id Matura: prvi izidi in stotice
v Trstu
Msgr. Giampaolo Crepaldi bo nasledil msgr. Evgena Ravignanija na čelu tržaške škofije
/4
Alba
Rohrwacher za zaključek festivala Maremetraggio
>/28
V Števerjanu vrhunec pevskega
in ljudskega praznika
Primorski
dnevnik
NEDELJA, 5. JULIJA 2009_
št. 158 (19.557) leto LXV._
PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958
ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_
Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste
1,00 €
CENA V SLOVENIJI
1,00 €
Skof za vso tržaško skupnost
SandorTence
Po Antoniu Santinu je imel Trst dva zelo odprta in razsvetljena škofa. Lovrenc Bellomi je bil človek odprtega srca in odprte glave, Evgen Ravignani pa ima ob veliki odprtosti tudi prirojen čut za uravnoteženost. Spomnimo se njegovih prizadevanj za zaščitni zakon za slovensko manjšino, a tudi njegovih umirjenih govorov v Rižarni in na fojbi pri Bazovici.
Politiko škofa in škofije se vsekakor ne meri le po javnih nastopih in dejanjih, temveč tudi in predvsem po vsakdanjem delu. Škof je dober škof, ko uživa spoštovanje ne samo katoliške, temveč širše skupnosti, tudi tiste, ki ni verna in ki se ne prepoznava v katoliških vrednotah. Bellomi in Ravignani sta bila to, kar bi morali biti vsi škofje, zagovornika Cerkve in njenih vrednot ter obenem odprta do različno mislečih. Oba sta se naučila slovensko in oba sta imela tudi globok socialni čut. Bellomijev prihod v Trst je pomenil veliko zgodovinsko prelomnico, imenovanje Ravignanija pa kontinuiteto z delom, ki ga je začel njegov predhodnik.
Papež je včeraj za novega tržaškega škofa imenoval Giam-paola Crepaldija, ki bo s svojim delom najbrž začel septembra. Novega škofa bo pričakala razvejana katoliška skupnost in pisana tržaška stvarnost. Crepal-dija čaka zahtevna naloga, včerajšnje besede odhajajočega škofa Ravignanija nam vlivajo upanje, da z novim škofom ne bomo doživeli zgodovinske prelomnice, temveč potrditev tega, kar dejansko že imamo. In to je veliko.
BENEČIJA - Tradicionalna priljubljena prireditev
Postaja Topolove vztrajno s kulturo prinaša življenje
Pisana pobuda močno presega lokalne okvire
NOVA GORICA - Srečanje v moji deželi
Izseljenci ramo ob rami s priseljenci
NOVA GORICA - Z govorom predsednika republike Danila Türka se je v Slovenskem narodnem gledališču Nova Gorica včeraj popoldne začel osrednji dogodek letošnjega že 53. Srečanja v moji deželi, ki ga vse od leta 1956 organizira Slovenska izseljenska matica. Türk je najprej omenil, da je postala Slovenija letos polnoletna ter v tem kontekstu
Slovenski predsednik Danilo Türk govori na srečanju v Novi Gorici
poudaril, da so bili stiki, ki so jih izseljenci ponudili novoustanovljeni državi v času, ko jih je najbolj potrebovala, izrednega pomena. »To cenimo še danes in bomo cenili tudi v prihodnje, « je poudaril.
Poleg izseljencev so se novo-goriškega srečanja prvič udeležili priseljenci, ki živijo v Sloveniji.
Na 26. strani
ČEDAD - Postaja je Postaja in vsako leto privleče kot magnet. Niti temni, dežja polni oblaki, niso zaustavili številnih obiskovalcev Postaje, ki so jo v Topolovem odprli včeraj. Donatella Ruttar, ki je z Mo-renom Miorellijem kot običajno pobudnica in glavna organizatorka te enkratne kulturne prireditve, se je iskreno zahvalila vsem, ki iz leta v leto omogočajo, da Postaja živi in uspeva z nezmanjšanim uspehom.
Dež je potem prisilil organizatorje, da so večji del programa izvedli v Juljovi Hiši. Gojenci Glasbene matice iz Špetra so predstavili krstno izvedbo skladbe Želež-nica Topolove - Abitanti istrskega glasbenika Daria Savrona. Potem je novinar in pisatelj Gian Luca Favetto pripovedoval zgodbo o tem, kako so nekoč kolesarji med krožno dirko po Italiji zašli v Topolovo. Na razporedu je bil nato še nastop mojstra sodobnega plesa Pija Keohavanga.
Na 3. strani
Vinski hram v kraški skali
Kupci preplavili
, V V I	| • v v
tržaško središče
Na 2. strani
Na 4. strani
Stanka Hrovatin na organizacijski konferenci VZPI-ANPI
Na 4. strani
V Sovodnjah občinski sprejem in priznanje za nogometaše
Na 10. strani
DOBERDOB - Družinska tragedija
Z nožem nad sina in nato še nad seboj
DOBERDOB - Družinska tragedija je pretresla Doberdob. V stanovanju na vaškem trgu je 51-letna Anamarija Ferletič z nožem ranila svojega 28-letnega sina Cristiana Pezzulicha, nato pa si je še sama sodila. Krvavi dogodek se je zgodil včeraj zjutraj. Zdi se, da je ženska napadla sina v spalnici, vrezala ga je v vrat in roke, pred hujšim pa je Cristianu uspelo zbežati. Zatekel se je na dvorišče sosedov. Ko so slišali njegovo kričanje in ga zagledali krvavega na dvorišču, so mu takoj priskočili na pomoč in poklicali reševalce. Mati se je medtem zaklenila v spalnico. Ko so na kraj prišli osebje službe 118, karabinjerji in gasilci, je zanjo že bilo prepozno.
Na 9. strani
8. ZAMEJSKI FESTIVAL
AMATERSKIH DRAMSKIH SKUPIN
Mavhinje
Nedelja, 5. julija 2009
21:00 ZAKLJUČNI
SLAVNOSTNI VEČER
NAGRAJEVANJE IN ZABAVNI PROGRAM
2
Nedelja, 5. julija 2009
ALPE-JADRAN
/
VINOGRADNIŠTVO - Po sedmih letih trdega dela je Benjamin Zidarich odprl novo klet
Za tak podvig je potreben velik pogum in veliko ljubezni
Petnadstropni objekt na čudoviti legi v Praprotu sega 20 metrov pod zemljo
TRST - Sedem let sanj, načrtov, vi-hanja rokavov, premagovanja ovir in reševanja zapletov, predvsem pa trdega dela, vse do 3. julija 2009, datuma uradnega odprtja nove vinske kleti, ki je vklesan na kamnu pred njenim vhodom. Benjamin Zidarich je tega dne za več sto prijateljev pripravil pravo fešto, organizirano po vseh pravilih velikih sprejemov in povabljence popeljal na ogled rezultata omenjenih trdih sedmih let.
Na zelenici pred vhodom zadnjega, petega nadstropja novega objekta, ki se po zaslugi arhitekta Paola Mengha brezhibno sklada s krajino zadnjega obronka Krasa nad devinsko obalo, se je zbralo okrog tristo povabljenih na uradno odprtje nove kleti, ki jo v zadnjih dveh etažah dopolnjujeta velika razgledna terasa in salon za degustacije. Pozdrav, ki jim ga je namenil Benjamin Zi-darich, je bil prežet s ponosom in ganjenostjo, ki se je ob spominu na starše stopnjevala vse do solz. Benjaminova družina se je namreč preživljala tako kot številne kraške kmečke družine, s koščkom zemlje in kakšno živaljo v hlevu, tako da se je fant zaposlil kot delavec v štivanski papirnici. Potem pa se je nekega dne odločil, da se bo vrnil na domačijo in se posvetil zemlji. Da bo tvegal in skušal iz te rdeče zemlje iztisniti tisto, kar najbolj žlahtnega premore. Na tej poti se ni več ustavil in tako je napočil dan, ko je prišel do cilja. Tretji julij 2009, datum, ki ga je natisnil na etikete steklenic vina, s katerim je počastil svoje goste.
Devinsko-nabrežinski župan Giorgio Ret je ob čestitkah gostitelju in njegovi družini (»To je še ena lepa zgodba,« je dejal) izpostavil skrb svoje uprave za razvoj kmetijstva v občini in se Zida-richu in vsem ostalim podjetnikom, ki »negujejo in ohranjajo zgodovino in kulturo«, zahvalil. V imenu deželnega odbornika za kmetijstvo Claudia Violina je Zidarichu čestital vodja deželnega di-rektorata za kmetijstvo Luca Bulfone, v imenu deželne agencije za kmetijstvo ERSA pa njen novi generalni direktor Mirko Bellini, ki je ravno v petek nastopil svoj mandat. Slovesnost, ki jo je povezovala in prevajala Tjaša Dornik, so poživili zvonki glasovi malih pevcev otroškega zbora Vigred iz Šempolaja.
Ko se je Benjamin končno izvil iz objema prijateljev, ki so ga pozdravljali in mu čestitali, smo se v skupinah odpravili na ogled kleti, v kateri ima človek občutek, da se nahaja v naravni kraški jami. Kamen, ki so ga izkopali, so po-
Benjamin Zidarich (desno) nazdravlja z domačim županom Giorgiom Retom, spodaj podzemni del vinske kleti
kroma
tem uporabili za gradnjo, strogo ročno, glavni vhod pa krasijo štirje stebri iz re-penskega kamna, na katerih so izklesani motivi štirih časov, delo šempolaj-skega obrtnika Marka Zidariča. Razen veznih elementov, cementa in železa, je vse ostalo iz naravnih materialov, kamna in lesa, je povedal Benjamin. Zadnja etaža kleti je 20 metrov pod zemljo, izkopana pa je tako, da je zagotovljeno stalno naravno zračenje, temperatura okrog 15 stopinj Celzija in vlaga, ki pronica v prostor skozi kamen ob dežju. Likovno skladnost prostorov poudarjajo tudi oboki različnih oblik in sugestivno dno te jame, kjer je prostor za staranje vina.
Prvi kamen za novo klet so položili 14. januarja 2002, danes pa ima Zi-darichevo posestvo, ki se je razvilo iz enega vinograda in enega hleva za družinske potrebe, 15 hektarjev zemlje, od tega 8 hektarjev vinogradov (1,5 hektarja tudi v Sloveniji, v bližini Komna). »To je zgled za mlade, Benjamin je delal v papirnici in se nato vrnil na kmetijo in razvil njen potencial. To pa je koristno za vse ozemlje. Mladi se tega potenciala še vedno premalo zavedajo,« je Zidarichev pogum komentiral predsednik Kmečke zveze Franc Fabec.
Vlasta Bernard
SSk pozdravlja zamisel o pravnem uradu
TRST - Slovenska skupnost, kot zbirna stranka Slovencev v Italiji, pozdravlja odločitev, ki je bila sprejeta na petkovem srečanju obeh krovnih organizacij SSO in SKGZ o ustanovitvi pravnega urada za zastopanje narodnih pravic posameznikov, organizacij in društev. Tako pravno telo postaja iz dneva v dan vse bolj neizbežno, saj se zaskrbljujoče nadaljujejo razno razne kršitve, zavlačevanja in sprenevedanja pri izvajanju zakonskih določil o zaščiti Slovencev v FJK. Še posebno je to vidno pri uveljavljanju spoštovanja narodnostnega teritorija, vidne dvojezičnosti, glasbenega šolstva in vračanju kulturnih domov v Trstu in Gorici. Kakor tudi ni mogoče mirno spati glede na nove šolske reforme, meni deželno tajništvo stranke.
Slovenska skupnost je že na začetku tega leta javno podčrtala pomen in potrebo po ustanovitvi takega pravnega sredstva. Zaradi zapletenosti zakonodaje in povezanih stroškov je tako za posameznika, kot za društvo oz. organizacijo vedno težje posegati po pravni poti. Po drugi strani postaja pravna pot vedno bolj neizbežno sredstvo. Zato je SSk še posebno zadovoljna, da sta obe krovni organizaciji ta predlog osvojili in ga vključili med točke njunega sodelovanja. Slovenska skupnost je že od vsega začetka pripravljena nuditi vso strokovno pomoč in izkušnje, ki si jih je v teh letih pridobila v boju proti razlaščanju na Tržaškem in pri Jere-mitišču na Goriškem, kakor tudi pri uveljavljanju dvojezičnih osebnih in zdravstvenih izkaznic, dvojezičnih napisov in dvojezičnega poslovanja.
Danes in jutri zaprta železniška proga Divača-Koper
LJUBLJANA - Zaradi vzdrževalnih del bo v nedeljo in ponedeljek zaprta železniška proga med postajama Divača in Koper. Kot so sporočili s Slovenskih železnic, bo v tem času za potnike organiziran nadomestni avtobusni prevoz.Organizi-ran bo nadomestni prevoz potnikov z avtobusom namesto vlaka z odhodom iz Kopra v nedeljo ob 11.03 in ob 14.45 ter v ponedeljek namesto vlaka z odhodom iz Divače ob 7.47 in namesto vlaka z odhodom iz Kopra ob 10.03. Za potnike s postajališč Prešnica, Črnotiče in Hra-stovlje bo prevoz zagotovljen s kombijem. Potniki s postajališča Prešnica vstopijo ob magistralni cesti pri odcepu za Prešnico. (STA)
Italia-Slovenia
C r^-'SfrM HfHlVUmMdHMhJt JXT iFEprifrjrT.iiciiicdnflvir;!
CN Slovenija-Italija
L'Autorità di Gestione del Programma per la Cooperazione Transfrontaliera Italia-Slovenia 2007-2013 intende organizzare suit' intero territorio dell'area-Programma un ciclo di giomate informative sul bando pubblico per la presentazione di progetti standard n. 02/2009, pubblicato il 1 ° luglio sul Bollettino ufficiale della Regione autonoma Friuli Venezia Giulia ed il 3 luglio sulla Gazzetta ufficiale della Repubblica di Slovenia.
Investiamo nel rostro futuro!
Naložba v vašo prihodnji!
www,iia-s(o.eu
Organ upravljanja programa čezmejnega sodelovanja Slovenija-ltalija 2007-2013 bo na območju programa organiziral informativne delavnice, kjer bo predstavljen javni razpis za predložitev standardnih projektov št. 2/2009, ki bo objavljen 1. julija v Uradnem listu Avtonomne dežele Furlanije Julijske krajine ter 3. julija v Uradnem listu Republike Slovenije.
ro TJ
V
(d kJ
Regione autonoma Friuli Venezia Giulia/ Avtonomna dežela Furlanija Julijska krajina
Auditorium della Regione autonoma Friuli Venezia Gulia/ Dvorana avtonomne Dežele Furlanije Julijske krajine ViaSabbadini, 31
14.07.09 Rortorož/Fbrtorose
Republika Slovenija/Repubblica di Slovenia
Hotel Slovenija Lifeclass - Congress Center Obala 33
v u
5
T>
c
>
£
i?
'D
JÎ
L,"-
ra
16.07.09 Bologna
Regione Emilia-Romagna/dežela Emilia-RomagnalS"
Sala «Auditorium»/dvorana «Auditorium» ■> Viale Aldo Moro 18
21.07.09 Venezia/Benetke
Regione del Veneto/dežela Veneto
Russott Hotel (Via Orlanda, 4 - Loc. San Giuliano)
i» c
It
"O >
Za WwTnacip n pn^o pavd^b^riADrin^h na: infojtasLo@regione,fvgJt
AVSTRIJA - Slovenska manjšina
Predsednik Fischer sprejel delegacijo NSKS in CAN
DUNAJ - Avstrijski zvezni predsednik Heinz Fischer je v petek sprejel delegacijo Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS) in Centra avstrijskih narodnosti (CAN) na Dunaju. Kot je po razgovoru z zveznim predsednikom povedal zastopnikom medijev novi predsednik NSKS Karel Smolle, so predsednika države prosili mdr. za »pomoč pri iskanju poti iz slepe ulice«, v kateri se po oceni NSKS nahaja manjšinska politika na Koroškem. Mdr. so Fischerju predstavili model demokratično izvoljenega skupnega zastopstva koroških Slovencev in ga prosili za
podporo pri uveljavljanju tega modela.
Pri pogovoru je delegacija NSKS in CAN pod vodstvom Karla Smolleja avstrijskemu zveznemu predsedniku nadalje predstavila tudi skoraj dokončno izdelani osnutek novele Zakona o narodnostnih skupinah v Avstriji. Osnutek so izdelali strokovnjaki v okviru Centra avstrijskih narodnosti (CAN), je poudaril Smolle.
Tema razgovora s predsednikom Fischerjem je bilo tudi vprašanje dodatnih dvojezičnih krajevnih tabel na Koroškem oz. kako udejanjiti številne tozadevne razsodbe ustavnega sodišča. (I.L.)
/
ALPE-JADRAN
Nedelja, 5. julija 2009
3
BENEČIJA - Postaja Topolove od včeraj spet odprta
Iz malega kraja »velika šola« ohranjanja vitalnosti z vizijo prihodnosti
V množičnem objemu domačinov in gostov se je začela pobuda, ki je krepko presegla krajevni okvir
r
TOPOLOVO - Postaja je Postaja in vsako leto privleče kot magnet. Niti temni, dežja polni oblaki, iz katerih se je občasno vlilo, niso zaustavili številnih obiskovalcev Postaje, ki so jo v Topolovem odprli včeraj v popoldanskih urah. Donatella Ruttar, ki je z Morenom Miorellijem kot običajno pobudnica in glavna organiza-
OBČILA
Poročanje RTV: pojasnilo tajnika SKGZ Maršiča
TRST - V zvezi s sporočilom člana Izvršnega sveta Sveta slovenskih organizacij-Gorica Bernarda Spazzapana in predsednice Prosvetnega društva Podgora Katje Bandelli glede poročanja novinarke slovenske RTV Mirjam Muženič, v katerem med drugim piše, da je Mu-ženičeva »o občnemu zboru SKGZ poročala »z velikim pompom« občnega zbora SSO pa se sploh ni udeležila«.
Glede navedenega nam je deželni tajnik SKGZ Marino Maršič poslal naslednje pojasnilo:
l.Gornja trditev je neresnična. Novinarka RTV Slovenije Mirjam Muženič ni poročala z občnega zbora SKGZ. Mirjam Muženič je bila prisotna na kongresu SKGZ kot gostja na povabilo deželnega predsednika Rudija Pavšiča. Skratka: M. Muženič se ni v svojstvu novinarke udeležila kongresa naše organizacije, zato o njem ni poročala »z velikim pompom«.
2.Istega dne (lahko bi rekel ob istih urah), ko sta g. Spazzapan in g. Bandellijeva sporočila javnosti njuno oceno o delu novinarke M. Mu-ženič (in kot negativen primer neresnično primerjala poročanje z obeh kongresov), sta se na goriškem sedežu SKGZ, po daljšem časovnem presledku, srečali vodstvi krovnih organizacij. Srečanje je potekalo v dokaj konstruktivnem duhu in na njem so se dogovorili o nekaj pomembnih pobudah v korist naše skupnosti. Tega se pri SKGZ resnično veselimo.
3.Zadovoljstvo nad tem srečanjem in sklepi, ki so mu sledili, je nekoliko skvarilo istočasno sporočilo za javnost člana IS SSO ob ugotovitvi, da je v polemiko z g. Muženičevo (o tem ima sicer vsakdo pravico misliti in ocenjevati svobodno) izpostavil SKGZ in to z lažno trditvijo-pri-merjavo.
torka te enkratne kulturne prireditve, se je iskreno zahvalila vsem, ki iz leta v leto omogočajo, da Postaja živi in uspeva z nezmanjšanim uspehom. Predvsem so to domačini, ki jih je sicer vedno manj, a se za Postajo zgledno angažirajo.
O pomenu prireditve so nato spregovorili županja občine Grmek, Eliana Fa-bello, videmski pokrajinski odbornik Ot-torino Faleschini, deželni odbornik Roberto Molinaro, načelnik tolminske upravne enote Zdravko Likar in senatorka Tamara Blažina. V posegih je prišla do izraza ocena, da Postaja krepko presega krajevni okvir
Dva utrinka iz prejšnjih izvedb pobude
in predstavlja zgled, kako pomagati odročnim krajem, da ohranijo vitalnost in vizijo prihodnosti.
Dež je potem prisilil organizatorje, da so večji del programa izvedli v Juljovi hiši. Gojenci Glasbene matice iz Špetra so predstavili krstno izvedbo skladbe Želežnica Topolove - Abitanti istrskega glasbenika Da-
ria Savrona. Potem je novinar in pisatelj Gian Luca Favetto pripovedoval zgodbo o tem, kako so nekoč kolesarji med krožno dirko po Italiji zašli v Topolovo. Na sporedu je bil nato še nastop mojstra sodobnega plesa Pija Keohavanga, za tiste, ki so ostali, pa je bilo živahno vse do zgodnjih jutranjih ur.
Danes popoldne bo na Postaji na sporedu vaški praznik - Senjam, glavna atrakcija pa bo nastop Pihalnega orkestra Brda.
Dodatne informacije in podroben program tudi za naslednje dni so na razpolago na spletni strani www.stazioneto-polo.it. V primeru slabega vremena se bo vse odvijalo v Juljovi hiši.
SPOROCILO MIRJAM MUZENIC
»Svoje delo sem vedno opravljala pošteno«
Prejeli smo:
Zaradi zavajanja slovenske javnosti, sem dolžna odgovoriti na pismo člana Izvršnega odbora Sveta slovenskih organizacij iz Gorice. Avtorja za STA navajata, »da Muženičeva o zamejskih organizacijah ni poročala enakopravno... « in kot primer navajata: »da je o občnem zboru SKGZ poročala z velikim pompom, občnega zbora SSO pa se sploh ni udeležila.«
Gospod Spazzapan in gospa Bandelli ali ne poznata resnice ali zavestno lažeta! Poročala nisem ne o prvem in ne o drugem dogodku! Zaradi kandidature za evropsko poslanko sem se morala namreč iz informativnega programa umakniti na dan, ko je moje ime prišlo v javnost, skoraj mesec in pol pred začetkom volilne kampanje.
Glede trditve avtorjev pisma, da »sama svoje delo ocenjujem zadovoljivo«, ponavljam le, da sem ga opravljala pošteno, odgovorno in profesionalno. IN JAVNO! Da je bilo dobro in »z dušo«, pa so mi vsa leta priznavali tudi predsednik SSO, vodstvo in člani vaše organizacije, ki so vedno in povsod dobili možnost v mojih radijskih in televizijskih prispevkih povedati svojo plat medalje.
Poleg tega pa o pozornosti, ki jo posameznemu dogodku namenja medij, ne odloča dopisnica, temveč uredniki v Ljubljani. Dopisnica le sporoča o napovedanih dogodkih, predlaga tematske prispevke in razloži, zakaj so potrebni novinarske pozornosti. Sama sem to 16 let delala redno vsak dan, tudi ob sobotah in nedeljah ter praznikih. Družinski in moj osebni dopust sta bila vedno prilagojena dogodkom vas,
Slovencev v Italiji, bolniška odsotnost pa le izjema.
O moji kandidaturi na listi LDS znova le to, da sem povabilo h kandidaturi prejela kot dolgoletna in, očitno, cenjena, poročevalka o problematiki slovenskih rojakov v zamejstvu. In povabilo sem sprejela iz preproste želje, da bi za slovenske rojake v zamejstvu, za njihov pravni položaj in narodnostne pravice, po več kot 20 novinarskih letih, naredila še nekaj več kot evropska poslanka.
Razglabljanje o domišljanju novinarjev , » da bodo zjutraj novinarji, popoldne politiki, naslednje jutro pa spet novinarji...« pa najprej ponudite v lastnih vrstah. Le pomislite na svoje člane in izpostavljene politične aktiviste, ki so tudi ali najprej novinarji in uredniki in to celo, kot se spotikate v mojem primeru, v javnih oz. državnih medijih. Imena sami dobro poznate!
Nikoli nisem bila članica nobene politične stranke! Pri mojem profesionalnem in, ponavljam, javnem, novinarskem delu, ni bilo nobene politične opredelitve, saj so za morebitno kršitev profesionalnosti vendarle predvidene sankcije in bi jih bila v 30 letih zagotovo deležna. Gospod Spazzan, večkrat ste bili moj sogovornik v dnevnih prispevkih in tudi gost v radijskem Studiu ob 17., ki sem ga vedno vodila v živo iz studia Radia Koper, da bi zamejskim sogovornikom prihranila pot v Ljubljano. Vsi drugi člani Sveta slovenskih organizacij s predsednikom Dragom Štoko pa lahko sami potrdijo svoje izkušnje z dopisnico Mirjam Muženič.
Še kako drži tisti stari stari slovenski pregovor, da je dobroto sirota...
Mirjam Muženič,
Qradimo vam ideje in sanje
GRADBENO PODJETJE
od leta 1985
PRENOVA ZGRADB
Mob. 338.8313006 ■ Tel. Fax 040.220573 ■ Križ, 175 ■ Trst WWW.crismanidavid.it
4	Nedelja, 5. julija 2009
APrimorski
r	dnevnik
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu
TRŽAŠKA ŠKOFIJA - Vest je včeraj sporočil dosedanji škof Evgen Ravignani
Novi tržaški škof je msgr. Giampaolo Crepaldi
Ravignani zapušča svojemu nasledniku »mesto, ki ga je treba razumeti in ljubiti«- K nam bo prišel jeseni in naučiti se bo moral slovenščine
»Sveti oče Benedikt XVI. je danes (včeraj op.p.) sprejel moj odstop in uradno imenoval mojega naslednika. Novi tržaški škof bo dosedanji tajnik papeškega sveta za pravičnost in mir msgr. Giampaolo Crepaldi.« Vest je javnosti včeraj posredoval dosedanji škof msgr. Ravignani, ki je svoj odstop ponudil že 30. decembra 2007, ko je dopolnil 75. leto starosti, doslej pa je bilo ime naslednika neznano. V telefonskem pogovoru z novim škofom, je slednji Ravignaniju zaupal, da se prihoda v Trst veseli, k nam pa bo prišel šele jeseni, ko bo zaključil dosedanje naloge.
V imenu vseh duhovnikov, redovnikov in vernikov je msgr. Ravignani papežu izrazil hvaležnost, »ker je tržaško škofijo izročil človeku visoke kulture in širokih izkušenj, ki so vzrejale v teku dolgoletne službe, ki jo je najprej opravljal v italijanski Cerkvi, nato pa še pri Svetem sedežu.« Dokler ne bo novi škof zasedel stolico sv. Justa bo msgr. Ravignani vodil škofijo kot apostolski administrator. »Še vedno bom vaš škof, sicer v drugačni preobleki, pa vendar vam bom vselej ob strani,« je bil ganjen Ravignani. Najbolj radovednim je tudi zaupal, da se bo umaknil in diskretno stal ob strani novemu škofu ter mu pomagal, ko bi bilo to potrebno. Prav gotovo se bo lahko spet posvetil študiju, ki ga je zaradi svoje funkcije nekoliko zanemaril, drugače pa bo rade volje sodeloval s kolegi škofi. »Ostal bom z vami, kajti navezal sem se in vzljubil to mesto, škofijo in pa vernike in res težko mi je opisati svoje občutke.« Prav gotovo gre za nelahko ločitev, ob kateri se je s hvaležnostjo spomnil kolegov in sodelavcev, v prvi vrsti šoferja Bruna in gospe Marije ter jima včeraj podelil tudi priznanji.
Msgr. Ravignani zapušča svojemu nasledniku »mesto, ki ga je treba razumeti in ljubiti, kajti v njem sobiva veliko razlik: različni so ljudje, pa tudi njihovi jeziki, tradicije in vera, vse pa je treba enako spoštovati in sprejemati. Naše mesto mora rasti v duhu sožitja, v duhu dialoga.« Na vprašanje, ali se je nov škof že naučil slovenščine, Ra-vignani ni znal odgovoriti, saj se o tem še nista pogovarjala. »Nedvomno pa je to tu pri nas potrebno. Mnenja sem namreč, da stik različnih identitet rodi neizmerno bogastvo.«
61-letni msgr. Crepaldi se je rodil v kraju Pettorazza Grimani pri Rovigu, v duhovnika pa je bil posvečen leta 1971. Po diplomi iz filozofije in diplomi iz teologije, je
Crepaldi med letoma 1985 in 1994 opravljal funkcijo direktorja urada Italijanske škofovske konference za socialna in delovna vprašanja, od leta 1994 do 2001 pa je bil tudi podtajnik in nato tajnik papeškega sveta za pravičnost in mir; leta 2001 ga je takratni papež Janez Pavel II. posvetil v škofa. (sas)
Novi tržaški škof msgr. Giampaolo Crepaldi (na fotografiji levo) je trenutno član papeškega sveta za pastoralo migrantov, predsednik mednarodnega observatorija o družbenem nauku Cerkve Cardinale Van Thuan in podpredsednik Fundacije sv. Mateja ter član sveta papeške akademije za družbene vede. Vest je včeraj posredoval dosedanji škof msgr. Evgen Ravignani (desno)
kroma
RAZPRODAJE - Noč razprodaj privabila v središče ogromno ljudi
Shopping in sprehajanje po nenavadno živem mestu
CHIANCIANO - Državna organizacijska konferenca
Krajevne Sekcije VZPI-ANPI se morajo še tesneje povezati s teritorijem
V razpravi se je oglasila tudi tržaška predsednica Stanka Hrovatin
V kraju Chianciano Terme je bila državna organizacijska konferenca Zveze partizanov VZPI-ANPI. Kot delegata sta tržaški pokrajinski odbor zastopala Stanka Hrovatin in Fabio Vallon, Dunja Nanut pa kot pova-bljenka. V otvoritvenem govoru je no-voimenovani predsednik Raimondo Ricci izrazil zaskrbljenost za splošni politični zasuk na desno v evropskih državah po zadnjih volitvah, in še predvsem za stanje, v katerem se nahaja italijanska politika zaradi vse bolj izrazitega nespoštovanja temeljnih pravil pravne države in demokratičnega sožitja.
Ricci je poudaril je, da se mora VZPI ANPI resnično potruditi, da postane »skupni antifašistični hram« za vse tiste državljanke in državljane, ki jim je dragocen obstoj pristnega demokratičnega ustroja v Italiji. Priporočil je, da mora zveza še bolj angažirati v svojih sekcijah in vodilnih organih tudi nove generacije.
Stanka Hrovatin
kroma
V svojem poročilu je senator Luciano Guerzoni povedal, da je združenje leta 2007 štelo 101.000 članov, od katerih je bilo v skupno 85 pokrajinah nekaj več kot 10.000 bivših partizanov in aktivistov. V letu 2008 se je z vstopom mlajše generacije število članov še povečalo. Kar 80 odst. včlanjenih biva na Severu, največ v Lombardiji in Emiliji Romagni, nato v Liguriji in Furlaniji- Julijski krajini. Zelo aktivne so tudi sekcije v Toskani.
Guerzoni je poudaril, da mora VZPI-ANPI vključevati mlade in dajati več odgovornosti svojim članicam, da se izpelje njegova obnova z nalogo, da se spoštujejo italijanska ustava in pravila laične in demokratične države, ki je zrasla iz odporni-štva fašizmu. Število članov se mora povečati, tako da VZPI utrdi svojo prisotnost v vseh krajih, med drugimi tudi na Jugu, kjer je sekcij vse premalo. Do leta 2011 naj bi se število vpisanih povečalo na 150.000. Sekcije se morajo še bolj tesno povezati s teritorijem, VZPI-ANPI pa se mora organizacijsko pripraviti, da bo kos nalogam, ki si jih zastavlja. Prav ta organizacijska vprašanja so bila predmet razprave, ki je potekala v delu po komisijah.
V razpravo je v imenu deželnega odbora s pozdravom v štirih jezikih naše dežele posegla tudi tržaška predsednica VZPI-ANPI Stanka Hro-vatin.
Kupci, pravzaprav sprehajalci so sinoči zavzeli mestno središče
kroma
Je bila letošnja Noč razprodaj uspešna kot lani? Na prvi pogled je bilo tako. Ožje mestno središče je bilo pod večer, ko so glavne ulice v samem jedru zaprli za promet, skorajda prenatrpano. Po Korzu oziroma na Borznem trgu je bilo celo težko se premikati, tako da so po nakupih vztrajali le najpogumnejši, »v periferiji« pa je bilo k sreči bolje.
Koliko je bilo nakupovanja, pa res težko ocenimo. Mnogi so se namreč le sprehajali in uživali ob nenavadno živem središču, se pravi ob glasbenih točkah, umetniških spektaklih, klovnih z balončki, slastnih rezinah lubenice, kepicah sladoleda in pa kremšniti ali posedali po barih in lokalih, ki so pred pragi uredili čim bolj vabljiv postanek. No, resnici na ljubo so okrašene tržaške izložbe že ves včerajšnji dan privabljale kupce, ki so radovedno gledali, koliko so cene poletnih kolekcij znižane (povečini od 20 do 40, ponekod celo do 50 odstotkov). Kot so nam povedali nekateri prodajalci, so imeli kupci povečini jasne ideje in so posledično segli le po potrebnem. »Drugi so si le ogledovali razstavljene artikle in iskali kakršnokoli ugodnost, ki je v teh kriznih časih še kako dobrodošla.« Mnogi so sicer po ugodnejših ponudbah segli že v preteklih dneh in se tako izognili neučakani gneči ljubiteljev shoppinga. Drugi pa so se raje zgrnili na barkovljan-sko riviero in kratko malo prezrli razprodaje, saj si je po večtedenskem dežju sonce le utrlo pot med oblaki. (sas)
Srčni zastoj v kopališču Lanterna
Včeraj dopoldne je okrog 11. ure 80-letnega moškega obšla slabost, medtem ko se je mudil v tržaškem kopališču Lanterna. Zdravstveno osebje, ki se je nemudoma pripeljalo z re-šilcem, je moškega oživljalo že na licu mesta nato pa ga odpeljalo v ka-tinarsko bolnišnico. Tu so ga mu dodelili rdeči kodeks, kar pomeni, da gre za življenjsko kritični primer. O njegovi identiteti in zdravstvenem stanju, pa nam sinoči niso posredovali dodatnih informacij.
Nočna dela na cestni signalizaciji
Tržaška občina sporoča, da bodo od jutrišnjega dne v nočnih urah (med 21. in 6. uro)potekala dela na cestni signalizaciji. Jutri se bodo dotaknila Miramarskega drevoreda, Rojana, Ul. S.Teresa, Ul Tor S.Piero, Ul. Stock, pa tudi Ul. Cantu oz. križišča z Ul. Fabio Severo in Cologna. V torek bodo na vrsti ulice Saltuari, Barbariga, di Roiano, Sara Davis, Cordaroli, Trg tra i Rivi, Ul. S. Er-macora, Ul. Moreri, Ul. Villan de Bacchino in deloma Ul. F. Severo.
Poskus vloma ni uspel
Ko se je v petek po opoldanskem premoru prodajalec vrnil v trgovino v središču mesta, je opazil, da so bila vhodna vrata v višini ključavnice nekoliko poškodovana. Nekdo je namreč s silo skušal vdreti vanjo, pa mu k sreči ni uspelo. Lastnik je o dogodku nemudoma obvestil policijo, ki si je posledice poskusa vloma ogledala in začela s preiskavo.
Kazen za rešetkami
Mobilni oddelek tržaške kvesture je v petek na ukaz tržaškega tožilstva aretiral 34-letnega Tržačana Roby-ja Indelicata, ki je imel že večkrat opravka s sodstvom. Indelicato mora namreč v zapor zaradi ropa v Ul. del Roncheto oktobra 2007. Po opisu žrtve so mladeniča nekaj ur zatem aretirali; nekaj časa je prebil v hišnem priporu, v petek pa je tožilstvo odredilo, da bo preostali del kazni (do 18. septembra) preživel za rešetkami.
/
TRST
Nedelja, 5. julija 2009
5
MATURA - Včeraj objavili izide na skoraj vseh višješolskih smereh
Beatifikacija Jakoba
Na tehničnih šolah šest stotic, na licejih pa (za zdaj) nobene
Neobičajni devetindevetdesetici na liceju Prešeren - Konec spraševanj na geometrskem oddelku zavoda Zois
Znani so končni izidi mature na večini višjih srednjih šol oz. smeri. Edine stotice so včeraj podelili ne na licejih, ampak na tehničnem oz. poklicnem zavodu. Tako so na Poklicnem zavodu Jožefa Stefana stotico prejeli trije dijaki (po eden za vsak oddelek), prav toliko jih je tudi na Trgovskem tehničnem zavodu Žige Zoisa (dve na oddelku za knjigovodje, ena pa na oddelku za geometre), medtem ko ni nobene stotice ne na Pedagoškem in družboslovnem liceju Antona Martina Slomška ne na jezikovni in znanstveno-fizi-kalni smeri Liceja Franceta Prešerna, kjer sta dijaka prejela neobičajnih 99/100 točk zaradi novih pogojev, ki omogočajo dodatne točke za maturante, ki so na izpitu dosegli vsaj 70 točk. Jutri se bodo končala spraševanja na klasični smeri liceja Prešeren, kjer bodo objavili tudi končni uspeh. V nadaljevanju objavljamo trenutne izide mature. DPZIO Jožefa Stefana Oddelek za kemijsko-biološke tehnike - 5. razred: Alenka Go-ruppi 92/100, Martina Starec 92/100, Laura Vinci 100/100. Oddelek za tehnike elektronskih industrij - 5. razred: Davor Gombac 92/100, Davide Lissiach 71/100, David Pescatori 100/100, Matte o Vascotto 75/100.
Oddelek za tehnike mehanskih industrij - 5. razred: Flavio Cras-so 72/100, Marko Debernardi 77/100, Rino Dellavalle 80/100, Dejan Faraglia 66/100, Davide Godas 67/100, Devan Pancrazi 66/100, Jan Skabar 100/100, Sandy Slavec 75/100, Marko Zerial 63/100.
Pedagoški in družboslovni licej Antona Martina Slomška
Družboslovna smer - 5. razred:
Alberto Antoni 68/100, Marianna Celano 75/100, Veronika Grassi 77/100, Martin Gustin 72/100, Manja Košuta 78/100, Matija Kralj 92/100, Tajda Milič 71/100, Martin Pečenik 93/100, Ašira Purič 89/100, Karin Radovič 88/100, Jakob Šček 86/100. Pedagoška smer - 5. razred: Jasmin Gustin 81/100, Mateja Mil-kovic 75/100, Barbara Rupel 75/100.
Licej Franceta Prešerna
Znanstveno-fizikalna smer -5.B: Vasil D'Ambrosio 67/100, Matteo Formigli 72/100, Marko Gantar 79/100, Benjamin Skrap 87/100, Jakob Sossi 99/100, Daša Ukmar 70/100, Tanja Valentič 81/100.
Jezikovna smer - 5.C: Giulia Cal-ligaris 86/100, Jagoda Castellani 71/100, Poljanka Doljak 83/100, Patrizia Jurincic 99/100, Irina Mi-helcic 67/100, Karin Ota 90/100, Nika Racman 86/100, Barbara Vidmar 70/100. DTTZG Žige Zoisa Oddelek za knjigovodje - 5.A: Gabriele Calzi 70/100, Soraya Ci-bic 81/100, Aleksia Colsani 60/100, Damijana Gregori 80/100, Ester Gregori 79/100, Karin Kosovel 72/100, Tjaša Kralj 91/100, Tina Krizmancic 100/100, Irina Lisjak 70/100, Matia Mosenich 84/100, Madalena Pernarcich 80/100, Francesca Sabba 100/100, Annette Skerlavaj 66/100.
Oddelek za geometre - 5. razred:
Erik Briščak 82/100, Martin Ge-nardi 70/100, Ivan Kerpan 87/100, David Sedmach 63/100, Nikol Skabar 90/100, Carolina Trampuž 76/100, Luka Zidarič 100/100.
Tako so si maturanti ogledovali izide na liceju Slomšek (desno), rezultate mature pa so objavili tudi na zavodu Zois, kjer so včeraj na geometrskem oddelku potekala še zadnja spraševanja (spodaj)
kroma
Tudi ustni del letošnjega državnega izpita na višjih srednjih šolah se bliža koncu. Kot poročamo na drugem mestu, so včeraj objavili zaključne izide na večini smeri slovenskih višjih srednjih šol v Trstu. To se je zgodilo popoldne, medtem ko je v dopoldanskih urah potekalo spraševanje še zadnjih kandidatov. Tako je bilo tudi na oddelku za geometre Trgovskega tehničnega zavoda Žige Zoisa, kjer se je zadnjih pet kandidatov predstavilo z vrsto uvodnih referatov, posvečenih v glavnem sanaciji oz. izgradnji stanovanjskih blokov oz. enodružinskih hiš, le ena kandidatka se je odločila, da bo v referatu predstavila kraško arhitekturo in kraške hiše.
