Cefo LXVn
Mostnina plačana v gotovini,
V Ljubljani, v pefeK, 'dne 21. oktobra 1938
^fv. 243a	«•»!»
Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno % Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi ul. 6/111

WENEC
Cek. račun: Ljubljana š.t, 10.b30 jo 10.349 za inserate; Sarajevo šiv. 75fei. Zagreb str. 39.011, Praga-Dunaj 24.797
U pra v a: Kopitarjeva ulica šte.t.
Telefoni uredništva in uprave: 40-01, 40-02, 40-03, 40 04, 40-05 — Izhaja vsak dan zjntraj razen ponedeljka in dneva po praznika
Nov val oboroževanja
(Misli k monakovskemu miru)
Ko sla si francoski in angleški ministrski predsednik Daladier in Chamberlain po mona-ikovski konferenci, ki je dne 30. septembra narekovala Češkoslovaški odstop ene petine državnega ozemlja, pred francoskim in angleškim parlamentom oprala roke, češ da sta rešila svetovni mir, nista povsod naletela na odobravajoče razumevanje. Nikogar ni bilo, ki bi jima bil oporekal zasluge, da sta človeštvu prihranila grozote nove vojne. To je res. Toda vsi niso odobravali načina, kako sta mir reševala, in še vedno je ostalo odprto vprašanje, če morda nista Anglija in Francija imeli drugih, prav tako učinkovitih sredstev, s katerimi bi bili dosegli isti uspeh, pri tem si pa pred vestjo človeštva ohranili neomadeževauo čast, da sla držali besedo, dano mali državi. Čestitke, ki jima zdaj še prihajajo, postajajo tem bolj redke, čim bolj se oddaljujemo od tesnili dni na koncu septembra in čim bolj dobivamo pregled dogodkov, ki so takrat s strašno burjo drveli mimo Evrope. Zdi se nam, da prihaja za obe, za Anglijo prav tako kakor za Francijo, doba bolestnega prebujenja iz težkega sna, ko se s čustvi sramu nad storjenim grehom vedno bolj meša zavest, da ga je treba popraviti in da je treba storiti trdne sklepe, da se kaj podobnega ne bo več pripetilo.
Kakšen pomen naj bi pa sicer imel krik po pospešenem oboroževanju, ki je hkrati zgrabil amgleški in francoski narod, ko je v njegovih grlih komaj usahnilo hvaležno v zklikanjo, da je bil rešen mir s pomočjo češkoslovaške žrtve? Ali francoski in angleški narod, ali francoska in angleška vlada res ne vorjameta v trajnost ■monakovske mirovne pridobitve? Komaj so je angleški ministrski predsednik vrnil nazaj v l ondon in tamkaj navdušeno vihtel po zraku od Hitlerja in njega samega podpisano listino, v ^kateri si Anglija in Nemčija druga drugi obljubiljeia. da sc nikdar več no bosta, vojskovali. je že sledila seja vlade, na kateri so bili sprejeti dal jnosežni sklepi. Ustanovljeno bo po zgledu zadnje svetovne vojne novo ministrstvo /a narodno obrambo, katerega naloga bo, da združi v en sam zedinjen napor narod.no-ohrambne naloge ministrstva za industrijo, ministrstva notranjih zadev in ministrstva zadelo. Parlamentu bo predložen zakonski osnutek, s katerim hoče Anglija uvesti obvezno vojaško službo pn zgledu ostalih evropskih držav. Letalsko ministrstvo je dobilo nova zaupna navodila, da bo moglo zgraditi celo vrsto novih tovarn za letala in letalske motorje, tako da hi moglo v najkrajšem času razpolagati z no-. vimi tisoči in tisoči letal ter z novimi tisoči in tisoči protiletalskih topov. Vojna mornarica je dobila nalog, da zgradi celo vrsto bojnih odinic. Po deželi hodijo agenti vojnega ministrstva, ki nabirajo prostovoljce za pilotsko službo. Ves angleški narod je zajelo vojno vzdušje, iz katerega slišimo vedno bolj in bolj glasno klic po novem, mr/.lično hitrem oboroževanju. Čemu? Ali je torej res, kar so nekateri časopisi namigovali, da j e bila Anglija v zadnji evropski krizi zaradi tega tako ohlapna, ker se je zavedela na podlagi poročil vojnih strokovnjakov, da glasu diplomacije nc more podpreti z zadostno oboroženo silo, s takšno, ki bi protivniiku dala misliti in bi ga odvrnila od njegovih namenov? Ali je res, kar so časopisi poročali, da je nemški zunanji minister angleškemu veleposlaniku v Berlinu siru No-vilu Hendersonu, ki je na koncu septembra prišel k njemu grozit, da bo Anglija podprla Češkoslovaško, v obraz povedal, da toga nc verjame, ker ima točne informacije, da toga ne more storiti? Potemtakem je sedanje značilno novo razpoloženje v Angliji izraz splošnega spoznanja naroda in vlade, da jo bil mir v Monakovem drago kupljen in da bi bil mnogo cenejši, če bi bila Anglija pravočasno opustila sanjarjenje MacDonaldovega režima in bi si bila pravočasno oskrbela oboroženo silo, s katero bi bila v danem trenutku lahko mir branila brez prelivanja krvi. Kar je zamujenega, je treba popraviti. To govori iz vrvenja angleške javnosti in iz delovanju angleške vlade. Popraviti, in sicer hitro popraviti, ("as nc čaka. Churchill je ta novi val posnel v zgodovinske besede, ko je nedavno dejal: Strašna katastrofa se je zrušila na nas. Mi se moramo oborožiti, lega se vsi zavedamo. Anglija bo prevrgla stoletja staro izročilo in bo vpeljala obvezno vojaško službo za vso državljane. Anglija se bo z najhujšim naporom postavila na noge. loda orožje samo šo ne zadostuje. Podpreti ga jc treba s silo idejo. Ali jo to poziv na vojno? No, nikakor no. Nasprotno, to jo danes edino jamstvo, da so bo mir ohranil!«
Nekaj podobnega doživljamo tudi v I'ranči ji. Francoski narod ima proslav ila izročila o svoji časti, da bi bil mogel v hipnem navalu malodušja pozabiti, da september leta 1938 ni častno zapisan v njegovi slavni zgodovini. Kn so odzvenele oprav ičilno besede ministrskega predsednika Daladiera. sc jo Franciji vrnil pogled na resnično stvarnost. Stvarnost pa .jo ta, da Francija, zapeljana od fantaziranja ljudske fronto, ki je tri letn razkrojevala njeno narodno dušo, ni bila pripravljena, da bi bila mogla svojo besedo držati. Iz francoskega parlamenta prihajajo zdaj mučna razodetja: nimamo letal, nimamo letalskih tovarn, nimamo protiletalskih topov, vso jo zastarelo, vso manj vredno. Beseda diplomatov so ni imola na kaj »slanjati, da bi bila mogla rešiti čast države
Beck ni uspel
Podkarpatsko Rusijo so hoteli razkosati na 3 dele Romunski kralj nenadno povabljen v London
Bukarešta, '20. oktobra. TG. Francoska agencija tlavas poroča v Pariz, da sc razgovori med romunskim kraljem in poljskim zunanjim ministrom Bockom v glavnem stanu vojaških vaj v (ialacu niso tako končali, kakor jc Beck pričakoval. Komuni,ja je precej jasno izpovedala svoje stališče, da z nezaupanjem gleda na vsako možnost. ki bi njeno madžarsko sosedo povečala in okrepila, dokler iz Budimpešte ne pridejo jasna jamstva, da Madžarska večje moči nc bo izkoriščala proti Romuniji. Polkovnik Beck jo od svoje strani dajal zagotovila, ki naj hi Romunijo v tem pogledu pomirila. Toda romunski kralj jc bržkone obljubil polkovniku Berku, da, če Romunija ne bo podpirala svoje poljske zaveznice pri njenem stremljenju, da sc reši podkarpatsko vprašanje na radikalen način v korist Madžarske, vendar tudi nič 11 c bo storila, kar bi p oljsko vlado oviralo pri z a s I c d o v a 11 j u tega cilja. Poljska naj to vprašanje razčisti z velesilami, ki so na monakovski konferenci prevzele ureditev češkoslovaškega vprašanja. Zato, tako piše Havas, je tudi zolo težko prerokovati o bodočih odnosa,jih med Poljsko. Romunijo in Madžarsko, dokler no bodo objavljene dobesedno Reckovc ponudile in tudi jamstva, ki jih jc Madžarska voljna dali Romunom.
Na uradnem mestu potrjujejo, da je romunski k r a 1 j Karel s p r c j p I p o v n b i I o od a n g 1 e -5k p g a kralja, naj uradno obišče angleški kraljevski dvor, in da se ho povabilu tudi odzval. Romunski kralj potuje v Anglijo prihodnji mesec.
Budimpešta, 20. oktobra. TG. Associated Press javlja, da poljski zunanji minister svojega cilja v Romuniji le ni dosegel. Predložil je Romuniji 110 priključitev Podkarpatsko Rusije k Madžarski, marveč delitev te d p ž e 1 e v tri kose, med Poljsko, Madžarsko in Romunijo. Madžari so ta predlog z navdušenjem sprejeli, toda romunski kralj Karel se v triuriiPin razgovoru 7. Berkoni 1p ni dal omehčati, da bi sp za ta načrt zavzel, marveč jp bil polkovnik Bpck 1, lepimi besedami odpravljen, češ da Romunija nc bo storila ni-
česar, kar bi Poljski škodovalo in da ho Romunija sprejela rešitev, ki jo bodo prcdlozilp monakovske vplesilp.
Beck od Čehov
noče ničesar vec
Bukarešta, 20. oktobra. A A. DNB: V izjavi, ki jo je dal poljski zunanji minister Beck časnikarjem, je poudaril med drugim, da Poljska ne zahlpva nobenega ozemlja več od Češkoslovaške, da so odnosa ji nipd Varšavo in Prago sedaj sppt normalni in da jp odšel na željo poljske vlade v inozemstvo 2 namenom, da spozna stališča posameznih vlad glede na poslednje dogodke, in jp v ta namen najprej obiskal zavezniško Romunijo.
Zakaj se Poljska boji peščice Rusmov v Podkarpatju
Varšava, 20. oktobra. TG. Prave namene Poljske s Podkarpatsko Rusijo, ki se poljska vlada tako trudi, da bi jo odtrgala Češkoslovaški in jo priključila Madžarski — zaradi skupnih mej je odkril tukajšnji >W a r s z a vv s k i Dzion-11 i k N a r o d o v v«, ki piše: Poljska jp mnenja, da jp neobhodno potrebno, da dobi skupne mpjp z Madžarsko. Ka.jli mnogo bolje jp zanjo, da pride Poilkarpatska Rusija pod Madžare, kakor pa da začne igrali vlogo ukrajinskpga Piemonta in postane središče separatistične zarote za vsp Ukrajince, ki bi bilp naperjene predvsem proti poljskim koristim. Poljska zahteva skupne meje z Madžari s stališča svojih lastnih koristi.
(Tonili jo treba pripomniti, da živi v Pnd-karpatski Rusiji vsega okroglo pol milijona 1'kra-jincpv, medlem ko jih živi na Poljskem skoraj 7 milijonov. Poljska sp hoji. da up hi samostojnost pol milijona Ukrajincev vplivala razkrojpvalno na 7 milijonov Ukrajincev na Poljskem, kjer nimajo nohpne narodnostne zaščite in so izpostavljeni na črtnemu raznarodovanju.)
Monakovo -Varšava - Galac
Mrzlična pogajanja okrog Podkarpatsko Rusije
Praga, 20. okt. b. Živahna diplomatska borba se je razvila v zadnjih 24 urah oii meji češkoslovaške in Madžarske. To vprašanje je trenutno na višku interesov petih držav, ki so pogajajo v tej zadevi v Monakovem, Varšavi, Galacu in Budimpešti.
Eno izmed najvažneših posvetovanj je vsekakor 111 o n a k o v s k o, ki se vodi med nemškim zunanjim ministrom von Ribbentroponi in češkoslovaško delegacijo, ki jo vodi predsednik češkoslovaške vlade dr. Tiso. Pogajanja so trajala zolo dolgo in so bila tu in tam za kratek čas prekinjena. Najprej so se razgovori vodili v Fuhrer-hausu, nato pa v hotelu ; Štiri letni časi . Nemčijo so zastopali von Ribbentrop, generala Keitel in Bodenschacht ter Goringov adjutant. Za časa pogajanj jp bil von Ribclmtrop v stalni telefonski zvezi z državnim kancler,jpni Hitlerjem, preden pa so jc pričel razgovarjati s slovaškimi ministri, jo I m o 1 von Ribbentrop dolgo konfcrenco s Hitlerjem. Slovaški in podkarpalski ministri so dali von Ribbenlropu razumeti, da bodo zavzeli lojalno stališče do Nemčijo, pričakujejo pa, da bo ona zavrnila madžarske zahteve. Izidi snočnjih posvetovanj niso znani, dasiravno jo delegacija že ponoči zapustila Monakovo in so vrnila čez Avstrijo skozi Dunaj v Bratislavo, kamor je danes prispela.
Drugo središče važnih pogajanj pa jc Varšava, kamor jo včeraj z. letalom prispel zastopnik slovaške ljudske stranko in glavni urednik Slovaka S i d o r. On ima nalogo, da so seznani s poljskim stališčem in da obrazloži slovaško stališče do madžarskih zahtev. Sidor jo bil po prihodu sprejet od namestnika zunanjega ministra Szcnibocka in se še vodno mudi v Varšavi, kjer pričakuje povratka zunanjega ministra Borka iz Romunije.
Tret ja važna pogajan ja se pa vo i i jo v (> a -lacu, kjer prisostvuje romunski kralj Karel manevrom svoje armade in kamor je prišel poljski zunanji minister Beck. Sestanku kralja Karla in Borka pripisujejo velik politični pomen. Z zadovoljstvom so sprejeli tukajšnji politični krogi Bek-kovo izjavo, ki jo je dal romunskim časnikarjem, da Poljska z zasedbo tešinskih oblasti nima nobenih teritorialnih zahtev več in da bodo poljski odnosi s Prago odslej normalni. Z nezaupanjem pa spremljajo Bockovo delovanje glede madžarskih teženj na Podkarpatsko Rusijo. Značilno jo. da je istočasno, ko jp Bpck odšel v Romunijo, odpotoval v Budimpešto šef kabineta v zunanjem niinistr-
in njeno slovesno dane besede. Zato ni čudno, da jo tudi v Franciji, v katere zgodovini jo bilo do sedaj vsaka stran čisto, mirovni eksploziji ob zaključku monakovske konference sledila druga eksplozija vsenarodno volje po oboroževanju. To ni istovetno z gonjo za vojno. No, to je samo izraz spoznanja, du mora bili narod stvarno močan, enakovreden drugim. 00 hoče. da bodo za diplomatskimi mizami njegovo mirovno besedo spoštovali.
Navedli smo (Ivo značilni posledici zadnjih dogodkov. Iz njih je mogoče razbrati tudi njihovo pravilno oceno Za ono pa, ki imajo bistro oči. se v njih odkrivajo — sicer v šo nejasnih, skoraj bi rekli podzavestnih oblikah - nove smeri, po katerih sc bn razvijala zunanja politika Evrope.
stvn grof Lubionski. da vodi pogajanja r madžarsko vlado, kar jo dalo povod z.a razna tolmačenja.
Diplomatsko delovanje, ki se je v zadnjem trenutku razvilo okrog češkoslovaško-inadžarskega vprašanja, je potisnilo v ozadje vsa notranja politična vprašanja Češkoslovaške in v tukajšnjih političnih krogih z veliko nestrpnostjo pričakujejo nadaljnji razvoj dogodkov, ki bodo brez dvoma velikanskega pomena za nadaljnje življenje in oti-sloj že itak zmanjšane češkoslovaške republike.
Berlin, 20. oktobra. AA. DNB: O razgovorih slovaških zastopnikov 7. nemškim zunanjim ministrom je bilo izdano tole uradno sporočilo: Zunanji minister v. Ribbpnlrop je sprcjpl včeraj popoldne v Monakovem predsednika slovaške vlade dr. Tisa in ministra Dnrfunskcga. za njima pa notranjega ministra avtonomno podkarpatsko vlado Barčinskpga. Ti razgovori, do katerih jp prišlo na predlog praško vlado, zbujajo upanje, da bo nemško in italijansko posredovanje pripomoglo k rešitvi madžarskega vprašanja v CSR.
Varšava. 20. oktobra. A A. (Ilavas.) Vodja slovaške avtonomistične stranke Sidor. ki jo včeraj popoldne prispel v Varšavo, je imel snoči dva razgovora s pomočnikom poljskega zunanjega ministra grofom Szombokom, kateremu je razložil
K n p z A r s o 11 . »če kiip/.a namestnika Pavla, ki jp v Parizu umrl in kalorpga truplo bodo j»re-ppljali v Jugoslavijo, da bo počivalo v grobnici Karadjordjevicov na Oplencu.
stališče slovaško vlado in slovaškega naroda glede madžarskih zahtev. Poslanec Sidor ostane še danes v Varšavi, da so o istem vprašanju po-razgovori ludi /. zunanjim ministrom Beckom.
Praga. 20. oktobra. TG. Minister Dureanski se je iz Monakovega vrnil v Bratislavo, medtem ko jo minister Barčinski odpotoval neposredno v Prago, da obvesti vlado o razgovorih v Monakovem. V poučenih krogili menijo, da so ti razgovori razčistili položaj lak«, da ho mogoče zaeeti nora nrposredna pogajanja 1 Madžari.
CSR je odpovedala pakt s Sovjeti
Rim, 20. nkl. h. Iz Varšave poročajo, 6» i« čsl. posfanik v Moskvi izročil namestniku sovjetskega komisarja 7.a zunanje zaden Potjomkipu noto češkoslovaške vlade, s katero odpoveduje pakt o vzajemni pomoči, sklenjen 16. maja 193S med Češkoslovaško in sovjetsko Rusijo. V »oti poudarja čsl. vlada, da sprememba političnih in teritorialnih razmer sili ČSR, da se odpove svoji dosedanji organizaciji v zunanji politiki.
Spopad na češko-nemšhi meji
5 Cehov mrtvih
Berlin. 20. oktobra. TG. Nemški uradni poro-čpvalni urad javlja, da jo. (lavi prišlo na novi čpškn-npiuški inpji pri Ciskovicah južno od Tep-lilz-Srliiiuau na iipniškpni ozemlju 1I0 krvavega spopada mod Cehi in nemškimi obmejnimi četami, pri katerem .ie bilo na češki strani pot mrtvih, na neruski struni pa samo odoii lažje ranjen. Nemški vir pravi, da so jc spopad /.godil takole: Davi iikrog 10 uro jp vdrlo čez mejo kakšnih 50 Cehov, ki so hiti preoblečeni v vojake in ki so hoteli v Ciskovicah potrgali nemške zastave in Hitlerjeve slike. Nemški cariniki in obmejno vojaštvo so Čehe napadli 7 revolverji in puškami ter jih odbili, Pri toni jp padlo 5 Cehov. Takoj nato se jp sestala nomško-foška komisija, ki bo krvavi spopad preiskala in določila odgovornost zanj.
ft
Dunaj most nemštva proti jugovzhodu"
Zanimiva razglabljanja dunajskega lista
Na Dana u ustanove dijaško središče za jugovzhodno Evropo
Dunaj, 20. okt. TG. Tukajšnja »W i e n e r Z e i t u n g«, piše, da bo Nemčija v okviru svojega svetovnega pomirjevalnega delovanja prisodila Dunaju posebno poslanstvo, namreč naogo, da »oskrbuje jugovzhod« (Belrcimg des Siid-ostens). Do priključitve Avstrije k Nemčiji je bilo na Dunaju ustanovljenih cela vrsta mednarodnih organizacij — na pobudo vladajočega inozemstva in s tujo denarno pomočjo — s katerimi so hoteli vzgojiti tako imenovanega »avstrijskega človeka«. Te organizacijo pa so bile izrecno naperjene le proti nemški državi in njenemu vplivu. Nekdanja »domovinska ironta« in njena »Kulturna zveza« so bile s temi organizacijami v tesnih stikih. Danes pa mora Dunaj zopet postati »nemški most proti jugovzhodu«. Zaradi lega bo poslalo nujno, da se one mednarodne organizacije, ki imajo opraviti z jugovzhodom, podprejo in poživijo. To nalogo bo moral prevzeti Dunaj. Številne zveze, ki jih ima jugovzhod z Dunajem še iz časov avstro-ogrske monarhije, bo treba obnoviti in izkoristiti. Skoraj v vsaki južnovzhodni državi obstojajo odgovarjajoče organizacije, ki so si slavile nalogo, da bodo pospeševale negovanje stalnih stikov z Nemčijo. Ce sc bomo na njihovo pomoč opirali, se nam bo posrečilo, da bomo tudi na kulturnopolitičnem polju Nemčiji pripomogli do tiste veljave, do katere ima po svoji zemljepisni legi pravico. Nemška zunanja politika — odkar jo vodi narodni socializem — sc spioh rada poslužuje takšnih mednarodnih organizacij, izmenjavanja časopisja, medsebojnih obiskov in posebno iz-
menjave dijaštva. Delo v teh ustanovah bo šele uresničilo mednarodno pomirjenje.
List javlja nada jc, da bo nemštat tla i« na Dunaju ustanovila in organizirala veliko dijaško središče za vse dijake, ki prihajajo iz južnovzhodne Evrope. Gospodarski položaj Dunaja, ki obvlada vso južnovzhod-no gospodarstvo, bo nemška vlada še okrepila » tem, da bo Dunaju dala še kulturno politične naloge z ustanovitvijo posebnih kulturno političnih in zunanje političnih ustanov.
Nova čsl. zunanja politika navezana na Nemčijo
»Pfitomnost«, ki sc jc doslej odločno zavze-ni.- a za češkoslovaško o.ricntacijo s Francijo in Anglijo in jc 7. vso odločnostjo nastopala proti nemkemu narodnemu socializmu, objavlja med drugim ludi naslednje misli: Naši bivši zavezniki so nam povsem onemogočili, da še nadalje vodimo politiko prijateljstva z njimi, pa je tudi nc bomo vodili. Naša nova zunanja politika bo prikrojena sedanjemu položaju in bo upoštevala samo koristi naše države. Nemčija ie naš največji sosed in moramo sedaj najti »modus rivendi« t njim. Po septembrskih izkušnjah bomo iz političnih razlogov stali na skupni črti z Italijo in Nemčijo. Tudi na gospodarskem polju mora odslej Č«* koslovaška sodeiovaii z Nemčijo, kateri bo morala prodajati in od katere bo kupovala, toda ne idej, temveč samo blago.
Ataturkova bolezen
Kdo bo naslednik
Carigrad. '20. oktobra. TO. Davi je ministrski predsednik sklical vse ministre na pesret r pred-sednikore palač* Dolina Bagre. Na ministrski seji s* sbravnarali razne strari. ki so r *v»»l s predsednikom boleznijo. Po seji se »e ministri odpeljal) r Ankaro. Nobeno poročilo ni bilo izdano o sklepih, ki so bili sprejeti. Medtem k« se ministri zasedali, so zdrarniki izdali uradno poročilo o zdravstvenem stanja Ataturka, t katerem pravijo, da se je bolezen predsednik* rahlo obrnili na bolje.
V	Carigradu so t veljavi strogi policijski ■krepi, ki prepovedujejo vsako zbiranje ljudstva. Med ljudstvom se je takoj, ko so ministri odpotovali ▼ Hajdar paša. da se vrnejo v Ankaro, raznesla Test, da je treba pričakovati oznanila predsednikove smrti, češ da je vlada odšla ▼ Ankaro zaradi tega, da bi tamkaj mogla takoj skupno s skupščino ukreniti vse potrebno glede nasledstva. Na tozadevna vprašanja so oblasti odgovorile, du so zdravniki izdali uradno poročilo o predsednikovi bolezni.
Carigrad. 20. oktoty-'a. A A. Anatolska agencija: Zadnje poročilo o zdravju predsednika republike Kemala Ataturka je bilo izdano danes dopoldne ob 10. Poročilo pravi, da je bolnik prebil noč dobro, živčevje se je umirilo, utrip žile znaša 102. dihanje 20. a temperatura 36.8. Splošno bolnikovo stanje se je obrnilo na bolje.
