila. Brez mariborske garde bi ne šlo. Rekel je baje: noch eine solclie Versammlung und wir sind verloren.
(V Kamco) sta prišla dva privandravca iz Maribora in zvedela, da je g. kaplan na več iztisov „Gospodarja" naročen. Strašno. Jezna rečeta: dies muss man dem Bezirkshauptmann anzeigen und der Bischof muss den Kaplan iibersetzen.
(Brežiški policaj) M. Summberger je hotel nekega Brataniča ugrabiti pa ta mu je lice spraskal, ovratnik in plašč raztrgal in še v roko ugriznil.
(Ptujski domoljubi) so vabljeni in prošeni 13. dec. t 1. priti v Narodni dom na pogovor zaradi velevažnega predmeta.
(Za rajnim proštom) č. g. Sorčičem so v Kapeli pri Brežicah č. g. župnik s sosednimi duhovniki in dekanom obhajali 25. nov. lepe zadušnice. Bilo je mnogo ljudstva zbranega v podružnici sv. Trojice.
(Da vi ca ali difteritis) je pri Pov-šetu nad Slivnem Laške fare v 24 urah umorila od 8 oseb 5, med temi gospodarja. Dva mrliča so nesli iz hiše. ko tretja oseba umerje in četrta (gospodar) precej po sv. odvezi izdihne, čez eno uro umerje še eno dekle.
(Volitve) za okrajni zastop so v Slov. Gradci za velike posestnike 18. dec. Vsak narodnjak, vsak pošten Slovenec naj gre volit ter naj izbere 8 slovenskih korenjakov.
(Na kontrolni zbor) v Ormož pride iz Zagreba bogoslovec. Zupan mu zapiše v vojaške bukvice: „Anmeltung in nasch Agram, Obriž am 1. Oktober 1883. Franz Sallamun, Gr. V." Sam stotnik je bil nevoljen in menil: „So Einer sollte slovenisch schreiben, wenn er das Deutsche nicht versteht".
(Spremembe v Lav. škofiji.) C. g. J. Jurčič je prezentiran za župnika v Dramljah, č. g. Ant. Gorečan je provizor, č. g. B. Kuko-vič pa kaplan v Loki.
Loterijne številke:
VGradci 1. decembra 1883: 81, 42, 36,	43, 84
Na Dunaji „ „	20, 33, 67,	42, 34
Temesvar „ „	83, 79, 36,	84, 1
Prihodnje srečkanjo: 15. decembra 1883.
Rezilne strojelä slamo in krmo
rezajoče v vsakej poljubnej dolgosti, v 24 raznih velikostih, izdelujejo kot posebnost izvrstno in rabno ter pošiljajo točno z Dunaja
Pli. Mayfarth et Comp.
izdelovalci strojev. Wien, II. Praterstrasse 78.
Iščejo se izvedeni, zanesljivi agenti. Pre-kupcem se dovoli visok rabat. Ilustrovani ceniki se dopošljejo brezplačno.
Teto! puranov in kopov
kupi več stotin parov in plačuje po najbolj-šej ceni, in sicer 8., 10., 11. in 12. decembra t. 1.
Jos. Ilobič,
v Mariboru, Magdalenskem predmestji,
__Trieslerstrasse Nr. 10._
(2_2) V najem
daje podpisani svojo tik velike ceste stoječo pol ure od Središča oddaljeno krčmo, počemši od novega leta. Pogoji so ugodni Več pri posestniku samem.
v Vodrancih.	Anton Novak.
Podučiteljska služba
na trirazrednici pri sv. Urbani poleg Ptuja, IV. plačilnega razreda in prostoj izboj je izpraznena.
Prosilci nemškega in slovenskega poduče-vanja zmožni, naj svoje prošnje do 10. prosinca 1884 pri krajnem šolskem svetu sv. Urbana poleg Ptuja vložijo.
Okrajni šolski svet v Ptuji 9. novembra 1883.
Pivosednik:
3—3	Preniersteln.
Sini orpnista in mežnarja
na Polzeli se odda 1. aprila 1884. — Več pismeno ali ustmeno pri ondotnem cerkvenem predstojništvu.	(2-2)
ESSffl SM^ji^.....
C^uiiWi.nwuuttinnTOTOiltwiitraii
Imenik
jfs koristnih bukev, ki so po znižani ceni »B na prodaj v -T. Leonovi proda-jalnici papirja in zaloge tiskovin:
Hrana apostolska bogoljubnim dušam, dana po branji apostolskih listov in drugih bukev svetega pisma za nedelje in svetke; 2 dela, gr. 8. 1850. Hrana evangeljskih naukov, bogoljubnim dušam dana
na vse nedelje in zapovedane praznike v leti. Vsaka knjiga obsega dva dela in velja mehko-vezana 1 fl. 60 kr. Spisali dušni pastirji na spodnjem Štajerskem ; na svetlo dal Anton Slomšek, nekdanji kaplan pri Novicerkvi. Drugi pomnoženi natis.
))
spisal Ant. Slomšek.
OSgr Velja tnehko vezano SO t:r.

Laneni cvilih
za narejanje vreč ali žakljev za hmelj (torej ne iz jutne preje, ki daje hmelju neprijeten duh), prodava v najfinejšej sorti
Albert Tscliöp,
cvilihar, pošta Bielitz.
(Oesterreichisch Schlesien.)