Prvi na vrsti je bil dijak, ki je pripravil načrt za sanacijo šestnadstropnega stanovanjskega bloka, kjer se je med drugim odločil za preureditev pritličja z razdelitvijo večjega prostora, v katerem je bila trgovina, zmanjšanje števila stanovanj v višjih nadstropjih (od treh na dve za vsako nadstropje) ter spremembo strešne kritine in vgraditev dvigala v poslopje. Nekaj detajlov je kandidat naštel v nadaljevanju spraševanja iz gradbene tehnologije, medtem ko je pri topografiji moral govoriti o izračunavanju podatkov pri izkopu za oblikovanje nasipa za avtocesto, pri matematiki pa so v poštev prišli ekstre-mi, odvodi, izenačenje ničel in diferencial funkcije.
In že je bilo na vrsti pravo z vprašanji o rekvizitih ničnosti in izpodbojnosti ter definiciji pogodbe, prodajne pogodbe in države. Profesorica slovenščine je od kandidata želela predstavitev socialnega realizma in Bevkovega Kaplana Martina Čedermaca, ki opisuje usodo beneških Slovencev pod fašizmom, kar je moral maturant povezati tudi s t.i. Lateransko pogodbo iz leta 1929 med Vatikanom in fašističnim režimom. Pri italijanščini pa je kandidat, ki po maturi namerava na študij arhitekture, moral govoriti o verizmu, Leopardiju in Sabi.
Načrt izgradnje enodružinske hiše pa je bil predmet referata kandidatke, ki je sledila. Maturantka je najprej razdelila zemljišče, nato izračunala ploščino likov s pomočjo grafične integracije, v nadaljevanju pa podrobneje orisala načrt za kletne prostore, pritličje, prvo nadstropje, podstrešje in streho, zaustavila pa se je tudi pri shemi kanalizacije ter opisu materialov, ki bi jih uporabila, na koncu pa je predstavila še konstrukcijski del. Razen pojasnil v zvezi z eno od pisnih nalog nista profesorja gradbene tehnologije in topografije od kandidatke zahtevala ničesar, tako da je prešla takoj na matematiko, kjer je morala obrazložiti povezavo med določenimi in nedoločenimi integrali, pri pravu pa so prišle v poštev italijanska ustava, volitve v ustavodajno skupščino iz leta 1946, vloga ustavnega sodišča, stvarna in osebna jamstva ter obrazložitev postopka ustanovitve hipoteke.
Profesorica slovenščine je matu-
rantko povprašala po novelah Borisa Pahorja, zatem je prišel književnik »na izbiro«: kandidatka se je odločila za Toneta Seliškarja, medtem ko je pri italijanščini morala odgovarjati na vprašanja o italijanskem dekadentizmu ter o njegovih dveh najpomembnejših predstavnikih, Giovanniju Pascoliju (ki je maturantki
bližji) in Gabrieleju DAnnunziu. S tem se je tudi zanjo ustni del mature zaključil, čeprav jo je čakalo še zadnje obredno vprašanje, se pravi kam po maturi. Tudi ona želi študirati arhitekturo, tako kot njenega predhodnika pa nekoliko straši dejstvo, da bi morala potovati do Gorice...
Ivan Žerjal
slovesnost ob zaključku
Potem ko se je 23. junija v prostorih tržaške škofijske palače s podpisi dokumentov in zapečatenjem zabojev uradno zaključil tržaški del postopka za beatifikacijo Jakoba Ukmarja, bo danes popoldne v Škednju, kjer je Ukmar živel in deloval lep del svojega življenja, tudi slovesen zaključek postopka, ki ga bo vodil (sedaj že bivši) tržaški škof msgr. Evgen Ravignani. Verniki se bodo zbrali najprej na škedenjskem pokopališču, kjer bo ob 17.30 molitev pri Ukmarjevem grobu, nato se bodo v sprevodu podali do župnijske cerkve sv. Lovrenca, kjer bo škof Ravignani daroval slovesno mašo.
Jutri koncert GM na devinskem gradu
Po dobrem uspehu večernega debija v okviru koncertnega dela festivala Gledališča v gledališču, Glasbena matica in Pokrajina Trst že vabita na drugo srečanje ob stoletnici slovenske glasbene šole. Jutri na dvorišču devinskega gradu bo na sporedu nastop tržaškega komornega orkestra Camerata Strumentale Italiana, s katerim bosta v solističnih vlogah sodelovala dva profesorja Glasbene matice. Večer se bo pričel v baročnem duhu z nastopom flavtistke Erike Slama, ki bo izvedla Quantzov koncert za flavto in godala, nakar bo harmonikar Igor Zo-bin podal Piazzollov koncert za harmoniko in orkester Aconcagua. Orkester, ki ga vodi Fabrizio Ficiur bo samostojno zaigral tudi skladbe Merkuja in Nina Rote. Pričetek ob 21.30.
Otroci, glejmo naravo skozi umetnost
Umetnost, znanost in igra omogočajo otroku, da se na prijeten način približa naravi. V njej skrita geometrija se preoblikuje v geometrijske like figur origamija, ali papirnate živalice. Barvanje ponazarja živo pisanost narave, raznolikost otroške ustvarjalnosti pa se izraža v otrokovi bogati interpretaciji odkritega in v sproščenosti doživetega. Vse prelije v izdelke, ki so odraz izražene kreativnosti.
Umetnik Leonardo Calvo in vzgojitelji umetniške šole Sintesi - Fundacije ELIC (proste šole otrokovega raziskovanja) vabijo vašega otroka na likovne delavnice od 7. do 10. julija na Opčinah v Villaggio del fan-ciullo. Informacije: 040/390823 ali 333 4784293 ali 040/774586.
SKD IGO GRUDEN - Občni zbor
Pozitiven obračun, a delo se nadaljuje
Z velikim zadoščenjem in zadovoljstvom so odborniki in člani SKD Igo Gruden na občnem zboru sprejeli obračun letošnjega društvenega delovanja. Kot je v uvodnem poročilu poudarila predsednica društva Mariza Skerk Kosmi-na, je bila sezona nadvse uspešna in plodna, saj se je zvrstila vrsta pobud in aktivnosti, v katerih je vsakdo našel nekaj zase: sprostitev, zabavo, kulturno rast, izletništvo in še marsikaj.
K dosedanjim, že utrjenim in stalnim dejavnostim (zborovsko petje, rekreativna telovadba, razstavna in prireditvena dejavnost), so si v letošnji sezoni utrle pot nove dejavnosti, ki so se zelo dobro obnesle in bodo postale stalnica: šahovski in mladinski krožek, jezikovni tečaji, otroški pevski zbor in filmski četrtki. Nadvse uspešna je bila tudi publicistična dejavnost, saj sta v letošnjem letu izšli dve številki društvenega glasila Su cj'li naši mosti, Grudnov koledar in brošura ob 10-letnici DPZ Kraški Slavček.
Odbor SKD Igo Gruden kljub poletju ne odhaja še na zaslužen počitek: pred vrati je priprava praznika ob vaškem zavetniku Sv. Roku, pri kateri so vprežene vse mlade in stare sile. V društveno delo se začenja vključevati namreč vse več mladih sodelavcev, ki s svojo zanesljivostjo, inovativnostjo in poletom pripomorejo k temu, da se lahko nabrežinsko društvo zanesljivo pohvali kot eno izmed najbolj dinamičnih in vsebinsko bogatih slovenskih društev na Tržaškem.
Zulejka Paskulin
OD DANES - Do 11. julija
V Lonjer vabi sedmi Arteden
S pesniško umetniškim dogodkom Poet Art bodo danes uvedli sedmi Arteden. Ob 19.30 bodo Andrej Carli, Tomaž Scar-cia, Erik Cernigoi, Giulia Marsich in Julija Kjuder s poezijo in glasbo sprejeli letošnje udeležence, ki so Mariya Efremova (Bolgarija), Azad Karim (Kurdistan-Irak), Vesna Kranjec (Češka), Roberta Skerlavaj (Trst), Gerda Sture (Latvija) in Luca Vanello (Trst).
Spored delavnice želi tudi letos poudariti interaktivnost, srečanje med različnimi umetnostnimi pristopi (slikarstvo, mozaična obrt, fotografija, ples, glasba, poezija), preizkušanje, odprtost in dostopnost vsem, ki bi se radi vključili v poletni ustvarjalni krog. Zato Slovensko kulturno društvo Lonjer-Katinara in ostali prireditelji vabijo ljubitelje umetnosti, da danes in v prihodnjih dneh obiščejo Lonjer. Od ponedeljka do petka bo namreč na sporedu vrsta prireditev, na voljo pa bodo bodo tudi delavnice za otroke in najstnike. V torek bodo ob 20. uri odprli fotografsko razstavo Marca Tavina Podobe iz Vietnama, ob 21. uri bo plesna točka s skupino Arabesque. V sredo bo ob 20. uri Pevski sprehod po vasi, ki ga bo izoblikovala mladinska pevska skupina Tončka Čok. V četrtek bo zabava in ples s skupino Alter ego, v petek ob 18. uri pa kuharska delavnica za odrasle.
Dogajanje v Lonjerju bodo v sklopu projekta Artereport dokumentirali člani Foto Video Trst 80. Zaključno razstavo vseh del, ki bodo nastala v sklopu Artedna, bodo odprli v soboto ob 19.30.
6
Nedelja, 5. julija 2009
TRST
MAVHINJE - Po sinočnji, zadnji predstavi danes nagrajevanje
Cocojina srajčica
in openski Campiello
lil
8. ZAMEJSKI FESTIVAL AMATERSKIH
V petek zvečer sta nastopili nižješolska skupina DD Jaka Stoka in dramska skupina SKD Tabor DRAMSKIH SKUPIN
Na zgornji sliki člani mladinske skupine
dramskega društva Jaka Štoka, levo pa prizor iz Campiella v izvedbi dramske skupine SKD Tabor
kroma
Danes bo strokovna žirija mavhinjskega festivala razglasila nagrajence letošnje izvedbe. Uprizoritve predstav v tekmovalnem sporedu so se zvrstile do včeraj, ko je revijo sklenila produkcija mladinske skupine dramskega društva Jaka Štoka v režiji Gregorja Geča Neskončno ljubljeni moški. V petek pa je publika imela na voljo dve predstavi. V prvem delu večera je nastopila nižješolska skupina dramskega društva Jaka Štoka, ki se vedno odlikuje po skrbni izbiri čim bolj profesionalnih mentorjev. Tokrat je društvo črpalo iz vrst dramskega ansambla Slovenskega stalnega gledališča in je zaupalo mlademu igralcu Romeu Grebenšku skupino najstnikov, s katerimi je debitiral v vlogi režiserja. Njegova je tudi priredba teksta Borisa A. Novaka po zgodbi Frana Levstika Kdo je napravil Vidku srajčico, ki je v obrnjeni, ženski perspektivi dobila tudi nov naslov Kdo je napravil Coco srajčico? Coco je seveda namig na Chanel, kar je v tem primeru sinonim dragocenosti nove srajce, ki si jo prota-gonistka zaželi, saj je v svoji številni družini morala vedno obleči že zlizane obleke svojih starejših bratov in sester. Pomagajo ji živali na travnikih in v gozdu, ki ji v zameno za prijateljstvo in spoštovanje podarijo edinstveno srajco, za katero so od blaga do končnega izdelka vsak po svojih zmožnostih prispevali Ovčka, Grm, Rak, Pajek in Ptičica (Johana Milič, Isabel Cassanelli, Katarina Jazbec, Jana Prašelj in Sara Žerjal). Režiser je želel približati zgodbo bolj vsakdanji dimenziji nastopajočih najstnikov, aktualizacija pa je nedosledno ohranila kontrast med staromodno govorico matere (Patrizia Jurinčič), ki zaradi revščine ne more prehranjevati svojih otrok in vzdihuje ob melanholični romantični glasbi in čisto sodobnim izgledom najstnikov (Luisa Vescovi, Dean Ghira, Ksenija Kosmač, Breda Ban), ki živijo ob robu pravljičnega gozda, a se premikajo ob ritmih dance-glasbe. Protagonistka Coco (Petra Sossi) prisostvuje vsem fazam izdelave nove srajčice v obliki zaporednih koreografij gozdnih živalic in rastlin. Posodobitev kot tudi vključitev koreografij in uporaba dance-ritmov so bile dobre, a ne popolnoma izdelane zamisli, ki jih nastopajoči niso osvojili in dovolj sproščeno obvladali, prav gotovo pa je prvi korak na novi poti s svežimi idejami, ki jih bo skupina lahko razvila v nadaljevanju načetega gledališkega projekta.
Kaplje kratkorajne plohe niso prestrašile pu-
blike, ki je preživela drugi del večera na trgu ob ogledu ponovitve letošnje produkcije dramske skupine SKD Tabor Campiello. Komedija Carla Goldonija v prevodu in režiji Sergeja Verča je bila gotovo ena od najbolj ambiciozno zastavljenih predstav letošnjega festivala. Prevod so že uprizorili na poklicnih odrskih deskah, s to uprizoritvijo pa je avtor slovenske različice posredoval svoj pogled na goldonijev tekst, takega, kot si ga je zamislil ob prevajanju.
Beneški trg pridobi novo, sladkogrenko eksistencialno in torej univerzalno razsežnost, saj tako jezik kot glasbena kulisa v latinsko ameriških tonih oddaljujeta predstavo od izvirnega konteksta in od vsakršne krajevne oznake. Sproščeno obvladanje skupinskih prizorov klepetavih žensk, vročekrvnih moških in vsakodnevnih zdrah med temperamentnimi sosedi v okviru velike in funkcionalne scene Magde Starec je ustvarilo vtis z vseh vidikov dodelane predstave, kateri bi lahko očitali le ne dovolj jasen in smiselni kontrast zgodbe s tragičnim okvirom smrti in nasilja, ki ga oblikujeta dve črni pustni maski. Izvedba ni bila enostavna po dolžini (dve uri) in po zahtevnosti dolgega teksta v verzih in v mešanici slovenščine, italijanščine in namerno spačene izgovarjave, ki so si ga nastopajoči delili v koralni strukturi predstave. Zahtevnost pa je ustrezala sposobnostim solidnega openskega ansambla, ki je stopil na mavhinjski oder v odlični formi. Vloga Stine, ki hrepeni po ljubeni in svobodi in se ob koncu zaroči z vitezom Astolfijem je zaživela z mimiko in igralsko nadarjenostjo Melite Malalan. Fabrizio Polojaz je prav tako prepričljivo in sproščeno odigral vlogo omenjenega viteza, »poštenjaka in veseljaka«. Vlogam Katre, Cvetke in Urše, ki si prizadevajo za poroke svojih otrok in si obenem želijo - kljub starosti - iste sreče, so dale duška Valentina Strgar, Elena Husu in Tatjana Malalan. Lepa Lučka je bila Poljanka Milkovič, njen prepirljiv zaročenec Tonček pa Gregor Zni-darčič. Mlajši par sta sestavljala Nežka (Jasmina Smotlak) in Jurček (Dejan Kalc), ki sta od premiere predstave pokazala velik napredek. Stric Fabricij, ki skrbi za lastni interes in za čim ugodnejšo poročno pogodbo nečakinje Stine, je prepričano odigral Andrej Šuligoj, Sonja Zevnik pa je bila go-stilničarka, ki skrbi za neobrzdana veseljačenja živahne družbe, med katero vlada želja po utešitvi želja trebuha in srca. (ROP)
OPČINE - Poletje pod kostanjem
Za začetek muzika
Zaigrali so Prifarski muzikanti iz Kostela ob Kolpi - Drugi četrtkov večer bo folklorno obarvan
Poletna kulturna ponudba openskega društva SKD Tabor, ki zadnja leta poteka pod geslom Poletje pod kostanjem, stopa letos v svojo že peto izvedbo. Prvi večer, ki so ga izoblikovali pevci in glasbeniki skupine Prifarski muzikanti, se je namreč zgodil pretekli četrtek pod košatim kostanjem na dvorišču openskega Prosvetnega doma.
Kot je uvodoma dejala predsednica SKD Tabor Živka Persič, je tudi letošnja kulturna ponudba openskega Poletja pod kostanjem izredno pestra, saj zaobjema glasbene, filmske in gledališke večere. Posebna zahvala naj gre seveda vsem pokroviteljem, ki so s svojo pomočjo omogočili izvedbo letošnjega sklopa pobud Poletje pod kostanjem.
Kot smo že zapisali, je čast otvoritvenega večera pripadla glas-beno-instrumentalni skupini Prifarski muzikanti, ki prihajajo iz Ko-stela ob Kolpi, na slovenski glasbeni sceni pa delujejo že dve desetletji. V tem času so izdali kar sedem kaset oz. CD plošč, doma in na tujem pa so prejeli celo vrsto nagrad. Skupino sestavlja sedem pevcev-glasbenikov, ki igrajo na najrazličnejše instrumente iz bogate slovenske glasbene zakladnice.
Četrtkov koncert je seveda izzvenel kar uspešno, saj so poslušalci že iz prvih taktov lahko ugotovili, da gre za skupino, ki se glasbi posveča z dušo in telesom. Posebnost Prifarskih muzikantov je izvajanje narečnih ljudskih pesmi iz vseh koncev Slovenije, denimo Štajerske, Dolenjske, Bele Krajine, Istre itd., tuja pa jim seveda ni niti avtorska glasba, najraje imajo slovenske zimzelene popevke.
Tako smo v četrtek med drugimi lahko slišali belokranjsko Marko skače, istrsko Dajte, dajte, evergreen Staneta Mancinija Mandolina, dalmatinske pesmi in še veliko drugih. Prifarskim muzikantom pa so seveda najbolj pri srcu pesmi iz njihovega konca, ki pripovedujejo o tem, kako so nekoč ženske pekle kruh, ali kaj so fantje in možje zapeli, ko so se za daljši čas poslavljali od doma.
Kdor je zamudil četrtkov koncert, lahko več podatkov o Prifar-skih muzikantih najde na njihovi spletni strani, ki se oglaša na naslovu http://www.prifarskimuzikanti-drustvo.si/, poletna kulturna ponudba pa se na Opčinah seveda nadaljuje cel mesec julij. Že prihodnji četrtek se bo v Prosvetnem domu ob 21. uri odvil večer srbske folklore, ki ga bosta oblikovali folklorni skupini Akud kolo in Pontes - Mostovi.
Primož Sturman
Lynx drevi po slovenskem televizijskem dnevniku RAI
Drevi - takoj po slovenskem TV dnevniku, ob 20.50 - bo na sporedu mesečnik Lynx, ki je rezultat tesnega sodelovanja med dvema televizijskima hišama: RAI in TV Slovenija in specifično štirimi programskimi enotami: slovenskim in italijanskim TV programom RAI ter slovenskim in italijanskim programom TV Koper-Capodistria. Tokrat so gledalci vabljeni na ogled posnetka večera, ki ga je reportažnik Tv centra Koper Capo-distria posnel lansko poletje v piranskem skladišču soli »Monfort«. Glasbeno-gledališki spektakel je bil posvečen zgodovini čezoceanke Rex, zmagovalke Modrega traku, večeru pa so dali naslov dali Zaplešimo na Rexu. Beseda se bo prepletala z glasbo, saj je Fabio Koryu Calabro' upodobil kuharja na Rexu, ki pripoveduje o morju, ladji in plovbi, člani glasbene skupine »Artisti veneziani« pa so z zvokom saksofona, violine, klavirja, kontrabasa in bobnov poustvarili prav posebno »križarsko« vzdušje.
Oddaja Lynx bo na sporedu tudi v ponovitvi, in sicer v četrtek, 9. julija ob isti uri. Sestra Angelina prosi za objavo že za jutri
Oratorij v Slomškovem domu v Križu
Šolske sestre de Notre Dame organizirajo od 13. do 17. julija oratorij za otroke iz vrtca, ki imajo že štiri leta in več, za osnovnošolske otroke in dijake nižjih srednjih šol. Oratorij bo v Slomškovem domu v Križu. Zbiranje od 8.00 do 8.30 ali 9.00 ure. Program je pester in se bo prilagajal udeležencem različnih starostnih dob. Vabijo tudi študente z univerze, da se pridružijo animatorjem. V soboto, 18. julija pa bo romanje na Svete Višarje. Za romanje se lahko prijavi vsakdo. Avtobus bo odpeljal z Opčin ob 7.00, s Trga Oberdan ob 7.15, s Pro-seka ob 7.25, iz Križa ob 7.30 in iz Sesljana ob 7.35. Za vpis in vse ostale informacije za oratorij in romanje pokličite na telefonski številki: 040-220693 ali 347-9322123 ali osebno pri sestrah.
/
TRST
Nedelja, 5. julija 2009
7
Včeraj dan es
Danes, NEDELJA, 5. julija 2009
ANTON
Sonce vzide ob 5.22 in zatone ob 20.57 - Dolžina dneva 15.35 - Luna vzide ob 19.54 in zatone ob 3.14
Jutri, PONEDELJEK, 6. julija 2009
BOGOMILA VREME VČERAJ: temperatura zraka 27,4 stopinje C, zračni tlak 1011 mb raste, veter 9 km na uro sever, vlaga 55-odstotna, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 21,9 stopinje C.
OKLICI: Roberto Rovatti in Alessia Ci-vidin, Andrea Donaggio in Valentina Mezgec, Riccardo Stocca in Gabriella Marra, Francesco Di Leva in Angela Fa-gozzi, Maurizio Milossa in Alessandra Lipizer, Claudio Deyme in Mira Jurin-čič, Lucio Crocini in Giulia Procente-se, Pietro Campaner in Francesca Di-non, Giulio Vidali in Veronica Jerman, Fabio Basezzi in Anna Visintini, Mau-rizio Nonnato in Micaela Emma Lucia De Filippi, Enzo Cala in Debora Co-lusso, Andrea Costantini in Peppina Fa-bi, Alessandro Biotto in Stephanie Boissiere, Tamer Arvid in Lidia Car-gnus, Alessandro Moratto in Beatrice Camber, Luca Benvenuto in Giorgia Guerrato, Paolo Iacobone in Michela Perosa, Paolo Zaccaron in Isabella Sa-pori, Luca Bacci in Elisabetta Celi, Marco Godina in Elena Centrone, Fabio Za-non in Patrizia Alessandrini, Alessan-dro Piccini in Martina Bortoli, Salvatore Domenico Annunziata in Teresa Ce-sarano, Giorgio Sedmak in Marina Bartolucci, Andrew Mullooly in Ai Okano, Massimo Accunzo in Giada Luise, Riccardo Cenacchi in Maria Luisa Devescovi, Davide Pinto in Jvon-ne Al-achkar, Adriano Cusinato in Elisa Bearz, Iordi Molina Silva in Anna Bellini, Vittorio Rochelli in Letizia Bianchi, Michele Benedet in Valentina Barbier, Federico Venier in Barbara Radina, Andrea DAniello in Annalisa Baiano.
[13 Lekarne
Nedelja, 5. julija 2009 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00
Ul. Bernini 4, Ul. Felluga 46, Oširek Pia-ve 2, Milje - Lungomare Venezia 3, Op-čine - Proseška ulica 3.
Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Bernini 4 (040 309114), Ul. Felluga 46 (040 390280), Milje - Lungomare Venezia 3 (040 274998). Opčine - Proseška ulica 3 (040 422478)
-	samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom.
Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Ul. Bernini 4, Ul. Felluga 46, Oširek Pia-ve 2, Milje - Lungomare Venezia 3. Opčine - Proseška ulica 3 (040 422478)
-	samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Oširek Piave 2 (040 361655).
Od ponedeljka, 6., do sobote, 11. julija 2009 Lekarne odprte tudi od 13. do 16. ure
Trg Liberta 6 (040 421125), Škedenjska ulica 44 (040 816296). Bazovica (040 9221294) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg Liberta 6, Škedenjska ulica 44, Istrska ulica 18.
9o^/veano/ podj&tfe/
H
IhVH JI MUJ
ALABARDA
Prisotni smo na Opčinah, v Miljah, v Boljuncu in v Nabrežini
Tel. 040 2158 318
Bazovica (040 9221294) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Istrska ulica 18 (040 7606477).
www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo.
U Kino
AMBASCIATORI - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Coraline e la porta magica«.
ARISTON - 18.15, 20.00 »Terra ma-dre«.
CINECITY - 11.00, 13.10, 15.25, 17.35, 20.00, 22.00 »La rivolta delle ex«; 10.45, 13.00, 15.15, 17.30, 19.45, 22.00 »Outlander, l'ultimo Vichingo«; 10.45, 11.15, 14.50, 15.15, 17.40, 18.30, 20.30, 21.45 »Transformers: La vendetta del caduto«; 10.50, 13.00, 15.15, 17.35, 20.00, 22.00 »Coraline e la porta magica«; 10.50, 13.00, 15.20, 17.40, 20.00, 22.00 »Una notte da leoni«; 17.40, 20.00 »La ragazza del mio migliore amico«; 15.20, 22.00 »Un'estate ai Caraibi«; 11.00, 13.10 »Una notte al museo 2: La fuga«.
FELLINI - 18.00, 20.00, 21.45 »Coco Avant Chanel«; 16.00 »Moonacre, i segreti dell'ultima luna«.
GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 15.30, 17.40, 19.50, 22.00 »Ri-torno a Brideshead«.
GIOTTO MULTISALA 2 - 17.15, 19.30, 21.45 »Angeli e demoni«.
GIOTTO MULTISALA 3 - 15.30, 17.10, 18.50, 20.30, 22.15 »La rivolta delle ex«; 15.30 »Un'estate ai Caraibi«.
KOPER - KOLOSEJ - 15.40, 18.20, 20.50 »Bralec«; 14.00, 16.00, 18.00 »Ledena doba 3: Zora dinozavrov«; 13.00, 15.00, 17.10, 19.20, 21.30 »Ledena doba 3: Zora dinozavrov 3D«; 20.00, 22.00 »Prekrokana noč«.
NAZIONALE - Dvorana 1: 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Outlander, l'ultimo Vic-hingo«; Dvorana 2: 15.30, 17.45, 20.00, 22.15 »Transformers: la vendetta del caduto«; Dvorana 3: 15.30, 17.10, 18.50, 20.30, 22.15 »Una not-te da leoni«; Dvorana 4: 15.30, 17.10 »Una notte al museo 2«; 18.45, 22.15 »La ragazza del mio migliore amico«; 20.15 »Vincere«.
SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti.
TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.00, 19.40, 22.15 »Transformers - La vendetta del caduto«; Dvorana 2: 17.45, 20.00, 22.10 »Outlander - L'ultimo Vichingo«; Dvorana 3: 17.50, 20.00, 22.00 »La rivolta delle ex«; Dvorana 4: 18.00, 20.00, 22.00 »La ragazza del mio miglior amico«; Dvorana 5: 18.00 »Una notte da leoni«; 20.10, 22.10 »Il mondo di Horten«.
□ Obvestila
STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE vabi občane na javno srečanje o regulacijskem načrtu tržaške občine, ki bo v sredo, 8. julija, ob 20.30 v društveni gostilni na Kontovelu. Sodelujejo rajonski svetovalec SKP-EL Roberto Catturuzza, občinska svetovalca Iztok Furlanič in Marino Andolina ter deželni svetovalec Igor Kocijančič.
KRUT obvešča, da so društveni prostori odprti s poletnim urnikom od 9. do 13. ure.
KRUT - nadaljuje se vpisovanje za izlet od 13. do 18. septembra v odkrivanju zanimivosti Sicilije in Malte. Pohitite, ker je število mest omejeno! Podrobnejše informacije s programom in prijave na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8/b, tel. št.: 040-360072.
GODBENO DRUŠTVO PROSEK prireja vaški praznik ob priliki 105-obletnice ustanovitve društva, danes, 5. julija na B'lancu. Zabavali vas bodo ansambla »Mi« in »Souvenir«.
Danes bo mimohod godb na pihala in koncert na prireditvenem prostoru.
OBČINSKA KNJIŽNICA V BOLJUNCU
bo od 1. julija dalje zaprta za nedoločen čas.
ARTEDEN/09 vabi od ponedeljka, 6., do petka, 10. julija, od 17. do 18. ure, na umetniškem prizorišču v Športno kulturnem centru v Lo-njerju, »Workshop 4 teenager«, ustvarjalna delavnica za najstnike »Ples v barvah«, mentorici Daša Grgič in Jana Pečar. Informacije in prijave: Tel. št.: 333-5062494 predstavnica Skd Lonjer-Katinara, mail: jana@arteden.org.
JADRALNI KLUB ČUPA organizira za srednješolce tečaje jadranja na deski in na jadrnicah o'pen bic. Tečaji bodo celotedenski od 13. do 18. ure. Vršili se bodo v sledečih izmenah: 1. tečaj od 6. do 10. julija; 2. tečaj od 10. do 14. avgusta. Za vpisovanja in informacije vam je na razpolago tajništvo ob ponedeljkih, sredah in petkih, od 9. do 11. ure ter ob sobotah od 16. do 18. ure na našem sedežu v Se-sljanskem zalivu, oziroma na tel./fax 040-299858, e-mail info@yccupa.org ter na spletni strani www.yccupa.org.
OBČINA DEVIN NABREŽINA obvešča da bo občinska knjižnica v Nabreži-ni v ponedeljek zjutraj, 6. julija, zaprta.
POLETNO SREDIŠČE KRATKOHLAČ-
NIK bo v prostorih otroškega vrtca Marjan Štoka na Proseku (Trst), od 6. do 31. julija, od 8. do 17. ure pod naslovom »Palček Kratkohlačnik potuje z ...«. Vpisi in informacije na tel. št.: 040-212289.
ELIC- Umetnostna šola »Sintesi« vabi vašega otroka na likovne delavnice od torka, 7. do petka, 10. julija, (Narava, ustvarjalnost in ročno oblikovanje: risanje, barva in origami) od 9. do 12. ure, ki jih vodi umetnik Leonardo Calvo, na Opčinah v Villaggio del Fanciullo. Informacije na tel. št.: 040-390823, 333-4784293, 040774586.
OBČINA DOLINA Odborništvo za Socialno službo organizira od 5. do 12. septembra letovanje v Riminiju za občane, ki so dopolnili 60. leto starosti. Vpisovanje poteka v Anagrafskem uradu do torka, 7.julija, s sledečim urnikom: od ponedeljka do petka od 8.30 do 12.15; ponedeljek in sreda popoldne od 14.30 do 16.45. Prošnji je treba priložiti kopijo davčnih dohodkov za leto 2008 in izjavo o primernem zdravstvenem stanju za letovanje na obrazcu, ki je na razpolago na občini.
TPPZ P. TOMAŽIČ obvešča, da bo v torek, 7. julija, ob 20.45 na sedežu na Padričah seja odbora.
ŠD KONTOVEL organizira v torek, 7. julija, tradicionalno »Ribado«. Začetek družabnosti s sardoni in ob kozarčku domačega vina ob 19. uri. Nastopile bodo ritmičarke, program pa bodo popestrile tudi družabne igre in glasba. Vabljeni člani, vaščani, sim-patizerji in prijatelji.
OBČINA DOLINA v sodelovanju s Pokrajino Trst, organizira v sredo, 8 julija, ob 18. uri v občinskem gledališču "F.Prešeren" v Boljuncu srečanje z mladimi glasbenimi ustvarjalci v sklopu pobude "Argento Vivo in provincia". Dogodek je namenjen starejšim občanom. Toplo vabljeni!
OBČINE ZGONIK, REPENTABOR IN DEVIN NABREŽINA iz Okraja 1.1 organizirajo letovanje v toplicah za sedemdeset oseb v letovišču Abano Terme (PD) v obdobju od 20. septembra do 4. oktobra. Letovanja se lahko udeležijo osebe, ki so stare preko šestdeset let, samostojne in stanujejo v eni izmed treh občin. Obrazec s prošnjo za udeležbo na letovanju je mogoče dvigniti na sedežih Občin Zgonik, Repentabor ter na Uradu Socialne službe Občine Devin Nabrežina v Naselju Sv. Mavra, 124 v Sesljanu, ob urniku poslovanja. Prošnje za udeležbo, ki naj bodo izpolnjene na ustreznem obrazcu in potrebne dokumente je potrebno oddati na zgoraj omenjenih sedežih do 8. julija.
SZSO - Tržaški skavti in skavtinje obveščajo, da bo v sredo, 8. julija, odprta skavtska trgovina od 18. do 19. ure na ul. Risorta 3.
ZDRUŽENJE SLOVENSKI DIJAŠKI DOM S. KOSOVEL vabi vse člane na izredni občni zbor, ki bo v prostorih Združenja, v ul. Ginnastica 72 v
Trstu, v torek, 7. julija, ob 12.30 v prvem sklicanju in v sredo, 8.julija, ob 19.00 uri v drugem sklicanju.
19. DRAGA MLADIH na temo »Ustvarjalnost in inovativnost« bo od 10. do 12. julija v Kopru, Središča Rotunda (stari zapori). Petek 10. julija, ob 20. uri večer z inovatorjem Jape-com Jakopinom. Sobota, 11. julija, ob
10.	uri okrogla miza »Od inovativ-nosti do ustvarjalnosti« gostje: Jure Leskovec, Peter Florjančič, Tinkara Kovač, Gregor Čušin, od 15. uri dalje delavnice. Nedelja, 12. julija, ob 10. uri okrogla miza »Inovativnost in ustvarjalnost mladih« beseda udeležencem. Prijave in informacije: MOSP-Mladi v odkrivanju skupnih poti, Ul. Donizetti 3, 040-370846 ali www.dragamladih.org.
NOVONASTALI KONZORCIJ »Skupaj na Opčinah« vabi dne v petek, 10. julija, na Openski poletni večer s pri-četkom ob 19.30. Zagotovljen pester program z večernim shoppingom, raznorazno glasbo, plesom ter mnogim drugim. Vsi toplo vabljeni!
SLOVENSKA KULTURNO-GOSPO-DARSKA ZVEZA obvešča, da je tržaški urad odprt od 9. do 14. ure.
JADRALNI KLUB ČUPA organizira v poletnih mesecih tečaje windsurfa za odrasle in otroke, ki so že dopolnili
11.	leto starosti. Tečaji bodo celote-denski in ob vikendih. Vršili se bodo v sledečih izmenah: 1. tedenski od 27. do 31. julija, od 10. do 16. ure; 2. tedenski od 3. do 7. avgusta, od 10. do 16. ure. Datumi tečajev ob vikendih: 10.,11.,12.,18.,19. julij; 3.: 24.,25.,26.julij, 1.,2.avgust. V petek zvečer teorija, sobota in nedelja na morju od 10. do 16. ure. Možne so individualne ure windsurfa in po dogovoru organiziramo tečaje tudi v drugih terminih. Za vpisovanja in info: tajništvo ob ponedeljkih, sredah in petkih, od 9. do 11. ure, ob sobotah od 16. do 18. ure, na našem sedežu v Sesljanskem zalivu, oziroma na tel./fax: 040-299858 ali po e-mailu in-fo@yccupa.org in na spletni strani www.yccupa.org.
SI STAR/A OD 18 DO 28 LET in bi te zanimala enoletna izkušnja civilne službe? Do 27. julija se lahko prijaviš na razpis in sodeluješ na projektu v trajanju enega leta s pričetkom oktobra 2009. Če želiš imeti nekaj več informacij, se oglasi na Zvezi slovenskih kulturnih društev, ul. San Francesco 20 - Trst, tel.: 040-635626 ali na Ar-ciserviziocivile, ul. Fabio Severo 31, tel.: 040-761683.
PILATES - SKD F. PREŠEREN iz Bo-ljunca obvešča, da se vadba nadaljuje do konca julija v telovadnici srednje šole S. Gregorčič v Dolini vsak torek in petek, od 19. do 21. ure.
POLETNE DELAVNICE TREBČE 2009 Slovensko kulturno društvo Primorec iz Trebč, v sodelovanju z Jusom-Sre-njo Trebče in Amaterskim športnim društvom Primorec, organizira »Poletne delavnice Trebče 2009« za otroke, ki obiskujejo vrtec in prve tri razrede osnovne šole. Delavnice bodo potekale v Ljudskem domu v Trebčah v tedenskih izmenah do 31. julija, pod strokovnim vodstvom študentk in diplomiranih vzgojiteljic Pedagoške fakultete. Na sporedu bodo športne igre, likovno ustvarjanje, glasbene urice, kuharske delavnice, zabava, igre in še in še. Za informacije in vpis pokličite čimprej na tel. št.: 347-8386109 (Biserka). Vabljeni!
POLETNI CENTER NATURA vabi otroke od 6. do 13. leta na kreativni in zabavni oddih v Teniški center v Nabrežini, in sicer do 16. avgusta s tedenskimi ciklusi. Teniški tečaj in aktivnosti v naravi. Info: 338-6376575 ali 334-9314040.
11. USTVARJALNA DELAVNICA ZSKD bo letos potekala v Mladinskem hotelu v Pliskovici od nedelje, 23., do petka, 28. avgusta. Informacije in prijave: Zveza slovenskih kulturnih društev, ul. San Francesco 20 (II. nad.), tel.: 040-635626, fax: 040635628, e-mail: trst@zskd.org, www.zskd.eu.
AŠD CHEERDANCE MILLENIUM IN ZSŠDI organizirata »Poletni plesni center« v telovadnici OŠ Bevk na Op-činah, od 24. do 28. avgusta, ter od 31. avgusta do 4. septembra. Kamp je namenjen deklicam in dečkom od 3 do 12 let. Vpis je možen na tel. št.: 3497597763 (Nastja), 335-6278496 (Ni-kol) ali na info@cheerdancemille-nium.com.
OPZ IN MPS SLOMŠEK vabita nove pevce v svojo sredo. Pevski teden za OPZ 6-10 let bo od srede, 26., do petka, 28. avgusta, v Slomškovem domu Bazovici. Za MPS od ponedeljka, 31. avgusta, do petka, 4. septembra, v Savinjski dolini. Informacije na tel. št. 040/22684 (Sandra) ali 040/226480 (Zdenka) po 20.uri.
KRUT vabi na skupinsko letovanje ob koncu poletja v Mali Lošinj, od 30. avgusta do 6. septembra. Vabljeni! Podrobnosti na sedežu, Ul Cicerone 8/b, tel. št.: 040-360072.
KRUT vabi v Šmarjerske toplice od 30. avgusta do 9. septembra, na skupinsko počitnikovanje z vključenim paketom za zdravje in dobro počutje. Informacije in vpisovanje na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8/b - tel. št.: 040360072.
SLORI obvešča, da bo do 31. avgusta odprt za javnost od 9. do 13. ure ali po dogovoru.
NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA obvešča cenjene obiskovalce, da bo odprta s poletnim urnikom (8.0016.00) do 4. septembra.
ZSKD obvešča članice in stranke, da bodo uradi do petka, 11. septembra poslovali z naslednjim urnikom: od ponedeljka do petka med 9. in 13. uro.
60-LETNIKI Z OPČIN in okolice organizirajo 13. septembra enodnevni izlet z avtobusom na Koroško s spla-varji. Prijave na agenciji Ideja turizem v Sežani (bivši Kompas) vključno do 5. avgusta. Za informacije: 040213682 (Igor), 040-215033 (Ana) v večernih urah.
t
Nepričakovano nas je zapustila naša
Ernesta Capolicchio vd. Ota
Žalostno vest sporočajo
sin David in vnukinja Jade ter ostalo sorodstvo
Pogreb bo v ponedeljek, 6. julija, ob 13.00 uri iz ulice Costalunga v cerkev sv. Martina v Dolini.
Kroglje, 5. julija 2009
Pogrebno podjetje Alabarda - Boljunec
t
Ivana Verginella por. Prasselli
Žarni pogreb naše drage bo v torek, 7. julija, ob 14. uri v proseški cerkvi.