V	zvezi z nasledstvenim vprašanjem poročajo i* Carigrada: Dobro poučeni so mnenja, da je Ataturk določil tri osebe, izmed katerih naj skupščina izbere predsednika republike. Te tri osebe so: 1. sedanji turški veleposlanik v Londonu F e t i Bej, 2. sedanji vrhovni poveljnik turške armade maršal Tevfik Fetzi Č a k m a k in H. bivši ministrski predsednik general I % m e ♦ 1 b e n i. Ker pa zahteva ustava, da izbere skupščina predsednika republike iz svoje srede, Feti Bej ne bi prišel v poštev. Ker je maršal Cakmak kandidaturo odklonil, preostaja samo še Izmet Ineni, ki se nahaja že nekaj dni v Carigradu. Nekateri se navdušujejo tudi za sedanjega ministrskega predsednika Dželal Bajarja. drugi pa za tajnika narodne stranke, sedanjega notranjega ministra S u k r i K a f o.
90 renjenNi pri tramvajski nesreči
Milen, 20. oktobra. AA. Štefani: Zjutraj je prišlo do trčenja dreh tramvajev, ki sta bila polna delavcev. Nesreča jo zahtevala okrog SO ranjenih, od katerih j« eden it podlegel. Oba trum-vaja sta popolnomn razbita.
V Moskvi se zaprli pref. Schmidta
Stockholm, 20. oktobra. AA. Štefani: Tu se trdi, da so sovjetske oblasti aretirale in zaprle v Moskvi slavnega polarnega raziskovalca Schmidta, in sicer na tožbo Papanina zaradi nemarnosti v upravljanju oddelka za polarno raziskovanje. Ta vest je zbudila veliko pozornost predvsem zaradi tega, ker je Schmidt znan izza ekspedicije, ki je preteklo leto rešila Papanina in njegove tovariše z ledenih plošč, ki so se začele tajati.
Hitler t Linzti
Dunaj, 20. oktobra. AA. Reuter: Snoči je prišel v Linz nemški kancelar Hitler in bo že skoraj odpotoval v one sudetske kraje, ki meje na bivšo Avstrijo.
Italijanski prostovoljci so se vrnili
Neapelj, 20. oktobra. AA. Štefani: Sprejemu italijanskih prostovoljcev, ki so se danes vrnili iz Španije, so prisostvovali kralj in cesar Emauel, prestolonaslednik Umberto, vojvoda in vojvodinja D'Aosta, kardinal Ascalezi, minister Ciano, minister Starace in druge ugledne osebnosti. Ko so se italijanski prostovoljci izkrcali, so defilirali mimo častne tribune, na kateri se je nahajal kralj in cesar Viktor Emanuel. Po končanem mimohodu je kralj in cesar Emanuel poklical na častno tribuno generala Bertia, poveljnika italijanskih prostovoljcev, ki so se bili izkrcali, ter mu pri tej priliki čestital k hrabrosti italijanskih prostovoljcev.
Volitve v Franciji?
Parts, 20. oktobra, b. V poučenih krogih trdijo, da je francoski ministrski predsednik Daladier sklenil razpustiti zbornico in razpisati nove skupščinske volitve. Končni sklep o lem vprašanju bo Daladier v kratkem storil.
Sporazum združene opozicije slabo deluje
Nevolja nad dr. Kramarjem, ki je pokazal svojo »nacionalno
Relerad. 20. oktobra, m. Zaradi volilnih pri- sem samo zaradi p
stran
Hankov bo padel vsak čas
Bliskovito prodiranje Japoncev proti Kantone
Honkong, 20. okt. TG. Japonske predstraže so prišle do Čengkantunga, ki leži kakšnih 40 km vzhodno od Kantona, Japonsko prodiranj« je tako bliskovito, dn žirežni in orožni prevoz sploh no more več slediti prodiranju motoriziranih oddelkov in pohote. Davi so morali z letali prenesti potrebni živež za prodirajočimi Japonci, ker bi jih drogi transporti ne dosegli teč.
Z bojišča pri Hankovu poročajo, da so zadnje obrambne črte tako rekoč že padle. Japonci prodirajo proti Haakovu na obeh obalah reke Jangce in »o dosegle že mesto Jangsin, medtem ko je mesto Tafek tik pred padcem.
Tokio, 20. oktobra. TG. Uradna agencija Do-mei poroča, da so japonske čete nocoj prodrle do 20 km pred Kanton. Popoldne so namreč predrle kitajsko obrambno črto pri Cengšengu, kar jim je odprlo pot proti Kantonu. S srednjekitajskega bojišča poroča ista agencija, da so Japonci pri Hankovu v teku današnjega dne napredovali za 18 km in se nahajajo sedaj še 110 km daleč od Hankova.
Vojaški krogi so prepričani, da bodo japonske čete v prihodnjih dneh zavzele tako Hankov kakor Kanton.
• • * »
KrVave borbe po Jeruzalemu
Angleške vojaštvo bo »očistilo« staro mesto
Jeruzalem, 12. oktobra. A A. Reuter: Preiskava v starem mestu, ki jo opravlja policija, bo trajala najbrž nekaj dni. ker so se uporniki zatekli v mnoge skrite prostore in tajne podzemske hodnike. Oiščpnje v tem delu mesta je zelo otežkočeno, ker so stopili v borbo s policijo tudi prikriti Arabci. ki jih na zunaj ni mogoče ničesar osumiti. Včeraj do petih popoldne so bili ranjeni trije angleški vojaki, medtem ko je bilo ubitih osem Arabcev, ter ranjenih 18. V bojih je včeraj sodelovala tudi neka Arabka, ki je izgubila življenje.
Nove vojaške oblasti v Palestini ne smatrajo tu tu obsedno stanje. Prvi proglas vojaškega poveljnika Jeruzalema generala 0'Conora so trosila nad mestom letala. V njem poziva poveljnik vojske meščane, naj ne zapuste domov, dokler se vrši preiskava. Odkar so čete zasedle staro mesto in obkolile džamije ter židovske in krščanske molil-nice, je bilo čiščenje severnovzhodnega dela mesta izvršeno z uspehom in brez posebnega odpora. Čete so zasedle tudi arabski del mesta, ker so se zbirali arabski uporniki. S strehe vladne zgradbe je Reuterjev dopisnik opazoval dramatični potek borb s prikritimi uporniki, ki so bežali celo preko streh, da se skrijejo pred vojaškimi četami na dvoriščih starih hiš.
Zgodaj zjutraj so angleške čete nadaljevale svoje operacije v starem delu Jeruzalema. Medlem
ko oddelki čet zažujejo obroč okrog tega dela mesta, da bi preprečili beg upornikov, pa posamezni oddelki preiskujejo ogromne podzemske prostore in hodnike utrjenega dela mesla ter Salomonovega hrama. — Treba je omeniti, da vežejo podzemski hodniki zgradbe Haram šerifa z antičnimi zgradbami, ki se nahajajo več kilometrov izven Jeruzamela, ziasti pa na obali Mrtvega morja. Angleške čete hočejo pretrgati zvezo med uporniki v Omarovi mušeji in zunanjim svelom. V teku noči je bilo izvršenih več napadov, zlasti pa v judovskem delu na severni strani Jeruzalema. Policija pa je te napade odbila ter so uporniki imeli hude izgube.
Jeruzalem, 20. oktobra, b. Arabski uporniki so nakopičili v starem delu mesta velike množine hrane in municije. Angleška policija je uvedla ostro preiskavo ter razkrinkala razne skladišča. Ponoči pa so pristaši teroristov in sami uporniki pričeli vojni material in hrano po tajnih hodnikih nekaterih mošej spravljati izven mesta v pokrajino. Britanske čete bi imele brez dvoma velike izgube, ako bi se Arabcem posrečil napad, k sreči pa so arheologi odkrili tajne hodnike, ki bi igrali zelo veliko vlogo v borbah. Angleška oblast bo kmalu priredila veliko vojaško parado ter pokazala svojo vojno silo Arabcem, kar bo bržkone nanje precej porazno vplivalo.
Laž ima kratke noge
Poročali smo. da je Nikolaj Uzunovič povabil k sebi nekatere svoje prijatelje na sestanek, kjer so govorili o zvezi JNS z združeno opozicijo in jo obsodili. Včerajšnje »Jutro« in za njim »Narod« to naše poročilo zavrača pod debelim naslovom Sestanek pri U/.unoviču, ki ga ni bilo«. Navaja, da pri Nikolaju Uzunoviču ni bilo nobenega takega sestanka in da so vse vesti o leni »od početka do kraja izmišljene.. Kakor že v mnogih drugih zadevah, se je »Jutro« tudi v tej po svoji navadi zlagalo. Ujelo se je takoj v naslednjih vrsticah omenjene notitfe, kjer pravi, da ^nobeden izmed udeležencev izmišljenega sestanka ni dal take ali slične izjave«. Nato govori o »enem izmed udele-žencer tega sestanka-, in ob koncu o »Tečini udeležencev tega dozdevnega sestanka^. V lem se dovolj zrcali »Jutrov« način poročanja, ki pravi, da sploh nobenega sestanka ni bilo, in celo trdi, da je Nikolaj Uzunovič tako sporočil tudi predsedstvu JNS, v isti sapi pa govori o udeležencih sestanka. Kaj je »Jutro« zavedlo k temu igranju z besedami, nam je nepojmljivo, morda je računalo, da bo le »upalilo«. ali pa zgolj na to, da se more tolažiti, da »večina? udcleiencer 7. JNS nima ni-kake zveze.
Kako krepko se je j Jutro« zlagalo v nerazsodni gorečnosti, da zavrne Slovenčevoic poročilo, naj dokažemo tudi po poročilih »Vremena«, ki pravi, da so se imenovanega sestanka udeležili: Vlada Miletič iz Soke Banje, Dragic Selmič iz Prokup-Ija, Aleksander Dodič iz Trstenika, Živojin Sleva-novič iz Zilkovca, Jordan Cvetkovič iz Niša. Dimitrij Ilidžanovič iz Niša, Matija Popovič iz Tuzle, Vnso Glušac, Svetozar Tomič, Branko čorbič iz Raške, Jovan Altiparmakovič iz Ritolja. senator jovan Aleksič. Dobra Jovičič iz Prištine in še nekateri drugi. Vsi udeleženci sestanka so izrazili prepričanje, da je JNS napravil« veliko napako, ko je šla v zvezo z združeno opozicijo. Uzunovič pa je svoje goste ob sestanku poeval, naj ae ne
Belgrad, 20. oktobra, m. Zaradi volilnih priprav za bližnje poslanske volitve je potovalo več ministrov v svoje volilne okraje, kjer prirejajo s svojimi somišljeniki sestanke ter jim dajejo navodila za nadaljnjo politično delo. Tako se mudi prosvetni minister Magaraševič v Liki, minister Voja Djordjevič pa obiskuje posamezne okraje v bivšem požarevačkem okrožju, iz Bosne se še tudi ni vrnil minister za gozdove in rudnike Kujun-džio. Tudi v šumadijo je odšlo več ministrov, med njimi minister za pošte. V Vojvodini je obiskal več okrajev minister za kmetijstvo. Tudi bivši predsednik narodne skupščine čirič je bil že ponovno v svojem okraju v Sremskih Karlovcih in Novem Sadu, kjer je imel preteklo nedeljo tudi shod. JRZ bo v kratkem začela prirejati shode, na katerih bodo govorili tudi člani kraljevske vlade. Govor bodo imeli tudi predsednik vlade dr. Stojadinovič in oba podpredsednika stranke, notranji minister dr. Korošec in minister za promet Spaho.
Vodstvo stranke je z dosedanjim delom svojih organizacij v notranjosti države prav zadovoljno. Od povsod poročajo, da so se strankini pristaši strastno vrgli v volilno borbo ter posamezni okraji naravnost med seboj tekmujejo, kateri izmed njih bo priboril predsedniku dr. Stojadinoviču in stranki lepšo zmago.
Izvenskupščinska opozicija se še nadalje med seboj prereka glede števila kandidatov, ki jih ima toliko, da bi jih lahko izvažala. 2e samo srbijan-ska izvenskupščinska opozicija ima toliko »šefov in prvakov«, da niti za le ne bo dovolj okrajev. Tej feti »šefov in prvakov« iz opozicije se je pridružila še armada samih generalov JNS. Tako se bodo te odmrle politične veličine klale med seboj kljub sporazumu še nadalje na terenu.
Zaradi prenapolnjenosti s kandidati v srbskih okrajih so nekateri srbijanski opozicionalci pričeli zaljubljeno škiliti v.posamezne hrvaške in mešane hrvatsko-srbske okraje. Tako je Miša Trifunovič kar čez noč vzljubil Podonavsko Slatino ler je zaprosil dr. Mačka, naj bi mu odstopil la okraj in mu v njem omogočil solo kandidaturo. Dr. Maček je Trilunovičevo prošnjo, ne da bi o njej sploh kaj razmišljal, že vnaprej odklonil, ker hoče imeti v svojih okrajih svoje kandidate in v tem oziru ne pozna sentimentalnosti. Iz Zagreba poročajo, tla ho dr. Maček vsakemu kandidatu, ki sa bo določila kakršnakoli politična skupina, ki se politično veže z njim, postavil svojega protikandidata ter ho svoje ljudi tudi pozval, da bodo morali voliti samo njega. Tako bo imel protikandidata tudi znani Jovo Banjanin, ki sam sebe smatra ne samo za največjo politično veličino JNS, temveč tudi vsega našega političnega življenja. V-Šibeniku bo kot njegov protikandidat nastopil član bivše HSS.
Politična javnost v Belgradu se za izvenskup-ščinsko opozicijo dosti ne meni. Pozornost vseh je bolj usmerjena trenju med JNS zaradi političnega sodelovanja z izvenskupščinsko opozicijo. V JNS se zaradi lega sodelovanja notranji razkroj širi z neverjetno naglico. Komaj je vodstvo stranke, ki v svoji zaslepljenosti in politični sovražnosti do vsega. kar je le malo v zvezi s sedanjo vlado, na Kra-merjev predlog sprejelo sklep za politično sodelovanje 7. dr. Mačkom in izvenskupščinsko- opozicijo, so se že pričeli od vseh strani javljati protesti in grožnje za izstop iz stranke zaradi breznačelnosti strankinega vodstva. Najprej so se oglasili Uzuno-vičevi ljudje, ki še niso poravnali z Živkovičem, dr. Kramerjem in pofovei računov ter so na ves glas poudarjali, da jc ta politična kupčija prišla
sem samo zaradi popolne nesposobnosti Zivkoviča, zaradi česar je v stranki prevladal Kramerjev vpliv, katerega delajo tudi odgovornega za sklenitev političnega sodelovanja JNS z dr. Mačkom. Zato je po izjavi tukajšnjih političnih krogov dr. Kramer pokazal pravo nacionalno« stran. Srbi se temu niti dosti čudili niso ter so izjavili, da je kaj takega zmožen napraviti samo on, ki so ga ze davno smatrali za veliko nesrečo v stranki. Z Uzu-novičevimi ljudmi se je dvignil tudi dr. Svetislav Popovič, bivši minister, ki je vsa leta politično deloval v zemunskem okraju. V znak protesta zaradi političnega sodelovanja JNS z dr. Mačkom je poslal Živkoviču pismo, v katerem ga obvešča, da izstopa iz političnega odbora. Dr. Popovič je, kakor smo že poročali, bil Kramerjev osebni in ne samo politični prijatelj. Iz Popovičeve okolice so se danes čule vesti, da dobiva Popovič od uglednih pristašev iz vseh strani pisma, v katerih odobravajo niegovo stališče. Dr. Popoviču je sledil dr. Audo Hasanbegovič, svoječasni politični nasprotnik dr. Spaha. Iz Bosne poročajo tudi, da bo dr. Hasan-begoviču sledilo še več drugih članov JNS, ki so odločno proti sodelovanju z izvenskupšinsko opozicijo, tako Šuvrija Kurtovič in dr. Vasa Glušac, pred temi pa je to storil že dr. Krulj.
Najzanimivejša jc bila včerajšnja seja banovinskega odbora JNS v savski banovini, kateri je predsedoval Jurij Demetrovič, bivši minister. Na zasedanju ožjega glavnega odbora JNS v Belgradu je Jurij Demetrovič odločno nastopil proti političnemu sodelovanju JNS z izvenskupščinsko opozicijo. Njegova takratna izvajanja je podprlo več članov tega odbora iz Hrvaške. Belgrajski opozicijski krogi so zaradi takratnega Demetrovi-čevega odhoda v Zagreb pričakovali in bili prepričani, da se Demetrovič nc bo kar tako sprijaznil s sklepom vodstva stranke. Demetrovič v resnici ni miroval ter je v Zagrebu sklical najprej sestanek mestnega odbora, za naslednji dan pa sejo banovinskega odbora. Ta 6eja je bila včera) v Zagrebu in je trajala dopoldne, popoldne in pozno v noč. Na sestanku se je razpravljalo samo o vprašanju skupnega političnega nastopa JNS z dr. Mačkom. Sestanek je vodil predsednik Jurij Demetrovič, ki je imel ob tej priliki tudi daljši govo.r o politični situaciji ter o položaju, ki je nastal za JNS po sklepu vodstva stranke, po katerem bo JNS pri decembrskih volitvah nastopila skupno z dr. Mačkom. Jurij Demetrovič je ta politični dogovor najodlo.čnejše obsojal in izjavil, da bo zaradi tega izvajal konsekvence. Nato so se vrstili govorniki drug za drugim ter so se po vrsti izjavljali proti skupnemu nastopu JNS z opozicijo.	.
O sklepu banovinskega odbora, s katerim obsojajo skupen nastop z dr. Mačkom, je banovin-ski odbor poslal obvestilo glavnemu odboru stranke. Sestanek banovinskega odbora je bil končan snoči ob 10. Gotovo je, da bo Jurij Demetrovič izvajal konsekvence zaradi političnega sodelovanja JNS. z dr. Mačkom in bo izstopil tako iz glavnega odbora JNS, kaor tudi iz stranke same. Gotovo je tudi, da bo Demetroviču sledilo še več drugih članov, kar je pa seveda še odvisno od pogajanj, ki so v teku. V soboto bosta prispela v Belgrad zastopnika Demetroviča, bivši minister dr. Lavo-slav Hanžek in bivši poslanec Josip Cvetic ter bosta naprosila za sprejem pri predsedniku vlade dr. Stojadinoviču. Demetrovičeva skupina, ki bo izstopila iz JNS, zahteva zn svoje sodelovanje in za vstop v JRZ dva zanesljiva poslanska mandata v Liki in dvn v Zagrebu, v vladi pa enega ministra. Kakor je iz tega razvidno, se je politična kupčija pričela na veliko.
opredeljujejo, dokler jih ne obvesti o svojem dokončnem sklepu, ki jim ga ho sporočil na prihodnjem ponovnem sestanku, na katerem bo poleg zgoraj navedenih povabil še mnoge druge svoje somišljenike.
Tak je bil torej sestanek pri Uzunoviču. o katerem »Jutro« na res glas vpije, da ga ni bilo in da »o vesti o njem iimišljene. Sedaj si pač lahko mislimo, koliko so vredna »Jutrova« sicer tako samozavestna poročila, kadar gre za JNS.
Kandidat Sarajeva — Jeftič ea dr. Mačkovi listi
V Sarajevu je bil na zborovanju zastopnikov JNS iz občin sarajevskega okraja za kandidata sarajevskega okraja izbran Bogoljub Jevtič, predsednik ministrskega sveta v pokoju in bivši poslanec. Jevtič je kandidaturo 6prejel. Nastopil bo na listi dr. Mačka in ne več na svoji listi kakor pr..' tremi leti. Poročila iz S najeva pravijo, da je na račun le zveze na.stalo že toliko okusnih in neokusnih šal, kakor še ob nobenem političnem pojavu pri na«.
Kolike kandidatnih list bo
Po najnovejšem notranjem razvoju med posameznimi političnimi skupinami, ki se pa šc ni ustavil, bi mogli za volitve I J. decembra imeli štiri kandidatne lisic: JRZ, združena opozicija, Uzunovič z Demetrovičem in Božo Vlak-simovičem. in Ijotič. /, združeno opozicijo jo en del JNS, drugi del, ki ne more delati lakih političnih skokov, bi se pa pridružil izunovieit. Božo Vltiksimovje /e pri volitvah "S ni»i« 1915 nastopil s svojo listo. I jotič pa pri tem računa n« pristaše svojega ..Zbora«,
Minister Cvetkovič v propagandnem odseku JRZ
Belgrad, 20. oktobra, m. V propagandnem odseku, ki ga je na svoji junijski seji ustanovil glavni odbor JRZ. je predsednik tega odseka, minister za socialno politiko in ljudsko zdravje Dragiša Cvelkovič, sprejel časnikarje in jim obrazložil vzroke, ki so dovedli stranko do ustanovitve lega odseka. Minister Cvetkovič je dejal, da je triletno dosedanje delo stranke in vlade tako, da se ga ni treba prav nič sramovati, še manj pa ga je treba prikrivali. Sedanja vlada sploh nima ničesar prikrivati pred javnostjo, ker je bilo njeno delo pošteno ler je lahko vsakomur tudi vidno. Propagandni odsek doslej dela štiri mesece in je o dosedanjem strankinem in vladnem delu izdal več brošur. Nato je minister Cvetkovič v daljših izvajanjih najprej orisat dosedanje delo JRZ in kraljevske vlade. Dejal je, da je stranka dosledno vztrajala na postavljenem programu in je imela vedno iste poglede v notranji in zunanji politiki, prav lako tudi na razna gospodarska in socialna vprašanja.
Dosledno je stranka izvajala svoj program ludi zaradi lega, ker je prepričana, da je pol. ki jo hodi, edino pravilna. Zaradi te svoje dosledne politike je bila tako stranka kakor tudi vlada od vseh slrani napadana. Minister Cvetkovič je tukaj predvsem omenjal strahovite napade JNS na sedanjo vlado v skupščini in senatu zaradi njene pomirljive zuijanje politike. JNS je sedanjo vlado zaradi njene pomirljive politike nasproti Hrvatom, da bi se dosegli znosnejši odnosi, grajala v obeh zbornicah in ji očitala, da s lako politiko vodi državo na avanturistično pol, da je avtoriteta državne oblasti padla pod ničlo, da se rušijo temelji države in podobno. Vlada se teli napadov in groženj niti malo ne boji ler je dosledno nadaljevala svojo politiko. Tako so se lahko vsi. ki so jo napadali, sami prepričali, da je država oslala, da vlada red in da se v državo vrača blagostanje. • IRZ je na lo svojo dosledno politiko lahko ponosna in se lahko z njo zares ponaša.
S političnim sporazumom JNS in s skupščinsko opozicijo se je minister Cvetkovič obširno bavil ter je po,udaril, da jc politična pcrturbacija zadnjih dni naravnost presenetljiva. JNS enkrat skoči za 180 stopinj na eno slran, drugič pa se vrže za 180 stopinj na drugo stran. To pa nc zaradi tega, da bi dosegla kakšne politične cilje, temveč zgolj iz kljubovalnosti. sovraštva in zlobe. Naša dosedanja vlada pa laiikči mirno izjavi, da hodi ločno ono pot, ki (ijodi do cilja. Sedanja vlada je vedno delala na lo, da pride do sporazuma « Hrvati in tudi v bodoči ne bo storila nič, najmanj, da bi uporabljala silo. da bi se spremenilo sedanje politično stanje na Hrvaškem.
Ob smrti kneza Arsena v Belgradu
Belgrad, 20. okt m. Zaradi smrti kneza Arsena so vsa državna in samoupravna poslopja v Belgradu razobesila državne zastave na pol droga. Tudi zasebne hiše so pričele obešati črne zastave ter se lako prestolnica zmerom bolj ovija v žalost za umrlim knezom.
V sahorni cerkvi jp bila danes za umrlim knezom žalna služba božja, ki jo je daroval patriarh Gavri.Ok
Ljotič gre na volitve s svojo listo
Iz tajništva glavnega odbora Ljotičevega »Zbora« je izšlo sledeče poročilo,: »Predsednik Jugoslovanskega ljudskega gibanja »Zbor«, tovariš Dimitrij Ljotič je po posvetu z odborom »Zbora« sklenil, da pri volitvah 11. decembra t. 1. nastopi samostojno s svojo listo.«
Iz JNS beže
Svetislav Popovič, član političnega odbora JNS in velik prijatelj dr. Kramerja, je izstopil iz tega odbora. Svoj izstop je utemeljil v posebnem pismu, ki ga je naslovil na predsedstvo JNS in v katerem pravi, da ne mara nositi odgovornosti za zvezo JNS z združeno opozicijo, ki je bila sklenjena daleč preko tistih mej, o katerih se je prej govorilo v vrstah in odborih JNS.
Iz JNS je izstopil tudi Milan Popovič, katerega pa je vodstvo, ki je od nekod izvedelo za njegovo namero, pravočasno izključilo, da bi ga prehitelo.
