• #

VIDEO

mm
Videoteka Stop, Slovenska 28, Mengeš,
tel.: 7238-988 . Odprto vsak dan v letu tudi ^ ob nedeljah in praznikih
10.
11.
12.
13.
14.
Poletni delovni čas od 16.00 do 21.00 i
BLADE 2, zf. trlller, Wesley Snipes, Kris Kristofferson
Wesley Snipes se vrača v krvavo akcijo^
KAČJI PASTIR, triller, Kevin Costner, Kathy Bates
"Film, poln vere in ljubezni - uživali boste^"
ROLLERBALL, akcija, Jean Reno, Chris Klein
"Film, ki nam ponuja visoke oktane, vratolomno hitrost in moč."
POSEBNO POROČILO, zf. triller, Tom Cruise, Max von Sydow
"Prihodnost je mogoče videti in umor preprečiti, toda_"
ŠTEVILKE ZA UMOR, triller, Sandra Bullock, Chris Penn
Strhljiv film, ki nažene strah v kostim
V SLABI DRUŽBI, ak. triller, Anthony Hopkins, Chris Rock
Dva nezdružljiva partnerja. En primer^
VSE ZA SINA, triller, John Travolta, Steve Buchemi
Kaj vse se lahko zgodi, če nihče ne verjame otroku^
DO KONCA ZAKAJENA, kom., Method Man, Redman
Za njiju je smisel življenja kajenje in dekleta^
GOSFORD PARK, triller, Alan Bates, Helen Mirren
Čaj ob štirih. Večerja ob osmih. Umor ob polnoči^
IZBRANKA TEME, grozljivka, Kim Basinger, Jimmy Smits
"Poslednji up človeštva je pravkar dopolnil šest let^"
LOVEC NA KROKODILE, pustol., Steve Irwin
"Komedija s^ krokodili? Nore pripetije lovcev in inteligence^"
NEVARNO ZAPELJEVANJE, triller, Monet Mazur, Carmine Govinazzo
"Iti do konca^ je včasih predaleč!"
SCOOBY-DOO, otroški, Freddie Prinze, Sarah Geller
OTROŠKI FILM WALTA DISNEYA ZA OTROKE IN ODRASLE^
KUNG POW, komedija, Steve Oedekerk
Neumno in noro_ Film režiserja uspešnice Klic divjine^
1.	40 DNI IN 40 NOČI, kom., Josh Hortnett
2.	ZNAMENJA, if. triller, Mel Gibson
3.	NEZVESTA, triller, Richord Gere
4.	LILI IN ŽERCA, risonko Wolt Disne)
5.	SESTRE, kom., Borry Wotson
6.	SNEŽNI PSI, kom., Cubo Gooding Jr.
7.	LEDENA DOBA, risonko, Wolt Disne)





8.	GLASBENIKI VETRA, vojni, Nicolos Coge
9.	PLANET ZAKLADOV, risonko, Wold Disney
10.	POT V POGUBO, voh. triller, Tom Honks, Jude Low
11.	TRDA TEMA, if., Vin Diesel
12.	KRALJ ŠKORPIJONOV, pustol., Micheol Clork
13.	NEVIDNO ZLO, kultni, Millo Jovovich
14.	HARRY POTTER 2, PRIHAJA NA VHS IN DVD 11. APRIL 2003!
Trgoavto Koper Mengeš, Prešernova 3, Trgovina Burnik tel/fax. 01/7237-785
Strešni kovček CARGO 103______________26.000 SIT
Strešni kov~ek GALAXY 135_____________32.000 SIT
Magnetni nosilec smuči____________________ 4.000 SIT
GRT. gumi tepihov_____________________________ 2.500 SIT
Sobno magnetno eliptično kolo______ 58.990 SIT
Kolesa MERIDA - letnik 2002_________________- 20%
Kotna bruslika FELISATTI___________________ 6.990 SIT
Vedno na zalogi: rezervni deli za osebna in tovorna vozila; elektro orodje FELISATTI; motorna kolesa PIAGGIO, GILERA, TOMOS; akumulatorji FIAMM, SOLITE, BANER; kolesa ROG, MERIDA...
Možnost plačila na obroke z Mercator Pika kartico

Del. čas: pon.-pet. od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. - 12. ure.
KARO INŽENIRING d.o.o.
Slovenska 24, 1234 MENGEŠ
PRODAMO:
Stanovanja:
-	Kamnik; enosobno stanovanje v izmeri 40 m2, z balkonom in lepim razgledom.
-	Mengeš; dvosobno stanovanje v izmeri 80 m2 v visokem pritličju po ugodni ceni.
-	Domžale; trosobno stanovanje v izmeri 80 m2, obnovljeno, z balkonom s pogledom na SV(
-	Kamniška Bistrica; trosobno stan. v idiličnem okolju v naravi, primerno za bivanje ali vikend.
Parcele:
-	Podgorica pri Ljubljani; lepa lokacija, parcela v velikosti 700 m2, bližina vrtca, šole, mestni promet.
-	Gorjuša pri Dobu; prodamo zazidljivo parcelo površine po 827 m2, sončna lega, lep razgled.
-	Dob; nezazidano stavbno zemljišče, možnost gradnje enostanovanjske hiše, dvDjčkaalivečstanovanjskegaobjekta, vizmeri 810 m2. Va komunalni vodi ob parceli.
-	Mengeš; zazidljiva parcela v izmeri 1250 m2, center, vsi komunalni vodi ob parceli.
-	Mengeš; zazidano stavbno zemljišče, v izmeri 650 m2, na katerem stoji objekt zgrajen do prve plošče.
Tel.: 01/723-09-86; 723-09-87 Fax: 01/723-80-15 www.karo.si
Hiše:
-	Komenda; stan. hišo (k+p+n + m) s poslovnim prostorom v prizidanem delu na parceli 900 m2.
-	Tuhinjska dolina; v bližini toplic, večji gostinski lokal v obratovanju z možnostjo prenočišč.
-	Mengeš; center dvodružinska hiša na manjši parceli, dva-krat po 100 m2 bivalne površine.
-	Kamnik; center, večstanovanjska meščanska hiša, renovirana.
Poslovni prostor:
-	Mengeš; trgovski lokal v izmeri 77.11 m2, ki se nahaja v pritličju stanovanjskega bloka.
-	Kamnik; trgovski lokal, prodajni prostori v izmeri 121.13 m2, skladiščni in ostali prostori pa skupaj 87.66 m2.
Za znano stranko iščemo novejšo hišo, na parceli okrog 800 m2, Mengeš okolica.
-	stanovanje v Mengšu za nakup ali najem.
-	parcelo za postavitev poslovno-stanovanjskega objekta v izmeri od 1000 m2 do 4000 m2, Mengeš, Domžale, Trzin.
040/Í2-00-13
Voáiijiipisímvijhknjii
Asrroš^oLA
TECAJ C.P.P. 13.3.2DD3 - 17.3.2DD3 OB 1S.aa URI
tel.: dl / 729 id 26, fax: dl / 729 id 27 gsm: 041 623 3d3, e-mail: retos@siol.net http://www.retos.si
1.
2.
3.
4.
5.
7.
9.

živela sta dva kralja: Tomaž in Janez. Po nekaterih virih je bil Tomaž samo grof, vendar so podrobnejše raziskave pokazale, da je bil vendarle kralj, saj je znal dobro vladati, imel pa je tudi nekatere druge lastnosti kot je izobrazba, politično prepričanje, železne živce, ki so bili sposobni prenašati vsakršne pritiske, trmo in vizijo kaj hoče doseči, oziroma česa noče. Kralj Tomaž je znal tudi varčno ravnati z denarjem in se ni zadolževal kot v nekaterih drugih kraljestvih. Vedel pa je, da je v kraljevini potrebno še marsikaj postoriti.
Ker je narava kraljev takšna, da hočejo biti sami na vrhu in nikakor ne v dvoje ali celo v troje, so si izmislili volitve in se potem sklicevali na ljudsko voljo za svoj položaj in moč. Čeprav je imel kralj Janez, ki so ga nekateri imenovali Janez I., saj je kraljevino ustanovil, tudi nekatere odlike, in je znal povezovati ljudi, mu na zadnjih volitvah ni uspelo zmagati. Ker je bil prepričan v zmago, se mu je začelo motati po glavi, da je moral kralj Tomaž na volitvah goljufati. Kralj Janez goljufije sicer ni mogel dokazati, ker pa je bil precej zvit, je vabil kralja Tomaža, da skupaj zapravljata čas in igrata kraljevsko igro - šah. Kralj Janez je že po nekaj potezah kralju Tomažu vzel eno od figur (beri: urednika lokalnega časopisa), vendar tudi kralj Tomaž ni bil naiven, spregledal je igro kralja Janeza in ustrezno ukrepal... Toliko za zdaj. Nadaljevanje zgodbe vam bo povedal novi urednik in uredniški odbor.
(bivši) urednik Matjaž Koncilja
P.s.: Hvala vsem bralcem, tistim ki ste moje delo kritizirali in tistim, ki ste ga pohvalili.
MENGSAN GLASILO OBČINE MENGEŠ
Glasilo ureja uredniški odbor: Matjaž Koncilja - odgovorni urednik, e-mail: mengsan@menges.si, matjaz.koncilja@siol.net, (070/449 995) Člani uredniškega odbora: Alojzij Janežič, Mateja Jemec, Ana Jernejčič, Dušan Pejič, Majda Trobec
Odgovorna urednica Uradnega vestnika: Irena Podboršek, tel. (01) 7247 106 Oblikovanje, grafična priprava in tisk: SET, d. d., Ljubljana, tel. (01) 587 44 11, faks: (01) 528 24 74, e-mail: tiskarna.set@siol.net
Izdaja: Občinski svet Občine Mengeš. Mengšan izhaja v nakladi 2600 izvodov. Prejmejo ga vsa gospodinjstva v občini Mengeš brezplačno na dom. Distribucija: Primož Kržan, tel. (01) 7237 296 Odslej Mengšan dostopen tudi na internetni strani www.menges.si Oglaševanje: Kompare k.d., Mengeš, tel.: (01) 7230 903, fax: (01) 7230 904 e-mail: kompare@siol.net
KAZALO
ZUPANOV UVODNIK	4
OBČINSKA UPRAVA	5
URADNI VESTNIK	7 AKTUALNA RAZMIŠLJANJA 8
POLITIČNE STRANKE	9
113 POLICIJA	10
DRUŠTVA	11
PORTRET MESECA	22
KULTURA	23
NAŠA ŠOLA	25
ZUPNIJA MENGEŠ	26
Življenje v občini	27
ŠPORT	27
VAŠA POŠTA	29
NASVETI	33 OBVESTILA, RAZPISI, ZAHVALE 34
Prispevke z disketami (zapis v Wordu, shranjen kot "samo tekst/text only"), rokopise, fotografije, oglase ter drugo gradivo za naslednjo številko Mengšana lahko pošljete na naslov: Slovenska c. 30, 1234 Mengeš ali oddate osebno v sprejemni pisarni Občine Mengeš med uradnimi urami. Rok za oddajo člankov: 10. marec 2003
ZUPANOV UVODNIK
#
'►V
Drage občanke, spoštovani občani,
Tretji uvodnik pišem med sestavljanjem proračunov za dve oziroma štiri leta in več. Dobra dva tedna pred obravnavo osnutka na 4. seji sveta občine, dne 05. marca 2003. Ker denarja za vse potrebe in želje ni dovolj moramo imeti jasne prednostne kriterije. Pri tem ne bo, po mojem mnenju, skoraj nikakršnih možnosti izbora variant za različne pristope ali prednostne naloge. V predvolilnih obljubah jih ni bilo razbrati. Ce ponovim, je to vodooskrba in izgradnja manjkajočih komunalnih naprav. Osebno bom vztrajal na celoviti in temeljiti ter kvalitetni obnovi ulic. Ce gradimo plinovod in kabelske kanalizacije, moramo obnavljati vodovod, potem to že pomeni temeljito rekonstrukcijo cele ulice.
Drugi nam že zavidajo dobro sodelovanje z Elektro Ljubljana in Telekomom Slovenije, ki sedaj načrtno sodelujeta pri naših investicijah. Uskladili smo celo tehnična merila ter jih naredili bolj praktična in življenjska. Napredujemo tudi v tem, da sedaj investicije v fazi projektiranja temeljito proučimo tudi glede odcepov in priključkov do objektov in zelo pomembno, obdelamo tudi urbanistični vidik izgleda ter iščemo izboljšave glede prometnega režima in parkiranj - mirujočega prometa.
Pravzaprav se je zamuda pri obnovi vodovodov in izgradnji plinovoda preobrnila v prednost, da sedaj lahko temeljito obnavljamo. Težava je v financiranju tako pospešene obnove. Prednost imajo načini razporejanja obveznosti na daljša proračunska
obdobja, če je upravičeno tudi zadolževanje, in ne višanje dajatev ter cen storitev.
Upam, da bomo tudi v svetu rešili dokaj obrobne težavice glede »globine« in napak zapisnikov, delovne površine za gradiva, osvetljenosti in ogrevanja prostora, seznanjanja novih članov sveta, sodelovanja in podobnem. Vse do popolnosti spoštovanja poslovniških določil, ki so marsikje potrebna osvežitve.