Svojci
Prosek, 5. julija 2009
Pogrebno podjetje Alabarda - Opčine
t
Zapustila nas je naša draga mama, nona in pranona
Maria Skabar vd. Turk
Žalostno vest sporočajo
hči Marina in sin Franco z družinama ter sorodniki
Pogreb z žaro bo v torek, 7. julija, ob 13. uri za repentabrsko pokopališče.
Repentabor, 5. julija 2009
Ob težki izgubi mame Marije izrekajo uslužbenki Marini iskreno sožalje
župan, odborniki in uslužbenci Občine Repentabor
8
Nedelja, 5. julija 2009
TRST
/
ORUäiv
PRAZNIK OB 105-LETN1CJ USTANOVITVE
danes, 5. julija na prireditvenem prostoru na Prosebu
Zabavala vas bosta Ansambel Mi in Souvenir
Danes od 17.00 ure dalje mimohod godb v spremstvu
narodnih noš in skupni nastop na B'lancu
Čestitke
SD Vesna SD Mladina SKD Vbsna
vabijo na
VAŠKI PRAZNIK V KRIŽU
danes, 5. julija
igrala bo skupina
SOUVCNIR
)
Dobro obloženi kioski z mesom in ribami!
OKTET ODMEVI
v sodelovanju z župnijo Sv. Mihaela iz Zgonika
vabi na celovečerni koncert V SPOMIN NA MARJOTA
v torek, 7. julija 2009, ob 20.30 v cerkvi sv. Urha v Samatorci
Sodelujejo: Otroški zbor iz Zgonika, oktet Škofije in oktet Odmevi
Prisrčno vabljeni!
Našemu dragemu ERIKU voščimo vse naj, naj za njegov 4. rojstni dan! Nono Zdravko, nona Ada, teta in stric.
Jutri moj dragi bratranec ERIK bo 4. svečko prižgal in jaz mu želim, da bi se še vedno tako smejal! Nicholas.
Na konservatoriju Tartini je DEAN diplomiral iz trobente. Iz srca mu čestita njegova Ivana.
Na konservatoriju Tartini je uspešno opravil izpit iz trobente DEAN FURLAN. Iz srca mu čestitamo: Sergij, Cinzia, Peter in Marija.
Jutri najina teta TANJA okrogla leta slavi. Hvala, da si vedno tako ljubezniva in se tako lepo igraš z nama. 50 poljubčkov ti pošiljata Gaja in Bastian.
Danes je postal naš nono DARIO 70. letnik! Vse najboljše mu želimo Luka, Niko in Ivan.
H Šolske vesti
RAVNATELJI TRŽAŠKIH VIŠJIH SREDNJIH ŠOL pozivajo dijakinje in dijake, ki so pravkar zaključili 3. razred nižjih srednjih šol in njihove družine, da se čimprej javijo v tajništvih izbranih višjih srednjih šol za potrditev vpisa.
ZDRUŽENJE STARŠEV OŠ F. MILČIN-SKEGA obvešča, da je še nekaj prostih mest in sicer za tabor »Z vetrom« 1. izmena (19. do 25. julija) - 2 mesti, 2. izmena (od 26. do 1. avgusta) 2 mesti, prijave sprejemamo do 16. julija. Za tabor angleškega jezika »Jezikajte« in šahovsko, fotografsko in računalniško delavnico MIŠK@ pa sprejemamo vpise do 20. avgusta. Za vsa dodatna pojasnila in prijave sem Vam na razpolago na tel. 040-567751 ali 320-2717508 (Tanja) ali po e-pošti: franmilcin-ski@gmail.com.
V petek, 3. julija, je na konservatoriju Tartini diplomiral v trobenti
Dean Furlan
Čestitamo
vsi domači
V Trebčah nova zvezdica žari:
Natan
je bratca Rubena razveselil. Franceschi in Paolu čestitata in novorojenčku vso srečo želita
Neva, Gino
TAJNIŠTVO DPZIO JOŽEF ŠTEFAN
prosi dijake, da dvignejo diplome III. razredov kvalifikacijskega izpita in mature od leta 1983 dalje.
ZDRUŽENJE STARŠEV O. Š. FRANA MILČINSKEGA obvešča, da za tabor angleškega jezika »Jezikajte!« in šahovsko, fotografsko in računalniško delavnico »Mišk@« sprejemamo vpise do 20. avgusta. Za vsa dodatna pojasnila in prijave sem Vam na razpolago na tel. 040-567751 ali 320-2717508 (Tanja) ali po e-pošti: franmilcinski@gmail.com NA LICEJU FRANCETA PREŠERNA se bo pouk v šolskem letu 2009/10 začel 10. septembra.
M Izleti
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV V TRSTU prireja v petek, 17. julija, izlet na Mašun, kjer bo potekalo tradicionalno družabno srečanje s pobratenim društvom iz Ilirske Bistrice. Informacije in vpisovanje do petka, 10.
à servis
vljudno vabita na srečanje
NOVI DEŽELNI PROTIKRIZNI UKREPI IN DRUGE MOŽNOSTI OLAJŠAV ZA PODJETJA V ČASU EKONOMSKE RECESIJE
V ponedeljek, 13. julija, ob 18.00 v razstavni dvorani ZKB na Opčinah
Info na tel. 040 67248.55/29 ali pa info@servis.it in info@sdgz.it
ARgDEN
Mednarodna likovna delavnica
Športno kulturni center v Lonjerju
danes, 5. julija, ob 19.30
sprejem umetnikov s pesniško dogodkom POETART
sodelujejo: Andrej Kralj,Tomaž Scarcia, Erik Cernigoi, Giulia Marsich,Julija Kjuder
vabljeni!
www.arteden.org SKD Lonjer Katinara
SKD JOŽE RAPOTEC
Prebeneg ob 30 - letnici delovanja
Park v Prebenegu
Sreda, 8. julija, ob 20.00 Otroška skupina SKD J. Rapotec iz Prebenega
MUCA COPATARICA
Režija Sabrina Bandi ob 21.00 Kraški ovčarji KEKEC GRE NA DOPUST
Petek, 10. julija, ob 21.30 RUDI BUČAR
Vabljeni!
Delovali bodo kioski
julija, med 9. in 13. uro na društvenem sedežu, ul. Cicerone 8, Trst, tel. 040360072.
SPDT organizira od petka, 17., do nedelje, 19. julija, tridnevni pohod v spodnje Bohinjske gore. Iz Bohinjske Bistrice se bodo povzpeli na Črno prst, Porezen in Hudojužno. Za vse potrebne informacije in prijave pokličite na tel. št. 040/220155 (Livio). Vabljeni!
KMEČKA ZVEZA organizira v sodelovanju z Zadružno Kraško banko v nedeljo, 26. julija, tradicionalni enodnevni izlet na Kmečki praznik - srečanje kmetov treh dežel v Sele na avstrijsko Koroško. Cena izleta, ki krije samo stroške prevoza, je 20,00 evrov na osebo. Vpisovanje v uradih KZ v Trstu, tel. 040 - 362941, v Gorici, tel. 0481 - 82570 in Čedadu, tel. 0432 - 730119.
13 Prireditve
SKD TABOR - POLETJE POD KOSTANJEM 2009 vsak četrtek v juliju na dvorišču Prosvetnega doma na Opčinah, ob 21. uri.
ARTEDEN LONJER/09 - Mednarodna likovna delavnica. Danes, 5. julija, ob 19.30 otvoritev jn sprejem umetnikov s pesniškim dogodkom Poet Art. Sodelujejo Andrej Kralj, Tomaž Scarcia, Erik Cernigoj, Giulia Marsich, Julija Kjuder; v torek, 7. julija, ob 20. uri odprtje razstave Marca Taviana «Podobe iz Vietnama«, ob 21. uri Dance performance skupine Arabesque; v sredo, 8.julija, ob 20. uri pevski sprehod po vasi z Mpz Tončka Čok, dirigent Manuel Purger; v četrtek, 9. julija, ob 20. uri zabava in ples s skupino Alter ego; v petek, 10. julija, ob 18. uri kuharska delavnica za odrasle; v soboto, 11. julija, ob 19.30 At Vernissage-razstava del Artedna09 s spremljavo latinsko ameriške glasbe skupine Chiriké.
V KRAŠKI HIŠI v Repnu bo do danes, 5. julija, na ogled razstava »Izbor iz zbirke Kabineta slovenske fotografije pri Gorenjskem muzeju v Kranju«. Razstava je na ogled ob nedeljah in praznikih od 11.00 do 12.30 ter od 15.00 do 17.00.
OKTET ODMEVI v sodelovanju z Župnijo Sv. Mihaela iz Zgonika vabi na celovečerni koncert "V spomin na Mar-jota", ki bo v torek, 7.julija, ob 20.30 v cerkvi Sv. Urha v Samatorci. Sodelujejo Otroški zbor iz Zgonika, Oktet Škofije ter Oktet Odmevi. Prisrčno vabljeni!
SKD TABOR prireja »Poletje pod kostanjem 2009«, v Prosvetnem dom na Opčinah: v četrtek 9. julija, »Večer srbske folklore; četrtek 16. julija, gledališka predstava »Jamski človek«; četrtek 23. julija, celovečerni film »The
Millionaire«; četrtek 30. julija, koncert ameriške pevke »Gwen Hughes«. Začetek večerov ob 21. uri. V primeru slabega vremena se bodo prireditve odvijale v dvorani.
ZADRUGA NAŠ KRAS vabi v petek, 10. julija, ob 20. uri v Kraško hišo v Repen na odprtje fotografske razstave Zdenka Vogriča »Bila so Brda...«. O avtorju in delih bo spregovoril direktor Goriškega muzeja Andrej Malnič. Za glasbeni uvod bo poskrbel harmonikar Ja-ri Jarc. Ob priliki razstave bo na ogled tudi originalna goriška ljudska noša iz fundusa Odseka za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici v Trstu.
OBČUTENA VSEMANJŠINSKA PROSLAVA NA BAZOVSKI GMAJNI se bo letos odvijala v nedeljo, 6. septembra, ob 15. uri. Zbori bodo skupno zapeli pesmi Žrtvam, Bazovica, Stoji tam v gori partizan in Vstajenje Primorske. Notno gradivo je na razpolago na tržaškem sedežu ZSKD, Ul. San Francesco 20, tel. št.: 040-635626.
H Mali oglasi
ŽIVA je nekje pozabila svojo plišasto (peluche) lisičko. Joče za njo in se ne potolaži. Poštenemu najditelju nagrada in zahvala. Tel. 040-211893.
DRAGA DEKLETA! Če imate voljo se poročiti z mojo poročno obleko, staro 53 let, pokličite me, rade volje vam jo posodim, številka 46. Tel. 040-299820.
IŠČEM PLATIŠČA za VW Polo R14 185x55 ali R15 195x45. Tel. 3336925572.
IŠČEM ZA NAKUP hišo z vrtom ali zazidljivo parcelo v okolici Opčin. Tel. 347-7866436.
PRENOSNI ELEKTRIČNI KLAVIR »Gem Sprinter 61 B« z obsegom 5 oktav prodam po ugodni ceni. Klicati v večernih urah na tel. št. 349-8633811.
PRODAM FIAT PANDA 900, letnik 99, prevoženih 75.000 km. Cena 1.000 evrov. Tel. 349-7047992.
PRODAM KLAVIR (mezzacoda) znamke magrini&figlio. Tel. 335-6322701.
PRODAM SCOOTER suzuki burgman 250, letnik 1998, vedno servisiran, zelo dobro ohranjen. Tel. 040 - 771909 v večernih urah.
PRODAM STANOVANJE 70 kv. m., v dobrem stanju, cona Ul. Conti-Rossetti, po želji tudi garaža. Tel. 040 -771909 v večernih urah.
PRODAMO lepo opremljeno, klimatizirano stanovanje. Tri spalnice, kopalnica, dnevni prostor z balkonom. Centralno ogrevanje. Cena 135.000,00 evrov. Informacije na tel. št.: 3485289452.
V	GABROVCU dajem v najem nepremičnino, 50 kv.m., za katerokoli dejavnost. Tel. št.: 348-4459266.
V	NABREŽINI prodamo prostorno in sončno stanovanje po ugodni ceni. Tel. 040-200786 ali 333-8782315.
Kam po bencin
Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke:
OMV: Proseška postaja 35 AGIP: Furlanska cesta 5, Istrska ul.
155
SHELL: Ul. Locchi 3, Trg Duca de-gli Abruzzi 4
ESSO: Ul. Flavia 120/1, Sesljan center, Ul. Carnaro - državna cesta 202 - km 3+0,67
ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: Devin (jug) - avtocesta A4 VETS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36
TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE
NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3, Mira-marski drevored 233/1 AGIP: Istrska ulica 155, Naselje Sv. Sergija - Ul. Forti 2, Miramarski drev. 49, Ul. A. Valerio 1 (univerza), Ka-tinara - Ul. Forlanini, Furlanska cesta 5; Devin SS 14 ESSO: Ul. Flavia 120, Trg Foraggi 7, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Car-naro - Državna cesta 202 km 3+0,67, Opčine - križišče, Kraška pokrajinska cesta km 8+738 OMV: Proseška postaja 35 SHELL:Ul. Locchi 3, Fernetiči TOTAL:Ul. Brigata Casale, Sesljan RA km 27
V sodelovanju s FIGISC Trst.
Bil Osmice
DRUŽINA PERTOT Špjlni ima odprto osmico v Nabrežini, Stara vas 10. Vabljeni!
OSMICA pri Štolfovih, Salež 46. Tel. št.: 040-229439. Vabljeni!
OSMICA OSMICA je odprta v Mavhi-njah pri Normi. Tel. 040-299806.
OSM ICO je odprl Iztok v Slivnem. Tel.št.: 040-200634.
OSMICO je odprl Ladi Rebula v Repni-ču št.2. Tel. št.: 040-229174.
OSMICO smo odprli pri Stršinoveh na Colu. Vabljeni.
OSMICO sta odprla v Samatorci Stanko in Alma. Vabljeni. Tel.št.: 040229349.
OSMICO je odprl Zidarič v Praprotu.
OSMICO JE SKUPEK ODPRL V KO-LUDROVCI.
OSMICO sta odprla Nini in Stano v Med-jivasi št. 14. Tel. št.: 040-208553.
PRI BOGDANU IN MARLENKI v Ga-brovcu je osmica vrata odprla, za vsa žejna in lačna grla. Vabljeni! Tel. 0402296068.
PRI REPI NA KONTOVELU sta odprla osmico Slava Starc in Dušan Križman. Tel. 040-225304. Vabljeni!
V ZGONIKU št. 59 je odprl osmico Janko Kocman. Tel. 040-229211.
S Poslovni oglasi
PISARNA V KOPRU IŠČE osebje od 25 do 50 let za telemarketing. Popoldanski urnik in možnost redne zaposlitve. Pogoj: komunikativnost in resnost. Ponuja se fiksno plus uspešnost.
Tel. 00386-5-6641074
(od 14. do 18. ure)
PONUJAM POMOČ v gospodinjstvu, čiščenje, pospravljanje, varstvo zjutraj ali popoldne.
Tel. 00386-57341724
ZAVAROVALNICA ALLEANZA ASSICURAZIONI s sedežem na Opčinah prireja tečaje za usposabljanje zavarovalniških posrednikov z možnostjo takojšnje zaposlitve. Potrebna sta diploma in stalno bivališče na Krasu.
Za informacije in razgovor pokličite na
347/8924293
KEKEC GRE NA DOPUST - KRAŠKI OVČARJI v Baru pri Bojani v KRIŽU v torek, 7. julija, ob 21.00. Vabljeni!
Loterija 4. julija 2009
Bari	86	80	78	59	81
Cagliari	30	35	29	20	23
Firence	77	7	23	54	57
Genova	27	81	24	49	11
Milan	75	1	39	85	89
Neapelj	34	60	23	32	5
Palermo	26	56	1	2	19
Rim	72	2	42	67	81
Turin	44	5	72	74	82
Benetke	29	66	4	7	56
Nazionale	86	26	36	1	68
Super Enalotto Št. 80
6 35 53 67 75	89 jolly 2
Nagradni sklad	6.865.856,34 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 82.123.978,92 €
Brez dobitnika s 5+1 točkami	-€
20 dobitnikov s 5 točkami	51.493,93 €
2.595 dobitnikov s 4 točkami	396,87 €
100.762 dobitnikov s 3 točkami	20,44 €
Superstar	66
Brez dobitnika s 6 točkami	-- €
Brez dobitnika s 5+1 točkami	-- €
Brez dobitnika s 5 točkami	-- €
9 dobitnikov s 4 točkami	39.687,00 €
440 dobitnikov s 3 točkami	2.044,00 €
7.189 dobitnikov z 2 točkama	100,00 €
49.556 dobitnikov z 1 točko	10,00 €
108.194 dobitnikov z 0 točkami	5,00 €
o w
o
Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu
Nedelja, 5. julija 2009
APrimorski
~	dnevnik
9
DOBERDOB - Družinska tragedija v stanovanju na vaškem trgu
Najprej z nožem nad sina, nato pa si je še sama sodila
28-letni Cristian Pezzulich s pridržano prognozo - 51-letna Anamarija Ferletič je bila bolničarka v goriški bolnišnici
Krvav dogodek je globoko pretresel doberdobsko skupnost. 51-letna bolničarka Anamarija Ferletič je včeraj zjutraj z nožem ranila svojega 28-letnega sina Cristiana Pez-zulicha, nato pa je sodila še sebi. Mladenič, ki so ga odpeljali v tržiško bolnišnico, je bil podvržen operaciji, po včerajšnjih informacijah pa naj ne bi bil v smrtni nevarnosti.
Tragedija se je pripetila okrog 8. ure v stanovanju na trgu Sv. Martina v Doberdobu, kjer je Ferletičeva živela s Cristianom. 51-letna bolničarka naj bi najprej ranila samo sebe, nato pa je skušala zabosti z nožem še 28-letnika, ki je ležal v svoji postelji. Vrezala ga je v vrat in v roke, pred hujšim pa je mladeniču uspelo zbežati. Izven stanovanja je fant, ki je imel na sebi le spodnjice in majčko, za-
Z leve sinova krvava oblačila na dvorišču sosedov, preiskovalci in forenziki pred hišo Ferletičeve, soseda, ki je priskočila na pomoč fantu
altran
čel prestrašeno klicati na pomoč, prvi pa so ga slišali sosedje. Zatekel se je na dvorišče družine De Lorenzo. Krvavega sta ga zagledala Alessandro De Lorenzo in njegova mama Alma Ferfolja, ki je takoj poklicala rešilno službo 118. Medtem se je Ferletičeva zaklenila v stanovanje, nato pa se je zabodla v dimlje - morda je zavestno iskala femoral-no arterijo - in v trebuh. Ko so na kraju posredovali reševalci, karabinjerji in gasilci, ki so odprli vrata stanovanja, je bilo že prepozno. Ženska je ležala v luži krvi, brez življenja.
Rešilni avtomobil je Cristiana odpeljal v tržiško bolnišnico, kjer so ga operirali zaradi globoke rane na vratu. Mladenič, ki je zaposlen kot zidar pri krajevnem gradbenem
podjetju, naj ne bi bil v smrtni nevarnosti. Prognoza je zaenkrat še pridržana, ko bodo zdravniki dali zeleno luč, pa ga bodo preiskovalci zaslišali.
Prizorišče tragedije sta si ogledala javna tožilka Annunziata Puglia in sodni zdravnik iz Vidma Carlo Moreschi, na kraju pa so bili tudi forenziki ter karabinjerji iz Gorice in Tržiča. Truplo ženske so odpeljali iz hiše okrog 14. ure, po besedah javne tožilke pa bodo obdukcijo izvedli v sredo v tržiški bolnišnici. »Menim, da je hipoteza o poskusu umora in samomoru verodostojna, vendar je treba še vse preveriti,« je povedala Annunziata Puglia.
Žalostna vest se je bliskovito razširila. Mnogi znanci so prihiteli na trg Sv. Martina, medtem ko so preiskovalci še bili v šti-ristanovanjski hiši podjetja ATER, kjer je prišlo do tragedije. »Na takšne dogodke res nismo navajeni,« so komentirali domačini in zmajali z glavo. Povedali so, da je bila Anamarija Ferletič diskretna, vendar prijazna ženska, in da so bili njeni odnosi s sinom povsem normalni. Po mnenju nekaterih znancev je bilo duševno zdravje 51-letne bolničarke, ki je bila zaposlena na oddelku za duševne bolezni goriške bolnišnice in je med kolegi uživala veliko spoštovanje, zadnje ča-
se nekoliko krhko; nekateri so opazili, da je močno shujšala, nihče pa ni pričakoval nasilnega izbruha. »Imela je težko življenje,« je povedal marsikdo in dodal, da je ženska kljub zahtevnemu poklicu sama skrbela za bolna starša, dokler nista umrla, ob tem pa je prestala tudi ločitev od moža in marsikatero drugo tegobo.
Rojena je bila v Argentini, kamor so se starši selili, da bi našli službo, v najstniških letih pa se je z družino vrnila na Palkišče. Opravila je slovenski klasični licej v Gorici, nato pa se je zaposlila pri uvozno-izvoznem podjetju na Tržaškem. Opravila je šolo za bolničarje in našla službo pri goriškem zdravstvenem podjetju. Poročila se je s Cristia-novim očetom, s katerim pa sta se ločila, ko je bil otrok še majhen. Na Palkišču sta mati in sin živela do 90. let, ko sta se preselila v stanovanje v prvem nadstropju stavbe v središču Doberdoba, kjer se je včeraj pripetil srhljiv dogodek.
»Kolegi smo jo cenili. Bila je izkušena bolničarka, na delovnem mestu je bila vedno zelo pazljiva in pripravljena. Bila je prava "misijonarka", saj je delala zase in še za druge,« je o kolegici povedal bolničar Marko Černic in nadaljeval: »Navzven sploh ni bilo videti, da je kaj narobe. Anamarija ni bi-
la nikoli agresivna. Zadnje čase je morda bila nekoliko bolj tiha, nikoli pa ne bi pričakoval, da se bo zgodilo kaj takega.« Pretresena sta bila tudi goriški predsednik zveze bolničarjev IPAVSI Mario Schiavon, ki jo je poznal kot »dobro profesionalko«, in do-berdobski župan Paolo Vizintin. »Ostal sem popolnoma brez besed. Za sabo je imela nelahko življenje, bila pa je res dobra oseba. Očitno je v tem trenutku izgubila ravnovesje, gotov pa sem, da ni imela ničesar proti sinu. Cristianu bomo morali biti ob strani,« je povedal Vizintin. Posegel je tudi občinski svetnik Levice in svobode ter bivši bolničar Livio Bianchini, ki je opozoril: »Treba je paziti na bolnike, a tudi na ljudi, ki so v bolnišnici zaposleni. Bolničarji so pod pritiskom, "rezi" niso sprejemljivi,« pravi Bianchini.
Cristiana so po operaciji zadržali na oddelku za otorino. 28-letnik, ki je pred zaposlitvijo pri gradbenem podjetju dokončal študij na zavodu Vega v Gorici, je poznan kot radoživ in dober fant. Pred kratkim si je začel urejati hišo v Dolu, kamor se je nameraval preseliti s svojim dekletom. Znanci so povedali, je tudi Ferletičeva načrtovala selitev v drugo stanovanje s svojim partnerjem, 41-letnikom, ki živi v Doberdobu. (Ale)
GORICA - Truplo 62-letnika je ležalo na postelji
Umrlega Joška Žabarja so našli po enem mesecu
Marsikdo se ga spominja iz časa, ko je bil postrežnik na slovenskih šolah
Sosedje ga niso videli že veliko časa, sum pa se jim je porodil šele v trenutku, ko so zaznali iz njegovega stanovanja močan smrad. V stanovanjskem bloku v ulici Forte del bosco v Gorici so včeraj našli truplo 62-letnega Joška Ža-barja, ki je po prvih ocenah osebja službe 118 in gasilcev umrl pred najmanj enim mesecem. Zadnjič so moškega, ki je živel sam v stanovanju v tretjem nadstropju stanovanjskega bloka, videli ob koncu maja. Žabar je 25. maja opravil specialistični pregled in kaže, da so ga nekaj dni zadržali v goriški bolnišnici. Od tedaj dalje ga nihče izmed sosedov ni več srečal, včeraj pa so okrog 13. ure poklicali reševalce in gasilce. Odprli so vrata, truplo pa so našli na postelji. »Umrl je pred najmanj enim mesecem, truplo je bilo skoraj mumificirano,« so povedali reševalci. Moški naj bi vsekakor umrl naravne smrti. Marsikdo se ga med goriškimi Slovenci spominja, saj je bil Žabar postrežnik na slovenskih šolah v Gorici, tako kot že njegov oče. (Ale)
Stanovanjski blok, kjer so našli truplo
bumbaca
PODGORA - Umrl je v 71. letu starosti
Natko Antoni, delaven in zaveden Slovenec
Goriško javnost je užalostila vest, da je v svojem 71. letu starosti za vedno odšel Natko Antoni, ki je bil med stebri prosvetnega delovanja v Podgori, s posebno ljubeznijo pa se je posvečal glasbi in petju, ki imata na Goriškem številne privržence. Zato danes mnogi žalujejo za njim.
Rojen je bil 11. januarja 1938 v Opatjem selu. Med vojno so fašisti iz maščevanja sežgali hišo njim in drugim vaščanom, pred gotovo smrtjo pa jih je rešil župnik Bernard Špacapan, je znal povedati pokojni Natko. Pri šestih letih se je z družino vred preselil v Štandrež, v materin rodni kraj. Tu je opravil slovensko osnovno šolo, nakar so ga starši vpisali v goriško semenišče. Tudi njegovo družino je v povojnih letih pestila huda stiska, tako da po prvem letniku semenišča doma niso več mogli plačevati njegovega študija. Ker pa so bili starši optanti, so Natku vsekakor vsilili še peti razred na italijanski osnovni šoli. Najprej se je zaposlil kot električar, nato nekaj časa kot zidar, nazadnje pa je vstopil v svobodni poklic in služil s polaganjem eternita. Po dobrem desetletju je spet zamenjal službo in se zaposlil na goriški občini, kjer je ostal do upokojitve.
S Podgorko Klavdijo Hvala je Natko vstopil v zakon 3. avgusta 1963 in se preselil na ženin dom, kjer sta se jima rodili hčeri Sabina in Katja. V posebno veselje sta mu
Natko Antoni
bila glasba in petje. Še kot mladenič je v Štandrežu igral v tamburaškem orkestru, kot odrasel pa je pel v skupini Mi-nipe in ansamblu Lojze Hlede, v mešanem zboru Lojze Bra-tuž, moškem zboru Mirko Filej, mešanem zboru Podgo-ra in pevski skupini Akord. Bil je odbornik Zveze slovenske katoliške prosvete in prosvetnega društva Podgora, bil je tudi aktiven pri Slovenski skupnosti in je veliko pomagal v župniji. Od aprila dalje mu je bolezen odžirala moči, čeprav se ji je do zadnjega upiral. Na koncu ga je strla. Umrl je v petek ob 14.45 v bolnišnici, a za njim ostajata spomin in zgled delavnega in zavednega Slovenca. Pogreb bo jutri ob 11. uri iz kapele goriške bolnišnice v podgorsko cerkev; po obredu ga bodo upepelili.
10
Nedelja, 5. julija 2009
GORIŠKI PROSTOR
/
GORICA - Prizorišči bosta park dvorca Coronini in Hiša filma
Festival za nagrado Amidei ponuja filmski polet na luno
Longo: Film v Gorici mala kulturna industrija - Paul Schrader dobitnik nagrade za avtorski opus
»Festival za nagrado Sergio Amidei ni samo filmska revija, a kulturni dogodek s svojo specifiko na filmski sceni,« pravi predsednik združenja Amidei, Nereo Battello, medtem ko direktor festival Giuseppe Longo poudarja, da je filmsko dogajanje v Hiši filma za Gorico mala kulturna industrija, ki se enakovredno pridružuje drugim odmevnim prireditvam v mestu.
Letošnjo, 28. izvedbo festivala Amidei, ki nagrajuje najboljši scenarij med filmi v tekmovalnem izboru, so v petek predstavili na županstvu ob udeležbi organizatorjev in sodelavcev, gostitelja pa sta bila župan Ettore Ro-moli in odbornik Antonio Devetag. »Nagrada Amidei se prepoznava v Gorici, Gorica pa se prepoznava v nagradi Amidei, ki je dosegla takšen prestiž, da smo nanjo ponosni,« je dejal župan, medtem ko je odbornik poudaril, da bo občina promovirala sistemsko povezovanje društev in da je festival Amidei plod sodelovanja z goriško pokrajino; pritrdil mu je pokrajinski odbornik Maurizio Salomoni.
Battello je izpostavil, da želijo s prireditvijo dati doprinos k znanju in kulturi filma ter na en mah nagovarjati izvedence, akademike in ljudi. Poudaril je, da letošnji dobitnik nagrade za avtorski opus bo Paul Schra-der, vsestranski cineast - scenarist, režiser in kritik; njemu bodo posvetili ciklus projekcij, med avtorji pa bosta Bresson in Dreyer. Izšla bo tudi knjiga - prvič v italijanščini - s Schra-
ŠOLSTVO - Izidi
Maturantom
Nereo Battello
bumbaca
derjevimi kritikami. Battello je omenil tudi niz filmov na temo otrok in vojne, ki ga je za goriški festival pripravil Goffredo Fofi, in izpostavil nadvse privlačni ciklus projekcij na temo lune, saj ravno na prvi dan festivala, 16. julija, pred 40 leti je v nebo poletelo vesoljsko plovilo Apollo, ki je 20. julija 1969 pripeljalo na luno prvega človeka. V Gorici bodo zato vrteli filme iz časa pred pristankom, začenši z Meliesom, do mojstrovin znanstvene fantastike iz novejšega časa.
Program festivala, ki bo trajal do 25. julija, bo poleg celovečercev v tekmovalni sekciji, kratkometražcev in dokumentarcev ponudil še marsikatero poslastico. Med temi bodo tudi nemi filmi, ki jih bodo spremljali v živo poustvarjalci z glasbene fundacije mesta Gorica. Prizorišči bosta park dvorca Coronini in Hiša filma, kjer v Gorici nastaja vse to, kar se izraža skozi filmsko govorico.
Petkova predstavitev festivala na goriškem županstvu
bumbaca
GORICA-TRŽIČ - Začetek sezonskih razprodaj
odleglo
Popusti privlačni
Izstopa stotica s pohvalo Zaradi splošne krize in okoliščine, da že nekaj časa ponujajo trgovci ugodnejše cene, so popusti letos višji kot zadnja leta
Na slovenskem višješolskem polu v Gorici so objavili prve izide letošnje mature, med rezultati pa izstopa stotica s pohvalo za Aljaža Srebrniča. Na poklicnem zavodu za trgovske in turistične dejavnosti Ivan Cankar so izdelali Sara Carli (68/100), Mateja Fajt (75/100), Carol Frandoli (66/100), Jan Komel (71/100), Valentina Milič (65/100), Dana Morgut (70/100), Martin Persoglia (62/100), Nina Rosič (75/100) in Gabrijel Zavadlav (72/100), na industrijskem tehničnem zavodu Jurij Vega pa Alex Skerlavaj (72/100), Aljaž Srebrnič (100/100 s pohvalo) in Alex Vescovi (66/100).
Jutri od 15. ure dalje bodo znani izidi na liceju Primož Trubar, v sredo, 8. julija, od 12. ure dalje pa na liceju Simon Gregorčič.
Izložbe goriških trgovin z »vabami«
bumbaca
Začetek sezonskih razprodaj je včeraj poživil ulice Gorice in Tržiča, kjer je najvišja koncentracija trgovin. V Gorici je bila marsikatera trgovina sinoči odprta s podaljšanim urnikom do 20.30, vreme pa je prekrižalo načrte tistih, ki so nameravali imeti trgovino odprto še dlje, do 23. ure, saj so se zaradi dežja kupci zredčili.
Goriški trgovci so včeraj potrdili, da so razprodaje pritegnile ljudi, marsikdo pa je med kupovanjem ugotavljal, da so popusti letos krepko višji od zadnjih let, ko so se sezonske razprodaje začenjale bolj »sramežljivo«, z 20 do 30-odstotnimi popusti. Zaradi okoliščine, da so ponekod že pred časom začeli prodajali blago po ugodnejši ceni, in zaradi splošne krize in upada kupne moči pa so se mnogi trgovci odločili, da bodo že od vsega začetka ponujali tudi 50-60 odstotne popuste.
Preverjajo premoženje
Finančna straža je tudi na Goriškem začela izvajati posebne kontrole premoženjskega in finančnega stanja podjetij in zasebnikov, s čimer bo zaostrila boj zoper davčno utajo. Z računalniško primerjavo podatkovnih baz lahko finančna straža preveri, ali nekdo opravlja investicije ali druge operacije, ki so uravnovešene glede na prihodke, ki jih prijavlja davčni upravi. Finančna straža je na ozemlju dežele FJK v zadnjem času že opravila 200 tovrstnih kontrol.
Policijska postaja v Gradežu
Jutri bo v Gradežu odprla svojo izpostavo goriška kvestura. V ulici Papa Giovanni XXIII bo urad do konca poletne sezone odprt med 8. in 20. uro, občanom in turistom pa bo na voljo tel. 0481-878988.
Postajo v Redipulji bodo širili
Cestninsko postajo v Redipulji bodo širili. Postaja namreč trenutno razpolaga le z dvema pasovoma na vhodni strani in s tremi pasovi ob izhodu. »Poskrbeli bomo tudi za prekvalifikacijo privozov in odvozov,« je povedal deželni odbornik Riccardo Riccardi.
Mara Piccin na čelu Lige
Nova pokrajinska komisarka goriške Severne lige je Mara Piccin, ki je na tem mestu nasledila Francesca Mora. Piccinova, ki je deželna svetnica Lige, je ocenila, da je stranka na zadnjih volitvah dosegla tudi na Goriškem dober rezultat: »V goriški pokrajini trenutno računamo na 11,38 odstotkov volivcev. To je startna točka, pri kateri pa moramo upoštevati, da smo z vsaj enim svetnikom prisotni v skoraj vseh občinah območja, ki je tradicionalno glasovalo za levo sredino.«
Zbora na novogoriški občini
Vokalna skupina Chorus '97 iz Mirna in mešani pevski zbor Lojze Bratuž iz Gorice bosta nocoj ob 20.30 nastopila na koncertu v dvorani mestne občine v Novi Gorici.
Tečaj klavirja in violine
Jutri se na centru za glasbeno vzgoji Emil Komel v Gorici začenja mojstrski tečaj, ki ga bosta vodila Sijavuš Gadžijev in Črtomir Siškovič. Tečaju klavirja in violine bo sledilo sedem pianistov in šest violinistov. Zaključil se bo prihodnjo nedeljo, ko se bodo tečajniki predstavili javnosti v dvorani Pokrajinskih muzejev na goriškem gradu; informacije na tel. 0481-532163.
Ščitijo interese potrošnikov
Zveza za zaščito potrošnikov Confconsu-matori bo na voljo občanom tudi v juliju. Predstavnik zveze bo navzoč na sedežu v ulici Rosario v Tržiču vsak torek in četrtek med 19. in 20.30.
Kataloška soba spet odprta
Jutri bodo v državni knjižnici v Gorici spet odprli kataloško sobo, ki so jo v minulih mesecih obnavljali.
SOVODNJE - Uprava sprejela nogometaše domačega društva
Ponos za občino
Ob prestopu v promocijsko ligo so prejeli spominsko plaketo in medalje - Novo igrišče bodo dobili pred koncem leta
Županja izroča priznanje
bumbaca
Sovodenjska občinska uprava je ponosna na svojo nogometno ekipo in bo še naprej pozorna do njenih potreb. Tako je povedala sovodenjska županja Alenka Flo-renin, ki je v petek na županstvu s svojimi odborniki Slavkom Tomsičem, Vesno Primožič in Erikom Peteanijem sprejela predstavnike in nogometaše društva Sovodnje. Le-ti so namreč zmagali letošnje prvenstvo in so se po dvanajstih letih ponovno vrnili v promocijsko ligo. »Sodelovanje med občino in društvom je bilo vedno tesno. Prizadevali si bomo, da bo tako tudi v bodoče,« je povedala županja, po besedah katere je nogometna ekipa pomembna za občane in sovodenjsko mladino. Floreninova je dodala, da bi se moral pred koncem leta končno zaključiti poseg na novem nogometnem igrišču, ki ga društvo pričakuje že več let. Upravi se je za pozornost zahvalil predsednik društva Zdravko Custrin, ekipo pa je predstavil kapetan Saša Tom-sič. Županja mu je izročila spominsko plaketo, on pa ji je ponudil fotografijo ekipe. Vsi igralci so prejeli tudi medaljo.
Dolge vrste avtomobilov na križišču med Tržaško ulico in ulico Terza Armata; po navajanju mestnih redarjev bo problem rešen šele jutri
bumbaca
Zaradi okvare zastoji in visok pritisk
Zaradi okvare na semaforju so včeraj ves dan ovirale promet dolge vrste avtomobilov na križišču med Tržaško ulico in ulico Terza Armata, po navajanju mestnih redarjev pa bo problem rešen šele jutri. Že včeraj navsezgodaj je bila temperatura na omenjenem križišču visoka, sonce je pripekalo, voznikom pa se je zaradi zastojev višal pritisk. Na poveljstvu mestnih redarjev so povedali, da se je pokvarila rdeča luč semaforja na dnu ulice Terza Armata, zato pa so prižgali le oranžno utripajočo luč. Podjetje Iris, ki upravlja s semaforji, žal ni imelo nadomestnega kosa, in bo problem rešilo komaj jutri. Na kraju so promet mestoma urejali redarji, zaradi nezadostnega osebja pa so k sodelovanju povabili še policiste in karabinjerje.
/
GORIŠKI PROSTOR
Nedelja, 5. julija 2009
ŠTEVERJAN - Danes popoldne vrhunec festivala narodnozabavne glasbe
Pevski in ljudski praznik
Dobro obiskana že prva dva večera - Razglasitev zmagovalcev bo danes po nastopu kantavtorja Adija Smolarja
Vrhunec 39. festivala narodnozabavne glasbe Šte-verjan 2009 bo danes z začetkom ob 17.30, ko bosta po finalnem delu tekmovanja in po nastopu letošnjega gosta, slovenskega kantavtorja Adija Smolarja, še razglasitev zmagovalcev in podelitev nagrad. Danes torej v briški vasi pričakujejo množično udeležbo ljudi, dobro obiskana pa sta bila tudi prva dva festivalska večera, ki so ju zaradi nenaklonjenega vremena preselili s tradicionalnega prizorišča
Nastopajoči in publika na petkovem festivalskem večeru v dvorani Sedejevega doma, ki je bila za to priložnost nabito polna
bumbaca
med borovci v dvorano Sedejevega doma.
V petkovem programu je nastopilo vseh petnajst prijavljenih ansamblov, strokovna komisija pa je v finale prepustila Gorenjski kvintet, Modri val, Juhej, Zdomarje, Gade, Taims, Erazma in Kolovrat. Tudi sinoči se je pomerilo petnajst ansamblov, vendar so bile izbire komisije znane šele v poznih urah. Glede na okoliščino, da za festivalski nastop ni predizbora, so se na števerjanskem odru zna-
1 1
šle med sabo zelo različne skupine, od popolnih začetnikov do poklicnih skupin, njihovo veselo prepevanje pa je tudi letos vtisnilo festivalu značaj ljudskega praznika.
Med petkovim večerom so v pevski sobi Sedejeve-ga doma odprli razstavo avtorskih fotografij članov Skupine 75, ki imajo ravno v Števerjanu svoj sedež, tudi letos pa je mogoče spremljati celotni potek festivala preko spletne strani društva F.B. Sedej (www.sedej.org).
SREDNJE
Odkritje
z ministrom
V okviru praznika krajevne skupnosti Kambreško bodo danes ob 15. uri pred kulturnim domom Mihaela Ga-brijelčiča na Srednjem odkrili spominsko ploščo, posvečeno spominu na tragične dogodke, ki so zaznamovali življenje ljudi na tem območju med drugo svetovno vojno. Pri pohodu 30. divizije v Benečijo se je namreč na območju Srednjega ustavila Kosovelova brigada, ki so jo obkolili Nemci. Koso-velovci so takrat bili svojo najdaljšo bitko, v kateri je padlo okrog 50 borcev, več kot 60 pa je bilo ranjenih. Bitka se je odvijala v hudem mrazu med 18. in 20. februarjem 1944. Po umiku brigade na drugi breg Soče, so bili prebivalci Srednjega priča požigu vasi, Nemci pa so ustrelili tudi štiri domačine.
