Političen list za slovenski narod.
Fo poŠti prcjeman tcIJA: Za eelo leto predplaoa 15 gld., za pol leta 8 gid., za četrt leta
4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr. V adminlstraclll prejeman Teljfl: Za celo leto 13 gl., za poMeta 6 gl. 50 kr za 5etr_t leta 3 gl 30 kr. za en mesec 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom posiljan velja 1 gl. 20 kr. veo '	na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr.
NaroSnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniike ulice št. 2.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in velji tristopna petit-vrsta: 8 kr., Je se tiska enkrat: 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. TredniStTO je v Semeniški ulici h. št. 2. Izliaja Tsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/»6. uri popoludne.

V LjulDljani, v torek 22. aprila 1884.
Letiiilt XII.
rboštvo.
Prav o tem času, ko se modri možje iz vse dežele posvetujejo, kako bi ohranili pri moči steber državi, kmečki stan, zdi se nam umestno, da spregovori „Slovenec" kaj o uboštvu, in kaže v kako tesni zvezi sta si vzobraženje narodov in krščansko uboštvo. Ako bodo koga napotile, da začne bolj resno premišljevati to zadevo in po svoje pripomore, da se to vprašanje reši, dosegli smo svoj namen. Vsako tako premišljevanje nam kaže, da vsako tako vprašanje se ne more drugače ugodno rešiti, kakor le na podlagi krščanstva. — Kristijan le v veri najde zdravila ne le za svoje marveč tudi za občne rane.
Malo je ljudi na svetu, ki si ne žele bogastva, to je, časnih reči v obilnosti na razpolaganje; denarja pa le dosti denarja na svetu, za denar se vse kupi, tako navadno govori lahkomiselna množica, po tem hrepeni, to skušajo doseči, da bi le vselej poštenim načinom! A vendar je neovrgljiva resnica, da je uboštvo potrebno na svetu, da, uboštvo je poglavitni pogoj, za obstoj omike in izobraženje na svetu, da je v zgodovini držav toliko važno, da po tem kako se postopa in ravna z ubogimi, sodimo, bode li država ohranila se ali propadla. Uboštvo pa še le v krščanstvu najlepši sad rodi.
Vendar verhunec krščanske omike ni le v tem, da se človek odpove vsemu časnemu posestvu, sicer bi bil Diogen iz Sinope prav dober kristijan, vendar je že Platon rekel, da Artistenu gleda pri zaplatah njegovega plašča ošabnost. Krščanska cerkev ni zaničevala nikoli bogastva. Kako bi smela to storiti, in Božji previdnosti postave dajati. Bogastva si iščemo, pravi sv. Tomaž v tem smislu, ker je podpora človeškemu življenju. Kar si kristijan želi, izreko najlepše bukve pregovorov, kjer se bere: Uboštva in bogastva mi ne daj; daj mi le tohko, kar potrebujem, da se preživim!
Po zmernem premoženji so od nekdaj hrepeneli modri ljudje, tako poje Theognis iz Megare: Ne ljubim bogastva, ne hrepenim po njem; naj mi bode dovoljeno, da živim o pičlem in da si ne skušam zlega v življenji. „Mi Grki, rekel je Solon Krezu, smo iz božje roke vseh reči dobili le v sred-;iji meri." Platonu je bila vzorna država ta, kjer bi vsi imeli posestva v zmerni obilnosti. Bogastvo, pravi on, pogubi po svoji hudobiji dušo človekovo, uboštvo pa, ki človeka tare, ga prisili, da zgubi sram. Bogastvo se ima ceniti le tedaj, ako ga je v srednji meri." Aristotelj jo ta nauk dalje razširjal, rekoč: Uboštvo uči hlapčevsko pokorščino, veliko bogastvo pa zapeljuje močne, da postanejo strogi in trdi. Kar je državi pred vsem potrebno je", da so vsi enacega mišljenja (tedaj ne preveč hlapčevski, a tudi^ne preošabni) a to se najde le pri srednjih razmerah.
Ko je v Eimu začela pešati notranja nravna krepost, sprejeli so za državno pravo načelo o srednjem posestvu. Postava Licinijeva je določila: Nihče ne sme imeti državnega zemljišča više nego 500 oralov; tudi no više od 100 glav veče (govejo ži vine) in 500 manjše živine (drobnice) na občinskih pašnikih, kdor so zoper to pregreši, se kaznuje za 10.000 asov. In za to postavo bil je velik mir do časa Grahov, na tem načelu je Rim postal velik. — Bossuet ia Fenelon sta napisala več strani o sreči,
blagostanji srednjega stanu, tudi spomina vredno je, kar je pisal o tem angleški državni ekonom Mili.
Tudi brez spričevanja takih slavnih mož, razume se stvar sama ob sebi. Ako človek še tega nima, kar v življenje in vsakdanje potrebuje, je žalostno njegovo življenje. Kdor ima časnih dobrot v srednji meri, prijetno živi, a to ga ne pomehkuži. Delavno živi in si prisluži potrebnega po potih, ktere mu je ukazala božja previdnost, a to ne zbuja v njem napuha. Strastno poželjenje po bogastvu, neugnana skrbljivost, to ne daje svobode, niti ne povzdiguje duha, marveč ga ponižuje in v sužnost devlje, a to ni znamenje, da izobraženost čast^, da je dežela srečna, marveč da omika peša in se država nagiba k zatonu, ko posamezni hočejo vse pograbiti.
Kar krščanstvo zametuje pri bogastvu in kjer kliče gorje nad bogatinom, to je, strastno hrepe-njenje po bogastvu tega sveta in zatelebanost v časne dobrote, kakor da bi bil to poslednji namen človeku. Ako pa krščanstvo zahteva uboštvo, in blažene imenuje uboge, zahteva od kristijana, da se ne navezuje na časno, ker se ne strinja s prostostjo božjih otrok, ki se morajo prizadevati najprej za božje kraljestvo. Taka prostost povzdiguje človeka, ter ga reši sramotnih okov, da ni suženj kaki stvari. Daje mu dušno velikost, in je dokaz, da je začetnik krščanske omike pravi Bog.
.Judje so pričakovali, da bode Mesija mogočen kralj, ki jih bode povzdignil za prvi narod na svetu, in ko bi jim bilo izročeno fpripraviti potrebno za včlovečonje Sina božjega, gotovo bi bili vse najbolj sijajno izvršili, kar se tiče bogastva, časti in ime-nitnosti.
Oh kako lepo je vse to! bi rekli pogani! Kristijani pa pravijo: Kaj malo je to, ko gre pripraviti se na prihod božji. Ko bi namreč Bog potreboval vsega tega, s čemur si mi upomoremo, ko bi imel dopadajenje nad temi lepimi otročarijami, nad kterimi se mi radujemo, potem bi ne bil tisti Bog, o kterem prerok pravi: Ti si resnično moj Bog in mojih darov ne potrebuješ. Tako pa vse njegovo življenje kaže: Božje misli niso človeške mish:
Zastava uboštva je, ktero je Kristus povzdignil, pod to zastavo je bil rojen, je živel in umrl. Pod to zastavo zbira svoje boritelje; kdor hoče biti zveličan, naj postane ubog v duhu; kdor hoče biti moj učenec, naj zataji samega sebe; satan je zmagal z bogastvom, zmagajmo mi z uboštvom, odložite težki jarem, ki vas uklepa na časne in zemske reči, odpravite gizdavost pomehkuženih narodov, po-željivost spridenih ljudstev. Pod zastavo uboštva zbirala so se vsa stoletja kardela, njih orožje so bili evangeljski sveti. Posebno se to kaže v prvih časih krščanstva.