Nadaljujemo z objavljamo besedila Dolgoročnega strateškega razvojnega načrta Občine Mengeš (DSRN) kot nam ga je uspelo izdelati v lanskem letu. Pred volitvami ni smel biti objavljen v glasilu Mengšan. Ves čas pa je dostopen na naši spletni strani. »Izdelek« ima izražena gledanja izdelovalca in sodelujočih o tem kaj želimo in kako naj usmerjamo naša ravnanja danes, da bodo želje verjetneje uresničene čez 20 ali več let. Namerno se nismo obremenjevali z znanimi problemi in zaostanki v razvoju. Te moramo rešiti v naslednjih desetih letih. Hoteli smo imeti, iskali smo (in jih iščemo) jasno zastavljene cilje za prihodnost. Tem moramo slediti takoj ko jih potrdimo s široko javno razpravo in soglasjem. Misliti moramo na naše otroke in njihove potomce. Dolžni smo to!
Moje enostavno vprašanje je KAKO NAPREJ s tem »izdelkom«, s to nalogo? Pravzaprav prosim najširšo javnost in še posebej vse, ki delujete v javnem, demokratičnem in političnem prostoru ter še posebej gospodarstvenike. Menim, da ni več prostora in časa za izmikanja in izgovore ter posplošene kritike. Potrebujemo, zelo potrebujemo predloge, utemeljene pripombe, nasvete. Od tega zakaj zavreči narejeno in kako zastaviti na novo, do tega kako narejeno izboljšati in katere konkretne projekte in ukrepe začeti kratkoročno in katere
dolgoročno izvajati. Katere v občini, katere s sodelovanjem z drugimi (sosednjimi) občinami, katere na območju osmih občin (takozvane podjetne regije), katere v ljubljanski regiji, v državi Sloveniji, v EU.
Pozdravljam otvoritev trgovsko poslovnega centra VELE v Mengšu. Družbi Vele d.d., dobaviteljem in izvajalcem storitev v centru želim uspešno poslovanje, kupcem in uporabnikom storitev pa zadovoljstvo. Upam na nadaljevanje razvoja v tem objektu s poslovnimi in storitvenimi dejavnostmi.
Pričakujemo podobne odločne investicije: na območju bivše tovarne Eta in starega Traka, kjer naj bi ob trgovski dejavnosti Mercatorja in ostalih ponudnikov zgradili tudi gerontološki center za starejše ob Domu počitka ter obsežne podzemne in nadzemne parkirne prostore; obnovo objekta Melodija in okolice ter velike investicije in tehnološke izboljšave v tovarni Filc; Tovarna učinkovin Lek je v zadnjem letu začela z večjimi investicijami, ki jih namerava nadaljevati; po obnovi gradu, pričakujemo nadaljevanje gradenj ter začetek komunalnega urejanja na območju centra Jable; V Industrijski coni Mengeš Topole naj bi se začele prve tri popolnoma nove investicije ter legalizacija nekaterih že zgrajenih. Vse omenjeno je bilo podprto oz. omogočeno z ustreznimi prostorskimi in izvedbenimi dokumenti občine Mengeš izdelanih v zadnjih štirih letih.
Čestitam Roku Benkoviču za srebrno kolajno na svetovnem prvenstvu na Švedskem in za tretje mesto na članskem državnem prvenstvu. Fant je pravi mojster in upam tudi pravi zgled za vse nadebudne skakalce in skakalke Smučarsko skakalnega kluba Mengeš. Naše društvo povezuje širok krog športnikov iz sosednjih občin in je pravi primer širokega in odprtega sodelovanja.
Cestitam tudi pogumnim mladim skakalcem in skakalkam ter najboljšemu Mengšanu Vidu Ojsteršku.
S ponosom čestitam družbi Roltek d.o.o. in zakoncema lastnikoma Janezu ^_Brigiti_Kosec_za_
nagrado
Gospodarske zbornice Slovenije za leto 2002. Pravzaprav sta to prva naša občana podjetnika, ki sta prejela to nagrado. To je šele drugo tako priznanje podjetju v čisti zasebni lasti na območju podjetne regije. Leta 1995 je priznanje za mala podjetja prejel Anton Horjak iz družbe Horjak/Precise iz Domžal. Istega leta je priznanje prejela direktorica Filca Vida Marcijan v skupini velikih in srednjih podjetij. Za podjetja iz Podjetne regije je bilo od leta 1970 podeljenih sedem, po letu 1991 pa je to četrto priznanje GZS.
Ob svetovnem dnevu bolnikov, enajstem februarju, mislimo na trpeče in o zdravstvu, ki naj ima prednostni položaj, da postane kraj kulture ljubezni, sporoča Sveti oče in pravi: »Svet človeškega trpljenja zahteva tako rekoč nenehno drugačen svet: svet človeške ljubezni.«
✓---X
RAZMIŠLJANJE (aktualno ?!): Nujnost iskanja POTI in pogleda V PRIHODNOST. In
to neobremenjeno s trenutnimi problemi aH zaostanki iz preteklosti s {irino, inovativno ustvarjalnostjo ter odlo~nostjo in pravilnimi ukrepi. MisH na prihodnost so v korist naših otrok oz. njihovih potomcev. Torej je izdelava in izvajanje dolgoročnega strateškega razvojnega načrta naša moralna obveza.
^_y
Prav lep pozdrav! Tomaž Štebe
Kitajski pregovor:
»Če načrtuješ za eno leto, posej žito.
Če načrtuješ za deset let, posadi drevo.
Če načrtuješ za prihodnost, vzgajaj
mladino.«
UPRAVA OBČINE MENGEŠ - Telefoni, eNaslovi			
Delovno mesto / Področje	Telekom	Simobil	eNaslov
Splošne zadeve, Vložišče, Tajništvo župana in uprave	(0)1 723 70 - 81	040 8523 - 52	obcina@menges.si Marta.Kuret@menges.si
Zupan	(0)1 724 71 - 00	040 8523 - 50	Tomaz.Stebe@menges.si
Direktor občinske uprave	(0)1 724 71 - 02	040 8523 - 60	Dimitrij.Kovacic@menges.si
Svet občine, splošne zadeve	(0)1 724 71 - 06	040 8523 - 55	Irena.Podborsek@menges.si
Sociala, vzgoja, zavodi, društva	(0)1 724 71 - 07	040 8523 - 51	Rika.Binter@menges.si
Vodenje, investicije, okolje	(0)1 724 71 - 04	040 8523 - 57	Andrej.Urbanc@menges.si
Prostor, lokacije, zazidljivost, zemljišča	(0)1 724 71 - 09	040 8523 - 59	Robert.Spenko@menges.si
Vzdrževanje (redno, investicijsko), nadzor	(0)1 724 71 - 01	040 8523 - 53	Boris.Kavcic@menges.si
	(0)1 724 71 - 05	040 8523 - 54	Mitja.Dolinsek@menges.si
Knjigovodstvo, finance	(0)1 724 71 - 08	040 8523 - 58	Ivona.Car@menges.si
Fakturiranje, obračun	(0)1 724 71 - 03	040 8523 - 56	Lidija.Urankar@menges.si
Opomba: Po fiksnem telefonskem omrežju (Telekom) so možni trije pogovori hkrati (Ixanalogno, 2xISDN). Po mobilnem telefonskem omrežju (SiMobil) so sodelavci dosegljivi vsak posamezno v času spodaj navedenih ur. V nujnih primerih in ko ni dosegljiv neposredni sodelavec pokličite vodjo področja, direktorja uprave ali župana. Zupana (ali direktorja uprave) pokličite tudi v primerih ko menite da je bilo karkoli narobe v ravnanju občine in organizacij ter podjetij, ki delujejo v občini ali izvajajo dela.Pri županu je možno dogovoriti sestanke za občane vsak ponedeljek popoldan med 15.00 in 18.00. Termin rezervirajte v tajništvu. Zupana lahko pokličete v kateremkoli času. V nujnih primerih se lahko oglasite na občini med 7.30 in 8.00 uro.			
URE DOSEGLJIVOSTI SODELAVCEV UPRAVE NA MOBILNIH TELEFONIH(Kličite v primeru zasedenosti fiksnega telefona na delovnem mestu v času uradnih ur ali v nujnih primerih v navedenih urah)			
Ponedeljek, torek, četrtek: od 7.00 do 15.00 Sreda 7.00 do 17.00 Petek 7.00 do 13.00			
Opomba: Po fiksnem telefonskem omrežju (Telekom) so sodelavci uprave dosegljivi v času uradnih ur.PONEDELJEK: 8.00 - 11.00 12.00 - 15.00; SREDA: 8.00 - 11.00 13.00 - 17.00; PETEK: 8.00 - 11.00 11.30 - 13.00			
OBČINSKA UPRAVA
Janez KOSEC, Roltek d.o.o., nagrajenec Gospodarske zbornice Slovenije v skupini malih podjetij za leto 2002
Povzemamo obrazložitev nagrade in opis življenjske in poslovne poti nagrajenca Janeza Kosca.
Nagrada je bila podeljena kot visoko priznanje za izjemne dosežke trajnejšega pomena v gospodarstvu. Janez Kosec je prvi začel s proizvodnjo aluminijastih rolet v Republiki Sloveniji. Proizvodnji progam je razširil na izdelavo vseh vrst garažnih aluminijastih vrat. Osnova poslovanja sta kakovost izdelkov in njihova vgradnja. Pozimi leta 1997 se je odločil za nakup zemljišča v Dobu pri Domžalah in takoj začel graditi nove proizvodne hale, velike približno 2000 m2. Pri gradnji je aktivno sodeloval. Družba je maja leta 1998 začela poslovati v novih poslovnih prostorih. Na novi lokaciji so bili pogoji dela idealni, proizvodni proces se je optimiziral, skladiščni prostori so postali sodobni. Vse to je pripomoglo k še intenzivnejšemu napredku podjetja ROLTEK d.o.o. Število zaposlenih se je začelo povečevati. Leta 1999 so v družbi začeli postopek za pridobitev standarda ISO in ga februarja 2000 tudi pridobili. Zdaj je v družbi zaposlenih 32 motiviranih sodelavcev. Kakovost izdelkov in storitev podjetja ROLTEK je, poleg slovenskim kupcem, poznana tudi avstrijskim in hrvaškim. Zaradi povečevanja števila kupcev v Avstriji in Republiki Hrvaški je Janez Kosec ustanovil podjetji tudi v teh dveh državah. Na avstrijskem trgu je prisoten že od samega začetka, na Hrvaškem pa deluje od leta 2000.
Leta 2000 je na sejmu MOS prejel laskavo priznanje za najbolj urejen sejemski prostor.
V	letih 2001 in 2002 se je uvrstil med najuspešnejše podjetnike po raziskavi »GAZELE iz Gospodarskega vestnika.«
Janez Kosec s podjetjem živi in gradi svoje strokovne in osebnostne poteze. Nenehno skrbi za varne in zdrave pogoje dela zaposlenih ter čistočo na delovnem mestu, kar je pogoj za uspeh. Je poslovnež z izjemnimi pogajalskimi sposobnostmi. Elegantno zna v poslovanje vpeljati humor in zaupanje. V ospredje postavlja iznajdljivost, odnos do dela in poštenje. Bistrost, iznajdljivost in podjetnost je podedoval, delovne navade pa so mu bile bogata dota. Leta 1990 je končal šolanje na srednji strojni šoli v Ljubljani. Po končanem šolanju se je zaposlil v delavnici za izdelavo in montažo rolet, ki so jo vodili njegovi starši. Rad se je oprijel vsakega dela in dodobra spoznal strokovnost dejavnosti v celoti, od proizvodnje, montaže, komerciale do vodenja. Leta 1995 sta skupaj z ženo ustanovila lastno podjetje v Mengšu. Cilji direktorja družinskega podjetja ROLTEK so jasni. Biti najboljši ne le v Sloveniji, temveč tudi na Balkanu. Na vstop v Evropsko unijo je Roltek že pripravljen, razširjeno tržišče pa mu predstavlja še večji izziv.
V	imenu Občine Mengeš čestitam našima občanoma Janezu in Giti Kosec za nagrado Gospodarske zbornice Slovenije za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke za leto 2002. Med tremi nagrajenci v skupini malih podjetij, je imelo podjetje Roltek največji dobiček in najnižji delež stroškov dela.
Po virih GZS povzel Tomaž Štebe
VABIMO NA ZIMSKO REKREACIJO V ZALOKE
Člani Smučarsko skakalnega kluba Mengeš s teptalcem urejajo območje ob skakalnici v Zalokah. In s snežnimi topovi delajo snega. Ob primerno hladnem vremenu bo še dolgo možna rekreacija za najmlajše - smučanje in sankanje, ter vse druge - tek na smučeh.
