3 MĆ. 9. številka. Izdanje za petek 22. januvarija 1897. (t Trata, t ftatrtek avaiar da« 21 jannvarija 1807.) Tečaj XXII. „Iti UINOaT«1 tihoi« se trikrat na todon t ioatih i*, danjih ob torkih, o«tvtk,i. da.ialhidik trk*ka v lrut.u pa s it*. Trato pu 4 »Ti, Oflaal o« raiana po tarifa ▼ petit«; ia aoalore s dekeliai irkaa! oc plaiujo proator, kolikor obsoga oM^nih Tratit. Poslana, aamrtniae in do a»o*i oglaii itd. so iaitnajB ^Jtagodbl. Vai fUpiai naj poiiljaN^u^MiitTH •lian Canoraia it. 13. Yaai*V«»0 mor« biti frmikevano. ker nefrankottupi a«) na •prejornajo. Rokopiai t«Nneirj4?ajo. Naroćainfl. roklainc.iijr "fflan« tpre )«»» Uitrmvniatvo aiioa tfolm« pi<-«•!• a»c. S, il. aaiisi. Naročuinu tu oglaaa jo plaiovati loto Trat. Odprta reklama .•jo pro.*e po'itMiua, 43 I © ko. , r »MnotM j« mm" ILO falili i narodni shod, ki ga Sklicuje pol. društvo „Edinost" v prostorih gostilne gospoda Magajne v av. Križu v nedeljo, dne 24. januvarija ob 3l|a. uri popoiudne. Dnevni red: 1. Nagovor predsednika. 2. Utemeljevanje resolucije radi osnutja okrajnega glavarstva za tržaško okolico 3. Ev.entuvelni predlogi. -Tržaški in okolicanski Slovenci! ; Sedaj Vam je prilika, da pokažete svoje zanimanje za javne stvari Vaše občine, in po tem takem Uhli za svoj lastni blagor. Vsakem« bode prilika, da pove, kar mu je na srcu. Politično druitva .Jedinost" sklicuje zaporedoma shode po okolici, a okoličanom je dolžnost, da se v velikem Staviln udeleže teh shodov in da posežejo tudi t razpravo, kajti le tako izvedo bodoči poslanci, česa mi zahteva ljudstvo. Qdbor političnega druitva ^dinoat\ Za naše ribiče. Interpelacij« posl. Nabergoja in tovarišev v seji zbornice poslancev due 18. januvarja 1897. Po trgovinski iu plovbeni pogoditi med Avstro-Ogersko in Italijo je prebivalcem na avstro-ogerski in italijanski obali morja Adrijanskega vzajemno dovoljeno, libnriti ob obalih druge države, pridržkom izkljueijive pravice ribarenja za prebivalce na obali do jedne milje od bregu. Tej omejitvi se ne pokore italijanski ribiči in tudi od strani avstrijskih oblasti ni dovolj nadzorstva za spolnjevanje te omejitve, in se ne kaznujejo oni, ki postopajo preti istej. Italijanski ribiči ne delajo škode avstrijskim le v ribarenju, ampak tudi na njih lasti, s tem, da prvi odjemljejo poslednjim priprave za ribarenje in poškodujejo iste. V prilogi je dodan izkaz škod, ki so jih po italijanskih ribičih — takozvanih ČJožotih — trpeli uekateri ribiči v sv. Križu tržaške okolice v letih 1894., 1895. in 1896. Razeu teli izdatnih in občutnih škod zagre-šajo italijanski ribiči tudi nasilstva, in v preprečuje istih bi morale avstrijski obiasti obračati vso svojo pozornost. PODLISTEK Fromont mlajši & Rislcr starši. 16 roman. — Frnncoaki apiaal Alphonse Daudet, preložil Al. B. — In veudar je Klara Fromoutova občevala z njo povsem kakor s prijateljico. Včasih so jo * sloveči, modri kočiji vzeli i labo v Boulogneški gozdič, k Tuilerijam, ali pa tudi na kmete v Savigny-sur-Orgo, v grad deda Gardinoisa. Tam je včasih prebila vea tedeu. Valed darov Rislerjevib, ki ni bil malo ponosen na vspehe svoje deklice, je bila vedno zala, vedao dobro oblečena... Zalo, hromo dakle je bilo vedno pripravljeno dajati aa razpolaganje svoji mali prijateljici neparabljiva lepotila. Gospod Chšbe, ki je bil Fromontovim vedno gorak, je z zlim očesom gledal to rastočo prijaznost. Pravi vzrok tomu pa je bil ta, da niso vabili tudi njega, «amo da je ou druge imenoval ter večkrat rekftl svoji žeai: „Torrj ne vidii, da se tvoja hči vselaj vsa pobita vrača odtod ter cele ure prešanja pri okna?* A uboga, odkar se ja omožila, nesrečna go gpa Chćbeova je postala kratkovidna in nepazua. Dne 16. decembra in. I. se je dogodil na-stopni slučaj: Siirje ribiči \a sv. Križa imenom Anton Verginella, Jo*ip Guštin, Josip Besin in Ivan Sedmak, so se peljali do onega mesta, kjer so vrgli svoje mreže. Dasi je bilo onega dne lepo vreme in tiho morje, se ti ribiči niso vrnili več. Jednega istih, Josipa Gustiu*, (lonesel je italijanski ribiški čolnič „Bersagliere^, lastnina Čožota FHice Ciriello, v Devin kakor. A^liča. Iu ko so naslednjega dne blizo Gradeža našli čoln -pogrešanih ribičev v pokončnem stanju, iz česar jjJp'VUo sklepati, da se ribičem ni dogodila nesreča* ne vsled nrprevitnosti, ne vsled elementarne sile, in je nekoliko dni potem druga ladija Čožotov doneila na obrežje mrtvega še drugega ponesrečenega ribiča — tedaj se je polastilo javnosti menenje, da so italijanski ribiči ubili ribiče iz sv. Križa. Res je sicer, da je ta slučaj dal povoda za kazenskosodna poizvedbe; ker pa o tem še nič ni prišlo v javnost, polastilo se je prebivalstva na obrežju nezaupanje d» preiskovalnega sodnika, ki se še vekša po autecedencijah istega. Še le potem, ko je orožuiška postaja na Prošeku poizvedovala pri orožništvu v Gradeža in mej prebivalci v s*. Križu, je bilo možno določiti Trdila je, da mora Človek iz strahu pred prihodnostjo uživati sedanjost ter skušati prijeti srečo, ako je le blizu, kajti često je samo spomin na srečno detinstvo v podporo in tolažbo vse življenje. Ta pot se je pa vendar zgodilo, da je imel gospod Cbćbe piav. III. Zgode Ch&beove hčerke. — Ponarejeni biseri. Po dveh ali treh latih prijateljskega občevanja in skupnih iger, v katerih se je Sidouija seznanila z velikolepjeu in gracijoznim