Duh Kristusov je še živo vel po svetu, oziraje se na največo daritev, ktero je kedaj videl svet, občevaje z možmi, kteri so postali revni, da bi jih mnogo zveličali, kakor so bili apostoli; ni moglo drugače priti, da se je oglje vžgalo pri plamenu, da so bili verni eno telo in ena duša, da ni bilo reveža med njimi. Nihče ni imel nič svojega, kteri so imeli hiše in njive so jih prodali in prinesli apostolom denar, vsak je dobil kar je potreboval. To je bil pravi krščanski komunizem, ki pa ni bil tako brezglaven, kakor je sedanji brezkrščanski, ki hoče odpraviti premoženje, bogatina hoče napraviti za berača, berača pa spraviti še v večje uboštvo.
Ko je bila krščanska občina čedalje veča, ni se moglo to vzdržati, a jedro — krščansko uboštvo, je ostalo, in po vseh stoletjih vidimo, da je bilo uboštvo ljudem na zemlji v odrešenje in zveličanje.
Krščanska kulturna zgodovina nam pove od bogatinov, ki so vse zapustili in si izvolili najbritkejše uboštvo, ki so se podali v strahovite puščave, nam pripoveduje o potomcih slavnih rodovin, ki so kot samostanski bratje prosjačili za uboge in so s tem počastili uboštvo, njih izgled je spodbujal vrstnike, tolažili so uboge in tako zdravili človeško družbo tiste divje poželjivosti po blagu, ki je bolezen sedanjega časa. Odlikuje se med temi sv. Anton, ko je slišal besedo o bogatem mladenču, razdelil je vse svoje premoženje in se podal v samoto. Vendar je njega upliv segal do cesarskega prestola, priporočal je cesarju Konstantinu Velikemu poniževanje pred najvišjem sodnikom in usmiljenje do ubogih. Sv. Atanazija je ljudstvo čislalo ne le zarad neomagljive vere, marveč tudi zarad ljubezni do revežev. Krizo-stom, močen v besedi in zgovoren zoper gizdavost na dvoru, je bil bogat do revežev in Olimpias, ki je dala svoje premoženje ubogim, bila je njegova učenka.
Tudi pozneje se je širila krščanska vera le pod zastavo uboštva. Sv. Ansgar, apostelj evropejskega severja, je začel krščanstvo na Danskem in Švedskem razširjati s tem, da je sužnje odkupoval in v krščanski veri podučeval. Sv. Frančišek Ksaverij se je na svojem potovanji v Indiji držal le ubogih pomorščakov, svoji časti, dasiravno je bil papežev poslanec, iskal v tem, da je revnim stregel, med nje delil jed in sam živel o miloščini. Prišedši v mesto Goa, je najpred obiskal bolnike, potem zbiral uboge otroke in sužnje.
Pod zastavo evangelijskega uboštva je prišla krščanska omika na svet, a uboštvo reši in ohrani omiko, kadar žuga propasti. Vsako novo dobo se evangelijsko uboštvo prikaže v drugačni podobi.
Ko so pridrli barbari v rimsko cesarstvo, ko je propala grško-rimska omika, bilo je treba začeti z nova. Delo, od kterega prihaja blagoslov in moč, je bilo zaničevano; bežah so pred delom, kakor pred kaznijo. Toraj so se kristjanje poprijeli dela. Sv. Benedikt in njegovi učenci so sprejeli jarem sramotnega dela in s tem je delo postalo blagronošno in častitljivo. Iskali so dela tam, kjer je tako rekoč presegalo človeške moči. Naselili so se v sredi gozdov, po strašnih samotah, po nezdravih krajih, sinovi sv. Benedikta so Evropo preobrazili. Po zapuščenih krajih, na gorskih prelazih, kjer je popotnikom pretila nevarnost, naselil se je kakšen ubog samotarec, da je ljudem stregel. — Učenost je skoraj vsa propala in samotarec sv. Benedikta prepisuje dela starodavnih učenjakov, vodi ga isti duh, ki mu je srčnost dajal, ko je gojzde in močvirje spreminjal v rodovitna polja in travnike.
Ko se je Evropa razvila in začela občevati z vshodom, ko so se začele križarske vojske, so zopet bili možje v borni meniški obleki, ki so ljudstva navduševali za vzvišene ideje in s križarskimi vojskami odprl so jo nov svet krščanski omiki. — Ko je pa vsled sijajnih razmer v ti dobi nastala nova nevarnost za krščanska ljudstva, hujša kakor nevednost in barbarstvo; ko je ošabnost in počutnost pretila spriditi človeški rod, takrat je zopet uboštvo rešilo svet. Nastopila sta sv. Frančišek in sv. Dominik, oznanovalo uboštvo z besedo in z zgledom, na tisoče se je po njih nauku poprijelo uboštva, a gi-. ^
banje, ki je vsled tega nastalo, je izobrazilo ljudstvo tako, kakor še nikdar poprej.
Grozoviti so bili nasledki tako zvane verske reformacije ne le po Nemškem, marveč po vseh deželah, koder so vojsko napovedali katoliški cerkvi in nje napravam, meniškim redovom. Na Angleškem se je pod kraljico Elizabeto začel davek za uboge; ker samostansko premoženje je bilo zapravljeno, a reveži so ostali. Grozovita trideset letnavojska je razdevala ne le Nemčijo, a tudi Francosko, v tistih časih je bil angelj miru in tolažbe ubog Vinceneij Pavljanski, ki je več miloščine razdelil, kakor bogat kralj in celil ubogemu človeštvu rane, ktere si je samo usekalo, osnoval je troje redov, ki še dandanes v duhu njegovem skrb^ za reveže. — Zapravljeno je dandanes po večem vse, kar so ubogi menihi privarovali ne tolikanj sebi, kakor ubogim, a zadolžene so tudi vse države v Evropi; bodisi slučajno a tudi ne slučajno, dolgovi so rastli, a niso se manjšali s pograbljenjem samostanskega premoženja in zgodovina nam pove, da nastopi boj za posestvo, kedar se zaničuje evangeljsko uboštvo; nasprotje med bogatinom in ubogim je največe tačas, kedar države propadajo. Uboštvo je huda šiba božja, s ktero Bog udari dežele in narode, kedar napuh prikipi do vrha. — Smrtno sovraštvo je nastalo pri izraelskem ljudstvu med bogatini in ubogim, dokler oboji niso poginili; takisto je bilo za dobo rimskih cesarjev; prav tako tudi o času reformacije v kmečkih vojskah; takisto je bilo v ravno minulih časih, in tako bode, Bog hotel, da bi ne bilo res, tudi v najbližnji prihodnosti.
Najnovejšim kulturoboreem se gnjusi nad rodovniško obleko uboštva, ubogi kapucin, ki ne zahteva ničesa druzega, nego svoj kotiček na zemlji, uboga šolska sestra, ki podučuje otroke ubogih, sta državi nevarna in se morata izseliti. Namesto teh se nase-lujejo drugi, ki imajo zapisano na zastavi: „pre-moženje je tatvina"; socijalni demokratje se množijo ukljub vsem postavam zoper socijalizem, uboštvo se silno širi, in s to šibo bode Bog kaznoval sedanji rod. Blagor državi, blagor deželi, blagor mestu, kjer so si nauke, ki nam jih daje zgodovina, dobro zapomnile, blagor možem, ki si prizadevajo, tako zlo, dokler je še čas, odvrniti od dežele od kraja. Veseli nas, da ravno kaj tacega moremo reči, o naši širji domovini o Avstriji, o naši ožji domovini in o našem mestu, kjer žive možje, ki si trudijo na vso moč, socijalno vprašanje rešiti z mirnim, modrim in krščanskim ravnanjem. Ni treba, da bi o tem še dalje in bolj obširno govorili, kdor razmere v naši deželi, v našem mestu pozna, dobro ve, da tukaj govorimo o sirotiščih, ki so se v najnovejših časih osnovale v Ljubljani, istotako tudi o modrih nasvetih, ktere smo sedaj slišali od rodoljubov zbranih iz cele dežele itd. Ne moremo pa drugače, da opomnimo, da je dolžnost vsakemu rodoljubu, da! vsakemu poštenemu človeku tako prizadevanje podpirati ako ne drugače vsaj z dobro in pošteno voljo. Bridko mora tedaj vsacega boleti, ako nekteri se slastjo in veseljem podirajo, kar drugi s trudom in težavo stavijo. Vsaka tudi dobra stvar najde nasprotja bodisi iz nevednosti, ali iz hudobije; modrega in previdnega pa opovire no ustrašijo. Bog blagoslovi delo pravičnega in še celo neprijatelji delajo njemu na korist. Proč toraj z vsako zavidnostjo, z vsakim nepotrebnim sumni-čenjem, nikar ne precenjajmo komarjev, marveč pod-pirajmo dobro rodoljubno in krščansko prizadetje, kjer koli vidimo, da se taka dela snujejo, tako bodemo najbolje reševah socijalno vprašanje.