Foto: TŠ
VABLJENI NA SEJE OBČINSKEGA SVETA OBČINE MENGEŠ
4. seja, v sredo, dne 5. marca 2003; Predvideni vsebinski dnevni red:
1.Povečanje	cen programov Vrtca Mengeš
2.	Imenovanje odborov občinskega sveta: Odbor za okolje in prostor, Odbor za družbene in društvene dejavnosti, Odbor za gospodarstvo finance in proračun, Statutarno pravni odbor
3.	Proračun Občine Mengeš za leti 2003 in 2004 ter štiriletni načrt razvojnih programov; osnutek z usmeritvami.
4.	Gospodarjenja s stavbnimi zemljišči - poročilo za leto 2002 in plan za leto 2003
5.	Plan dela občinskega sveta za leto 2003
Info: Možne so spremembe datuma, posameznih točk in vrstnega reda!
Točen datum in predlagani dnevni red bo objavljen na oglasni deski Občine
Mengeš teden dni pred predvideno sejo sveta. Seje sveta so v dvoranici
»Našega Slamnika« nad knjižnico Mengeš, Slovenska cesta 28.
mag. Tomaž Štebe, župan
OBČINSKA UPRAVA
V skladu s Pravilnikom o podeljevanju Trdinove nagrade (Uradni vestnik OM, št. 23/97) Odbor za družbene in društvene dejavnosti objavlja
RAZPIS
za posredovanje predlogov za podelitev Trdinove nagrade dijakom, študentom in posameznikom za leto 2003
1.
Trdinove nagrade so priznanja, ki se podeljujejo dijakom in študentom, ki s posebnimi prizadevanji in uspehi prispevajo k delovanju športnih, kulturnih in drugih društev, ki delujejo na območju Občine Mengeš; posameznikom, ki so opravili diplomsko nalogo s tematiko, ki je lahko temeljna podlaga za razvoj in kvaliteto življenja v Občini Mengeš ter dijakom in študentom, ki so v študijskem oziroma šolskem letu izdelali projektno ali raziskovalno nalogo s tematiko, ki je lahko temeljna podlaga za razvoj in kvaliteto življenja v Občini Mengeš ter predstavlja spodbudo za nadaljnje strokovno delo.
2.
Za leto 2003 bodo lahko podeljene naslednje Trdinove nagrade:
-	do tri Trdinove nagrade za izjemno delovanje v društvu (1 na področju športa, 1 na področju kulture, 1 na drugih društvenih področjih);
-	do tri Trdinove nagrade za posameznika za diplomsko nalogo;
-	do tri Trdinove nagrade za posameznika za projektno ali raziskovalno nalogo.
Višina posamezne nagrade je 150.000,00 Sit.
3.
Predloge za dodelitev Trdinove nagrade za izjemno delovanje v društvu posredujejo društva (kulturna, športna in druga), ki so registrirana za izvajanje svoje dejavnosti na področju Občine Mengeš.
Predlog za dodelitev Trdinove nagrade za posameznike za diplomsko nalogo posredujejo posamezniki, ki so zaključili študij z diplomsko nalogo s tematiko, ki predstavlja temeljno podlago za razvoj in kvaliteto življenja v Občini Mengeš.
Predlog za podelitev Trdinove nagrade za posameznike za projektno ali raziskovalno nalogo posredujejo posamezniki, ki so v šolskem letu oziroma študijskem letu 1997/98 izdelali projektno ali raziskovalno nalogo s tematiko, ki je lahko temeljna podlaga za razvoj in kvaliteto življenja v Občini Mengeš ter predstavlja spodbudo za nadaljnje strokovno delo.
4.
Predlog za Trdinovo nagrado za izjemno delovanje v društvu mora vsebovati:
1.	točno ime in naslov predlagatelja;
2.	ime in priimek, rojstne podatke, potrdilo o šolanju, dokazilo o državljanstvu, dokazilo o stalnem prebivališču v Občini Mengeš (fotokopija potnega lista iz katerega so razvidni zahtevani podatki), kratek življenjepis kandidata;
3.	podrobno obrazložitev o kandidatovem aktivnem delovanju v delu društva oziroma njegovih uspehih.
Predlog za Trdinovo nagrado za diplomsko nalogo mora vsebovati:
1.	ime in priimek kandidata, rojstne podatke, potrdilo o opravljeni diplomi, dokazilo o državljanstvu, dokazilo o stalnem prebivališču v Občini Mengeš (fotokopija potnega lista iz katerega so razvidni zahtevani podatki), kratek življenjepis.
2.	diplomsko nalogo;
3.	obrazložitev diplomske naloge v smislu uporabnosti za temeljno podlago za razvoj in kvaliteto življenja v Občini Mengeš oziroma nadaljnje strokovne obdelave.
Predlog za Trdinovo nagrado za posameznika za projektno ali raziskovalno nalogo mora vsebovati:
1.	ime in priimek kandidata, rojstne podatke, potrdilo o šolanju, dokazilo o državljanstvu, dokazilo o stalnem prebivališču v Občini Mengeš (fotokopija osebnega dokumenta iz katerega so razvidni zahtevani podatki), kratek življenjepis.
2.	projektno oziroma raziskovalno nalogo;
3.	obrazložitev projektne oziroma raziskovalne naloge v smislu uporabnosti za temeljno podlago za razvoj in kvaliteto življenja v Občini Mengeš oziroma nadaljnje strokovne obdelave.
5.
Predloge posredujejo društva in posamezniki najkasneje do 21. marca 2002, v zaprti ovojnici na naslov: Občina Mengeš, Odbor za družbene in društvene dejavnosti, Slovenska cesta 30, 1234 MENGEŠ, z oznako »Predlog za Trdinovo nagrado«.
6.
Nepopolnih predlogov in predlogov, ki bodo prispeli po roku, Odbor za družbene in društvene dejavnosti ne bo upošteval.
7.
Pregled in končni izbor bo opravil Odbor za družbene in društvene dejavnosti, potrdil pa Občinski svet Občine Mengeš. Trdinove nagrade bodo podeljene na slovesnosti ob občinskem prazniku.
ODBOR ZA DRUŽBENE IN DRUŠTVENE DEJAVNOSTI
Na podlagi 6. člena Odloka o podeljevanju priznanj Občine Mengeš (Uradni vestnik Občine Mengeš, št. 21/97 in 1/99) je Občinski svet Občine Mengeš na svoji 3. seji dne 5. februarja 2003 sprejel
SKLEP
O JAVNEM RAZPISU ZA PODELITEV PRIZNANJ OBČINE MENGEŠ ZA LETO 2003
1.
Priznanja občine, ki jih podeljuje Občinski svet Občine Mengeš, so najvišja priznanja občine za dosežke, ki prispevajo k boljšemu, kvalitetnejšemu in polnejšemu življenju občanov. Imajo pomen za razvoj in ugled občine na gospodarskem , kulturnem, športnem, humanitarnem področju in na drugih splošno koristnih področjih delovanja v občini in širši skupnosti.
2.
Priznanja se podeljujejo občanom, skupinam občanov, podjetjem, zavodom, društvom in skupinam, združenjem in drugim pravnim in civilno pravnim osebam s področja ali z delovanjem na področju Občine Mengeš.
3.
Za leto 2003 bodo lahko podeljena naslednja priznanja:
-	1 zlato priznanje
-	2 srebrni priznanji
-	3 bronasta priznanja
1. Zlato priznanje se podeli posamezniku za nad 25 - letno uspešno delo na področju sedanje občine Mengeš, s katerim prispeva k ugledu in razvoju občine ter podjetju, zavodu in društvu za več kot 50 - letnico dela.
2.	Srebrno priznanje se podeli posamezniku za nad 15 - letno uspešno delo na področju sedanje občine Mengeš, s katerim prispeva k ugledu in razvoju občine ter podjetju, zavodu in društvu za več kot 25 - letnico dela.
3.	Bronasto priznanje se podeli posamezniku za nad 5 - letno uspešno delo na področju sedanje občine Mengeš, s katerim prispeva k ugledu in razvoju občine ter podjetju, zavodu in društvu za več kot 15 - letnico dela.
Predloge lahko posredujejo občani, skupine občanov, podjetja, zavodi, društva in skupine, združenja in druge javne osebe najkasneje do 14. marca 2003 v zapečateni ovojnici, na naslov Občinski svet Občine Mengeš, Komisija za podeljevanje priznanj (ne odpiraj),Slovenska c. 30, 1234 Mengeš.
Predlog mora vsebovati naslednje podatke:
-	točen naziv, naslov predlagatelja;
-	ime in priimek, rojstne podatke, naslov, poklic predlaganega kandidata oziroma naziv in točen naslov organizacije, skupnosti, podjetja, društva, ki ga predlagajo za priznanje;
-	vrsto priznanja;
-	podrobnejšo obrazložitev predloga z navedbo kriterijev
Nepopolnih predlogov in predlogov, ki bodo prispeli po roku, Komisija za podeljevanje priznanja ne bo upoštevala.
Številka:16-3/3 Datum: 5. 2. 2003
Občinski svet Občine Mengeš Župan, mag. Tomaž Štebe, dipl. ing.
OBČINSKA UPRAVA
V skladu s sklepom občinskega sveta se v glasilu Mengšan kot priloga redno objavlja to~en prepis zapisnika vsake seje ob~inskega sveta in sicer točko "Pobude in vprašanja članov občinskega sveta
Ad2) Pobude in vprašanja članov občinskega sveta
Vprašanje oz. pobuda {t.: 1 Posredoval: Breda Jamšek Vsebina: ZAGOTOVITEV OBČINSKEGA SVETA
USTREZNIH POGOJEV ZA SEJE
Zamenja se lokacija prostora izvedbe sej občinskega sveta zaradi zagotovitve ustreznih delovnih pogojev članom občinskega sveta, ki so na dosedanjih sejah tega sveta delovno popolnoma neustrezni.
Odgovor:
V zvezi s pobudo Brede Jamšek je župan mag. Tomaž Štebe povedal, da je edina alternativa glede prostora soba v gasilsko - godbenem domu, kjer je problem ogrevanja tudi slabo rešen, saj so stene betonske. Predlagal je, da prostor v objektu Naš slamnik ohranimo in vanj namestimo mize. Prostor je trenutno hladen, ker se je pokvarila glavna peč, kar pa bo kmalu odpravljeno.
Sledila je razprava o naslednjem predlogu sklepa. Prvi je razpravljal Alojz Miklavčič, ki je izrazil podporo sklepu, če se predlagateljica strinja, da prostor ostane isti in se vanj namestijo mize.
SKLEP:
Občinski svet Občine Mengeš je sprejel sklep, da mora župan zagotoviti do naslednje seje OS ustrezne delovne pogoje za člane OS na sejah, z ustrezno lokacijo in prostorom za seje tako, da so članom OS zagotovljeni delovni pogoji, delovne površine (mize) z zadostnim prostorom za gradiva. Zagotoviti jim mora tudi ostale delovne pogoje v skladu z zakonom o zdravju in varstvu pri delu (osvetlitev itd.)
Za sklep je glasovalo 14 svetnikov, 2 svetnika nista glasovala (Viljem Marjan Hribar in Breda Jamšek)
Vprašanje oz. pobuda št.: 2 Posredoval: Breda Jamšek
Vsebina: JAVNA RAZSVETLJAVA V OKOLICI OŠ MENGEŠ
Občinska služba naj prouči ustreznost javne razsvetljave v okolici osnovne šole Mengeš, ugotavlja se premajhna osvetljenost. Odgovor naj se pripravi do naslednje seje.
Vprašanje oz. pobuda št.: 3 Posredoval: Franc Hribar
Vsebina: KANALIZACIJSKI KOLEKTOR TOPOLE - MENGEŠ
France Hribar je vprašal, zakaj izgradnja kanalizacijskega kolektorja Topole - Mengeš ni več prednostna naloga. Predlagal je, da se najkasneje do naslednje seje OS pripravi pisno poročilo o dosedanjih aktivnostih pri izgradnji kolektorja, trenutna situacija in terminski plan izgradnje za naprej. Poročilo je treba objaviti v naslednji številki glasila Mengšan.
Odgovor:
Občina Mengeš se je zaradi projektiranja kolektorja po Prešernovi cesti pogovarjala z Občino Komenda. Ob razgovorih se je ugotovilo, da sama strategija Občine Komenda še ni izdelana, saj so še v letu 2000 obstajale idejne zasnove za priključitev na CČC Domžale-Kamnik področja od Suhadol to Cerkelj (vključno z letališčem Brnik). Dne 9.8. 2001 smo prejeli od Občine Komenda(odbora za komunalo) dopis v katerem navajajo, da nameravajo svojo kanalizacijo priključiti na kolektor v Mengšu. Občina Mengeš je naročila izdelavo hidravlične študije za kanalizacijski sistem Mengeš. Ob tem so se ponovno pojavila vprašanja o količini vode in vrsti kanalizacije na področju severno od Topol. Po dogovorih z upravljalcem kanalizacije, izdelovalcem omenjene študije in predstavniki občine Komenda (ter njihovimi projektanti) je bil glede na tedaj razpoložljive podatke določen maksimalni dotok v Občino Mengeš. Dne 13. 8. 2002 smo prejeli tudi pisno potrditev od Občine Komenda (OK), prav tako pa naj bi se o morebitnih priklopih na CČN in kolektor Mengeš v 1 mesecu odločili tako letališče Brnik in Občina Cerklje. Ker
odgovora ni bilo smo smatrali kot odstop od te namere. Konec leta 2002 je bil na pobudo koncesionarja v OK, sestanek na katerem je bila zaradi ekonomičnosti izgradnje ponovno omenjena navezava področja severno od OK. Ker pobuda ni bila ne tehnično niti od strani ostalih občin (Cerklje, Vodice) podprta, smo določili skrajni rok (konec januarja 2003) za spremembo dotoka v OM. Do danes nismo prejeli nobenega odgovora. Občina Mengeš (OM) je v letu 2002, zaradi zahtevnosti projektiranja izvedla I. fazo razpisa-omejeni postopek (preizkus usposobljenosti) za svetovalni in projektantski inženiring za izgradnjo kanalizacije in ostale infrastrukture na severnem delu Mengša do Topol, Topole in področje Ropretove ceste (desni breg Pšate). Takoj po sprejemu proračuna bo izvedla II. fazo postopka, kjer bo izmed ponudnikov, ki jim je bila priznala usposobljenost (5), izbrala projektante. Projekt bo razdeljen v več faz, tako, da bi bili prvi projekti izdelani do avgusta 2003. Izgradnja se planira letu 2004 do Topol (najmanj do ind. cone), do leta 2005 pa do Občine Komenda. Način sofinanciranja z OK še ni dogovorjen.