Bivši minister Avdo Hasanbegovič je javno obsodil politično prodajanje, v kalero se je spustilo predsedstvo JNS; pričakovati pa je, da bodo v istem smislu podali svoje izjave tudi Šukrija Kurtovič, dr. Vaso Glušac, Vasa Jovanovič in še mnogi drugi.
Osebne novice
Belgrad, 20. okt. m. Z odlokom prosvetnega ministra so prestavljeni naslednji učitelji (-ice): čič Ivana iz Bahovcev v Dagležovje, šeme Roza iz Daglešovja v Pišece, Čurman Ana iz Btuko-vice v Sebelovce, štular Angela iz Sv. Trojice v Bukovieo. Ostrovršnik Feliks iz Središča v Trebnje, Šurla Marija iz Dvora v Toplice, Bra-iitia Branka iz Pečic v Čatež. Pctrič Elizabeta iz Žiškov v Črenšovce, Divjak Slanislav iz Krasne v Domžale, Mat.kovie Matilda iz Podove k Sv. Ani. Kučan Koloman iz Fokovcev v Križev-cc, IIari Devež iz Križevcev v Fokovce, Navratil Anka iz Radakovičcv v Plešivec (savska banovina). Ruter Ivan iz Razbora k Sv. Andražu. Jerneje Marija iz Dobja v Jarenino.
Novi jugoslovanski poslanik sprejet pri Horthyju
Budimpešta. 20. oktobra. AA. Državni upravitelj Horlhy je danes opoldne sprejel v svečani avdienci novega jugoslovanskega poslanika v Budimpešti Svetozarja Rašica, ki mu je ob tej priliki izročil svoja poverilna pisma. Regent Hor-lhy je nato ostal dalje časa v prisrčnem razgovoru z našim poslanikom. Poslanika Rašica je spremljal v avdienco k državnemu upravitelju njegov osebni adjutant korvetni kapitan Solc. V posla-nikovem spremstvu pa je bilo tudi celokupno osebje našega poslaništva na čelu s svetnikom Milanom Stefanovičeni in vojaškim atašejem majorjem Dragotinom Miškovičem. llorthyjev adjutant je po avdienci spel spremil našega poslanika do poslopja poslaništva.
Zagrebška vremenska napovedi Topleje in oblačno.
Na grobu kardinala Jakoba fcije
kot dr. Rozman, ljubljanski stolni kapitelj in številni duhovniki so se na Sv. Gori poklonili spominu velikega kardinala
Ob stoletnici rojstva bivšega ljubljanskega knezoškofa in goriškega kardinala Missie so zastopniki duhovnikov ljubljanske škofije v sredo, dne 19. oktobra, poromali na njegov grob, na Sveto goro pri Gorici. Tam na skalnati višini v krasni novi baz'liki ima plemeniti rajni kardinal svoj zadnji zemeljski kotiček, ki so mu ga odkazali po grozotah svetovne borbe v posebni kapeli novozgrajenega mogočnega svetišča.
Z udo.bnim avtobusom je podjctie »Putnik« odpeljalo 30 gospodov iz Ljubljane in podeželja, med niimi številno deputaciio ljubljanskega stolnega kapitlja s škofom, prevzv. g. dr. Gr. Rozmanom, proti sončni Goriški. Potovanje se je ob lepem vremenu srečno izvršilo. Na Sveti gori je romarje čakala deputacija goriških duhovnikov, frančiškanov-varuhov svetišča in zastopnika škofa Margottija, ki je točasno v Rimu, msgr. stolnega dekana Toroša Po njegovem toplem pozdravu in izročitvi pooblastil je škof, prevzvišeni goisp dr. Rozman, v zahvalnem nagovoru pojasnil pomen tega romanja: Podoba svetogorske Matere Božje je bila med svetovno vihro, ki je divjala prav na tem kraiu najhuje, v ljubljanski škofiji — kot begunka. Sedaj smo prišli mi na obisk, da izprosimo potrebnih milosti. S tem obiskom pa združimo spomin na rajnega kardinala Missia, ki praznujemo prav to leto stoletnico njegovega rojstva. Nanj nas vežejo čustva hvaležnosti in dclo,ma osebnega prijateljstva.
Prevzvišeni je nato opravil sv. mašo za rajnega kardinala, ob sklepu pa skupno z duhovščino v grobni kapeli molitve za rajnega kardinala, nato pa še na grobu rajnega našega rojaka, goriškega nadškofa dr. Fr. Sedeja, ki ima grob in spominsko ploščo za velikim oltarjem v baziliki
Ko smo si ogledali veličastno baziliko, nato pa obsežno okolico Svete gore, je bilo skupno okrepčilo v refektoriju samostanskega poslopja. Na povralku smo občudovali najlepši goriški cerkvi: cerkev sv. Ignacija in prenovljeno stolnico ter njene dragocenosti. Pripomnimo, da je pokazal veliko pozo,rnost romarjem tudi mestni župan goriški, ki je prišel z deputaciio pozdravit prevzvišenega škofa dr. Rozman Pot |e bila nato usmerjena proti Redipulju. Tam smo občudovali velikansko spominsko napravo na grobišču, kjer počiva cirka 55.000 vojakov, ki so tam in v bližini darovali svoje življenje za domovino. Mimo Gra-diške in Tržiča jc vozilo brzelo po prelepi in gladki novi obmorski cesti do višine Sv. J ust a v Trstu, kjer smo ob večerni razsvetljavi obiskali staro baziliko, ki jc obenem stolnica tržaške škofije. Sedaj je vprav obnavljajo.
Po kratkem avtobusnem sprehodu po mestu skupna večerja v holelu »Evropa«; nato pa zopet na gladko pot proti Postojni in Ljubljani. Sc preden je nastopil četrtek, so bili ro.marji zdravi na svojem cilju.
Ob 30letnici društva rokodelskih mojstrov v Ljubljani
Preteklo nedeljo se je udeležilo 400 slovenskih obrtnikov proslave 50 letnice ustanovitve državne zveze obrtnikov in esnafov v Belgradu. Na slavnostnem zborovanju so bili zastopniki najvišje državne oblasti in sam ministrski predsednik dr. Milan Stojadinovič je zborovalce toplo pozdravil in poudaril pomen obrtniškega stanu ter obljubil, da bo upošteval vse njegove težnje, katere morejo biti državi le v korist Slučaj je nanesel, da po tej pomembni stanovski slavnosti, združeni s prvo državno obrtniško razstavo v Belgradu, slavi tudi slovensko obrtništvo, zbrano v Društvu rokodelskih mojstrov v Ljubljani, v nedeljo 23. oktobra v Rokodelskem domu svoj jubilej, ob katerem pokaže, kaj vse je naredilo in doseglo v tridesetih letih svojega obstoja.
To slavje zasluži, da se ga spomnimo in mu posvetimo svojo pozornost, saj je rokodelski, obrtniški stan poleg kmečkega najvažnejši v strukturi narodnogosppdarskegs življa. čeprav slavi Društvo rokodelskih mojstrov šele tridesetletnico, vendar vemo, da je v Slovencih — ne glede na srednjeveške cehe — skrb za rokodelsko organizacijo in vzgojo mnogo starejša. Z ustanovitvijo Katoliškega društva rokodelskih pomočnikov 29. aprila 1855 je bil položen temelj prve novodobne rokodelske organizacije, ki torej že 83 let sistematično skrbi za strokovno in splošno izobrazbo naraščaja v dobre mojstre. Nad 3500 mojstrov je izšlo iz te prve stanovske organizacije, ki je pred ustanovitvijo društva mojstrov že pokazala veliko skrb, da bi slovensko rokodelstvo ne zaostajalo in^ bi se razvijalo v izpopolnjevanju lako, da bi vzdržalo pred inozemsko konkurenco in se mu je rie bi bilo treba bati. Kaj vse zmore in do kakšne višine se je povzpelo, so pokazali naši- rokodelci na obrtni razstavi v Mestnem domu avgusta 1905, ko je 33 mojstrov in 23 pomočnikov razstavilo svoje izdelke, o katerih so tedaj vsi listi pri-znalno pisali Novost na tej razstavi je bila tudi razstava motorjev in strojev, porabnih v raznih strokah male obrti.
Mojstri, ki so izšli iz društva rokodelskih pomočnikov, a so v njem še vedno delali, so po tej razstavi začeli misliti na svoje posebno društvo, v katerem bi mogli še bolj delati za koristi rokodelskega stanu, ki so ga začele tovarne ogrožati. Tako je prišlo 1. 1908 do ustanovitve Društva rokodelskih mojstrov, ki ima namen pospeševati gmotne in duševne koristi rokodelskega stanu z mesečnimi shodi, predavanji in razgovori o stanovskih zadevah, z ustanavljanjem hranilnic in posojilnic ter podpiranjem obubožanih članov, s strokovnimi listi in knjigami, s strokovnimi tečaji in s skrbjo za dober naraščaj, kateremu omogoča vsestransko izobrazbo in mu posreduje službo. Podrobna statistika, za katero tu ni prostora, bi pokazala, koliko je društvo že v teli tridesetih letih dobrega in koristnega napravilo. Omejimo se samo na najvažnejše!
Kakšnega pomena je Obrtni pospeševalni urad, ve. danes vsak obrtnik. Ob ustanovitvi Društva rokodelskih mojstrov ga še ni bilo. Ko so ga začeli snovati, je društvo mojstrov sodelovalo s svojimi nasveti in mnenjem, kar je vse predložilo deželnemu odboru. Ta je upošteval njegove tehtne predloge in ko se je ugodno izjavil, je ministrstvo ustanovilo potrebni Obrtni pospeševalni urad. Kmalu poleni je šlo tudi ?a to, da bi se ustanovil pri deželnem odboru »Obrtni svet«, sestavljen iz mojstrov, ki bi dajali deželnemu odboru potrebna pojasnila o obrtnih zadevah. Do obrtnega sveta sicer ni prišlo, a Obrtni pospeševalni urad je dobil še poseben kuratorij, ki je prevzel delo, katerega naj bi opravljal obrtni svel pri deželnem odboru. Predsednik lega kuralorija in več odbornikov je bilo iz Društva rokodelskih mojstiov in vsi so se uspešno zavzemali za koristi in pospeševanje našega obrtništva, ki se je tedaj začelo posebno lepo razvijati.
Da bi dobil obrtniški stnn trdno oporo, je začela zoreti misel o ustanovitvi Obrtno pomožne državne kreditne zadruge. Pri posvetovanjih za ta zavod je prav lako sodeloval ludi odbor Društva rokodelskih mojstrov. Vojna je preprečila. da ni prišlo do le važne ustanove. Tedaj je dnlo Društvo rokodelskih mojstrov po temeljitih razpravah tudi iniciativo za ustanovitev Obrtnega odseka v Ljubljani, v svojem okviru pa je osnovalo umetnostni odsek, ki naj bi ščitil koristi obrtnikov, kateri so se bavili z umetno obrtjo.
Društvo rokodelskih mojstrov je pa tudi od vsega početka skrbelo za naraščaj, kateremu je bilo namenjeno I 1909 ustanovljeno Drvilro :a varstvo vajencev, ki je dobilo v Mediiatovi hiši dvorano za predavanja vajencem in še obširen vrt za razvedrilo: poleg tega je tudi že vse uredilo za zidavo vajenskega doma, ki bi sprejel 300 vajencev. Ker je vojna tudi ta načrt prekinila, je Društvo rokodelskih mojstrov začasno poskrbelo za vajence tako. da je uredilo v Rokodelskem domu — vajenski internat, kier so dobivali in še dobivajo ubožni vajenci popolno oskrbo s stanovanjem in hrano
Po vojni se je Društvo rokodelskih moistrov še 7, večjo vnemo lotilo izvajanja svojih načrtov, saj je šlo za to. da v narodni državi pripomore obrtnim strokam do najlepšega razcveta. S predavanji in tečaji je navajalo svoje člane k teme-liilrmu delu. skrbelo je z raznimi vlogami in predlogi in posredovanji pri oblasteh, da bi upoštevali
domače izdelke in tako zavarovali koristi domače obrti in njene proizvodnje. Vse intervencije so oblasti naklonjeno sprejemale in društvo je tako doseglo mnogo uspehov.
Ena najvažnejših akcij društva mojstrov v narodni državi pa je bila v času pomanjkanja stanovanj ustanovitev Obrtniške stavbne zadruge, ki je zgradila svojim članom doslej 40 hiš s približno 100 stanovanji. Njen namen je tudi skrbeti članom za obratovališča, ustanoviti poslovalnico s stavbnim materialom in še zbirati prihranke svojih članov ter jim dajati posojila.
Društvo šteje zdaj nad 200 članov, ki so vsi agilni delavci za prospeh in napredek slovenske obrti. Društvo je že doslej našlo največje razumevanje in upoštevanje pri ministrstvu za obrt in trgovino, pri kr. banske upravi, pri Zbornici za TOI in tudi pri mestnem poglavarstvu v Ljubljani. Ob svoji 30 letnici, ko bo pokazalo na svoje dosedanje uspešno delo, si bo naklonjenost oblasti in ustanov gotovo še v večji meri pridobilo in potem šlo še z večjo vnemo na delo za koristi ohrt-niškega stanu in za vse, kar zahteva novi čas, da bi se motila naša obrl čim lepše razvijati.
Oh priliki svojega jubileja je Društvo rokodelskih mojstrov izdalo lepo Spomenico, ki podaja njegovo zgodovino in ludi načrte za nadaljnje delo. ki so obrazloženi v raznrnvnh »Obrtnik in njegove pravice«; (Fr. Šiuk), »Obrtniške zadruge* (Fr. Ga-brovšek) in Preskrba starih in onemoglih obrtnikov« (Rudolf Smersu).
Z željo, da bi Društvo rokodelskih mojstrov svoja prizadevanja v korist slovenskega obrtništva uspešno uresničilo, mu kličemo ob njegovem jubileju: Naj živi, cvete in rasle!
'O
za
Tajnik Kongregacije za širjenje vere, nadškof Celsus Constantini je izdal za misijonski praznik (dne 23. oktobra) sledeči poziv:
Sveti Pavel poziva sedemkrat v svojih pismih vernike, da se naj spominjajo potreb novih cerkva; darove za te cerkve imenuje dišeč vonj, prijetna daritev, ki je Bogu všeč« (Fil 4. 18).
Vernikom v Korintu pa naroča: »Kar se tiče zbirke za svete, storite tudi Vi tako... vsak prvi dan v tednu naj vsak izmed vas doma deva na stran in nabira, kolikor mu je priložilo f (I. Kor Iti. 1).
Bliža se, bratje, velika nedelja, na katero naj se opravljajo molitve in nabirajo darovi vernikov za misijonsko drlo med nevrniki.
Polrebe katoliških misijonov so brezmejne in rastejo vedno bolj, čim boij se širi misijonsko področje. Naj torej raste ludi Vaša ljubezen.
Ure za to. da dobijo misijonarji kruha in podpore za svoja raznovrstna podjetja. Misijonarjev, raztresenih po vseh delili sveta, je 14.239, duhovnikov domačinov je med njimi (i973; gojencev v malih in višjih semeniščih: 15.979; bralov laikov, tujih in domačih: 10.055; sester 55.319; kateliistov in učiteljev 163.130.
Skupna armada junaških borcev za evangelij šteje lorej 200.025 . ..
Ta čudovita vojska krščanske liubezni je ustanovila in ustanavlja cerkve, kapelice, vseučilišča, šole, bolnišnice, zdravstvene domove, domove za gobavce, tiskarne, časopise itd. Ti Kristusovi vojaki dvigajo roke k Vam in prosijo, naj jim misijonska nedelja pridobi sredstev za življenje in delo. z molitvami pa obilnega božjega blagoslova.
Dati nekaj pur. pomeni za posameznika majhno žrtev, če pa bodo dali vsi katoliki, bo lo znatna vsota
Naj se liikče temu pozivu ne odtegne; prav v tem je uspeli.
Mnogotere župnije so dnlo vrč kol 2 din nn .osebo. f). da bi ves katoliški svet sledil takim vzornim župnijam t To je vsekuko možno: zado-
Štiriletna deklica se do smrti opekla
Straža pri Novem mestu, 20. okt.
Te lepe jesenske dneve naše revno ljudstvo prav pridno izkorišča s pašo živine, da vsaj delno pridobi na letošnjem pridelku živinske krme, ki je bila zaradi letošnje siise lako občutno prizadela. — Tako so tiuli te dni otroci iz vasi Pra-ptoče pasti vaško živino na precej oddaljenih travnikih. Kot je navada, so zakurili ogenj, pri katerem so se igrali, pa tudi skakali čez ogenj. Pri leni so je vžgala oblekca štiriletni deklici hčerki posestnika Valentina Marolla. V trenutku je bila deklica živa goreča bakla. Nihče izmed prisotnih otrok ji ni vedel pomagati, temveč so s,' vsi prestrašeni razliežali. Uboga deklica je začela z obupnim jokom teči proti 10 minut oddaljenemu domu. f'ini hitreje pa je tekla, tem bolj jo jo objemal plamen, tako da ni bilo na njej niti koščka obleke več. ko se ie zgrudila na domačem pragu nialeri v naročje. V nekaj urah nato je uboga deklica v groznih mukali umrla.
Svojega brata je ubil
Rajhenburg, 20. oktobra.
Ce potuješ iz Rajhenburga proti Blanci, opaziš nekoliko više nad železnico na desni strani prijazno vasico Khulje. Tu prebiva med drugimi poštena in znana družina Ifobekovih, ki so že devet let brez očeta. Na posestvu je gospodarila mati z dvema otrokoma, 21 letnim Jožetom in 17 letnim Karlom. Oba sla bila poštena in spoštovana. Jože je šel za nekaj dni k svojim sorodnikom, Karel je pa ta čas delal na posestvu, v vnogrndu porgal grozdje in pripravil dobro pijačo. Ko je prišel Jože domov, je šel v ponedeljek zvečer z dvema tovarišema v vinograd v Novi gori. Ko je lo zvedel njegov bral Karel, je vzel steklenico in se še on napotil za njimi. V hramu je nastal med bratoma prepir, med kn terini je Karel očital Jožetu, da se je on (Karel) mučil in delal, drugi pa da bodo pili Jezen se je Karel obrnil in odšel iz hrama. Jože je šel za njim in ga bolel pomiriti, v tem trenutku pa ga je Karel z nožem zabodel naravnost v srce. Zaklical je še: Zaboden sem!, se zgrudil na tla in v nekaj minutah izdihnil. Karel je takoj izginil neznano kam in še sedaj ne vedo, kje se skriva. Pokojni Jože jc bil letos potrjen k vojakom. Kaj je zmešalo brata Karla, da je storil zloč n nad svojim bratom, ljudem ne gre v glavo. Jožetu naj sveti večna luč, družini Robekovi pa naše iskreno sožalje!
Dve avtomobilski nesreči
Celje, 20. oktobra.
V celjski bolnišnici se borita s smrtjo mlada fanta, ki sta poslala žrtvi avtomobilskih nesreč v Caberju pri Celju in na Ljuoiji pri Mozirju. Sinoči okoli pol 8 je šel 18 letni vajenec pri kleparskem mojstru Stavbetu v Celju Janežič Emamiel z dvema moškima po lianovinski cesli proti Calerjevi lili blizu tovarne mila. Nasproti je pripeljal z velikim, težko natovorjenini avtomobilom 27 letni sin trgovca in avloprevoznika O. Friderik. Tovorni avtomobil je z zadnjim koncem butnil ob Janežiča ter ga treščil na tla. Janežič si je prebil lobanjo, zlomil pa si je tudi dvakrat desno nogo.
Druga nesreča je bila v sredo popoldne v Ljubiji pri Mozirju. Neki tovorni avtomobil je povozil 30 letnega posestnika Sleparja Alojza iz Letuša. Slopar ima prebito lobanjo in zlomljeno levo roko. Tudi njegovo stanje je zelo kritično.
^Jiiumfih^
trnjno iarein pec za urna
stuje, da dobri in navdušeni župnik zna organizirati nabiranje.
(Porabim to priliko, da se v imenu vseh misijonarjev zahvalim škofom, župnikom in njihovim pomočnikom, kakor tudi Katoliški akciji za neizčrpno in podjetno ljubezen za misijone.)
V	Propagandi se oglašajo vsak dan škofje in misijonarji ter nam pripovedujejo o svojem delu in prosijo pomoči. Zagotavljam Vas, dn se človeku srce trga od bolesti, ko mora odslavljati praznih rok le pogumne oznanjevalre evangelija.
V	nekaterih predelih Indije, Afrike in Kine je napočil dnu Božji.. Množice se obračajo k misijonarjem. Te množice j° treba poučevati, jim poslati duhovnikov, kateliistov in sester: trebn je veliko sredstev
Škof iz Ivine, ki mu je bojna vihra apustošila njegov vikariat, mi p;še: "Neverjetno je. kakšno hrano uživajo ti sirom.iki: drevesno listje in travo na polju. Nemogoče je verjet', knko trdo in revno življenje žive moji duhovniki. Mnogi izmed njih ne jedo drugega kot proso in sir s slabim so-čivjem.«
Ta škof je moral zapreti malo semenišče, ker ni imel več hrane za gojence.
Cerkev je skrivnostno telo: Ako eden njenih udov trpi ali se veseli, čuli.io lo vsi drugi udje.
Po misijoflih se novi kristjani, ki žive med pogani, dobro zavedajo le dolžnosti solidarnosti z misijonarji. Škof težko preizkušenega mesta Kanlon mi piše; Poš:ljam Vam ta neznatni prispevek zn Družbo zn širjenje vere, mislim, dn je zelo važno, dn se tudi v misijonih ustanovi DŠV. Da bi čim bolje uspel, sem naročil čnstitim sestram, dn razložijo vsakemu namen društva in nnčin njegove organizacije ter ga uvedejo v vse krščanske obč ne.«
Sedaj se torej povsod, tudi po misijonskih krajih širi DŠV in Družba sv. Petra apostola za vzgojo domače duhovščine.
Ganljivo je čilnti tisoče zgodbic, ki knžejo ljubezen kristjanov v belgijskem Kongu in njihov
OKUSNA
POCENI
O/ronini prihranki nn m'iivu proizvod
Osječke Ijevaonic« željezi i tvornice strojeva d. 1„ Osijek
trud, dn tudi oni prispevajo svoj del za DŠV. Zares so ti prispevki prijeten vonj ljubezni do misijonov.
Vsem je znano, s kolikimi duhovnimi milostmi so papeži oblngodarili papeška društva, ki delujejo za misijone.
Sveti oče Pij X!.. veliki papež, ki je dal delu zn misijone toliko pobude kol še nikdo v preteklosti. se je meseca maja. ko jc sprejel Vrhovni zbor DŠV in Društva sv. Petra, nad doseženimi uspehi zelo razveselil in blagoslovil vse veledušne sotrudnike misijonstva. A izrazil je tudi svojo globoko žalost zaradi neštetih množic, ki še vedno tavajo v senci smrti in nas pozval, da podvojimo svojo gorečnost in ljubezen: končal je svoj govor 7. besedami: Nil aetum, si quid agendum. (Nič ni etorjeno, če je treba še kaj storiti.)
Mnogo se je že storilo, a veliko več je še storili.
Celsus Constantini. nadškof, tajnik Kongregacije za širjenje vere.
Pretekle dni se je mudilo v Belgradu okrog 400 slovenskih obrtnikov, članov Zveze slovenskih obrtnikov. Veliko število teh se je šlo, kakor vidimo na sliki, poklonit na Oplenac spominu pok. "kraija Aleksandra, na čigar krsto so položili lep venec.
Včeraj, 20. oklobra zjutraj ob pol 3, je umrl na Mali Loki pri Ihanu upok. župnik g. Franc Pavlin. Pokojnik se je rodil v Vipavi dne 2. decembra 1801 in bil v mašuika posvečen 28. julija 1891. Služboval je kot kaplan v Toplicah pri Novem tiioslu in v Semiču, kot župnik pa v Dragatušu, na Colu pri Vipavi, pri Sv. Trojici nad Cerknico iu pri Sv. Vidu nad Cerknico, kjer je bil 18 let, <lo ieta 1934., ko je stopil v pokoj in se naselil na Mali Loki. Zadnja tri leta ni mogel več maševali. - Pogreli bo v soboto ob tO dopoldne s sv. mašo v župni cerkvi v Ihanu, nakar ga bodo pokopnli na ihauskem župuem |>okopališi'u. — Naj počiva v miru!