Povzemimo ob kratkem, kar se v teh vrsticah razpremlja. ■— Ljubezen človeka pripravi na beraško palico, to velja o sveti, krščan.ski ljubezni, a tudi o pregrešni. Henrik VIIL, ki je zarad prešestovanje prišel ob vero, čast in premoženje je zaklical na smrtni postelji: prijatelji vse smo izgubili! Ubogi so bili največi dobrotniki največi preosnovatelji človeške družbe: Mozes, Elija, Janez Krstnik; Pavel, Benedikt, Franc Asiški; Vincencij Pavljanski, Jožef Kalasancij, Franke; vsi velikani na duhu so bili ubogi, začenši pri Homeru notri do Schillerja, Goethe je bil sicer bogat, pa je tudi rekel, da ni bil nikdar dva dni skupaj srečen. Največi siromak na tem svetu je bil včlovečeni Sin božji, ki je bil zgol ljubezen in ljudomilost. Ni imel, kamor bi bil glavo položil, ob rojstvu je ležal v jaslicah, in ob smrti je visel na križu in bil položen v tuji grob. Pod zastavo uboštva so apostoli svet zmagali, pod to zastavo bojevali so se vsi apostolski možje. Kolikorkrat je bila krščanska omika v nevarnosti; vselej je prišlo rešenje iz revnih Betlehemskih jaslic. Ako pa krščanski
narodi sami niso hoteli tje iti, jih je potreba tja prignala, prišle so nadnje občne nesreče in družinske prekucije. V uboštvu tedaj odseva zgodovina krščansko omike in izobraženja.
Politični pregled.
v Ljubljani, 22. aprila.
Jfotranje dežele.
Prav čudno se obnašajo c. kr. poštarji po Istri pri ekspediciji slovanskih časnikov. „Naša Sloga" v Trstu izhajajoč hrvaški list ima večino svojih naročnikov po Istri. Pošta v Poreču, kjer morajo pač pravi zagrizenci službovati, vrnila je vredništvu „N. SI." štiri iztise lista z opazko, da ji hrvaško napisano stanovanje naslovnikovo ni znano. Najnovejše iztise je pa ravno tisti naročnik sicer prejel, toda polne tintnih pacek, oslovskih ušes in dolgih nosov je bilo deloma naškropljenih deloma s svinčnikom narisanih. Naročnik „Naše Sloge" se je že pritožil na c. kr. poštno ravnateljstvo v Trstu. Še tega se nam manjka od Jrredente!"
Dunajski mestni odbor jel je delovati, kakor se spodobi. Sklenil je namreč prositi župana, da odmah odpošlje peticijo na obe zbornici državnega zbora, v kteri se bo prosilo, da naj državni zbor ne potrdi zakupne pogodbe med c. k. minister-stvom financ in trgovine od ene in severno železnico od druge strani. To je enkrat pametna misel, za ktero bodo državljani IJunajskemu mestnemu odboru hvaležni, kajti ako se mu posreči, da se zakupna pogodba podere in severna železnica, ki je brez dvombe najbogateja v Avstriji in tudi največ čistega dobička donaša, v državnih rokah ostane, se bo tako z njeno pripomočjo primanjkljej druzih pasivnih državnih železnicah od leta do ieta krčil. Dalje naj bo peticija zahtevala preosnovo in znižanje voznin, drugačno razredenje, preosnova zveznih in inostranskih tarifov. Sploh se mora severna železnica vkloniti današnjim potrebam ljudstva in ne ljudstvo njej, kakor je to do sedaj bilo.
Cesarjeviču Rudolfu in njegovi visoki soprogi Štefaniji skazuje se v Carigradu čast in slava, kakoršne si priprost človek, ki ni še orijental-nega bleska videl in ne še imel priložnosti občudo-dovati čudovito razvitega razuma orijentaleev za take reči, še domišljevati ne more. Na večer prvega dne napravil jima je sultan veliki obed, pri kterem je bilo vse namizje iz čistega zlata in nalašč za to slovesnost naročeno. Povabljenih je bilo 62 osob in so imeli 18 jedi. Štefanijo je k mizi spremil sultan Abdul Hamid sam, cesarjevič Eudolf pa gospo avstrijskega poslanca na turškem dvoru, baronico Galice. Štefanija sedela je ob sultanovej desnici, Eudolf in baronica Calice pa ob levici. Za sultanom stal je dvorni tolmač, ki je skrbel za medsobojuo spora-zumljenje med sultanom in prestolonaslednikoma. Pri obedu svirala je cesarska godba turško in avstrijsko himno. Gesarjeviču je sultan podaril lepo in dragoceno sablo, Štefaniji pa prekrasen ovratnik iz briljantov. V soboto zjutraj peljali so se preko Bo-spora na drugo stran v Azijo, kjer so jih bogato napravljeni sultanovi konji čakali, ktere so zajahali ter se skozi turški oddelek mesta podali. Obiskali so tudi pokopališče, ki je polno cipres in kjer se dviguje gora Bulgurlu. Tjekaj so so podali na goro, odkodar so pri najlepšem vremenu prekrasen razgled čez večino Bospora vživali. Nepopisljiv razgled jih je tako prevzel, da so še le čez eno uro časa zapustih goro Bulgurlu, ter so domu grede sultanov poletni grad obiskali. Ondi so sobe s pravim orijen-talnim okusom in bogastvom. Ko so prišli v Yildic nazaj, vsedli so se k malici, potern se je pa cesarjevič po arzenalu na ogled podal. Štefanija želela je obiskati sultanico, kar je pa odložiti morala, ker je sultanica bolehna. Obiskala jo bo pa te dni enkrat, kedar ji že nekoliko odleže.
V Galiciji se delajo priprave, da se bo grško-katoliški samostan sv. Bazilija izročil oo. Jezuitom. V nedeljo 4. maja, zbrali se bodo v Lvovu na taboru, kjer se bodo o izročitvi samostana ko-nečno dogovorili.
Kakor so Madjari svoj živinski trg v Po^Mim napravili, tako jim mislijo Poljaki svojega omisliti v Krakovem, ter so se že dotične pogodbe z Dunajem pričele. Misel porodila se je v konsorciji (družbici) za pitanje govejo živine; če je resnična, potem bo pa Dunaj kmalo zadosti in cenega mesa dobil.
Tnanje držare.