Vprašanje oz. pobuda št.: 4 Posredoval: Franc Hribar
Vsebina: IDEJNI PROJEKT IZVEDBE KANALIZACIJE V VASI TOPOLE
V	preteklem mandatu je bilo večkrat podano pisno in ustno zagotovilo o izvedbi idejnega projekta kanalizacije za Topole.
V	kateri fazi je idejni projekt za izvedbo kanalizacijske in ostale infrastrukture za Topole?
Odgovor:
Iz odgovora na vprašanje št. 3 je razvidno, da bodo idejni projekti pripravljeni do konca leta 2003, izvedbeni pa v prvi polovici 2004. Izgradnjo, bi bilo možno pričeti v letu 2005.
Vprašanje oz. pobuda št.: 4 Posredoval: Franc Hribar
Vsebina: SANACIJA RAZBREMENILNIKA PŠATA, TOPOLE -MENGEŠ, UREDITEV KRIŽIŠČA PRI HIDROTEHNIKU
V preteklem mandatu smo vsa štiri leta o tem problemu razpravljali, vendar je ostalo nerealizirano.
Kakšna je trenutna situacija s čiščenjem razbremenilnika Pšata in križišča pri Hidrotehniku. Kdo konkretno je ali bo v upravi Občine zadolžen za rešitev omenjenih problemov?
Vprašanje oz. pobuda št.: 5
Posredoval: Janez Per
Vsebina: PLAN DELA OBČINSKEGA SVETA
Občinski svet za vsako koledarsko leto na predlog župana sprejme okvirni program dela s predvidenimi zadevami, ki se bodo obravnavale na posameznih rednih sejah občinskega sveta.
Župan naj na naslednji seji OS predstavi ta program.
Vprašanje oz. pobuda št.: 6 Posredoval: Marija Sitar
Vsebina: POROČILO O IZVRŠEVANJU PREDPISOV
Marija Sitar je predlagala, da zaradi novih članov OS župan do naslednje seje OS pripravi poročilo o izvrševanju predpisov in ukrepov iz svoje pristojnosti in njihovih učinkih za leto 2002. Marija Sitar se je strinjala z županovim predlogom, da se to pripravi v okviru zaključnega računa do naslednje seje OS.
Vprašanje oz. pobuda št.: 7 Posredoval: Jožica Komatar
Vsebina: OBJAVA POBUD IN VPRAŠANJ V GLASILU MENGŠAN
Jožica Komatar je predlagala, da se v Mengšanu redno objavlja točen prepis zapisnika sej OS in sicer točka "Pobude in vprašanja svetnikov". Do tega predloga je prišla na osnovi zapisa g. Markovčiča v zadnji številki Mengšana, ki je zapisal, da je o delu občinskih svetnikov preslabo obveščen.
OBČINSKA UPRAVA
Razprava o pobudi:
Viljem Marjan Hribar je v razpravi o predlogu sklepa Jožice Komatar o objavljanju točke "Pobude in vprašanja svetnikov" dejal, da se zavzema za objavo celotnega zapisnika v okviru Uradnega vestnika. France Hribar je repliciral Viljemu Marjanu Hribarju, da je objava celotnega zapisnika smiselna, če je zapisnik dobro in smiselno napisan. Janez Per se je strinjal s predgovorniki, da so občani preslabo informirani o delu občinskega sveta in podprl predlog o objavljanju zapisnika sej, vendar ne na priloženih listih.
Župan mag. Tomaž Štebe je v razpravi povedal, da je mogoče objavljati zapisnik v Mengšanu, če se bodo svetniki tako odločili. Seveda pa vsaka stran časopisa stane, oziroma zaradi objave zapisnika druge vsebine izpadejo. Župan se je zavzel za zgoščeno poročanje ali za objavo na internetu, kar je cenejše.
Breda Jamšek je replicirala županu in vztrajala pri predlogu gdč. Komatar v smislu, da manjka informacijski sistem med občani občine Mengeš in občinskimi svetniki. Premalo je znano, kaj občinski svetniki delajo, kaj predlagajo in kakšne odgovore pričakujejo. V glasilo Mengšan bi lahko, tako kot imajo domžalske in kamniške Novice, uvedli rubriko vprašanj, ki bi jih postavljali svetniki in istočasne odgovore župana oz. občinske uprave. Menila je, da Jožica Komatar ni razširjala predloga na celotni zapisnik.
Župan mag. Tomaž Štebe je repliciral, da v predlogu Jožice Komatar piše, da se kot priloga Mengšanu izda natančen zapisnik točke "pobude in vprašanja svetnikov". Pisna vprašanja svetnikov so bila v prejšnjem mandatu redno objavljana skupaj z odgovori župana oz. občinske uprave. Alojz Miklavčič je menil, da zapisnika v celoti ni smiselno objavljati. Zavzel se je tudi zato, da svetniki dosledno zapišejo svoja vprašanja in nanje bo potem tudi zanesljivo odgovorjeno.
Janez Per se je vprašal zakaj imamo potem zapisnikarja? Pobuda se lahko rodi mimogrede in zapisnikar jo je dolžan zapisati, župan pa nanjo odgovoriti.
Tina Železnik je obrazložila svoj glas s tem, da je navedla poslovnik, v katerem piše, da mora na ustna vprašanja tisti na katerega se vprašanje nanaša odgovoriti takoj, če tega ne more storiti, mora to takoj obrazložiti. Na vprašanja mora nato pisno odgovoriti najkasneje sedem dni pred sklicem naslednje seje.
SKLEP:
Občinski svet Občine Mengeš je sprejel sklep, da se v glasilu Mengšan kot priloga redno objavlja točen prepis zapisnika vsake seje OS in sicer točko "Pobude in vprašanja članov občinskega sveta".
Za sklep je glasovalo 8 svetnikov, proti jih je glasovalo 5 (Marko Jerič, Vladimir Drobež, Alojz Miklavčič, Danijel Čemas, Viljem Marjan Hribar), niso glasovali 3 (Roman Kalušnik, Jožef Vahtar, Janez Škrlep).
Vprašanje oz. pobuda št.: 8 Posredoval: Jožica Komatar
Vsebina: REKONSTRUKCIJA KOLODVORSKE CESTE
Drugo vprašanje Jožice Komatar se nanaša na županovo izjavo iz septembra 2002, da bo do sredine oktobra po terminskem planu dokončana Kolodvorska cesta v dolžini 600 m. Jožica Komatar je z merjenjem ugotovila, da je cesta dolga samo 296 m. V proračunu za leto 2002 je bilo sprejeto in potrjeno, da se za ta odsek ceste zagotovi 3.3 mio SIT. Andrej Urbanc iz občinske uprave je v Mengšanu zapisal, da so dela stala 77 mio SIT. Odlok o proračunu dopušča prekoračenje sredstev v višini do 70%. Jožica Komatar sprašuje, kako je mogoče, da je prišlo do takšnega povečanja sredstev za izgradnjo te ceste? Katera so bila dodatna dela? Ali je Občina Mengeš imela gradbena dovoljenja za vsa ta dela? Ali je Občina Mengeš imela gradbena dovoljenja za nove zidane ograje? Koliko so stala ta dodatna dela? Kako to, da je delal vsa dodatna dela podjetnik Kosec iz Mengša? Ali je res, da je Občina Mengeš zaradi zamude pri gradnji, podjetju KAM BUS plačevala 150.000 SIT odškodnine na dan? Občinska uprava naj do naslednje redne seje OS pripravi finančno poročilo o izgradnji Kolodvorske ceste. Poročilo naj vsebuje tudi navedbe vseh potrebnih dovoljenj in specifikacije vseh dodatnih del. Predlog sklepa: Občinska uprava naj do naslednje seje pripravi finančno poročilo o izgradnji Kolodvorske ceste. Poročilo naj vsebuje tudi navedbe vseh potrebnih dovoljenj in specifikacijo vseh dodatnih del.
Jožica Komatar je še izjavila, da župan ignorira predloge svetnikov. Kot primer je navedla predlog, ki ga je v prejšnjem mandatu večkrat izrazila: "Obnova stopnic na pokopališču do Pšate in ureditev dostopa do vode za zalivanje na pokopališču."
Sledila je razprava o predlogu sklepa, ki ga je predlagala Jožica Komatar. Prvi je razpravljal Viljem Marjan Hribar, ki se mu je zdelo sprejemanje sklepa dodatno in nepotrebno obremenjevanje občinske uprave. Če svetniki želijo takšne podatke jih lahko dobijo pri g. Urbancu ali pri g. Špenku.
Jožica Komatar je replicirala Viljemu Marjanu Hribarju, da so svetniki v prejšnjem mandatu sprejeli predračun za obnovo Kolodvorske ceste v višini 5 mio SIT. Končna cena je bila 77 mio ali pa še več. Dela pa so bila izvedena brez dokumentacije.
Župan mag. Tomaž Štebe je povedal, da bodo svetniki kmalu prejeli poročilo o obnovi Kolodvorske ceste in še posebej poročilo o finančni plati te obnove. Podatki, ki jih je navedla Jožica Komatar so netočni.
SKLEP:
Občinski svet Občine Mengeš je sprejel sklep, da občinska uprava do naslednje redne seje pripravi finančno poročilo o izgradnji Kolodvorske ceste. Poročilo naj vsebuje tudi navedbe vseh potrebnih dovoljenj in specifikacijo vseh dodatnih del.
Za sklep je glasovalo 10 svetnikov, proti so glasovali 3 svetniki (Alojz Miklavčič, Janez Škrlep, Marko Jerič), niso glasovali 3 svetniki (Roman Kalušnik, Danijel Čemas, Viljem Marjan Hribar).
Odgovor:
Občina Mengeš ima za vodenje investicije s pogodbo angažiranega izvajalca (DOMPLAN d.d.Kranj), ki bo takoj po zaključku del pripravil finančno poročilo, ki bo posredovano svetnikom takoj po zaključku gradnje. Tu navajamo le nekaj dejstev z namenom, da se nekatera dejstva prikažejo v pravi luči.
Velikost proračunske postavke je bila z popravkom proračuna 2002 povečana iz 3 na 60 mio SIT.
V juliju 2002 je bilo izvedeno javno naročilo za Obnovo Kolodvorske ceste v Mengšu (Ul. RS št 55/2002). Izmed petih (5) ponudnikov je bilo kot najugodnejši izvajalec izbrano podjetje HIS d.o.o. iz Ljubljane. Vrednost javnega naročila je bila 75.658.885,49 SIT. Javno naročilo je (po dogovoru z soinvestitorji) vsebovalo tudi dela, pri katerih ni bila Občina Mengeš investitor . Poleg Občine Mengeš (OM) so bili pogodbeni izvajalci z izvajalcem še Petrol plin d.o.o (plinovod), Elektro Ljubljana okolica ( kanalizacije VN, NN in šibkotočnih instalacij) in JKP Prodnik d.o.o (obnova vodovoda in kanalizacije ).
Zardi tega je OM podpisala pogodbo z izvajalcem za 41,3 mio SIT, Prodnik pa za 20 mio SIT (delno iz amortizacije, 5 mio pa iz proračuna OM). Investicija še ni zaključena. Do sedaj smo prejeli situacij za 39,1 mio, Prodnik pa 20 mio. Dodatna dela so bila za ureditev parkirišč ob objektu na začetku Kolodvorske, ostalo so bila več dela. Dodatna dela urejanja parkirišč je kot podizvajalec (zaradi premajhnih kapacitet izvajalca) izvajal Kosec Miha s.p. Stroške zapore nosi po pogodbi izvajalec del. Z gradnjo sta bili pridobljeni dve upravni dovoljenji in sicer Odločba o dovolitvi priglašenih del (št. 35104-205/02-23043) za obnovo kanalizacije in vodovoda, ter Enotno gradbeno dovoljenje (št. 35102-351/2002-23043 za izgradnjo plinovoda, elektro kanalizacij, JR in rekonstrukcijo ceste). Gradnja bo zaključena z položitvijo končne asfaltne prevleke predvidoma konec marca 2003.