Požar v Potoku
Rečica ob Savinji, 19. oklobra. Včraj okoli 14 je upepelil ogenj domačijo po-sestnice Cigale Frančiške, p I. šoštarjeve v Potoku. Zgoreli sla dve gospodarski poslopji in hiša. Seveda ludi krma, žito. obleka in drugo. Gospodinja trpi okoli 25.000 din škode, zavarovana pa jp bila vsega skupaj za borih 500(1 din. K sreči teče pod hišo potok, iz kalerpga so na peljali gnsilci revi in tako obvarovali šp sosedna poslopja. Kako je požar nastal, še ni pojasnjeno.
Zatemnitev Ljubljane
Knko moramo /atemniti Ljubljano ob letalskih napadih
Pn naročilu kr. banske uprave h« v Ljubljani va,ia. zatemnitve mesia v no^i od 24. nn 25. oktober t. I. V zve/,i s tem razglasa mestno poglavarstvo v Ljubljani v sporazumu z upravo policije:
A. Splošne odredbe
1.	Zatemnitev traja od 10 dalje v«o nn/1.
2.	\sak prebivalec se mora ravnati pn navodilih 7,a zatemnitev ter mora v ta namen v*e pripravili, kar je polrebuo za zatemnitev hiš stanovanj oziroma lokalov.
Med zatemnitvijo poteka življenje n« ulici, v hišah, obratih, javnih lokalih itd. kot v normalnih razmerah.
4.	Prometna vozila morajo v »žiti 7 zmanjSano hitrostjo, prav tako se morajo pešci po ulicah in cest »h strogo držati prometno cestnega reda, da se tako preprečijo prometne nezgode.
.*>. Zaradi vidnosti se morajo prema/,ati robniki pločnikov, drevesa ter ograje ob važnih križiščih, napisih in mostovih z belim oplehkom (n. pr. z apnom).
H.	Odiedbe zatemnitve nn veljajo za železniške postaje in železniške signalne naprave.
7. Bolnišnic.- se zatemnijo z obstoječimi sredstvi, zunanja razsvetljava sc ukine.
5.	Industrijska podjetja z eno posado zatemnijo popolnoma vse svoje naprave.
!t. Industrijska podjetja z dvema ali trenil posa-dami zatemnijo v primeru, da pada delovni čas obrnta v čas zatemnitve, po sledečih navodilih:
a)	poslopja se zatemnijo s sredstvi, s katerimi podjetja že razpolagajo,
b)	zunanje svetilke morajo biti ali ngašenn. ali pa morajo biti. če morajo goreli v potrebi, tako za-senečne, da so iz višine nevidne in da izstopajo žarki v kotu pod horizontalo. Svetlobna jakost mora biti toliko zmanjšana, da ne nastanejo svetle ploskve, oziroma refleksi po tleh in poslopjih,
e| jiri izvajan u zatemnitve naj podjetja uposte vajo interese produkcije in delavstva.
B. Predpisi /a zatemnitev
I.	Vsa zunanja razsvetljava (tudi n« dvoriščih) in eestna razsvetljava, razen najvažnejših prometnih svetlobnih signalov se ukine. Svetilna telesa teh prometnih luči morajo biti tako zasenčena, da so nevidna iz zraka.
•j. ('poraba žepnih svetilk, vžigalic itd. na prostem je prepovedana.
:t. Vsa re' lanma razsvetljava in razsvetljava napisov ter izložb se mora odklopiti.
4. Poslopja morajo biti popolnoma zatemnjena. Zatemnitev mora biti lako Izvršena, da je notranja razsvetljava od zunaj popolnoma nevidna. To sr do*e-'p. z omejitvijo in zasenčenjem notranje razsvetljave (globinski reflektorji, optični filtri modre barve, zamenjava .iakih žarnic z žarnicami man.i«r svetlobne jako* t i I. z za kritjem oken. vrat ter vrhu lih svetlin.
Najenostavnejša sredstva za zakritje oken s** le,te. ne naoknice, dalje zaveze iz costili temnih tkanin, iz črnega ali temnomodrega neprozornegn papirja ali iz t in pol mm debele lepenke, ki presegnio notranji rob oken za približno 10 cm ter so povsod dobro pripete na okenski okvir.
Pri vhodih v razsvetljene prostore direktno s en ste «e morajo predvideti dvolni svetlobni znstori. knr dosežemo z dvnun zavesama eli z zn kri I leni obeh vrrt veternika. Ako se odpre zunanja vratniea. ozirom i zunanji zastor, mora biti druga vralnieH zaprta, ozir. zastor spuščen.
?». Dovajanje tok« in svetilnega plina podletiem in privatnikom ne *me biti prekinjeno.
K. Za označbo popravil na cestah *e nPornb'.iai> rdeče svetilke, ki so zgoraj in ob straneh zasene^ne.
7. Žarometi vozil morajo biti zastrti r zvlonkn iz leoenke ali pločevine, ki itn« v sredini odprtino horl contalne širine .*» »hi 8 cm. višine pa 1 in pol em. V '' to odprtino in ob straneh naj b«» strešic,*', ki n«mor;,i žarke poševno navzdol. Tudi zadnje luči morajo biti zasenčene s •»treSlenml.
Zunaj mesta se vključi urednja žmniea žaromet*! (luč za daljavo), v me«tu p« mnla žarn'ea Cnč za blizu). 1'poraha kazalcev smeri je dooustn«. Z« no Iran'o rarsvofllnvn vozil veMaio navodil« pod 4
H. Predoisi za zanen^enie žarometov vozil vel.i«»'rt le za vozila iz kraja, kjer le vrla. Zunanja vozila morajo voziti z lučmi m parkiranje.
H Predoisj /a zasenčen le žarometov nn veljajo za vojaška vo'«1a k°'ikor to zahteva potreba.
tO. Vsak« kr-itev leh predoUnv «»e ka'nnle nn n° redbi ban« o zadr^anhi prebivalstva za	7r*«',r,:'
naprdov Po v. ti. H Z. št. t® t z fine 1°. ok«obrn tft" Z globo Hi do li¥'(» »lin, ovir r r,fl»nrnm nrf t do ?0 dn'.
Vrv/no nnnln rnrst m r f. hiblinnl.
H ne 20. oktobra 1038,
Do solz se boste nasmeiali, mk ^ M P% \M	II Ul I
če si ogledate komedijo	V iKltllU
(l)a-. Mttdchen von gestern Nacht) WIILY FRITSCH, GUSTl HUBER, GEORG ALEXANDER Premieri KINO MATICA 21-24 • Danes ob 16, 19 in 21 uri • Stalno na sporedu 2 zvočna tednika
Kaj pravite?
Dne !>. oktobru lf>i)8 po sv, maši je i me In v nekem podeželskem trgu neka organizacija slavnostno žalno sejo za pokojnim viteškim kraljem Aleksandrom /. Udeležilo se je je tudi mnogo drugega občinstva, ker je bilo tudi vabljeno. Ta dan je bil torej posrečen četrti obletnici kraljeve smrti v zasebnem in javnem življenju.
Zvečer pa se je zbrala boljša družba od omenjene organizacije v nekem javnem lokalu in tamkaj plesala do ranega jutra. Na prsih pa to se svetili c črnino oviti znaki. Prosimo pojasnila, kako se sklada žalovanje naroda s lo nočno veselico.
39. redni občni zbor Prosvetne zveze v Ljubljani
Prosvetna zveza sklicuje XXXIX. redni občni zbor na dan 27. oktobra ob 9 dopoldan v belo dvorano hotela Union.
Dnevni red obsega: 1. čilanje in odobrenje zapisnika zadnjega občnega zbora; 2. poročilo o delu; 3. poročilo preglednikov; 4. Volitev 9 odbornikov in 3 preglednikov ter 4 članov gospodarskega odseka: 5. slučajnosti.
Za uvod v občni zbor predava g. dr. Alojzij Kuhar: Naše narodnoonibrainbno delo.
Včlanjena društva imajo pravico, da se v smislu $ 15 udeležujejo po svojih zastopnikih občnih zborov. Vsako društvo |>oš|je |h> enega zastopnika za vsakih začetnih 50 članov. Ti zastopniki morajo imeti s seboj pismeno pooblastilo društvenega odbora. Fn zastopnik more zastopati največ 3 društva. Po en glas ima tudi vsak odbornik Prosvetne zveze in vsak odbornik prosvetnega okrožja.
Koledar
Petek, 21. oktobra: Urlula m tovarišice, mu-čcnice; Hilarijon.
Sobota, 22. oktobra: Kordula, mučenica; Fi-des (Vera) mučenica.
Novi grobovi
■f" G. Karel Sajovic, višji inšpektor drž. žel. v pokoju in bivši občinski svetnik v Ljubljani, je izdihnil svojo dušo. Pogreb bo v soboto ob pol 3 popldne.
-f" G. Franc Palovšnik, trgovski poslovodja, je umrl v ljubljanski bolnišnici. Pogreb bo danes ob 2 popoldne na pokopališče v Dravljah.
+G. Anton Jenko, tapetnik in ličar pri poštni garaži v Ljubljani, je nenadoma umrl. Pokopali ga bodo danes popoldne na župnem pokopališču na Viču.
"t" V Begunjah pri Cerknici je mirno v Gospodu zaspal g. Debevec Franc, posestnik in cer-kveni ključar. Pokopali ga bodo v soboto zjutraj.
Naj v miru počivajo! Žalujočim naše iskreno sožalje!
Osebne novice
—: Diplomiran je hi! včeraj na filozofski fakulteti ljubljanskega vseučilišča g. Fran Terseglav. sin našega urednika. Iskreno čestitamo!
= Poroka. V cerkvi sv. Areha pri Ruški koči na Pohorju sla se jmročila priljubljeni gostilničar pri Sv. Rolfenku nad Mariborom gosp. Ludvik Setina in gdčna Francka Hafner. Obilo sreče!
—	Letni občni zbor Druibe sv, Rafaela bo
v sredo, dne 26. t. m. v Ljubljani v beli dvorani hotela Union oib 4 popoldne s sledečim dnevnim redom: 1. poročila odbornikov, 2. poročilo nadzornega odbora, 3. volitev novega odbora, 4. slučajnosti. Družba sv. Rafaela v vseh svojih letih obstoja še ni prišla na kak občni zbor s tolikimi uspehi, pa tudi « tako velevažnimi načrti za svojo prihodnost, kakor bo letos pri občnem zboru 26. oktobra. Na tem občnem zboru se bo podalo izčrpno poročilo o dosedanjem razvoju družbe in ogromnih nalogah, ki jo čakajo v bodočnosti za koristi ne samo »to.tisočev naših slovenskih izseljencev, temveč tudi naroda tu doma. Družba sv. Rafaela je poslala ena izmed najvažnejših kulturnih narodnoobrambnih organizacij in je dolžnost vsakega rodoljuba, kateremu je pri srcu obstoj slovenskega naroda, da se za to družbo zanima, pozna njeno delo, podpira njeno delovanje finančno in moralno, kjerkoli mu jc mogoče. Prišel jc veliki čas tudi za slovenski narod in blagor nam, če bo ta veliki čas našel v nas tudi velike ljudi, gorje pa nasprotno. Zato računa Družba sv, Rafaela, da bo na letošnji občni zbor privabila vse one kroge našega naroda, katerim je pri srcu napredek in obstoj našega naroda.
—	Slomškova družba. podružnica za ljubljansko okolico, zboruje v Št. Vidu nad Ljubljano nepreklicno dne 23. oktobra ob pol 10 v šoli. Vljudno vabljeni!
—	Čebelarjem. Osrednje Čebelarsko društvo obvešča, da je Društvena čebelama dobila sladkor za zimsko prehrano čebel. Sladkor je prav primeren, ker jc denaturiran z mehko in ne s hudo papriko. Cena sladkorja je za 50 par višja od cene zadnjega sladkorja. Čebelarji, berite navodila v zadnjem Čebelarju in pošljite z naročilom tudi privoljenje za nakup od pristojne finančne kontrole. Denar za sladkor je poslali v naprej.
—	Nemščina in nemška korespondenca se
poučuje v večernem tečaju pri >Christolove;n učnem zavodu . Ljubljane. Domobranska 15. — Posebni zaretniški in posebni nadaljevalni tečaj!
šolnina 30 din mesečno. Prijave se sprejemajo vsak dan.
—	Za predvajanje turističnega filna »Jugoslavija« v naravnih barvah dne 21. I. m. ob 20 v frančiškanski dvorani si preskrbite pravočasno vstopnice po 3 din v predprodaji pri Putniku na Tvrševi cesti.
—	Mesto venca na proli pokojnega g. Luznar-ja Ivana iz Selc nad škofjo lx>ko sla darovala za revno šolsko mladino g. Luznar Franc iz Kranja 200 din in ga. Hellerjeva 100 din. — Iskrena hvala! — Upraviteljstvo ljudske šole v Selcih.
—	Železniških upokojencem! Letošnja glavna skupščina bolniškega fonda je sprejela sklep, da se da onim upokojencom. ki so zamudili rok za prijavo v neobvezno članstvo pri bolniškem fondu, šestmesečni rok za prijavo. Ta sklep je potrdil tudi g. minister za promet. Na podlagi tega sklepa skupščine iinajo do 31. marca 1939 možnost
pristopa v neobvezno članstvo vsi oni upokojenci, ki so bili upokojeni do 30. avgusta 1938. Za delavce, ki dobivajo pokojnino iz sredstev pokojninskega fonda za delavce, veljajo iste določbe, le da morejo pristopiti samo oni, ki so bili upokojeni po 15. juniju 1936. Pri tem o|>ozarjaino, da mora vsak upokojenec plačati 3% članski prispevek od one, ko je plačal zadnji prispevek kot obvezen član bolniškega fonda, torej od upokojitve dalje. Upokojenci, ki bi želeli naknadno pristopiti kot neobvezni člani pri bolniškem fondu, morajo narediti kratko prošnjo in v njej navesti, kdaj so hiti upokojeni, kje sedaj stanujejo in kateri urad jim nakazuje pokojnino. Prošnje morajo biti oddane po edinici, kjer so nazadnje službovali.
—	Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »i ran/-|o«ef« erenčiee
—	Nemško-slovenski slovar. Sestavil dr. Franc Tomšič. Izdala in založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani, 1938. Str. 760, cena 100 din, V znani in priljubljeni »Zbirki žepnih slovarjev in učbenikov«, ki jo že več let izdaja Jugoslovanska knjigarna, je sedaj izšel tudi omenjeni slovar. Na videz to ni novo delo, temveč le druga izdaja dosedanjega dr. Bradačevega »Nemško-siovenske-ga slovarja«, ki je izšel pred desetimi leti, a to je le videz, kajti v resnici je to vendarle temeljito predelan in do neke mere sploh nov slovar. Ze prvi Bradačev je bil jako dober in priročen. Ker je zlasti pri mlajšem rodu znanje nemščine skoraj izginilo, a vsakdanja živa potreba nas zopet in zopet spravlja v stik z njo, naš knjižni trg takega dela kratko in malo ni mogel pogrešati. Mnogoštevilni interesenti bodo pa tako sestav-ljalcu kakor tudi založnici gotovo hvaležni, da sta odpomogla tej potrebi v tako brezhibni obliki, Ker bo kupce našla potreba sama, nam ga priporočati niti treba ni, temveč nanj opozarjamo izobražence, poslovne ljudi, dijake in vse druge interesente.
mmKino Kodelfevo tel. 4i-64^m
Danes in jutri ob 20. uri
Gasparrone
(Marika Rdkk, Johanes Herstors, Leo Slezak)
Mazurka
(Wi!ly Forster - Pola Negri)
—	Cvetoča jablana. Na vrtu posestnika Hrena iz 7,»gorice pri Dohrepoljah pravkar cvete lansko lelo vsajena jablana. Dokaj se je zakasnila. Letos ni v dobrepoljski dolini sploh nobenega sadja, ker je aprilska pozeba uničila vse cvetje.
—	Pogrešan dijak najden. Včeraj smo poročali, da je iz Ljubljane izginil neki trinajstletni dijak. Že v Litiji pa so ga orožniki prijeli in obvestili njegovega očeta, ki je šel takoj ponj in ga pripeljal nazaj v Ljubljano. Fant pravi, da je pobegnil zalo, ker se je bal nekega profesorja na gimnaziji.
—	Kupovanje štedilnikov zaupna zadeva! Vsak nov štedilnik je lep in prodajalec trdi. da je tudi dober. Pozneje pride razočaranje. Če pa kupite znani štedilnik TRIUMPH, izdelek ugledne osješke livarne železa in tovarne strojev d. d.. Vam zadostuje jamstvo, da ste kupili štedilnik, ki Vas
bo v vsakem oziru zadovoljil. Kupite izrecno štedilnike TRIUMPH!
— Za Putnikova potovanja za obisk grobov v
Trst, Gorico in Idrijo v dneh od 29. oktobra do 1. novembra se pravočasno prijavite do 24. oklobra. Prijave sprejemajo biljetarne Pulnika in poverjeniki zven Ljubljane.
Ljubljana
Misijonske prireditve
v frančiškanski dvorani bodo v sobolo, 22. in v nedeljo 23. t. in. in sicer za dijaštvo v soboto ob pol 5 popoldne, za otroke v nedeljo dopoldne ob 10 in popoldne ob pol 5, za širšo javnost pa v nedeljo zvečer ob 8. Vstopnina 2 din. Opozarjamo posebno starše, da pripeljejo svoje otroke k otroški prireditvi.
*
1 Evharistični kongres v Budimpešti je naslov predavanju, ki ga bo imel g. ravn. Vinko Zor, 21. t. m. t. j. danes o,b 8 zvečer v beli dvorani hotela Union. V besedi in sliki bomo videli najlepše prizore iz lega svetovnega evharističnega kongresa, katerega se je udeležilo 46 narodov. Nepopisni so bili prizori ob priliki večerne procesije po Donavi, pri polnočnici in pri veličastnih zborovanjih in verskih manifestacijah. Budimpešta pa je znana tudi kot kopališčno mesto, saj ima nad 20 toplih vrelcev, znamenite stavbe kot kraljevski grad in parlament ob Donavi so najveličastnejši umetnostni spomeniki v Evropi. Na tej verski manifestaciji je sodelovala tudi naša slovenska mladina, (antje in dekleta ter narodne noše. Predavanje bo brez dvoma zanimalo vsakega, ki se je udeležil kongresa, pa tudi one, katerim ni bilo mogoče prisostvovati XXXIV. evharističnemu svetovnemu kongresu. Predprodaja vstopnic v Prosvetni zvezi, Miklošičeva cesta 7.
I Društvo rokodelskih mojstrov v Ljubljani vabi svoje člane, da sc v nedeljo, 23. t. m. gotovo udeleže vseh slavnosti, ki bodo v proslavo društvene 30 letnicc. Ob 7 zjutraj bo v Križankah sv. maša. ob 10 dopoldne slavnostno zborovanje v dvorani Rokodelskega doma, Komcnskega ulica 12, in zvečer ob 7 Družabni večer prav tako v dvorani Rokodelskega doma. Naj ne bo nobenega člana, ki bi se te proslave ne udeležil!
I Danes ob 20 v frančiškansko dvorano na predvajanje turističnega filma »Jugoslavija . — Predprodaja vstopnic pri »Putniku«.
I Promenadni koncert. Turistični odlrnr za mesto Ljubljano priredi v soboto, dne 22. oklobra oli 18.140 promenadni koncert v Zvezdi. Koncert ho izvajala godba narodnega železnlčarskeia glasbenega društva »Sloga t pod vodstvom kapel-nika g. Julija Bučarja.
I Ob zatemnitvi mesta bo Ljubljana vso noč od ponedeljka na torek popolnoma temna, ker javna razsvetljava po cestah, ulicah, trgih in na-1 sadih že iz tehničnih razlogov sploh ne bo pri-
žgana niti v mraku pred naznanjeno zatemnitvijo. Ker se pa zmrači že ob 17.30, opozarjamo vse prebivalstvo, da bodo morali razni uslužbenci n. pr. iz trgovin, uradov in podjetij po temi domov, kar naj uradi in podjetja čim najbolj upoštevajo.
I Pogreb pokojne gospe Marije širok roj. Ča-dež, nadučiteljeve vdove bo danes 21. oktobra ob 4 popoldne iz Karunove ulice št. 10 na pokopulišče na Vič in ne k Sv. Križu, kot je bilo v včerajšnji osmrtnici javljeno.
I Dražbo zarubljenih. odnosno transferiranih predmetov bo vršila podpisana davčna uprava iz proste roke dne 26. oktobra 1938 od 9 ure dalje na Poljanskem nasipu (Cukrarna). Prodajalo se bo razno pohištvo, gramofonske plošče, slike, klobuki, moka, moško kolo, pisalni stroji, ura itd.
I Zid ob Leonišču na Zaloški cesti so začeli podirati. Ta zid, ki niti lep ni, ki pa je povzročil tistemu delu Zaloške ceste precej stiske za pešce, bo sedaj izginil. Bil je že skrajni čas. Mestna občina je letos Zaloško cesto znatno izboljšala. Sedaj se bo to še lepše pokazalo.
1 Železniški prehod čez dolenjsko progo na Zaloški cesti so začeli razširjati že pred tedni. Potem, ko so železniški delavci pri zapornicah zabetonirali nekaj železnih drogov, so zopet izginili. In iih kar teden dni ni bilo na izpregled. Sedaj, ko je Zaloška cesta zopet blatna, kakor se spodobi, so zopet prišli nekaj kopat. Zares 6e bodo lotili menda šele takrat, ko bo nastopilo deževje, da bo več blata. Dokler bo železniška uprava tako mečkala, toliko časa tudi mestna občina ne more začeti z delom ter urediti razširjenega cestnega prehoda. Tiste gospode od železnice, ki vodijo tamkajšnja »dela«, bi pa vprašali, ali je res tako težko malo pohiteti ter ljudem ustreči. Ali mečkanja ni bilo že več ko dovolj?
I Usodni streli v Rožni dolini. V sredo zvečer je poštni tapetnik Anton J. v Rožni dolini na stanovanju brivskega mojstra M. iz samokresa ustrelil na ženo brivskega mojstra Kristino Z., nato pa si je še sam pognal strel v glavo, in sicer v desno sence. Oba je reševalni avtomobil prepeljal v bolnišnico. Anton J. je kmalu nato umrl, tudi stanje Kristine Z. je nevarno. Anton je bil star 28, Kristina pa 29 let.
1 Primerno službo išče mladenič, ki je več let služboval v inozemstvu. Sel bi za skladiščnika, slugo ali kaj podobnega. Govori slovensko, nemško in holandsko. Naslov mladeniča pove uredništvo.
1 Preiskava proti tihotapcem. Policija nadaljuje preiskavo zaradi odkritega tihotapstva saharina in opija v Ljubljano. Tihotapec, ki je na Dolenjski cesti odvrgel 21 zavitko.v saharina ter tam pustil svoje kolo in listine, je neki 32 letni Anton P., doma z Gorenjskega in dninar po poklicu. Skriva se najbrž kje v Ljubljani. P. je znan tihotapec in ima še druge grehe na vesti. Za kolo, ki ga je o,dv rgel, pa je ugotovljeno, da je bilo ukradeno pri železničarski nabavljalni zadrugi, katere last je. — Policija nadaljuje s preiskavo tudi proti drugemu tihotapcu, ki je bil na glavnem kolodvoru aretiran s kovčegi, v katerih je bilo 50 kg saharina in opija- Tihotapec je neki. V. Policija sumi, da je na delu večja tihotapska tolpa, ki sistematično tihotapi v Ljubljano saharin, monopolske predmete in manila. Preiskava utegne prinesti na dan še kaj drugega zanimivega.
Gledališče
Drama: Petek, 21. okt.: Zaprto. — Sobota, 22. okt.: »Trideset sekund ljubezni«. Premiera. Premierski abonma. — Nedelja, 23. okt. ob 15: »Veriga«. Izven. Znižane cene. — Ob 20: »Žene na Niskavuoriju«. Izven.
Opera: Petek. 21. okt.: Zaprto. — Sobota.
22.	okt.: »Na sinjem Jadranu«. Red R. - Nedelja,
23.	okt.: »Grofica Marica«. Izven. Znižane cene.
Prireditve in zabave
Eden najlepših koncertov ob začetku letošnje koncertne sezone bo violinski koncert Z'alka Ba-lokoviča. Umetnik uživa kot violinski virtuoz po vsem svetu velik sloves. Dovršen umetnik je, kar se tiče tehnike, je pa tudi izredno tenkočuten igralec, ki izvaja vse točke svojega sporeda z globokim občutjem. Umetnik ima na sporedu Vival-dovo in Milojevičevo sonato ter več krajših skladb za violino in klavir. Koncert bo v ponedeljek,
24.	t. m. ob 20 v veliki dvorani Filharmonije. Vstopnice so v predprodaji v knjigarni Gl. M.