Bolffarska fleputaciju odposlana iz tabora, kterega so nekako pred enim mesecem v Sofiji napravili, da bi se Bolgarija in istočna Rumelija združili, podala je h knezu Aleksandru, kjer je rekla, da narod ničesar srčneje ne želi kakor združenja vseh Bolgarov v jedno administrativno skupino. V izvršitev tega pa da ne poznajo nobene bolj pripravno osobe, kakor je knez Aleksander sam. On naj bi toraj stvar v roke vzel in jo rešil. Knez Aleksander jih je prav prijazno sprejel rekoč: da tudi on kakor Bolgar iz celega srca združenja želi, kakor ga je sklenila resolucija na Sofijskem taboru, kakor knez pa, ki je svoj mandat vsled Berolinske
pogodbe sprejel, mora se izjaviti, da sedaj zjedinenju ni kar nič ugoden čas. Morda da bodo Bolgari še pet let čakati morali, da zopet poteče nova doba petletnega gospodstva, ktero Aleko paša sedaj le nastopi. Eavno tako je pa tudi mogoče, da se pa vsa reč že prej preobrne in bo zjedinjena Bolgarija, kar čez noč nastala.
Itumnnski kralj imenoval bo cesarje-viča Eudolfa ob priložnosti njegovega prihoda v Bukarešt za lastnika prvega rumunskega pešpolka. K velikim vojaškim vajam, ki se bodo v Bukareštu cesarjeviču Eudollu na čast vršile, povabljeni so vsi rumunski zapovedniki.
Enciklika sv. očeta izšla je . in se že razpošilja. Obsega 28 strani v kvarti o prostozidarstvu.
V Parimi so prijeli več socijalistov na zahte-vanje nekega poslanika.
Žalostno stanje delavskega stanu na Lahkem, če je kje resničen pregovor, da krivičen vinar deset pravičnih požre, pokazati se mora ta pravica na Laškem in v resnici se tudi že kaže. V danajidnl sod samogoltnoga moloha zginilo je že na milijone lir cerkvenega premoženja in vendar je na Laškem narodno gospodarstvo med srednjim in delavnim stanom jako žalostno! Ge bi imelo naropano premoženje kaj teka, izvestno bi laški delavci ne poplavili vsako spomlad vse južne polovice cesarstva od Dunaja in Budapešta pa do Zemuna in še preko Save in Donave, po Bosni, Srbiji in Bolgariji. Kjer je kako javno podjetje, recimo, da se grade ceste ali železnice, če bi nikogar druzega ondi ne bilo, Laha izvestno najdemo. Ko so gradili Eudolfovo, Reško, Šempetersko in Istrijsko železnico, kdo je bil ondi v večini zastopan ? Lah! Ko se je delala in se še dela srbska železnica, poplavili so jo Lahi. Pri zgradbi rumunskih železnic in bolgarskih cest je Lahov vse mrgolelo. Od kod to? Od nikoder drugod, kakor od velike revščine, ktera ljudi leto za letom' izganja iz lastne domovine na ptuje š trebuhom za kruhom, če tudi so katoliški cerkvi že vse pobrali, kar se je le odtrgati dalo!
Angležem JSt/ipt že toliko preseda, da bi ga radi Turčiji zmešetarili: Minuli teden posvetovali so se s turškim poslancem v Londonu z Musurus pašo in so mu svetovali, naj bi se vendar Turčija Egipta polastila pod angleškim pokroviteljstvom. Angleži bi nič druzega od Egipta ne zahtevali, kakor, da si zavarujejo ob Rudečem morji pot v iztočno Indijo. Turčija pa Egipta neče drugače, kakor pod pogojem, da se ji ondi pripozna popolna su-vereniteta, česar se pa zopet Angleži branijo. Ko je nek Angleški državnik Musurus paši omenil, da Egipt tako rekoč Angleški pred nogami leži in ji je le roko treba dvigniti, da ga pobere in za-se pridrži, je Musurus odgovoril, res je, da Vam pred nogami leži. Pri prvem nerodnem koraku pa, ki ga boste napravili, spodtaknili se boste obenj in padli.
Izvirni dopisi.
iz Celja, 21. aprila. V nedeljo 27. aprila se bo blagoslovil nov veliki zvon pri sv. Jožefu poleg Gelja. Vlit je pri g. Hilzerji v Dunajskem Novem mestu; tehta zvon sam 2811 kil (50 centov 21 funtov); kembelj 120 kil (2 centa 14 funtov), druga zvonova oprava 700 kil (12'50). Blagoslovili ga bodo milosti, knez in škof Lavantinski sami ob uri zjutraj.
Organ Celjskih nemško-liberalcev, ki pa niso niti Nemci niti liberalci, hvali pri tej priliki, ko govori o tem novem zvonu, čč. oo. misijonarje, češ, da so navdušeni za svoj poklic in da niso sovražni „nam Nemcem". Glej ga no lisjaka! Ni še mesec dni, ko je ravno tista „Deutsche Wachterca" z loparjem metala blato in gnoj na ravno te čč. oo. misijonarje. Eavno ta list je pisal, da ti gospodje šuntajo žene, naj svojim možem doma denarje jemljejo ter jih prinašajo njim; te denarje pošiljajo potem čč. 00. Lazaristi po sporočilu tega lažnjivega lista na Francosko, da bi se tam zopet ustanovilo kraljestvo!! Naenkrat pa se začne zdaj „Wachterca" eastitim gospodom prilizovati. Glejte jo no hinavko! Vesela je, kakor smo rekli „Wachterca" tudi za to, ker ti gospodje vendar-le „niso sovražni Nemcem". Kje pa je zvedela, da so katoliški duhovniki poštenim Nemcem sovražni? Da pa duhovniki varujejo narod slovenski, naj ga ne okuži nemškutarski liberalizem, to je njihova sveta dolžnost, in to dolžnost bodo katoliški duhovniki spolnovali tudi takrat, kedar jih bo „\Vachterca" dolžila, da so Nemcem sovražni. Kako da imajo bližnjega ljubiti, bodisi Nemec ali Slovenec, tega se ne bodo učili pri laž-njivih obrekovalcih med Celjskimi prusaki. — Želeti bi pa bilo, da framasonski listi katoliške misijonarje pri miru puste, ker leti ne potrebujejo ne hvale ne graje njihove.	y. x. z.
Iz Štajarskega, 20. aprila. {„Schnlverein''). Rekli smo, da med „Schulvereinom" in „Chabroni" so enake
razmere; kakor je zadnji slabo reč zagovarjal s slabimi sredstvi, globobo v mošnjo sezal ter se zanašal na denar in žili puščal, da mu je na zadnje vsa kri skoro potekla, potem pa težke nasledke čutil, ki se ne dajo več popraviti: tako, rečemo, bo osoda „Schulverein-u", naj nam za trenutek še toliko škoduje! Vsaka slaba reč ima grenek sad, in dobrota „Schulverein-ova" bo, da se bodo naše šolske razmere stalno vredile, da bo nemščini za vselej od-klenkalo. Naj si Weithof ali Krauss še toliko prizadevata in povdarjata, da se morajo doneski za 100.000 gld. na leto povikšati; naj pošiljajo prusaki še toliko podpore čez mejo: vse nič ne bo pomagalo, in nam le hasnilo. Ako bi hotelo društvo uspešno delovati zadnjo uro, bi se to na ovi način zgodilo: 1. Doneski nemških prusakov se ustavijo in zabranijo. 2. Doneski avstrijanskih Nemcev se primerniši za razdelitev med učitelje dopošiljajo bodisi šolski gosposki, ali pa „Slov. pol. društvu" in »čitalnicam" za poduk v nemščini; ta baža učiteljev namreč, ki so do sedaj podporo dobivali za „marljivo" poduče-vanje nemškega jezika, so prav marljivi povsodi — le v podučevanju ne. Poskusite tako, in morda do-sežete kaj. Kar zadeva kultui'nonosni posel „Schul-vereinov", treba nekaj opomniti. Šmarski dopisnik piše v nemškem časopisu: „"VYas einige Mitglieder des deutschen »Schulvereines" anbelangt, so wiire Mancher einer grosseren deutschen Bildung sehr bediirftig". „Schulverein" toraj gleda, da vsi deže-lani Nemci in Slovenci dob6 primerno zaželjeno omiko, kmetje, tržani in mestjani. Čudno je to, da človek tako čeden postane, ako k tej družbi pristopi in brez tega je vsak neumnež, in vendar učeni gospodje prav omikani ne gled(5 na materinski jezik se zmiraj učijo, šolajo in so ponižni.