Vprašanje oz. pobuda št.: 9 Posredoval: Janez Per
Vsebina: URADNI VESTNIK OBČINE MENGEŠ
Janez Per je predlagal, da se Uradni vestnik pošilja ločeno zgolj zainteresirani javnosti, ki je je gotovo veliko manj, kot pa se tiska izvodov Mengšana.
Odgovor:
Župan mag. Tomaž Štebe se je s predlogom Janeza Pera strinjal in dejal, da bo Občina Mengeš verjetno tako tudi naredila, saj ni nikjer nobenega določila, da tako ne bi smelo biti.
OBČINSKA UPRAVA
Vprašanje oz. pobuda št.: 10 Posredoval: Jože Vahtar
Vsebina:ZARAČUNAVANJE PROSTOROV KULTURNIM DRUŠTVOM
Jožef Vahtar je predstavil problem zaračunavanja prostorov kulturnim društvom. Na seji Zveze kulturnih društev občine Mengeš so bili seznanjeni z računom, ki ga je poslal Študentski klub Mengeš za najemnino prostora folklorni skupini. Jože Vahtar meni, da zaračunavanje najemnine, ki ga vrši Študentski klub Mengeš kulturnim društvom ni pravično.
Odgovor:
Župan mag. Tomaž Štebe je povedal, da je bil za upravljanje centra Naš slamnik dvakrat izveden razpis in drugič se je nanj javil Študentski klub Mengeš, ki se je medtem ustanovil. Z njimi je bila potem sklenjena pogodba o upravljanju. Iz pogodbe je razvidno kolikšen delež pripada društvom brezplačno in kaj se zaračunava. Župan se je zavezal, da bo preveril, če je račun, ki ga je navedel Jožef Vahtar korekten in v skladu z določili pogodbe.
Vprašanje oz. pobuda št.: 11 Posredoval: Tina Železnik
Vsebina: FINANCIRANJE OBČINE IN DOSTAVA GRADIV ČLANOM OBČINSKEGA SVETA
Tina Železnik je postavila vprašanje v zvezi s financiranjem Občine Mengeš. Zanimalo jo je, če ima Občina Mengeš še kakšne druge vire financiranja in kako se prijavlja na razpise? Zanimalo jo je kakšna je selekcija, kdo spremlja javne razpise, na katerem nivoju občinske uprave se spremlja javne razpise, na katerem nivoju občinske uprave se za objavljeni razpis odloča? Zanimalo jo je tudi, če je oseba, ki Občino Mengeš prijavlja na razpise, za to delo dodatno izobražena ali ne? Vprašanje postavlja predvsem za razpise znotraj EU. Tina Železnik je tudi vprašala, zakaj pošiljke z občinskim gradivom niso datumsko označene in niso dostavljene v nabiralnike?
Odgovor:
Župan mag. Tomaž Štebe je odgovoril, da se občinska gradiva ne pošiljajo preko pošte ampak se raznašajo. Predlagal je tudi, da tisti, ki imajo elektronske naslove, gradivo prejemajo na ta način. V zvezi z razpisi v EU pa je župan pojasnil, da se nanje navadno javlja po več občin skupaj, ker jim takšen način nudi več možnosti za uspeh. Na teh razpisih do sedaj Občina Mengeš še ni bila uspešna, uspešne pa niso bile tudi druge občine v Sloveniji. Vzrok za neuspešnost pri kandidaturah na finančnih skladih EU pa je v tem, da ne znamo napisati dobrih vlog za evropske birokrate. Delali smo s strokovno institucijo pa vseeno ni bilo uspeha. Kandidirali pa smo tudi doma in smo na čakalni listi za vrtec in športno dvorano. Glavni vir informacij glede razpisov so skupnosti občin in sodelovanje v podjetni regiji itd. Glede informacij o razpisih se odločajo župan in vodje področij. Za to se dodatno ne izobražujejo, ker seminarji, ki jih poznamo niso dovolj kvalitetni. V preteklem letu smo kandidirali za dva razpisa.
SKLEP:
Občinski svet Občine Mengeš je sprejel sklep, da občinska uprava do naslednje redne seje OS pripravi poročilo o oddanih vlogah na državne in mednarodne javne razpise v letu 2002 in specificira zakaj smo bili uspešni ali zakaj ne.
Za sklep je glasovalo 11 svetnikov, proti 1 (Vladimir Drobež), niso glasovali 4 (Marko Jerič, Alojz Miklavčič, Viljem Marjan Hribar in Janez Škrlep).
Vprašanje oz. pobuda št.: 12 Posredoval: Roman Kalušnik Vsebina: GRADNJA NOVEGA VRTCA
Roman Kalušnik je razpravljal o pred petimi leti začeti gradnji vrtca. Dela se izvajajo, projekt je bil na občinskem svetu odobren, sredstva v proračunu potrjena, vendar do danes na občinskem svetu o projektu nismo izvedeli še ničesar. Roman Kalušnik zato predlaga, da se do naslednje seje ali pa do še ene seje naprej pripravi predstavitev projekta vrtca Mengeš (Kakšen projekt je to, kakšne so prednosti, kakšna so pričakovanja, se bo s tem kaj izboljšalo, skratka opis celotne problematike, ali potrebe po teh kapacitetah naraščajo?) Roman Kalušnik tudi prosi za poročilo o postopku za izbor izvajalca, kakšna je pogodbena vrednost investicije in pa roki za izvedbo del.
DRUŠTVO UPOKOJENCEV MENGEŠ
»Društvo upokojencev Mengeš obvešča vse svoje člane, da bo jubilejni občni zbor ob 50 letnici dru{tva 15. marca 2003 s pričetkom ob 14. uri v Kulturnem domu v Grobljah - poleg Biotehnične fakultete.
Za člane brez lastnega prevoza bo odhod ob 13.30 uri izpred društvenih prostorov.«
Predsednica: Teodora Blejec
113 POLICIJA
KRONIKA DOGODKOV ZA MESEC JANUAR 2003 NA OBMOČJU OBČINE MENGEŠ
Policisti PP Domžale v mesecu JANUARJU 2003 beležijo naslednje varnostne pojave:
PROMETNA VARNOST
Obravnavali so 9 prometnih nesreč v katerih nastala materialna škoda. Vzroki prometnih nesreč so:
-	nepravilna stran in smer vožnje - 4 x
-	prekratka varnostna razdalja - 3 x
-	neupoštevanje prometnega znaka - 1 x
-	nepravilni premik z vozilom - 1 x
JAVNA VARNOST
Policisti so opravili 5 intervencij zaradi kršitve javnega reda in miru in sicer tri v zasebnem prostoru in dve na javnem kraju.
KRIMINALITETA
Policisti so obravnavali 12 kaznivih dejanj med njimi:
-	tatvine - 3 x
-	poškodovanje tuje stvari - 3 x
-	vlomi v vozila - 2 x
-	tatvine vozil - 2 x
-	rop - 1 x
-	ogrožanje varnosti - 1 x
Policisti naprošajo vse, ki bi karkoli vedeli o nerazrešenih primerih oz. ob pojavu sumljivih oseb naj informacije sporočijo na PP Domžale tel. št. 72465-80 ali na anonimni brezplačni telefon 080 1200.
POLICISTI PP DOMŽALE
POLICIJA SVETUJE!
Z. 06.01.2003 je pričel veljati zakon o javnih zbiranjih (Ur. l. 59/2002), ki je na podro~ju prijave javnih shodov in prireditev prinesel dolo~ene novosti.
Javni shod ali javna prireditev je vsako organizirano zbiranje ljudi na prostem ali v zaprtem prostoru, ki ima dolo~enega organizatorja ter vnaprej dolo~en program, udeležba pa je brezpogojna ali po določenimi pogoji dovoljena vsakomur.
JAVNI SHOD se organizira z namenom izražanja mnenj in stališč o vprašanjih javnega ali skupnega pomena, JAVNA PRIREDITEV se organizira z namenom izvajanja kulturne, športne, zabavne, izobraževalne, verske ali druge aktivnosti.
Javni shod oz. javno prireditev mora organizator prijaviti pristojni policijski postaji (oddelku ali pisarni) na območju katere se organizira in sicer shod najmanj 3 dni pred dnevom shoda, prireditev pa najmanj 5 dni pred dnevom prireditev.
Ce je za shod ali prireditev po zakonu potrebno dovoljenje mora organizator oddati prošnjo na upravni enoti, na območju katere se organizira shod ali prireditev najmanj 7 dni pred dnevom shoda ali prireditve, če poseben zakon ne določa drugače (za prireditve na cesti je rok za vložitev prošnje 30 dni, če je na območju dveh ali več upravnih enot dovoljenje izdaja ministrstvo za notranje zadeve).
SHODI IN PRIREDITVE ZA KATERE JE POTREBNO DOVOLJENJE:
-	shodi in prireditve, če je organizator tujec oz. tuja pravna oseba (razen za tujce, ki imajo stalno ali začasno prebivališče več kot 1 leto; zanj veljajo isti pogoji, kot za državljanje RS)
-	shodi in prireditve na cesti (prireditveni prostor, prometna površina, ki je določena kot cesta)
-	prireditve, kjer obstaja nevarnost utopitve (prireditveni prostor na vodi, v vodi ali nad vodo, pa tudi ob vodi, na vodnem in pri obalnem zemljišču, razen na kopališčih med njegovim obratovanjem)
-	prireditve z zbiranjem živali (razstave, priložnostni živalski vrtovi, ocenjevanje in tekmovanje živali, cirkusi...)
-	mednarodne športne prireditve o vse mednarodne športne prireditve po Zakonu o športu (ur. l. 22/98 in 27/02)
-	mednarodna klubska tekmovanja, ki se odvijajo pod okriljem mednarodnih ali nacionalnih panožnih športnih zvez
-	športne prireditve v kolektivnih ali individualnih športnih panogah, na katerih sodeluje vsaj ena tuja državna reprezentanca na uradnih ali prijateljskih tekmovanjih in srečanjih.
-	druga športna tekmovanja ali srečanja v kolektivnih ali individualnih športnih panogah na katerih sodelujeta vsaj dve tuji ekipi ali kluba
-	članska tekmovanja v prvi državni ligi v kolektivnih športih
-	prireditve na katerih se uporablja odprt ogenj
-	prireditve na katerih se uporabljajo predmeti, zaradi katerih je lahko ogroženo življenje ali zdravje ljudi ali premoženje (ognjemet... )
-	prireditve na katerih se uporabljajo naprave, zaradi katerih je lahko ogroženo življenje ali zdravje ljudi oz. premoženje
-	uporaba vozil in motornih sani
-	uporaba zrakoplovov
-	uporaba naprav za zabavo (zabaviščni parki)
-	uporaba drugih naprav kot so začasni objekti (odri, tribune, kulise, šotori) stroji, za prireditev posebej izdelane priprave, dvigala, vlečnice in druge naprave, ki obratujejo in lahko ob normalnem obratovanju oz. rabi ali ob prirejeni rabi ogrozijo življenje in zdravje ljudi oz. premoženje
-	prireditve na katerih se pričakuje več kot 3000 udeležencev
SHODI IN PRIREDITVE, KI JIH JE POTREBNO PRIJAVITI
Shod oz. prireditev za katero ni potrebno dovoljenje je treba prijaviti.
Obveznost prijave ni če prireditev organizirajo:
-	gospodarske družbe ali samostojni podjetniki v okviru opravljanja svoje registrirane dejavnosti v svojih poslovnih prostorih, ki so namenjeni za opravljanje te dejavnosti
-	državni organi, lokalne skupnosti, politične stranke, sindikati, verske skupnosti, društva in druge organizacije v zvezi z opravljanjem svoje dejavnosti, v svojih poslovnih prostorih, ki so namenjeni za opravljanje te dejavnosti
-	študenti, dijaki in učenci v mejah hišnega reda v šolskih prostorih
DOLO@NOSTI ORGANIZATORJA:
-	organizator mora shod ali prireditev organizirati tako, da ne bosta ogrožena življenje in zdravje udeležencev oz. drugih oseb oz. premoženja, da ne bo ogrožen javni promet in da ne bo nedopustno obremenjeno okolje
-	organizator mora določiti vodjo, ki je lahko oseba stara najmanj 18 let in ima ustrezne psihofizične sposobnosti za opravljanje nalog vodje
-	glede na značaj shoda ali prireditev in pričakovano število udeležencev mora organizator za zagotavljanje reda na prireditvenem prostoru zagotoviti rediteljsko službo
-	če poseben predpis za posamezne vrste prireditev postavlja tudi druge zahteve (zakon o varnosti cestnega prometa, zakon o varstvu pred utopitvami...) mora organizator izpolniti tudi te zahteve, kar mora navesti v prijavi oz. prošnji, prošnji za dovoljenje pa tudi predložiti morebitna dokazila
-	če se na shodu ali prireditvi opravljajo dejavnosti, ki jih urejajo drugi predpisi, mora organizator izpolniti tudi pogoje, ki jih za opravljanje dejavnosti določajo ti predpisi
Poleg navedenega mora organizator prijavi obvezno priložisti:
-	dokazilo, da je o shodu ali prireditvi, ki jo pripravlja obveščena lokalna skupnost - občina (kopija dopisa, potrdilo o oddani pošiljki...)