Slavnostni govornik na slovesnosti bo minister za promet Patrick Vla-čič, zbrane pa bodo pozdravili tudi Ignac Stibilj, ki bo ob odkritju spominske plošče spregovoril o takratnih tragičnih dogodkih, Štefan Cigoj, podpredsednik novogoriškega območnega združenja zveze borcev za vrednote NOB, Milan Hvalica, predsednik KS Kambreško, in Milica Zimic, podžupanja občine Kanal ob Soči. Nagovorom in odkritju plošče bo sledil kulturni program. (nn)
[13 Lekarne
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
AL PONTE, ul. don Bosco 175, tel. 048132515.
DEŽURNA LEKARNA V KRMINU
BRAČAN (FARO), ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V ŠKOCJANU
RAMPINO, trg Venezia 15, tel. 048176039.
DEŽURNA LEKARNA V ROMANSU
DEL TORRE, ul. Latina 77, tel. 048190026.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
S. ANTONIO, ul. Romana 93, tel. 048140497.
U Kino
V	GORICI DANES
KINEMAX Dvorana 1: 17.00 - 19.40 -22.10 »Transformers - La vendetta del caduto«.
Dvorana 2: 17.50 - 20.10 - 22.10 »La ri-volta delle ex«.
Dvorana 3: 17.45 - 20.00 - 22.00 »Il canto di Paloma«.
V	GORICI JUTRI
KINEMAX Dvorana 1: 17.40 - 20.30 »Transformers - La vendetta del caduto«. Dvorana 2: 17.50 - 20.10 - 22.10 »La ri-volta delle ex«.
Dvorana 3: 17.45 - 20.00 - 22.00 »Il canto di Paloma«.
V	TRŽIČU DANES
KINEMAX Dvorana 1: 17.00 - 19.40 -22.15 »Transformers - La vendetta del caduto«.
O Kam po bencin
Danes so na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke:
GORICA
Q8 - Ul. Trieste 22 AGIP - Ul. Don Bosco 108 AGIP - Ul. Aquileia 60
TRŽIČ
SHELL - Ul. Matteotti 23
IP - Ul. Boito 57
OMV - Ul. Terme Romane 5
KRMIN
API - Ul. Isonzo GRADIŠČE
AGIP - Ul. Udine, na državni cesti 305 proti Marianu
TURJAK
AGIP - na pokrajinski cesti 1 (Fo-ljan-Pieris) Ul. XXV Aprile 31
FOLJAN
API - Ul. Redipuglia 42 ROMANS
API - Ul. XXV Maggio 3/A
Dvorana 2: 17.45 - 20.00 - 22.10 »Outlander - L'ultimo Vichingo«. Dvorana 3: 17.50 - 20.00 - 22.00 »La ri-volta delle ex«.
Dvorana 4: 18.00 - 20.00 - 22.00 »La ra-gazza del mio miglior amico«. Dvorana 5: 18.00 »Una notte da leoni«; 20.10 - 22.10 »Il mondo di Horten«.
V TRŽIČU JUTRI
KINEMAX Dvorana 1: 17.40 - 20.30 »Transformers - La vendetta del cadu-to«.
Dvorana 2: 17.45 - 20.00 - 22.10 »Outlander - L'ultimo Vichingo«. Dvorana 3: 17.50 - 20.00 - 22.00 »La ri-volta delle ex«.
Dvorana 4: 18.00 - 20.00 - 22.00 »La ra-gazza del mio miglior amico«. Dvorana 5: 18.00 - 20.10 - 22.10 »Il mondo di Horten«.
KRMIN
DVORIŠČE OBČINSKEGA GLEDALIŠČA: 21.30 »Le avventure del Topino Despereaux«.
~M Koncerti
GORIŠKI MUZEJ vabi na glasbena predavanja Glasbeni večeri z vinilnih plošč v amfiteatru ob gradu Kromberk (ob slabem vremenu v grajski veži): v torek, 7. julija, ob 21. uri večer jazza, fol-ka, bluesa in rock'n'rolla z naslovom Andrej Pauer, glasbeni entuziast.
DVORNA GLASBA 2009: danes ob 21. uri v palači Attems v Gorici koncert »Suite per violoncello solo« v izvedbi Hericha Hoskarja Huetterja.
MED ZVOKI KRAJEV: v ponedeljek, 6. julija, ob 21.15 pri Ara Pacis Mundi v Medei bo Koncert za mir v svetu: orkester in zbor Srbskega narodnega gla-dališča iz Novega Sada.
PD ŠTAN DREŽ prireja zborovski koncert z naslovom Pozdrav poletju v ponedeljek, 6. julija, ob 21. uri v župnijskem parku med lipami v Štandrežu. Nastopil bo mešani pevski zbor Dekoor Close Harmony iz Utrechta na Nizozemskem. Ob slabem vremenu bo koncert v župnijski dvorani.
9 Šolske vesti
SDZPI obvešča, da je v teku vpisovanje na te tečaje: Tečaji po univerzi, uporaba načinov in obvladovanje orodij komunikacije (80 ur), Priprava turističnih paketov za čezmejno območje in njihova promocija (80 ur), Upravljanje informacijske varnosti (80 ur) in podiplomski tečaj v sodelovanju s podjetji Tehnike finančnega posredništva 580 ur (300 ur teorije, 280 ur work experience). Tečaji, ki so financirani s sredstvi Evropskega socialnega sklada, bodo potekali na goriškem sedežu SDZPI, Verdijev korzo 51 v prostorih KB cen-
tra; vpisovanje na tel. 0481-81826 ali na naslov e-pošte go@sdzpi-irsip.it in na
spletni strani www.sdpzpi-irsip.it.
SDZPI obvešča, da je v teku vpisovanje na tečaj informatike Varni internet, orodja za iskanje in shranjevanje podatkov, namenjen nižješolcem, ki bo potekal od 13. do 17. julija od 9. do 13. ure na goriškem sedežu SDZPI, Verdijev korzo 51 v prostorih KB centra; vpisovanje na tel. 0481-81826 ali na naslov go@sdzpi-irsip.it. Na razpolago je še nekaj prostih mest.
M Izleti
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja v soboto, 1. avgusta, piknik z izletom v Spilimbergo za obisk svetovno znane šole mozaikov in ogled mesta ter okolice. Sledil bo odhod v restavracijo Pri starem trajektu ob Tilmentu v lepem gozdičku in senci za kosilo, srečelov in družabnost. Prijave do razpoložljivih mest sprejemajo čim prej Saverij R. (tel. 0481-390688), Ivo T. (0481-882024), Ema B. (048121361) in Ana K. (0481-78061). Predujem 20 evrov.
Obvestila
DRUŽBA ROGOS prireja danes, 5. julija, v sprejemnem centru Gradina od 18. ure dalje pokušnjo kraškega pršuta skupaj z domorodnim vinom; rezervacije na inforogos@gmail.com ali na tel. 3334056800.
DRUŽBA se dobi danes, 5. junija, ob 13. uri.
KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL obvešča, da je odprta od 8. do 16. ure. Za dopust bo zaprta od 17. do 28. avgusta.
ZSKD obvešča, da so do 11. septembra uradi odprti od ponedeljka do petka med 9. in 13. uro.
ZSŠDI obvešča, da bo v ponedeljek, 6. julija, goriški urad zaprt.
POLETNO SREDIŠČE KRATKOČASNIK z naslovom Palček Kratkočasnik potuje z... bo potekalo od 6. do 17. julija v stavbi otroškega vrtca v Doberdobu od 8. do 13. ure; vpisovanje pri skladu Mitja Čuk, tel. 040-212289 (jutranje ure) in pri Damijani Češčut, tel. 3355952551 (večerne ure).
AŠD SOVODNJE sklicuje redni občni zbor v dvorani Zadružne banke Doberdob in Sovodnje v Sovodnjah v ponedeljek, 6. julija, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicu.
0 Prireditve
LETTERE MEDITERRANEE V TRŽIČU
na trgu Falcone e Borsellino: v ponedeljek, 6. julija, ob 18.30 bo Margheri-
ta Hack govorila na temo laičnosti astronoma in ob 21.30 Silvana La Spina o statusu ženske v družbi v kriznem obdobju.
H Mali oglasi
DAJEM V NAJEM dve stanovanji v mirnem kraju v centru Gorice (ul. Pellis 42) s samostojnim vhodom in z garažo za dva avtomobila. Prodam gliser Gobbi 5,20 m z motorjem Johnson 75HP in prikolico za prevoz; tel. 0481-390688.
Pogrebi
JUTRI V PODGORI: 11.05, Bernardo (Natko) Antoni (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in v Spineo za upe-pelitev.
JUTRI V KRMINU: 11.00, Loredana De Simon (iz goriške splošne bolnišnice ob 10.30) v stolnici in na pokopališču.
JUTRI V ŠTARANCANU: 10.50, Sergio Burlini v cerkvi in v Trst za upepeli-tev.
JUTRI V ROMANSU: 11.00, Romano Battistuta v cerkvi in na pokopališču.
"Ni dokončne poslovitve, dokler obstaja spomin"
+ Prezgodaj nas je zapustil naš dragi
Aleš Cej
Za njim žalujejo
mama Marija, oče Jože, žena Silvana, sin Matija, brat Peter z družino, ostali sorodniki in številni prijatelji
Od njega se bomo poslovili v torek, 7. julija, ob 10.30 v cerkvi pri Sv. Ivanu v Gorici.
Sledila bo upepelitev.
Gorica, 5. julija 2009
Ob izgubi dragega Aleša izrekamo iskreno sožalje staršem Mariji in Pepiju, soprogi Silvani z malim Matijo ter bratu Petru z družino. Aleš nam bo vedno ostal v srcih in spominu.
Družine
Karlo in Silvan Primožič, Šuligoj, Korošec, Pahor in Comel
Za dragim Alešem žalujemo in izrekamo družini iskreno sožalje
Nada, Gregor, Boris in Erika
Od bivšega igralca in trenerja Aleša Ceja se poslavljajo in izrekajo svojcem sožalje
vsi pri OK Val
Ob prerani smrti dragega sina Aleša izrekamo iskreno sožalje očetu Jožetu in družini
Kulturni dom v Gorici, ŠZ Dom Gorica in SKGZ
Slovenec sem od zibelke do groba... ^^ Zapustil nas je naš dragi
Natko Antoni
Žalujoči
žena Klavdija, hčeri Sabina in Katja z družino ter ostalo sorodstvo
Pogreb bo jutri, 6. julija, ob 11. uri iz kapele goriške bolnice v podgorsko cerkev.
Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene.
Topla zahvala vsem.
Ob težki izgubi dragega očeta izražajo Sabini in družini globoko so-žalje
sodelavci firme Maco srl in Adriano Corsi spa
Dragi Natko,
pustil si veliko praznino. Vedno te bomo ohranili v lepem spominu. Klavdiji, Sabini, Katji in ostalim sorodnikom iskreno sožalje.
Žalujoči člani PD Podgora, MePZ Podgora in Akord
+ V 96. letu starosti nas je zapustil naš dragi
Jože Batistič
Žalostno vest sporočajo
žena Paola, hčerki Slavica in Dragica, sinova Ivan in Darko z družinami
Pogreb bo v torek, 7. julija, ob 13.45 iz mrtvašnice goriške bolnišnice v cerkev sv. Marka v Rupi ob 14. uri.
Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene.
1 2 Nedelja, 5. julija 2009
GORIŠKI PROSTOR
/
ŠTEVERJAN - V okviru Snovanj neobičajen dogodek v grajskem okolju
Glasbeni in literarni utrinki iz keltske tradicije
Pred številno publiko nastopili s harfami, značilnimi irskimi glasbili ter plesom in petjem
Začetek poletja narekuje tudi organizatorjem koncertnih sezon bolj neobičajne, razbremenjene in mikavne umetniške izbire. Tako je bilo tudi na predzadnjem večeru ciklusa Snovanja, v sugestivnem okviru glavne dvorane na gradu Formentini v Šte-verjanu. Slovenski center za glasbeno vzgojo Emil Komel je poskrbel za posebno doživetje s srednjeveško-fantastično obarvanim programom keltske glasbe in literature. V atmosfere tega projekta ansambla Gi-rotondo d'arpe in njegovih gostov je uvedel že sam okvir, ki je estetsko nadgradil vsebine programa tudi z uporabo prostorne dvorane namesto predvidenega parka, razsvetljenega z baklami, kateremu so se morali izvajalci odpovedati zaradi negotovih vremenskih razmer.
Keltska glasba ima veliko privržencev, ki se s specifičnimi dogodki in festivali poglabljajo ne samo v glasbeno literaturo, a tudi v književnost, tradicije in gastronomijo stare Irske. T.i. keltska glasba je vedno na vrhu lestvice najbolj priljubljenih »world« govoric, kot je dokazal tudi odziv publike, ki se je že eno uro pred začetkom koncerta začela zbirati na gradu in je napolnila dvorano do zadnjega kotička.
Prikaz irske ustvarjalnosti je v razno-
likem zaporedju obsegal več aspektov tega repertoarja s petjem, plesom, igranjem v različnih kombinacijah glasbil in poezijo. Uporabljena glasbila so bila najbolj tipična za irsko tradicijo: keltske harfe, thin whistle (male pločevinaste flavte), bodhran (tradicionalni boben) z dodatkom zvončkov in bo-benčka. Ples z različnimi zvrstmi čevljev je jasno pokazal irski izvor kasnejšega tip-ta-pa, petje pa je zaobjelo različne usmeritve in značaje z najbolj znanim spevom irskega boja za neodvisnost (»Foggy Dew«), bolj sentimentalno in nostalgično naravnanimi motivi o ljubezni, skalah, gradovih in do-motožju ter ne nazadnje z razposajenimi spevi bolj praznično in plesno obarvane ljudske literature. Teksti, ki so povezovali celoto, pa so bili italijanski in slovenski prevodi pesnitev narodnega barda Thomasa Mooreja in Nobelovega nagrajenca Willia-ma Butlerja Yeatsa. Čeprav je prvi ustvarjal na začetku 19. stoletja, drugi pa do prvega štiridesetletja 20. stoletja, ima njuna govorica antično patino globokih vezi z irsko zgodovino in legendami, saj je Moore avtor najbolj znane zbirke irskih melodij, Yeats pa vodilni član irskega revivala. V tesni povezavi glasbe in tekstov, ki so vsebinsko uvajali v glasbene, pevske in plesne točke ter s
Občinstvo in harfistka na števerjanskem
bumbaca
pomočjo kostumov in pravljično zaznamovane maske, je koncert vabil poslušalce, da so vstopili v ta obsežni svet, na pol poti med filologijo zgodovine in tradicije ter pra-vljičnostjo ljudske pripovedi, ki meji s »fan-tasy« žanrom.
Program je bil »razpet med epskimi podvigi hrabrega kralja Briana Boruja, ki je rešil narod pred vpadi Vikingov, in nam bližnjimi odmevi boja za osamosvojitev države, med potovanji slepega barda O'Carola-
na, ki je nosil od vasi do vasi svoje balade, in zgodbami o vitezih, gradovih ob morju, ki odsevajo iz nedotaknjene, divje lepote pokrajine«. Glasbeni del programa je nastal po zamisli mentorice skupine keltskih harf, Tržačanke Tatiane Donis, literarne izbire pa je poskrbela Rossana Paliaga, ki je tudi podala besedila. S krepkim glasom je zapel Stefano Babuder, na violino je igrala Elisabeth, ples, igranje na flavte in bodhran pa je oblikovala mentorica irskih plesov Arleen.
RONKE - Knjižnica
Stoletnica ladjedelnice v
V sredo ob 21.15 bodo v občinski knjižnici v Ronkah predstavili zgoščenko Živeti z ladjedelnico, ki je nastala na pobudo Združenja staršev otrok romjanskega vrtca in osnovne šole v sodelovanju z društvi Jadro in Tržič, tržiškim kulturnim konzorcijem, društvom Proloco iz Tržiča ter družbo KB 1909. »Ob stoletnici ladjedelnice je ob raznih pobudah nastala tudi pesem Umirjeno morje-Mare calmissimo. Pesem je napisala Liliana Vizintin, uglasbila pa Silvia Pierotti. Na zgoščenko smo posneli še pesem Balada delle navi bianche, ki jo je uglasbila Pierottijeva, napisal pa Livio Glavich,« je povedala predsednica društva staršev Damiana Kobal in pojasnila, da prvo pesem poje zbor Starši ensemble, drugo pa Boris Černic, Valentina Sivec in Franko Peric. V teku večera, ki so ga poimenovali Živeti z ladjedelnico - Pesmi, podobe, pričevanja, bo tudi na ogled dokumentarec, ki ga je ob stoletnici pripravil li-cej Buonarroti v sodelovanju z režiserjem Ivanom Gergoletom. Ob tem bodo peli in recitirali pesmi Itala Cal-vina in Zorana Predina, predvideni pa so še klavirski intermezzi ter pričevanje o delu v ladjedelnici, ki so ga zaupali Jordanu Radetiču in Danilu Pericu.
V Jamljah 14. Diaton
Jameljsko društvo Kremenjak napoveduje 14. zamejski festival Diaton 2009, ki bo potekal v večnamenskem centru v Jamljah v nedeljo, 12. julija. Ob 10. uri bo vpisovanje otrok za ex-tempore, od 14. ure do 15.30 vpisovanje godcev na diatonično harmoniko, ob 16. uri začetek nastopov harmonikarjev, sledila bo podelitev priznanj udeležencem in nagrad zmagovalcem, pa še nagrajevanje otroškega ex- temporeja in ples s skupino Mladi kraški muzikanti.
Privrženci Verneja
Srednješolci so šli na sprostilne ekskurzije, zamislili pa so se tudi nad posledicami vojn
GORICA - Poletno središče Mladinskega doma
V okviru video delavnic, ki so potekale pod mentorstvom režiserja Cirila Murnika, so mali udeleženci poletnega središča posneli dva igrana filma. Obiskal pa jih je tudi inštruktor karateja Erik Bensa, jim prikazal nekaj osnovnih gibov in karate udarcev ter jih poučil, da smisel karateja ni uporaba nasilja, temveč pridobivanje na samozavesti in samoobvladovanju telesa.
bumbaca
»Dobra volja in nasmeh, pa bomo videli ves svet.« Tako se glasi himna letošnjega poletnega središča Srečanja 2009, ki ga v notranjih prostorih Mladinskega doma in v parku zavoda Sv. Družine v ulici Don Bosco v Gorici prireja Skupnost družin Sončnica. Poletnega središča, ki se je pričelo 15. junija, se v različnih tedenskih
izmenah udeležuje skupno petdeset otrok.
Letošnje poletno središče poteka v znamenju spoznavanja kontinentov, pri čemer črpajo navdih pri francoskem pisatelju Julesu Verneju in njegovi uspešnici, romanu V osemdesetih dneh okoli sveta. Malčki pod vodstvom potrpežljivih vzgojiteljev in vzgojiteljic spoznavajo običaje ter
izdelujejo razpoznavne predmete z afriške, ameriške, azijske in avstralske celine, v veselje svojih staršev pa naučeno znanje prikazujejo ob koncu vsakega tedna s kratkim nastopom.
V	okviru letošnjih video delavnic, ki so potekale pod mentorstvom že stalnega gosta režiserja Cirila Murnika, so mali udeleženci središča posneli tudi dva igrana filma, in sicer Volk in lisica in Družina ježkov, s katerima bodo nastopili na naslednji izvedbi festivala otroškega mladinskega filma. Kot vsako leto se udeležujejo tudi skupnih delavnic s centrom CISI iz Gorice. »Naš cilj je predvsem ta, da se otroci v obliki igre in z delom v delavnicah med seboj spoznajo, da razumejo, da smo ljudje različni, in da skupaj krepijo prijateljske odnose,« nam je med obiskom poletnega središča povedal vzgojitelj Valter.
Ob Srečanjih, ki so namenjena najmlajšim - otrokom osnovnih šol in vrtcev -potekajo tudi Izzivi 2009, ki jih Mladinski dom namenja srednješolcem. V okviru letošnjih Izzivov, ki so se zaključili v petek, so najstniki opravili številne ekskurzije. Obiskali so Most na Soči, tržaški akvarij in se pozabavali v adrenalinskem parku Na Žlebeh. Soočali pa so se tudi s težjimi in manj prijetnimi temami, spoznali so tragedijo vojne in trpljenje, ki ga vojna prizadene človeku ne glede na končni izid zma-govalec-poraženec. Obiskali so Rižarno v Trstu in ostanke bojišč iz prve svetovne vojne na goriškem Krasu.
V	minulih dneh so se otroci seznanili tudi s karatejem. Mladinski dom je obiskal Erik Bensa, inštruktor karateja pri goriški šoli Sankaku - Isonzo. Otrokom, ki so mu z navdušenjem prisluhnili, je prikazal nekaj osnovnih gibov in karate udarcev. Pojasnil jim je, da smisel karateja ni uporaba nasilja, temveč pridobivanje na samozavesti in samoobvladovanju telesa. (VaS)
JAMLJE - Pri društvu Kremenjak
Plesalke nastopajo in vabijo v skupino
Plesalke Katerina Abrami (z leve), Erica Zago, Eleonora Pahor in Maja Kojanec
Napoved, glasba in takoj na oder. Tako so plesalke srednje plesne skupine društva Kremenjak iz Jamelj prvič letos zastopale društvo na Festivalu plesa, ki je potekal v Piranu 25. in 26. junija. V koreografiji mentorice Jelke Bogatec in na glasbo znanega muzikala »High School Musical 3« so izvedle program na odru Tar-tinijevega gledališča pred množično publiko in si po zaključni pozi prislužile topel aplavz. Na festivalu je nastopilo več skupin iz raznih krajev (Kranj, Trbovlje, Koper, Ljubljana, Piran, Nova Gorica), ki so se predstavile v različnih tehnikah (show dance, modern, hip-hop, jazz, modern jazz, sodobna tehnika in orientalski ples), tako so dekleta spoznala več plesnih zvrsti ter se soočala z novimi koraki in stili.
Petčlanska skupina iz Jamelj vadi od januarja letos; čeprav so še na začetku, se dekleta značajno ujemajo, kažejo dobro voljo pri delu ter pogumno nastopajo na prireditvah in revijah. Za prihodnje šolsko leto pri jameljskem društvu vabijo srednješolke, ki imajo rade ples, naj se pridružijo skupini, »saj več nas je, bolje in lepše je!«. Ob tem vabijo vse ljubitelje plesa - od 5. leta dalje - na enodnevno plesno delavnico, ki bo v soboto, 11. julija, v večnamenskem centru društva Kreme-njak v Jamljah. Organizirali bodo štiri delavnice pod mentorstvom štirih različnih vaditeljev, ki bodo udeležencem posredovali svoje znanje in ljubezen do plesa; informacije so na voljo na tel. 338-6495722 (Martina) ali preko elektronske pošte na naslov askdkremenjak@gmail.com. (jb)

■
Nedelja, 5. julija 2009
APrimorski
r	dnevnik
DEMOKRATSKA STRANKA PRED JESENSKIM KONGRESOM
Demokratični reformizem pred odločilno preiskušnjo
Vojmir Tavčar
Z uradno predstavitvijo kandidature Pierluigija Bersanija se je minuli teden tudi formalno začela tekma za mesto sekretarja Demokratske stranke. Uradna tekmeca sta sedaj dva, že omenjeni Bersani in prehodni sekretar stranke Dario Franceschini, ki je krmilo demokratske ladjice prevzel spomladi po odstopu Walterja Veltronija. Morda se jima bo do jeseni, ko bo kongres izbral novo vodstvo, pridružil še kakšen tekmec, morda kirurg Ignazio Marino, katerega skupina članov in simpatizer-jev DS pregovarja, naj neposredno stopi v areno, ker menijo, da bi kot človek, ki se ni neposredno ukvarjal s politiko, dal stranki pomemben impulz, predvsem pa bi, čeprav izhaja iz katoliških vrst, v odnosu do Cerkve in do etičnih problemov jamčil tisti laičen pristop, ki ga dosedanji voditelji DS - z edino izjemo Franceschinija - niso bili sposobni.
Do jesenskega kongresa je časa še
precej, zato je možno, da se pojavi tudi četrti tekmec, morda predstavnik tistih mlajših voditeljev, ki so se zbrali v Piombinu in so nato organizirali srečanje v turinskem Lingottu. Dober del teh voditeljev je pregovarjal turinskega župana Sergia Ciamparina, naj tudi on kandidira, vendar je slednji ocenil, da nima pogojev za zmago, ker v stranki nima zadostne podpore, in je zato raje ostal prvi občan v glavnem mestu Pie-monta.
Nekaj mesecev pred kongresom je težko napovedovati, kako se bodo stvari razpletle, vendar vse kaže, da trenutno imata možnost izvolitve samo Bersani in Franceschini. In zelo verjetno, kot je poudaril Eugenio Scalfari, dejstvo, da merita moči samo dva kandidata, ne bi bilo negativno, prav nasprotno. Prisotnost treh ali več kandiatov bi bila kot cepitev atoma in nevarno bi bilo, da se Demokratska stranka še bolj kot doslej razcepi na kopico francij, kar bi vodilo v strankino implozijo. Saj je ravno dosedanja razcepljenost Demokratski
nedeljske teme
stranki dejansko onemogočila, da bi utrdila svoj položaj in je bila eden od razlogov, zaradi katerega se je toliko ljudi oddaljilo od prve številčno dovolj močne reformistične stranke v zgodovini Italije.
Demokratska stranka je nastala jeseni 2007. Voditelji Levih demokratov, Marjetice in evropskih liberlacev so takrat pospešili združevanje, potem ko je levosredinska Unija doživela dokaj hud poraz na spomladanskih upravnih volitvah. Združitev v Demokratsko stranko, ki je bila vsekakor v načrtu, se je voditeljem reformističnih strank Unije zdela edina možna rešitev, edini način za premostitev težav. Dokajšnje navdušenje, s katerim so se ljudje odzvali na primarne volitve (glasovalo je 3,5 milijona ljudi), na katerih je bil Veltroni izbran za sekretarja, je v mnogih vzbudilo upanje, da bo reformistični veter polnil jadra nove stranke in obenem tudi jadra Prodijeve vlade, ki je takrat zaradi šibke večine v senatu s težavo udejanjala svoj program.
Toda navdušenje je kmalu splahnelo, saj se je izkazalo, da so mnogi voditelji Marjetice in Levih demokratov vstopili v nov dom s figo v žepu, pojavile so se notranje frakcije, nekdanji pripadniki Marjetice in Levih demokratov so skrbeli predvsem zato, da se njihov vpliv znotraj nove stranke ne bo zmanjšal. K zaostritvi težav pa je prispeval tudi Veltroni, ki je s svojo zamislijo o stranki, ki naj bi sama težila k večini glasov, kar naj bi omogočilo bolj homogena vladna zavezništva od takratne Unije, pospešil razkroj levosredinske povezave in padec Prodijeve vlade.
Zaradi vladne krize, predčasnega razpusta parlamenta in takojšnje volilne kampanje, je identiteta Demokratske stranke ostala nedorečena. Njene glavne obrise, ki so aktualni še danes, je sicer zarisal Veltroni jeseni 2007 v Lingottu, ko je sprejel kandidaturo za sekretarja, nato pa je ostalo vprašanje identitete nedorečeno, Veltroni je postopno izgubil politično pobudo in je dovolil, da mu je Silvio Berlusconi vsilil svojo igro in soočenja o prioritetnih lestvicah desne sredine.
Zmaga Stranke svoboščin in Severne lige na političnih volitvah je bila za Demokratsko stranko udarec, čeprav njena volilna bera ni bila nezanemarlji-va in obilnih 33 odstotkov glasov bi lahko bilo dobro izhodišče za opozicijsko bitko in pripravo na nove volitve. Toda Demokratska stranka pod Veltronijevim vodstvom ni znala voditi dovolj učinkovite opozicije, njena nejasna in nihajoča politika, popuščanje nekaterim notranjim katoliškim integralističnim krogom, nejasnost v odnosu do etičnih vprašanj, predvsem pa nihajoč odnos -včasih oster, velikokrat pa popustljiv -do vlade je prispeval k temu, da so se mnogi, ki so z navdušenjem podprli rojstvo Demokratske stranke, od nje postopno oddaljili. K razočaranju pa je prispevalo tudi dejstvo, da učinkovita opozicija Berlusconijevi vladi se ni zdela več glavni cilj voditeljev DS, ampak je bila njihova glavna skrb notranje spletkarjenje v upanju, da bodo izigrali Veltronija in da si bo vsak od njih zagotovil dovolj ugodno štartno mesto pred kongresom, stranko je zopet razdvajalo nikoli preseženo merjenje moči med Veltronijem in Massimo DAlemo.
Zaradi zaostrenih razmer in trenj v stranki je Veltroni spomladi odstopil, krmilo demokratov je bilo za omejen čas (do jesenskega kongresa) zaupano Veltronijevemu namestniku Dariu Fran-ceschiniju, ki je politično shodil v vrstah demokrščanske levice. Za razliko od Veltronija je Franceschini vodil veliko bolj odločno opozicijsko politiko, večine ni samo napadal, kot se za opozijo spodobi, ampak jo je tudi izzival s predlogi, katerih cilj je bil zagotoviti nekoliko boljše pogoje tistim manj premožnim slojem, ki najbolj občutijo posledice gospodarske krize.
V nekaj mesecih Franceschini ni mogel popraviti nevarno zavožene situacije in zaustaviti padanja priljubljenosti. Ob Veltronijevem odstopu so jav-nomnenjske raziskave pripisovale Demokratski stranki 22 odstotkov glasov, na evropskih volitvah se je za stranko odločilo dobrih 26 odstotkov volilcev. Izid ni navdušujoč, še posebej ker je DS doživela poraz na istočasnih upravnih volitvah in izgubila mnogo pokrajin pa tudi nekatere tradicionalno leve postojanke, kot jena primer Prato. Volilni izidi so bili poraz, vendar ne tako hud, da bi se v stranki okrepile sredobežne sile in da bi grozila nevarnost razpada, četrtina volivcev je še vedno sprejemljiva štartna pozicija, še posebej ob upoštevanju dejstva, da je začela popularnost Silvia Berlusconija upadati tako zaradi škandalov z udeležbo deklet na sprejemih v njegovi rimski rezidenci v palači Grazioli in v sardinski vili La certosa, pa tudi zaradi slabe gospodarske politike, ki sploh ni omilila posledic krize, in neučinkovite sanacije potresnega območja
v Abrucih. Podatki namreč neusmiljeno kažejo, da premier in njegovi ministri veliko govorijo, veliko obljubljajo, naredijo pa bolj malo, tako da sploh ni dileme o tem ali bi izbral vrabca v roki ali goloba na strehi, ker ostane v vsakem primeru roka prazna.
Demokratska stranka, če se vrnem k izhodiščni temi, mora sedaj izrisati svojo identiteto, pripraviti svojo lestvico vrednot, doreči organizacijo in strukturo stranke. Soočenje dveh morebitnih različnih vizij, merjenje moči med dvema različnima osebnostmima lahko stranki samo koristi, seveda pod pogojem, da se tekma med Franceschinijem in Bersanijem ne spremeni v neko posredno nadaljevanje dvoboja med Vel-tronijem in D'Alemo, v katerem bi politične meče sukala njuna namestnika.
Tako od voditeljev kot tudi od članov stranke je odvisno, ali bo jesenski kongres dal novega zagona Demokratski stranki ali pa bo slednja obsojena na životarjenje in na razpad. Toda razpad DS bi pomenil pokopati za dolgo obdobje demokratični reformizem v državi, kjer kraljuje demagogija, kjer je podkupovanje vse bolj razširjeno in kjer so tudi avtoritarni goni vse bolj evi-dentni.
O tem, kako je bilo že načeto državno tkivo, dokaj jasno priča večerja na domu ustavnega sodnika Luigija Ma-zelle, ki je povabil premiera Berlusco-nija, pravosodnega ministra Angelina Alfana, kolega v ustavnem sodišču Pao-la Mario Napolitana in senatorja Carla Vizzinija. Tako druženje je bilo - milo rečeno - povsem neprimerno glede na to, da se bo moralo ustavno sodišče v kratkem izreči o tem, ali je v skladu z ustavo zakon Alfano, ki petim najvišjim predstavnikom države (predsedniku republike, predsedniku vlade, predsednikoma poslanske zbornice in senata ter predsedniku ustavnega sodišča) zagotavlja nekaznivost dokler opravljajo svojo državniško dolžnost. Opozicija je reagirala na novico o večerji zelo kritično, voditelj Italije vrednot Antonio Di Pietro je zahteval odstop obeh ustavnih sodnikov in pravsodnega ministra in posredovanje predsednika republike. Toda Napolitano je poziv zavrnil, ker pravi, da ni institucionalne osnove za intervencijo, ki bi izpadla samo kot krni-tev neodvisnosti ustavnega sodišča. Za večjo umirjenost se je zavzel predsednik ustavnega sodišča Francesco Ami-rante, ki je dejal, da bo sodišče sklepalo o ustavnosti zakona Alfano «umirjeno in objektivno». Vendar osoren odziv sodnika Mazzelle, ki je v odprtem pismu zavrnil kritike in trdil, da ima pravico vabiti na večerjo kogarkoli, ne jamči, da bo vzdušje tako umirjeno kot zagotavlja Amirante.
Prav tako ne obeta veliko dobrega zakon, ki ureja problem prisluhov med sodnimi preiskavami in ki novinarjem, ki bi si drznili objaviti prisluhe, grozi tudi z zaporno kaznijo. Določila do tolikšne mere omejujejo pravico novinarjev do obveščanja in pravico ljudi, da so obveščeni, da jih je kritično ocenil tudi doslej zelo spravljiv varuh zasebnosti Francesco Pizzetti. Varuh zasebnosti je sicer prepričan, da je treba sedanja pravila spremeniti, nasprotuje pa zaporni kazni za novinarje.
Če k temu dodamo še pozive predsednika vlade podjetnikom, naj bojkotirajo in naj ne sklepajo reklamnih pogodb s časopisi, ki si drznejo kritično poročati o delu vlade in večine, kritični odnos do vseh tistih predstavnikov državnih ustanov, ki ne delijo «obve-zne» premierove optimističnosti, je jasno, kolikšen udarec bi bil za Italijo razkroj Demokratske stranke, ki je kljub vsem svojim napakam in tudi vsaj delni nesposobnosti razbiranja socialne slike v hitro spreminjajočih se območjih italijanskih severovzhodnih dežel, edina možna alternativa Berlusconijevi desnici. Seveda, če si bo na jesenskem kongresu znala dati novega elana.
1 4 Nedelja, 5- julija 2009
NEDELJSKE TEME
Letos je na openskem ravnateljstvu podeljevala Bralne značke tržaška likovnica Jasna Merku. Srečala se je z vsemi učenci. Obiskala je OŠ Albert Sirk, kjer so jo pričakali učenci iz Križa in Cola, OŠ Avgut Černigoj na Proseku, COŠ Pinko Tomažič v Trebčah, OŠ Trubar/Kajuh v Bazovici in slednjič še OŠ France Bevk na Opčinah. Tu so učenci obiskale tudi pedagoška svetovalka prof. Andreja Duhovnik in strokovna tajnica Društva Bralna značka Slovenije Manca Perko. Svoj pozdrav je prinesla tudi gospa ravnateljica Marina Castellani.
Učenci smo celo šolsko leto risali s pomočjo tehnik, ki jih je predstavila prof. Jasna Merku v letošnjem Galebovem dnevniku. Nekaj najlepših objavljamo tudi na straneh Primorskega dnevnika.
Prof. Jasni Merku, v upanju, da nas bo še kdaj obiskala in nas naučila še kako novo tehniko, se najlepše zahvaljujemo za obisk in podelitev bralnih značk.
Učenci didaktičnega ravnateljstva OPČINE
Dragi mali bralci. Zelo sem vesela, da sem danes med vami, med pridnimi bralci, ki z veseljem segajo po knjigah. Vsakoletno podeljevanje bralnih značk je namreč priznanje za trud in veselje, ki ga med šolskim letom izkažejo branju.
Vse knjige pa niso enako zanimive in lepe, ene na bolj pritegnejo in jih zato z veseljem prebiramo, druge pa nas prav posebno ne navdušujejo. Zato, če boste veliko in z veseljem brali, se boste s časom naučili tudi izbrati tiste, ki bodo v vas vzbujale posebno zanimanje. In prav od teh boste imeli največ. Na šolskih policah in v knjižnicah je še veliko knjig, tankih in debelih, bolj ali manj poslikanih, prepolnih zanimivih junakov in dogodivščin.
Kaj si torej želimo od vas, starši, učiteljice in učitelji ter ravnateljica? Preprosto to, da bi še naprej gojili veselje do branja. Lepa knjiga naj vam bo predvsem v zabavo in naj v vaših srcih vzbuja veliko lepih občutkov. Knjiga je lučka, ki vas spremlja po poti življenja, ki krepi vašo radovednost, bogati vašo domišljijo in ustvarjalnost, pa tudi vaše znanje.
Čisto na koncu vsem želim, da bi vas branje še naprej vodilo v čudoviti in skrivnostni svet knjig.
Ravnateljica Marina Castellani
Na osnovnih šolah
	n			i
		1		
				
NEDELJSKE TEME
Nedelja, 5. julija 2009 1 5
openskega didaktičnea ravnateljstva

16
Nedelja, 5. julija 2009
NEDELJSKE TEME
Med nevarne bolezni vinske trte sodi tudi kap, k ima lahko kronično obliko ali akutno. Kronična oblika je vse pogostejša in prizadene običajno le del trsa. Akutna oblika se pojavlja redkeje, praviloma pa se trs ob napadu v nekaj dneh posuši.
BOLEZEN, KI JE NE GRE ZANEMARJATI
Kap vinske trte: vse pogostejši pojav v naših vinogradih
Svetovalna služba Kmečke zveze
/
KMEČKA ZVEZA - V nedeljo, 26. julija
Izlet na Kmečki praznik k rojakom na Koroško
Kmečka zveza organizira v nedeljo, 26. julija, v sodelovanju z Zadružno kraško banko na Opčinah, v enodnevni izlet z avtobusom na tradicionalni Kmečki praznik Srečanje kmetov treh dežel, ki ga prireja Skupnost južno koroških kmetov v Selah (blizu Borovelj) pod Karavankami.
Program praznika je sledeč:
-	ob 11.00 - sv. maša;
-	ob 12.00 - kosilo ( samopostrežba ) in zabava z domačim ansamblom;
-	ob. 14.00 - kulturni program;
-	ob 15.30 - nadaljevanje praznika, otroški program in kmečke igre.
Ob prazniku je tudi možnost ogleda nekaterih znamenitosti kraja.
Za kosilo bodo udeleženci poskrbeli na lastne stroške.
Kmečka zveza in Zadružna kra-
ška banka vabita svoje člane in prijatelje, da zaradi organizacijskih obveznosti pohitijo z vpisom.
Cena izleta je 20 Evrov in krije samo stroške prevoza.
Vpisovanje poteka na Kmečki zvezi, urniki pa so sledeči:
v Trstu - ul. Cicerone 8 - tel 040/362941
vsak dan od 8. do 13. ure ter ob torkih in četrtkih še od 14. do 16. ure v Gorici - Corso Verdi, 51 - tel. 0481/82570 - ob ponedeljkih, sredah in petkih od 8. do 13. ure.
v Čedadu - ul. Manzoni, 31 -tel. 0432/703119 - od torka do sobote od 8. do 12. ure
Odhod avtobusa bo potekal po sledečem urniku:
ob 6. uri iz Boljunca; 6.15 iz Bazovice; 6.20 iz Trebč; 6.30 iz Opčin; 6.40 iz Proseka, 6.50 iz Sesljana.
O kapi vinske trte smo sicer že večkrat pisali, smatramo pa za koristno, da se k tej bolezni zopet povrnemo, ker so njeni napadi vse pogostejši v naših vinogradih. V zadnjih letih so bile izolirane glive, ki s svojim medsebojnim delovanjem povzročajo to bolezen, žal pa znanost še ni dobila učinkovith sredstev za njeno uspešno zatiranje. Zato ostane le možnost omejevanja napadov kapi s smotrnim preventivnim ukrepanjem.