vedenjem bogatih otrok, ae je ta zveza najedeukrat podrla. Bratranec Georges, kateremu je bil gospod Fromont varuh, je bil že pred več časa ustopil v gimnazij. Sedaj je tudi Klara s prinosom majhne kraljica šla v samostansko vzgajališče, ia o tem času se je tudi pri Chubeovih govorilo o tem, da bi Sidonijo dali kam učiti se. Obljubili so si vedno prijateljstvo, in da »e bodo obiskayali drug drugega po dvakrat na mesec, o svobodnih nedeljah. In res je šla Chčbeova hčerka še večkrat iz svojega petega uadstropja igrat se s prijatelji. A čim veča je bila, tembolj je spoznavala razdaljo, ki jo jo ločila od onik Njena toaleta ae jej je pri - priče, ki so videle, da so se ribiči svetokrižki bližali čožotskim in da so po«ladnji s trobljenjea na rogove obveščali drug drnzega o bližanju avstrijskih ribičev. Ker so priče slišale tudi kričanja in niso videle, da bi se domači ribiči vračali od Čožotov. je jako verjetno domnevanje, da se je dogodilo nasilstvo. Te priče so: Ivan Tumolo, Angelo Tuinolo, Felice Olivetto, Fran Corazza, Oresio De«?rassi in Felice Tumolo, vsi iz Gradeža in Jernej Vergi-uella, po domače Jepa, iz sv. Križa. Podpisani stavijo torej nastopno vprašanje do njiju ekscelenc gospoda pravosodnega ministra in gospoda ministra za trgovino: 1. Je-li njima znan ta obžalovanja vredni slu-čai, vznemirjajoči prebivalstvo? 2. Mis!i-li gospod pravosodni minister zau-kazati, da se ta dogodek preišče strogo in na nepristransk način ? 3. Kaj misli ukreniti gosp. minister za trgovino, da obvelja prepoved ribarenja od str ni italijanskih ribičev v oni daljavi od obrežja, ki je pridržana domačim ribičem, da se b«flo preprečale nadaljnje škode domačim ribičem in da se oškodovanim ribičem avetokrižkim zadobi poplačilo njih škode. Duuaj, 18. januvarja 1897. Politidke vesti. V TRSTU, dno 21. janurarija 1897. Državni zbor. Z veliko večino 149 glasov proti 47 je torej včeraj zbornica poslancev vspre-jela predlog proračuaskega odseka, da j« odpraviti časniški kolek ! V zmislu tega predloga je odpra« viti z dnem 1. marca 1897. Časniški kolek za one časopise, ki ne izhajajo več ko po trikrat na teden, za vse druge pa s 1. januvarjem 1898. Finančni minister Bilinski je izjavil, da vlada soglaša z odpravo časniškega kolka, tod» iz fiskaliških razlogov ne more pritrditi odpravi, dokler se drugače ne pokrije ta odpadek. Toda poskrbi da se v raz-mer no kratkem času za potrebno reformo. Mi obžalujemo seveda te večne flskaliske ozire, kadar čela zdeti jako priprosta za ualon goape Fromon-tove. Ako so bili aamo trije skupaj, tedaj staro prijateljstvo, delajoče jih jednake, ni nikake prisi-ljenosti stavilo med ujo. Toda prihajali so ljudje v pohode, prijateljice iz vzgajališča, med njimi posebno velika, veduo krasno oblečeua deklica, ki je ob nedeljah prihajal* igrat se s Fromontovima otrokoma, od hišae svoje matere. Že kadar jo je videla tako nališpano in o* šabno, stopajočo po vnanjih stopnicah gori, bi bila Sidouija najrajši pobegnila pri tej priči. In s svojimi neprijetnimi vprašanji, kje stanuje, kaj so njeni stališi, ali ima tudi ona voz, jo je spravljala v hudo zadrego. In ko je potem slišala, kako sti se one dve razgovarjali o vzgajalisču in svojih prijateljicah, čutila je Sidouija, da živita v drugem svetu, tisoč milj oddaljenem od ujenega ; in obšla jo je neizrekljiva /.alost, posebno, ako je njena mati, vrnivša se, pravila, da se pojde učit k neki gospodični Lo Mire, prijateljici Delobelleovih, katera ima v Rue du Roi-Dur6 veliko zalogo ponarejenih biserjev. (Prida i«.) gre za eminentno kulturna \| rašanja, in mm ne preontaja dru/.ega, nego izreci svojo nadejo, da gospod finančni minister ne pozabi na včeraj dano obljubo, da ostane — no/ beseda. Finančni minister ')» izjavil v imenu pravosodnega ministra, da vlada nameruj« omejiti kon-knrencijo, ki jo delajo kaznilnice obrtnikom, s tera, da poviša tarife v kaznilnice ! Zadnji vzdihi j eji. Se nekoliko vzdihljejev in pri kraju bode vse. Današnja duuajska poročila zatijajo namreč, da že prihodnjo nedt-ljo prinese uradna „Wiener Zeitung- cesarski patent, s katerim se razpušč* zborni«* poslancev. 8 tem činom in razpisom novih volitev se odpre novo razdobje v politiškeiu življenju avitrij?kem. Nori življi do-speio v zbornico, dal Bog, da bi žnjimi dospeli tudi zdraveji odnošaji! — Nekaj časa se je mislilo, da se posebnim prestolnim govorom zakljuii ta zakonodavna doba. No, današnja poročila trde, da zadnjo srjo, ki bode najbrže jutri, zaključi predsednik baron Ciilumetzky daljšim govorom, v katerem bode povdarjal vse važneje sklepe, ki jih je storila zbornica. Posebno dol? bi postal ta govor gotovo, ako bi hotel gosp. predsednik našteti vse ono dobro, kar se ni storilo, a kar bi se bilo lahko storilo, da ni bila temu na poti sebičnost gospodovalnih strank in njih večna skrb za svojo korist in za — mandat«. Deželni zbori. Glasom z Dunaja došle nam brzojavke, so vsi deželni zbori sklicani na dan 26. t. in., t. j. prihodnji torek. Veliki izgredi. Iz Rume na Ogerskem jav-Jj&jo, da so delavci na državni železnici sklenili štrajkati. Z ženami in deco so jo mahnili preti ravnateljevemu poslopju, naskočili isto ter porušili pisarne. Ko so izgredniki nevarno ranili s kamenjem poročnika orožnikov, jeli so poslednji streljati. Mrtvih je ostalo 8 delavcev in 2 ženski. Mnogo njih