Iz Štajarskega, 21. aprila. (Duhovščina. Gornje-štajarsJci Iconservativni Nemci.) Že pred leti smo duhovščini napovedali slabe čase. To leto je o tej zadevi obilno žetve kazalo. Poročalo se je „Slovencu",
kako na Stajarskem našem.....cerkvenega govornika
motijo; pa ni misliti, da bi bilo samo tukaj tako, — tudi drugod ni za las bolje. Evo: V Eemšniku so v noči 2. aprila v farovž vstrelili skozi okno in baje tudi kamen vrgli, kar je gostom očetom misijonarjem veljalo. V istem času je brezvestnik v Eibnici težek kamen vrgel v okna župnikove spalnice ter 5 šip potrl, malo prej so na tak način pozdravili ponoči i. g. kaplana pri sv; Barbari blizu Vur; na drugo predpelnično nedeljo'reče pobalin cerkvenemu govorniku, ki je govoril o pijančevanji, prijemši ga domu-gredočega za talar: „Kaj to tebe briga, če jaz grem v oštarijo, boš morda ti za-me plačal?" Več slučajev ne objavimo, bi bilo pa še tako dosti povfedati, da bi le malo gospodov ostalo, ki se jim ni nič zgodilo. Zdaj nam stara gospoda menda ne bo več ugovarjala kakor pred leti: „A saj ni tako črno"; ako pa se temu taka godi, naj se vnanja lična resnoba tudi duhovščini privoli, da stopa resnobno med svet. To smo mi lansko leto cerkveni oblasti odkritosrčno odkrili ter izrazili svoje upanja, da se bodo naše želje v tej zadevi uslišale, ob enem pa tudi prosili, da bi smelo katoliško časopisje to reč javno pretresavati.
Bo li nemško-konservativna gornještirska stranka pri bodočih volitvah kaj pridobila, močnejše postopala in čvrstejše zagovarjala stališče, kakor smo pred dvemi leti besedo v Graškem „Volksblattu" pretresali v „Slovencu", bomo videli? Dal Bog! Od tega namreč je odvisno, naj li Slovenec Štajarski dalje trpi, ali mu naj mileje solnce zasveti. Zmagajo nemški konservativci, premagajo tudi samega sebe, starega prejšnjega Gračana, kakoršnega se jo kazal celo neki nemški duhoven, menivši, da se inteligenten človek na Štirskem prične z Nemcem, otresejo se starega gnjilega načela ter dajejo roko nam katoliškim Slovencem: — no, potem bo bolje!
Iz Reke, 21. aprila. (Huda toča.) Kadostno je pozdravljal vsakdo letošnjo spomlad, prišla je letos nenavadno zgodaj in v vsi svoji krasoti, posebno pa tukaj bolj na jugu se je moralo srce radovati. Poljedelec obečal si je dobro letino, vinogradec dosti dobre kapljice, ker vse je dobro kazalo, narava obečala nam je dosti blagoslova božjega. Ali ne hvalite dneva pred večerom, tako si mislijo danes tudi okoličani Keški in njih mejaši. Sinoči namreč, okolo 9. ure nastala je tukaj močna nevihta, vsul se je hud dež, koji se je pa hitro spremenil v debelo točo. Med bliskom in gromom padala je strašna toča, vsipala se je na krasno spomladansko krilo matere zemlje cele pol uro; ali ni bila to kaka navadna drobna toča, debela je bila kakor orehi.
rožljala je, da je bilo strah in groza. In ko je videlo danes zjutraj oko žalostne nje nasledke, tedaj je moralo zajokati vsako občutljivo srce. In kdo bi tudi ne bil otožen, ko vidi ležati pod prijazno vinsko trto pred malo časom pognale nje mladice polne zaroda, ktere je kruta toča brez usmiljenja oklestila, videti nadalje ležati pod sadnim drevjem letošnji zarod in mlado nežno perjo, a drev sam skoraj gol, komu se ne stori tedaj milo pri srcu gledati na njivah in gredicah potolčeno zelenjavo, ktero je skrbni vrtnar celo zimo skrbno gojil, kako mora tedaj njega in vsacega to v srce boleti. In vse to moramo gledati danes tukaj; oklestene trte in drevje in kupi debele toče, ki povsod še danes leži, spominjajo nas sinočne nevihte.
Pa nista oškodovana samo polje iii vrt, ampak povzročila je toča dosti kvara tudi na hišah, na kterih je napolnila vsa korita in taistih kanale, tako, da se ni mogla voda odtekati, ter je zmočila zidovje in je prodrla na več krajih tudi v notranje dele hiš in s tim napravila več ali manj škode. Bazbila je tudi okna, posebno ona na strehah, da je potem dež brez zaprek v hiše lil. Večer letošnje bele nedelje ostal bo v žalostnem spominu oškodovanih tukajšnjih vinogradnikov in poljedelcev.
Iz Kremsa tik Donave, 16. aprila. (Pazite tudi pri vas na mladino.) Spačenost sedanje mladine razburila je bližnjo okrajno sodnijo Kirchberg ob Wagramu. Da bi zmanjšala svoj posel — kajti dali so ji vehko dela malopridneži komaj šolo zapustivši — razglasila je ta okrajna sodnija za doraslo šolsko mladino okrožnico zaradi obiskovanja očitnih prostorov in vsakovrstnih veselic, ktera se glasi: „Ker se zaporedoma ponavlja, da se šolska mladina pri plesni godbi, ženitovanji in v očitnih gostilniških prostorih po dnevi in po noči nahaja, pri kojem je nedolžnost zelo v nevarnosti, se posebno ukazuje okrajnim šolskim svetom in šolskim vodjem, kterih je v prvi vrsti sveta dolžnost skrbeti za dobro vedenje in moralno izgojo šolske mladine.
Gospodom županom se ukazuje v smislu § 2 odsek 7. in § 3. občinske postave, da skupno z občinskimi svetovalci pazijo na ta ukaz in da staršem s kaznijo zažugajo, ako ne spolnijo te naredbe."
Srce me je zabolelo; ker pri čitanji te sodnij-ske naredbe mi je na misel prišla tista mladina na Kranjskem doli blizo hrvaške meje, ktere sicer starši ne jemljejo na veselice, ampak jo poženejo z blagom na pašnike, ker večina občin nima svojega pogojenega čednika. Ker pa podobčina obsega do 30 gospodarjev, prižene se na te občne pašnike različnega blaga, tudi njega pastirji so različne starosti. Odrašeni pogovarjajo se tukaj pogosto in navadno o takih rečeh, ktere niso drugim zraven stoječim in komaj šoli odraslim otrokom v poduk, ampak v grozno pohujšanje. Se ve, da pozabijo taki odrasli nesramneži večkrat na navzočo mladino in na besede Zveličarjeve: „Kdor pohujša kterega teh malih, ki v me verujejo, bolje bi bilo, da se mu obes mlinsk kamen na vrat in se potopi v globočino morja". Naj bi se tam občine združile in si pogodile stalnega pastirja ali čednika za blago cele občine, kakor imajo druge sosedne občine, saj jih ne pride toliko stati — otroke pa naj bi pridno v šolo pošiljali do postavne d6be. Na pašnikih med odraslimi in odsluženimi vojaki, in med drugimi starejšimi se morajo popačiti, ker ne slišijo samo nesramnega govorjenja, ampak tudi strašno preklinjanje, kakor sem se sam prepričal. Naj bi toraj tudi tam skrbeli občinski zastopniki in svetovalci za mladino; glejte tukaj v nemškem kraju berem celo zapoved okrajne sodnije zastran vzgoje nedolžnih otrok Mlado drevesce se di upogniti, staro se ulomi. Ced-nosten dečko bode dober narodnjak, spačen ne bo tak ne inak.	Božanski.