-	soglasje lastnika ali upravljalca prireditvenega prostora (kopija najemne ali druge pogodbe ali pisno soglasje)
-	dovoljenje za čezmerno obremenitev okolja s hrupom, če bo uporabljal naprave, ki povzročajo čezmeren hrup, kot ga določa Uredba o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (ur. l. 45/95 in 66/96), če se naprave uporabljajo v odprtem prostoru.
Dovoljenje izdaja Agencija RS za okolje in prostor.
Prošnji za dovoljenje pa mora poleg zgoraj navedenih dokazil priložiti:
-	dovoljenje za omejitev prometa ali zaporo ceste, kjer je zaradi shoda ali prireditve potrebno omejiti ali prepovedati javni promet
-	dokazilo o tehnični brezhibnosti naprav ali varni uporabi predmetov, če se bodo pri izvedbi uporabljale naprave ali predmeti, zaradi katerih je lahko ogroženo življenje ali zdravje udeležencev oz. premoženje
-	druga dokazila o varni izvedbi
Pogoj za nekatere najpogostejše dejavnosti na shodih in
prireditvah, ki jih mora izpolniti organizator so dostopni na
spletnem portalu e-uprave (http://euprava.gov.si).
AKTUALNA RAZMIŠLJANJA
Dragi Jože
»Tako lep dan. Tako lep dan. Tako lep dan«, si ponavljal, ko si lansko poletje hodil po travniku v Trenti, božal rože, se dotikal grmov in dreves in res živel lep sončen dan sredi brenčanja čebel in pihanja vetra, ki je odganjal soparo avgustovskega dne. Samo nekdo, ki je bil pahnjen v temo, zares ve, kaj je svetloba.
In nekdo, ki so mu ukradli na desetine, na stotine, na tisoče svetlih dni, zagotovo ve, kaj je sončen dan. In tisti, ki je bil stlačen med sotrpine v majhno jetniško celico, brez prostora zase, potisnjen v neizbežno tesnobo, ko bi presedali tudi najbližji, ve, kaj je blagodejna samota in tišina. Če dneve in noči, noči in dneve v samici poslušaš korake paznikov in oddaljeno rožljanje ključev, brez obrambe čakajoč novih udarcev, resnično veš, kaj je mir.
Samo tisti, ki je kdaj bežal iz zapora, ve, koliko je res vredna svoboda. Tista, ki so jo s pozdravom dajali narodu, z dejanji pa so mu jo kradli. Jože pa je spoznal še eno, večjo svobodo.
Zaprt v celici je mislil na sončen dan in se hkrati skušal spomniti, kakšen je občutek, če hodiš po toplem dežju, gledaš v nebo in nekako naivno kljubuješ vremenu. Nenadoma se je prostor napolnil s svetlobo, ki pa ni prihajala od blede žarnice izpod stropa. Prvič po dolgih tednih v celici je začutil, da tesnoba popušča in da prosto diha. Pred seboj je ugledal obzorja, ki jih je že skoraj pozabil. Občutil je, kako stoji na vrhu tiste stene in gleda morje v Tržaškem zalivu in še dalje preko njega, preko obal in oblakov v neskončnost. Potem se je začutil sredi mogočnega, skrivnostnega šumenja pohorskih gozdov, kjer so mu stara debla dreves vračala nasmehe. In sredi pomladnega vrveža ljubljanske ulice, polne prijaznih ljudi, ki so se mu vsi zdeli na pol znani in prijateljski.
Nenadoma tesne stene samice niso več pritiskale nanj z morečo bližino. Korakanje paznika na oddaljenem hodniku, ki je doslej s svojim grobim ritmom ob vsakem stiku škornja z betonom še poudarjalo omejenost in hlad majhnega prostora, se je spremenilo v navaden zvok, ki je naenkrat postal tak kot vsi drugi in ni odmeval v zavesti ne tako ne drugače. Stopil je korak do stene in ni mogel naprej, a to ga ni več motilo. Prostor, ki ga je pogrešal, je hipoma razločno začutil v sebi. Duša se mu je razširila. Vedel je, da čuti svobodo. Čuti drugače, kot je po njej hrepenel v minulih mesecih. Ko je o njej sanjal kot o trenutku, ko bi stopil iz temačnega hodnika na ulico in v pljuča zajel topel poletni zrak z vonjem po divjem kostanju, oči pa bi ostale zaslepljene od močnega poletnega sonca. O, kako je sanjal o tej svobodi. Vsako vlakno in vsaka celica njegovega telesa je hrepenela po njej. Ves njegov drugi spomin, vsa njegova podzavest ga je v nočeh brez spanca hranila z najbolj fantastičnimi predstavami o prostosti in svobodi. Vsak drobec njegove utesnjene, stisnjene in koprneče duše je hotel fizično ven, čimprej, takoj, hipoma ven na zrak, v svetlobo. Stran od teme, mraza, od zla, cinizma in nerazumnega sovraštva, ven v topli veter, na sonce, zrak, v svetlobo. A Svoboda, ki jo je začutil tistega dne, je bila drugačna. O takšni svobodi ni dotlej nikoli sanjal. Tega se vsaj ni zavedal. Pa je nenadoma prišla, takšna, nepredstavljiva, utelešenje silnega hrepenenja, svetlobe zvezd in sončnih pramenov. Kot svetloba, ki je hkrati najčistejša melodija, kot zaznavanje nezaznavnega. Celega ga je napolnila z lučjo in z zrakom, da se je počutil povsem lahkega, a polnega, izpolnjenega, bogatega.
Slovenska duša
Vedel je, da mu te svobode nihče nikoli ne bo mogel odvzeti. Kajti ni oblasti na zemeljski obli, ki bi imela moč, da mu omeji prostor, ki se je naselil v njegovi duši.
Tudi potem, ko so ga po petih letih ječe ponovno zaprli še za dve leti, mu te svobode niso mogli več ukrasti . V letih, ki so sledila, se je neštetokrat spominjal tega večera v samici, v nekaterih urah hudih preizkušenj, ki so sledile, je lahko celo natančno priklical nazaj občutke tistega trenutka in v vseh letih ni nikoli niti za trenutek podvomil o tem, da bi to SVOBODO lahko še kdaj izgubil.
Hranil je ta svoj prostor v duši in on je hranil njega.
Krila tragedije so se ga še velikokrat dotaknila. A iz tega prostora v duši je včasih zaslišal glas, ki mu je govoril: »Nekatere stvari nam pridejo naproti, da nas česa naučijo.« Takrat ni povsem vedel, kaj mu ta glas pripoveduje.
Spoznaval je bedo odpisanih in zaznamovanih in videl še večjo bedo tistih, ki se vedno priklanjajo. Trda roka tujine, mačehe, je postala toplejša od hladnega objema domovine. Delil je usodo pregnanca, brezdomca, emigranta, azilanta in tujca. Doletela ga je bridkost tistih, ki jim pogori dom in morajo začeti vse znova. Doživel radosti, ko je srečal prijatelje in sorodnike, ki so pomagali, radosti, ko je srečal sorodno dušo in so zrasli bližnji, ki so ga razumeli. In stalno se je srečeval z resnico, ki jo je zapisal Luka: »Resnično, povem vam: Nobenega preroka ne sprejmejo v domačem kraju.« Tujina mu je tako kot še premnogim rojakom priznala sposobnosti in odlike, ki so bile v doma odklanjane.
Leta so tekla in tisti prostor svobode v njem se je vse bolj hranil s hrepenenjem. Mogočno šumenje pohorskih gozdov se je spreminjalo v klic.
Prišel si nazaj. Duša je čutila stoletni boj Slovencev za pravico biti na svojem to, kar si in kar res hočeš biti. Čutila valovanje množic na slovenskih taborih, upornost slovenskega kmeta ter moč rudarjev in železničarjev ob stavkah. Vanjo se je naselila bolečina Doberdoba, Celjskega piskra, Gonarsa, Teharij in Kočevskega roga. Krivice ponižanih in razžaljenih so žgale kot svoje krivice. Vedela je, kako je biti brez dela, zato so ji bili blizu odpuščeni delavci Tama in Metalne.
Ko so litostrojski delavci odkorakali proti skupščini, je odmevalo po Evropi. Nastala je pisateljska ustava, v kateri ni bilo več Jugoslavije. Napisali ste 57. številko Nove revije in narodno ter demokratično gibanje je dobilo svoj program. Odbor je postavil standarde zaščite človekovih pravic. Kongresni trg in Roška sta pokazala, da se Slovenci ne bojimo več javno postaviti zase. Nastajale so nove zveze in stranke. Vse to je bilo treba povezati in voditi k dejanskim spremembam. Ko si videl, da je to potrebno, si pomagal. Ko ni bilo drugega, ki bi si upal, si vodil. Ker si sanjal sanje slovenske duše, si te sanje lahko razširil na vse nas. Ker si plačal visoko ceno, ker te preizkušnje, ki so prišle naproti, niso uničile, ampak veliko naučile -in ker si poznal tiste vrste svobodo, ki jo ni mogoče zlomiti - si postal v tistih najusodnejših časih naš svetilnik poguma in novega upanja.
Začelo se je svitati. Šlo je zares. Bil si neomajen in bile so svobodne volitve. Dovolj velika zmaga za najbolj usodne spremembe. Bil je plebiscit. Očitali so ti, da se igraš z usodo naroda. Danes vemo, da so se igrali tisti, ki so te očitke izrekali. Ljudstvo je
na plebiscitu dalo prav slovenskim sanjam. Razglasili smo svojo državo. Zgodila se je milost, ki jo doživijo redke generacije.
Potem je nekdo drug izrekel besede, ki so pripadale tebi. Da so danes sanje dovoljene. In da je jutri nov dan. Toda v tebi ni bilo nobene grenkobe ob tem. Nikoli ti ni šlo za prvenstvo. Vesel si bil vsakega, ki se je pridružil sanjam slovenske duše. Kako si žarel, ko je tiste prve dni julija postalo jasno, da smo zares zmagali. V štab si nam poslal pismo, v katerem je čez celo stran pisalo: »Sijajno.«
Veselja je bilo veliko in še traja. Prišle pa so tudi nove grenkobe. Tisti, ki so te poslali v zapor, so ti začeli očitati, češ da si zagrenjen. Ti si verjel, da so se s spremembo sistema spremenili tudi ljudje. Zaupal si, a so te razočarali in prevarali. Odkrito si priznal zmoto. Mnogi je niso.
Sledila so dejanja, ki jih nisi sanjal. Duša se je spraševala: Kako, da je bilo na prsa, ovenčana z vsem sijajem mračne dobe, kjer skoraj ni bilo več prostora za nove bleščave, pripeto še toliko novih medalj? In kako, da tisti, ki so nekoč sodili v imenu ljudstva, vendar proti njemu, sodijo in delijo pravico še kar naprej? Zakaj na eni strani naenkrat toliko bogastva in na drugi toliko revščine?
Ponovno si se moral boriti za malega človeka, za ponižane in razžaljene. Prostor je spet postal nekoliko utesnjen in večkrat si se spraševal: »Zakaj nas v lastnem domu včasih spet duši? Zakaj toliko prostora in zraka za peščico in zakaj jih toliko težje diha? Zakaj toliko ponavljanja in stopicanja na mestu? Zakaj še vedno toliko nepriznanih in neporavnanih krivic?«
V	teh dneh so ti končno dali tudi javno in uradno priznanje in zahvalo za tvoj prispevek k slovenskim sanjam. Toda noben uradni predstavnik republike se ti tudi po 45 letih ni opravičil za sodbo v imenu ljudstva, ki je brez krivde obsodila tebe, enega najboljših sinov tega ljudstva. Ti tega opravičila ne potrebuješ in tega zase tudi nisi nikoli zahteval. Potrebujejo pa ga prihodnji rodovi in ko bo izrečeno, bo republika postala vsaj nekoliko bolj tudi domovina.
Neke januarske noči je luč nenadoma ugasnila. A se takoj spet prižgala, svetlejša kot kadarkoli. Ni bilo bolečine. Svetloba, kakršno je včasih za hip zaznal v žarkih jutranjega sonca in v večerni melodiji zvonov iz domačega zvonika, je napolnila tisti prostor v njegovi duši. Tega, ki ga je hranil vsa ta leta in ki je hranil njega - vse od tiste noči v jetniški celici.
Prostor se je razširil v blagi eksploziji, svetloba in jasnost sta se razlili preko celotne zavesti in preko vsega. Vse se je spojilo z njo, postalo breztežnost in brezmejnost, postalo ljubezen, čiste sanje in čisto upanje.
V	neki odmaknjeni vasici je majhen, revno oblečen deček stopil k zidu, dvignil roko s kredo in okorno napisal: Svoboda.
Dragi Jože,
v imenu vseh desettisočev prijateljev v Socialdemokratski stranki in v imenu vseh stotisočev pogumnih, ki so sledili tvojim sanjam:
ZBogom in mir tvoji veliki slovenski duši.
POLITIČNE STRANKE
r
SPOSTOVANE
Čestitamo Vam za vas praznik 8. Marec - DAN ŽENA in Vas vabimo, da v njegovo počastitev preživite eno urico z nami, Dejo Musič, recitatorji društva kulturnih umetnikov »Kaj ti mar« iz Komende, tercet »Veronika« in kitaristko Silvo Kosec, v četrtek, dne 06.03.2003 ob 19 uri v Oranžeriji, Šolska ul. 4, Mengeš.