je smrtno ranjenih. Orožniki so zaprli nekoliko izgrednikov. Ker pa se je bati novih izgredov, pozvali so vojaštvo na pomoč. Do tega štrajka je prišlo, ker so delavci nezadovoljni z novo zasnovano bratovsko skladnico in so zahtevali, da se ista razpusti. „Vnenemčija" klice na boj! Dunajski germanski list .Ostdeutsche Rundschau" je pohvalil te dni skrajno drzoviti govor, ki ga je bil izustil doktorand Wastian iz Gradca v Monako-vem, v (lružtvu „za vzdržavanje nemštva v inozemstvu«. Ta „velikonemecV iz avstrijskega, štajerskega Gradca, je povedal v svojem navdušenem govoru to-le: ,Boj Slovanov v Avstriji j« dospel do skrajnosti. Vresnifienje velikoslovan-skega idejala poinenjalo bi uničenje nemštva na vstočnih pokrajinah („Ostmark"). Vlada podpira vsako slovansko zahtevo, in jo dovoljuje, toda gluha je nasproti pravičnim zahtevam Nemcev (!) Slovanska duhovščina je besna, ščuvalna druhal, ki se ob nemški jezikovni meji neprestano poganja za poslovanjenje (I). Sovražniki nas (Nemcev namreč) obdajejo in se vojnjojo proti nam, zaščite ,od zgoraj" nimamo nikakoršne, torej nam (vedno Nem ceni) preostaja jedina pot do zboljšanja: n a-rodna samopomoč, brezobzirno nasprotovanje vsem nasprotnim drznostim (!), opuščenje smešnega „samoavstrijstva* in namesto tega odločno povdarjanje wnemštvau po vseh slojih javnega življenja ter zahtevati je prednost, n e p a jed na kop ravnost z dozdevno kulturnimi n a r o d i č i (Kultur-Flitternation-chen). — — Govornik, namreč zgoraj omenjeni .veiikonemški" doktorand iz Gradca, je po raznih, neslanih dovtlpib, zateiu opisoval „boj Nemcev proti Slovanov* na Češkem, Moravskem- v Sile-ziji, na južnem Štajerju, Koroškem in Kranjskem (na „tlačene Nemce* na Primorskem in v Istri je žalibože pozabil gospod doktorand) in potem je pričel pravi „Hozaua«, namreč pravi germanski slavospev. Pohvalil je delovanje uemškonaroduih zvez" tBund der Deatschen in Bohmeft«, „Nord-mark", .Stidmark" in pa „Buud der Germ*-nen«. Zaključil je ta svoj ultranemški govor .pozivom, da naj .nemški bratje4 v Avstriji izostanejo hladni v očigled „boju 'nemških bratov zunaj mej«, ampak naj jih podpirajo krepko. — Zborovanje se je zaključilo navdušenimi klici tHeil Alldeutschland 1" — A o kakšnčm odlikovanju bojevitega .generala' Wastiana iz štajerskega Gradca nismo še culi ničesar. Turška vlada in pa reforme. Londonski ,Daily Mail« poroča iz Carjegagrada: Poslaniki velesil so predložili sultanu predloge gled6 reforme eksekutive. Turška vlada je vsprejela te predloge v njih bistvenem obsegu, toliko kar se dost ijnjo kristijauev, kolikor mohamedancev. Toda izjavila je, da se najodločniše uprć vsakemu po-squsu, ki bi stremil za tem, da se poviša kontroia velesil. Derviši in pa Italijani v Afriki. Kakor je razvidno iz italijanskih časopisov, je vsa oficijelna Italija nekako presenečena po gibanju dervišev, ker se kaj tacega oi nadejal morda niti guberner Baldissera; v»aj soditi je tako po dejstva, da se je nenadoma povrnil v Italijo na .poročilo o položaju ▼ Eritreji". Niti poslednjemu parlamentarcu italijanskemu se ui sanjalo, do bode „patria" imela v tako v kratke« času zopet vražji preglavice zavoljo svoje »kolonijalne politike44. Trezni, razsodni politiki pa spoznavajo — tako glasć vesti iz italijanske prestolnice —, da Italija v Afriki nima in nikdar ui imela zanesljivih informacij (ogledu-hov ?). In zaradi tega doznavajo v Rimu glede Eritreje le to, kar — se je že dogodilo. Tako so doznali v Italiji tudi sedaj, da so dohajale iz severa, iz Kaira in z jnga, iz A-lena, vesti o nekaki ekspediciji dervišev, toda lokalna ali .gubernerska44 vlada v Eritreji ni sporočila ničesar o tem ne domov v Italijo, ne v Evropo v obče. Ni torej ču la, da se je bila zanesla Italija na mir, sklenjen z M«nelikom, ves svet pa ni za sedaj niti mislil ne na Italijo, ne na njeno nesrečno Eritrejo. Kako je prišlo torej tako nenadoma do tega gibanja? Ta iu oni arabski list v Egiptu je baje govoril že pred meseci, da so «e derviši dvignili zaradi tega, da so tipr6 agleško - egipčanski ekspediciji (zaspali in morda pokojni ? Stavec). Glasom rimskih časopisov pa sodijo tamošnji vojaški krogi stvar tako : Kalit (glavar, kralj dervišev) je ukazal, da naj njegovi ljudje (kakih 35.000 mož) nekoliko oplenijo Eritrejo ob nje severno - vstočni meji ter se na ta načir. preskrbo živežem, ker drugod ne bi bilo rnožno dobiti dobrega plena, ob tej priliki pa da bi se derviši mogli polastiti tudi to in one italijanske utrdbe. Ker pa derviši razumejo, da to ne bode tako lahko mogoče, zatorej puščajo italijanske utrdbe — na primer Kasalo — na strani. Ce je le res tako, kakor sodijo ti optimistički italijanski vojaški krogi I Različne we^ti, Jndipendsnte" o poslancu vitezu Nabergoju. Isti .Iudipendente«, ki je še nedolgo temu toli odurno zasramoval osebo našega posl. Nabergoja, da bode maral na sodišču dajati odgovor za svoje početje — isti „Indipendente* je v svoji včeraj-šuji številki suel klobuk pred istim Nabergojem. Ne, ne pred Naborgojem, ampak pred resnico, pred dejstvi je moral ukloniti tiluik svoj. In mi menimo, da je to zame največi triumf, ako sem prisilil nasprotnika do spoštovanja, ako sem ga prisilil, da priznava moja dobra svojstva. Priznanje od nasprotne Btrani in naj je iato še tako povito v klavzule, je vsikdar v ponos možu, ki deluje