Domače novice.
(Pri današnji volitvi) za drugi razred sošlo se jo 234 volilcev. Izvoljeni so gospodje Alfred Ledenik z 192, dr. Ivan Tavčar z 132 in Ivan Go-gola z 126 glasovi. Gosp. prot:. Šukljeju manjkalo je do zmage prav malo glasov.
(Socijalisti v Ljubljani.) Vodji tukajšnje delavske stranke gg. čevljarski mojster Turna in krojaški mojster Železnikar oba iz one in tiste ulice doma, ki se za Šelenburgovo kliče, prišla sta z državno policijo navskriž. Včeraj zvečer prišli so redarji k
g. Tumi, in so, kakor se sodi, od nekod zunaj, bodisi iz Dunaja ah pa iz Gradca ukaz dobih, ondi hišno )reiskavo pričeti in gospodarja samega pa prijeti. Dobili so nekaj, kaj in koliko se pa ne ve, kajti na podlagi zasačenega materijala vzeh so tudi mojstra s saboj kterega so med 7. in 8. uro na Žabjeku oddali. Ponoči šli so pa še po krojaškega mojstra Zeleznikarja ali na podlagi pri Tumi zasežene tvarine, ali iz lastnega nagiba ali pa tudi na višje povelje, se ne ve. Govorilo se je včeraj zvečer po Ljubljani, da je bil g. Tuma v zvezi z zaseženim Karolom Hubmajerjem, kterega so nedavno v Lincu prijeli zaradi veleizdaje.
(Čudno se je gdelo) včeraj popoludne vsakemu, kogar je pot iz Tivoli ali iz Dunajske ceste peljala mimo pošte v Zvezdo, zakaj da so ravno v poštnem obližji tako gosto redarji nastavljeni. Še si nisi raz-tolmačil prve uganjke, že si prišel do druge. V obližji čitalnice bila je ravno taka. Pozna noč je vse pojasnila, če tudi je dež neusmiljeno lil. Čakali so namreč na vodji Ljubljanske delavske stranke.
(Banlca „ Slovenija'' v likvidaciji.) Likvidacijski odbor naznanuje, da je dokončal svoj posel, s kterim ga je občni zbor pooblastil. Daljšega vplačevanja na delniee se ne bo več zahtevalo. Občni zbor, pri kterem se bode obširneje poročalo o dovršeni likvidaciji, se bode pred ko mogoče sklical. Pri tem bodo imeli pravico glasovanja le tisti delničarji, ki so tudi tretjo doplačo polnoštevilno, t. j. z 24 gold. na delnico vplačali.
(ZaMati je hotel) včeraj popoludne čevljarski pomočnik Josip Faleschini, 28 let star, svojega tovariša Scheidenbergerja rodom Korošca zaradi neke malenkosti, ki sta se sprla za njo. Faleschini ves razdivjan pograbi za nož in sune proti Scheiden-bergerju. Ta pa z roko udarec odbije, pri kterem poslu mu je šel nož v roko, ki mu je pot v srce prestrigla. Udarec je bil tako silen, da se je klina v roci zalomila.
(Tat je prišel) na Veliko soboto ob 9. uri do-poludne v Medijatovo hišo na Dunajski cesti pod streho neko ondi bivajoče gospo obiskat, ali je že kaj „žegna" pripravila. Ker mu je bilo znano, da gre žena ob tistem času navadno na trg, za ključ je pa dobro vedel, kam da ga spravlja, gre tja, odpre in vse omare in skrinje preišče, kjer bi se kaj denarja dobilo. Ko ničesar ne najde, kar bi cesarjevo podobo nosilo, gre v jedilno shrambico gledat. K sreči pa tudi „žegna" ni bilo in sladkosnede-nemu tatu ni druzega kazalo, kakor s čebulo in kruhom svoje želje po vehkonočnem jagnjetu potolažiti. Ko se je najedel, je ženi še jako nedostojen spominek postavil na sredi sobe in odriniti hotel, ko ravno ona s trga domov pride. Čudno se ji zdi, kako da je vse na stežaj odprto, ko pa notri stopi, tatu zagleda. Če tudi se ga je prestrašila, je vendar-le nad njim zavpila, česa da tukaj išče. On se ji pa zagrozi, da jo bo kar vstrelil, ako bo le zinila, ali bi ga sicer na kak drug način ovaditi poskusila, ter se počasi proti stopnicam pomika, po kterih je tudi prav polagoma odšel. Žena pa odločna, kakor je, gre lepo počasi in prav po tihem za njim skozi doli na ulico, kjer je k sreči redarja dobila, kterega je takoj na potepuha opozorila. Be-dar ga je vzel s saboj. Postopač je že znan potepuh iz Ježice doma.
(Trgovinska in obrtna zbornica.) (Dalje.) Gosp. Ivan Baumgartner omenja, da se je pri obravnavi odsekovi trdilo, da se z ozirom na minist. ukaz volitveni red zdaj ne more predrugačiti. On je pa mnenja, da to ni pravo tolmačenje ministerskega ukaza, ker je vis. trgov, ministerstvo o volitvenem redu zbornici Pražki posebno kategorijo vpeljalo za obrtnike srednje vrste. Govornik odobrava to, in je mnenja, da morajo v zbornici zastopane biti vse kategorije trgovcev in obrtnikov, kar pa novi volitveni red ne določuje. On je tedaj za to, da bi se še druga kategorija trgovcev in obrtnikov napravila, in se tedaj tako napravilo, da bi ti, kteri več davka plačujejo, no volili z malimi trgovci in obrtniki. Govornik pozdravlja z veseljem naredbo ministerstva, s ktero je vpeljana posebna kategorija za veliko trgovin® in predlaga, da bi se volitveni red v tem prenaredil, da bi druga kategorija trgovcev, kteri plačujejo na leto po 21 gold. pridobitnega davka brez priklada, volila dva zbornika in da bi v tretji kategoriji volili oni trgovci, kteri na leto plačujejo vsaj po 8 gold. 40 kr., iii v četrti kategoriji vsaj po 2 gold. 10 kr. pridobitnega davka brez priklada.
G. dr. P o ki uk ar omenja, da se vis. trgov, ministerstvo ni oziralo na predloge zbornične, kteri
80 bili utemeljeni, a on ni mnenja, da bi vis. mi-nisterstvo svoj ukaz zdaj preklicalo. Ko bi se njemu zdelo, da bi se predrugačenje potrjenega volitvenega reda moglo doseči, bi on tudi nekoliko opravičenih sprememb predlagal, a ker je prepričan, da bi to ne imelo vspeha, on ni za nove predloge.
G. dvorni svetnik grof Chorinskj izreče, da glede na ministerski ukaz tse ne more o prenared-bah volitvenega reda obravnavati, ker vis. rainister-stvo je predloženi volitveni red z nekterimi bistvenimi prenaredbami potrdilo in želi le, da se mu predloži jeden popolnoma jednak za to, da mu pripiše po-trdilen pris^avek.