Prosvetno društvo Trnovo uprizori v nedeljo, 23. okt. ob 8 zvečer na društvenem odru ljudsko igro v 4 dejanjih: Legionarji . — Predprodaja vstopnic na dan predstave od 10—12.
Sestanki
Društvo rokodelskih mojstrov v Ljubljani vabi vse gg. odbornike iu namestnike, kakor tudi preglednike k skupni seji, ki bo drevi ob 8 v Rokodelskem domu, Komenskega ulica 12. Ker so na programu važne zadeve, se seje gotovo udeležile.
Občni zbor »Dijaškega ognjišča« v Ljubljani bo v sredo, 9. novembra oh 17 v Zadružni zvezi s sledečim dnevnim redom: 1. poročilo odbora: 2. poročilo preglednikov; 3. volitev odbora in preglednikov; 4. slučajnosti. — Odbor.
Ljubljanske mešane in moške zbore, ki so včlanjeni v Hubadovi župi. prosimo, da se udeleže drevi ob 8 skupne vaje v Glasbeni Malici, in sicer" v pritličju poslopja v Gosposki ulici. Prosimo točno in vsi! Zupna uprava.
Fantovski odsek Ljubljana-mesto. Drevi ob 8 bo v dvorani Akademskega doma na Miklošičevi cesti 5-1. redni občni zbor FO Ljubljana-mesto, z običajnim dnevnim redom.
Upravni odbor Prirodoslovnega društva najvljudneje vabi člane, da se udeleže izrednega občnega zbora, ki bo v petek 21. t. m. v balkonski dvorani univerze ob 17.45. Edina točka dnevnega reda: Sprememba pravil. OSEBNE
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: mr. Leustck, Resljeva cesta 1, mr. Bahovec. Konilresni trg 12 in mr. Komolar, Vič.
št. Vid nad Ljubljano
V Ljudskem domu je v nedeljo. 23. oklobra, po krščanskem nauku misijonska prireditev. Vljudno vabljeni!
Sv. Jurij ob Taboru
Katoliško prosvetno društvo priredi v nedeljo. dne 23. oktobra popoldne po večernicah v Katoliškem domu veseloigro v 1 dejanjih: ;Stric v toplicah . Pridite, da boste dobre voljel
Maribor
m Volitve v narodno skupščino — reklamacije. Te dni se je vreklamiralo veliko število naših pristašev v volivne imenike. Natančen pregled imenikov po posameznih volivcih je imel presenetljiv uspeh. Izkazalo se je, da niso vpisani mlajši volivni upravičenci in taki, ki so se zadnja leta naselili v Mariboru. Naj se nihče ne izgpvarja, >da je menda itak vpisan« ter naj vsak do 24. t. m. pregleda volivne imenike. Mestno tajništvo JRZ ima na razpolago natančen prepis volivnih imenikov ter vabi vse volivne upravičence, da se te dni zanimajo, ali so vpisani. Vpogled v volivne imenike je mogoč tudi na magistratu, in sicer v kon-skripcijskem uradu na Slomškovem trgu 6-1. Ne odlašajte do zadnjega dne, ker so ilak na razpolago samo še trije dnevi do zadnjega termina.. Mestno tajništvo JRZ ima v svoji pisarni, Loška 10, na razpolago vse potrebno, da se izvrši vpis volivnega upravičenca, ki ni vpisan. Ponovno naglaša-mo, da bo vsako poznejše razburjenje popolnoma zaman, ako se volivni upravičenec sedaj ne pobriga. Vse zaupnike JRZ in še posebej odbornike krajevnih organizacij v Mariboru nujno prosimo, da povprašajo v svoji okolici vsakega pristaša, ali se je že prepričal glede vpisa v volivni imenik. Dolžnost vseh zavednih somišljenikov naše stranke je da sodelujejo pri reklamaci jskem postopanju, da ne bo noben naš somišljenik izpuščen iz volivnega imenika. Volitve 11. decembra so velevažne za našo bodočnost in bodo plebiscit, ali smo za mir in red v državi, ali si pa želimo zopet nazaj stare žalostne čase. Naša stranka, ki je v Mariboru najmočnejša, mora pri teh volitvah zopet sijajno zmagati in zaradi tcua je potrebno, da noben naš glas ni izgubljen. Preglejte takoj volivne imenike in reklamirajte! — Tajništvo mestne organizacije JRZ v Mariboru.
m Cerkev presv. Rešnjcga Telesa v Mariboru bo kmalu dogotovljena. Njena posvetitev bo predvidoma 6. novembra, blagoslovitev zvona pa bo na praznik Kristusa Kralja dne 30. oktobra popoldne.
m Poroke. V cerkvi v Kamnici sta se poročila odvetniška uradnica gospodična Lija Lorbe-kova iz znane Lorbekove rodbine v Novi vasi ter bančni uradnik gosp. Lojze Hrašovec. Poročil ju je kamniški župnik g. Vinko Munda. — V frančiškanski baziliki sta se poročila davčni uradnik Rudolf Veber in hčerka mesarja Marija Berglez. r— Obilo sreče I
m t Karel Kautzner. Včeraj je umrl v svoji vili v Košakih št. 9 gosp. Karel Kautzner, upokojeni železniški uradnik in bivši dolgoletni postajenačelnik v Pesnici. Dosegel je starost 68 let. Pokojni Kautzner je bil po rodu in narodnosti Nemec, |>o srcu pa eden od onih redkih tuje-rodcev, ki so vzljubili in cenili slovenski narod. Tesno prijateljstvo ga je vezalo z velikimi predvojnimi voditelji mariborskh Slovencev, z dr. Medvedom, dr. Verslovškom in drugimi. Poročen je bil z gospo Rozo, hčerko znanega slovenskega voditelja in poslanca dr. Vošnjaka. Bil je tudi dolgoletni naročnik našega lista. Pokojnika bodo ohranili vsi obmejni Slovenci v lepem spominu. Pogreb bo v soboto popoldne ob pol 4 na Pobrežju. Naj mu sveti večna luč, žalujočim naše globoko sožalje!
m »šola in dom«. Starše opozarjamo, da bo občni zbor društva -Šola in dom« v ponedeljek, 24. t. m., v prostorih Ljudske univerze ob 20. Na dnevnem redu je tudi predavanje prof. Bizjaka: Stiki med šolo in domom«.
m Poselska zveza proslavi v nedeljo na svojem sestanku ob 4 popoldne v Gledališki ulici 2 proslavo misijonske nedelje in praznik Kristusa Kralja. Uprizori se igrokaz »Lakota v črni deželi«._
m Zagonetni streli na šolskega upravitelja. Zagonetno zadevo raziskujejo orožniki pri Svetem Lenartu v Slov. goricah. Pripetila se je pri Svetem Rupertu v Slov. Goricah kot nadaljevanje cele vrste groženj in napadov na šolskega upravitelja Jakoba Meška. Najprej so vrgli pred nekaj tedni skozi okno v stanovanje šolskega upravitelja dva lonca gnojnice in človeškega blata. Dne 10. oktobra zvečer pa je nekdo dvakrat ustrelil skozi okno v kuhinjo, v kateri so sedeli upravitelj Meško, njegova žena in njegova sorodnica. Šibre so razbile šipe ter so obtičale v steni. Ko je šel upravitelj Meško gledat, kdo strelja, sta počila zopet dva strela in šibre so zopet priletele v kuhinjo. Nato sla bila oddana iz večje razdalje še dva strela na upravitelja Meška ter ga jc ena šibra zadela in obtičala pod srajco na koži.
Gledališče
Petek, 21. oklobra: Zaprlo. — Sobota 22. oklobra. ob 20: >Roccaccio«. Premiera. — Nedelja, 23. oktobra, ob 15: Dva ducata rdečih rož . Znižane cene. Ob 20: »Kar hočete«.
Novo mesto
Primarij dr. Milan Ž. Červinka se je vrnil in zopel redno ordinira.
Akademija (prosvetni tabor). Združenje vojnih invalidov v Novem mestu bo v soboto 22. oktobra 1938 ob 20 v telovadni dvorani ljudske novomeške šole s programom, kakor je bil določen za 1. oktober 1938 in se je zaradi višje sile morala akademija preložiti. Spored je bogat in lep, petje moškega in mešanega zbora, koncert orkestra, recitacije itd. V nedeljo 23. oktobra 1938 pa bo o.b pol 10 dopoldne služba božja za padle bojevnike. Pred mašo bo govoril prošt g. Čerin o vojnih žrtvah.
Jesenice
Vsak naš volivec naj se tudi osebno zanima, če je vpisan v volivni imenik. Volivni imeniki so na razpolago na občini in tudi v pisarni JRZ v Krekovem domu. Pisarna JRZ bo posredovala, da boste vpisani. Zglasite se lam!
V od pomor delavstvu, ki prihaja z vlaki. Na Jesenice se vozi veliko število delavstva z vlaki. Ti prihodi padejo posebno v oči v opoldanskih urah, ko morajo delavci naravnost leči, da pridejo pravočasno v tovarno. Železniška uprava je sicer šla na roko, kolikor je največ mogla, in je delavstvu ustregla glede časa. Sedaj pa je prišla druga težava. Industrija je namreč odpravila vhod v tovarno na zapadni strani. Sedaj morajo delavci teči mnogo dalje do središčnega vboda in potem nazaj gor do visoke peči. Če že ni mogoče drugače. naj se tisti vhod odpre vsaj opoldne, da bodo delavci z vlakom imeli krajšo pot. Težko je namreč ljudem dirkati, saj so med njimi tudi mnogi starejši.
šef-z<lravnik Bratovske skladnire se poslavlja.
27 lel je opravljal službo zdravnika na Jesenicah g. ilr. Scnwii), rodom iz Ptuja. Ko je na Jesenice prišel, je bil še sam, danes pa ima samo Bratovska skladnica nastavljene kar 4 zdravnike in še ti so prezaposleni. Dr. Schvvab je bil odličen zdravnik in posebno |>oznan zobozdravnik v okraju. Odhaja na novo službeno mesto na Dunaj, kjer bo prevzel vodstvo bolnišnice. Res od vseh priljubljenemu dolgoletnemu zdravniku želimo tudi na novem mestu mnogo uspeha v strokovnem delu, za katerega se največ in edino zanima
■■■ kino sloga telefon 27-30 ■■■ ■ Samo še danes ob 16., 19. in 21. uri 1
I Taras Buljba 1
I Odlično filmsko delo po Gogoljevem romanu J
Danes nepreklicno zadnja prilika, da vidile naj/.abavnejšo opereto sezone • Danes ob 16, 19 in 21 uri
lrVaKnci s h o'1J o o a i POMLADANSKA PARADA
Zmanjšanje obtoka bankovcev Narodne banke
Obtok zmanjšan za 176 milij. - Povečanje naložb na žirovnih računih
Najnovejši izkaz Narodne banke za 15. oktober kaže naslednjo sliko (vse v milij. din, v oklepajih razlika v primeri z izkazom za 8. oktober): Aktiva: zlato v podlagi 1.892.4 ( + 0.16), devize izven podlage 476.5 (— 22.6), kovani denar 385.1 (— 0.9), posojila 1.922.2 (— 30.37), razna aktiva 2.462.1 (- 15.8).
Pasiva: bankovci v obtoku 7.064.6 (— 176.5), drž. terjatve 34.5 (— 4.7), žirovni računi 1.106.7 (+ 93.75), razni računi 859.9 (+ 73.7), skupne obveznosti po vidu 2.011.1 (+ 162.8), obveznosti z rokom 280.0 (— 70.0), razna pasiva 282.5 (- 14.0).
Obtok bankovcev in obveznosti po vidu 9.065.66 (— 13.7), skupna podlaga s premijo 2.431.7 (+ 0.2), od tega samo zlato v blagajnah 2.356.85 (+ 0.14) milij. din, skupno kritje 26.82 (26.78) %, od tega samo z zlatom v blagajnah 25.99 (25.95) %.
Izkaz kaže nadaljnjo razbremenitev, ki je razvidna iz zmanjšanja posojil za 30.4 milij. din, dočim so se še od 30. septembra do 8. oktobra povečala za 5 milij. din. Na strani pasiv se vidi dotok denarja v banke v naraščanju žirovnih računov. Ze v prejšnjem izkazu so se v prvem tednu oktobra povečale naložbe na žiru pri Narodni banki za 188.8 milij. din, v drugem tednu (od 8. do 15. oktobra) pa za 'nadaljnjih 93.75 milij. din, tako da je znašal v prvi polovici meseca skupni dotok denarja na žirovne račune 283.55 milij. din. S tem so žirovni računi narasli na višino, kakor je bila zabeležena 22. septembra 1938, in vidimo, da je izboljšanje zelo napredovalo. Tudi se vidi izboljšanje statusa emisijske banke v zmanjšanju obveznosti z rokom za 70 milij. din (pripomniti je, da so obveznosti z rokom narasle od 22. do 30. septembra za 300 na 350 milij. din).
Vse te izpremembe so imele tudi za posledico zmanjšanje obtoka bankovcev. V zadnjem tednu septembra je obtok bankovcev narastel za 951.6 milij. din, v prvem tednu oktobra se je zmanjšal za 162.9,-v drugem tednu pa za 176.5 milij. din, torej skupno 339.4 milij. din ali za več kot tretjino povečanja v zadnjem tednu septembra.
Skupno sliko obtoka denarja dobimo, če pri-vzamemo še kovani denar. Tako je bil obtok denarja v naši državi naslednji (v milij. din):
15. okt. 31. avg. 30. sept. 15. okt. 1937 1938 1938 1938 bankovci 5.771.8 6.246.2 7.404.0 7.064.6 kovani denar 829.2 798.6 814.2 814.9 skupno 6.601.0 7.044.6 8.218.2 7.879.5
Perufninarska razstava in kongres v Mariboru
Maribor, 20. oktobra.
Prostori Uniona na Aleksandrovi cesti danes odmevajo petelinjega petja. Na unionski verandi namreč s polno paro tečejo priprave za otvoritev razstave štajerske kokoši, ki jo bo jutri odprl ban dravske banovine g. dr. Marko Natlačen. Svoj prihod sta napovedala tudi kmetijski minister Stankovič in načelnik živinorejskega oddelka kmet. ministrstva.
Razstavo štajerski kokoši prireja banska uprava, ki hoče z njo povzdigniti zanimanje za štajersko in posipešiti njeno rejo in vzgojo. Iz vseh krajev Slovenije so kurjerejci poslali za razstavo okoli 2000 krasnih eksemplarjev petelinov, rumenih in belih kokoši, nad katerimi ^'se bo vsak kurjerejee ob pogledu nanje navdušil.
Razstavi kokoši, ki jc nameščena v uni-onski dvorani, se je pridružila še razstava^pestrih in poučnih diagramov o razvoju našega perutininarstva, raznih strojev in priprav, prava atrakcija za Maribor pa bo krasno urejena razstava pirhov iz vseh krajev Slovenije z vsemi lepimi motivi in barvami, ki jih premore lepotni čut slovenskega naroda.
V dneh perutnimarske razstave bo v prostorih Zadružne gospodarske banke na Aleksandrovi cesti tudi sadjarska razstava, ki jo priredi mariborska sadjarska podružnica. Kakor perutninarska, bo tudi ta razstava pritegnila obilo obiskovalcev, ker je zaradi svoje propagandne in trgovske vrednosti za slovenskega, zlasti štajerskega sadjarja izrednega pomena.
Posebnega pomena bo za naše kurjerejee II. kongres za rejo štajerske kokoši, ki je zaradi svojih posebnih odlik dobila priznanje ne le domačih, ampak tudi inozemskih strokovnjakov. Kdor ipozna razmere, v katerih se trenutno nahaja naša kurjereja, bo priznal, da je tak kongres potreben in da zasluži, da se ga naši kmetje, zlasti kurjerejci v čim večjem številu udeležijo. Kongres ima namen pospešiti delo, ki ga je pred leti pričel prvi tak kongres, ki je določil standard štajerske kokoši in tej kokoši za naše razmere in potrebe priznal prvenstvo pred vsemi drugimi pasmami. Kongres se je za štajersko kokoš izrekel pred-
Iz te tabele vidimo, da je skupni obtok denarja, ki je dosegel rekordno višino dne 30. septembra, padel v prvem tednu oktobra za 163.1, v drugem teduu pa za 175.9 milij. din, skupno torej za 339.0 milij. din in s tem pod vsoto 8 milijard.
Za presojo položaja na našem denarnem trgu je važna tudi naslednja slika posojil Narodne banke ter naložb na žiru pri njej v zadnjih izkazih (vse v milij. din):
15. okt.	31. avg. 30. sept. 15. okt.
1937	1938 1938 1938
posojila 1.581.6	1.593.0 1.947.6 1.922.2
žiro 1.425.4	1.021.2 824.0 1.106.7
Če primerjamo likvidnost denarnega trga z lanskim letom, moramo upoštevati, da je bila letos zvišana meja za državne blagajniške zapiske od 1 milijarde na 1.500 milij. din. Mnogo denarja je šlo v blagajniške zapiske, zato so bile tudi naložbe na žiru v letu 1938 manjše kot leta 1937. Razveseljivo dejstvo je, da so žirovne naložbe zopet dosegle višino pred krizo in bodo verjetno še naraščale, tako da nam bo izkaz za 22. oktober prinesel nadaljnjo razbremenitev Narodne banke
in zmanjšanje obtoka bankovcev.
*
Zmanjšanje obtoka bankovcev tudi v Nemčiji. V dobi od 8. do 15. oktobra je obtok bankovcev nemške Reichsbank padel za 337.3 na 7.203.6 milij. mark. To zmanjšanje je v zve/i z znatnim zmanjšanjem meničnih in lorribardmih posojil banke za 350.43 na 6.986.1 milij. mark. V tem izkazu se še ne pozna potreba sudetsko-nemšikih krajev za plačilna sredstva v markah. Strokovnjaki računajo, da 1m> za te kraje potrebnih okoli 300 milij. mark rajhovskega denarja. Ta vsota ni velika, ker jc treba upoštevati, da ostanejo mali češki bankovci do 100 kron še v veljavi.
Znižanje obtoka bankovcev na Madžarskem. Madžarska narodna banka izkazuje od 7. do 15. oktobra zmanjšanje obtoka bankovcev 37.56 na 746.2 milij. pengo. Na aktivni strani se je menični portfelj znižal za 53 milij. pengov.
Belgijska narodna banka izkazuje od 6. do 13. oktobra povečanje zlatega zaklada za 231 na 16.375 milij. frankov, istočasno pa sc je obtok bankovcev zmanjšal za 770 na 23.498 milij. frankov.
vsem zato, ker je pristno naša, avtohtona, ker je povsem prilagodena našim kldmatičnim razmeram in ker se odlikuje po svoji nesnosti in okusnem mesu. Za našega kmeta pa je najbol j primerna, ker si sama išče hrano in ne potrebuje tolike nege, kakor vse ostale tuje pasme. Kongres bo v nedeljo ves dan.
Razstava štajerske kokoši bo odprta od 22. do vključno 24. oktobra. Prometni minister je vsem udeležencem dovolil pod običajnimi pogoji polovično voznino na naših žclezniach. S tein je vsem zainteresiranim dana možnost, da se te gospodarske prireditve udeležijo. Otvoritev razstave bo jutri, v soboto, ob enajstih dopoldne. Otvoritve naj bi se polnoštevilno udeležili zlasti okoliški kurjerejci in kmetje!
Prošnje za dovoljenje predplačil v inozemstvo
V zvezi s čl. 3. odst. 5. deviznega pravilnika je izdala Narodna banka pooblaščenim zavodom sledeča obvezna navodila:
1.	Prošnje za dovoljenje predplačil se ne smejo več vlagati neposredno pri Narodni banki temveč le po pooblaščenih zavodih.
2.	Pooblaščeni zavodi, ki dostavljajo take prošnje Narodni banki zaradi odobritve, morajo pribaviti od izvozniške tvrdke po predpisanem obrazcu pismeno izjavo, da se bosta izvoz in prav. danje blaga izvršila v predpisanem roku in da se bo tudi plačilo izvršilo v vsem po obstoječih deviznih predpisih. Izvozniške tvrdke morajo prošnje za odobritev predplačila opremiti s sledečimi podatki, za katerih točnost so moralno in materialno odgovorni:
a)	koliko dolične vrste blaga, za katero zahteva dovoljenje predplačila, je tvrdka uvozila v poslednjih treh letih in v kateri vrednosti;
b)	koliko po količini in vrednosti ima uvoz-niška tvrdka v rezervi (zalogi) blaga, za katero zahteva dovoljenje predplačila;
c)	če gre za nabavko surovin, kolikšna je letna normalna potreba surovine, za katero se zahteva dovoljenje in
č) iz katerih držav se je doslej nabavljalo to blago (označiti je treba državo izvora in državo plačila).
Izvoz konj iz Slovenije
V .letu 1937. je bilo skozi obmejne veterinarske postaje, oz. železniške postaje: Dravograd, Jesenice, Rakek, Go.rtnja Radgona, Ptuj, Murska Sobota, Maribor glavni kolodvor, Rogačevci (Mur-ska-Sobota), Št. Jurij pri Celju in Ljubljana glavni kolodvor izvoženih konj: v Avstrijo 155 žrebcev, 140 kobil in 286 mrzlokrvnih konj-kri-žancev. V Nemčijo 8 kobil. V Italijo 27 kobil in 26 konj. V Avstrijo je bilo izvoženih tudi 559 klavnih konj. V času od 1. januarja 1938 do 30. septembra 1938 je bilo skozi omenjene postaje iz-voiženih v Avstrijo 56 žrebcev, 95 kobil in 238 mrzlokrvnih konj-križancev. Poleg tega je bilo v Avstrijo izvoženih še 83 klavnih konj. V tem izkazu niso upoštevani konji, ki se prodajajo posebno iz štajerskih okrajev v Čakovec in Prelog. Ta dva kraja sta glavna izvozna centra za izvoz
mrzlokrvnih konj v inozemstvo.
*
Mednarodni kongres za kmetijski kredit.
Dne 18 oktobra se je začel v Neaplju prvi mednarodni kongres za agrarni kredit, ki bo trajal do 20. oktobra. Na kongresu sodeluje okoli 30 delegatov iz raznih diržuv. Tudi naša država je zastopana na tem kongresu, ki se ga udeležuje g. dr. Vladimir Murko, privatni docent ljubljanskega vseučilišča.
Trgovinska pogajanja z Madžarsko. Po poroči lih iz Belgrada bi so imela prihodnji mesec začeti jugoslovansko-madžarska trgovinska pogajanja. Pri teli pogajanjih bi razpravljali tudi o klirinškem prometu med obema državama.'.
Boj za zagrebško zbornico. Ko je trgovinski minister g. inž. Nikola Kabalin obiskal zagrebške gospodarske ustanove, so mu indu-strijci predložili zahtevo, du se naj osnuje v Zagrebu posebna Industrijska zbornica, ki naj se izloči iz dosedanje skupne Trgovinsko-indu-strijske zbornice. Proti temu so nastopili odločujoči gospodje v zagrebški skupni zbornici (pripomniti je. da ima Zagreb /e svojo obrtno zbornico). Zdaj so tudi trgovske organizacije, kakor poroča Trgovački vijesnik, nastopile za ustanovitev samostojne trgovinske zbornice.
Nova delniška družba. V Belgradu je bila ustanovljena delniška družba »Jablan« z glavnico 2 milij. din (2000 delnic po 1000 imenske vrednosti). Namen družbe je lesna trgovina in industrija. Ustanovitelji družbe so: dr. Robert Patilovič, J. Fu.ks, Z. Ilrčevič, M. Roinič, A. Steni, B. K reši p. V. Krnus, I. Mihajlovič, V. Žnnk. M. Manovljevič, D. Drahovič in drugi.
Izpremembe v upravnem svetu »Vremena«. Izbrisana sta člana upravnega sveto »Vremena« gg. Milutin Sitefanovič in dr. Vojj^lav Jaiijie. na njih mesto sta prišla: inž. Dušan Glišič in Vladimir Kazimirovič, tako da so zdaj v^ upravnem svetu »Vremena« poleg že omenjenih dveh novih članov še Momčilo jankovič, Milan Mili. Štefanovič, dr. Ferdinand Gramberg, Dragomir Stojadinovič. in Dušan I l ilkirvič. Glavnica znaša H) milij. din Izvršilni odbor tvorijo gg. inž. Dušan Glišič, Dragomir Stojadinovič in Milan Mih. Stefanovič, prokurist je g. Pavle Popovič.