v javuo-sti. Zato sine biti ponosen gosp. Nabergoj na sodbi, ki jo je izrekel o »jem včerajšnji „Indipeu-dente«; ponosen sme biti tembolj, ker ta sodba ni povita v ni kake klavzule, ampak je jasna, brez-pogojua. Našim domačim nasprotnikom, sosebno zaslepljencem trebenjskim, ki neprestano dćvajo v nič našega poslauca Nabergoja in ki le od italijanskih mož pričakujejo nebu* iu večnega raja, bi priporoi.li, da pazuo preo.tajo tu-le doli sledeče vrstice, ki so itale črno na belem v včerajšujem „Indipendentu". V članku ,Noi gli amici e gli avversari« analizuje „ludipendente" govore, katerimi se je na občnem zboru „Progressa* utemeljevala ude-ležitev od radikalne Italijanske strani na predstojećih volitvah v državni zbor. V tem članku je ,Indipendentu« zdrsnila iz peresa marsikatera vele-zauimiva izjava; temi enuneijacijami se pa hočemo baciti, v člaiku, ki ga priobčimo — čim nam bode dopuščal skromni prostor v našem listu — o sklepu italijausko-radikalne gospode za udeleževanja, na volitvah v državni zbor. Za danes naa zanima samo oni del članka, ki ■e bavi z našimi zastopniki. Ta oodelek članka v , „Indipendenta* slove: . „Sedaj, ko .je dosegla svoj v*peh agitacija za toli radikalne spremembe, vidi se nam nekoliko lahkomišijeuo od naše strani, ako bi ue vedeli druzega, nego zbijati šale o „grdobi obraza- dr.a Lagiuje, ali tajiti inteligenco po-lanca Nabergoja ter smešiti uhoštvo govorniško v njegovih priprostih govorih. Mi moremo imeti in imamo le skromno me-nenje o politiških sposobnostih posl. Burgstallerja in Rafaela Luzzata, katera nista ničesar dosegla, vae kompromitovala, »nogo pokvarila v svoji stranki in v mestu, katerega zastopstvo sta si prisvojila deloma ; izjaviti pa moramo, da karijera poslan-ea Nabergoja nas sili, da moramo le prav pohvalno govoriti o njega politiškea delovanju. Že 25 let : vztrajnostjo, ki ni le redka, ampak skoro jedina, močjo neutrudne volje, deluje on v naši okolici, deluje pod roko v parlamentarnih i» vladnih krogih dunajskih, opazuje pazno javne urad* in namestniško oblast tržaiko, on je ustvaritelj in duša agitacije, ki je iz malega tkoro iz niĆ napravila toli močne življe in ki uas sili mialitl: kaj d6 to, da on ne ume govoriti ? On zna nekaj vei, on zna delati, delati v soglasju dobro proračunjetoim programom, dobro določenim v njegovem razuma. Česa mu manjka še na čednostih moža politika, ko nam kaže sad svojega dela v najlepših vspehih? Nam se zdi, da ne sineao smatrati gospoda Nabergoja predmetom smesnesti, ampak on nam bodi predmetom za proučevanje, v pouk o ska-senosti in v izgled neumorne delavnosti v pro-speh laatuih načel*. Tako piše ,IndipendenteM o poslancu Nabergoju in ga, zakljnčujć svoj članek, še jedenkrat stavlja v izgled italijanskim poslancem. Ako pa nasprotniki tako sodijo o gosp. Nabergoju, niso-li smešni, niso-li obžalovanja vredni oni okoličanf naše krvi, ki zaničujejo moža, na katerem bi morali biti ponosni in katerega neumorni trud za blagor svojih volilcev je dobil toli laskavega priznanja — od nasprotne strani ? ! S tem priznaujem se ponašamo tudi mi, ki z vso vnemo zagovarjamo tisto stvar, za katero se trudi g. Nabergoj nad 25 leti Javna pritožba na slavno c. k. finančno rav« nateljstvo v Trstu. Proti pridobnini, ekshibiraUi 2323(96. št. lista 10 vložil je podpisani pritožbo ua c. k. okr, glavarstvo v Poreču že v prvi polovici meseca aprila m. 1. Ker le ni prejel rešenja, zaprosil je ponovno 10. julija m. 1., da naj se mu vendar že enkiat reši njegova pritožba; toda zastonj je čakal in čaka, odgovora še danes ni. Poslalo pa se je bilo podpisanemu neke pole z opombo, da uaj ua iste vestuo zabeleži poleg glavnice in prometa, koliko ima čistega dohodka. Podpisani, ne slutč hudega, je res vse vestno zabeležil. A to slamo c. k. okr. glavarstvo se ni oiiralo ni malo na njegovo izpoved, ampak oziralo se je na protivno, petkrat pretirano izvestje občine, ter mu naložilo dohodninski darek za prvo in drugo polletje. Jb-li tako prav? — Zakaj se je poslalo podpisanemu tiste p&le v popoluitev, č-a se ni mislilo ozirati nanje! Ali ni škoda za čas iu papir? Če je tako po zakonu, naj bi se po istem zakonu dotičnika opozorilo, da se bode smatralo njegovo iziestjo za petkratno. — V pritožni meseca aprila je bilo naglašeno, da, ako ne inu obrtnijski davek vsaj na polovico ae zniža, bode primoran trgovino odpovedati. Že radi te okolnosti bi se bila Morala pravočasno rešiti prva pritožba. V nadi pa, da se pritožba ugodno reši, ni odpovedal trgovine že v prvem polhtju in sedaj je seveda na ikodi. Seveda je vložil podpisani pritožb« proti takemu piihod?iia0krmu Javku, pa kaj mu pomaga, saj se mu ne reži n'1 e,«a ne druga pritožba. ALi morda zato ue, ker sti bile slovenski ? Proti takemu postopanju se je podpisani pritožil ustmauo in pismeno na slavno c. k. finančno ravnateljstvo i Trstu že 1. septembra m. 1. Tu .semn je obljubilo in reklo, da samora iu da se v kratkem ta zadeva spravi v red. Da, obljubilo da, a rešilo ie do danes — nič. j. S tem ae podpisani obrača še enkrat do tnga slavnega L k.'