126 Ko se rodimo, vsak od nas začne pisati svojo življenjsko knjigo. Knjiga dr. Bed- narika, ki se je po težki bolezni mnogo prezgodaj zaključila, je izredno bogata, njeno rdečo nit pa predstavljajo družina, na katero je bil izredno ponosen, številne funkcije v slovenskem športu, ki jih je od- govorno in zmeraj vizionarsko opravljal, ter njegovo znanstvenoraziskovalno in pedagoško delo na več fakultetah, pred- vsem Fakulteti za šport. Po končani plavalni športni poti – bil je odličen plavalec v mladinskih kategori- jah – se je vpisal na takratno Visoko šolo za telesno kulturo – današnjo Fakulteto za šport, s katero je bil tesno povezan vse poklicno življenje. Študij je zaključil z odliko ter pozneje na njej tudi magistri- ral in doktoriral. Kot priljubljen profesor je deloval najprej pri predmetu Plavanje, pozneje pa je prevzel predmet Športni management ter vodil Katedro za orga- nizacijo in management v športu. Z obili- co znanja in izkušenj je profesor Bednarik izobraževal in vodil številne generacije študentov, vedno s poudarkom na eti- ki, delu in športnem duhu. Številni med njimi so na podlagi njegovih predavanj in prenosa znanja začeli tudi uspešno samostojno poklicno pot v športu. Bil je mentor pri številnih diplomskih, magistr- skih in doktorskih delih. Poleg pedagoškega dela na Fakulteti za šport je predaval tudi na Ekonomski fa- kulteti v Ljubljani in današnji Fakulteti za vede o zdravje v Kopru. Njegovo zgodnje obdobje raziskovalne- ga dela je bilo povezano s plavanjem. Skupaj s sodelavci je razvil metodo spremljanja aktivnega upora plavalcev V SPOMIN: prof. dr. Jakob Bednarik (1958–2025) z uporabo tako imenovane troblje, ki se je pozneje razvila in jo danes uporabljajo marsikje po svetu. Drugi del raziskoval- ne poti je povezan z managementom v športu. Zagotovo je bil eden največjih poznavalcev in skupaj s sodelavci tudi vizionarski tvorec trenutnega sistema upravljanja slovenskega športa. Odlo- čitve, ki jih je sprejemal, so temeljile na številnih raziskavah, pri katerih je združil raziskovalno delo s športnim področjem delovanja. Med letoma 1995 in 2000 je bil dr. Bed- narik prodekan in predstojnik Inštituta za šport. V tem obdobju se je inštitut pomembno posodobil z merilno in raz- iskovalno opremo, oblikovali so se tako osebnosti športa 127 pustil neizbrisljiv pečat. Sodeloval je na- mreč pri  pripravi ključnih strateških do- kumentov za razvoj slovenskega športa. Posebno cenjen je bil v veliki plavalni družini, kjer je bil več kot deset let di- rektor Plavalne zveze Slovenije (PZS). Pod njegovim direktorovanjem je zveza vpeljala številne mehanizme dobrega upravljanja, ki so jih pozneje povzele tudi številne druge nacionalne panožne športne zveze. Zmeraj je bil odprt za nove ideje in tako je na PZS nastalo veli- ko število programov vadbe za vse staro- stne skupine prebivalcev. To obdobje je bilo tudi najuspešnejše tekmovalno ob- dobje slovenskih plavalcev in plavalk. Tri leta, od 2016 do 2019, je bil tudi uspešen predsednik PZS. V slovenskem športu je dr. Bednarik predstavljal svetilnik, ki ga je s svojo mo- drostjo, izkušnjami in nasveti skupaj s so- delavci zmeraj usmerjal na pravo pot pri doseganju velikokrat skupnih ciljev. Bolečina ob njegovem slovesu je neiz- merna, vendar bo njegova zapuščina za vedno ostala pomemben del zgodovine slovenskega športa. Boro Štrumbelj imenovani panožni timi. Inštitut uspešno deluje še danes in strokovno podpira naj- boljše slovenske športnike. Dr. Bednarik je v svojem bogatem opusu opravljal številne pomembne funkcionar- ske funkcije v športu. Med leta 2001 in 2005 je bil državni sekretar, odgovoren za šport. Takrat so se zgodili največji pozitivni premiki na področju organizacije športa v samostojni Sloveniji. Po sprejetju prvega zakona o športu smo dobili tudi prvi naci- onalni program športa, v okviru katerega je financiranje slovenskega športa posta- lo strateško, urejeno in pregledno. Dobili smo tudi prvi sporazum o zaposlovanju športnikov. Predvsem pa so se takrat izra- zito povečala sredstva za šport. Lahko bi rekli, da je dr. Bednarik skupaj s sodelavci z ministrstva in Fakultete za šport postavil trdne temelje slovenskega športa, ki z nekaj prilagoditvami stojijo še danes. Nekdo je zapisal: »Naš pogled seže dlje le zato, ker stojimo na ramenih velikanov.« Ta velikan je bil za slovenski šport dr. Bednarik. Jaka ni bil rad medij- sko izpostavljen, zato ni bil poznan širši javnosti. Raje je delal in s sodelavci iskal optimalne rešitve za razvoj slovenskega športa, ki še danes dajejo rezultate. Slo- venski šport je namreč tudi po njegovi zaslugi dosegel rezultatski razcvet, uve- dle so se številne dobre prakse, ki nam jih zavidajo širše v mednarodnem prostoru, na tem delu Evrope smo z vidika rekrea- cije najbolj aktiven športni narod. Po kratkem obdobju v politiki je bil vse- skozi dejaven tudi v civilni, predvsem športni sferi. Bil je podpredsednik Olim- pijskega komiteja Slovenije, kjer je so- deloval v različnih odborih in tudi tam