Svetovna letina pšenice. Po podatkih mednarodnega kmetijskega zavoda v Rimu je dala letošnja svetovna letina pšenice 1.056 milij. met. stotov (lanska 917 milij.) brez Rusije in Kitajske. Po celinah se ra/deli letina takole: Evropa 480 (420), Severna Amerika 357 (2').'), Azija 18" (172) in Afrika 32 (33) milij. met stotov. i-jvladalje jo 'zavod ugotovil tudi veliko povečanje posejane površine: ta je znašala pred vojno 85 milij. ha, 1923-1927 04, 1928-1932 104 miilj., lani 107 in letos 109 milij. ha.
Borza
Dne 20. oktobra 1938.
Denar
V zasebnem kliringu je ostal angleški funt neizpremenjen na 237.20—238.80.
Nemški čeki so se malenkostno okrepili: v Ljubljani so beležili 13.77—13.97, v Zagrebu 13.7250—13.9250. v Belgradu 12.7721—13.9721. Nadalje so beležili v Zagrebu za konec oktobra in sredo novembra 13.90 denar, za konec novembra 13.79—13.99, za konec januarja 1939 13.81-14.01, za konec februarja in marca 13.91 denar.
Grški boni so beležili v Zagrebu 37 denar, v Belgradu 37.50 denar.
Devizni promet je znašal v Zagrebu 2,527.278 dinarjev, v Belgradu 3,736.000 din. V efektih je bilo v Belgradu prometa 1,315.000 din. ,
Ljubljana — Teta
Amsterdam 100 h. gold. . . Berlin 100 mark . . . , Bruselj 100 belg . . „ . Curih 100 frankov . , , ,
London 1 funt.....
Newyork 100 dolarjev . . Pariz 100 frankov . , ■ > Praga 100 kron . , . , , Trst 100 lir . . « « , «
Ji s
pri
2380. 1755, 740. 996. 208. 4348 116. 150. 229.
m o
66-.62— 45— .45— ,90— ,50 87— 93— .95—
m.
2401 1769, 745 1003 211 4384, 118, 152, 233
— Pri korpulentnih ljudeh se izkaže naravna »Franz-Joseiova« grenka voda kot zanesljivo in prijetno delujoče sredstvo proti zaprtju, katera se uporablja brez posebne dijete. »Franz-Josefova« grenka voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in trgovinah z mineralnimi vodami.
Ogl. reg. S. br. 30474/35.
Curih. Belgrad 10, Pariz 11.75, London 20.99, Ne\vyork 440.—, Bruselj 74.40, Milan 23.15, Amsterdam 239.40, Berlin 176.30, Stockholm 108.15, Oslo 105.475, Kopenhagen 93.70, Praga 15.15, Varšava 82.62, Budimpešta 87.50, Atene 3.95, Carigrad 3.50, Bukarešta 3.25, llelsingfors 9.255, Buenos Aires 110.25.
Vrednostni papirji
Ljubljana. Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 98.25—99, agrarji 59—61, vojna škoda promptna 469—471, begluške obveznice 90—92, dalm. agrarji 88—89.25, 8% Blerovo posojilo 98.50—100, 7% Blerovo posojilo 91.25—93.25, 7% posojilo Drž. hip. banke 08—100, 7% stab. pos. 96 denar. — Delnice: Narodna banka 7300—7400, Trboveljska 190 blago.
Zagreb. Državni papirji: Tla investicijsko posojilo 99.50 blago, agrarji 60 blago, vojna škoda promptna 467—168 (466, 467), begluške obveznice 90 blagp, dalm. agrarji 88—89, 4% sev. agrarji 59.50 blago, 8% Blerovo posojilo 96—98.50, 7% Blerovo posojilo 90—91.50, 7% posojilo Drž. hip. banke 99—100. 7% stab. posojilo 97—97.50 (97.50). — Delnice: l'riv. agrarna banka 225 blago, Trboveljska 190 blago, Narodna šumska 20 blago, Gutmann 50—60, Isis 25 denar, Osješka livarna 160 denar, Jadranska plovba 350 denar.
Belgrad. Državni papirji: 1% investicijsko posojilo 98.50—99 (99), agrarji 61 blago, vojna škoda promptna 469.75—470 (469.50, 469), za konec decembra 469—169.50 (409), begluške obveznice 89.75—90 (89.75, 89.50), dalm. agrarji 89 do 89.25 (89). 4% sev. agrarji 60 blago, 8% Blerovo posojilo 98.50 blago, 7% Blerovo posojilo 90.50 do 91.50 (90.75), 7% posojilo Drž. hip. banke 101 denar, 1% stab. posojilo 97.50 blago. — Delnice: Narodna banka 7420 blago, Priv. agrarna banka 217 denar (drobni kosi).
Žitni trg
Novi Sad. Koruza: bač. in srem. 121—123, ha,. 120—121. Oslaio neizpreinenjeno. Tendenca mirna. Promet srednji.
Cene živine in kmetijskih pridelkov
Cene živine in kmetijskih pridelkov v Ljubljani dne 20. oktobra t. 1. Voli 1. vrste 6, voli II. vrste 5.50, voli III. vrste 4.50, telice I. vrste 6, telice II. vrste 5.50, telicc III. vrste 4.50, krave 1. vrste 5.50, krave II. vrste 4, krave III. vrste 2.50 do 3 din, teleta I. vrste 8, teleta II. vrste 7, prašiči špeharji domači 9.50, prašiči pršutarji 8 din za 1 kg žive teže. Goveje meso I. vrste prednji del 12, zadnji de! 14, II. vrste prednji del 10, zadnji del 12, III. vrste predni del 6—8, zadnji del 8 do 10, svinjina 16—18, slanina 18, svinjska mast 2(i do 21, čisti med 20, goveje surove kože 9—11, telečje surove kože 11, svinjske 6urove kože 6 din za 1 kg. Pšenica 220, ječmen 195^ rž 195, oves 190, koruza 190, fižol 200—30(5, krompir 75, seno 100, slama 60, jabolka I. vrste 600, II. vrste 400, III. vrste 300, hruške L vrste 1000, II. vrste 800, III. vrste 500, čcšplje I. vrste 700, II. vrsle 500, 111. vrste 400, pšenična moka 300—350, koruzna moka 210 din za 100 kg. Navadno mešano vino 10, finejše sortirano vino 14—16 din za 1 liter.
Programi Radio Ljubljana:
Petek, '21. oktobra: 11 šolska ura: O bolgarski na rodni pesmi (g. S. Atlamisov) — 12 Slovenske narodne od tj 1 ixii in daleč (ploščo) — 12.45 Poročila — ]:t Napovedi — 1:1.211 Slovanski sevor in vzhod (Kadilski orkester) — 14 Napovedi — IS ženska ura: Kilo .ie naš bližnji (srde. Kristn Hafner) — 18.2« Nekaj podokuio (pl.) — 18.10 Francoščina (g. dr. S. Lehen) — 1!1 Napovedi, poročila — l!!.:ln Nae. ura: Društvo Gospodar* pred in po vojni (Djura Ter/,in) — 19.8(1 Pristopi v izven-evropsko gore (g. dr. A. Mrak) — 21) Koncert, Radijskega orkstrii — 21.ln Komorni terio (gg. V. šušteršič, J. Ciregorc, II. Svetel) — 22 Napovedi, poročila — 22.110 Angleško plošče.
Sobota. 32. oktobra: 12 Vsakemu svoje — zvočnik zapoje (plošče) — 32.45 Poročilu — 13 Napovedi — 1.1.20 Vsakemu svojo — zvočnik zapoje (plošče) — 14 Napovedi — 17 Otroška lira: a) Selma l.agorliiff: Kako je Niels Ifolgersen popoloval z divjimi gosmi; povest v nadaljovonjib; b) Strieek Mnlijeek — 17.411 1'loSPe — 17..'iO Pregled sporeda — IS Za delopust igra Radijski orkester — 18.411 Pogovori s poslušalci — l!l Napovedi, poročila — 11).:»» Nae, ura — lil.."pO Beseda k prazniku — 20 O zunanji politiki (g. urednik dr. Alojzij Kuhar) — 20.311 .loža Voinbergnr: SOS (Jaka Smodi a V a v kon-kurzn), vesela zvočna igra. Izvajajo člani rad. igr. družine, vodi inž. Pengov — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Vesel konec tedna (igra Hodijski orkester).
KULTURNI OBZORNIK
Dr. A. Odar: Katoličani in različne vere
Fantovska knjižnica 20. zvezek. Založila Zveza fantovskih odsekov v Ljubljani, 1938.
Za prvo načelno knjigo, Jerajevimi Vzori slovenskih fantov, je Zveza fantovskih odsekov te dni izdala drugo načelno knjigo, ki bo predmet prosvetnih tekem za njene člane v letošnji poslovni dobi, Odarjcvo: Katoličani in različne vere. Založnica in pisatelj sam, oba sla se pri pisanju in izdaji te. knjižice zavedala njene potrebnosti in pomembnosti za slovenske fante. Knjižica pa ima vsekakor velik pomen tudi za vse druge Slovence izven omenjene organizacije, saj je prva sistematična knjiga, ki nam jasno govori o ustroju katoliške cerkve kot organizacije, posebno pa o njenem razmerju do drugih krščanskih cerkva in do drugih ver.
Knjižica je v prvi vrsti potrebna sedanjemu brezbožnemu in nevernemu času nasploh, saj pisatelj takoj ob začetku knjige postavi temeljni slavek, na katerem slone vsa nadaljnja izvajanja, namreč na naši veri v osebnega Boga, ki je različen od narave in stvarstva (panteizenil). V tem poglavju, ki govori o naši človeški naravni veri. pisatelj zlasti zavrže tako imenovano »moderno poganstvo«, zlasti rasizem, ko navaja papeževe besede iz njegove okrožnice na nemški narod Mit brennender Sorge«', v kateri pravi papež: Kdor pleme (raso) ali narod ali državo ali državno obliko ali nosilce državne oblasti ali dru;;o temeljne vrednote človeškega občestva, ki zavzemajo v zemeljskem redu bistveno in spoštovanja vredno mesto — iz njihove zemeljske vrednostne vrste izloči, jih za najvišje merilo vseh, tudi verskih vrednot naredi in jih pogansko obožuje, ta
preobrača in potvarja oni red stvari, ki ga je Bog naredil in Bog zapovedal. Naš Bog je osebni, nadčloveški, vsemogočni, neskončno popolni Bog. stvarnik vseli ustvarjenih reči, Gospod, kralj iu zadnji dopolnjcvalec svetovne zgodovine, ki ne trpi in ne more trpeti poleg sebe drugih bogov.« Te papeževe besede so jasen odgovor tistim, ki tudi v naši domovini govore »o velikem jugoslovanskem bogu« in tudi pri nas postavljajo narod in narodnost za višjo vrednoto od vere.
Nalo prehaja pisatelj k nadnaravni veri, kjer podrobneje našteva in pojasnjuje krščanske in ne-krščanske vere in podaja najnovejše statistike o razširjenosti prvih in drugih. Ob koncu razlag po posameznih verstvih pisatelj znierom zavrže te in one zmote. Posebno na dolgo pa se je razpisal dr. Odar o verstvih in njihovih pripadnikih v naši državi, zlasti pa o razmerju dveh največjih verstev pri nas, o pravoslavni in katoliški veri.
Tu zadenemo na drugo izredno pomembnost te knjižice. Pisec je hotel našim fantom predvsem razložili razmerje naše vere do pravoslavne, ker pridejo tudi fantje v naše južne kraje bodisi pri vojakih ali v službe, in je zato potrebno, da vedo, kdaj in koliko sinejo prisostvovati verskim obredom naših pravoslavnih bratov. Zato pisatelj podrobno razloži cerkveni zakonik katoliške vere.
Posebno poglavje so odkazana vprašanja verske strpnosti, ki se o nji loliko govori in piše prav v naši državi, pa si vendar zlepa nismo na jasnem, kaj verska strpnost pomeni in kako daleč naj sega. Dr. Odar natančno loči dogmatično strpnost od državljanske in to od državno-politične. Dogmatične strpnosti katoliška vera no pozna, zalo utnevamo katoličani srbski pregovor »Brat je mio, koje vere bio« le v smislu državljanske in družabne verske strpnosti. V tem poglavju jo nadalje zlasti zanimiva ugotovitev, da paritetna država, kakor jo Jugoslavija, v kateri so priznane vere enakopravne, mora delati po načelu »vsaki veri njeno«, ne pa po načelu vsem veram enako-.
Zanimiva so tudi poglavja o srednjeveški cer-
kvi, o inkviziciji in torturi. Do vseh teh vprašanj zavzema pisatelj jasno sodobno stališče in ovrže številna natolcevanja in klevete, ki v tem pogledu lete še danes na katoliško cerkev.
Knjižica je bila potrebna za naše fante, kajti tudi oni morajo znati braniti svojo vero proli vsakomur. Zlasti mnogokrat bodo danes ta dan zadeli tia ugovor, češ da katoliška cerkev ni narodna. Pisatelj daje na ta ugovor tale jasni odgovor: »Vera, krščanstvo, cerkev sploh ne morejo biti nekaj narodnega v tem pomenu, da bi bile sailio za la ali oni narod. Cerkev je univerzalna, nadnarodna, pa nikoli p r o t i n a r o d n n. Krščanstvo prinaša blagoslov vsakemu narodu, ki ga sprejme.«
Knjižica ima to veliko odliko, da je pisana povsem razumljivo .in v silno preprostem slogu in jeziku. Vsako preprosto kakor tudi zamotano resnico je razložil dr. Odar tako, da jo bodo lahko razumeli tudi najbolj preprosti in najmanj izobraženi fantje na slovenskem podeželju. Ker pa je tvarina te knjižice namenjena za prosvetne tekme prihodnjo pomlad, bi bilo nujno potrebno, da bi bila vsa snov razdeljena še na manjše oddelke, najbolje kar na vprašanja po zgledu nekdanjih UŠeničnikovih tovrstnih knjižic o socialnem vprašanju in socialni ekonomiji. Ali, kakor že rečeno, knjižica ne bo služila dobro samo članom Zveze fantovskih odsekov, marveč jo prav toplo priporočamo tudi našemu srednješolskemu ilijaStvu in tudi drugim slovenskim izobražencem. Knjižica namreč za vsakega izmed nas pomeni ne samo obnovo vprašanj iz katekizma, marveč nam dfi priložnost, da se v ustroj naše cerkve in v osnove naše katoliške vere poglobimo in da zlasti znamo določili svoje razmerje do vseh mogočih proti-verskih ali versko indiferentnih gibanj današnje dobe. Knjižica stane za člane ZFO 5 din, za vse
druge pa 7 din.	F. J.
*
Turčija podpira pisatelje. — Turška narodna stranka, ki hoče držali korak z razvojem moder-
nega evropskega svela, aktivno podpira pisateljske težnje za razvoj moderne turške književnosti in lahko pokaže že na lepe sadove. Hoče pn imeti tako književnost, ki bi zajemala iz narodnih virov in folklore, obenem pa iutli nadaljevala v duhu J moderne Turčije in njenega pomena. Turška narodna stranka je zato te dni ustanovila poseben fond za podporo mladih pisateljev in sicer nagrade za najboljše drame in novele. Mladi pisatelji morajo pisati v narodnem jeziku, prosto in jasno, toda v literarnem slogu. Snov pa mora bili vzeta iz turških običajev, iz narodne tradicije ali pa iz turške zgodovine. Deset novel bodo nagradili z nagrado 25 angleških funtov šterlingov. #
Pisatelj Živega Bita* Miloš Urban pozdravlja osamosvojitev slovaškega naroda. — »Slovak« je prinesel na dan rojstva nove samostojne slovaške vlade uvodnik z naslovom *Kraljuj, naša izpro-šena...*, ki ga je napisal urednik, znani pisatelj Miloš Urban. Med drugim proslavlja zmago slo-vaščine takole: »Z današnjim dnem so padle poslednje ovire, ki so stale na poti popolnemu uveljavljen,ju slovaščine na Slovaškem. Poslednje sred-slvo spekulativne in smešne besedice praviloma«, s katerim so prej trpeli slovaščino, je izginilo v polomu umetnih, življenje in stvarnost nerespek-tirajočih teorij, izginilo je, kakor mora izginili vse, kar je bolnega in življenja nezmožnega. Končal se je eden izmed največjih in najizrazitejših, najbolj trdili in najuspešnejših bojev v slovaški zgodovini. Slovaščina je edini državni jezik na ozein-lu Slovaške. Z današnjim dnem je zavzela mesto, ki so ji ga s toliko ljubeznijo, skrbjo in vdanostjo pripravljali od Bernolaka do današnjih dni. Kraljuj lorej, naša izprošena in s hrepenenjem dočakana! Namakaj naša peresa, zveni v nn,(oddaljenejši slovaški koči prav tako kot v pnlaČah. ki jih nosi slovaška zemlja! Zveni, loti nad gorami in dolinami Slovaške, padaj v mehka slovaška m en ler lij vanje upanje na boljši slovaški jutrišnji dan!«
Angleži časte Mater božjo
Starodavna Marijina božja pot, ki je bila zatrta, se znova obnavlja
Starodavna angleška prerokba sc glasi: -kadar se Vnglija m uc \ \Valsinghant, lakral se Mali božja vrne v \nglijo.i I .1 preroklm pomeni, da je nekdaj angleški kraj \\alsing-iiam liil središče Marijinega refren j a. K k 1 > r i eli s 1 i 1 r h legenda, je nekdaj \ grofiji Norfolk
v kra ju W alsi Richehlis. Ih ji
leri je deklica Nazarelu. Ko m kaj lakoj /gradil singhamu jc kin, Nazarol . /lavem
je
gliani živ t11.1 |Mibo/na deklica iclu lotil imela prikazen. v ka-
videla hišico s\ ete I >niMiic * jc /a to /\cdelo, so ljudje lum-li kapelico. la kapel it a v \\ al-iiln zaslovela kol nekak Novi tiste kapelic- -o v teku I\ in 14. stoletja /gradili <1 \ a \ (liku moška samiista-iih. Z vseli slrani katoliškega sveta so takrat začeli romali romarji h kapelici v \Valsingliam Med pobožnimi romarji >n bili 1111 kralji Kilvaid II.. Kdvarcl III.. Ilihard rik VII. Celo jioznojo glasov ili Henrik \ mlajših lotili poromal semkaj bosonogter Mariji priporočal za svoje otroke. I o jc l>i leta 1511. I udi Krazoin Rollerdninski j( za|>u«lil krasno molitev k Mate 1 i božji.
ko pa se jc kralj Henrik \ III. ločil o, prave zakonske žene ter jc bolel v/eli drugo, zaradi česar se je ločil I111II 1 liške cerkve, je začel katoličane hinlo jure
H IIg
ški
J1'
tukaj
><| SV O jc
za ženo 11 kalo-
ganjati. Takrat so tudi za cerkvico Matere nožje v \\ alsiughamii nastopili ic/.ki časi. Henrik Nlll. jc ustanovil novo anglikansko cerkev, ki jc njen poglavar bil 011 sam, nova cerkev pa njegovo orodje kol državna cerkev. L. 1538 je anglikanski škol I atiincr dal čudodelno sliko vv alsiaghaniskc Marije javno sežgali, da bi tako uničil Marijino češčenijc 11 a Angleškem. Več ,111 let ua Angleškem ni bilo uiii govora o nekdaj lako sloveči Marijini božji poti.
ko
I''j
konec l'l. stoletja |ia je neka gospa kupila listu siaro kapelico v \VHI s i nglia m u. Poslej sji) ijakaj začeli zopet vreli romarji, in sicer ne le kaioličani. marveV- tudi \nglikanci sami. \ngli-kanci, ki časlc Marijo. >e imenujejo augl,»-katoličani. Ti so v \Va Isi nghn m u zgra<lili lepo cerkev. kjer poslušajo lepe govore <1 Mariji. Kajpada se ludi kaioličani ne dajo prekosili v če-ščenju \liilcrc božje od k ri v ov e rsk i h bratov, še leios so katoličani priredili tjakaj veličastno romanje, ki se ga je udeležilo več ko l(l.(KX) romarjev. -amili mladih katoliških Viigležev. Angleška mladina ......in sedaj k Mariji. Tisto romanje je vodil sam vv csl 111 iiislrski nadškof kardinal A rt 11 r I linslev. lako -c Anglija vrača v \\ alsinghain.
Osemdeset let stara ženska osleparjena za 4 milijone dinarjev
miii-
sko-
Na Holandskem imajo sedaj nenavaden škandal. pri katerem je bila zaradi svojega dobrega srca in svoje neskušenosli žrlev SI lel stara gospodična. V mestu tiiniieken v severnem Bra-biiulu živi SI lel stara gdč. Kessler. Nekega dne sla se znala pridobiti za njeno zaupanje dva sleparja. oče in sin. ki sla jo v slabem telil dni opeharila za blizu '.>0<UHK> liolandskih goldinarjev, kar v našem denarju pomeni več !• jone dinarjev, ker holandski goldinar velja raj 24 naših dinarjev.
bansko lelo meseca novembra je prišel v stanovanje gospodične Kessler mlajši slepar ter ponujal naprodaj dve ničvredni slikariji. Izdajal se je za revnega slikarja in gospodični opisoval svojo bedo. tios|>odičnn Kessler je povsod znana zaradi svoje milosrčnosti ter darežljivosli revnim, 'lako jo je mladi slepar takoj ob prvem obisku opeharil za več slo goldinarjev. Slikarjevo besedičenje je staro damo lako pretreslo, da je sklenila temu revežu temeljito pomagali na noge. Mladi slepar jo seveda še prišel li gospodični, nakar je stara ženica sklenila žrtvovati več tisočakov goldinarjev za mladega slikarja, da si
Ko bi Rooseveltovka postala predsrednica Združenih držav
Vmerika je sedaj že nekoliko pozabila razburljive zunanjo dogodke ler se jc začela zopet pečati /, (tamaoimi • * iiraštutiji. Na jbolj pereče domače vprašanje jc sedaj v Vmeriki, kilo bo prihodnji predsednik Združenih držav. \-i sc sprašujejo, ali bo liooscvell še tretjič kandidiral. Tega si doslej še ni upal storiti noben predsednik. linli lloosev elt lega najbrž ne bo storil, dasi je med ljudmi nepopisno priljubljen, kakor f>rej že dolgo nihče drugi ni bil, I'a bi pa ne izgubili predsednika Koosevelta. so nastali v tem oziru že kaj čudni predlogi, lako jc neki lisi. ki izhaja v Te\asu. prinesel članek, naj bi namesto svojega moža kandidirala za predsednika njegova žena. Č eprav ta predlog ni resen, je vendarle zanimivo, kako člankar svoj predlog utemeljuje: 1 akole pravi:
l parno, da se bodo evropski vladarji do ženske vladarice Amerike obnašali kot popolni kava I i r j i ter govoreč z njo ne ImkIo glasno r<>-bantili. marveč govorili liho. kakor so v salonu spodobi... Kakor rečeno, lega predloga sicer nihče ni vzel za res, vendar so tudi v Beli hisi v \Vasl1u1gton11 brali tisli članek ter sc v krogu dsednikove družine o leni menili. Itoosevelt opoldne listi lisi h kosilu. Povedal
ustvari življenjske pogoje. Poslej je slepar še večkrat prišel iu imel s seboj vedno |K)lno glavo in usta načrtov, ki je z. njimi očaral slaro žensko. Vedno je imel važne telefonske imgovore z Av >tra I i jo in vsemi celinami naše zemlje, kar je staro gospodično prepričalo, da svojega denarja ni dala za prazen nič, ker se bo siromak sedaj izkopal iz revščine.
Med leni pri|H>vedovanjem je znal seveda vsakokrat iz nje izniamiti po več desettisočev goldinarjev. Ženska je dajala in dajala, trdno prepričana, da dela veliko (lelo krščanskega usmiljenja.
Tiste ženske, ki so stregle gdč. Kosslerjevi. pa so nekega dne vendarle postale pozorne na le obiske, ki jih ni bolelo bili konca in ki so se vedno končavali lako. da je slarica odštela tujcu nekaj tisočakov. Zalo so o leni obvestile nečaka gospodične. Ta je takoj zaslutil sleparijo ler je začel hitro raziskovali, kako slvar v resnici stoji. In kmalu je dognal, da je slara dama postala žrtev nesramnega sleparja, prav za prav dveh sleparjev, ki sla izvabila iz. starce celih 1SII tisoč goldinarjev. Takoj je bila obveščena policija, ki je sedaj prijela mlajšega in starejšega sleparja. bila sla oče in sin. Oba sla zaprla, vendar so rešiti le nekaj malega prisleparjenega denarja.