-finančnega ravnateljstva s prošnjo, dp naj se miV že enkrat kaj reši, da ne bodemo prisiljeni misliti,'ifa Slovani smo samo za plačevati in molčati in da vsaj ne bodemo trošili za kolka in pošto. Topolovac, dne 20. januvarja 1897. Matija Knaoa. Konzuli naj mislijo ! S tem vsklikom je zatrli! posl. Soiučič svoj govor v zbornici poslanaev o šolstvu v Isiri. Tako kličemo tudi mi oblastim oziroui n-t dogodke v občini pomjan.sk'. Resno upoštevaje tamošnje razmere in strast, ki je po zaslugi koperske gospode zavladala v občini pomjan&ki, v skrbi torej, da se že a priori preprečijo morebitni resni dogodki, odločil je bil župan, da se bodo občinske volitve, ki se pričao dne 2G. t. m., vršile v Babičili, kakili 15 minut ad Pomjaua. Okrajno glavarstvo je razveljavilo ta u-krep; Vsled tega je italijanska strauka kar podivjala samega veselja, kakor smo že sporočili, Insultirati je jela naše ljudi iu naio duhovščino. Snrovosti so na dnevnem redu. Nft večer dne 19. t. m. pa it* je dogodilo nekaj veliko resnejega. Ob tej Uri je šlo nekaj agitatorjev slovenske stranka ii Trušk proti Loparju. Spremljala sta jih dva po-itetfa TruSkana. Kar hkratu je počilo iz dvoccvke in zrnje je ranilo 4 naših; jednega tako hado, da se je zgrudil v uesvesti iu so ga morali odpeljati V bolnišnico v Koper. Ostali so manje ranjeni. Glede oiebe, ki je zagrešila ta krvavi čin, imajo V Pumjauu dobro utemeljen sum, o tem pa so popolnoma uverjeui naši, da je bil dotičnik agitator nasprotne stranke. Načelo, ki se je bile proglasilo na zadnjem obenem zborn italijanskega političnega društva za Istro — načelo namreč, da je dobro mko sredstvo — jelo je torsj praktično izvajati to nesrečno iu zavedeno ljudstvo. Nam se le krei srce v žalosti na toliki zdiv-jasosti, ki so jo laški nestrpneži zanesli mod naša odpadnike, oblastim pa veljaj vsklik: Konzuli, glejte, kaj delata! Nova ženska podružnica družba sv. Cirila in Metoda.. U R>jaua nam pišejo: V našem Rojana se suuie žensaa podružnica družbe sv. Cirila in Metoda. Ker bode ta podružnica tudi za Greto in Barko vije, vabimo naše rojakinje iz teh krajev, naj se nam pridružijo, da bode nova poddruzniea, kakor prva v tržaški okolici, lopo in krepko uspevala v kunst uaš.uia vrtcema v Rjjaiia in na Greti. Upisovanje se vrši vsako nedeljo ob 4. uri popoiudne v otroškem vrtcu v Bojanu. Tam in ob istem časn sprejemajo se tudi radodarni doneski in darila v namen ustanovitve naše podružnice. A ta namen je nabirala prvi douesek že v nedeljo 17. t m. g.čna Olga Mikelić v veseli družbi škrjaučkov 2 gld. 30 nvč. Za ta dar se zahvaljuje srčno ter si želi mnogo posuemaleev Ustanovu' odbor. Pulj za jubilej Nj. Vel. cesarja. Občinski za-stop v Pulj u j« sklenil včeraj v izredni seji, da ovekoveoi jubilej vladanja Nj. Vel. našega cesarja 8 tem, da krsti novi akvedot z imenom Njeg. Veličanstva. Zajedno je sklenil občinski zastop odposlali na L>Hnaj posebno deputacijo, ki naj prosi Najvišega dovoljenja za omenjeno nazivljanjs. (Kako pa je kaj s prekrščenjem tržaškega „Oorsa" ? Pa vendar ne da bi bila stvur zadala.! lUdu-vedni stavec.) Shod .Kmetijske in vrtnarske družbe za Trst In okulico" uiiuolo nedeljo v Lonjerju se je vršil uzorno. Podpredsednik, ing. Ž i v i c, je prisrčno pozdravil zbnrovalce ; predstavil zastopnik« tlade, g. dra. Biasotto, omenjal, da je g. predsednik Iv. Goriup zato odsoten, ker ima narodne*« dela drugod, da ga posebno veseli videti med zboro-valci č. g. župnika Kosca, ki ima src* za kmeta, ter je slednjič povabil g. dra. Protnerja, naj razjasni n?tin.Tt in pomen prošenj za brezobrestna posojila Dr. Premor je pojasnjeval poljudno, česa treba za take prošnje iu kako treba prirejati iste. Omenjal je, da je ravno Lonjer prvi kraj, kjer se je sprožila ta ideja za Trst in okolico. Druge dežele, kjer vino raste, imajo to že v navadi. Dulenja Avstrija je izdala lansko loto do 100 000 gl. teh posojil. Ker se v Trstu dosedaj ni brigal nobeden za to, pripravljena je naša dražba to storiti. XjT skali smo prošnje, katere pošljemo podružnicam in prosilci nimajo drnsjega dela, nego popoluiti nekatere rubrik«. To pa lahko stori kak mož v vasi. Vse take prošnje so svobodne kolaka. Z opombo, da bode moral vsakdo prej ali alej prirediti nasade ameriških trt, ja zaključil govornik podapljijjo -svoje prodk vanje. V razpravi se je oglasil za besedo posestnik Čok Andrej ter aaslikal križe in ttžave kmo- i tijskega stana. Posebno se pri ass malo skrbi za j varstvo na polju. Zakoni so premehki v tem po- ' gledu. Prosi, naj bi su temu kako odpumoglo. Inž. Ž i v i c je oineajal, da naj potožimo svoje težave vladi. Dr. P r a t n e r ja omanjal, da zakoni so že tu, ali na magistratu nimajo za to niti uradnikov ter puščajo vse v nemar. Predlaga, da, ko bo v Lonjerju podružnica, naj ta izbere deputacijo ter naj iita gre naravnost k namestniku pritožit ae. Zbor je to odobril z veseljem. Podpredsednik je razjasnil, zakaj je dobro, da imamo podiužaice ter upa, da tudi Lonjer napravi svojo. Povabil je tajnika, da prečita pravila. Takoj, ko je tajnik to storil, določil se je za sedaj obseg podružnice sa vso kaćinarsko župnijo so sadežem v Lonjerju. Koj sa je Vpisalo nad SO udov in tokom tedna se odpošlje prošnja na namestni-štvo za ustanovitev podražnice. Zahvalivši so na stvarnem razgovarjanju in pozornoati je zaključil predsednik zborovanje. . Ostali smo še nekoliko časa v diužbi med seb^j ter ie marsikaj povedali potrebnega in koristnega. Božićnica otroških vrtcev v Ro|»nu in na Greti se je izvršila, kakor smo že omenili, uprav divno. Otročičev, starišev in druzega občinstva se