Sodobna strokovna slovenska področna literatura je povzela ime po italijanski terminologiji (ital: Mal dell'Esca) in ji dala ime eska. Mi pa ohranjamo ustaljeni slovenski izraz, kap vinske trte. Ta bolezen se v največji meri izrazi takrat, ko sta pomlad in zgodnje poletje mokra, kasneje v juliju in avgustu pa nastopi dolgotrajnejše sušno vreme, do česa lahko pride, glede na dosedanji vremenski potek, tudi letos. V teh razmerah so trsi bujni, vlage v tleh pa premalo in je dotok vode v nadzemni del trsa zaradi delovanja gliv in poškodovanega prevodnega sistema rastline premajhen. Posledično se zato izrazijo simptomi kapi vinske trte v akutni ali kronični obliki.
Kronična oblika kapi vinske trte
je pogostejša. Pri njej je običajno prizadet le del trsa. V medžilnem prostoru se na listih pojavijo ožganine, izražanje simptomov je počasneje in trsi lahko živijo še veliko let.
Akutna oblika kapi vinske trte se pojavlja redkeje, praviloma pa se trs v nekaj dneh posuši.
Znaki okužbe so zelo vidni in prepoznavni predvsem na listih, kjer se v medžilnem prostoru pojavijo ožganine, opazni pa so tudi na grozdju ( le pri nekaterih sortah kot sta malvazija in barbera ) ter na deblu in starejšem lesu. Če na oboleli trti prečno prerežemo deblo, opazimo trhel, temnejše obarvan les, ki se širi iz zunanjega roba trsa proti središču debla. Obseg trhlega lesa v deblu se postopoma veča, kar je tudi vzrok kasnejšega propada trsa.
Poudarili smo, da do danes ne poznamo učinkovitih sredstev za zatiranje te bolezni. Številne raziskave pa nam potrjujejo, da lahko močno omejujemo širjenje kapi vinske trte s preventivnimi ukrepi. Izbira sorte
Med sortami je z ozirom na občutljivost velika razlika, popolnoma odporna pa ni nobena. Žal so pri nas najbolj razširjene sorte ( Refošk,
Malvazija, Rebula, Cabernet Savri-gnon ) najbolj občutljive na kap vinske trte.
Gojitvena oblika
Med gojitvenimi oblikami je pri nas razširjeni Guyot zelo izpostavljen napadom te bolezni, predvsem zaradi pomladitvene rezi, ki jo spremljajo velike rane, katerih premazovanje s cepilno smolo ali sredstvi na osnovi bakra je zelo priporočljivo. Učinkovitost bakrenih sredstev se poveča, če tem sredstvom dodamo poletno belo olje. Mešanica zavaruje rano pred okužbami, ker pronica v notranjost tkiva. Raziskave so pokazale, da je na pergoli ali Casarsi polovico manj okužb kot pri Guyotu.
Bujnost trsov
Bujna in hitra rast pospešuje možnosti okužbe. Pri trtah iste starosti je število obolenj veliko večje pri zelo razvitih in bujnih trsih, kar odsvetuje preobilno gnojenje.
Tem ukrepom lahko dodamo še nekaj drugih, ki jih sicer naši vinogradniki poznajo in izvajajo, a ne bo od več, če jih še enkrat omenimo: raz-kužujemo orodje ob rezi - posebno žage, odstranjujemo ostanke obolelih trsov iz vinograda, propadle trse iz-ruvamo in jih odstranimo.
STROKOVNINASVETI
Pozor na oljčnega molja in oljčnega mediča
Danes bomo opisali dva škodljivca oljke, ki sta precej prisotna tudi v naših krajih in ob posebnih letinah delata precej škode: to sta oljčni molj in oljčni medič.
OLJČNI MOLJ (Prays oleae) je po oljčni muhi drugi najhujši škodljivec oljke. To je metuljček pepelasto bele barve s srebrnimi odtenki na krilih, dolg približno 7 milimetrov, z odprtimi peruti pa je širok 12-13 mm. Na prednjem paru kril ima temne madeže. Škodo dela 10 milimetrov dolga ličinka sivo zelene barve. Metuljček je razširjen po vsem Sredozemlju.
Oljčni molj ima letno tri generacije: filofagna, ki napada liste, antofagna, ki napada cvetove in karpofagna, ki dela škodo na plodovih. Samice filofagne ali listne generacije odlagajo jajčeca na še zaprte cvetove v maju. Iz pol milimetra velikih jajčec se izležejo ličinke an-tofagne oz. cvetne generacije. Slednje objedajo cvetove konec maja do začetka junija. Med tem tvorijo značilne za-predke. Škoda, ki jo povzroči gosenica, je skoraj neznatna, saj se namreč oplodi le 2 do 3 % oljčnih cvetov. Izjema so letine, ko je cvetov zelo malo ali ko se škodljivec prekomerno razmnoži.
Samica cvetne generacije odlaga nato jajčeca na male plodiče, ko so slednji veliki kot poprovo zrno. Iz njih se izležejo ličinke karpofagne generacije. Ta je najbolj nevarna in pravzaprav edina omembe vredna generacija za naše razmere. Ličinke izvrtajo luknjo v notranjost semena in se hranijo z jedrom. Preden koščica otrdi, ličinka zapusti plod tako, da izvrta luknjo v bližini pec-lja. Ko se proti jeseni pojavi burja, veliko prizadetih plodov odpade.
Od septembra do novembra samice polagajo jajčeca na liste in se tako začenja filofagna ali listna generacija. Ličinka izvrta rove v liste. Ličinke živijo v listih celo zimo. Ta generacija ni nevarna.
Najbolj nevarna generacija je torej tista, ki dela škodo na plodičih proti koncu junija ali na začetku julija, oziroma, ko so plodiči približno veliki kot poprovo zrno. Le proti tej generaciji po potrebi ukrepamo. Škodljivec ima veliko število naravnih sovražnikov, zato je najbolje, da ukrepamo po možnosti z naravi prijaznimi insekticidi in le, ko je res potrebno. V poštev pridejo biološki pripravki na podlagi mikroorganizma Bacillus thuringiensis. Lahko škropimo tudi s pripravki na podlagi dimetoata, fe-nitrothiona, formothiona ali malationa. Vedeti pa moramo, da so slednji močni in ne selektivni ter škodijo naravnemu ravnovesju. Preden ukrepamo, se moramo vsekakor posvetovati s strokovnjaki.
OLJČNI MEDIČ (Saissetia oleae) je kapar, ki sicer le izjemoma napade naše oljčne nasade, ob posebnih letinah pa lahko resno ogroža oljčne nasade.
Botanično so kaparji sorodni listnim ušem, njihovo telo pa ima posebno obliko. Pokrito je namreč z nekakimi ščitki. Prav zaradi tega jih je zelo težko uničiti. Škodljivca bolj poznajo v krajih južnejših od naših, kjer dela škodo tudi na drugih rastlinah, predvsem na agru-mih in oleandrih. Odrasle samice so nekoliko podolgovate, temne barve, v premeru merijo okrog 3 do 5 mm. Na videz so podobne polovičnemu poprovemu zrnu in se tesno pritrdijo na oljčne veje in liste. Prepoznavni znak je relief na hrbtu v obliki črke H. Kapar ima po navadi letno eno generacijo. Prezi-mijo ličinke, ki spomladi dozorijo v odrasle. Od konca aprila do julija samice polagajo jajčeca, ki se kmalu razvijejo v ličinke. Slednje le izjemoma dozorijo v odrasle kaparje isto leto, večina ostanejo v obliki ličinke in kot take pre-zimijo do naslednje spomladi.
Rastlina na splošno ošibi. Bolna oljka manj cveti. Rastlina je lahko obenem bolj podvržena raznim glivičnim boleznim. Ob hujšem napadu list porumeni in celo odpade. Rastlinski sok, s katerim se hranijo listne uši, je bogat s sladkorjem. Zaradi tega žuželke večji del sladke tekočine izločijo in jo pustijo na rastlini. To privablja sajavost. To so glivice, ki se naselijo na površje rastline in ovirajo njeno normalno rast. Veje so videti kot očrnjene.
Kapar ima številne naravne sovražnike, zato s škropili ukrepamo le, ko je res potrebno in le z nasvetom strokovnjaka. Če pa držimo rastline v dobrem splošnem zdravstvenem stanju, redno in pravilno obrezujemo in oljčni nasad skrbno negujemo, se kapar po navadi ne pojavi. Na oljki so občasno prisotni nekateri drugi kaparji, ki pa zaradi zelo nizke prisotnosti in zaradi številnih naravnih sovražnikov ne potrebujejo nobenega škropljenja. Le v izjemnih primerih, ko je kapar res množično prisoten, škropimo z mineralnim oljem, katerega uporaba je dovoljena tudi v biološkem kmetijstvu. Za mediča je najbolj učinkovito škropljenje v juliju, takrat torej, ko se valijo ličinke in ko je prisotnih največ ličink, saj proti samici škropljenje nima nobenega učinka zaradi ščita. Prag škropljenja je 5 - 10 ličink na list na vsaj 10 % rastlin. Ličinke so zelo majhne in oranžne barve. Škropljenje ponovimo po 3 tednih. Med škropljenjem dobro zmočimo vso krošnjo. Lahko bi uporabljali tudi močnejše insekticide, a s tem bi škodili številnim naravnim sovražnikom.
Magda Šturman
/
NEDELJSKE TEME
Nedelja, 5. julija 2009
17
Na slikah: pod naslovom znana Gaudijeva zgradba La Pedrera, eden simbolov Barcelone. Desno: Alex Guterrez Spodaj udeleženci okrogle mize urednikov katalonskih dnevnikov
KATALONSKI MEDIJSKI PROSTOR JE ZELO RAZVIT
Vrsta izzivov, a tudi veliko težav
Bojan Brezigar
Katalonci se že dolga leta otepajo definicije narodna manjšina. To je navsezadnje tudi razumljivo, saj gre za osemmilijonski narod, za katerega je ta pojem reduktiven. To je tudi uradno stališče katalonske vlade, ki ga je na nedavni letni skupščini zveze manjšinskih dnevnikov MIDAS v Barceloni pojasnil član katalonske deželne vlade - Generalitat, beseda, ki pomeni, da tab vlada predstavlja vse državljane - Joan Manuel Tresseras, ki je v vladi zadolžen za kulturo in za sredstva obveščanja. »Beseda manjšina že sama nakazuje nekaj pomanjševalnega, če ne celo manjvrednega, zato govorimo raje o skupnostih,« je dejal. Sploh bi bilo treba po njegovem mnenju dati tej besedi v Evropi nekakšen pozitiven prizvok, kajti »pripadnost neki manjšini ne ustvarja problemov, kot mnogi mislijo, ampak daje številne priložnosti«.
Mediji imajo tu po njegovi oceni zelo velik pomen. »Naša identiteta je namreč odvisna tudi od tega, ali nas ljudje poznajo,« je dejal in poudaril pomen medijev v jezikih manjšin, ki pripomorejo k poznavanju manjšin. »Jasno je, da imajo mediji, ki izhajajo v jezikih manjšin, večje težave in zato jim je treba pomagati,« je ocenil Tresseras, ki je tudi prepričan, da je sedanja kriza, ki jo preživljajo mediji v manjšinskih jezikih, posledica neugodne gospodarske konjunkture. Med drugim se oglaševanje premika na elektronske medije in treba bo razmišljati o vlogi, ki jo ima tisk pri posredovanju informacij. »Ljudje so zainteresirani za informacijo in skupaj moramo razmisliti, kako jo bomo zagotovili,« je še poudaril katalonski minister za kulturo in medije.
O vlogi katalonskega jezika v Kataloniji, s posebnim ozirom na medije, je govoril Alex Gutierrez, predsednik fundacije Espai Catala de cultura i comunicado, ene številnih znanstvenoraziskovalnih ustanov, ki se v Kataloniji ukvarjajo z vprašanji jezika. Prvo vprašanje, s katerim se je ukvarjal, je bilo znanje katalonščine med prebivalstvom. Tu ni mogel mimo opozorila, da je bila katalonščina od leta 1714 do leta 1975 prepovedana, pa se je kljub temu ohranila. Danes katalonščino razume 90,1 odstotka prebivalcev Katalonije, Valencije in Balearskih otokov, govori jo 69,2 odstotka, za 37,2 odstotka prebivalcev pa je katalonščina materni
jezik. Če podatek omejimo na samo Katalonijo pa ugotovimo, da jezik razume
93.5	odstotka prebivalcev, govori ga
76.6	odstotka, za 42,7 odstotka pa je katalonščina materni jezik. To pa je jedro ciljne publike medijev v katalonskem jeziku.
Temu je treba dodati še podatek, da je katalonščina za 31,9 odstotka prebivalcev Katalonije prvi jezik, ki so se ga naučili v življenju, za 36,6 odstotka pa jezik, ki ga običajno uporabljajo v vsakodnevnem življenju.
Tem podatkom nekako ustreza tudi prodaja dnevnikov. 70 odstotkov vse prodane naklade v Kataloniji odpade na tri dnevnike: katalonski dnevnik v
španskem jeziku La Vanguardia, madridski španski dnevnik El Pais in katalonski dnevnik El Periodico, ki izhaja v dveh jezikovnih enačicah, španski in katalonski. Preostalih 30 odstotkov krijeta dva večja katalonska dnevnika, Avui in El Punt ter številni manjši in lokalni dnevniki, vsi v katalonskem jeziku. Približno tretjina prodane naklade je torej v katalonščini. Brezplačniki pa so v glavnem v španščini, čeprav vsebujejo tudi nekaj člankov v katalonskem jeziku. V Kataloniji imajo poleg tega več kot 50 naslovov periodičnega tiska, ki je v glavnem ves v katalonščini.
Najbolj poslušana radijska postaja Catalunya radio oddaja samo v kata-lonščini; na drugem mestu je postaja SER, ki pripada grupi Prisa, ki ima v lasti tudi dnevnik El Pais, ta postaja pa ima samo nekaj sporedov v katalonšči-ni, večinoma pa oddaja v španščini. Veliko je tudi zasebnih in lokalnih radijskih postaj, večinoma v katalonščini.
Javna televizija TV3 v katalonšči-ni, ki jo podpira Generalitat, obstaja že 25 let. Ostale zasebne katalonske postaje nimajo veliko gledalcev. Vlada namenja letno 20 milijonov evrov za produkcijo sporedov in filmov v katalonskem jeziku.
Prisotnost katalonskega jezika na filmskih platnih je zelo skromna: distributerji namreč nasprotujejo prevajanju filmov oziroma podnapisom v ka-talonščini. Približno 70 filmov letno v katalonskem jeziku, kolikor jih proizvedejo sami, pa krije le majhen delček filmske ponudbe v regiji. Vlada pripravlja zakon, s katerim bo prisilila distributerje, da vsaj polovico filmov prevedejo v katalonščino ali opremijo s katalonskimi podnapisi.
Katalonščina je množično prisotna na svetovnem spletu. Bila je prva jezikovne skupnost, ki si je pridobila lastno oznako (.cat) in trenutno je s to oznako na voljo 35.609 naslovov. Kata-lonščina je po številu ljudi, ki govorijo jezik, na 88, mestu na svetu, po številu spletnih strani na 26. mestu, po številu spletnih strani na prebivalca pa na 10. mestu.
V katalonščini deluje tudi posebna tiskovna agencija CAN.
In na koncu še podatek, da na 11 katalonskih univerzah poučujejo tudi novinarstvo in komuniciranje; seveda poteka pouk v katalonščini.
Če sedaj te podatke strnemo in skupaj analiziramo, ugotovimo, da odpade na katalonske dnevnike 24,19 odstotka prodaje vseh dnevnikov; pri periodiki je podatek višji, 26,26 odstotka. Radijske postaje v katalonščini posluša 42,45 odstotka prebivalcev, televizijske sporede v katalonščini pa gleda 40,51 odstotka prebivalcev. Podatek o gledanju filmov je zaradi premajhne ponudbe porazen: samo 4,26 odstotka prodanih vstopnic odpade na filme v katalonskem jeziku ali s katalonskimi podnapisi. Pač pa so spodbudni podatki o internetu, saj je kar 30,12 odstotka odprtih strani v katalonščini.
Ocena je torej dokaj enostavna: glede na dejstvo, da je 42,7 odstotka prebivalcev izjavilo, da je katalonščina njihov materni jezik, se temu podatku približujeta samo poslušanje radia in gledanje televizije. Pri dnevnikih, periodiki in seveda filmih prevladuje španščina, medtem ko tega ni mogoče trditi za internet, saj je znano, da je na internetu dominantni jezik angleščina.
O tem, kako Španija podpira ti-
skane medije, je govoril raziskovalec in-stutita za komuniciranje pri avtonomni katalonski univerzi Jose Joaquin Blasco, ki je pojasnil, da je podpora medijem prepuščena posameznim deželam. Ugodnosti, ki jih zagotavlja država, zadevajo tako samo znižanje davna na dodano vrednost in ugodnejše poštne tarife.
Od 17 avtonomnih dežel, kolikor jih šteje Španija, so samo v devetih uvedli podpore tisku: v Andaluziji zadevajo večanje bralskih navad (mladim ljudem prvo leto plačujejo polovico naročnine na dnevnik, ki ga izberejo), na Kanarskih otokih zadevajo podporo za letalskih prevozih, v sedmih deželah pa podporo medijem v jeziku manjšin. V Kataloniji so za te prispevke uvedli av-tomatizem in je višina prispevkov odvisna od objektivnih dejavnikov (naklada, odstotek reklame, itd.), v ostalih deželah pa o prispevkih odločajo deželne vlade. Tu so razlike ogromne: Valencija namenja katalonskemu tisku 50.000 evrov letni, Katalonija pa skoraj 12 milijonov in pol! Nekje v zlati sredini so Balearski otoki in Baskovska dežela z več kot 4 milijoni letno, Galicija namenja manjšinskemu tisku 2,7 milijona letno, na dnu pa so tik pred Valencijo Asturije in Navarra z manj kot 140.000 evri vsaka. In še zadnji podatek, ki zadeva odstotek proračuna posameznih medijev. Ki ga krijejo subvencije regij. Tu je na prvem mestu baskovski dnevnik Berria, ki z nekaj več kot poldrugim milijonom evrom krije slabih 20 odstotkov svojega proračuna.
Zasedanje se je končalo z okroglo mizo urednikov petih katalonskih dnevnikov, ki so razpravljali o sedanji krizi. Vsak je seveda izpostavil svoje probleme, nekateri poudarki pa so presegali lokalni interes. Namestnik glavnega urednika dnevnika El Punt Ferran Espada je tako poudaril, da bodo morali založniki poskrbeti za raznolikost ponudbe, pri čemer bodo morali poseči tudi na področje brezplačnikov. Odgovorni urednik dnevnika El Periodico de Catalunya Rafael Nadal je dejal, da je bilo v letu 2007 prodano največje število izvodov na svetu; res je, da sedaj v medijski prostor vstopajo novi dejavniki, spomniti pa se je treba, da televizija ni izrinila dnevnikov. Založnik dnevnika Diari de Balears Mi-quel Serra je dejal, da je sedanja finančna kriza zelo zaskrbljujoče; na dnevnike so ljudje zelo navezani, vendar ni znano, ali bodo svoj dnevnik še kupovali, če so se mu morali zaradi finančne stiske nekaj časa odpovedati. Skratka, boji se, da je kriza nepovratna in glede prihodnosti je zaskrbljen. Direktor dnevnika Diari Segre Juan Cal pa je dejal, da je njegova založba v lanskem letu zaslužila z reklamo 26 odstotkov manj kot leto prej; dejstvo, da so z internetom pridobili 58 odstotkov več, je vsekakor spodbudno, vendar v absolutni številki ne nadomešča tistega, kar je bilo izgubljeno pri tiskani izdaji. Glede prihodnosti moramo torej pozabiti na sedanje stanje, več se bomo morali posvetiti multimedijski obliki informiranja. »Ne prodajamo samo enega oglasnega prostora, podjetjem, prodajamo dostop na trg in zato moramo razpolagati z vsemi mediji, sicer izzivom ne bomo kos,« je dejal. In na koncu še kritika na odločitev založnikov, da časopisom dodajajo priloge in strani: Ljudje potrebujejo informacij, nima smisla, da jim vsiljujemo več. To je, kot da bi kokakolo prodajali v 5-litrskih steklenicah. Le kdo bi jo kupil?«, je še dejal.
18
Nedelja, 5. julija 2009
NEDELJSKE TEME
DANES PRED 100 LETI NA OPČINAH
Na 1. zletu primorskih Sokolov se je zbralo sedem tisoč ljudi
Bruno Križman
Pred nedavnim se je v fila-telistični rubriki Primorskega dnevnika že pojavila razglednica z zanimivim datumom 4.7.1909, ki se je nanašala na 1. zlet primorskih sokolov na Opčinah. Smo pred to okroglo obletnico.
O sokolstvu sta izšli dve dragoceni knjigi prof. Bojana Pavletiča. V dnevnem tisku tiste dobe sem raziskal ozračje, ki je tedaj prevladovalo v Trstu. V poštev sem vzel »Edinost«, »ll Piccolo« in »Osservatore Triestino«. Slednji je bil strogo naklonjen avstro-ogrski monarhiji in je ob objavljanju nepomembnih dogodkov z dunajskega dvora in neskončnih seznamov vrednosti delnic zavarovalnic, trgovskih hiš in plovnih družb, očitno skušal ustvarjati prepričanje, da vse teče v najboljšem redu. Zakulisje pa je bilo bolj napeto, saj sta se v Trstu pretežno neprijateljsko srečevala slovanska narodna zavest, ki je bila v monarhiji brez jasnih narodnostnih političnih okvirov, in italijanski nacionalizem. Obe struji sta se zavedali, da bo z monarhijo prej ali slej konec. Potrebno si je bilo izboriti čim boljše izhodiščne položaje. Organizacija Sokola je imela zelo trdne temelje in razvejano dejavnost. V Trstu so leta 1863 ustanovili društvo, ki je pozneje dobilo še danes obstoječe ime »So-cieta' Ginnastica Triestina« in je bilo ob telovadbi usmerjeno v uveljavljanje italijanskih vrednot. Zanimivo je tudi
odkritje, da je tedaj v Zadru delovala »Societa' Ginnastica Zara«, ki je za svoje člane uvedla kroje, ki so bili na moč podobni sokolskim. Tudi v Zadru so se Italijani trudili, da bi uveljavili svoje vrednote.
Med pozivi na masovno udeležbo v dneh pred prireditvijo je naravnost poetičen uvodnik »Edinosti« iz tistega nedeljskega dne z naslovom »Na Zdar!«. Piše:
»Danes se zbere na Opčinah armada naših čilih Sokolov, a poleg njih bo tam zastopanih veliko druzih društev in bo zbranega na tisoče naroda. In tujec bo strme vprašal: Čemu so prišle sem vse te množice? Katera je ona sila, ki jih je zbrala pri Obelisku, od kjer se ozira oko na prostrano gladino
sinje naše Adrije?..... Prišle so sem,
zbrale so se na tem mestu, na trdnih skalnatih tleh, da v očivid pluskajočih valov morja Adrijanskega ponovimo prisego večne zvestobe do svojega na-roda....Vporoštvo tega našega vstajenja ... so nam mladi junaki in zveste jim sestre.... Na zdar Sokoli! ....Za vami pojde ves narod kakor ena sama velika armada... Pozdravljeni vi vsi, ki se zberete danes kakor ena družina ljubečih se sinov in hčera.....«.
Na openski zlet so povabili društva iz Slovenije, Hrvatske, Češke, Slovaške, Poljske in Rusije. Prvo zbirno mesto je bilo v Bratislavi, drugo pa v Ljubljani, od koder je poseben vlak odpeljal proti Opčinam. Tretjega julija so goste na postaji pričakali domači so-
koli, domačini v narodnih nošah in godba. Ljudje so iz Slovenije prihajali tudi z rednimi vlaki. V Trstu so ljudje tudi po več ur čakali, da bi se na Obelisk lahko peljali s tramvajem.
Zbirno mesto je bilo na Vrhu (Obelisk) v prvih popoldanskih urah, od koder je povorka (najprej 6 kole-
sarjev, nato 8 konjenikov, zatem »26 mož broječa sokolska godba iz Buze-ta« itd.) korakala do Križišča (danes oširek pred Prosvetnim domom), od tam pa mimo pokopališča (po današnji Vrbski ulici - ul. dei salici) do prireditvenega prostora v Zavodu.
Tega kraja se danes ne da več prepoznati v nekdanji obliki. Vsekakor gre za prostor severno od Kraške ulice ob začetku Sabotinove ceste. Slika iz zračne prespektive iz prvih 50. let prejšnjega stoletja prikazuje že nekaj urbanizacije, ki pa je leta 1909 verjetno ni bilo niti pri razmejitvi zemljišč. Sprejem okoli sedem tisoč ljudi, ki gotovo niso bili tesno nagneteni, je bil bolj možen na prostoru severno od Vrbske ceste, na Frčevih njivah (danes del Ville Carsie), kjer je teren tudi po-ložnejši. Iz ene od fotografij prireditve lahko sklepamo, da so vidne vzpetine, tiste zahodno od Obeliska, točno ugotavljanje pa je težko, ker je področje danes pozidano z visokimi zgradbami.
Iz pozdravnih govorov izhaja, da ni bilo gostov iz bolj oddaljenih dežel, sicer bi jih brez dvoma izrecno omenili. Bile pa so prisotne delegacije iz raznih krajev Slovenije.
Starosta tržaškega Sokola dr. Ry-bar se je med drugim gostom opravičil:
»Za sedaj - dragi bratje - vas nismo mogli sprovesti v mesto doli, ali če se bomo tako množili in napredovali, pride čas, ko vas bomo mogli ob slični priliki sprovesti tudi v mesto«, so napisali v »Edinosti«.
V Trstu je bilo vzdušje brez dvoma naelektreno. Že v jutranjih urah so italijanski nacionalisti napadli nekaj Slovencev in posebno sokole, ki so se odpravljali na Opčine. Iz dnevne kronike izhaja, da so »v ulici Farneto vzeli Italijani sokolu čepico, katero so pa zopet vrnili potem, ko so dobili par klofut«. Drugega sokola so napadli blizu bolnišnice. Zvečer so žandarji are-
tirali Italijana, ki je sokolu vzel čepico, med drugim prerivanjem pa je dimnikarski mojster (in očitno znan prenapetež) Giusto Salatei lažje ranil dva sokola. Eden od njiju je padel in pri tem utrpel pretres možganov. Morali so ga prenesti v bolnišnico. Žan-darji so tega večera zaradi napadov na sokole aretirali devet Italijanov.
Zanimiva je kronika iz »Piccola«: »...tenendosi ad Opicina un convegno di sloveni avvenero nel pomeriggio e nella serata degli incidenti tra alcuni sloveni... che recavano ostentatamen-te banderuole o coccarde dai colori slavi. Giovani cittadini li affrontavano in-vitandoli a deporre quei distintivi e ad eventuali rifiuti davano essi attuazio-ne all'invito.
»Poročali so tudi o sprejemu v bolnišnico, poškodbe pa opravičili z »... alcolismo acuto...«. Okoli polnoči so policaji aretirali pet Italijanov pri Portici di Chiozza, na hrbtu »nedolžnega« državljana pa je policaj med prerivanjem zlomil dežnik.
O drugih sokolskih prireditvah v Sloveniji na dan 4. julija je obširno poročalo tudi ljubljansko »Jutro«.
Sokolski zlet na Opčinah je bil tudi leta 1912. »V mesto doli« torej še ni bilo mogoče, morda pa je bila stvar le lažje izvedljiva v prijateljskem okolju. Na zletu iz leta 1912 naj bi se na Opčinah zbralo okoli 15 tisoč ljudi.
Na slikah, levo: zahodni del Opčin v prvih 50. letih. Zavod je spodaj na sredini, Frčeve njive v sredini na desni strani.
Zgoraj desno: Osrednji del prireditvenega prostora sokolskega zle-ta (Iz knjige »Zadružništvo na Op-činah)
Spodaj: priložnostna razglednica, ki so jo natisnili organizatorji (Iz knjige Bojana Pavletiča Tržaški sokol in njegov dolg let)
i.podlistek
M.	ipodlistek@gmail.com
5. 7. 2009
Za stran skrbijo: ZDRUŽENJE E. BlANKIN - ČEDAD, SLOVENSKA PROSVETA - TRST, ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE - GORICA, ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV - TRST, ZDRUŽENJE CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV - GORICA
Gojiti kulturo v najširšem smislu v duhu krščanskih vrednot in demokracije
Pogovor s Sergijem Pahorjem
Tudi letošnjo sezono predavanj v Društvu slovenskih izobražencev ste pripeljali do konca. Kam sega sam začetek predavanj in kakšen je bil začetni namen?
Začetki segajo v šestedesta leta prejšnjega stoletja, sicer pa je Društvo slovenskih izobražencev bilo le nadaljevanje slovenskih večerov, ki jih je Slovenska prosve-ta prirejala pri svojih članicah v mestu in tržaški okolici. Ta dejavnost se je kasneje osredotočila v mestu in takratne starešine od Jožeta Peterlina in Maksa Šaha, do Martina Jevnikarja, Laure Abram Stanka Janežiča in drugih so se odločili, da ustanovijo DSI Namen je bil ne samo širiti in poglabljati slovensko identiteto, umetnost, zgodovino in tradicijo, pač pa gojiti kulturo v najširšem smislu v duhu krščanskih vrednot in demokracije. V tistih časih je bilo vse to bolj izjema kot pravilo.
Ali se spomnite, katero od Vaših srečanj je bilo še posebno odmevno?
Za našo ožjo skupnost so bili pomembni vsi večeri, ker smo gojili tudi družabnost in se spoznaval med sabo, posebno odmevna pa so bila srečanja z ljudmi iz Slovenije in zdomstva, ker smo z njimi utrjevali občutke pripadnosti in potrjevali skupni kulturni prostor, ki smo ga gojili ne glede na idejnopolitične razlike med nami. Dialog je bil eden izmed namenov društva, vendar smo si upali vabiti tudi goste, ki niso soglašali s takratnim režimom v domovini. Ta naša odprtost je bila še posebno dragocena, ko se je začel majati berlinski zid in potem, ko je po razpadu jugoslovanskega režima prišlo do osamosvojitve Slovenije.
Kaj pa v sklopu letošnjih predvanj, katero je po Vašem mnenju dalo poseben pečat?
Mi imamo dokaj stalen krog obiskovalcev, katerim se od ponedeljka do ponedeljka pridružijo tisti, ki jih privabi pose-
19. DRAGA MLADIH
»Pozor visoka napetost«
Od 10. do 12. julija 2009 - Koper, Središče Rotunda
19. Draga mladih se bo začela ta PETEK, 10. julija 2009 ob 14:00 s prihodom in prijavo udeležencev v Središče Rotunda v Kopru ter njihovo nastanitvijo v bližnjem dijaškem domu v Kopru.
Ob 18:00 bo izlet z barko, kjer bosta piknik in spoznavni popoldan.
Ob 21:00 bo večer z gostom Japcem Jakopinom, bivšim profesorjem na ljubljanski medicinski fakulteti in svetovno znan snovalec bark ter soustanovitelj slovenskega podjetja Seaway.
V	SOBOTO, 11. julija, bo ob 10:00 OKROGLA MIZA z naslovom Od inovativnosti do ustvarjalnosti. Gostje: Tinkara Kovač (pevka, glasbenica), Gregor Čušin (gledališki igralec, avtor), Peter Florjančič (svetovno uveljavljen inovator) in Jure Leskovec (znanstvenik s področja umetne inteligence).
Po kosilu se bodo ob 15:00 začele ustvarjalne delavnice: potapljanje, veslanje, nastopanje, debata, izdelava robotov in kulinarika.
Po večerji bo ob 20:00 stekel družabni večer s predstavitvijo delavnic in inštalacije.
V	NEDELJO, 12. julija, bo ob 10:00 OKROGLA MIZA z naslovom »Ino-vativnost in ustvarjalnost mladih«. Udeleženci Drage mladih bodo časnikarjem, upraviteljem, politikom, profesorjem, vzgojiteljem itd. predstavili sklepe in deklaracijo Drage mladih.
Po okrogli mizi in skupnem kosilu bo zaključni popoldan posvečen kopanju in družabnosti.
INFORMACIJE:
Vse mlade, ki jih zanima preživeti tri dni (ali tudi samo nekaj ur, eno popoldne ali večer) na prijazni slovenski obali, v prijateljskem in sproščenem vzdušju, se lahko prijavijo neposredno na spletni strani www.draga-mladih.org - ali pa preko organizatorja iz zamejstva: MOSP, ul. Donizetti 3, 040 370846 (pon.-pet. 9.00-17.00), rast_mladika@hotmail.com. Informacije nudita tudi skupini Mladi za mlade iz Trsta in Prihodnost iz Gorice. Prireditev je odprtega značaja, za udeležbo na posameznem dogodku iz programa ni potrebna prijava (razen za delavnice in za izlet z barko).
bej privlačna tema ali zanimiv gost, ki zna večeru vtisniti pečat pričevanja. Eden izmed takih je bil naprimer Boris Pahor, če že moram koga omeniti. Sicer bi dal dolo-
čeno prednost predstavitvam literarnih in znanstvenih del domačih, zamejskih avtorjev, ki s svojo kvaliteto dokazujejo visoko stopnjo ustvajalnosti
Je po Vašem začetni namen še vedno prisoten?
Naši nameni se niso spremenili in mislim, da smo jim ostali vedno zvesti tako glede narodne in krščanske identitete, kakor tudi predanost dialogu in političnemu ter idejnemu pluralizmu.
Po zaključku teh predavanj Vas čaka še Draga v prvem tednu septembra, ali nam lahko poveste kaj vnaprej?
Letošnja Draga bo od 4. do 6. septembra. Na njej bodo nastopili mlad zamejski intelektualec in profesor na novo-goriški univerzi David Bandelj, prof Edvard Kovač z ljubljanske in lyonske univerze ter sociolog dr. Matej Makarovič. Posebno pa se bomo veselili sobotnega gosta. To bo minister za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Boštjan Žekš.
Bojan Mevlja (Središče Rotunda)
glavni organizator 19. Drage mladih:
Draga mladih me je vedno pritegnila, predvsem zaradi prijateljstev, ki se vedno sple-tejo med udeleženci. Letošnja Draga mladih v Kopru bo zame še posebej privlačna, ker na njej sodelujejo res zanimivi gostje, ki so se vsak na svojem področju uveljavili in bodo mladim lahko marsikaj zanimivega povedali o svojem ustvarjanju in delovanju. Najsi bo to mlad slovenski znanstvenik, ki poučuje na znani ameriški univerzi Stanford, pevka, ki je s svojo ustvarjalnostjo v vrhu slovenske glasbe, ali inovator, ki je svetovno znan po svojih plovilih.
Posebej je privlačen tudi kraj, kjer bo Draga mladih letos potekala. Koper in slovenska Istra prinašata sproščenost, odprtost in mediteranski pridih, ki je nam mladim vedno blizu. Zato vabim vso zamejsko mladino, da se nam pridruži!
G. Emil Cencig biseromašnik
10. julija 1949 je bil posvečen v duhovnika g. Emil Cencig, v beneškem narečju pre Milio, in 17. julija je pel svojo prvo sv. mašo v Črnem vrhu (Čena-varh) pri Podbonescu. Od takrat je minilo že 60 let, kar je cela življenjska doba, če pomislimo, da je bila takrat srednja moška starost 64 let! Duhovniško službo je najprej opravljal v domačih beneških župnijah, nakar je bil leta 1955 premeščen v Karnijo. Po nekaj letih se je vrnil v Benečijo na župnijo Gorenji Tarbi (občina Srednje), kjer je ostal do leta 2006. Zaradi slabega zdravja se je moral, skupaj s sestro Frankico, preseliti v S. Vito al Tagliamento.
V svoji dolgi duhovniški službi je g. Cencig delal za dobro beneških ljudi, za njihovo versko in narodno življe-
nje. Zavedal se je, da so kristjani dobri ljudje, a niso še dosegli nebes, zato jim mora duhovnik pomagat ter jim mora stati ob strani, ko nimajo dovolj hrane, dela in so zapuščeni od oblasti. G. Cencig je ta nauk še posebno poudarjal, ko je deloval na Kamenici (občina Srednje).
Poleg svoje zakramentalne službe, je njegovo največje delo ustanovitev štirinajstdnevnika Dom. Skupaj s sobra-toma Marijem in Valentinom, je začel leta 1966 izdajati glasilo Dom z namenom, da bi povezal vse župnije v Benečiji. Skupaj so želeli, da bi beneški verniki imeli enoten glas, da bi bili povezani in da se pokažejo v svoji pravi slovenski podobi, odprti do vseh, ki spoštujejo sočloveka. Samo tako je lahko spoštovati tudi Boga.
i.nformacije
Združenje E. Blankin Ulica San Domenico 78, 33043 Čedad tel/fax: 0432 701455 e-mail: slovit@tin.it Slovenska prosveta Ulica Donizetti 3, 34133 Trst tel: 040 370846, fax: 040/633307 e-mail: sp@mladika.com Zveza slovenske katoliške pro-svete Drevored 20. septembra, 85 34170 Gorica tel/fax: 0481 538128 e-mail: zskp_gorica@yahoo.it Zveza cerkvenih pevskih zborov Ulica Donizetti 3, 34133 Trst fax: 040 633307
Združenje cerkvenih pevskih zborov Drevored 20. septembra, 85 34170 Gorica tel/fax: 0481 31817 e-mail: zcpz_go@libero.it
gorica
Mešani pevski zbor Lojze Bratuž bo v nedeljo 5. julija v gosteh Vokalne skupine Chorus '97 iz Mirna. Koncert bo potekal v občinski dvorani v Novi Gorici.
Prosvetno društvo Štandrež prireja v ponedeljek, 6. julija ob 20.30 v župnijskemu parku Med lipami v Štandrežu, zborovski koncert "Pozdrav poletju" Nastopil bo Mešani pevski zbor Dekoor Close Harmony iz Ultrehta (Nizozemska). Zbor vodi dirigent Cristoph Mac Carty. V primernu slabega vremena bo koncert v župnijski dvorani.
Kulturni center Lojze Bratuž bo 7. in 8. julija 2009, od 20.00 ure dalje, gostoval v komorni dvorani 15. mednarodni natečaj solo petja, v okviru 48.mednarodnega zborovskega tekmovanja "C.A. Seghizzi'.
Mešani pevski zbor Lojze Bratuž se bo, v
četrtek, 9. julija udeležil 48.mednarodnega zborovskega tekmovanja "C.A. Seghizzi" ki bo potekal od 8. do 13. julija v Avdirotiu-mu v Gorici.
KULTURNI
Št. 162
u
BAZOVICA - 14. junija 2009
Praznujmo skupaj ...
Bazovica je slavila 110-letnico obstoja svojega društva Lipa
»Dragi prijatelji, dragi gostje, naj bo danes ta praznik izraz tega kar gradimo skupaj, tega kar želimo še doseči, z mislijo uprto v bodočnost, med ljudmi, ki jim je pri srcu graditi naš svet, v našem slovenskem prostoru«
Tatjana Križmančič predsednica Skd Lipa
Bazovci so hoteli ustvariti velik in občuten praznik, ki naj bi objel vso vaško skupnost. Hoteli so pokazati, da kar je bilo začrtano v preteklosti je še danes aktualno in priča o živih tradicijah, o kulturni dediščini in rasti te vasi in njenih vaš-čanov, ki toliko so dali, in še nesebično dajejo za obstoj slovenske kulture na tem obrobnem predelu tržaškega Krasa.
»Vzgib nam je bilo skupno praznovanje, tu, na M'zarju, ker smo, ker smo tu, tu delamo, pojemo, klekljamo, telovadimo, razstavljamo in prirejamo: ker smo tu in tu si še želimo biti, z novimi pristopi, z novimi zamislimi in z vami ob strani« - je poudarila v svojem govoru predsednica društva Lipa Tatjana Kržmančič in dodala, da je bil načrt ambiciozen, toda s skupnim delom je le uspelo zadovoljiti vse, ki so se množično udeležili osrednje proslave ob 110 letnici društva Lipa iz Bazovice.