V Newyorku imajo nov policijski škandal
Ves Ncvv vork govori seda j o novem škandalu, ki zadeva brooklvnsko policijo (.uverner je že pred dalj časa postavil posebnega preiskovalca, ki jc raziskoval razne poneverbe, ki so jih zagrešili nekateri člani brooklvnsko |M>-licije. Pretekli torek pa je nenadno prišel v uradno |x>sloipje brooklvnske policije nevvvor-ški policijski predsednik v družbi več visokih policijskih uradnikov ler začel iskali različne akle. la se je izkazalo, da manjka velik del policijskih aktov. Med drugimi manjkajo zapisniki o zaslišanju TJ(K) zaprtih, (.uverner države Ncvv vork jc takoj velel uvesti naglo sodno preiskavo, obenem pa je postavil novega državnega pravilnika, ker je dosedanji državni pravilnik osumljen, da je zapleten v korupcijo.
Policijski škandal v Marseillu
Razmere v največjem francoskem pristanišču nikakor niso dobre, kakor dokazuje uspeh preiskave, ki jo je započel francoski notranji niinisler zoper ondotno policijo. Izkazalo se je, da so vodilni policijski organi v tesni zvezi z nočnimi zabavišči, katere bi morali nad-Irancoska vlada je po vsej državi prepovedala tako imenovane loterijske aparate, ki -o bili postavljeni po gostilnah in zabaviščih, kamor so pijani in tudi trezni lahkomiselni ljudje metali svoje denarje. T i aparati pa stoje povsod no .Marseillu. Nekega dne je policija res napravila veliko racijo na te aparate, toda izginili so nekaj ur prej. preti en je policija prišla gledat za njimi. Ko je policija prenehala iskali, so se aparati takoj spet pokazali na dan. Nekemu I' rancozu je bilo v hotelu ukradenih J000 frankov. Ukradla 11111 jih je neka ženska in policijski uran i,k je velel prinesli slike najbolj znanih hotelskih latic, da bi jo okra-ileni spoznal. Na vpogled je mož dobil vse slike. samo lisle ne. ki ga je bila okradla. Njeno sliko so pozneje našli skrito v pisalni mizi li-stega uradnika. Prvi je bil odstavljen načelnik nravstvenega oddelka tamkajšnje policije, z njim vred pa mnogo drugih uradnikov, ki so razkošno in bogato živeli, dasi niso imeli lakih dohodkov. Asi so obdolženi, da so bili v Mikih s prepovedanimi hišami ter da so mladoletna dekleta izrabljali ter jih pošiljali v javne hiše.
Stavka ua vrhu stolpa: Tako hi sc lahko imenovala ta slika. Krovec, ki jc pokrival stolp mestnega magistrata v mestu Madison, se je spri z županom zaradi plačila. Za kakih 5000 dinarjev našega denarja sta bila vsaksebi. I>a bi župana prisilil do izplačila, je krovec zlezel na vrh stolpa ter sedel na »špico«. Izjavil je, da ue gre prej doli, preden mu župan ne ugodi.
Tako je krovec dobil, kar je zahteval
Na Nemškem je 10 milijonov radijskih naročnikov
Dne I. oktobra lelos je bilo v Avstriji že 643.580 radijskih naročnikov. Brez sudetske Nemčije je bilo vsega skupaj na Nemškem tega dne t0,398.(X)6 radijskih naročnikov. A' Nemčiji je bil prvi milijon dosežen dne 51. decembra lela 1923. peti mili ion je bil dosežen 31, decembra leta 1933.
šoferji in kolesarji se ne bodo smejali
>cf nemške prometne policije general Da-lucge je za cesini promet izdal nove silo ostre določbe, ki pojdejo marsikateremu avtomobili-stu i n kolesaVju na živce. ?.c doslej so bila cestna določila zaradi varnosti prometa zelo ostra. Policija je imela natančna navodila, kako naj nadzoruje cestni promet. Zdi se pa, da vsa slrogost ni dosli zalegla in da je bilo še vedno dovolj prometnih nesreč. Zato so ne-
pred
je prinesel je. kaj list |>i osebo sem ka drugi pravite?« N je resnega obraza lovega sina J predsednica, sc drugačilo,«
, nakar je dejal: jaz z; za lo kandidaturo! Kaj \ si so se smej ali. oglasi
svojo pa v i pa se
tnali vnuk. sinček lloosevel-ja: C'e slara mama poslane tej naši hiši ne bo nit pre-
60 ton tobaka zgorelo
tovarni v Chatr nastal požar, ki je utii-i njenimi zalogami in 1 rop j e visoko poslopje
A francoski tobačni je v noči na I n, ok lolier čil vso tovarno z v sel stroji, /.gorelo .je 3 nad ki je bilo t to metrov dolgo ti S poslopjem v red je zgoreli skoraj vsi stroji /a izdelovanje cigaret. ( veških zrlev pa ogenj ui zahteval, škode najmanj 30 milijonov frankov.
sijSiii i w •> 11
Spomenik francoskim materam
so postavili v Parizu ter ga bodo odkrili jiosli predsednika republike
oktobra ob nav/.oč-
češka vasica Ivan v središču svetovnega dogajanja
"Ml metrov široko. 6011 ton tobaka in
J C
Kakih 20 kilometrov južno od Brna na Mo-ravskeni leži vasice, ki- se imenuje Ivan. I)a je ta vasica sploh - k jf na svetu, tega uiti večina češkoslovaških državljanov ni vedela. In vendar je la kraj | m > s t h I skoraj slaven v tistem času. ko so nemške čete zasedale dotlej češke kraje. Mala vasica je naenkrat postala predmet velikih diplomatskih pohodov. .s lo v asico •
ški k<IV
Im
štab ter
uera Berlinu. \ vasici je bila ol topale čez češko meji
prizadev an.| • je n k v a rj a I konferenca
tu vojaških veliki nem-v elcposlani-
času. ko mala če
nemške čete vojaška |vo-
čehi so ustanovili delavske bataljone. .Na sliki skupina novih članov prisega svoji zastavi
do tiste va-uinaknila iz Cehoni »po-
sadka. Ko so nemške čete prišle sice. se češka vojaška posadka ni vasi. nakar je nemško poveljstvo točilo, da bodo nemške čete zasedle tudi to vas. Češko poveljstvo je ugovarjalo, češ da nima takega ukaza, da bi se od tukaj umaknilo. Nemško poveljstvo jc vztrajalo pri svojem, nakar so se morali c ehi tudi iz te vasice umaknili in so vas zasedli nemški vojaki, je pa lo čisto češka vas.
Zalo je nemško poveljstvo, ki jc izvršilo le ukaz svojih nadrejenih poveljstev, poslalo protest češke posadke na višje poveljstvo. Nekaj ur kasneje je od višjega nemškega poveljstva prišel ukaz. naj se nemške čete umaknejo iz vasice Ivan .kar se jc takoj zgodilo in so vas znova zasedli Čehi. lirugi dan pa je prišlo novo nemško povelje, nakar so nemške čete znova zasedle vas in so C ehi morali oditi. Posadka sc je tako v nov ič spremenila, nakar je sledil nov češki protest, ki je šel v Berlin, iz Berlina jc nazadnje prišel zadnji ukaz. nuj se nemške čete umaknejo iz vasice Ivan. ki spada pod c"'rškn. Iu tnala vasica je ostala češka. Zopet so Nemci odkorakali, zopet su cehi vkorakali.
Prav golov o ta tnala češka vasica v sto letih ni doživela toliko razburjenja, kolikor ga jc bila deležna lisic hude dni enega samega tedna.
Letalo na avtomobilski cesti
Dne IS. 1. m. se je iz Berlina v London v letalu vozil angleški lord Apslev. Ix>rd je imel kajpada svoje letalo, ki pa je blizu Magdeburga moralo zasilno pristali, ker je motor začel nagajali. bord je dali rasa iskal, kje je kako letališče. Ker pa letališča nikjer ni našel, je sklenil spustili se kar na široki avtomobilski cesti. Na teh ceslah pa je zlasti opoldne velik proniel. tako da je t i s lo pristajanje bilo silo nevarno ne le za lelalo. temveč tudi za vozečo avtomobile. K sreči pa jo sluga, ki straž i pri bencinskem napajnlišcu v bližini, zapazil lelalo, ki so spušča vedno niže. Zalo jo s svojimi signali lakoj uslavil ves avlo tnobilski proniel na cesti, nakar jo lelalo srečno pristalo. Ko jo bila malenkostna okvara v motorju popravljena, jo stražar znova zaprl ceslo. nakar so ie lelalo na prazni cosli lahko dvignilo i" srečno odletelo.
previdne avtomobil iste razglasili sedaj javno za prometne sovražnike, ki jih jo treba iztrebiti. Nove določbe so. približno take:
Vsak policijski avto ima s seboj poseben znak. s katerim bo lahko že od daleč opozoril avtomobilista, naj obstane. Poslej so vsi. ki so v policijski službi, dolžni skrbeti za red na cestah. Vsak policijski nameščenec, bodisi da je v službi ali ne, v uniformi ali ne. ima pravico in brezpogojno dolžnost, ustaviti vsakega avtomobilista in kolesarja, ki bi se pregrešil /oper varnost prometa. Če se kak policijski nameščenec izven služ.be v civilu vozi v svojem avtu, mora pri sebi imeti predpisani policijski signalni znak ler ga brezpogojno upravljati /.o|x»r vse-škodljivce cestnega prometa. To do--lotilo je že stopilo v veljavo tistega dne, ko je bilo objavljeno, torej 18. oktobra.
Policija j(J do 18. t. m. dolžna tudi drugače vzgajali zanikamo voznike in kolesarje. Kadar se bo komurkoli od policije zazdelo, tla se je kdo pregrešil zoper prometni red. vendar ne toliko, da bi bilo zoper njega potrebno posebno postopanje, ga mora takoj ustaviti. Nato mora njegovo vozilo povabiti kam v bolj malo prometno ulico ali cesto ter mu tam i/, vseh koles izpustiti zrak. To velja prav tako za kolesarje, kakor za motorne kolesarje in avtomobiliste. To je huda kazen, ki bo morda več zalegla kakor velike denarne globe. To jo že podobn-o nekaki telesni kazni. Kolesar, ki mu sredi ceste začne uhajati zrak. že ve, kako iu kaj je s to reč jo. še bolj pa ve to avtomobil ist. Kdor pa bi se branil sledili prijaznem u policijskemu po-vabliu v samotno ulico, tisli pa bo hudo kaznovan.
Mnogo hujša je določba, da bo smela policija kar na licu mesta avtoraobilistu začasno odvzeti šofersko izkaznico. Tak so potem toliko časa ne bo smel dotakniti svojega voza. dokler mu rok kazni ne poteče. Od policije bo dobil pismeno sporočilo, do kdaj ne sme zain voziti. Kdor pa bi se pregrešil tudi zoper to določilo, bo za vedno izgubil pravico šolirati.
Kakor vidite, na Nemškem biti šofer ali kolesar, ni nobena šala več, če se kdo ne zna držati prometnih določil za varnost ljudi in prometa na javnih ccstah.
Toženi in priča v zaporu prespala pijanost
Policijsko sodišče v danskem mestu llor-sens je obravnavalo zadevo nekega šoferja, ki je preti nekaj dnevi pijan vodil avto ter se v pijanosti zaletel v drugo vozilo. Obtoženec je bil poklican pred policijsko sodišče, kamor sc jo pripeljal v avtomobilu. Ko so ga poklicali, <la bi bil zaslišan, je bil tako pijan, da ni mogel niti govoriti. Policija ga je takoj vtaknila v zapor, ker se je na policijo v avtu pripeljal in ga je vodil pijan. Nato so zaslišali pričo, ki naj 1 >i obremenil obtoženega šoferja zaradi onega karambola. Toda priča jc bil tako pijan, da se je kar gtigal. Policija pa jo ugotovila, da se je priča tudi pripeljal v avtomobilu k zaslišanju ler da jo avto sam šofirnl, dasi je bil pijan. Zalo so tudi pričo poslali v zapor, kjer je z obtožencem skupaj prespal pijanost.
Volitve
Brezpogojna dolžnost
slehernega člana in somišljenika Jugoslovanske radikalne zajednice v Ljubljani mora biti te dni ta, da se vsak sam prepriča, če je lanesljivo in pravilno vpisan v volivni imenik. Le do torka, 25. oktobra je še čas, da se napake v volivnein imeniku popravijo, /glasite se zato zanesljivo in takoj pri mestnem tajništvu JRZ v Ljubljani, Gosposvetska vesta 10/1. Tja se lahko obrnete z vprašanjem tudi telefonično na številko 37-64.
Volivne imenike imate na raipolago tudi pri svojih krajevnih organizacijah. Ne zanašajte se, da ste pač gotovo vpisani, ker stanujete ie dolgo v Ljubljani, ali ker ste kdaj prej že volili. Sedanji volivni imeniki so novi ter v njih manjka neverjetno mnogo naših volivcev.
Pri svoji krajevni organizaciji, oziroma pri mestnem tajništvu JRZ boste dobili tudi vsa potrebna navodila, da vas bodo mogli pravilno vpisati v volivni imenik.
Vsem kraj. organizarijam JRZ v Ljubljani!
1. Izročite mestnem tajništvu JRZ takoj ves doslej zbrani reklamacijski material. Zadnji dan tajništvo ne bo moglo vsega opraviti. 2. Dognali smo, da niso vpisani v volivnih imenikih volivci, ki so že dolgo člani naše stranke. Primerjajte članski imenik z volivnim in poskrbite, da bodo vsi člani vpisani.
Člani in somišljeniik JRZ is bežigrajskega okraja naj se zanesljivo zglasijo danes ali naslednje dni v pisarni JRZ v Mavričevi hiši v pritličju nasproti kavarne Majcen na Tyrševi cesti. Tam bodo dobili na vpogled volivne imenike ter opravili vse potrebno glede reklamacij. Nameščenci, delavci in drugi, ki so čez dan zaposleni, lahko pridejo pred ali po delu.
Vse pristaše in somišljenike JRZ sa dvorski okraj, to so ulice: Aleksandrova, Bleiweisova, Breg, Dvorni trg, Erjavčeva, Gledališka stolba, Gosposka, Gradišče, Gregorčičeva, Hribarjevo nabrežje, Igriška, Jurčičev trg, Knafljeva, Križevniška, Levstikova, Nunska, Novi trg, Napoleonov trg, Salen-drova, Soteska, Vegova, Wolfova, Židovska steza, prosimo, da se zglase v salonu gostilne Usenik na Borštnikovem trgu, kjer jim je vsak dan od 18—20 na razpolago volivni imenik, da ugotovijo, če so pravilno vpisani.
Somšiljeniki J. R. Z ▼ kolodvorskem okraju, ki stanujete na Friškovcu, v Majstrovi ulici, na .Mali stezi, v Metelkovi, Prisojni ulici, na Sv, Petra cesti, na Taboru, v Usnjarski, Vidovdanski, Vrhovčevi, Znamenski, Čopovi, Kastelčevi, Ko-menskega, Kotnikovi ulici, Na obrežni stezi, na Resljevi cesti, v Slomškovi, Strojarski ulici, Za čreslom in na Masarykovi cesti od Resljeve do konca — se zglasite zanesljivo danes aH jutri zvečer med pol 7 in 8 v Rokodelskem domu. Tam se boste lahko prepričali, če ste pravilna vpisani v volilni imenik.
Po zor I Somišljeniki in člani J. R. Z. v Šentjakobskem okraju, to ste tisti, ki stanujete na Gallusovem nabrežju, Kleparski stezi, Osojni poti, Osojni stezi, Rebri, v Rožni ulici, na Sodarski stezi, Starem trgu, v Stiški, Sv. Florijana ulici, na Sv. Jakoba trgu, v Trubarjevi, v Ulici na grad, na Vodni stezi, v Zvonarski ulici, Cimpermanovi ulici, na Grubarjevem nabrežju, na Grudnovem nabrežju, v Hrenovi, Janežičevi, Karlovški in Me-rosodni ulici, na Orlovem vrhu, v Praprotnikovi ulici, na Privozu in Prulah, v Sokolski in Tesarski ulici, na Vo.znem potu na grad, na Vožarskem potu, Za gradom in na Žabjaku — se zglasite danes 21. oktobra od 8 zvečer dalje v gostilni »Za-gorc« v Sv. Florijana ulici 36. Tam bo6te lahko vpogledali volilne imenike ter se tako prepričali, če ste pravilno vpisani, Istotam boiste dobili vsa potrebna navodila za morebitne reklamacije. V to svrho prinesite s seboj rojstni list in domovnico.
M iti
tJE
w
Od 27.—30. X. avtorazstava v Milanu, cena 395 din. Od 29. X. do 2. XL v Idrijo, Gorico, Trst, cena 120 din. Od 22.—23. X. v Slovenjske gorice, cena 125 din. Prijave sprejema do 22. X. opoldne Izletna pisarna M. OKORN, Ljubljana, hotel Slon, telefon štev. 26-45.
Zanimanje za volitve v Ljubljani
Naval strank na magistrat. — Uradno 177 mrtvih izbrisanih
Ljubljana. 20. oktobra.
Domovinski oddelek mestnega poglavarstva je zadnje dneve močno preobložen z delom. Pisarna urejuje in kontrolira volilce, ki so zapisani v posameznih kartotekah po abecednem redu, kar je zelo praktično, ker na ta način je lahko hitro dobiti vsakega volilnega upravičenca in ugotoviti, aH je kdo vpisan ali ne. Na podlagi kartotek pa pisarna tudi daje hitra pojasnila došlim strankam in interesentom. V kartotekah je zaznamovano tudi volišče.
Volilni imeniki so strankam na vpogled .ob uradnih urah v posebni sobi št. 48 v II. nadstropju rotovža. Velik naval na to sobo se je pričel šele pretekli ponedeljek, ko so bili volijci javno opozorjeni na reklamacijski rok. V treh dneh do včeraj je bilo že 1.130 vpogledov od posameznikov in 500 vpogledov od interesiranih skupin, tako da je bilo že 1.630 vpogledov.
Zadnji rok za reklamacije je 25. oktober. Tega dne bo magistrat sprejemal reklamacije samo do 14. Pozneje vložene reklamacije ne bodo upoštevane.
Takoj po razpisu volitev se je na magistratu sestavila posebna tričlanska reklamacijska komisija, obstoječa iz župana dr. Adlešiča kot predsednika in dveh mestnih svetnikov g. Avgusta Novaka iz dr. Josipa Ažmana kot članov komisije. Komisija je do danes imela dve seji. Ta komisija sklepa o predloženh reklamacijah zaradi vpisa ali izbrisa kakega volilca. Sklep komisije se mora nato v najkrajšem roku dostaviti stranki, volilcu ali predlagatelju, ki je zahteval vpis ali izbris kakega volilca. Stranke imajo nato pravico 3 dnevnega roka za pritožbo proti sklepu re-klamacijske komisije. Tridnevni rok teče od dneva dostavitve sklepa stranki in se mora pritožba predložili magistratu, ki jo nato odsopi okrajnemu sodišču v končno rešitev.
Domovinski oddelek je zadnje čase natančno pregledal vse volivne upravičence ter uradno na podlagi mrliških listov, poslanih od župnih uradov, bolnišnic, pravoslavne občine itd. ugotavljal, kateri volivni upravičenci so v času od 1. februarja naprej do zadnjega časa umrli. Tako je bilo uradno dognano, da je od februarja do zadnjega fasa umrlo 177 volivnih upravičencev.
Reklamacijska komisija je včeraj poslala okrajnemu sodišču 177 vlog za izbris 177 umrlih iz volivnih imenikov, okrajno sodišče je danes ze začelo brisati te umrle.
Cirkovce pri Ptuju
Odsek Zveze Maistrovih borcev je priredil 16. t. m. vinsko trgatev v gostiln, prostorih ge. Ferk Marije. Sijajna udeležba odličnih tovarišev iz Maribora, Ptuja, Ptujske gvre in Št. Lovrenca, je poleg domačih 40 borcev pokazala, kako v nezmanjšani zavednosti še deluje Maistrov duh med tovariši, kakor 1918. leta, ko so reševali naša severno zemljo. Narodno-obrambno delo opravljajo naši tovariši z vidnim uspehom, Kmalu bo skop-nelo nemčurstvo na dravskem polju in narodna zavednost bo pognala lepe vrhove na drevesu našega naroda. Tovariši! V nas mora videti mladina prave stebre naroda, zato ob prihodnji priliki še številneje pokažite svojo domovinsko zavest in nikoli ne pozabite na novembrske dni 1918. — Tovariš A. P.
Iz Julijske krajine
Gorica. (Smrtna kosa.) V ponedeljek, 17. okt. smo pokopali g. Mihaela Ahca, po rodu koroškega Slovenca. Doživel je nad 80 let. Pokojnik je bil med goriškimi in okoliškimi Slovenci, zlasti med starejšimi, dobro znan in spoštovan, saj je dolgo vrsto let pred vojno vodil znano gostilno pri »Črnem orlu« v Ulici sv. Ivana. Po vojni je tudi še izvrševal svojo obrt, nekaj časa v Krminu, nekaj časa pa v hotelu »Unionu« v Gorici. Zaradi starosti se je pred leti umaknil v zasebno življenje. Bil je deloven in pošten mož. N. p. v m.!
Duhovne vaje za može in fante. Od nedelje, 16. t. m. zvečer se vrše tu na Sv. Gori duhovne vaje za može in fante. Udeležuje se jih nad 70 oseb, ki z veliko vnemo in gorečnostjo sledijo predavanjem in drugim pobožnostim, ki jih vodi goriški stolni kanonik msgr. dr. M. Brumat. Danes zjutraj je bilo skupno sv. obhajilo, jutri zjutraj bo zaključek. Upravičeno upamo, da bodo te duhovne vaje, v katere je g. voditelj vlil vse svoje globoko znanje in vso blestečo govorniško sposobnost, rodile med našim moškim svetom blagoslovljene sadove.
lise von Stach:
24
Poslanci iz Voghere
Kulturno zgodovinski roman iz protestantske dobe.
Poslovenil Fr. Omerza.
V zadnjem času sta se večkrat menjavala mraz in rosa. Pod tekočo vodo so se porivale odtrgane ledene plošče po reki navzdol. Ko so se pod silo vetra stiskale druga k drugi ali razdeljene z valom hitele v neenaki smeri in je morala vsaka občutiti nov udarec z drugo, so donele plošče v globočino svetlo in zamolklo kot zvonovi, Ker ni poznal prior igre ledu, je živahno prisluškoval, se sklanjal nad čudežno reko in dolgo zastonj iskal neviden zvonik in mojstra, ki je ulil zvonove. Ko ga je našel, se mu je vnelo srce v nepopisnem čustvu, da voha dih božanstva v naravi, vedno zvesti naravi, v katero sta se potopila njegova ljubezen in opazovanje, sicer bolj redko, pa z enako prisrčnostjo kakor v sveto pismo aH v vero.
Že je grelo opoldansko sonce v marcu z mladostno močjo razorano zemljo, ko se je odtrgal prior od reke in bregov in se vrnil v mesto. Zdaj je imel tudi za Lukov pouk pripravljeno uho. Vprašal ga je, kdaj in kje bo Benjamin govoril, in prostodušno izjavil, da hoče slišati, kaj ve navesti deček v Lutrovo slavo. Luka je seveda prior-ju odsvetoval ta načrt, češ da evangeljski propo-vedniki pri službah božjih nc razlagajo resno in nujno svetega pisma in tudi nc molijo, ampak da zapuščajo z vročimi glavami prižnico, kot da so govorili željni množici o vojski in vstaji namesto čednosti,
»Če sc pa godi tako že v cerkvi,« konča Luka, »in vpričo žensk in otrok, koliko bolj nebrzdano bo besnel v svoji strasti, če bo govoril v svetni dvorani in samo. pred možmi.«
Vendar jc stopil prihodnjega dne c*b določeni uri prior z Giorgiom v znameniti prostor, kjer je z glasom trobente prvič oznanil Luter študentom evangelij o krčanski svobodi. Pomešala sta se med
zadnje in najmanjše in slišala v pričakovanju govornika marsikatero pohvalo, ki so jo dajali Benjaminu vnaprej. Ohranili so namreč v najboljšem spominu njegovo zadnjo pridigo »O p o s t u«, po kateri se je vrnil vsak z novo okrepljenim sklepom k ženi in ji zabičal, da se mora v petek v krščanski kuhinji dviga ti v dimnik dober evangeljski duh pečenke, četudi manjka ves teden denarja za meso in mast.
Poslušalci so se zganili — Benjamin je vstopil.