je kar trlo. V veselje domačinov je bil navzoč tndi odbor ženske podružuice v Tratu. Otroci so nastopali pogumno. Peli so milo in sladko, deklamo-vali pa tako razumno, da se je občinstvo kar čudilo. Sploh je vsa prireditev te otroške veselice kazala, kako skrbno se vzgajajo otroci v naših zavodih. Hvala in čast našima vrtnaricama ! Najlepše plačilo pa jima bodi hvaležnost in veselje starišev, ki se je vsem izražala na obrazih. Hvala tudi vsemu občinstvu, ki je letos posebno radodarno prispelo za prireditev .Božičnice*. Hvala tudi prečastitemu gospodu kapelanu, ki se je mnogo trudil za ta praznik otročičev ! Miuole sobote pa so bili obdarovani otročiči z obleko in obuvalom. Sploh se je storilo letos vse, kolikor je le bilo mogoče, na čemer moramo izroči svojo srčno zahvalo vrli ženiki podružnici v Trstu. Stariši ! Videli in prepričali ste se, kako se ? naših zavodih skrbi za dušni blagor jaših otročičev. Videli ste pa ob enem, da se po možnosti skrbi tudi za telesni blagor istih. Skažite se hvaležni našim rodoljubom iu mili naši materi, družbi sv. Cirila in Metoda s t*m, da ostanete zvesti njej in svojemu milemu rodu 1 Bog blagojJoslovi vas, vaše otročiče, in našo družbo, njih mater! Iz Gradca. Sijajni ples slovanskih velilcošolcev, ki so ga priredila vsa tukajšnja slovanska dijaška društva skupaj v prid bolniškega društva slovanskih velikošolcev dne 13. prosinca v .Anskih dvoranah", obnesel se je jako ugodno in precejšnji prebitek se uporabi za dobri namen novoustanovljenega bolniškega društva. —Sč svojo navzočnostjo počastili so ples med odličnimi graškiiai Slovenci g. vseučil. prof. dr. Gr. Krek, g. nadsodnijski svetovalec Hren, g. finančni svetovalec Ljubeč in precejšnje število častnikov Karakteristično sa tukajšnje razmere je to, da se navzlic dobremu namerni plesa, izmed vseučiliščnih profesoijev nikdo ni odzval vabilu, nego stari steber slovenstva v Gradcu, g. dr. Krek. Pač naa je z zadovoljaostjo \ napolnilo to, da j« namestnik markiz B a c q u e - j hem, ki zaradi prehlada ni mogel biti navzoč na 1 plosn, ■ opravičen jem poslal plesnemu odboru 10 1 gld., za dobrodelni namen ple«a Dvoran*, t kateri j se je priredil ples, ie bila jako lepo odičena. Pred odrom za glasbo ja stala .Triglavova* zastava na jedai, trakovi zastave aa drugi strasi, proti severn pa je bil lep bo*quet Ob pol devetih zvečer je g. predsednik plesnega odbora in predsednik akad. tehn. društva .Triglav", g. jur. Mat. S en čar, z gdeno Zvefinovo otvoril ples, na katerem se je naša mladež jako dobro zabavala do ranega jutra. Z vipehom plesa je bilo vse jako zadovoljno, to jo tudi kazala obilha vdeležba na izleta, ki se je priredil drugega dne v Judendorf. Ta ples jo zares j zaslužil ime sijajnegaf plesa : toalete so bile krasno j in akskvizitne, šopki, ki so se podarili predple- i salkara in plesni Spominki za dasie, ki so se bili • naročili iz Dunaja, elegšrttni in nkasni ; občinstvo pa iz najfiuejih krogov našega mesta. V prireditvi : plesa je bilo naše dijaštvo podpirauo posebno tudi ■ od stran1 naše slovenske domovine, ne le gmotno,, ampak, kar je še več vredno, dejauiko z navzočnostjo veliko odličnih gostov iz naie dom vine, posebno iz Maribora iu Celja. Ugledno pa ae je takr it spet pokazala u/ajeinnost tukajšnjega slovanskega dijaštva v pridnem sodelovanju n-i prireditvi plesa, ki je ukrepil ngled slovanskega dijaštva gniškoga pred tukajšnjim svetom in pred domovino. J. Arn—e. Vžigalice družbe sv. Cirila in Metoda Slavnemu občinstvu in gospodom trgovcem se naznanja uljudno, da zaloga vžigalic družbe sv. Cirila in Metoda in isto tako tudi svinčnikov, se nahaja v Trstu pri g. Mihaelu L a v r e n č i č n, Piaza Casarma št. 1. Samomor. Predvčerajšnjem ustrelil se je v kopelji v ulici dei Galsi 211etni pravnik Henrik Grimme. Sprožil si je dva hitca v prsi, ki sta mu ranila srce. Ko so ulomili vrata kabine, v kateri je bil Grimme, je bil nesrečni mladenič že mrtev. Vzrok temu samomora je baje povsem nrosnovana misel, ki si jo je mladenič vtepel v glavo, namreč, da je neozdravljivo bolan. Najden je bil po gosp. Mihaelu Pregarcu, krč-marju na postaji Ricmanje, dne 90. t. m. v ulici Sette Fontane mošnjiček, v katerem je u?kaj denarja, poštnih znamk iu eaa podobica. Kdor je zgubil, naj pride v tiskarno Dolenc, kjer dobi svoje stvari. Devetdesetlstna gledališčna igralka. Te dni nastopi v ruskem mestu Ostaškovu v predstavi za dobrodelne svrhe'vpokojena dvorna glumica Orlova, v dobi 90 let. Napad na procesijo. Iz Lvova pišejo: Dne 28. t. m., to je na pravoslavni praznik epifanije, napadla je, tolpa nezrelih mladeničev procesijo. S prva so metali kamenje na procesijo, potem pa so planili palicami na udeležnike. Na zdravniško postajo je doal« 6 oseb, ki so bile hudo ranjene o tem napadu. Par napadalaev so zaprli. Zversk zločin. V bouenski vasi Bjelina dogodil se je te dni ta-le zločin: Jelka, soproga dnevničarja Gjurana, bila je nekoliko bolna ter je popoiudne, ko je bil mož odšel v pisarno, legla v posteljo. Kmala zatem je prišel 231etni Turčin Mehemed v nje sobo, zahtevaje od nje „posojilo" 20 gld. Ko ga je žena opozorila na to, da je zeld nepristojno muditi se v sobi mlade žene, ako soproga ni doma, pričel ji je drzni Turčin stavljati nemoralne posudbe. Žena se je upirala in aa to je pričela divja borba, ki se je zvršila s tem( da je Mehemed potegnil iz pasa nož ter nesrerniei prerezal grlo,,Ko je videl, da je žena uirivn, poskusil je s sekiro ulomiti omaro, toda polotil se ga je strah in pobegnil je. Ko se je vrnil Gjuran domov in n:išel svojo ženo zaklano, sumil je takoj na-Mohameda. Svojo sumnjo je povedal orožnikom, ki so prijeli Meh«:meda. Turčin je cinično priznal svoj zločin. Koliko se pije v Londonu. Angleži pijejo, kakor Nemci, ponajveč pivo. V Londonu izpije se samo angleškaga piva do 2,196.000 litrov na dan, žganja do 72.000 (!), a vina samo 25.000 litrov na dan. Sodnijsko. 