G. K. Luckmann se čudi izjavi vladnega zastopnika, a on in njegovi somišljeniki niso tega mnenja, temveč trdijo, da se tudi še zdaj lahko izreče, s kterimi oddelki volitvenega reda niso v spo-razu z vis. trgov, ministerstvom. Govornik je zoper to, da se daje volitvena pravica onim, kteri na leto le 2 gold. 10 kr. pridobitnega davka brez priklada plačujejo; in pravih trgovcev in obrtnikov s tem davkom ni, toliko davka plačujejo večinoma le bra-njevke, ktere poslovodjev nimajo. V zbornici, v kteri se imajo zastopati interesi posameznih, ne gre, da bi oni, kteri plačuje na leto 52 gold. 50 kr. pridobitnega davka, volil z onim, ki le 2 gold. 10 kr. plača. On ne more odobravati, da bi pri volitvah odločevali prodajalci žganja. Nasprotna stranka daje le iz političnih vzrokov za raztegnjenje volitvene pravice na one, ki plačujejo 2 gold. 10 kr. pridobitnega davka, in da se doseže to, da bode vsak census imel svoje zastopnike, naj bi se prenaredil volitveni red v tem smislu.
G. Ivan Baumgartner izreka, da se ne tolmači prav beseda „Einvernehmen", ktero je tudi ogerska vlada tako tolmačila, kakor on in njegovi somišljeniki in zbornici se gotovo ne bode v zlo štelo, če prosi za prenaredbo volitvenega reda.
G. dr. P oklu kar se čudi, da se zdaj beseda „Einvernehmen" od ravno iste stranke drugače tolmači, kakor se je tolmačila takrat, ko je šlo za volitev deželnih zastopnikov v deželni šolski svet; takrat so namreč nasprotniki in tako zvana liberalna vlada trdili, da nEinvernehmen" ni „Zustimmung", ampak da ta beseda nalaga vladi le dolžnost zasli-šati dotični zastop.
G. J. Škerbinec izreče, naj se napravi prošnja v smislu predloga gg. Baumgartnerja in Luck-manna.
G. 0. Bamberg trdi, da besede „im Einver-nehmen" pomenijo to, kar besede „im gegenseitigen Einverstiindnisse" in ne „nach Einvernehmen".
Pri glasovanji ostane predlog g. Baumgartnerja v manjšini in sprejme se z veliko večino glasov predlog odsekov, vstreči ministerskemu ukazu.
(Dalje prih.)
Razne reči.
—	Gvrst ro^d. Iz Eadovice se nam piše: Ko bi oče Matija Šavor iz Krasnega vrha štev. 3 še živel, smel bi ponosen biti na svoje sinove in reči: „Pet sinov sem izredil, vsi so vojaki. Eden je umrl pri vojakih, dva služita zdaj cesarja, četrti, doma gospodar, je reservist, petega, najmlajega so letos potrdili." V resnici čvrst rod !
—	Šmariški volilci na Štajarskem so izrazili poslancem na Dunaju željo, naj se pri prihodnjih volitvah za državnega poslanca Smarijski volilci ne kličejo vsikdar v Eogatec, kakor je do sedaj zmiraj bilo, ker se tam mnogo na tuje upliva ter težko svojo voljo izrazijo prosto, marveč naj Smarijski v Šmarju doma volijo ali naj se pa enkrat Rogaški v Šmarje pokličejo. Volilci Šmarijski trdijo, da so bili kot klerikalno-narodni pri zadnjih volitvah mnogo žaljeni.
—	Zakaj Slovenec raje ima Nemca nego nemčurja, praša nemčur? Zato, odgovori prvi, ker je istinita reč več vredna od ponarejene in pravo zlato boljši od talmi-zlata.
—	Umrl je 17. t. m. milost, gosp. nadškof ■Wierzchleyski v Lvovu. K pogrebu sešli se bodo vsi gališki škofje. Eojen je bi 1. decembra 1803. leta v Vizni na Gališkem. Pastiroval je več časa v Przemjrslu; leta 1860 postal je pa rimsko-katoliški nadškof Lvovski. Cesar ga je odlikoval leta 1862 z dostojanstvom tajneg* sovetnika in 1.1870 pa z velikim križem Leopoldovega reda. Ranjki gospod nadškof Wierzchleyski je bil vsled svojega cerkvenega dostojanstva člen gosposke zbornice in galiskega deželnega zbora.
—	Slovstvo. Obseg II. zvezka „Theol. prakt. Linzer Quartalschrift" je sledeči: I. Praktische Bemerkungen fiber die sacramentale Absolution der
Sterbenden. Von Priilat Dr. Ernest Milller in \Vien.
—	II. Warum ist der homiletische Unterricht nicht selten ohne Prucht? II. Von Priilat Dr. Pranz Het-tinger in Wtirzburg — III. Die materielle Seite des kirchlichen Fastens. Von Canonicus Ant. Erdinger, Seminardirektor in St. Polten. — IV. Die heiligo Schrift als Materialprincip der Theologie des heil. Justinus des Martyr's. Von Prof. Dr. Sprinzl in Prag. — V. Ueber das Jejunium naturale bei Ge-sunden. Von Prof. Josef Schvvarz in Linz. — VI. Ein verliisslicher "\Vegweiser bei Anlegung oder Ergilnzungen von Kinder-, Jugend- und Volksbiblo-theken. (Erziihlungsschriften vermischten Inhaltes. Von Joh. Langthaler. — VII. Der materielle Nutzen der Kloster im Mittelalter: a) Die Kloster und die Arbeit. Von P. Andr. Kobler, S. J. in Innsbruck.
—	VIII. Die Neuregelung des dritten Ordens durch die apostolische Constitution Misericors vom 30. Mai 1883. Vom Professor Dr. Kerstgens in Preistadt.
—	IX. Eine Eubrik zu Ehren des h. Sacramentes. Ueber die \Vandlungskerzen. Von Professor Carl Schrod in Trier. — X. Dulcamara an die Mitglieder der Priester-Congregation in der Erzdiocese Freiburg. Letzte Geistesreliquie des Alban Stolz f. — XI. Darf ein katholischer Priedensrichter in Nordamerica den Ehe-Consens von Brautleuten entgegen nehmen? Von Eector und Professor A. Zeininger im Provin-cialseminar zu St. Prancis, Wis. Nordamerica. — XII. Societas Catholica Instructiva oder die kathol. Lehrgesellschaft in Eom. — XIII. Pastoral Pragen und Pilile. — XIV. Literatur. — XV. Die Ein-kommensteuer vom geistlichen Vermogen Von Dom-capitular Anton Pinzger. — XVI. Kirchliche Zeit-liLufe. Von Professor Dr. Scheicher. — XVII. Ueber die Erfolge in den ausw!irtigen katholischen Missio-nen. Von P. Edmund Hager O. S. B. in Salzburg. XVIII. Kurze Pragen und Mittheilungen.
Telegrami.
Dunaj, 22. aprila. Ob 7. ui-i zjutraj obesili so Hugona Šenka in Šlosareka. Poslednji je bil popolnoma potrt, ter se je poslovil rekoč: ..Odpustite mi vse moje hudobije! Milost!" Hugona Senka je preklel. Osem minut trajal je smrtni boj. Hugon Šenk stopil je smehljajoč pod vešali, boj se smrtjo trajal je pri njem samo tri minute. „Pozdravite mi mojo ženo", bile so njegove poslednje besede. Ob 7. iu'i 20 minut je bilo vsega konec. Gledalcev imel je poleg uradnega osobja kakih 200 osob. Čez eno uro po obešanji sneli so oba in so jih v lesene krste položili, ktere so potem v mi-tvašnico prenesli zbog raztelesenja.
Carigrad, 21. aprila. Prestolonaslednika sta vožnjo po morji na princov otok zarad nemirnega morja opustila; kakor se kaže, tudi iz vožnje v Bruso ne bo nič.