Tudi priorju ni mogla uiti sprememba od duhovnega k svetnemu na obrazu najljubšega sina, dasi je bil videti častitljivejši v črnem pridigar-skem talarju kakor v domači nočni suknji. Za trenutek je pobesil Benjamin glavo in oči, pri čemer mu je pal na čelo sprednji koder, ki je smel v teku leta bohotno zrasti, potem je dvignil pogled do glav poslušalcev in začel govoriti, Prior je poslušal in strmel. Kdo izmed vseh, ki so bili zbrani tukaj v dvorani, je poznal tako kot on govornika, ki so mu prisluškovali, — glas njegovih ust, kretnjo njegovih rok, gladko vez njegovih besed? Celo Giorgiu, ki se je spominjal s priorjem vred kapiteljske dvorane v Vogheri, je manjkalo rahlo uho nekoč zaslepljene in zdaj očiščene ljubezni, s katero je moral prior tehtati govore Benjamina kot meniha v primeri s tem govorom kot lutrskega propovednika. Resnično, podobni so si bili preveč po ostrini in rezi, po naraščanju in zadrževanju, celo odmore, trajajoče eno minulo, bi bil prior lahko napovedal.
Čudne in od Benjaminovega besedila popolnoma neodvisne misli so mu prevevale dušo. Vsem okrog njega je zelo ugajalo izvajanje, on bi pa rad hladno premišljeval o umetnosti govorništva v splošnem in jo slabo ocenil kot neko človeško zunanjost; kajti kako bi mogel sicer ta deček neenake stvari kot cerkev in lutrovstvo obdati z enako obleko izpreminjijočega se jezika?
Priorja je prešinila misel na svojega Bernarda iz Clairvauxa, o katerem se govori, da je pridi-goval križarsko vojsko v zasmeh iasinemu prepri-
Celje
c Čas za reklamacije je do 25. oktobra. Kdor ni v volivnem imeniku, ne bo imel pravice do volitve in se po torku, t. j. 25. t. m. ne more več veljavno za volitve 11. dec. vpisati. Zato naj vsak pogleda takoj, če je v volivnein imeniku vpisan, kar lahko stori med uradnimi urami pri mestnem tajništvu na magistratu ali pa v tajništvu JRZ v Prešernovi ulici 15/1. od 8 do 12 in od 3 do 6 popoldne. Kdor ni vpisan, naj takoj preskrbi krstni list in domovnico, brez katerih so reklamacije neveljavne. Vsi dokumenti za volilve so brezplačni in prosti kolka.
c Divjačina uničuje poljske pridelke. Kmetovalci v Košenci, Liscah, Polulah in ob desnih bregovih Savinje se že dolgo časa pritožujejo nad uničevanjem poljskih in vinogradniških pridelkov. Tako so srne letos uničile ves fižol, da ga ne bo niti za seme, lotile so se celo trt v vinogradih; srnjaki in zajčja zalega pa uničujejo spomladi in skozi vse leto mlado drevje. Pred leti si tod zelo redko srečal kako srno, sedaj jih pa lahko vidiš v teh krajih mnogokrat kar v skupinah. Kmetje se upravičeno pritožujejo, saj jim škode nihče ne povrne, ali pa dobe kaj malenkostnega in še za to morajo prosjačiti od Poncija do Pilata. Dolžnost zakupnika tega lova je, da malo bolj upošteva ubogega kmeta in se ne izgovarja na lovski zakon, ki nikjer ne predpisuje mere, kako naj zakupniki lova pomagajo kmetu, da ne bo trpel škode, pač pa predvideva stroge določbe za poravnavo in plačilo škode. Oblast je popolnoma upravičena, da to stvar temeljito uredi, da ne bo nepotrebnega natolcevanja.
c Katoliška prosvetno društvo priredi v dneh 20., 21., 22. in 23. oktobra v veliki dvorani Ljudske posojilnice predavanja o prirodnih lepotah arktičnih pokrajin, o trpljenju njih prebivalcev in junaških borbah ljudi, ki se žrtvujejo za blagor samotnih Eskimov s filmom Ledena pustinja (Tundra). Za skupine učencev je vstopnina pri predstavah ob 4 popoldne 2 din.
c Sin generalR nemške armade Brauriiitscha, g Edo, po poklicu pilot, se je pred dnevi zaročil v Celju s hčerko mestnega svetnika, odvetnika g. dr. Gregorja Skoberneta, gdč. Herto. G. Edo Brauchitsch prihaja večkrat v Celje in navadno prenoči v hotelu »Evropa-:. O zaroki pišejo tudi nemški časopisi.
c Se o tatvini v veletrgovini »Tivar«. Preiskave o veliki tatinski aferi v veletrgovini g. Vrečiča na dr. Gregorja Žerjavovi ulici so deloma zaključene. Ukradenega blaga je bilo približno za 57.000 din. Policija je včeraj izročila 18 letnega slugo Ivana K., 20 letnega mesarskega pomočnika R. Karla, 21 letnega pekovskega pomočnika Metoda V. in mesarskega pomočnika Antona K. okrožnemu sodišču. Ovadenih pa bo 25 ali celo še več oseb. G. Vrečič bo dobil od S. na Stranicah 7500 din, ostalo pa bo moral trpeti mesarski mojster S. Fr. in brat, odnosno ostali obtoženci, ki so sodelovali na ta ali na oni način pri tatvini. Mesarski mojster S. je deloma priznal in ponudil za poravnavo g. Vrečiču 10.000 din. Ker pa je bilo ukradenega blaga preko 57.000 ali morda še več, je g. Vrečič stavil S. končno vsoto 30.000 din. S. je še na svobodi. V Celju mnogo govore o tej aferi, saj so »poštenjaki« sami znani Celjani in dobro situirani posestniki. Ivana pa celjska javnost, zlasti športna prav dobro pozna in mnogi delajo razne komentarje za-
moram biti v vsaki rotili torbici!
Ravno ob vlažnem in mrzlem vremenu je nujno potrebno, da imate pri sebi Niveo, da si morete poljubno večkrat namazati kožo z Niveo. S tem zagotovite svoji koži trajno varstvo pred vplivom slabega vremena in si ohranite mladostno, svežo in zdravo barvo.
Šport
SK Mars : SK Reka
Ta tekma je zadnje srečanje »Maršal v letošnjem prvem delu tekmovalnega kola. Moštvo se zaveda, kakšno delo in igra ga čakala, zalo se bodo vrgli z vso voljo in znanjem v delo.
»Reka«, ki si je tudi na tujih igriščih priborila dober glas o svoji tehnični igri, gotovo postavi v polje svoje najboljše moči. Zato bo ta tekma zelo zanimiva in napeta. Pričetek tekme, ki ho na igrišču »Ilirije« za Kolinsko tovarno, je ob 10 dopoldne.
Juniorji »Marsa« in Reke« pa igrajo prvenstveno tekmo ob 9 dopoldne.
Nogometni turnir grafičnih klubov v Zagrebu
Prošlo nedeljo jc bil odigran v Zagrebu na igrišču SK Železničarja pokalni turnir grafičnih klubov iz Belgrada, Osijeka, Ljubljane in Zagreba, in to ob priliki otvoritve novega grafičnega doma v Zagrebu. Kot prva je nastopila ljubljanska Grafika proti prvorazrednemu Grafičarju iz Osijeka. To je bila gotovo najbolj napeta borba celega turnirja. Rezultat je namreč ostal kljub podaljšku dvakrat po 10 minut neodločen 1:1, nakar je odločil žreb za Osiječane, ki so prišli v finale. Osi-ješki Grafičarji so močni fantje, s silnim startom ter igrajo z veliko voljo ter znanjem. Tudi druga tekma med belgrajskimi in zagrebškimi grafičarji jc nudila prav lep šport. Odlikovali so sc posebno Belgrajčani, ki so predvedli tipično kombinatorno igro in premagli Zagrebčane z rezultatom 3:1.
Tako sta se znašla Belgrad in Osijek v finalni tekmi, ki se je končala z rezultatom 2:1 za Osijek, ki si je s tem priboril dragocen pokal zagrebške grafične organizacije v trajno last. Od vseh kluljov, ki so nastopili na turnirju, so podali Belgrajčani najlepšo igro, najbolj koristno pa grafičarji iz Osijeka. Grafika iz Ljubljane jc igrala v polju odlično, v šeslnajstercu pa je pokvarila stoodstotno priliko za zmago, Zagrebški Grafičar pa trenutno ni v formi ler za to ni predstavljal nevarnega protivnika, ima pa par talentiranih mladih moči. Turnir so vodili zagrebški sodniki z veliko avtoriteto prav dobro. Cela prireditev je uspela kar najlepše, tovariško in športno v zadovoljstvo vseh nastopajočih klubov.
Vesti športnih zvez, klubov in društev
STK Moste. Drevi ob 'JO bo pri Bajcu m vse nogometaše obvezen sestanek.
radi Ivana, ki ga je g. Vrečič vzel iz usmiljenja in mu zelo dobro plačal, saj je imel Ivan mesečno 800 din plače. Bil pa je navdušen nogometaš^
c V celjski bolnišnici je umrla 64 letna žena čevljarskega mojstra Biderman Amalija iz Celja in 76 letna občinska reva Polaček Cecilija iz Rogatca. Naj v miru počivata!
c Vo* se je zvrnil in zlomil levo nogo pod kolenom včeraj ob 4 popoldne 21 letnemu posestniškemu sinu Brezniku Jerneju iz Breznega pri Šniartnem v Rožni dolini. Ko je peljal z vozom slamo, se je na cesli voz nekoliko nagnil, zvrnil in podrl pod sabo Jerneja. Zdravi se v celjski bolnišnici.
čanju iz pokorščine do papeža in z angelskim J glasom.	_	_ I
Toda iz kake nepremagljive pokorščine naj bi Benjamin črpal o,genj, ki bi vdahnil njegovi umetnosti življenje in dušo? Prior je vedel, da se ni zastavil Benjamin pogumno s smrtjo niti prej kot menih Kristusovi postavi, niti zdaj kot protestant postavi svobode; govoril je kot deček, ki ne prelamlja in se ne zavzema. V priorjevi duši je pa začel mogočneje kot kdaj prej goreti Kristusov nauk, da se nc more nihče znova roditi, kdor sc ni hotel prej uničiti, Z ganjenostjo je mislil na kretnjo onega španskega doktorja, ki ga je »Pri galebu« zdravil in so se mu pri imenu Zveličarje-vem udrle solze iz oči. Njega aH diha Lutrovega duha pri Benjaminovem umetnem govoru o »O d i u m Pa pa e« si je želel, da bi pričal sov-raživec o sovraštvu in ljubitelj o ljubezni; kajti kaj je vedel Benjamin do te ure o obojem? Pravkar je govoril:
»Doktor Luter jc zapustil svoji cerkvi oporoko, ki ji mora biti draga kakor otrokom poslednja volja umrlega očeta. Moji prijatelji, prijatelji čistega nauka in zopet vzpostavljenega, apostolskega krščanstva, oporoko našega od Bo.ga poslanega preroka najdemo zapisano v zadnjem daru njegovega razsvetljenega duha, v spisu »Proti pa-peštvu v Rimu, ustanovljenem od hudiča« (V marcu 1545). Ze smo se morali bati, da bi mogla bližajoča se starost uspavati hrupni duh doktorja Martina in ga storiti nezmožnega, da bi sekiro krepko zavihtel, za kar mu je dala milost božja višji duh kot drugim ljudem. Pa glej! — kot strašen maščevalen meč se bliska Lulrova strela nad kronanim zmajem, antikristom iz Rima, in nam ukazuje zaradi Kristusove ljubezni, da sovražimo očeta laži, morilnega škofa in hudičevega apostola. Moji prijatelji! Spominjajte sc človeškega iz-rodka, ki nam ga je prikazal doktor Luter v besedi in sliki in ki nikogar drugega ne pomeni kot največjega lisjaka na svetu, za katerega norce in dvorne norce so sc, pozabljajoč svojo čast, narediti tudi Nemci, Poslušajte glas našega osvoboditelja:
Martinus Luter jaz sem zvan v deželo nemško vam poslan, ki papež in hudič jo sta že čisto z naukom zmotila. Dokazal s pismom sem glasno in res ostalo večno bo, da papež antikrist je sam, izvor mu jc hudičev hram, —«
Potem je začel Benjamin s pisalom svojega mojstra raztezati vso postavo papeževo v spako, dokler se ni pred dušo poslušalcev pokazala kot slika zasmeha. Medtem ko so se ti zabavali nad satansko pošastjo, je tožil prior v srcu, da ne opušča Benjamin tudi najbolj prostaškega od vseh govorniških sredstev, da draži ljudstvo k cenenemu zasmehu sovražnikov.
Zdaj jc zavil Benjaminov tok besed zopet v počasnejšo strugo.
Z gorečo besedo jc priporočal Lutrov propo-vednik novim bratom, naj podžigajo ljubezen do Boga s sovraštvom do papeža, ko se človeško srce laže in hujše vname za sovraštvo kot za ljubezen.
»Impleat vos Dominus odio P a p a e,« (Napolni vas Bog s sovraštvom do papeža!) jc končal strastno prvi del pridige m stegnil roke kot k nebeškemu blagoslovu.
Zbrano lutrsko občino je pretresala pobožna groza, kot da hoče biti vsak deležen božjega daru, da sovraži papeža.
Tudi jc privoščil Benjamin poslušalcem dolg odmor, da so se v srcu naslajali, dokler ni kot v začetku govora zopet dvignil glave in z zmernim glasom govoril o vzrokih, ki morajo ganiti kristjana, da preganja papeža in njegovo cerkcv kot hudiča in greh. Dokazoval je, da je mogel ne umrljiv človek, ampak nasprotnik sam v izposojeni Kristusovi obleki doseči vsemogočno oblast na zemlji; da je pa v resnici rimski oče peki«, ne pa, kot pravi on, oče krščanstva, sc vidi jasno iz tega, da jc olemnil biser odrešenja, s o I a f i d c s loamo vera — je dovolj z« tveličanjej.
Kunci Ahačič;
40
Bumček in Bunkica
Zdaj mu je že čisto blizu in že sliši: Bunkica, sestrica, nič se ne boji Saj le prestreže Bumček tvoj!
Vsa vesela je Bunkica v srcu, ko sliši te besede, še vse bolj kakor je bila vesela takrat, ko je bila kraljica. Nasmeje sr in razprostre roke, da bi Bumčka končno objela ... tedaj se pa zbudi in odpre oči...
Konec osmega poglavja.
Mali oglasi
liluzbodobe
Najemnika
solidnega in poštenega, za 22 oralov posestva (od tega 10 oralov gozda), 15 minut od postaje FolJ-čane - sprejmem. JSvent. bi posestvo tudi prodal. Ponudbe v upravo -SI.« pod Soliden najemnik« št. 16598.
Likarico
•/.n novo perilo, sprejmem. Ponudbe v upravo »SI.« pod značko »Prati in likali« št. 16592.	(b)
I
Pohištvo
Moderne kauče
1
dobile že od 400 din naprej pri Severju, Gregorčičeva 17 c.	t.«.'
Kupimo
Zajce
fazane; jerebice ln kljunače - kupujem vsako množino in dobro plačam. Anton Repuš, kupoprodaja rib ln divjačine, Zagreb. Tkalčičeva ulica :>2
Vsakovrstno
zlato kupuje
po najvišjih cenab CERNE, juvelir, Ljubljana Woliova ulica št. 3
Dražba
premogovnika Peklenica
v polnem obratu s kapaciteto 15 vagonov premoga dnevno, sc vrši dne 31. oktobra 1938 ob 9 dopoldne v pisarni občine Mursko-Središče. Izklicna ccna 6,087.526 din — najnižja sprejemljiva ponudba pa 4,058.350 dinarjev. — Informacije daje konkurzni upravitelj dr. Laszlo Bela v Cakovcu in poslovna uprava Premogovnika Pckienica v Murskem-Središču.
Naznanjamo žalostno vest. da ic umrl naš ljubljeni sin. brat in svak, gospod
Franc Palovsnik
trgovski poslovodja
Pogreb dragega pokojnika bo v petek, dne 21. oktobra ob 2. uri popoldne izpred mrliške veže splošne bolnišnicc na pokopališče v Dravljah.
Ljubljana, Krani, dne 20. oktobra 1938.
Žalujoči ostali
Vsem sorodnikom, duhovnim sobralom, prijateljem in znancem sporočamo žalostno vest, da ie v četrtek ob 8, po dolgem in mučnem trpljenju izdihnil svojo blago dušo naš brat, stric, svak, čast. gospod
PETER KOPRIVEC
župnik v pok. na Brezjah
v starosti 65 let, vsak dan v sv. obhajilu združen z Bogcm. Njemu jc zvesto služil, On mu bo bogat plačnik. Pogreb s sv. mašo bo v soboto, 22. oktobra ob 10 dop. iz samostanske dvorane na Brezjah. Dragega pokojnika priporočamo v molitev in blag spomin!
Brezje, Radovljica, Škofja Loka, 20. oktobra 1938. Fatur Jakob, dekan za duhovščino. Antoniia Koprivec, Katarina por. Hafner, sestri za sorodstvo.
Brei posebnega obvestila.
Pot|-ti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, priia-telicm in znanccm tužno vest, da je naš iskrenoljubljeni soprog, oz. ode, stari oče in stric
Kari Kautzner
postajenačelnik državnih žcleznic v pokoju
v četrtek, dne 20. oktobra 1938 ob 12.30 po dolgi mučni bolc/ni v 69. letu svoje dobe izdihnil svojo blago dušo.
Pogreb blagopokojnika bo v soboto, dne 22. oktobra 1938 ob 15.30 iz mestne mrtvašnice na frančiškansko pokopališče.
Sv, maša zadušnica sc bo darovala v ponedeljek, dne 24. oktobra 1938 ob 8.30 v frančiškanski župni ccrkvi.
V Koiakih, Mariboru, dne 20. oktobra 1938.
Roza roj. Vošnjak, soproga Edvard, Josip, Bruno, sinovi; Mari, Mici, Štefi, sinahe ter vsi ostali sorodniki.
□0BBH
Štajerska jabolka
sortirana, najboljših vrst, ima v zalogi po dnevnih cenah Kmetijska družba v Ljubljani, Novi trg u.
^ Prvovrstni /\ trboveljski
premog
brez praha
Koks, suha drva
nudi
I. Pogačnik
litnttiiii T*i«i«n 20-a*
Kako praktično in udobno se lahko počuti gost v Ljubljani!
Ali imaš dom? Potnik, ki prideš v Ljubljano, ali imaš že svoje stanovanje, ki jc
kakor dom?
Mesto in liotelski obrati se trudijo, da čim dalj časa obdrže obiskovalca z dežele, iz okolice in tujine. Hočejo, da se počuti kot doma. To je bistvo hotelskih naporov v mestu, 'lega načela si je svest tudi hotel Metropol V Ljubljani. Z žilavo vztrajnostjo je dosegel njegov lastnik (gospod Miklič), da je zgradil na najprikladnejšem mestu sodobno, za Ljubljano prav ponosno, večnadstropno in obširno hotelsko palačo, ki naj za mnogo let naprej zabriše vrzel opuščenih hotelskih obratov v Ljubljani, kot
Bavarskega dvora, Grajžarjevega, Maličevega hotela i. dr. Potrebe jk> večjem hotelu občuti Ljubljana zlasti ob večjih prireditvah. Takrat se obračajo prireditelji na zasebnike, da pomagajo rešiti obupno pomanjkanje prenočišč. Pristni Ljubljančani doma niti ne morejo prav ocenili hotelske udobnosti, šele ie primerjajo hotele drugod, se jim lahko razgrne prava slika, kako praktično in
udobno se lahko počuti gost v Ljubljani. Živahna lu.jska sezona letošnjega leta se je polegla. Zdaj bi bila po mnenju hotelske uprave najlepša prilika, da si ogleda vso notranjščino hotela »Metropol tudi tisti, ki se sicer ne zanima in ne vpozna v bežnost prenočevanja izven doma. Hotel »Metropol« vljudno vabi ljubljansko in ostalo cenjeno občinstvo, da si blagovoli ogledati prednosti moderno urejenega in z vso udobnostjo opremljenega hotela »Metropol« in obširnih lokalov, soban in prostorov, ki vsi razodevajo pristno in prikupljivo domačnost. loO sob, 32 kopalnic, topla in mrzla voda, centralna kurjava, signalna prožila,
praktična razpredelitev, vse to mora opazovalca osupniti in prikleniti. Pridite in utrdite se v prepričanju, da je Ljubljana s hotelom »Metropol« res mnogo,
mnogo pridobila.
Deteljni odpadki
zmleli, so najboljšo močno krm i [jO za govedo, 100 kg 91) din. Tudi fižolove odpadke nudimo po 90 din. Sever in Kornp., Ljubljana.	(1)
KOLESA
najnovejši letošnji modeli v največji izberi naprodaj
ikJh
cenah
Nova trgovina
IjdbliaiM - Tvrieva usta 36
(nasproti Gospodarske xts»>
KAPPEL
pisalni stroji
najodličnejše kakovosti najugodneje pri
KLEINDIENST & POSCH
Mori bor
Aleksandrova cesia 44.
KUPUJTE PRI NAŠIH INSERENTIH!
Šivane odeje
odeje iz ovčje volne, žlmnate madraee, madrace z ovčjo volno, afrik madrace, tepihe (preproge), kokosove tekače, otomane, kauče
kupile najceneje pri izdelovalcu
E. Zelenka
Maribor, Ulica 10. oktobra št. 5
Stanovanja
ODDAJO:
Stirisobno stanovanje
v I. nadstropju, in trisobno v manzardi, ves najmodernejši komtort, s centralno kurjavo, oddamo v novi stavbi Goričar na Sv. Petra cesti 29. (č)
I SOBE
Dekle išče sobo
za dva meseca pri dobri družini proti plačilu. Naslov v upravi »Slovenca« pod sit. 16590.	(s)
Damske plašče za jesen in zimo. kakor tudi vse vrste blaga za plašče in kostume nudi tvrdka
F. I. GORIČAR
Ljubljana, Sv. Petra c. 29
Plašče in kostume izdelujemo tudi po meri. Izdelava in kroji prvovrstno'
Dražba lesa
Začasna državna uprava razlaščenih gozdov v Ljubljani, Cesta 29. oktobra 24.,'I., proda na javni dražbi dne 10. novembra 1938 ob 12. uri pri okrajnem glavarstvu v Dravogradu:
2630 m;l izdelane smrekove hlodovine, 137 m-1 izdelane mecesnove hlodovine, 260 m3 izdelane borove hlodovine, z območja šumske uprave v Črni pri Prevaljah.
Pojasnila, pogoji in tiskovine so na razpolago pri gornjih upravah.
Zahvala
Za i se dokaze sočustvovanja in ljubezni ob smrti našega dobrega soproga in očeta, gospoda
Janeza Valentinčiča
izrekamo tem potom svojo najiskrenejšo zahvalo. Prav posebno zahvalo g. ravnatelju Čeču za krasen venec in spremstvo, Jugo-goslov&nski tiskarni in končno vsem onim, ki so ga spremili na njegovi poslednji poti. Ljubljana, 21. oktobra 1938.
Žalujoči ostali.
Vsem znancem in prijateljem naznanjamo žalostno vest. da je nenadoma umrl naš ljubi sin, bral, svak in stric, gospod
Anton Jenko
tapetnik in ličar pri poštni garaži
Pogreb dragega pokojnika bo v petek, dne 21. oktobra 1938, ob 4 popoldne iz mrtvaške veže spi. bolnišnice na pokopališče na Viču. Ljubljana, 20. oktobra 1938 Žalujoči oče in ostali
Podružnica „SLOVENCA" je na Miklošičevi cesti št, 5
Spolnjujoč žalostno dolžnost naznanjamo vsem sorodnikom in znancem, da je naš dobri oče, stari oče itd.
Debevec Franc
posestnik in cerkveni ključar ▼ Begunjah pri Cirknici 11
danes, 20. oktobra, po hudi operaciji, previden, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb dragega pokojnika bo v soboto zjutraj, dne 22. oktobra po sv. maši zadušnici v Begunjah pri Cirknici na tamkajšnje pokopališče.
Begunje pri Cirknici, 20. oktobra 1938.
Ivanka roj. Košir, žena; France, Marica Martinčič, Ivanka, Milka, Janez, Zofka
por. Gostiša, Jože, Tone, Anica, Lojze, Rozka, otroci — Janez, Tone, brala — Marija por. Puc, Zina por. Kamen-šck, sestri, in ostalo sorodstvo.
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Cec
Izdajatelj: inž. Jože Sodja
Urednik: Viktor Cenčič