Vojko Mijot, predstavnik moške vokalne skupine, je potrdil uspeh slavja in to s pomočjo rezultatov krajše ankete, ko so jo izpeljali med publiko prisotno na M'zar-ju (prostor v sredi vasi, kjer se je odvijala veselica - ime je povezano z »molzarjem« -kraj kjer so molzli).
Anketa je, z rahlimi odstopanji, potrdila, da je proslava naletela na splošno odobravanje predvsem zaradi originalnosti pristopa, ki je slonel na domačnosti (nekateri so uporabili izraz »vaškost«). Anketa je osvetlila tudi ganljive trenutke kot je bila praizvedba nove skladbe, ki s svojim jasnim sporočilom proslavlja letošnji društveni jubilej: MePZ Lipa, pod vodstvom Tamare Ražem je za to priliko izvedel skladbo »Lipa«, ki jo je uglasbil Edvin Križ-mančič, iz Prebenega, na originalno besedilo Vojka Mijota, domačina in dolgoletnega aktivnega kulturnega in športnega delavca.
Posebno prijetno je ljudi presenetilo število mlajših nastopajočih in njihova sposobnost pri nastopanju. Prihod društvenega prapora, ki ga je ponosno in slovesno nosil Darko Metlika v spremstvu otrok in mladincev, fantov in deklet v na-
rodnih nošah ter pevcev obeh zborov, je ganil številne prisotne, posebno starejše vaš-čane. Ta vaški prapor, na katerega so Bazovci zelo ponosni in ga zato skrbno čuvajo, je povezan s žalostnimi pripetljaji zaradi katerih je bil v dvajsetih letih prejšnjega stoletja celo obsojen na izginotje ali celo uničenje. Izdelali so ga na Češkem leta 1909 ob 10-letnici ustanovitve društva Lipa. Med fašizmom so odborniki društva skušali prapor skriti pred političnimi oblastmi, toda prišlo je do ovadbe in prapor so zaplenili. Zavrženega na neki policijski postaji v Trstu ga je našel Sežančan in ga na skrivaj odnesel domov. Šele po osvoboditvi leta 1945 so ga iz Sežane slavnostno prinesli nazaj v Bazovico. Takrat so dekleta in žene, pevke zbora Lipa, izvezle trak in ga privezale na prapor. In od takrat, ob vsaki okrogli obletnici, pevke in pevci poklonijo društvu podoben priložnostni svilen trak, ki ga vsakič spet pripnejo na prapor. Tokrat je trak sešila in podarila društvu Marta Košuta, na prapor pa sta ga privezala člana zborov Tamara Ražem in Silko Počkaj.
Na proslavi je sodelovalo kar lepo število izvajalcev. Mladim, ki so z izrazitim humorjem in z dobro amatersko igralsko spretnostjo izvedli kar več vlog v skečih povzetih iz vsakdanjega društvenega življenja, so delali špalir manj mladi občani, oziroma pevke in pevci obeh domačih zborov - MoVS in MePZ - zbranih vsak na svoji strani prizorišča. Oba zbora sta skrbela za glasbeno kuliso in podčrtavala dogajanja na glavni sceni. Pela sta pod vodstvom Anastazije Purič (MoVS) in Tamare Ražem (MePZ). Ubrano petje je gotovo pripomoglo k ustvarjanju prijaznega in domačega vzdušja, istočasno pa ni bilo lahko izogniti se pripombi, da bi Bazovci le morali poskrbeti za okrepitev obeh skupin z novimi člani in z novimi navdušenci lepega petja.
Slike vasi in delovanja društva pro-jecirane na velikem ekranu, so bogatile sceno. Ves scenarij se je odvijal brez odvečnih pavz in zastojev, kar je pripisati predvsem pozornemu delu režiserja Danijela Mala-lana in ostalim domačim tehnikom luči in ozvočenja. Torej, mladi in najmlajši, odrasli in starejši skupaj in vsakdo je pripomogel, da je veselica uspela in zadovoljila pričakovanja bodisi organizatorjev kakor tudi publike. Posebno mladina je s svojim igralskim zagonom prepričala in navdušila in po končanem slavju so bili prav mladi sami posebno zadovoljni z opravljenim delom.
Irina Žagar: »Čeprav je bil moj doprinos pri proslavi le delček celotnega programa, mi bo vedno ostal v spominu zaradi izvirnosti besedil in domačega narečnega izražanja«
Mateja Mezgec: »Ko smo pripravljali prireditev, sem se zavedela kako vsakemu lahko uspe dobiti čas za svojo vas, če le hoče... moja želja je, da bi bila vsa vaška skupnost vedno tako aktivna in uspešna.«
Martina Mezgec: »Ko smo pri vajah prvič prijeli v roke tekste, je bil smeh neizbeženV prizorčkih iz vaškega življenja se nasmeješ do solz, ki ti polepšajo vsakdan«.
Jana Ban: »Vsakič, ko sodelujem na vaških prireditvah pomislim kako vsak od nas lahko z majhnim trudom veliko prispeva. Druženje ter nasmejani obrazi so-vaščanov mi veliko pomenijo. Predvsem pa sem ponosna da bomo lahko tudi mi mladi, majhen delček vaške zgodovine«.
Veronika Sgubin: »Lepa izkušnja, ki nam je dala novega zagona, da bi lahko tudi v bodoče skupaj nastopali in pritegnili ter razvedrili naše domačine«.
Ob koncu slovesnosti sta oba ba-zovska zbora skupno zapela še dve zelo poznani in priljubljeni skladbi »Na mno-gaja ljeta« in »Zdravljico«. Večer se je zaključil ob iskrenem ploskanju domače publike medtem ko je prizorišče poplavila truma razigranih otrok in mladincev, ki so s pisanimi pušeljčki nagradili vse, ki so sodelovali pri izvedbi jubilejnega programa.
L.V.
Zahvale
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so praznovali skupaj z nami in posebno polnoštevilnemu občinstvu, ki je napolnilo M'zar ter predstavnikom društev: KD SLOVAN iz Padrič, KD SKALA iz Gropade, KRD KRASNO POLJE iz Gročane, Peska in Drage, SKD PRIMOREC iz Trebč, SKD TABOR iz Opčin, KD KRAŠKI DOM iz Repentabra, SKD VALENTIN VODNIK iz Doline, SPD KRASJE s Krasa, SKD FRANCE PREŠEREN iz Boljunca, SKD PRIMORSKO iz Mačkolj ter domačih društev in organizacij iz Bazovice: AŠD ZARJA, OPZ SLOMŠEK, JUSARSKI ODBOR in župniku g. Žarku ŠKRLJU.
Posebna zahvala gre ustanovam, ki so finančno podprle bazovski jubilej: Zadružna kraška banka, Tržaška pokrajina, Rajonski svet za vzhodni Kras, Odbor za upravljanje jusarskega premoženja, Gospodarska zadruga iz Bazovice ter AŠD Zarja. Zahvala za podporo gre Zvezi slovenskih kulturnih društev (ZSKD)
in predsedniku Marinu Marsiču. Hvala tudi vaščanom z M'zarja, ki so dali na razpolago prostore in storitve.
Sodelovali so še:
Za besedila pri skečih: Tatjana Križmančič, Suzana Grgič, Magda Rebula in Ladi Vodopivec.
Igralci: Veronika Sgubin, Jana Ban, Irina Križmančič, Peter Raseni, Saša Kralj, Mateja in Martina Mezgec Noše: Petra Žagar, Pavel Marc, Martina Sossi, Aleš Gregori, Milena Kovačič, Tomaž Metlika, Alja Hrva-tič, Andej Ban
Radijski posnetek : Ingrid Car-li, Clara Bevilacqua, Boris Grgič, Ladi Vodopivec, Valter Pozar.
Scena in grafična obdelava: Boris Grgič, Robert Čufar, Saša Kralj, Marko Metlika, Henrik Križmančič, Mauro in Veronika Sgubin.
Tehnična izpeljava: Vasja Križ-mančič in Peter Sancin.
agenda
^■[l^l in! e rcam pu s ■ fl?JI i	ti^j, gmw, utripi
Obveščamo vas, da se udeleženci 5. Intercampusa Portorož 2009 zberejo v Dijaškem domu v Portorožu (Sončna pot 20) v nedeljo, 19. julija ob 14. uri, kjer jih bodo pričakali mentorji in spremljevalci. Koncerta:
Koncert, ki je bil predviden v Avditoriju v Portorožu je prenešen na Tarti-nijev trg v Piran v četrtek, 23.7.2009 ob 19. uri.
Sabota, 25.7.2009 ob 18. uri, Trg Marconi v Miljah
ENODNEVNA PLESNA DELAVNICA v
organizaciji AŠKD Kremenjak bo potekala v soboto, 11. julija 2009 v društvenih prostorih. Ostale informacije nudi ZSKD.
PIRANSKI MARATON ŠTAFELAJSKE-GA SLIKARSTVA v organizaciji Obalne galerije Piran v sodelovanju z JSKD bo potekal 29.8.2009. Nagrada za avtorja najboljše štafelajske slike bo samostojna razstava leta 2010 v galeriji Herman Pečarič v Piranu - s katalogom. Rok prijave zapade 20.8.2009. DRŽAVNA TEMATSKA RAZSTAVA KOLAŽEV
Do konca leta 2009 bodo območne izpostave JSKD organizirale regijske razstave. Državni selektor bo izbral dela za državno razstavo, ki bo potekala marca 2010, spremljal jo bo katalog z reprodukcijami vseh del. Ostale informacije nudi ZSKD. 14. ZAMEJSKI FESTIVAL DIATON 2009 v organizaciji AŠKD Kremenjak:
V	okviru festivala bo v soboto, 11. julija 2009 potekala ENODNEVNA PLESNA DELAVNICA. Otroci in mladi se bodo lahko preizkusili v delavnicah ritmične gimnastike, pom pon plesa, hip hop in modernega ter gledališkega plesa.
V	nedeljo, 11.7.2009 bo ob 16. uri v društvenih prostorih AŠKD Kremenjak nastop harmonikarjev. Zainteresirani se lahko vpišejo isti dan od 14. do 15.30 ure.
Uradi ZSKD so na voljo za vse informacije Trst: tel. 040 635 626, e-pošta trst@zskd.org Gorica: tel. 0481 531495, e-pošta gorica@zskd.org Čedad: tel. 0432 731386, e-pošta cedad@zskd.org Solbica: tel. 0433 53428, e-pošta rezija@zskd.org www.zskd.eu
glasbena matica
mpclet
mladi v glasbi
glasbeni utrip
Lil J
Petnajstdnevnik Glasbene matice Trst
RAVNATELJ BOGDAN KRALJ
Šolsko leto v jubilejni sezoni
Kakšen je obračun dosedanjega poteka jubilejne sezone?
Letošnje šolsko leto zaključujemo kar se da pozitivno, z velikim zadovoljstvom za opravljeno delo in za odziv, ki smo ga doživeli na širšem, kulturnem in inštitucionalnem nivoju. Mislim predvsem na sodelovanje s Pokrajino Trst v osebi predsednice Marie Terese Bassa Poropat, ki je izkazala veliko pozornost naši stoletnici in nam je zaupala otvoritev festivala Gledališča v Gledališču kot tudi otvoritev niza pobud, ki bodo potekale v gledališču bivše umobolnice pri sv.Ivanu. Tudi Občina z županom Robertom Dipiazzo na čelu je pokazala posluh do našega delovanja s pokroviteljstvom koncertov in posebnim priznanjem, ki nam ga bo izročila jeseni. Podpora Urada RS za Slovence po svetu pa nam je omogočila udeležbo na okrogli mizi v sklopu Sveta Evrope, kar je bilo za našo ustanovo častna priložnost.
Kdo skrbi za izvedbo projektov ob stoletnici, ki se odvijajo v tem prvem sklopu?
Za vključitev v sklop pokrajinskih kulturnih pobud si prizadeva koordi-natorka teh projektov Mojca Šiškovič, ki je obenem ustvarila mrežo sponzorjev iz slovenskega in italijanskega ambienta na osnovi katere smo do danes lahko izvedli vse pomembnejše jubilejne pobude. Ob uvodu z mednarodnim simpozijem, ki ga je koordiniral Aleksander Rojc in ob koncertnem sklopu bi omenil tudi zelo pomemben projekt predstavitve delovanja Glasbene matice po tržaških šolah z italijanskim in slovenskim učnim jezikom, ki ga koordinira Vesna Zuppin. Do sedaj se je odzvalo lepo število inštitucij in udeleženci so bili navdušeni nad našo predstavitvijo. Za izvedbo tega projekta se moram zahvaliti tudi vsem sodelujočim profesorjem in učencem šole. Glasbena matica uživa določen ugled zaradi kvalitete delovanja, a je razmeroma malo znana med mlajšimi generacijami. Zato so letošnji, neposredni stiki s šolami pridobili velik pomen. Splošno smo izkoristili obletnico za potenciranje stikov na vseh nivojih in seveda nameravamo graditi na tem tudi po stoletnici.
Poleg pozornosti institucij, se nadaljujejo tudi plodna sodelovanja s krajevnimi društvi.
Povezave s teritorijem so bistvenega pomena. Razna kulturna društva so nam omogočila, da smo tudi ob stoletnici predstavili naše delovanje in nastopali v njihovem okviru. Zelo dobro sodelujemo z društvom Tabor na Opčinah, kjer smo priredili večer ob obletnici Viktorja Parme in gostovanje zborov ljubljanske Glasbene matice, s Konzorcijem openskih trgovcev, s kulturnim društvom Barkovlje, kjer smo priredili ničkoliko dogodkov, z društvom Lipa, s katerim smo se povezali tudi ob njegovi visoki obletnici delovanja. Utrjujejo se tudi sodelovanja z godbo iz Nabrežine in z godbo Breg ter z Zvezo slovenskih kulturnih društev v povezavi z delovanjem mešanega mladinskega zbora Trst, mešanega zbora Jacobus Gallus in godalnega kvarteta Glasbene matice, ki je izdal novo cd ploščo.
le?
Kako je potekalo komaj zaključeno šolsko leto na posameznih sedežih šo-
Število učencev je narastlo na vseh sedežih. Kanalska dolina je doživela posebno uspešno šolsko leto in učenci te podružnice so sodelovali pri mnogih, skupnih pobudah. Ze drugo leto prirejamo ob zaključku leta delavnico, ki jo je tudi letos vodil Manuel Figheli ob organizacijski pomoči odbornika Rudija Bartha-lota. O špetrski podružnici, ki jo koordinira Davide Clodig, lahko povem samo pozitivne stvari; povečalo se je število učencev, odprli smo novo podružnico v Bardu, uvedli smo tečaje violončela, jazz glasbe in tolkal. Goriška Glasbena matica je doživela v zadnjih letih pravi preporod in to po načrtnem projektu, s premišljeno izbiro docentov, predmetov in lokacij. Delamo na kvaliteti in rezultati bodo vidni srednjeročno, ampak moram omeniti, da smo že letos imeli velika zadoščenja z odličnimi tekmovalnimi dosežki klavirskega oddelka. V Trstu delovanje poteka redno in po ustaljenih tirih, od letošnjega šolskega leta tudi z otvoritvijo nove podružnice v Križu. Veseli smo, da so naši profesorji izpeljali izredne pobude na zelo visokem nivoju; mislim predvsem na uspešno izvedbo XI Festivala kitare Kras, za katerega si je umetniški vodja Marko Feri zamislil novo razsežnost na programskem in teritorijalnem področju in ga nadgradil tudi tokrat z zelo posrečeno delavnico Easy guitar, ki poteka pod mentorstvom Daria Vivianija, a mislim tudi na mednarodno harmonikarsko tekmovanje Fi-sa...armonie, za katerega je dal pobudo Aleksander Ipavec, poteka s koordinacijo Claudia Furlana in je lani privabilo udeležence iz sedmih držav.
Kaj nas pričakuje na začetku novega šolskega leta?
Kot je že tradicija, bomo tudi letos priredili poletne delavnice v Gorici in v Trstu; prva bo potekala v zadnjem tednu avgusta meseca, druga pa od 7. do 11. septembra v Dijaškem domu v Trstu. Z novim šolskim letom bomo uvedli nekaj bistvenih sprememb v rednem delovanju; priredili bomo namreč dva tečaja predšolske vzgoje. Ob že tradicionalnih tečajih splošne glasbene vzgoje s petjem, plesom in igranjem, bomo prvič priredili enoletni tečaj za petletne in šestletne otroke, ki ga bodo vodili izvedenci na tem področju in bo nastavljen kot specifični uvod v študij instrumenta. Dejstvo, da bodo otroci že v predšolski fazi pridobili nujne osnove za začetek študija, bo privedlo do nekaterih sprememb tudi v programih pripravnic. V načrtu imamo še dodatno novost in sicer tečaj za organiste, za katerega se dogovarjamo z Zvezo cerkvenih pevskih zborov, ki ima že veliko izkušnje na tem področju.
Glasbena matica za festival »Gledališča v gledališču«
Od Baroka do Piazzolle
Vezna nit drugega koncerta, ki ga Glasbena matica prireja za festival Gledališča v Gledališču v ponedeljek, 6.julija na dvorišču De-vinskega gradu, bo sodelovanje s tržaškim komornim orkestrom Camerata strumentale italiana, ki bo nastopil v raznolikem programu baročnih in sodobnih skladb z dvema solistoma Glasbene matice. Dva docenta šole bosta namreč protagonista izvedb za orkester in solo instrument: flavtistka Erika Slama bo igrala v koncertu za flavto in orkester nemškega baročnega skladatelja Johanna Joachima Quantza, harmonikar Igor Zobin pa bo nastopil s koncertom Aconcagua argentinskega mojstra Astorja Piazzolle. V ostalem delu programa bo publika poslušala znano Rapsodijo za godala »Ali sijaj, sijaj, sonce« Pavleta Merkuja in še Koncert za godala »Fellinijevega« skladatelja Nina Rote. Komorni orkester Camerata strumentale italiana deluje od leta 1991 pod vodstvom dirigenta Fabrizia Ficiura s programom, ki posveča posebno pozornost italijanski komorni literaturi 20. stoletja. Glasbeniki izhajajo pretežno iz vrst orkestra tržaškega opernega gledališča. Koncert v okviru festivala, ki ga prireja Pokrajina Trst bo s prostim vstopom. V primeru slabega vremena se bo odvijal v Avditoriju Zavoda združenega sveta v Devinu.
En violinist in trije pianisti
V petek, 10.julija, se bo koncertni niz Glasbene matice selil v prestolno dvorano Mira-marskega gradu, kjer bodo dvojni, komorni koncert oblikovali en violinist in trije pianisti. Kot solist na violino se bo po daljši odsotnosti vrnil bivši učenec Glasbene matice Matej Santi, ki je po diplomi nadaljeval svoje glasbeno izpopolnjevanje najprej na koroškem Konzervatoriju, nato na dunajski univerzi za glasbo. Santi bo nastopil z Beethovnovo sonato op.30 št.2, s Fantazijo Oli-viera Messiaena in s koncertom št.1 op.14 poljskega violinista in skladatelja Henryka Wienawskega. Za klavirjem bo sedel pianist in dirigent Aries Caces, doma iz Manile na Filipinskih otokih.
Drugi del programa v grajski dvorani bo v celoti posvečen glasbi Sergeja Rachmaninova
z nastopom klavirskega dua Beatrice Zon-ta-Vesna Zuppin. Pianistki in docentki Glasbene matice imata za seboj skoraj dvajset let sodelovanja in sta z izvajanjem na klavir šti-riročno prejeli več prvih nagrad na državnih in mednarodnih tekmovanjih. Za ta koncert bo treba odšteti le vstopnico za obisk Mira-marskega gradu.
September v duhu tanga
Po poletnem premoru bo festival Gledališča v Gledališču imel enkratni podaljšek s koncertom dua, ki ga sestavljata docenta Glasbene matice, pianistka Paola Chiabudini in harmonikar Aleksander Ipavec. Duo bo nastopil s svojim železnim repertoarjem tangov različnih avtorjev, od klasikov Astorja Piazzolle do skladb Richarda Gallianoja in samega Aleksandra Ipavca.
S flavto v poletno noč
Učenci iz razreda prof. Erike Slama so pozdravili začetek poletja na večeru, ki je že postal prijetna tradicija in se nekaj let odvija v sodelovanju s kulturnim društvom Bar-kovlje. Solistično in v komornih zasedbah so nastopili Tjaša Bajc, Sara Bembi, Jagoda Castellani, Lucia Jan-
kovski, Petra Marega, Ivana Milič in Carlo Venier. Na klavir jih je spremljala prof. Claudia Sedmach. »S flavto v poletno noč« je vsakoletno glasbeno voščilo za prijetne počitnice, ki ga nastopajoči flavtisti in z njimi vsi učenci Glasbene matice namenjajo tudi bralcem Primorskega dnevnika!
NAPOVEDNIK
TRST
V	sredo, 6. julija ob 21.30- Devinski grad
Camerata strumentale italiana-vodi F.Ficiur/ solista: flavtistka Erika Slama in harmonikar Igor Zobin
V	četrtek, 9. julija ob 21.uri v gledališču bivše umobolnice pri sv.Ivanu
Jazz večer: Martina Feri, Jazoo
V	petek, 10. julija ob 20.30-prestoI-na dvorana Miramarskega gradu
Violinist Matej Santi in pianist Aries
Caces/ drugi del: klavirski duo Beatrice Zonta-Vesna Zuppin
V	četrtek, 16. julija ob 21.uri v gledališču bivše umobolnice pri sv.Ivanu
Rock večer: Freak waves, Charge, Lara Baruca
V	soboto, 26. septembra ob 20.30 prestolna dvorana Miramarskega gradu
Paola Chiabudini (klavir) in Aleksander Ipavec (harmonika)
Št. 13/III
Glasbeni utrip se z današnjo številko odpravlja na poletne počitnice in Vas ponovno pričakuje septembra meseca na straneh Primorskega dnevnika!
VABILO K VPISU ZA ŠOLSKO LETO 2009/10
Stoletno zgodovino Glasbene matice so ustvarili pedagogi in učenci, ki so v tem dolgem obdobju posredovali svoje znanje, diplomirali in dali ugled slovenski glasbeni šoli. Načrtovanje bodočih projektov sloni na zaupanju, ki ga številni učenci in njihovi starši iz leta v leto izkazujejo in potrjujejo z vpisom na tečaje individualnega ali skupinskega pouka. Tajništvo Glasbene matice sprejema potrdila in nove vpise za šolsko leto 2009/ 2010. Na voljo so tečaji individualnega pouka za sledeča glasbila: klavir, godala (violina, viola, violončelo), pihala (kljunasta in prečna flavta, klarinet, saksofon, fagot), trobila (trobenta, pozavna, rog), kitara, kromatična in diatonična harmonika, harfa, tolkala, solopetje, jazz in zabavna glasba. V okviru šole delujeta tudi Mešani mladinski zbor Trst in mešani pevski zbor Jacobus Gallus.
Sprememba v jubilejnem triptihu etno-rock in jazz glasbe
Otvoritveni večer niza koncertov etno, rock in jazz glasbe v okviru jubilejnih pobud Glasbene matice pod pokroviteljstvom Pokrajine Trst je bil prenešen na kasnejši datum. Glasba skupin Kraški ovčarji in Zuf de žur bo tako na sporedu ob koncu niza in sicer septembra meseca. So potrjeni ostali datumi, zato bo otvoritev zaupana jazzovsko obarvanemu koncertu, ki se bo odvijal v četrtek, 9. julija. Nastopili bodo pevka Martina Fe-ri in skupina Jazoo iz Slovenj-Gradca. 16. junija pa bo na sporedu večer posvečen rock glasbi z nastopom skupin Freak waves in Charge ter pevke Lare Baruca. Vsi koncerti bodo v obnovljenem gledališču v bivši umobolnici pri Sv. Ivanu s pričetkom ob 21.uri.
rifJ glasbena 11 matica
GLASBENA MATICA TRST
SOLA MARIJ KOGOJ
Ulica Montorsino 2
tel. 040-418605 fax 040-44182
www.glasbenamatica.com
e-mail: trst@glasbenamatica.com
GLASBENA MATICA GORICA Korzo Verdi 51
tel. 0481-531508 fax:0481-548018 e-mail: gorica@glasbenamatica.com
GLASBENA MATICA ŠPETER Ulica Alpe Adria 69 tel/fax. 0432 727332 e-mail: speter@glasbenamatica.com
GLASBENA MATICA KANALSKA DOLINA ŠOLA TOMAŽ HOLMAR, UKVE ul. Pontebbana 28 tel./fax +39 0428-60266 e-mail: info@planika.it
22 Nedelja, 5. julija 2009
APrimorski
r	dnevnik

Ulica dei Montecchi ó tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu
TENIS - Ženski finale v Wimbledonu
Sereni Williams tretjič angleška teniška krona
Slavila že leta 2002 in 2003 - Sestra Venus izgubila po slabih dveh urah - Danes moški finale: Federer - Roddick
28-letna Serena Williams (175 cm, 68 kg) je z včerajšnjo zmago v finalu Wimbledona proti starejši sestri Venus osvojila svoj 11. grand slam, skupno 34. turnir v 14-letni poklicni karieri. Serena je izgubila le tri grand slam finala, medtem ko je Venus z porazom padla na polovični izkupiček 7-7.
ansa
WIMBLEDON - Serena Williams je po letih 2002 in 2003 še tretjič zmagala na teniškem grand slamu v Wimbledonu, potem ko je v finalu s 7:6 (3) in 6:2 ugnala sestro Venus. Za mlajšo sestro Sereno je to enajsti naslov v karieri na turnirjih grand slam. »Počutim se neverjetno. Blagoslovljeno. Sploh ne vem, ali sem si zaslužila to trofejo, ki nosi ime moje sestre. Ona je namreč tista, ki vedno zmaga,« je ob podelitvi lovorike, tradicionalnega ovalnega krožnika z imenom Venus Rosewater, dejala Serena Williams.
Starejša sestra Venus, ki ima že pet naslovov iz Wimbledona, ji ni ostala dolžna pohval. »Danes je bila enostavno predobra. Imela je odgovor za vsak moj udarec, zato je zasluženo zmagala,« je dejala Venus, ki se ji je v očeh videlo, da ji ni vseeno, ali zmaga sama ali je to njena sestra.
To je bil že enaidvajseti finalni sestrski obračun na velikih turnirjih, prav posebna zgodba pri tem pa je prav Wimbledon. V zadnjih desetih letih, torej od leta 2000, sta sestri Williams osvojili osem naslovov v Wimbledonu, vladavino sta leta 2004 in 2006 prekinili le Marija Šarapova in Amelie Mauresmo. Venus je slavila petkrat, Serena trikrat in le leta 2006 se nobena on njiju ni prebila do finala. Tokrat sta se srečali štiri-najstič v finalih turnirjev za grand slam in četrtič v Wimbledonu. Nazadnje je bilo tako točno leto dni nazaj, ko je Venus slavila v dveh nizih.
Zgodovina se tokrat ni ponovila, pa če-
prav je bila Venus letos višje na stavnicah. Vse tekmice do finala je premagala suvereno gladko, medtem ko se je morala njena mlajša sestra Serena kar nekajkrat krepko namučiti. V prvem nizu sta sestri zanesljivo dobivali igre na svoj servis, tako da je odločala podaljšana igra, kjer je nekoliko več zbranosti pokazala Serena in zmagala s 7:3. Drugi niz je Serena odločila sebi v prid z enim odvzemom servisa že v začetni fazi. Venus je s tem
pristrigla peruti in po slabih dveh urah zmagala s 6:2.
Potem ko sta igrali ena proti drugi v finalu posameznic, sta sestri Serena in Venus Williams včeraj nastopili še v finalu turnirja dvojic. V dveh nizih s 7:6 in 6:4 sta premagali Avstralki Samantho Stosur in Rennae Stubbs. Med moškimi dvojicami pa sta Kanadčan Daniel Nestor in Srb Nenad Zimonjič ubranila naslov iz lanskega leta. V finalu sta premagala
prvo dvojico sveta, brata Boba in Mika Brya-na s 7:6 (7), 6:7 (3), 7:6 (3) in 6:3.
Zadnje dejanje Wimbledona bosta danes odigrala Roger Federer in Andy Roddick. Švicar bo v vsakem primeru pisal zgodovino. Če bo v 21. medsebojnem dvoboju (18-2) premagal Američana, bo postal najuspešnejši igralec v zgodovini tenisa, saj bo s 15. naslovov grand slam prehitel legendarnega Peta Samprasa.
HOKEJ IN-LINE
Vprašljiv vpis tržaške Edere v A1-ligo
TRST - Tržaška ekipa hokeja na rolerjih Edera, ki je v zadnjih treh sezonah krojila vrh lestvice A1-lige in italijanskega pokala, bi se lahko zaradi perečih ekonomskih težav odpovedala nastopu v najvišji italijanski A1-ligi. Na včerajšnji novinarski konferenci so odborniki kluba pojasnili, da potrebuje klub za vpis kar 50.000 evrov, ki pa jih sedaj ne premore. »Lokalne oblasti se za naš klub ne zanimajo. Letos smo končnico za naslov morali odigrati v Cittadelli, ker so bili stroški za najemnino domače športne palače na Čarboli previsoki,« je povedal športni direktor Edere Roberto Florean. Predstavnika Severne lige, poslanec Massimiliano Fedriga in občinski svetnik Maurizio Ferrara, sta nato napovedala, da bosta jutri v občinskem svetu predložila nujno resolucijo, s katero bi zaprosila pomoč župana in občinske oblasti, da bi čim prej dobile zahtevani znesek in ga naposled nakazale Ederi: »Gre za vsoto, ki je za občinske oblasti dosegljiva. Sicer pa bomo v naši sredini še nadaljevali pogajanja za ekonomsko pomoč na pokrajinski in deželni ravni,« je dodal Fedriga, poslanec Severne lige. Občinski svetnik Severne lige Ferrara je še dodal, da je Edera tudi tržaški simbol, ki je uspešna na državni in evropski ravni, in mora zato obstati v najvišji ligi. Rok vpisovanja zapade 7. julija. Športni vodja Florean je sicer pojasnil, da bi se tržaški klub lahko vpisal v najvišjo ligo, a če finančne težave ne bodo rešene v naslednjih tednih, se bo Edera odpovedala nastopu.
KOLESARSTVO - Prva etapa Toura: kronometer v Monte Carlu
Brez presenečenj
Olimpijski in dvakratni svetovni prvak Cancellara najhitrejši - Amstronga izdala trema, na koncu 10.
MONTE CARLO - V mondenem Monte Carlu se je začela 96. kolesarska dirka po Franciji. Uvodni, 15,5 kilometra dolg kronometer je po pričakovanju dobil olimpijski in dvakratni svetovni prvak Švicar Fabian Cancellara (Saxo Bank), ki je za 18 sekund premagal Alberta Contadorja (Astana), ki pa je z drugim mestom vseeno potrdil vlogo prvega favorita dirke.Tretje mesto je zasedel Britanec Bradley Wiggins (+ 0:19). Povratnik na dirko Lance Armstrong je bil deseti. Z 21. mestom je nekoliko razočaral lanski zmagovalec dirke Carlos Sastre, šest mest za njim je bil Avstralec Michael Rogers, še bolj pa je odpovedal Rus Denis Menčov, ki je zasedel šele 53. mesto. Najboljši italijanski predstavnik je bil Vincenzo Nibali (Liquigas), ki je bil deveti. Za zmagovalcem je zaostal 37 sekund. Edini slovenski kolesar Simon Špi-lak se je z zaostankom minute in 40 sekund uvrstil na 75. mesto. Koroški Slovenec Peter Wrolich je bil 155.
»Po zmagah na dirki po Švici in državnem prvenstvu sem bil velik favorit. Toda vedel sem, da ne bo lahko, saj so vsi tekmovalci na začetku še kako motivirani. Za zmago sem moral pokazati vse, kar premorem, in ponosen sem, da imam spet rumeno majico največje dirke na svetu. To nameravam zadržati vsaj do moštvenega kronometra, nato pa bosta glavno vlogo v naši ekipi prevzela brata Schleck, drugo pa bomo videli,« je bil zadovoljen zmagovalec.
Na progi, ki je potekala tudi na odsekih dirkališča formule ena, so odlično formo pokazali tudi kolesarji Astane. Kar štirje so se uvrstili med najboljših deset, še posebej pa je navdušil Alberto Contador. Španec, zmagovalec dirke leta 2007, je bil na polovici proge celo šest sekund hitrejši od Švicarja, na koncu pa je zasedel drugo mesto. »Drugo mesto je zame kot zmaga. Vsi vemo, da je Fabian kolesar, ki ga je v kronometru praktično
nemogoče premagati. Jasno je, da sem danes storil prvi korak h končnemu uspehu, do katerega pa je še zelo dolga pot,« je dejal Contador.
V središču pozornosti je bil sedemkratni zmagovalec Toura Lance Armstrong, ki se je po štirih letih vrnil na največjo kolesarsko dirko na svetu. »Nisem ne zadovoljen ne razočaran. V bistvu sem pričakoval nekaj takega. Res pa je, da se nisem počutil ravno udobno. Zdelala me je trema, kar pa je po po-vratku na mesto mojih največjih uspehov povsem logično,« je povedal Amstrong.
Danes bo na vrsti druga, 187 km dolga etapa. Kolesarji bodo dospeli do Brignolesa.
Izidi: 1. Fabian Cancellara (Švi/Sa-xo Bank) 19:32, 2. Alberto Contador (Špa/Astana) +0:18, 3. Bradley Wiggins
Švicar Fabian Cancellara, specialist za dirke na kronometer, aktualni olimpijski prvak, je profesionalni kolesar od leta 2000. Na francoski pentlji je ob včerajšnji zmagi zbral še eno zmago leta 2007 v 3. etapi
ansa,
(VBr/Garmin-Slipstream) 0:19, 4. Andreas Klöden (Nem/Astana) 0:22, 5. Cadel Evans (Avs/Silence-Lotto) 0:23, 6. Levi Leipheimer (ZDA/Astana) 0:30, 7. Roman Kreuziger (Češ/Liquigas) 0:32, 8. Tony Martin (Nem/Columbia-HTC) 0:33, 9. Vincenzo Nibali (Ita/Liquigas) 0:37, 10. Lance Armstrong (ZDA/Asta-na) 0:40, 18. Andy Schleck (Luk/Saxo Bank) 1:00, 21. Carlos Sastre (Špa/Cer-velo test Team) 1:06, 23. Alessandro Callan (Ita/Lampre) 1:10, 27. Michael Rogers (Avs/Columbia-HTC) 1:13,35. Marzio Bruseghin (Ita/Lampre) 1:17, 53. Denis Menčov (Rus/Rabobank) 1:31, 60. Alessandro Vanotti (Ita/Liquigas) 1:33, 61. Franco Pellizotti (ITa/Liquigas) 1:33, 67. Fränk Schleck (Luk/Saxo bank) 1:36, 75. Simon Špilak (Slo/Lampre) 1:40, 155. Peter Wrolich (Aut/Team Milram) 2:26.
ODBOJKA
Černic in Manià vse bliže finalu najboljših
MODENA - Danes (ob 20.30 po Rai sport piu') bo italijanska odbojkarska reprezentanca, v kateri nastopata tudi slovenska odbojkarja Matej Černic in Loris Manià, igrala še zadnjič v kvalifikacijah svetovne lige z Nizozemsko. Selektor Anastasi je potrdil postavo, ki je igrala v petek: na igrišču bosta torej oba slovenska odboj-karja, Travica, Lasko, Savani, Sala in Bi-rarelli. Na petkovi tekmi proti Nizozemski je v obrambni vrsti zablestel predvsem Števerjanski odbojkar Ma-nià, ki se je izkazal tudi na včerajšnjem treningu.
Do konca kvalifikacijskega dela morajo Anastasijevi varovanci odigrati še štiri tekme, dve proti ZDA in dve proti Kitajski. Za uvrstitev v finale najboljši šestih reprezentanc morajo »azzurri« zmagati na vseh tekmah, vključno z današnjo. Pozitivno noto predstavlja poraz ZDA proti Kitajski s 2:3.
MOTOGP - Danes ob 22.45 (po tv: Italia 1) bo start osme dirke motoci-klističnega SP. Na zahtevnem kalifornijskem prizorišču Laguna Seca je bil na drugem treningu najhitrejši Jorge Lorenzo na Yamahi, drugi je bil Casey Stoner na Ducatiju (zaostal je le 36 sto-tink), tretji pa »doktor« Valentino Rossi. Dovizioso na Hondi je bil peti, 13. Melandri (Kawasaki), 15. pa Capi-rossi (Suzuki).
NADAL - Najboljši teniški igralec sveta Rafael Nadal se bo na teniška igrišča vrnil 8. avgusta. Na Mastersih 1000 bo testiral formo pred nastopi na US Open. Nadal počasi okreva po poškodbi kolena.
SREDOZEMSKE IGRE - Italija je na skupni razvrstitvi dan pred zaključkom sredozemskih iger v Pescari utrdila prvo mesto in s tem dosegla zastavljeni cilj. Včeraj so »azzurri« zbrali še štiri zlate in tri bronaste kolajne, slovenska reprezentanca pa dve zlati. Zasluge zanj imata kajakašica na mirnih Špela Ponomarenko in judoist Aljaž Sedej.
BEČIROVIČ - Slovenski košarkar Sani Bečirovič je zapustil rimsko Lot-tomatico. »Klub je v finačnih težavah. Rekli so, da preveč stanem,« je pojasnil na spletni strani košarka.si. V prihodnje bi se rad preizkusil tudi v Španiji.
ŠOKANTEN ECCLESTONE - Šef
formule 1 Bernie Eccleston je v intervjuju Timesa podal nekaj šokantnih izjav. Totalitarizem je po mnenju Ecc-lestona boljši od demokracije, Hitler pa je bil kljub vsemu dober voditelj, ne pa diktator. Dodal je še, da je bil Saddam Hussein edini, ki je dobro vodil Irak, prav tako talibani v Afganistanu. Nazadnje je za Times povedal, da med angleškimi političnimi osebnostmi ceni le Thatcherjevo, predsednik Mednarodne avtomobilistične zveze Max Mosley pa bi bil lahko dober prvi minister.
PLEZANJE - Najboljša slovenska športna plezalka Maja Vidmar je na svetovnem prvenstvu v Xiningu na Kitajskem včeraj v finalu v težavnostnem plezanju osvojila tretje mesto, s čimer je ponovila uspeh z zadnjega SP izpred dveh let. Drugi dve slovenski predstavnici Mina Markovič in Natalija Gros sta ostali brez finala in zasedli 18. in 21. mesto.
NBA - Legendarni košarkarski trener Phil Jackson je sporočil, da mu zdravje dopušča vrnitev na trenerski stolček prvaka severnoameriške lige NBA Los Angeles Lakers, za katere igra tudi Saša Vujačic. To bo že njegova 19. v ligi NBA in deseta z Jezerniki.
POKAL AMERIKE - Včeraj je francoski dnevnik l'Equipe predstavil jadrnico ekipe Alinghi, ki bo nastopila na 33. izvedbi Pokala Amerike proti BMW Oraclu. 30 metrov dolg in približno 25 metrov širok katamaran ima 52 metrov visok jambor. Projekt je pripravil Nizozemec Rolf Vrolijk. Jadrnica bo lahko nastopila »le« trikrat, kolikor bo tudi preizkušnje na izvedbi leta 2010.
/
ŠPORT
Nedelja, 5. julija 2009
23
KOŠARKA - Pri naših ekipah v državni in deželni C-ligi
»Pomlajeni« Jadran Samec dal besedo Bregu
Jadran: Francesco Coco ostaja, v članski ekipi tudi Borut Ban - Krilni igralec Buttignon (Ardita) k Bregu
Štefan Samec je načelniku Brega Salviju potrdil, da bo v naslednji sezoni na razpolago. Najprej bo sicer pridobival formo, nato pa bo sam odločil, kdaj bo tudi nastopil na tekmah
kroma
Borut Ban
kroma
Potem ko so se pri Jadranu dogovorili z novim trenerjem, so izdelali še spisek vseh razpoložljivih igralcev. Športni vodja Sandi Rauber je potrdil, da v igralskem kadru zagotovo ostaja Francesco Coco. »Igralec si je namreč zaželel, da bi ostal pri Jadranu, nenazadnje
ROLKANJE - Na Hrvaškem druga tekma svetovnega pokala FIS
Mateji ponagajal dež
Ravninsko preizkušnjo je Bogatčeva zaključila na 5. mestu, skupno je sedma - Niki Hrovatin 14. CHEERLEADING
Na EP
najboljši
Škrati
Včeraj se je v švedskem mestecu Nykoping pri Stockholmu začelo evropsko prvenstvo che-erleadinga zveze ECA, na katerem nastopajo tudi člani slovenskega navijaškega društva Che-erdance Millenium.