Umrli so:
18. aprila. Anton Vohine, ževljar, 26 let, sv. Florijana ulice Bt. 32, vslcd jetike.
V vojaški bolnišnici: 10. aprila. Franc Tisil, vojak v 17. peSpolkii, 22 let, vsled trebušne vročinske bolezni.
Tujci.
21. aprila.
Pri Mallil: Heinrieli Ortner, kupec, iz Hamburga. — A. Muhr, kupec, z Dunaja. — Adolf Werner, kupč. potovalec, z Dunaja. — Adolf Fussek, kupč. potovalec, iz Wcisskirchena.
—	Matliilda Degen, inženirjeva vdova, iz Gorice.
Pri Slonu: Grunwald in Bniek, kupca, z Dunaja. — Janez Smola, e. k. major, z družino, iz Weinbiichlna. — Mar-zim in Zenkovich, zasebnika, iz Trsta. — Arko, iz Zagreba.
—	Žiga Weiss, s soprogo, iz Siska. — Pavel L6wensohn, iz Kopošvara, — Jan. Dejak, c. k. stotnik garde, z Rudolfovega.
Pri Bavaralcetn dvoru; Josip Briinner, kupec, iz Belaka. Pri Virantu: Jakob Butaliž, c. k. sodn. kancelist, iz Tržiča. — Janez Risemaul, iz Jjjubljane. — Janez Kreražar, učitelj, iz Št. Vida.
SiksekiitiTne dražbe.
28.	aprila. 1. e. džb. pos. Marka Čampa iz Žigmaric, 650 gl. Ribnica.
29.	aprila. 1. e. džb. pos. Janaz Rihtersič iz Sp. Luže št., 16, 24.59 gl. Loka. — Relicitacija pos. Marija Srebot iz Vadice, 1.50 gl. Vipava.
Žitna cena.
Pšenica banaška 1 hklt. 9 gl. 05 kr., — domača 8 gl. 25 kr. — Ež 5 gl. 75 kr. — Ječmen 4 gl. 75 kr. — Ajda 5 gl. 90 kr. — Proso 5 gl. 75 kr.
—	Tursic-i 5 gld. 75 kr. — Oves 3 gl. 10 kr.
Tržaško tržno poroMio.
Kava: Santos po 52 gl., Rio 51, St. Domingo 60, Portorico 92, biserna 96, Oejlon 80—115, Java 64, Mokka 106—112.
Sladkor po 24—31 gld.
Dišave: poper 84 gl., žbice 60—63.
Južno sadje: dateljni 30, fige iz Kalamate 13, izSmirne 20, rozine 12, pomoranče 1, limono 1.25 za vsak zaboj, rožiči 3.25, mandeljni 76.
Olje: laško 70—88 gl., albansko 42, dalmatinsko 44, angleško 34, petrolej 9.25.
Kože: juhtovina 260, podplatje 125—160, te-letnina 357—616, jagnječi kožuhi sto komadov 60 zajčje sto komadov 25 gl.
Volna: bosanska 105 gl., albanska 118, ister-ska 110.
Bombaž: amerikanski 70, indiški 46.
Ježice po 11—24 gl.
Mast: maslo 98—104, angleška 62, ogerska 65, špeh 60.
Žito: pšenica ruska 10.40—11.—, laška 10.50, koruza 7.25, rž 7.50, oves 7, fižol 11—15, grah 10—15, riž laški 15.50, indiški 11.50 goldinarjev za vsakih 100 kilogramov.
]>unaj8ka borza.
21. aprila.
Papirna renta po 100 gld.....79 gl. 90	kr
Sreberna „ „ .......81	„ 05	„
avstr. zlata renta, davka prosta . .	100	„ 75
Papirna renta, davka prosta . . .	95	„ 40	,.
Ogerska zlata renta 6% . . . .	122	„ 35	„
., 4% . . . .	91	„ 65	„
„ papirna renta 5% . . .	88	„ 45	„
Kreditne akcije . . . .160 gld.	321	„ 10	„
Akcije anglo-avstr. banke . . .200 gld.	120	„ 20	„
„ avstr.-ogerske banke "...	851	„ —	„
„ Landerbanke.....113	„ —	„
„ avst.-oger. Lloyda v Trstu . .	572	„ —
„ državne železnice ....	316	„ —
„ Tramway-društva velj. 170 gl. . .	211	„ —	„
4% državne srečke iz 1. 1854 . 250 gl.	124	„ —
4% „ „ „ „ 1860 . 500 „	136	„ 75	„
Državne srečke iz 1. 1864 . . 100 „	171	„ 25	„
........ 1864 . . 50 „	171	„ 25	„
Kreditne srečke . . . . 100 „	17G	„ 75	„
Ljubljanske srečke . . . . 20 „	23	„ 50	„
Rudolfove srečke . . . . 10 „ 19	„ 50	. „
Pricr. oblig. Elizabetine zap. železnice . .	108	„ —	„
„ „ Ferdinandove sev. , . .	107	„ —	„
5% štajerske zemljišč, odvez, obligac. . .	104	„ 50	„
London.......121	„ 40	„
Srebro.......—	„ —	n
Ces. cekini.......5	„ 73	„
Francoski napoleond.......9	„ 63	„
Kemike marke......59	„ 40	„
Naznanilo. ™
Zaradi oddaje prizidovanja novih stranišč na šoli v Semifiu vršila se bode od strani ces. kr. okr. šolskega sveta Crnomeljskega dne 29. maja 1884 ob 10. uri zjutraj zmanjševalna dražba v Semiču.
Izklicevalna cena za posamezna dela je naslednja: I. Zidarsko delo, materijal in vožnja 502 gl. 96 kr.
II.	Delo kamnoreza..... 6 „ 59 „
III.	Tesarsko delo...... 525 „ 73 „
IV.	Mizarsko delo......60 „ 20 „
V.	Ključavničarsko delo .... 50 „ 44 „
VI.	Mazarsko delo .....21 „ 20 „
VIL Steklarsko delo . . ... 17 , 30 „
Skupaj 1184 gl. 42 kr.
Vse delo bode se skupaj le enemu podvzetniku oddalo. Stavbeni načrt, proračun stroškov, cenilni izkaz in dražbeni pogoji leže pri okr. šolskem svetu v Semiču vsakteremu v pregled.
Kdor hoče licitirati, položiti mora 10®/o gori omenjenega skupnega zneska kot vadij in sicer v gotovem denarji ali v bukvicah hranilnice ali v državnih obligacijah, izračunjene po sedanji veljavnosti. Sprejemajo se pa tudi pismene ponudbe (ofert), ako dospe zapečatene in poštnine proste v roke ces. kr. okr. šolskega sveta do 10. ure dražbenega dne in ako je priložen določeni vadij s kolekom 50 kr. V ponudbi mora biti krstno ime in priimek, stanovanje in stan ponujalca, kakor tudi najnižja cena se številkami in besedami razločno zapisana, ter mora biti še dostavljeno, da se ponujalec vsem splošnim in posebnim pogojem brez pridržka podvrže. Potr-jenje licitacije pridrži si ces. kr. okr. šolski svet v Ornomlji.
C. k. okrajni šolski svet v Črnomlji,
dne 20. aprila 1884.
^HARMICe
se dobivajo v	(5)
.Katoliški Biakvarni"
po sledeči ceni:
99
V pol usnji z barveno obrezo — gl. 90 kr. vse v usn i z barveno obrezo I n n vse v usn i z zlato obrezo . I „ 20 „
Po pošti 10 kr. več. Kdor vzame 12 skupaj dobi jedne za nameček.
Najcenejše se hijUje pošiljajo po pošti s hrižnim mmtkom, denarji pa po nakaznicah. S poštnim povzetjem stane mnogo več, pa nepotrehnih stroškov.