Vstop prost!
Ljiljana Osep Predsednica
SLS - SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA
SETd.d.
Protestiramo in zahtevamo opravièilo za napake v besedilu naše èestitke objavljene v zadnji številki Mengšana. Smatramo, daje ta in druge napake velika malomarnost, kiji ni opravièila. Priporoèamo Obèinskemu svetu, kot izdajatelju, da razpravlja in zavzame stališèe do problema slabe priprave, lektoriranja in tiska glasila Mengšan, ki ga izvaja dru»ba SET d.d. Ljubljana. Na ta problem opozarja tudi dopis dru»be Kompare k.d., Mengeš in sklep 45. seje uredniškega odbora. Prosimo ukrepajte!
V imenu tiskarne SET d.d., ki oblikuje, grafièno pripravlja in tiska glasilo Mengšan se Slovenski ljudski stranki iskreno opravièujemo za »tiskarskega škrata«, ki nam jo je zagodel v prejšnji številki glasila Mengšan. Ob tej priložnosti ponavljamo èestitko in upamo, da se bo obèanom prav tako vtisnila v srca, kot bi se morala na Kulturni dan.
OO SLS, SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA, MENGEŠ
DRUŠTVA
TABORNIŠKE NOVICE
Mesec Januar je pri nas tabornikih prinesel nekaj sprememb, zadnji dan tega meseca smo imeli občni zbor, ki je bil malo prej kot običajno. Občina nam je omogočila, da ga izvedemo v prostorih nad knjižnico.Pridružili so se nam tudi povabljenci sosednjih društev in taborniških rodov, prav tako so bili prisotni tudi naši najmljaši člani.
V	tem letu bodo svoje funkcije opravcljali: starešona PRIMOŽ VREBEC, načelnik in blagajnik TOMAŽ NOVAK, načelnik PP BLAŽ HORVAT, načelnik GG MIHA ŠINKOVEC, načelnik MČ URBAN BALOH, tajnica ANA ZUPAN, gospodar JURE ŠINKOVEC in propagandistka KATARINA SRŠEN.
V	soboto 25. januarja smo organizirali že tradicionalno zimorajanje, prišlo je kar nekaj članov, predvsem mlajših. Kljub temu, da snega ni bilo v izobolju smo se zabavali.Prehodili smo en velik krog po Gobavici, vmes so imeli pripravljene igrice in naloge. Vrnili smo se v taborniški dom kjer smo se pogreli ob čaju in topli peči. Otrici so se malo še poigrali z različnimi igricami in tako je minila še ena taborniška akcija.
Med zimskimi počitnicami odhajamo na zimovanje, skupaj z grosupeljskimi taborniki, s katerimi smo že organizirali jesenovanje.Zimovanje bo na Planini pod Golico v času 26.2-1.3 2003. Poročilo sledi v naslednji številki;propagandistka KATARINA
Z NARAVO, K BOLJŠEMU ČLOVEKU!
Moto - sekcija pri AMD Mengeš
Na presneto hladen dan, 11. februarja 2003, ko niti približno nihče ni pomislil, da bi se zapeljal z motorjem, so člani iniciativnega odbora Moto sekcije AMD Mengeš sklicali ustanovno skupščino. Kot je povedal Renato Osolnik, ideja ni nova. Že daljnega leta 1946 je bil v Fiskulturnem društvu Mengeš ustanovljen odsek za motoristiko. V lasti je imel en sam motocikel. Nič bolje se ni godilo avtomobilom saj so bili leta 1950 v Mengšu le trije registrirani. Cilj sekcije ni gojiti tekmovalni moto šport, niti ne združevati hordo podivjanih in omamljenih cestnih bojevnikov, je nadaljeval Osolnik. Cilji, želje in nenazadnje so ustanoviti sekcijo društva, katera bo imela višja moralna in etična merila. Postati želimo vzgled prav takim motoristom, ki strežejo po svojih življenjih in življenjih ostalih udeležencev v prometu. Sekcija bo skušala zagotoviti manj izkušenim motoristom in začetnikom varno vključevanje v promet, saj je pridobitev vozniškega dovoljenja le vstopnica za samostojno udeležbo v prometu na cesti. Potrebno je še veliko samostojnega učenja in pridobivanje izkušenj. Prav izkušnje starejših voznikov pa so velika in dobrodošla pomoč. Poleg vseh smelih načrtov sekcije, je v ospredju nekako uradni začetek motoristične sezone, to je 1. maj. Zato so že obljubili obuditev tradicionalne budnice in golaž na ta praznik. Obljubili so tudi, da so vrata sekcije na široko odprta, skozi katera lahko vstopi vsak in vsaka zamisel, ideja in posredovanje znanja je dobrodošla. Poleg ljubezni do motorjev in vonja po bencinu. Čas je, da predstavimo tiste, ki bodo od novega začetka naprej vodili sekcijo: izvoljen predsednik je Bogo Ropotar, delovni predsednik je Renato Osolnik, tajnica Helena Maver, v upravnem odboru sekcije sedijo Matevž Dolinšek, Brane Vrhovnik in Franc Jerič. Vsem skupaj uspešno delo, čim več dela z mladimi in pa seveda še veliko kilometrov na jeklenem konjiču.
Marij Urh
DOLGOROČNI STRATEŠKI RAZVOJNI NAČRT OBČINE MENGEŠ
DOLGOROČNI STRATESKI
RAZVOJNI NAČRT OBČINE MENGES (DSRN)
RAZVOJNE USMERITVE STRATEŠKI NIVO
2. del
Izdelal Rudolf Rome, direktor ZOP Management consulting, d.o.o., dne 15. 10. 2002 Tekst postavil in redakcijsko dopolnil Tomaž Štebe. Lektoriral France Cerar.
3. razvojna področja
Strateška razvojna področja:
-	Tradicionalne dejavnosti in domača obrt;
-	Izraba ugodne lokacije v povezavi z Ljubljano ter sosednjimi kraji in mesti;
-	Izobraževanje, uporaba in izkoriščanje znanja ter razvoj kadrov;
-	Organiziranje regijskega tehnološkega in informacijskega centra;
-	Izgradnja obvoznice Mengša;
-	Gradnja in prenova infrastrukture;
-	Turistična in druga ponudba »Mesta na deželi«;
-	Pestra kulturna ponudba in prireditve (glasbene, zabavne ...);
-	Ureditev prepoznavnega trškega jedra v Mengšu;
-	Socialni in vzgojni programi;
-	Izdelava DSRN, prenova prostorskih planov in prostorski izvedbeni akti občine;
-	Varovanje odprtega prostora in ekološke sanacije;
-	Nova delovna mesta in usmerjen gospodarski razvoj;
-	Poživitev neprofitnih in društvenih dejavnosti.
Strateška razvojna področja smo po vsebini združili v štiri skupine:
1.	Atraktivni, obrtni, kulturni, turistični, rekreacijski in drugi prepoznavni programi;
2.	Načrtovanje usmerjene in sonaravne izrabe prostora;
3.	Gradnja infrastrukture in podpora občinskemu gospodarstvu za njegovo kompetitivnost;
4.	Izobraževalni, socialni, družbeni in drugi programi.
Za štiri prednostna strateška razvojna področja smo po preveritvi z analizo prednosti, pomanjkljivosti, priložnosti in nevarnosti (PPPN/ SWOT) opredelili razvojne usmeritve, cilje in rešitve za izvedbo.
DOLGOROČNI STRATEŠKI RAZVOJNI NAČRT OBČINE MENGEŠ
4. strateski razvojni cilji in usmeritve
Tu predlagamo štiri skupine strateških razvojnih ciljev in usmeritev po prednostnih razvojnih področjih. Smiselno smo jih združili iz večjega števila izbranih razvojnih področij.
DOLGOROČNI STRATEŠKI RAZVOJNI NAČRT OBČINE MENGEŠ
Prednostna razvojna področja:
4.1. Razvojno področje
ATRAKTIVNI OBRTNI, KULTURNI, TURISTIČNI, REKREACIJSKI IN DRUGI PREPOZNAVNI PROGRAMI:
-	izrabiti lokacijo za funkcije glavnega mesta (trgovsko-zabaviščni park);
-	predstaviti dediščino občine Mengeš (turistični program);
-	urediti in obeležiti kolesarske poti;
-	ohranjati in razvijati značilno identiteto in kulturne vrednote;
-	izrabiti dobre kmetijske površine (poljedelstvo, vrtnarstvo);
-	graditi pripadnost domačemu kraju;
-	povezati se s sosednjimi kraji in mesti;
-	oblikovati prepoznavne izdelke in storitve;
-	razvijati domoznanstvo;
-	revitalizirati trško jedro Mengša, gradove in druge objekte dediščine;
-	podpreti program društva Mihaelov semenj.
4.2. Razvojno področje
NAČRTOVANJE USMERJENE IN SONARAVNE IZRABE PROSTORA:
-	zavarovati gozdove Mengeškega hriba, kmetijskih zemljišč in vodnega področja;
-	omejevati koncentrirano in socialno stanovanjsko gradnjo;
-	urediti kulturno-upravno središče Mengša (Špas teater, občina _);
-	oblikovati program funkcioniranja jedra Mengša;
-	realizirati potrebe po ekoloških sanacijah;
-	skrbeti, da Mengeš ne bo postal le spalno naselje;
-	omogočiti, da naselje Mengeš postaja prepoznavno z zelenimi površinami;
-	skrbeti za oživitev trškega jedra Mengša;
-	skrbeti za kakovostno priseljevanje;
-	skrbeti za namensko izrabo prostora;
-	v prostor do obvoznice sonaravno locirati stanovanjske, poslovno-storitvene in družbene dejavnosti;
-	dejavnosti za potrebe občanov in priseljenih, predvsem poslovnih ljudi in za ustvarjanje novih delovnih mest.
4.3.	Razvojno področje IZOBRAŽEVALNI, SOCIALNI, DRUŽBENI IN DRUGI PROGRAMI:
-	izvajati program »vzgoja za vrednote«;
-	izgraditi center za izobraževanje in seminarje s prenočišči;
-	osnovno šolo ohraniti v mirnem okolju;
-	izgraditi infrastrukturo za otroke in mladino;
-	zmanjšati socialno problematiko in kriminal;
-	izgraditi večnamenski športno-prireditveni center (lahko skupaj z Občino Trzin);
-	urediti rekreacijska območja na celotnem prostoru občine;
-	skrbeti za racionalno in kakovostno izvajanje družbenih dejavnosti;
-	skrbeti za vrhunsko predšolsko vzgojo, redno in dopolnilno izobraževanje;
-	omogočiti zgledne informacijsko-komunikacijske tokove (mediji, javno komuniciranje ...);
-	organizirati zdravstveno in oskrbno varovanje starejših občanov na domu.
4.4.	Razvojno področje IZGRADNJA IN MODERNIZACIJA INFRASTRUKTURE TER PODPORA OBČINSKEMU GOSPODARSTVU ZA NJEGOVO KOMPETITIVNOST:
-	celovito prenoviti infrastrukturo (plinovod, vodovod, kanalizacija, visoko-/nizkonapetostni elektrovodi, telekomunikacijski kabelsko-informacijski sistemi, javne površine, ceste/ulice, parkirišča ...);
-	z inovativnimi programi se vključiti v »Podjetno regijo« (ljudje, znanje);
-	izgraditi tehnološko-inovativni park;
-	organizirati tehnološko-informacijsko podporo regijskemu gospodarstvu;
-	pridobiti primestno avtobusno povezavo ali lokalno železnico Ljubljana-Brnik-Kranj;
-	sprejeti in razvijati ekološko sprejemljive gospodarske dejavnosti;
-	gospodarsko-obrtno dejavnost locirati v za to določena območja;
-	dograditi in prenoviti komunalno infrastrukturo;
-	izgraditi plinovod;
-	prednostno izgraditi obvozno magistralno cesto (sedanja cesta bo predstavljala trg centra mesta Mengeš);
DOLGOROČNI STRATEŠKI RAZVOJNI NAČRT OBČINE MENGEŠ
-	formalizirati sodelovanje širšega območja na infrastrukturnem (hard in soft) in primarnem oskrbnem nivoju;
-	razviti skupno telekomunikacijsko infrastrukturo in skupne informacijske storitve:
-	ugodni pogoji za dostop do svetovnega spleta in temeljnih storitev;
-	skupen tehnološko-strokovni portal za GIS komunale, prostora in urbanizma;
-	skupne javne (distribuirane) baze podatkov;
-	skupne omrežne izobraževalne storitve (tehnološko-tehnično zahtevne; vseživljenjski programi);
-	spodbujati vzgojo vrednot, ki vodijo v odličnost gospodarskega in negospodarskega poslovanja, odnosa do skupnosti in medčloveških odnosov, nebirokratsko ukrepanje itd.