Včeraj so nastopile tri ekipe. Končni rezultati so bili slabši od pričakovanj, saj so se vse ekipe uvrstile v spodnji del lestvice. Najboljši rezultat so osvojili med članskimi mešanimi peterkami Škrati (Ester Gregori, Daša Ukmar, Rayan Starc, Martin Kovač in Mitja Kemperle), ki so v konkurenci trinajstih ekip osvojili osmo mesto. Varovanci Anje Žonte so elemente dobro izvedli, a je bila točka tehnično manj zahtevna, čeprav je bil potek zelo aktiven. Najboljša je bila nemška mešana peterka, ekipa Flip iz Slovenije pa je bila bronasta.
Med enajstimi pari sta bila Mitja Kemperle in Lara Iscra Skerl v kategoriji partnerskih dvigov zadnja. Tudi v tej zvrsti so prednjačili Nemci, tretje in četrto mesto pa je pripadlo slovenskima paroma.
Na parterju se je pred žirijo predstavila tudi ženska pom pom skupina Fairies (Kim Furlan, Martina Timeus, Katerina Iscra, Lara Iscra Skerl, Ester Gregori, Daša Ukmar, Deborah Samsa in Lisa Meriggioli). V kakovostni konkurenci 18 ekip so naše plesalke osvojile zadnje, 18. mesto. Nastop je bil čist, dvakrat pa so plesalke izgubile cofe. Vse ostale tekmovalke so bile na tehnično višjem nivoju. Slovenske Pike so bile pete, zmagale pa so Finke.
Danes bo krstni nastop bo na evropskem prvenstvu opravila še posameznica Stephanie Fur-lan s točko, v kateri so poleg gim-nastičnih elementov vključeni tudi navijaški skoki, ples in geslo.
OROSLAVJE - Na Hrvaškem se je včeraj z ravninsko preizkušnjo nadaljeval svetovni pokal FIS v skirollu. Kriška rolkarica Mateja Bogatec je 20 kilometrsko ravninsko traso s skupinskim startom zaključila na 5. mestu. Izid je krojilo deževje, ki je premočilo progo ravno med žensko preizkušnjo: »Proga je bila zelo spolzka in nevarna. Vsekakor s svojim nastopom nisem zadovoljna,« je povedala kriška rolkarica, ki je vsekakor v ciljno ravnino prirolkala z vodilno skupino. Zmagovalko je določil končni sprint, v katerem je bila najhitrejša Rusinja Ana Lazareva (letnik 1988), druga je bila Elena Etkova (Rusija), tretja »az-zurra« Anne Marie Straub, četrta pa Elena Bettineshi. Mateja Bogatec je pred današnjim sprintom, kjer je med favoriti-njami, sedma na skupni razvrstitvi. Po včerajšnji tekmi ima skupno 85 točk. Vodi Ana Lazareva s 150 točkami.
Na ravninski preizkušnji je nastopal tudi mladinec Niki Hrovatin, ki letos prvič nastopa na preizkušnjah svetovnega pokala. Včeraj je bil 14., za zmago-
valcem »azzurrom« Gianluco Lorenzi-nijem je zaostal sedem sekund. Med tekmo je Niki dvakrat zlomil palico, kljub temu pa vsakič uspel obrdržati stik z najboljšimi. Razmere na progi so bile vsekakor boljše, saj med moško preizkušnjo ni deževalo.
pa ga tudi mi potrebujemo,« je pojasnil Rauber. Ker je letos Coco prost igralec, bo moral Jadran potemtakem matičnemu društvu nakazati določen znesek. V prvi ekipi bo tudi perspektivni 17-letni Borut Ban. S člansko ekipo bosta trenirala tudi mlada igralca letnika 1989, ki sta v minuli sezoni igrala pri Kontovelu. To sta Danijel Zaccaria in Peter Lisjak: »Če bodo dokazali, da so na ravni C-lige, bodo ostali na spisku Ja-dranove članske ekipe, sicer pa bodo tudi letos dopolnjevali ekipo Kontovela v D-ligi,« je povedal Rauber. Na treningih bosta sodelovala tudi Ivan Bernetič (letnik 1992) in Luca Dellisanti (letnik 1993).
Drugi jadranovci, ki so lani nastopali v državni C-ligi, so zaenkrat potrdili prisotnost tudi letos, vključno s ka-petanom Deanom Oberdanom. Rauber pa ne izključuje, da bi v primeru dobrih ponudb iz višjih lig lahko nekateri igralci zapustili Jadranovo vrsto. Med temi bi lahko odšel Saša Ferfoliga, ki se je že preizkusil v Omegni (Piemont) v amaterski A-ligi, in Peter Sosič (z Jadranom je sicer dogovorjen tudi za sezono 2009-10).
Nekaj novosti je tudi pri Bregu, ki bo tako kot Bor Radenska nastopal v deželni C-ligi. Po letu dni odsotnosti se na parket vrača Štefan Samec, ki se je dokončno dogovoril z načelnikom košarkarske sekcije Boris Salvi. »Zaenkrat bo treniral in pridobival formo, nato pa bo sam odločil, kdaj bo tudi nastopil na tekmah,« je povedal Salvi. Kljub temu predstavlja Samec pomembno okrepitev za Breg. 34-letni center, ki je bil med najboljšimi centri v državni C-ligi, bo v deželni ligi prav gotovo odločilni igralec.
Dogovor z igralcem Don Bosca Michelejem Volpijem pa je zamrznjen. Zaradi drugih obveznosti mora igralec še premisliti, ali želi nastopati v zahtevnejši C-ligi. Dokončen odgovor bo znan šele avgusta. Bregov dres pa bo gotovo nosil Alessantro Buttignon. Krilni igralec, letnik 1988, 193 cm, je v minulih sezonah igral pri Arditi v deželni C-ligi. Salvi je še dodal, da so vsi ostali igralci potrdili prisotnost. Ekipo naj bi dopolnili edinole še mladi igralci. Prosta mesta zapolnjujejo sedaj Michele Glavina in Erik Petaros, dolinsko društvo pa išče še druge: »Pogajamo se z drugimi, večinoma italijanskimi klubi za perspektivne mlade igralce, saj pri slovenskih klubih ostajajo igralci v vrstah matičnih ekip,« je še napovedal Salvi. (V.S.)
JADRANJE - 420
Čupina posadka na Interveli zadovoljila
Čupina posadka v razredu420, ki jo sestavljata mladi Ingrid Peric in Chantal Zeria-li sta zaključili nastope na mednarodni regati Intervela na Gardskem jezeru. V kakovostni konkurenci je nastopilo 127 posadk (med temi je bila večina udeležencev svetovnega prvenstva, ki se bo začelo na Gardskem jezeru čez nekaj tednov), jadralki Čupe pa sta bili po osmih plovih38. v srebrni skupini. Včeraj so organizatorji v zgodnjih jutranjih urah (štart že ob 8.30) izvedli dva plova s severnim vetrom, v dopoldanskih urah pa enega s termičnim vetrom. »Nasploh sem z nastopi zadovoljen. Vetrovne razmere jima niso bile pisane na kožo, tako da je uvrstitev v zlato skupino spodletela,« je ocenil nastop spremljevalec in trener Matija Spinazzola. Mladi jadralki, ki ju trenira tudi Matjaž Antonaz, sta bili med najmlajšimi nastopajočimi.
MALI NOGOMET
1. Memorial Mateja Lachija Laha ekipi Gorjansko
V finalu 1. Memoriala Mateja Lachija Laha, ki je te dni potekal na kriškem malem nogometnem igrišču, je Gorjansko premagalo mladinsko ekipo Vesne z 2:1. Oba zadetka je za Gorjansko dosegel Vega, Grgič pa je bil uspešen za Vesno. V tekmi za 3. mesto je Dijaški dom bil boljši od Plavih (Vrše 2(Dd), Ur-bih (P).
Jutri začetek turnirja Bum bum lady
Jutri se bo na igrišču športnega centra Silvano Klabian v Dolini začel že 11. turnir Bum bum lady, ki ga prirejata ženska nogometna ekipa Bum bum lady in ŠD Breg. Turnir bo veljal tudi za 5. memorial Maria Lupidija. Letos bo nastopilo osem ekip. Polfinala bosta na vrsti v četrtek, 16. julija, tekmi za 1. in 3. mesto pa v petek, 17. julija.
Skupina A: Štandrež, Bibappaloula, Millenium star, Bum bum lady; skupina B: Pu-pe Salež, Izola, Locanda Mario in Timanva. Kvalifikacijski del: jutri: 20.15 Štandrež - Bibappaloula; 21.15 Pupe Salež - Izola, 22.15 Millenium star - Bum bum lady; sreda, 8. julij: 20.15 Izola - Timava, 21.15 Štandrež - Bum bum lady, 22.15 Pupe Salež - Locanda Mario. Kvalifikacije se bodo nadaljevale v ponedeljek, 13. julija in torek, 14. julija.
V Doberdobu v petek polfinalne tekme
Petkovi 1. Doberdobskega turnirja: Štan-drež - Padriče/Gropada 2:0; Portuali Taver-netta - Ribicija 2:0, Doberdob - Vrh danica 3:6. Turnir se bo s polfinalnimi tekmami nadaljeval v petek, 10. julija. Ženski in moški finale pa bo v petek, 11. julija ob 20.00 in 21.00 uri.
ODBOJKA
Turnir pri Gaji 4 proti 4
Na padriških teniških igriščih bo po večletnem premoru spet zaživel odbojkarski turnir v organizaciji Gaje. Osem ekip se bo v dveh skupinah v sredo, 8. julija in v četrtek, 9. julija najprej pomerilo v kvalifikacijah, v soboto, 11. julija pa bodo na vrsti četrtfinalni in polfinalni dvoboji ter finale za 1. mesto. Ekipe sestavljajo dve igralki in dva igralca; tekmo zmaga ekipa, ki prej osvoji dva niza. Igra se do 21 točk. Vse ekipe se po kvalifikacijskih dvobojih uvrstijo v sobotno finalno fazo.
Skupina 1: Puhne ... borače, Scherzi a parte, Jure, Malo nerodni; skupina 2: Dream team, Hua, Non se pensier, I bullerimi.
Razpored tekem: sreda, 8. julij: 19.00 Puhne ... borače - Scherzi a parte, 20.00 Puhne ... borače - Jure, Scherzi a parte - Malo nerodni; 21.00 Puhne ... borače - Malo nerodni, Scherzi a parte - Jure; četer-tek, 9. julij: 19.00 Dream team -Hua, 20.00 Dream team - Non se pensier , Hua - I bullerimi; 21.00 Dream team - i bullerimi, Hua -Non se pensier, 22.00 non se pen-sier - I bullerimi.
BALINANJE - Začetek zamejskega prvenstva
Novosti v pravilniku in prvi napeti dvoboji
V	četrtek se je začela letošnja izvedba zamejskega balinarskega prvenstva, v katerem je prišlo do nekaterih sprememb. Sistem tekmovanja namreč ne predvideva več dveh kakovostnih različnih skupin, kjer so bila možna napredovanja in nazadovanja, ampak so vsa društva startala z enakega startnega položaja. Letos so z žrebom sestavili tri skupine s po tremi ekipami. V skupini A nastopajo Zarja, Sokol in Kraški dom, v skupini B Gaja, Kras in Pri-morje, v skupini C pa Mak, Nabrežina in Polet. V polfinale se bodo uvrstili prvouvrščeni ter druga najboljša uvrščena ekipa. Vsa srečanja bodo stekla ob četrtkih s pričetkom ob 18.30. Balinarska komisija se je letos opredelila, da omogoči nastopanje tudi balinarjem iz Slovenije, ki bodo lahko okrepili naša zamejska društva. Po pravilniku lahko nastopa le eden na ekipo.
V	skupini C je Mak v gosteh zlahka 6:2 premagal Nabrežino, ki je edino zmago osvojila v dvojicah, kjer sta bila uspešna Leban in Sardoč. Možnost
za zmago je imela tudi trojka, a jo je na žalost zapravila. V skupini B ni prav nič manjkalo, da bi Primorje oščipnilo točko favoriziranemu Krasu. Po lepi predstavi Sibelje, ki je med posamezniki zlahka ugnal Doljaka in zmage Skupka, ki je bil v bližanju in zbijanju boljši od Milcovicha, se domači trojki ni dobro pisalo. Prosečani so že vodili z 9:2 in vse je kazalo, da za zmedene Krašovce (Mi-lič, Živec in Kante) ni več pomoči. A takrat so gostje v dveh lučajih popolnoma odpovedali, domačini so v nekaj minutah izborili kar 9 točk in tako prišli do zlata vredne zmage. Med dvojicami sta Mervic in Skupek zlahka odpravila s Fabianom (Milcovich) in Moreuom. Favorizirana Zarja je s 6:2 premagala Sokol, točke za Bazovce so prispevali Kastelic v krogu (17:13 je bil boljši od Michelija), isti igralec je z Gregorijem zmagovito nastopil tudi v dvojicah, tretji par točk pa je prispevala trojka v postavi Daniolo, Stergar in Križmančič. Ugled Nabrežincev je rešil Giorgio Negrini, ki je med posamezniki pre-
magal zadnje čase izredno nezanesljivega Hrovatina.
V sredo je v finalu pokrajinskega prvenstva Zarja izgubila prvič po dveh letih. Zmagala je ekipa Muggia bocce. Njen predstavnik Doljak je po dolgi seriji zmag prvič okusil grenkobo poraza. Vsekakor poraza ne gre jemati dramatično, saj Bazovci ne izpolnjujejo pogojev, da bi napredovali v višjo ligo in so lahko z letošnjo sezono več kot zadovoljni.
Na državnem prvenstvu trojk kategorije C je Gajeva ekipa v postavi Mervic, Sancin in Calzi nastopila pri Bellunu. Z dvema porazoma in eno zmago se ni uspela prebiti skozi kvalifikacije. Veliko bolj uspešna sta bila njihova soigralca Kramar in Capitanio, ki sta v nedeljo, na bogatem in množičnem tekmovanju pri Maniagu (nastopilo je kar 90 dvojic) osvojila odlično 8. mesto, za katero sta prejela kar štiri-gramsko zlato kolajno (prvou-vrščeni je prejel kar 15-gramsko zlato kolajno). (Z.S.)
24 +
Nedelja, S. julija 2009
RADIO IN TV SPORED ZA DANES
/
Rai Tre
SLOVENSKI PROGRAM
Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje)
Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela)
Teletekst: str. 316 - 342 - 343
20.20 Tv Kocka: Igrajmo se po starem -Balinci
20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 LYNX, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1
^ Rai Uno
6.00 6.30 7.00
9.30 10.00
10.30 10.55 12.20 13.30 14.00
14.45 16.35
18.05 19.05 20.00 20.40 21.30 23.30
Aktualno: Quello Che
Nad.: Incantesimo
Aktualno: Sabato & Domenica
Estate
Aktualno: Stella del Sud Aktualno: Linea verde orizzonti estate
Aktualno: A Sua immagine Prenos sv. maše Aktualno: Linea verde Estate 23.15 Dnevnik
Variete: Speciale Rita Pavone -Pippo Baudo Dnevnik L.I.S.
Film: Eredita d'amore (western, Nem., '07, r. D. Kehler, i. C. Beyerhaus, F. Fitz) Nan.: L'ispettore Derrick Nan.: Il commissario Rex Dnevnik in športne vesti Variete: Supervarieta Nan.: Provaci ancora Prof3 Dnevnik, sledi Speciale Tg1
V^ Rai Due
6.00	Variete: Scanzonatissima
6.15	Aktualno: L'avvocato risponde
6.25	Aktualno: Inconscio e magia psic-he
7.00	Nan.: Girlfriends
8.00	9.00, 10.30, 13.00, 20.30 Dnevnik
8.20	Nan.: Le cose che amo di te
8.40	Nan.: The class - Amici per sempre
9.05	Variete: Cartoon Flakes
11.20	Nan.: Giardini e misteri
13.30	Aktualno: Tg Motori
13.45	Kolesarstvo: Tour de France 2009
17.30 Nan.: Due uomini e mezzo 18.00 Dnevnik in vremenska napoved 18.05 Šport: Numero Uno 18.25 Nan.: La complicata vita di Christine
18.50 Nan.: La peggiore settimana della
nostra vita 19.35 Nan.: Law & Order 21.05 Film: After the Sunset (akc., ZDA, '04, r. B. Ratner, i. S. Hayek, P. Brosnan) 22.40 Nan.: Life on Mars 23.40 Šport: Domenica sportiva estate 0.55 Nočni dnevnik
Rai Tre
6.00 Aktualno: Fuori orario 6.10 Kolesarstvo: Maratona delle Dolomiti Gran Fondo 12.00 Dnevnik, šport in vremenska napoved
12.10 Aktualno: Agenda del mondo 12.25 Aktualno: TeleCamere 12.55 Aktualno: Racconti di vita 13.25 Dok.: Timbuctu 14.00 19.00 Deželni dnevnik in vremenska napoved 14.45 Dnevnik L.I.S. 14.50 Film: Il segno di Venere (kom., It., '55, r. D. Risi, i. F. Valeri, S. Loren)
16.25
17.50 18.55 19.00 20.00 20.20 21.10 23.15 23.30
0.30
Film: I nuovi mostri (kom., It., '77,
r. M. Monicelli, i. D. Risi, A. Sordi,
U. Tognazzi, E. Scola)
Nan.: Arsenio Lupin
Dnevnik in vremenska napoved
Deželni dnevnik
Variete: Blob
Aktualno: Pronto Elisir
Dok.: Alle falde del Kilimangiaro
Deželni dnevnik
Film: Il mio Paese (dok., It., '06, r. D. Vicari)
Nočni dnevnik in vremenska napoved
19.00 Nan.: Un ciclone in famiglia 20.45 Film: The Librarian 3 - La maledi-zione del calice di Giuda (pust., ZDA, '08, r. J. Frakes, i. N. Wyle) 22.45 Motociklizem: Gran Premio degli Stati Uniti
Tele 4
Rete 4
6.30 Dnevnik: Pregled tiska 7.00 Nan.: Caro maestro 8.55 Nan.: Nonno Felice 9.30 Dok.: Lazio - Da Tivoli a Roma 10.00 Sveta maša 11.00 Aktualno: Pianeta mare 11.30 Dnevnik in prometne informacije 12.10 Aktualno: Melaverde 13.30 Dnevnik in vremenska napoved 14.05 Nan.: Le comiche di Stanlio e Ol-lio
15.00 Film: Wyatt Earp (western, ZDA, '94, r. L. Kasdan, i. K. Costner, D. Quaid)
7.00 Film: Io sono un evaso 8.35 16.30 Dokumentarec 10.00 Šport: Super Sea 10.40 Trofeo di danza regione FVG 2009 11.40 Rotocalco ADNKronos 12.00 Prenos sv. maše 12.30 Trottola: I mass media nei problemi della gente 13.10 Dok.: Borgo Italia 13.35 Aktualno: Palazzi della nostra re-gione
13.50 Variete: Borghi del FVG 14.00 Camper magazine 14.25 Campagna amica 15.00 Koncert: Le sinfonie di Mozart 16.15 Aktualno: Sul carso, nella natura e
in fattoria 17.30 Risanke
19.40 Glasb. nan.: 2Gether (i. N. Bastian,
M. Cuccione, K. Farley) 20.10 Ritmo in tour 20.30 Šport: Sport Estate 20.50 Film: Giuro che ti amo (kom., It., '86, r.-i. N. D'Angelo, i. Bombolo, R. Olivieri)
22.20 Glasb. odd.: Palco, gli eventi in tv 22.45 Film: Passione mortale (triler, '89, r. G. Campbell, i. A. Hindle, O. D'Arbo)
15.50 21.50, 0.15 Dnevnik - kratke vesti
in vremenska napoved 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nan.: Colombo 21.10 Film: Maigret e il dottore (krim., Fr.,
'04, r. C. Tonetti, i. B. Cremer) 23.20 Variete: Miss Padania 2009 0.15 Film: Boccaccio '70 (kom., It., '61, r. M. Monicelli, i. F. Fellini, L. Visconti)
LA
6.00
7.30 9.40 10.00
12.00 12.30 13.00 14.00
15.50
17.50
20.00 20.30 21.30 23.45
La 7
Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije Koncert
Aktualno: La settimana Film: Tre straniere a Roma (kom., It., '58, r. C. Gora, i. Y. Monlaur) Aktualno: Speciale Tg La7 Dnevnik in športne vesti Nan.: Anni Luce
Film: Assassinio sul ponte (det., Nem., '75, r. M. Schnell, i. V. Jon, B. Jacqueline)
Film: Prigionieri dell'onore (zgod., V.B., '91, r. K. Russell, i. R. Dreyfuss, O. Reed)
Film: Duello al sole (western, ZDA, '46, r. K. Vidor, i. G. Peck) Dnevnik
Resničnostni show: S.O.S. Tata Dok.: Missione natura Aktualno: Reality
Canale 5	Jt Slovenija 1
18.00
20.00 20.40
22.50
Dnevnik - Prima pagina
Dnevnik, prometne informacije,
vremenska napoved
Jutranji dnevnik
Dokumentarec
Nan.: Finalmente arriva Kalle
Film: Il tesoro dei Tamplari (pust.,
Danska, '06, r. K. Barfoed, i. J.
Grundtvig Wester)
16.55, 19.00 Dnevnik - kratke vesti
in vremenska napoved
Dnevnik, vremenska napoved in
Okusi
Nan.: Elisa di Rivombrosa - Parte seconda
Film: Il club degli imperatori (dram., ZDA, '02, r. M. Hoffman, i. K. Kline, S. Culp) Film: Wimbledon (kom., V.B./Fr., '04, r. R. Loncraine, i. K. Dunst, P. Bettany)
Dnevnik in vremenska napoved Film: I Cesaroni 2 (kom., It., '07, r. F. Vicario, i. C. Amendola, E.S. Ricci, M. Tortora, E. Alvigini) Variete: Zelig Off
Italia 1
7.00 7.45 11.15 11.50 12.25 13.00 13.55
15.00
15.55
17.45 18.30
Nan.: Cleopatra 2525 Risanke
Nan.: Aliens in America
Šport: Grand Prix
Dnevnik in vremenska napoved
Nan.: Le regole dell'amore
Film: Tremors (srh., ZDA, '90, r. R.
Underwood, i. K. Bacon, F. Ward)
16.40, 21.40 Dnevnik - kratke vesti
in vremenska napoved
Film: Ed - Un campione per amico
(kom., ZDA, '96, r. B. Couturie, i.
M. LeBlanc, J. Brooks)
Nan.: Give me five
Dnevnik in vremenska napoved
7.00 Ris. Nan.: Živ Žav 8.55 Otr. serija: Mulčki 9.25 Dok. nan.: Zgodbe iz divjine 9.55 Prenos sv. maše 11.00 Izvir(n)i 11.30 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila, vremenska napoved in
športne vesti 13.15 Polje, kdo bo tebe ljubil (pon.) 14.55 Prvi in drugi (pon.) 15.25 Film: skoraj popoln bančni rop 17.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 17.20 Koncert: Oto Pestner (pon.) 18.25 Žrebanje Lota 18.40 Risanke
18.55 Dnevnik, vremenska napoved,
zrcalo tedna in športne vesti 19.55 Film: Kajmak in marmelada 21.25 Legende malega ekrana 22.30 Družinske zgodbe 23.25 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 23.50 Nad.: Tri ženske nekega poletnega
{T Slovenija 2
6.30 9.20 9.30
10.00 10.30
11.25 11.55 12.25 13.55
18.30 Kolesarska dirka po Franciji, posnetek
19.30 Reli Maribor 2009, reportaža 20.00 Dok. serija: Sanjska potovanja -
Norveška 20.50 Lit. nan.: Pri Maupassantu 21.50 Nad.: Pokvarjena dekleta (pon.) 22.40 Na utrip srca
Koper
13.45 14.00
14.10 14.30 15.00
16.33 17.20 18.00
19.00 19.20 19.25 19.55 20.25
22.30 23.30
Dnevni program
Čezmejna TV - TG R FJK - deželne vesti Euronews
Glasb. oddaja: »In orbita« Rokomet: Hrvaška vs. Francija, finale za SP 2009 X. Festival Kitare »Kras« Srečanje z...
Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem
22.15, 0.10 Vsedanes - Tv dnevnik
Šport
AlterEco
Vesolje je ...
Wibmledon: tenis, odprto prvenstvo Velike Britanije, finale (M), neposredni prenos Čezmejna TV Rex Glasb.: Posvečeno Tartiniju
Tv Primorka
9.00	23.35 Videostrani
16.00	Hrana in vino
17.00	Kasaške dirke (pon.)
18.00	Duhovna misel (pon.)
18.15	Tedenski pregled (pon.)
18.30	Mladinski kviz: Če me spomin ne
vara (pon.)
19.30	Med Sočo in Nadižo (pon.)
19.50	Glasbeni premor
20.00	Razgledovanja (pon.)
20.30	Spoznajmo jih
21.30	Avto šport magazin
22.00	Film: Angel maščevanja
14.55
1.35 Zabavni infokanal Skozi čas
Sedma moč osamosvojitve - Tv dnevnik 5.7.1991 Globus (pon.)
Srečanje kitarskih orkestrov Slovenije
Med valovi, oddaja Tv Koper (pon.) Alpe-Donava-Jadran (pon.) Dok. serija: Zdravje v Evropi (pon.) 18.00 Bratislava:
SP v kajakih in kanujih na divjih vodah, prenos
Wimbledon: tenis, odprto prvenstvo Velike Britanije, prenos
radio trst a
8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša iz Rojana; 9.45 Pregled slov. tiska; 10.00 Veselo po domače; 10.30 Otroški kotiček; 10.50 Melodije za vse okuse; 11.15 Nabožna glasba (pripr. Ivan Florjanc); 11.40 Vera in naš čas; 12.00 Istrska srečanja; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Za smeh in dobro voljo; 14.30 Prazničnih sedem not; 15.00 Z naših prireditev; 17.00 Kratka poročila; 17.30 Srečanje z Dimitrijem Volčičem; 19.35 Zaključek oddaj.
radio koper (slovenski program)
7.45 Kmetijska oddaja; 8.10 Gremo plesat; 8.30 Jutranjik, osmrtnice; 9.30 Radio je živ; 11.00 Primorski kraji in ljudje; 12.00 Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik; 14.00 Du jes?!; 16.15-19.00 Nedelja na športnih igriščih; 20.00 Večer večnozele-nih; 22.30 Easy come, easy go....
radio koper (italijanski program) 7.15, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 8.30, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.45 Drobci zgodovine; 7.40 Proza; 8.05 Horoskop; 10.00 Moje mnenje; 10.40 New entry; 11.00 7 dni; 13.00 Radio z vami; 14.00 Plesoči arhitekt; 14-30-18.00 Nedeljsko popoldne; 15.00-17.30 Ferry sport; 18.00 Album charts; 19.00 Atlantično pristanišče; 20.00 Večerni pr. RK; 20.45 Pesem tedna; 21.00 Moje mnenje; 21.15 Extra extra extra; 22.00 Dosje; 22.45 Sigla single; 23.00 Hot hits, 0.00 Prenos RS.
slovenija 1 5.00, 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Duhovna misel; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Igra za otroke; 8.45 Glasba za otroke; 9.30 Medenina; 10.10 Sledi časa; 10.40 Promenada; 11.05 Pozdravi in čestitke; 12.05 Na današnji dan; 13.10 Osmrtnice in obvestila; 13.35 Slovenski zvoki; 14.10 Za kmetovalce; 15.30 DIO; 16.30 Reportaža; 18.15 Vio-linček; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 (Ne)obvezno v nedeljo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd.; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva.
slovenija 2 5.00, 6.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.00, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Koledar prireditev; 8.50 Napoved sporeda; 9.15 Šport; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Nedeljski izlet; 10.45 Nedeljski gost; 11.35 Obvestila; 12.00 Centrifuga; 14.20 Obvestila; 14.35 Šport-
nik izbira glasbo; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 18.00 Morda niste vedeli; 18.35 Pregled športnih dogodkov; 18.55 Odpoved oddaje; 19.00 Dnevnik; 19.30 Valodrom; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Drugi val.
slovenija 3
6.00, 11.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.22 Dobro jutro; 8.00 Lirični utrinek; 10.00 Sv. Maša; 11.05 Evroradijski koncert; 13.05 Arsove spominčice; 14.05 Humoreska; 14.35 Operno popoldne; 15.30 DIO; 16.05 Glasba naša ljubezen; 18.05 Spomini, pisma, potopisi; 18.25 Serenade; 18.40 Sedmi dan; 22.05 Literarni portret; 22.30 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek.
radio koroška 6.00-9.00 Dobro jutro - Guten Morgen; 9.00-10.00 Zajtrk s profilom; 12.00-13.00 Čestitke in pozdravi; 15.00-18.00 Vikend, vmes Studio ob 17-ih; - Radio Agora: dnevno 13.00-15.00 Agora - Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; -Radio Dva: 10.00-12.00 Sedmi dan.
HOROSKOP_
& OVEN 21.3.-20.4.: Vaše čustveno ravnotežje bo precej nihalo. Toda na srečo vam bo uspelo ohraniti trezen in objektiven pogled na vse, kar se bo dogajalo. V poslovnih odnosih boste zajadrali v stoječe vode.
m^l BIK 21.4.-20.5.: V prihodnjem tednu vas čaka veliko opravkov, saj ste spet precenili svoje zmožnosti. V svoji zmedenosti in hitenju pa boste prav prikupni. Nekoga boste še posebno očarali.
jtjLf DVOJČKA 21.5.-21.6.: Zadnje čase ste pogosto nestrpni in hitre jeze, kar vam prav nič ne olajša dela. Bolj kot ponavadi potrebujete sprostitev. Vzemite si čas za rekreacijo in vzpostavite energijsko ravnotežje.
RAK 22.6.-22.7.: V prihod«« njem tednu vas čaka veliko lepega. Najrazličnejše spremembe vam bodo pognale kri po žilah. Naučite se zahvaliti za malenkosti. Denar: sreča je na vaši strani. Izkoristite jo!
y^ LEV 23.7.-23.8.: Zadnje čase (^^r ste pogosto brez prave volje in motivacije za delo. Planeti vam v prihodnjem tednu že prinašajo več energije. Spet boste polni idej, ampak ne vse bodo uresničljive takoj.
DEVICA 24.8.-22.9.: Preveč ^^ prepričani ste v svoje nazore. Marsikaj boste morali spremeniti, če hočete, da vas realnost ne bo ves čas postavljala v kot. Prisluhnite namigom drugih ljudi!
VTV TEHTNICA 23.9.-22.10.: Na
^ ^ delovnem mestu napetosti ne bodo več tako hude. Pred vami je še nekaj napornih in odločilnih tednov. Nikar ne poskušajte iskati izhodov, s katerimi bi se izognili odgovornosti.
ŠKORPJON 23.10.-22.11.: Veliko časa boste posvetili sebi. Znali se boste prepustiti drobnim življenjskim radostim. Včasih se je treba preprosto dobro počutiti v svoji koži. Povabite partnerja na izlet!
Av STRELEC 23.11.-21.12.: V naravi boste pozabili na vse skrbi. Če pa boste čez dan bolj pasivni in veliko v zaprtih prostorih, se vas bo hitro polotila brezvoljnost. Ljubezen: zaupajte v odnos s partnerjem.
KOZOROG 22.12.-20.1.: V prihodnjem tednu si vzemite čim več časa za partnerja. Čeprav je odnos sestavljen iz vzponov in padcev, je vsakem trenutku potreben pozornosti in posebne nege.
f « VODNAR 21.1.-19.2.: Zadnje čase niste ravno v najboljši formi. Manjka vam samozavesti in čustvenega ravnotežja. Na delovnem mestu se boste morali odreči nekaterim navadam. Denar: dobro!
RIBI 20.2.-20.3.: Pred vami je zelo razgiban teden. Ne bo manjkalo zabave in resnega dela. Če nočete, da bi vam stvari uhajale iz rok, si naredite dober načrt, drugače boste težko sledili svojim idejam.
/
RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI
Nedelja, 5. julija 2009
25

18.40 20.25
20.30 20.50
Rai Tre
SLOVENSKI PROGRAM
Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje)
Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela)
Teletekst: str. 316 - 342 - 343
Čezmejna Tv: Primorska Kronika Tv Kocka: Videofleš: Rebeka Dre-melj - Nepremagljiva Deželni TV dnevnik Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1
^ Rai Uno
6.05	Aktualno: Anima Good News
6.10	Nad.: Incantesimo
6.30	Dnevnik, vremenska napoved in
prometne informacije
6.45	Aktualno: Unomattina Estate
10.40	Nan.: 14° Distretto
11.30	17.00, 20.00, 23.15 Dnevnik
11.35	17.10 Vremenska napoved
11.40	Nan.: La signora in giallo
13.30	Dnevnik - Gospodarstvo
14.10	Variete: Verdetto finale
15.00	Nan.: Un medico in famiglia 3
16.50	Dnevnik - Parlament
17.15	Nan.: Le sorelle McLeod
18.00	Nan.: Il commissario Rex
18.50	Kviz: Reazione a catena (v. Pupo)
20.30	Variete: Supervarieta
21.20	Nan.: Ho sposato uno sbirro (It., '06)
23.20	Aktualno: Porta a porta estate
Rai Due
6.00 Aktualno: Videocomic 6.20 13.30 Aktualno: Tg2 E...state con Costume
6.30 Dok.: La Giordania delle oasi di Petra
6.45 Aktualno: Tg2 Eat Parade 6.55 Aktualno: Quasi le sette 7.00 Aktualno: Protestantesimo 7.30 Variete: Cartoon Flakes 10.40 Aktualno: Tg2 Estate 11.25 Film: Un'americana alla corte di Re Artu (kom., ZDA, '98, r. R. Young, i. W. Goldberg, M. York) 13.00 20.30, 23.40 Dnevnik 13.45 Aktualno: Tg2 Si, viaggiare 13.50 Aktualno: Zdravje 14.00 19.00 Nan.: 7 vite 14.30 Risanke
14.45 Motociklizem: Tour de France 2009 17.35 Nan.: Due uomini e mezzo 18.05 Dnevnik - kratke vesti, vremenska
napoved in športne vesti 19.25 Nan.: Piloti 19.35 Nan.: Squadra speciale Lipsia 21.05 Nan.: Criminal Minds 22.40 Nan.: Life on Mars 23.55 Variete: Stracult 1.15 Dnevnik - Parlament
^ Rai Tre
6.00 8.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes Il caffe di Corradino Mineo, Italia, istruzioni per l'uso 8.05 Dok.: Lampi di un genio in Tv 8.30 Aktualno: Big - La via del cuore, la
via della ragione 9.05 Film: Destinazione Parigi (kom.,
ZDA, '57, r.-i. G. Kelly) 10.40 13.00, 14.45 Aktualno: Comincia-
mo Bene Estate 12.00 Dnevnik, vremenska napoved in
športne vesti 13.05 Nad.: Terra nostra 14.00 23.15 Deželne vesti, vremenska
napoved in rubrike 14.55 Dnevnik - kratke vesti 15.00 Variete: Trebisonda 17.00 Nan.: Squadra Speciale Vienna 17.45 Geo Magazine 2009 18.25 Vremenska napoved 19.00 Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Nad.: Agrodolce 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Dnevnik
21.10 Variete: Circo Massimo Show 23.55 Film: Bellissime (dok., r. G. Ga-gliardo)
u Rete 4
6.00	Nan.: La grande vallata
7.25	Nan.: T. J. Hooker
8.30	Nan.: Miami Vice
9.50	Nad.: Febbre d'amore
10.00 10.35 11.30 11.40 12.25 13.30
14.05
15.10 16.10 16.40
17.20
19.35 19.50 20.30 21.10
21.50
Nad.: Vivere
Nan: Giudice Amy
Dnevnik in prometne informacije
Nan: Doc
Nan.: Distretto di polizia 4 18.55 Dnevnik in vremenska napoved
Aktualno: Sessione pomeridiana del tribunale di Forum Nan.: Balko Nad.: Sentieri
Film: Come le foglie al vento (dram., ZDA, '56, r. D. Sirk, i. L. Ba-call, R. Hudson)
Dnevnik - kratke vesti in prometne informacije Variete: Ieri e oggi in Tv Nad.: Tempesta d'amore Nan.: Nikita
Film: Fuga da Absolom (fant., ZDA, '94, r. M. Campbell, i. R. Liotta, L. Henriksen)
Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved
Aktualno: Top secret - Terrorism Dnevnik in Pregled tiska
Canale 5
8.30 9.00
9.50
11.00 13.00 13.40 14.10 14.45
16.35 17.35 17.40 18.50
20.00 20.30 21.10
23.45
Dnevnik - Pregled tiska Dnevnik, prometne infomacije, vremenska napoved, borza in denar Nan.: Finalmente soli Film: Fia, piccola maga (kom., Norv., '03, r. E. Kvamme, i. K. Do-ving, S. Bini)
16.00, 22.20, 0.45 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved Aktualno: Forum Dnevnik, okus, vremenska napoved Nad.: Beautiful Nan.: Cento Vetrine Film: Manager per due settimane (kom., Nem., '07, r. A. Ernst, i. F. Woll, T. Liebrecht) Nan.: Settimo cielo Dnevnik - kratke vesti Nan.: Carabinieri 6 Kviz: Sarabanda (v. T. Mammuca-ri)
Dnevnik in vremenska napoved Variete: Paperissima Sprint Film: Mio fratello e figlio unico (dram., It., '06, r. D. Luchetti, i. R. Scamarcio, E. Germano) Film: Le fate ignoranti (dram., It., '00, r. F. Ozpetek, i. M. Buy, S. Ac-corsi)
HMtCHEHTOk	STE^fJÎÏ ATCQR^J
C
nr J O
^^	-,-j BM
fwi'VSK '■ H■' ■'' . Vr
P, rv flgj JfflNjjK; jffj
■ . FiPZAN O^E'EH
O Italia 1
6.05	Nan.: Tre nipoti e un maggiordo-mo
7.00	Nan.: Hercules
7.50	13.40, 17.25 Risanke
9.45	Nan.: Young Hercules
10.20	Nan.: Xena - Principessa guerriera
11.20	Nan.: Baywatch
12.25	18.30 Dnevnik in športne vesti
15.00	Nan.: Dawson's Creek
15.50	Nan.: Il mondo di Patty
16.50	Nan.: Hannah Montana
19.25	Nan.: Love Bugs 3
19.40	Nan.: Buona la prima
20.15	Kviz: Mercante in fiera
21.10	Variete: Mai dire candid
22.50	Glasb.: Sette notti in Arena - Liga-bue in concerto
0.50	Aktualno: Poker1mania
^ Tele 4
7.00 8.35, 13.30, 16.45, 19.30, 23.02 Dnevnik
7.15 Nan.: Il giro del mondo in 80 gior-ni
8.10 Storie tra le righe 8.50 Koncert: Le sinfonie di Mozart 10.35 Novecento contro luce
11.25 Camper Magazine 12.00 Dnevnik - kratke vesti 12.40 Šport: Tractor Pulling 13.05 Miti e leggende di Trieste (v. L. Marsilli)
13.50 Aktualno: ...Animali amici miei
14.30 Ciacole no fa fritole
14.40 Ritmo in Tour: La tv dei viaggi
15.45 Dokumentarci o naravi
17.00 Risanke
19.05 Šport: Sport Estate
20.00 Ape regina
20.30 Deželni dnevnik
20.55 Koncerti: Quando la radio...
22.45 Aktualno: Palazzi della nostra Re-
gione 23.30 Lavoro donna 0.00 Film: L'amant magnifique (kom., '88, r. A. Isserman, i. I. Otero, H. Gi-rardot)
LA
6.00
7.00
10.10
10.25 11.30 12.30 13.00 14.00
16.05 17.10 18.05
19.00 20.00
La 7
Dnevnik, horoskop in prometne informacije
Aktualno: Omnibus, sledi Omnibus Life
Punto Tg, sledi Due minuti in un libro
Nan.: Cuore e batticuore
Nan.: Mike Hammer
1.15 Dnevnik in športne vesti
Nan.: L'ispettore Tibbs
Film: Tempi nostri (kom., It./Fr.,
'54, i. V. DeSica)
Nan.: Star Trek
Dok.: La7 Doc
Nan.: Due South - Due poliziotti a Chicago
Nan.: Murder call
Dnevnik, sledi Otto e mezzo - Dia-
22.25 Knjiga mene briga (pon.) 22.40 Portret Draga Jančarja 23.35 Film: Adamovo jabolko
Koper
13.45 14.00
14.20 14.50 15.30 16.20 16.50 17.20 18.00 18.35 18.40 19.00 19.20 19.25 19.55 20.25 20.55 21.25 23.25 23.55
21.10 Film: Un americano a Roma (kom.,
It., '54, r. Steno, i. A. Sordi) 22.55 Aktualno: La valigia dei sogni 23.15 Film: Un giorno in pretura (kom., It., '53, i. P. DeFilippo)
Jr Slovenija 1
7.15 Utrip (pon.) 7.30 Zrcalo tedna (pon.) 7.45 Na zdravje! (pon.) 9.00 Ris. nan.: Animalija (pon.) 9.25 16.05, 18.40 Risanke 9.35 Iz popotne torbe (pon.) 10.00 Otr. serija: Mulčki (pon.) 10.30 Nan.: Dogodivščine Sarah Jane 11.05 Dok. oddaja: Glasovi ljudskega pripovedništva (pon.) 12.00 Ljudje in zemlja (pon.) 13.00 Poročila, vremenska napoved in
športne vesti 13.25 Po poteh Ushuaie 13.50 Legende malega ekrana (pon.) 15.00 Poročila 15.10 Dober dan, Koroška 15.45 Ris. nan.: Grimmove pravljice 16.10 Lutk. nan.: Bisergora 16.25 Nan.: Hiša eksperimentov 17.00 Novice, slovenska kronika, športne
vesti, vremenska napoved 17.30 Glasbeni spomin z Borisem Kopitarjem
18.25 Žrebanje 3x3 plus 6
18.55 Vremenska napoved, dnevnik in
športne vesti 19.55 Polemika 20.55 Nan.: Totalna razprodaja 21.30 Oddaja o turizmu: Na lepše 22.00 Odmevi, kultura, šport in vremenska napoved 23.000 Dok. film: Mia Žnidarič in nevidni orkester 23.50 Glasbeni večer 1.00 Sedma moč osamosvojitve - Tv dnevnik 6.7.1991 (pon.)