62 letni mizar Jakob Kofou iz Gorice je dubil zaradi uenravnega hudodelstva, storjenega na škodo neke deklice, jedno leto težke ječe. 21 letni težak Ivan Rejer je obsojen zaradi javnega nasilstva na dva mesesa ječe. Reyer je dne 24. decembra min. 1. razgrajal v Glessichevi prodajalnici papirja tor razbil šipo. Zatam se je uprl stražarjem, ki so ga hoteli pomirit. Loterijske številke, izžrebene dn* 20. t. m.: Praga 73. 11, 32, Š8, 86. Inomost 61, 27, 48, 56, 28. Lvov 48, 33, 77, 60, 28. Odgovor na „odgovor". 1 IV. v (Dalje.) Mimohodom, kjer govorimo uže obodočnikn, naj povem šče o obrazovanji bodočnika v ruščini, ka or jo ući vis. o. Stanislav v .Cvetji* XI. teč. I. z v.), kjer on na 3. strani spodaj govori: v novejših, zlasti sevornoslovenskih jezikih tudi .iti, j e t i, stati in najnavadnise bada (z nedoločni-kom rabijo za fatur). Med tem so ruski primeri: i m i delat'; (sic 1) agam, ljubit' s t s n u, am abo b u d a dvigat', levabo*) (recte : raovebo!). V i i ti primeri vzeti so zopet iz Miklošičeve (»Formen-lehr«*€, prvi izpod 7), drngi izpod ?) tretji izpod »). Pri .imn delat'* Miklošič šam pravi, da ta način sestavlja krajevno posebnost. Jaz od sebe norem pribaviti, da ,iniu delatj* rabi priprosti narod le v severnih gubernijah : jaro-slavskej, vologodskej in novgorodskej, kjer ima glagol .jati* popolno pomen slov. „jeti, jamenur n. pr. ,j«lo goretj*, začelo (jelo je goreti ; „ne imu plakatj*, ne jamem (ne začnem) plakati. „Sti\nu" samo po sebi je dovršnik in pridaje ta trpe-ž tudi onernn glagoli, s kattrim tvori bodočnik, in s t m h>« po svojem pomena pokaraj« z a č e t p k dejanja. .Stanu ljubitj" torej ni ono, kar je „budn ljubitj*. Ko bi tore kdo na podlagi od o. Stanislava vzetega „en bloc* učenja o tvorj^nji bodočnika začel pisati ruske knjige in rabiti ,i m u ljubitj, stanu ljubitj in budu ljubitj, kakor bi se mu lih zdelo, to bi pač aijedeu Ruski ne rekel, da ta pisatelj piše na ruskem jeziku. Da pa Ruskim rabi tudi .iti" kakor p<>možnik bodočnika, to je iznajdba vis o. Stanislava. O tem ni Ruski ni Miklošič ničesa ne znajo. Žal. da o. Stanislav šče primera ui iztuhtal: kako lepo rusko bi bilo „idu pisat'! !• Zopet nov dokaz, da se ne daje vse jemati za pravilo, kar govorć v kakem kolu, kakor n. pr. .imu delatj", in celo to ne v značenji golega bodočuika. Nekje v Šnmanovi slovnici (str. 380) je rečeno, da na Notranjskem govore: „bom bil". Taisto najdete v oloneckej guberniji; v „olonoc. bylinah* Iebko «itate tak stih: ,Kto-to vedj jestj (čerez gorn) ne perčskočit, tot budet troju prdkijat na vjeku-to b y 1". Torej: budet o y I! (= bode). Dobro da Miklošiču ta stih ni prišel pred oči, sicer bi potem budet byl čitali v „Cv* tji" kakor pravilo, v dokaz, kako si „severni Slovenci za silo na razne načine pomagajo", odkar se je fantastični .prvotni futuiam opustil11. V. Slovenci so zgubili jasne pojme o tipežih glagola, kateri pojmi pa so ostali Ruskim točni in jasni. To je uzrok, da se nekateri p'satelji ne mogd izmotat: iz bomkaue mreže dovršuikov ; kabinetna modrovanja, prepletena sofizmi, pa ;o zaletavajo - bolj, kajti ona so jim Vi čje cene, nejo realno stališče, jednotnost, sistematičnost in slavjanski element v našej kujigi. Tako nas je malo, no i tu bi komaj bilo,-da bi pisal: za .lahke Goričane." in vstočne Slovence tako, za .počasne Kranjce" pa zopet in are. Vis. o Stanislav piše, da so .severui Slovoni uhožniši m\ glagolskih časih, »ego Slovenci, in so* vetnje .posebno Rušam", da bi sprejeli bom-ka*j<* do vrnile .j v, ta .posebni izraz za dovršenje djjuja v prihodnosti*, češ, to ,bi jim bilo le na dobiček". No vis. o, Stanislav ve, ,da oni ne bodo začeli 111 da tako ne dosežemo nikdar skupnega knjižnega jezika*. V čudnej podobi prodstavlja si vis o. Stanislav ruski jezik v popolno drugainoj, nego-li jaz, ki živim malo da no 20 let v Rnsiji*); kajti ob vsej svojej ubožnosti na glagolskih časih, ob vsej svojej .d i vješti in zaostalej ©bliki vladanja, ustvarili so Ruski literaturo, katero občuduje ves vesoljni svet. Ni obrazovanega človeka ni v Evropi ui za morjem, kateremu bi bila neznana imena in dela Puškina, Lermotova, Turgenjeva, Dostojevskega, 'i', itega in celega krdela drugih genijalnih pesnikov in pisateljev, katere čita ves civilizovani mir v prevodih ali v izvirnikih in katerih jezika se tako strastno uče ne le Angleži in Francozi, nego i Nemci. Kaj pa slovenska literatura in jezik? Treba biti človeku strašnim megalomanom, ako stavi slovenske literaturo nad rusko. Ali pa — to bode veraej^ — učeni Slovenci o ruskej literaturi nikakega pojma nemajo. Da, r sintakso Miklošičevo se ona zapreti ne daje ! la bomkanje slovensko naj bode ona izhodna točka, katera ima Slavjane privesti do skupnega knjižnega jezika? Ono bomkanje dovršnikov, kije znano le manjšini slovenskega naroda, neglede 11a napenjanje večine slovenskih, v nemščini dresirovanib pisateljev in tovornikov. Vis. o. Sta- *) Levare jo — podnimAlj *) Da, ii MikloSič«*« tuntakno ali „Kormsiilehre" so ga Jlovek 110 moro naučiti! One tnđi tegu namena neiaajo nislav aam ne posnaje iu ne čuti razlike mej bom-kaojem ia sloveusko-slavjauskim dovršnikom. Primeri: ne bodo začeli" in .tako nigdar ne dosežemo*. Oni „dovršni sedaujik", kateri stoji /a grški „gnomski aorist", je torej pravi b o d o č n i k, kajti dovršnik kakor pravilno govori g. Lamurskij, sam po sebi uže označa bodočnik in nobenega posebnega pomena mu bomkanje dati ne more. Vis. o. Stanislav, ki je v „Cvetji" XI. teč. 3. zv. šče učil, d% .prodam" naznanja le voljo, ,bom prflfdal" pa gotovost, govori v .Cvetji" XV. toč. 6. zv., da mej .pridem* in .bom prišel" res ni nobene razliko, kadar .pridem" označa bodočnik. .Kaj pa, nadaljuje vis. o. Stanislav, „ke bi rekli: k maši hodim vsako nedeljo, samo malo prepozno pridem v časi — ali je tu „pridem" tudi to, kar „bom prišel". Ali pa 11. pr. : Ondan sem bil k maši prišol, iu ko pridem v cerkev, mislite si koga najdem noter (lic!)?" Kaj ne takoj tudi pridem iu to kar bom p r i š e 1". Tako vpraša v. o. Stanislav g, Lamurskoga. (Pride še.) Najnovvejie eati- Dun ij 21. Oan^s je ce^ar vspreje| v avdijeu-ciji namestnika tržaškega viteza R i n a t d i -d i n i j a Berolin 20 V zbornici poslancev je zahteval poslanec Motty jednaka prava za Poljake in pro-testoval proti proganjanju Poljakov. Minister Bosae je odgovarjal: Mi nismo krivi, ampak oni, ki vodijo politiško agitacijo Očitno se je kazalo i;a zop' ustanovitev samostojne Poljsko. Da se branimo proti temu, to je jedaostavno dolžnost samoobrane. Mi jih privolimo v organizacijo, ki ruši državo. Tudi Poljakom bodi varstvo kakor* »nega sme zahtevati vsakdo, ki s^ ravna po zakonih. Kdor pa žali naša najsvetejša čutila, temn se postavimo po robu. (O tem hinavstvu sprejo* vorimo pmr besed v prihodnjem izdanju Op. ured.) MT Za slabotne bolehare Tslod pomanjkanja krvi ne žircih, bledo in slabotne otroke; izvrsinega okusa in proinkušonega učinka je železnato vino lekarja Piccolija v Ljubljani. (Dunajska cesta) priporočeno od mnogih zdravnikov. — Pol leterska steklenica velja 1 gld., pet pol litorskili steklenic < gld. 50 kr. Trgovinske brzojavka ln v sati. uttuiipp««!A', H«Uiea r.» jeu<»»—•— —•— » s n;i > spomlad l*9f> 8.30 d 7» < lo. 8.55—8-60, od <0 kil. f. 8 60—865 od 81. Kil. f. R-65 870 , • ! »'2 kil. ft.r. --UČuien 6'1®-l — tpt«na 5 65- 6'10. Pšenica: Ponubo, porprnSevanje in posel jnko mlitavo- Prodaja 12<>0 met. it. po starih cjenah. Vrome mrzlo. Praga. NoraUnira«! oldulkor f«r. 1205. maj 12'32 mirno. Pr^g*. Centrifuga' ivoii, poiuavljn-. f ' r*i * rnrino »red « IpoSilintav pruooj f, S2— 32*25 Oom «*»' 34 —34 25 fW*»rni ! h„.3h|, j« napro-S«n. dn dovoHp nprnvnlitvo tej»M lifta (Mo- lin .-'ev. -M O 'Mćn dobi primerno nagrado Podpisani prip • n^ni pr.jau ljetu in /uancem .svojo f*O!fur. vipavska vina belo prve vrste po 40 nve. liter črno „ „ po 44 „ „ __Franjo Valetif1, krrma'-. Bor/ni trg žt. 14 Sedanja razstava: Interesantno potov, njo po slikoviti Norvegeji od Kristij-nvjo do 88-vernu dežele. Naj* noveja prvi krat izložena, llstopnina 20 nove. otroci 10 nov. SVOJI K SVOJIM! Acquedotto st. 9. (nasproti „Lattem Svizzera") NO vo skladlAče OLJA kisa. in mila Prodaja se ua drobno iu na debelo. Cene: olje jedilno: po 28 nč. lit., fino po 32-36 nč. lit, finejšo po 40-44 nč. lit., namizno pol fino po 48 52 nč. lit , namizno fino po 56-60 nč. lit., namizno ei-trafino po 64-68 72 nč. lit., — Kis od 4 do 24 nč. lit. Sprejemajo se tudi naročilo, na dom franko pustivši na posodo vrč iz kositarja. — Ker je blapd prve vrsti, bo toplo priporoča slav. »bčinHtva. Udani Anton Siroa Čudo v ceno! 38 kosov za 1 gl. SO nč. Nikdar več v življenju se ne ponudi ta redka prilika dobiti za samo 1 80 nč. sledeče krasne in koristne predmete: 1 krasno pozlačeno uro z lepo verižico na minute točno regulirano, kar se jamči za jptlno leto; 2 gumba za zapestnice iz zlata double z patontovanim zapi ralom ; 1 parižko kartečico za zobe; i žvepleničinco; 1 krasno žepno knjižico v platno vezano; 1 elegantno parižko naprsno iglo za gospe, zadnja novost; 1 krasno iglo za ovratnice z umetnimi briljanti ; 3 „ gumb za srajce z imitiranimi briljanti; 1 gumbe za ovratnike iz zlata double in patent zapiralen; 1 jako eleganten prstan za gospode z umetnim kamenom! 1 krasen žep za cigarete; 1 krasen ustnik za cigarete; 1 krasno žepno zrcalo z brušenim steklom ; 10 komadov finega papirja za pisma in 10 omotov. Vse te predmete 36 kosov z uro vred prodajamo od sedaj naprej za samo 1 gl(l. 80 liovč Dobiva se dokler je v zalogi proti poštnemu povzetju od parižke filijulke F, Windisch v Krakovem Krakovska cesta št. 49 /F. NB.Kar n« ugaja, vsprejme se takoj nazaj. Velika. Inomoat-ka SO nž. loterijo. Glavni dobitek 75.000 kron J Žrebanje jna novo 20.februvarja MIU v g o t o v i n i z odbitkom 2U70 Srečke po 50 nč. priporočajo: Giuseppe Bolnfflo, Alesiaadro Levi, Mandcl &. Co., Girolnmo Morpurgo, _Ign. Neiimann, Mnroo Nlgris, Enrloo Schiffmann. II Meroirio. Last lik k»at»roij luta ,Edin©nt~. Izdavatelj iu adgovarni urednik : Frai •odnik. — Tiskar«* Dolenc « Tinti.