(t Slovenija 2
6.30 2.00 Zabavni infokanal 7.00 Infokanal 8.00 Otroški infokanal
9.35	Sobotno popoldne (pon.)
12.15	Srečanje kitarskih orkestrov Slovenije (pon.)
12.45	Slovenski utrinki (pon.)
13.35	Sedma moč osamosvojitve - Tv
dnevnik 6.7.1991 14.30 Osmi dan (pon.) 15.00 Alpe-Donava-Jadran (pon.) 15.30 Prvi in drugi (pon.) 16.00 Kolesarska dirka po Franciji, prenos 17.30 To bo moj poklic 18.00 Nan.: Frasier (pon.) 18.40 Miselni triki (pon.) 19.00 Labirint
20.00 1.10 Dok. serija: National Geographic 21.00 Studio City
8.00 9.00 9.05 10.05 10.35
18.00
18.30
19.45 20.00
20.30 22.30 23.30
Dnevni program
Čezmejna TV - TG R FHJK - deželne vesti Biker explorer
Glasb. odd.: Posvečeno Tartiniju Dok.: Mednarodna obzorja Vesolje je ... Istra in ...
Srečanja v skupnosti Italijanov
22.50 Športna mreža
23.20 Vremenska napoved
22.30 Primorska kronika
22.05 Vsedanes - TV Dnevnik
Športne vesti
Mlad. odd.: Fanzine
Potopisi
Artevisione
Sredozemlje
Pogovorimo se o ...
Športel
Čezmejna TV (dnevnik v slovenskem jeziku)
i Tv Primorka
Videostrani 10.00 Novice 21.30 Mozaik 17.05 Hrana in vino (pon.) Videostrani z novicami vsako polno uro
Kultura: SSG Trst uprizarja Tolstoja (pon.)
Glasb.: Med durom in molom
(pon.)
Monitor
23.00 Dnevnik Tv Primorka, šport in vremenska napoved Športni ponedeljek Avto šport magazin (pon.) Nad.: Jelena
radio trst a
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; Koledar; 7.20 Dobro jutro: napovednik in zanimivosti; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena - 1. del; 10.00 Poročila; 11.15 Poletni studio D; 13.30 Kmetijski tednik; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Morski val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mavrica; 18.00 Mladi izvajalci; 18.40 Vera in naš čas; 19.35 Zaključek oddaj.
radio koper (slovenski program)
6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK, kronika, OKC obveščajo; 7.00 Jutranjik; 9.00-12.30 Poletni dopoldan in pol; 10.00 Poletne prireditve; 11.30 Poletni glasbeni gost; 12.00 Glasovanje za osebnost Primorske meseca julija; 12.30 Opoldnevnik; 14.00 Oddaja o morju in pomorščakih; 16.20 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Pregled prireditev; 18.30 Radio je živ; 20.00 Glasbena razglednica; 20.30 Sotočja; 22.30 Večer brez kavča. radio koper (italijanski program)
6.15, 7.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.25 Pregovor; 8.33 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o...; 9.00 Leto šole; 9.33 Zgodbe dvonožcev; 10.33 Ameriška duša; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 12.30 Vreme, promet, novice, šport; 13.00 Chiachieradio; 14.00 Proza; 14.45 Reggae in pillole; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 In orbita; 19.00 Glasbena lestvica; 20.00 Giulianine note; 21.00 Odprti prostor; 22.00 Zgodbe dvonožcev in ne; 22.30 Leto šole; 23.00 The magic bus; 0.00 RS
slovenija 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.40 Varčevalni nasveti; 8.05 Svetovalni servis; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Junaki našega časa; 10.10 Med štirimi stenami; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 14.30 Eppur si muove; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 16.30 Evrož-venket; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Naše poti; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Etnofonija; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva.
slovenija 2 5.00, 6.00, 6.50, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 7.00
Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.45 Koledar prireditev; 9.15 Na val na šport; 9.35 Popevki tedna; 10.10 Teren; 11.00 Ime tedna, glasovanje; 11.35 Obvestila; 12.20 Komentar ankete; 13.00 Danes do 13-IH; 14.00 Kulturne zanimivosti; 14.40 Glasbena uganka; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 16.30 Lestvica RETRO; 17.10 Evrotip; 17.45 Šport; 18.25 Hip hop; 18.50 Sporedi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Ne zamudite; 20.00 Cederama; 20.30 Top albumov; 21.00 Poslanci; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 V soju žarometov.
slovenija 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Mojstri samospeva; 11.40 Kulturni globus; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Pogledi na sodobno znanost; 13.30 Intermezzo; 14.05 Ars humana; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 S knjižnega trga; 17.00 Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti; 18.00 Nove glasbene generacije; 19.00 Dnevnik; 19.30 Mali koncert; 20.05 Koncert Evroradia; 22.05 Igra; 23.00 Jazz avenija, 23.55 Lirični utrinek.
radio koroška
6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan. (105,5 MHZ)
Primorski
r	dnevnik
Lastnik:
Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst
Izdajatelj:
Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958
email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba
Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418
Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958
Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 200,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990
OGLAŠEVANJE
Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI
advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20%
NEKOMERCIALNI OGLASI
oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20%
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS
Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom.
26
Nedelja, 5. julija 2009
DNEVNE NOVICE
/
ZAGREB - Politični pretresi na Hrvaškem
Sanader se je poslovil z ostrimi besedami na račun Slovenije
Jadranka Kosor bo jutri najbrž izvoljena za novo predsednico vlade
ZAGREB - Delegati Hrvaške demokratske skupnosti (HDZ) so včeraj na občnem zboru za novo predsednico stranke izbrali Jadranko Kosor. Nasledila bo Iva Sa-naderja, ki je odstopil tako s čela stranke kot s položaja premiera. Oba sta poudarjala, da Hrvaška ne bo odstopila od svojih stališč glede meje s Slovenijo. Da bo Kosorjeva, ki ji je hrvaški predsednik Stipe Mesič v petek zvečer po posvetih s predstavniki vseh parlamentarnih strank in poslancev narodnih manjšin zaupal tudi mandat za oblikovanje nove hrvaške vlade, nova predsednica HDZ, je soglasno odločilo 9000 delegatov stranke.
Kosorjeva, ki je prva ženska manda-tarka hrvaške vlade in prva ženska predsednica konservativne HDZ, je na zboru stranke vnovič izrazila pričakovanje, da bo sabor jutri potrdil njen kabinet. »Prepričana sem, da bomo problem s Slovenijo uredili. Če tega ne bi zmogli iz katerega koli razloga, potem pa prestavimo končno rešitev«, je dejala Kosorjeva, ki je ocenila, da bo Hrvaška hitro vstopila v EU. Dodala je, da kopna ali morja nikoli ne bodo zamenjali za vstopnico v EU.
Pred tem je Sanader v poslovilnem nagovoru ponovil, da je eden izmed razlogov za njegov odstop tudi sporočilo Evropi, naj se drži svojih načel in vrednot ter umakne slovensko blokado hrvaških pogajanj z EU. Ko je vnovič dejal, da Hrvaška Sloveniji ne bo pustila niti centimetra svojega ozemlja, je njegove besede spremil aplavz delegatov, ki so v dvorani Arena Zagreb vstali s svojih sedežev.
»Drugo sporočilo Ljubljani je, da kljub njeni neevropski politiki, politiki izsiljevanja, ne bodo uspeli in da bo Hrvaška vstopila v EU, na koncu pa bo za to morala glasovati tudi Slovenija,« je še poudaril Sa-nader. »Od EU zahtevamo, da umakne blokado, ta prismojeni teater, ki ga je Slovenije poskusila izpeljati tudi glede našega vstopa v Nato. Evropa nima prihodnosti, če ne bo zavesti o vrednosti evropske združitve,« je dejal Sanader. Poudaril je, da Hrvaška ne bo odstopila od svojih stališč. »Ne bo predaje ozemlja, bo pa vstop v EU. To sta dva cilja, ki ju bomo uresničili,« je napovedal Sa-nader.
Med drugim je povedal tudi, da je v pogovoru z Borutom Pahorjem februarja letos svojega takratnega kolega in »dragega prijatelja« vprašal, kako je Slovenija vstopila v EU in Nato z enakim odprtim vprašanjem meje, Hrvaška pa ne more, čeprav gre za skupno vprašanje. «On (Pahor) mi je odgovoril, zdaj pa smo mi člani in se lahko obnašamo, tako kot se obnašamo«. Omenjeno izjavo je spremljalo žvižganje delegatov. (STA)
VICENZA - Čeprav so organizatorji skušali osamiti nasilneže
Protest proti širitvi ameriškega oporišča spremljali incidenti
VICENZA - Na demonstracijah proti načrtovani širitvi letališča in ameriškega vojaškega oporišča v Vi-cenzi so včeraj izbruhnili spopadi med protestniki in policijo (foto ANSA). Skupina demonstrantov je na množico policistov metala kamenje, policisti pa so odgovorili s solzivcem in pendreki. Protestniki so nosili čelade in plastične ščite, na policiste, ki so varovali most, ki stoji na poti, po kateri so se odvile demonstracije, pa so metali kamenje in druge predmete. V Vicenzi se je zbralo več tisoč protestnikov, ki so na ameriški nacionalni praznik protestirali proti širitvi ameriškega oporišča. Organizatorji demonstracij so sicer nasilneže v svojih vrstah pozivali k miru in redu. Načrtovana širitev ameriškega oporišča bi sicer omogočila premestitev štirih bataljonov ameriške vojske iz Nemčije. Število vojaškega osebja v Vicenzi bi se tako zvišalo z 2900 na 5000.
ZDA - Predsednik Obama ob dnevu nedvisnosti
»Mi se ne bojimo prihodnosti, ker prihodnost ustvarjamo«
WASHINGTON - Ameriški predsednik Barack Obama je v radijskem nagovoru ob včerajšnjem ameriškem dnevu neodvisnosti državljane ZDA pozval, naj sprejmejo obsežne gospodarske in socialne reforme in na ta način izrazijo zaupanje v državo, da je zmožna prebroditi izzive, ki jo čaka-jo.«Soočamo se z vrsto izzivov, kakršnim doslej še nismo bili priča,» je dejal Obama in poudaril, da so ZDA vključene v dve vojni, poleg tega pa se borijo še z globoko recesijo.
Obama se je med drugim v nagovoru navezal tudi na reformo šolskega sistema. Dejal je namreč, da morajo v ZDA razviti tak izobraževalni sistem,
da bodo ameriški otroci lahko v prihodnje konkurenčni delovni sili po vsem svetu. Obama je med drugim poudaril, da ZDA potrebujejo reformo zdravstvenega sistema, ki bi znižala cene zdravstvenih storitev za vse Američane.
Izpostavil je tudi potrebo po izrabi alternativnih virov energije da «bi ZDA nekoč lahko postale neodvisne od tuje nafte. Mi se ne bojimo prihodnosti. Mi smo tisti, ki prihodnost ustvarjamo,« je ob koncu še dejal Obama in se ob tem spomnil ustanovnih očetov ZDA. Na včerajšnji dan pred 233 leti so namreč ZDA sprejele deklaracijo od neodvisnosti od Velike Britanije. (STA)
DS: tudi senator Marino razmišlja o kandidaturi
RIM - Za tajnika Demokratske stranke se bo skoraj gotovo potegoval tudi senator Ignazio Marino, zdravnik in izvedenec za bioetiko. Nekdanji rimski župan Francesco Rutelli je medtem najavil, da bo za tajniško mesto skoraj gotovo podprl Daria Franceschinija, čeprav ima o tem še nekaj političnih dvomov.
Janša se je poročil z Urško Bačovnik
KOBARID - V Drežnici nad Kobaridom se je včeraj nekaj po 14. uri zaključil obred cerkvene poroke predsednika SDS Janeza Janše in Urške Bačovnik. Nevesto, ki je bila oblečena v belo obleko z vlečko, v laseh pa je imela tančico, in ženina, oblečenega v črno, so svatje ob prihodu iz cerkve posuli s cvetjem in rižem, dobrodošlico pa so jima zaželeli s kruhom in soljo. Na obredu v cerkvi Srca Jezusovega, kjer sta si Janša in Bačovnikova podelila zakrament zakona, je bilo poleg njunih družin in prijateljev prisotnih tudi nekaj domačinov. Nevesta je v rokah nosila šopek travniškega cvetja, med katerim so bile tudi planike. Dostop do cerkvenega dvorišča je bil sicer za novinarje zaprt. Po čestitkah, ki sta jih prejela od svatov in domačinov, sta pristala tudi na fotografiranje za medije. Na novinarsko vprašanje, kakšni so prvi občutki po poroki, je Janša odgovoril: To morate probat. Urška Bačovnik, zdravnica po poklicu, se je z Janšo v javnosti prvič pojavila 30. oktobra leta 2006 na proslavi ob dnevu reformacije.(STA)
Šest mrtvih v požaru v središču Londona
LONDON - V požaru v stanovanjski stolpnici v Londonu je v petek umrlo najmanj šest ljudi, med njimi dojenček, 12 ljudi pa so zaradi zastrupitve z dimom prepeljali v bolnišnico. Z ognjem, ki je v petek zvečer izbruhnil v četrtem nadstropju stolpnice, se je borilo prek 100 gasilcev. Vzrok požara zaenkrat še ni znan.
Gasilci so bili o izbruhu požara obveščeni okoli 18.30 po srednjeevropskem času, ob njihovem prihodu pa je bilo v goreči stolpnici ujetih še kakih 30 ljudi. Gasilcem je poleg omenjenih žrtev preostale ujete v požaru uspelo rešiti brez poškodb. Policija je že napovedala temeljito preiskavo dogodka, gasilci pa ob tem poudarjajo, da utegne trajati več tednov ali celo mesecev, preden bodo lahko ugotovili, zakaj je v stolpnici zagorelo.
NOVA GORICA - Že 53. Srečanje v moji deželi
Z izseljenci tokrat tudi priseljenci
Predsednik Danilo Türk: Slovenija dobro skrbi za Slovence v zamejstvu in po svetu - Na prireditvi kar 250 pevcev in plesalcev
Včerajšnje 53. Srečanje v moji deželi v Novi Gorici je spremljal bogat kulturni program (Foto NN)
NOVA GORICA - Z govorom predsednika republike Danila Türka se je v Slovenskem narodnem gledališču Nova Gorica včeraj popoldne začel osrednji dogodek letošnjega že 53. Srečanja v moji deželi, ki ga vse od leta 1956 organizira Slovenska izseljenska matica. Türk je najprej omenil, da je postala Slovenija letos polnoletna ter v tem kontekstu poudaril, da so bili stiki, ki so jih izseljenci ponudili novoustanovljeni državi v času, ko jih je najbolj potrebovala, izrednega pomena. »To cenimo še danes in bomo cenili tudi v prihodnje, » je poudaril.
»Danes je najpomembnejše sodelovanje na področju znanosti in tehnologije. Nove tehnologije vsem nam dajejo neslutene možnosti nadaljnjega razvoja. Slovenci še nismo na tisti ravni mreženja, ki ga zahteva naš čas,« je še povedal Türk in dodal, da bi v te projekte mre-ženja lahko vključili mlade intelektualce iz domovine in tujine. »Veseli me, da so te ideje blizu tudi ministru za odnose s Slovenci po svetu in v zamejstvu, gospodu Boštjanu Žekšu. Urad, ki ga vodi, oblikuje to strategijo,« je še povedal predsednik Türk in izrazil še prepričanje, da je skrb matične domovine za Slovence v tujini kar dobro razvita. Omenil je tudi pomen slovenskega jezika ter govor zaključil z mislijo, da postaja slovenski kulturni prostor veliko širši, kot ga določajo naše meje.
Zbrane sta z odra nagovorila tudi predsednik Slo-
venske izseljenske matice, Sergij Pelhan, in novogoriški župan Mirko Brulc, med gosti v dvorani pa sta bila tudi že omenjeni minister Boštjan Žekš in podpredsednik državnega zbora Vasja Klavora. Pelhan je poudaril, da se srečanja udeležuje okrog 250 nastopajočih pevcev in plesalcev iz različnih držav, vseh obiskovalcev pa naj bi bilo ob nestabilnem vremenu, zaradi česar so morali dogajanje preseliti izpred gradu Kromberk v gledališče, okrog tisoč. »Letos smo v okviru drugega dela prireditve, t.i. etno festivala prvič omogočili, da svojo kulturo poleg izseljencev in zamejcev prikažejo tudi priseljenci, ki so v Slovenijo prišli iz drugih držav, kar je ena vrsta obogatitve,« je še povedal Pelhan in dodal, da so se sicer na letošnjem srečanju osredotočili predvsem na predstavitev kulturne dediščine prvih izseljenk, alek-sandrink.
V zvezi z dopoldansko projekcijo filma in razpravo o Aleksandrinkah v dvorani novogoriške občine je povedal, da je za oba dogodka vladalo veliko zanimanje, dobro pa je bila obiskana tudi otvoritev razstave o alek-sandrinkah na gradu Kromberk. Po zaključku osrednje slovesnosti se je dogajanje preselilo na prosto, na prizorišče med pokrajinskim arhivom in diskoteko Marco Polo, kjer pa jo je organizatorjem in udeležencem žal zagodlo vreme.
Nace Novak
/
PRIREDITVE
Nedelja, 5. julija 2009
27
PIRAN
Paladinov
opus
Risbe Mimma Paladina iz zbirke Samotna soba (Stanza solitaria) so v Obalnih galerijah že predstavili pred 26 leti. Tokrat se ustvarjanje Paladina, predstavnika italijanske slikarske transavantgarde, na Obalo vrača s postavitvijo Grafični opus. Razstavo so sinočii odprli v Mestni galeriji Piran, nato bo na ogled še v Novem Sadu in Pulju. Kmalu po »izbruhu« italijanske slikarske transavantgarde so v Obalnih galerijah vzpostavili stik z Emiliom Mazzolijem iz Modene, prvim ga-leristom velike peterice umetnikov, ki so z znanim teoretikom Achille-jem Bonito Olivo postavili temelje slikarskemu gibanju transavantgarde.
To so bili Mimmo Paladino, Enzo Cucchi, Sandro Chia, Francesco Clemente in Nicola De Maria. Prav Mazzoli je Obalnim galerijam za razstavo posodil mapo z zbirko 22 originalnih risb Paladina z naslovom Samotna soba, ki so jih pred več kot 20 leti razstavili v galeriji Meduza.
Tokratno razstavo del Mimma Paladina z naslovom Grafični opus so v Obalnih galerijah pripravili v sodelovanju z Muzejem sodobne umetnosti Vojvodine in Muzejem sodobne umetnosti Istre, slednji je še v ustanavljanju. Po 2. septembru bo razstava gostovala še v Novem Sadu in Pulju, so sporočili iz galerij.
»Novo slikarstvo Mimma Paladina oblikuje prostor, kjer vlada estetska avtonomnost in stilistična svoboda, neomajna domišljija in osvobojena fenomenologija. Prostor, kjer se srečujejo pradavni rituali, videnja in sanje, osebni, senzualni znaki ter potovanje v preteklost, skozi umetnost avantgarde in dlje nazaj, k srednjeveškemu pojmovanju slike, k afriškim in azijskim podobam; skozi nešteto skokov, skozi tisoče ravnin. Tako nastaja intuitivna ter skrajno ekspresivna slika, ki je identična s slikarjevo domišljijsko skušnjo; in so predmeti, geste in pojavi izenačeni s slikovno površino,« je ob razstavi zapisal kustos Obalnih galerij Piran Andrej Medved. (STA)
GLEDALIŠČE
FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA
MILJE Trg Marconi
V nedeljo, 12. julija ob 21.00 / Amatersko gledališče Quei de scala Santa bodo predvajali delo: »Xe riva el casti-gamati«. Priredba: Marisa Gregari in Silvia Grezzi. Režija: Silvia Grezzi.
LIGNANO - Drevi ob 21.30
Rock s skupino Chickenfoot
V Areni Alpe Adria v letoviščarskem kraju Lignano Sabbiadoro se - kot vsako poletje - vrstijo koncerti najrazličnejših zvrsti. Drevi ob 21.30 se bo predstavila nova rock skupina Chickenfoot. Ob tej priložnosti bodo člani ben-da, Joe Satriani, Sammy Hagar, Michael Anthony in Chad Smith, v živo odpeli skladbe, posnete na prvem albumu. Kot veliko večino tovrstnih dogodkov v deželi tdi današnji koncert organizira družba Azalea Promotion.
FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA
TRST
Gledališče Verdi
F. Lehar: »Vesela vdova«. 40. mednarodni operetni festival. Urnik: v soboto, 11. in v petek, 17. julija ob 20.30, v nedeljo, 19. julija ob 17.30, v sredo, 22. in v soboto, 25. julija ob 20.30.
Dvorana Banfield - Tripcovich
V	nedeljo, 12. julija ob 20.30 / Splet madžarskih operet. Glasba: F. Lehar, P. Abraham in I. Kalman.
Veliki trg
V	torek, 14. julija ob 21.00 / Carlos Santana, »Supernatural. A trip through the Hits«.
MILJE
Trg Marconi
V	petek, 10. julija ob 21.00 / F. Lehar: »Grof iz Luksemburga«, opereta. Nastopa gledališče Verdi iz Trsta, vodi Stefano Furini.
DEVIN
Na gradu
Jutri, 6. julija ob 21.30 / Camerata strumentale italiana, vodi F. Ficiur; solistka - flavtistka Erika Slama in harmonikar Igor Zobin. MIRAMARSKI GRAD
V	petek, 10. julija ob 20.30, prestolna
dvorana / Violinist Matej Santi in pianist Aries Caces / drugi del: klavirski duo Beatrice Zonta - Vesna Zuppin.
V	sredo, 15. in v nedeljo, 19. julija ob 21.00 prestolna dvorana / F. Lehar: »Grof iz Luksemburga«, opereta. Nastopa gledališče Verdi iz Trsta.
V	soboto, 18. in v torek, 21. julija ob 21.00 prestolna dvorana / »Sogno di un valzer« na glasbo Oscarja Straussa v izvedbi gledališča Verdi iz Trsta.
GORICA
Kulturni center Lojze Bratuž
V	torek, 7. in v sredo, 8. julija ob 20.00
/ 15. mednarodno tekmovanje za solo pevce Cesare Augusto Seghizzi, prva etapa bo v torek, druga pa v sredo.
KOPRIVNO
V	ljudskem parku
V	torek, 7. julija / "Nei suoni dei luog-hi": Klez Gang, klezmer glasba.
KRMIN
V	cerkvi (Borgnano)
V	četrtek, 9. julija / "Nei suoni dei luog-hi": Alstadt Trio. Koncert v sodelovanju z društvom Dante Alighieri iz Ei-senstadta.
■ FOLKEST2009
Danes, 5. julija, Istrago (Spilimbergo), Trg Regina Margherita / Beer Belly; Se-degliano, Corte Giacomazzi: Grop Tra-dizional Furlan.
V	torek, 7. julija, Basiliano, vila Zam-
paro / Chirike; na videmskem gradu: Lev Feldmann Orchestar.
V	sredo, 8. julija, na videmskem gradu / Steve Winwood; Piano d'Arta (na trgu pred cerkvijo sv. Štefana): At First Time; San Daniele del Friuli (v cerkvi S. Maria della Fratta): Lev Feldmann Orchestar.
V	četrtek, 9. julija, Ruda, vila Toppani / At First Light.
V	petek, 10. julija,Celovec, Dinzschloss / Ed Schnabl & Band, Flaco de Nerja & Flamenico, Riccardo Tesi & Banditaliana; Fiumicello: Maxmaber Orke-star; Travesio, Trg XX. septembra: At First Light; Pradielis di Lusevara: To Loo Loose.
_SLOVENIJA_
■	13. mednarodno srečanje
saksofonistov v Sloveniji
Koncert je brezplačen. Ob slabem vremenu se koncert z Bevkovega trga preseli v Kulturni dom Nova Gorica.
Danes, 5. julija, v Kulturnem domu v Novi Gorici / Koncert finalistov 5. mednarodnega tekmovanja saksofonistov v Sloveniji (2. kategorija). LJUBLJANA
■	Festival Ljubljana 09
Jutri, 6. julija ob 20.00, Cankarjev dom / Balet gledališča La Scala: Balet Pink Fjoyd. Avtor in koreograf: Roland Petit.
V	torek, 7. julija ob 21.00, Križanke / Vokalni gala večer: vokalist in pianist Freddy Cole ter ameriški gospel a cappella sekstet Take 6.
V	torek, 7. julija ob 20.00, cerkev sv. Jožefa / Komorni zbor Kamer iz Latvije. Umetniški vodja in šef dirigent: Maris Sirmais; dirigent: Janis Liepins.
V	sredo, 8. julija ob 20.00, Slovenska filharmonija / Violončelist Aleksander Rudin in Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije.
RAZSTAVE
FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA
TRST
Zgodovinsko-umetniški muzej in la-pidarij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fototeka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto.
Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. ŠKEDENJ
Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. (Na sliki). OPČINE
Atelier Dom Art (Dunajska cesta 17/A): do septembra, bo na ogled razstava Vivjane Kljun pod naslovom »Prepovedane stolice«.
REPEN
Kraška hiša: od petka, 10. julija (otvoritev ob 20.00) do 23. avgusta bo na ogled fotografska razstava Zdenka Vo-griča »Bila so Brda ...«. Ob priliki razstave bo na ogled tudi originalna goriška ljudska noša iz fundusa Odseka za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici v Trstu. Odprto ob nedeljah in praznikih od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00. DOBERDOB
Modra's galerija: še danes, 5. julija je v priredbi Kulturnega društva Jezero na ogled razstava Enza Valentinuza z naslovom Pešpot 77. Odprto med 10.00 in 12.00.
GORICA
V	palači Attems Petzenstein (Trg de Amicis 2): do 6. septembra, bo na ogled razstava pod naslovom »L'atelier degli oscar. I costumi della sartoria Ti-relli per il grande cinema«. Urnik: od torka do nedelje med 9.00 in 19.00.
Goriški grad: še danes, 5. julija je na ogled razstava pod naslovom »I maestri incisori del Novecento«. Odprto med 9.30 in 13.00 ter med 15.00 in 19.30. KRMIN
V	muzeju Teritorija v palači Locatel-
li, do 16. avgusta razstavljata Danilo Jej-čič in Franc Dugo pod naslovom »Di-vergenti affinità«. Odprto od četrtka do sobote med 17. in 20. uro, ob nedeljah med 10.30 in 12.30 ter med 17. in 20. uro.
ROMANS
V	langobardski dvorani v občinski stavbi je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11.00 in 13.00, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16.00 in 18.00; informacije na tel. 0481-966904.
_SLOVENIJA_
SEČOVLJE
Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. PADNA
Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. LOKEV
Vojaški muzej Tabor: stalna razstava orožja in opreme. Ogled je možen ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00, za najavljene skupine tudi izven urnika. Informacije: Srečko Rože, 05/7670581, 041/516586.
TOMAJ
Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14. in 16. uro ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). ŠTANJEL
Grad Štanjel, Galerija Lojzeta Spaca-
la: Lojze Spacal - stalna razstava grafik. Odprto od 10.00 do 14.00, ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 18.00, ob ponedeljkih zaprto.
Galerija pri Valetovih: do 12. julija bodo na ogled fotografski portreti »Spa-cal - Černigoj«, fotografa Maurizia Frullanija. AJDOVŠČINA
Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava.
BRANIK
Grad odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101). MIREN
Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125.
NOVA GORICA
Muzejske zbirke Goriškega muzeja:
Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. Gora ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 18. ure; Grad Dobrovo v ponedeljek zaprta, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 0038653359811).
Paviljon poslovnega centra HIT (Del-pinova 7a): do 1. septembra je na ogled razstava slik Nataše Gregorič. Odprto vsak dan med 10. in 19. uro.
KANAL
V Melinkih na št. 5 je na ogled stalna razstava etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča.
Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00
do 18.00. TOLMIN
Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. IDRIJA
Grad Gewerkenegg: do 30. avgusta bo na ogled razstava Milene Gregorčič »Spomini, grafike z idrijsko čipko«.
KOBARID
Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. TRENTA
Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10.00 do 18.00. LJUBLJANA
Cankarjev dom (Galerija CD): do 26.
julija je na ogled razstava »Mehika pred Kolumbom«.
Slovenski etnografski muzej (Metelkova 2): do 18. oktobra bosta na ogled gostujoči razstavi iz Finske, prva »Ma-rimekko« je več kot pol stoletna uspešna zgodba finskih tekstilij in mode svetovnih razsežnosti, druga »Trije pogledi na Sever« je fotografska pripoved antropologa, pohodnikov, popotnikov in romantika o nordijskih prostranstvih, kjer živijo Samiji.
VOJSKO
Partizanska tiskarna Slovenija: kulturno zgodovinska dediščina, odprto vsak dan do 15. oktobra od 9.00 do 16.00.
NAŠA SLIKOVNA KRIŽANKA
REŠITEV (4. 7. 2009)
Vodoravno: Maribor, Hvalica, ana liza, Radovan, rt, Irneri, oralo, mobot, doba, ena, onanizem, Sancin, lob, gora, in, Ast, David, Norton, Badalona, I. S., alkar, San-tana, oral, Sam, jazz, Adorni, anapest, Lokri, labod, KK, inc., kapa, A. J., A. M., tenorist, orada, Ate, mirilo, orientalistika, atelje, narkotik, teran; na sliki: David Bandelj.
28 Nedelja, 5. julija 2009
V REME, ZAN IMIV O S TI
Nad našo deželo bo ozračje še vedno nestabilno. Od jutri se bo z Atlantika približevalo območje nizkega zračnega pritiska, gorsko območje bodo prečkale vremenske fronte.
Nad severnim Atlantikom je plitvo ciklonsko območje, drugod nad Evropo pa je območje enakomernega zračnega pritiska. Ob šibkem vetru se nad našimi kraji zadržuje razmeroma topel in vlažen zrak.
DOLŽINA DNEVA
Sonce vzide ob 5.22 in zatone ob 20.57
Dolžina dneva 15.35
r LUNINE MENE ^
Luna vzide ob 19.54 in zatone ob 3.14
BIOPROGNOZA
Večji del dneva vreme ne bo povzročalo opaznih težav, le pri najbolj občutljivih se bodo sredi dneva in popoldne pojavljale manjše vremensko pogojene težave. Po nižinah bo sredi dneva in popoldne počutje poslabšala soparnost.

MORJE
Morje je skoraj mirno, temperatura morja 24,2 stopinje C.
PLIMOVANJE
Danes: ob 3.58 najnižje -59 cm, ob 10.38 najvišje 28 cm, ob 15.49
najnižje -6 cm, ob 21.29 najvišje 41 cm. Jutri: ob 4.30 najnižje -61 cm, ob 11.08 najvišje 30 cm, ob 16.26 najnižje -7 cm, ob 22.03 najvišje 43 cm.
TEMPERATURE V GORAH OC
500 m...........23 2000 m ..........11
1000 m ..........19
1500 m ..........14
2500 m............8
2864 m............5
UV INDEKS
UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu v gorah dosegel 10 in pol, po nižinah 9.
^ ¿S*
Ayh VIDEM o
ÖÖ* 17/29 O PORDENON
18/28
ČEDAD O
18/28 -jv,.
O
TRŽIČ 1
15/24 O
KRANJ
CELJE 16/25 O ^



GORICA O
20/29
O N. GORICA
18/25

PORTOROŽ O
18/26
O
LJUBLJANA
16/25
POSTOJNA O 16/23
KOČEVJE
N. MESTO 16/26 O
ZAGREB 17/26 O
¿81
(NAPOVED ZAJUTRI
<Po vsej deželi bo prevladovalo pretežno oblačno vreme z Jutri bo spremenljivo do pretežno oblačno s krajevnimi plo-nevihtami in zmernimi do močnimi plohami. Ponekod hami in nevihtami. Hladneje bo. bodo možne tudi močne nevihte in obilnejše krajevne padavine.
Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER
POREČ
MAREMETRAGGIO - Gostja včerajšnjega zadnjega festivalskega dne je bila igralka Alba Rohrwacher
»Eksperimentirala sem svoje različne duše«
Alba je v Trst priletela iz Tunizije, kjer snema s Silviom Soldinijem - V prihodnji sezoni bomo sramežljivo tridesetletno igralko videli kar v štirih filmih
Glavno nagrado prejel islandski režiser
Na tržaškem Trgu sv. Antona so včeraj razglasili zmagovalce desete izvedbe festivala Mare-metraggio, ki je v Trst privabil številne ljubitelje filmske umetnosti.
Med številnimi nagradami je bil za absolutnega zmagovalca kronan islandski režiser Runar Runarsson s filmom Smafu-glar (Dva ptiča). Petnajstmi-nutni film o prehajanju iz najstništva v odraslost je bil že večkrat nagrajen in nominiran za zlato palmo na lanskem festivalu v Cannesu. Dvaintridesetletnemu režiserju so izročili 10.000€.
Nagrado Maremetraggio za najboljši italijanski kratkome-tražec je prejel film Il torneo, ki ga je posnel rimski režiser Michele Alhaique. Nagrado za najboljši kratko-metražni film z območja Srednjeevropske pobude je prejel madžarski film Tour, ki ga je posnel Simonyi Balazs. V sekciji Ippocampo so tekmovali celovečerni prvenci. Nagrada občinstva je romala v roke Marca Amente za film La siciliana ribelle, kritiki pa so nagradili film PA-RA-DA, ki ga je posnel Marco Pontecorvo. Posebno nagrado Maremetrag-gio je prejel grški režiser Iannis Smaragdis za film El greco, ki je v petek v Trstu doživel italijansko premiero. Nagrado so prireditelji podelili v sodelovanju z Inštitutom za grško kulturo: letošnja izvedba je namreč posvetila posebno pozornost grški kinematografiji. Zato je bil tudi zaključni »party« grško obarvan ... (pd)
Alba Rohrwacher, italijanska igralka z nemškim priimkom, ki je za njene sodržavljane skoraj neizgovorljiv, je ta čas nedvomno med najbolj aktivnimi protagonist-kami italijanske filmske scene. Obenem pa tudi med najbolj originalnimi: pridevnik, s katerim najraje opisujejo rdečelaso tridesetletnica s skoraj angelskim obrazom, je »drugačna«: fizično, značajsko, poklicno ... Tudi med včerajšnjim dobro obiskanim srečanjem na tržaškem Trgu sv. Antona je bila videti skoraj v zadregi, ker ji je festival Ma-remetraggio posvetil posebno sekcijo in jo poimenoval Perspektiva Alba.
V Albi Rohrwacher ni prav nič zvezdniškega, kljub temu, da je že osvojila dve najvišji italijanski filmski nagradi (David di Donatello) in da so jo na februarskem berlinskem festivalu uvrstili med deset na-jobetavnejših igralcev leta. V sklopu tržaškega festivala so predvajali štiri kratko-metražne in štiri celovečerne filme, v katerih je nastopila v svoji relativno kratki karieri. Alba Rohrwacher se je namreč na filmskih platnih prvič pojavila leta 2004 (rimsko igralsko akademijo je zaključila leta 2003), ko ji je Carlo Mazzacurati zaupal manjšo vlogo v filmu L'amore ritrovato. Uspeh občinstva in kritike je prišel dve leti kasneje, ko je nastopila v filmu Mio fra-tello e figlio unico (film bo v ponedeljek zvečer predvajala tudi televizijska postaja Canale 5), predvsem pa Giorni e nuvole. Režiser Silvio Soldini ji je zaupal vlogo hčerke para Antonio Albanese-Margherita Buy, za katero je prejela prvega David di Donatello. Leta 2007 smo jo lahko videli ob Morettiju v filmu Caos calmo, lani pa v dokumentarcu Riprendimi, s katerim je nastopila tudi na Sundance festivalu. Leto 2008 je bilo zanjo sploh izredno uspešno: zmagala je namreč nagrado Ciak d'oro za »odkritje leta«, s filmom Il Papa di Gio-vanna pa nastopila na beneškem festivalu in obenem osvojila drugega Davida.
»Nedvomno sem bila deležna velike sreče: na svoji poti sem srečala čudovite profesionalce, od katerih sem se veliko naučila.« Že med izpopolnjevanjem v Firencah (Alba je takrat še obiskovala medicinsko fakulteto), kjer je na njeno pot stopila gledališka režiserka Emma Dante, »režiserka, ki je od mene zahtevala ogromno energij, a jih
Skupinska slika nekaterih udeležencev s predsednico festivala Maddaleno Mayneri in direktorico Chiaro Omero: Rolando Ravelli, Bebo Storti, Giuseppe Battiston, Ivan Franek in Alba Rohrwacher (tudi spodaj)
kroma
je znala tudi modro upravljati: nikoli me ni tlačila, ob njej sem se počutila varno. Podoben občutek sem imela s Pupijem Avatijem in zdi se mi, da se skrivnost dobrega profesionalnega odnosa skriva prav v medsebojnem zaupanju.«
Alba je v Trst priletela iz Tunizije, kjer Silvio Soldini zaključuje snemanje filma Cosa voglio di piu. V prihodnji sezoni jo bomo videli še v filmu s Tildo Swinton Io sono l'amore, v filmu o pokolu v Marzabottu Luomo che verra (»ki pa je predvsem film o življenju in kmečkem svetu, ki mi je blizu, saj sem do 18. leta živela na podeželju«) in v novem filmu Ferzana Ozpeteka.
»Srečna sem, ker sem se lahko preizkusila v zelo različnih vlogah in eksperimentirala svoje različne duše. Zdi se mi namreč, da se ne smem preveč navezati na vloge, ki so mi prinesle nagrade in uspeh: osredotočiti se skušam na tiste zgodbe, katerim sem lahko funkcionalna, katerim lahko s svojo interpretacijo nekaj podarim.«
Sodeč po številu snemanih filmov in prejetih nagrad, je teh kar nekaj ...
Poljanka Dolhar