5. predlogi razvojnih
reSitev, ukrepov
in projektov
Prednostne razvojne usmeritve, navedene v prejšnjem poglavju, že nakazujejo izbor možnih rešitev, ukrepov oz. aktivnosti za realizacijo rešitev in organiziranje razvojnega dela v obliki projektov. Tu jih navajamo za prednostna strateška razvojna področja:
5.1. Zanimive turistične in druge ponudbe občine Mengeš oz. »Mengša - mesta na deželi«:
-	Izgradnja hotela in drugih prenočitvenih zmogljivosti zaradi bližine letališča, Ljubljane (turizem, poslovni gostje);
-	Oblikovanje prepoznavnih tradicionalnih programov;
-	Razvoj ponudbe podeželja;
-	Ureditev centra za smučarske skoke (šport, rekreacija);
-	Podaljšanje mestnega in primestnega prometa iz Ljubljane (avtobus) do železniške postaje Jarše-Mengeš;
-	Zaradi ugodne lege, naravnih danosti (območje Gobavice in Dobena) in bližine Ljubljane naj bi se razvijal izletniški turizem s poudarkom na vzpostavitvi pešpoti in kmečkega turizma;
-	Zagotoviti kolesarske poti in jih povezati s sosednjimi kraji in občinami;
-	Kvalitetne glasbene, kulturne in druge tradicionalne prireditve - privabiti čim več obiskovalcev;
-	Povečati in kvalitetno izboljšati gostinsko ponudbo;
-	Mengeški (Pristavski) in Koseški bajar - urediti sprehajalne poti;
-	Ustrezna turistična infrastruktura;
-	Gradovi v občini Mengeš: Staretov grad, Ravbarjev grad in Jablje;
-	Športni park z ustrezno ponudbo (večnamenska dvorana Fit-top, društvene dejavnosti tenisa, balinanja in-line hokeja in drsanja javne sanitarije s tuši ...);
-	Izgradnja prireditveno-športnega centra (skupaj z Občino Trzin?) južno od Mengša.
5.2. Prostorsko urejanje in posegi v prostor
-	Sprememba prostorskega plana občine Mengeš;
-	Spremembe obstoječih aktov in sprejem novih prostorsko izvedbenih aktov;
-	Priprava idejnih zasnov:
-	urbanizem;
-	komunalna infrastruktura;
-	promet;
-	Priprava metodologije za subvencioniranje komunalnega opremljanja za končne uporabnike;
-	Določnejša prometna študija kraja (v povezavi z obvoznico) z določitvijo parkirnih kapacitet s hkratno izdelavo urbanistične študije;
-	Ureditvene zasnove za območje obrtne cone JAMA z načrtom (kompleksna rešitev) zapolnitve »volumna« in »zelene kamuflaže«;
-	Študija zavarovanih, spomeniško-varstvenih in naravnih zanimivosti s programom revitalizacije;
-	Načrt revitalizacije ožjega trškega jedra (prazne hiše);
-	Cona obrtnih delavnic za tradicionalne obrti (ob pešpoti) z manjšimi trgovinami;
-	Projekt kulturnega centra, ki bi združeval vse kulturno-izobraževalne dejavnosti (npr. ob nekem večjem objektu), hkrati pa bi deloval tudi kot turistično-informacijski center za turiste;
-	Načrtno urejanje stanovanjske gradnje v okviru namenskih območij;
-	Ureditvena zasnova za športni park - ločitev hrupnih in mirnih dejavnosti, nove kvalitete;
-	Parki, gozdovi, rekreacijske površine -vzpostavitev novih in sanacija ter zaščita degradiranih območij.
DRUŠTVA
DELOVANJE MEDGENERACIJSKEGA DRUŠTVA JESENSKI CVET
Pogoste se zgodi, da nas ljudje zamenjujejo z društvom upokojencev zato sem se odločila, da nam naše društvo na kratko predstavim. Medgeneracijsko društvo Jesenski cvet, je nevladna humanitarna socialna organizacija. Na nivoju države je njegova krovna organizacija Združenje za socialno gerontologijo in gerontagogiko Slovenije. Medgeneracijsko društvo Jesenski cvet izvaja program na področju dveh upravnih enot: Domžal in Kamnika. V okviru društva deluje 29 skupin, članov je 281 in 38 voditeljev oz. voditeljskih sodelavcev. V občini Domžale deluje 10 skupin (1 v Domu upokojencev Domžale), v Trzinu 2 skupini, v občinah Lukovici in Moravče po 1 skupina, v Mengšu 6 skupin (1 v domačem okolju, 5 v Domu počitka Mengeš). V Kamniku deluje 7 skupin (3 v Domu starejših občanov, 4 v domačem okolju) in v občini Komenda 2 skupini. Pri izvajanju programa sodelujemo z vsemi navedenimi občinami, ki so glavni financerji programa, z domom počitka Mengeš, DU Domžale, z Domom starejših občanov Kamnik, s CSD Domžale in Kamnik, s Karitasom, z zdravstvenimi domovi, z nekaterimi osnovnimi šolami, z Društvom upokojencev Vir, s Kulturnim društvom Trzin, z nekaterimi vrtci in s Športnim društvom Krašnja. Uporabniki programa so občani vseh treh generacij. Namen delovanja skupin je premagovanje osamljenosti, ohranjanje fizičnih in psihičnih sposobnosti, zmanjševanje geranacijskega propada med generacijami, učiti živeti se z nastalimi zdravstvenimi, socialnimi in drugimi težavami ljudi, povezovanje in vključevanje ljudi z bližnjim in širšim okoljem. Skupine delujejo kot nadomestne družine, kjer se razvija prijateljstvo, zaupanje in samopomoč. Za
delovanje ene skupine, kamor sodi (priprava na skupino, vodenje skupine, priprava in udeležba na intervizijskih srečanjih voditeljev, izobraževanje), dva voditelja opraviti 554 ur prostovoljnega dela.
Skupine se tedensko srečujejo po dve uri, voditelji pa enkrat mesečno na intervizijskih srečanjih. Program poteka skozi celo leto. Vedno več članov skupin potrebuje individualno obravnavo, kar pomeni dodatno delo prostovoljcev. Tudi voditelji potrebujejo individualne pogovore z vodjem projekta zaradi težav in dilem pri vodenju skupin, saj določenega problema na interviziji ne želijo izpostaviti.
V	letu 2002 smo v aprilu organizirali srečanje za vse skupine. Na srečanje smo povabili vse župane občin in predstavnike družbenih dejavnosti, direktorici obeh centrov, Kamnika in Domžal in direktorja DUD in DP Mengša. Pripravili smo kratek kulturni program, jim predstavili naše delo in imeli isti dan tudi občni zbor društva.
V	juniju smo izvedli strokovno ekskurzijo za voditelje z namenom izobraževanja in nagrado za prostovoljno delo voditeljev. V septembru smo organizirali izlet v Lipico za člane skupin. V oktobru smo izvedli 5-dnevni tabor na Debelem Rtiču. V decembru smo organizirali miklavževanje v Trzinu. Kulturno društvo Trzin in občina Trzin sta nam brezplačno nudila prostor. Miklavž je po kulturnem programu obdaril vse člane skupin s skromnim darilom. Posamezne skupine so si organizirale več krajših obiskov v bližnjo okolico. Vsaka skupina si tedenski program dela planira samo glede na interese in potrebe članov skupin. Organizirali smo strokovno predavanje z naslovom: Izbrane teme iz dednega prava s poudarkom na oporoki in dedovanju.
IN KAKŠNE NALOGE ŽELIMO REALIZIRATI V LETU 2003?
V	letu 2003 načrtujemo usposabljanje za 16 novih voditeljev zaradi ustanavljanja novih skupin in prenehanja vodenja skupin nekaterih voditeljev, v kolikor bomo uspeli zagotoviti finančna sredstava. Organizirali bomo dve strokovni izobraževanji za voditelje.
V	prihodnem letu načrtujemo ustanoviti po eno novo skupino v občinah Lukovica, Moravče, Mengeš in v Kamniku. Ustanavljanje novih skupin bomo realizirali le s podporo navedenih občin in pridobivanjem novih prostovoljcev.
V	letu 2003 načrtujemo skupni izlet za vse skupine in strokovno ekskurzijo za voditelje. V marcu bomo organizirali tradicionalno srečanje skupin iz upravne enote Domžale ter decembersko skupno miklavževanje. Najpomembnejši del skupnega druženja pa bo 5-dnevni medgeneracijski tabor na Debelem Rtiču v oktobru.
Izdali bomo drugi zbornik društva s predstavitvijo dela skupin.
Pomembno za nas in vas!
Vsi, ki bi želeli več informacij o delovanju društva in tisti, ki ste pripravljeni prostovoljno pomagati sočloveku, predvsem pa mlajši upokojenci, javite se na sedežu Medgeneracijskega društva Jesenski cvet, na Kolodvorski 4 v Domžalah (nasproti Univerze za tretje življenjsko obdobje - Lipa). Uradne ure imamo vsak četrtek med 15. in 16. uro.
Majda Hrovat - strokovni vodja, organizatorica lokalne mreže
55. REDNI OBČNI ZBOR PROSTOVOLJNEGA GASILSKEGA DRUŠTVA TOPOLE
Na sam slovenski kulturni praznik, 8. oktobra 2003 je PGD Topole pripravilo svoj 55. letni občni zbor. Na njem so se zbrali člani društva ter vaščani in gostje. Ob prijetnem vzdušju so najprej svoja poročila podali funkcionarji društva, ki so s tem tudi zaključili svoj mandat. To leto je med gasilci namreč kongresno, kar pomeni, da se ob tem volijo tudi nova vodstva društev in zvez ter seveda tudi Gasilske zveze Slovenije. Najprej je večletno delo opisal predsednik Franc Bergant, ki je izpostavil izjemno obsežne aktivnosti od 50-letnice društva vse do danes. Društvo je v tem času prevzelo gasilsko vozilo Iveco GV-V2, sicer rabljeno, ki pa je z manjšo količino vode povečalo operativno opremljenost gasilske enote. Kljub temu pa so se gasilci zavedali, da je to le začasna rešitev, saj je bilo vozilo že ob prevzemu že kar nekaj let na nizozemskih cestah.
Druga večja pridobitev je bilo tudi vozilo za prevoz moštva, ki pa ga bo potrebno zaradi dotrajanosti zamenjati, vseeno pa je omogočilo, da so se lahko gasilci skupaj peljali na tekmovanja. Vse moči pa so bile seveda usmerjene v zbiranje sredstev za
nakup novega vozila in s skupnimi močmi vseh gasilcev in vaščanov ter ob izdatni pomoči sponzorjev, ki so se zavedali pomembnosti ustrezne opremljenosti za preprečitev škode ob nesrečah, je društvu uspelo to, kar je eden od gostov imenoval celo manjši čudež. Neverjetna vsota preko 22 milijonov tolarjev je dokaz izjemne povezanosti krajanov Topol in vseh prijateljev gasilstva, ki jim ni žal časa, osebne zavzetosti in tudi sredstev za uresničevanje skupnih ciljev. Tudi poročilo poveljnika je poudarilo to, da je v društvu vse več operativno visoko usposobljenih gasilcev, ki lahko na intervencijah hitro posredujejo, kljub temu pa je bilo bolj prijetno prisluhniti udeležbam na prireditvah in seveda na tekmovanjih. Čeprav se vedno znova pojavljajo težave pri sestavljanju ekip, pa se je aktivno začela udejstvovati tudi ekipa članic B, seveda poleg članov A, dveh ekip članov B, veteranov, ki so se udeležili tudi državnega tekmovanja za pokal Matevža Haceta, ne smemo pa pozabiti mladih gasilk, zbranih med mladinkami in pionirkami. Trije mladi člani društva so se udeležili tudi državnega tekmovanja Društev mladi gasilec v Lovrencu na Pohorju, kjer so zasedli
odlično 6. mesto.
Slovesen trenutek pa je napočil tudi med podelitvijo priznanj. Podeljeni sta bili dve zelo visoki državni odlikovanji. Marjan Štefaničje za rešitev človeškega življenja dobil odlikovanje za hrabrost, Janez Koncilijapaje za svoje delo v Gasilski zvezi Mengeš, kateri je s svojim nesebičnim trudom in prizadevanji ter vztrajnostjo omogočil, daje postala ena od najbolj urejenih gasilskih zvez v Sloveniji, dobil priznanje za posebne zasluge. Podeljena so bila tudi odlikovanja za dolgoletno delo v društvu in dolgoletno opravljanje gasilske službe, v skladu s Pravili gasilske službe, pa so bili na podlagi preimenovanj podeljeni novi čini nekaterim članom društva. Po sprejetih poročilih in pozdravih gostov je bil izvoljen nov upravni odbor, ki je v veliki meri ostal enak, društvo pa je dobilo novega poveljnika Vinka Hribarja, nova predsednica komisije za mladino pa je postala Nataša Aleš. Po zahvali starega in novega predsednika Franca Berganta je bil predstavljen še obsežen delovni plan za jubilejno leto, ko bo društvo praznovalo 55-letnico, kar so vsi prisotni pozdravili, zavedajoč se seveda odgovornosti in obilice dela, ki je pred njimi.
DRUŠTVA
KULTURA
Po uradnem delu pa so si vsi prisotni v bolj sproščenem vzdušju ogledali še posnetek dobrodelnega koncerta, ki ga je PGD Topole pripravilo 17. januarja 2003 skupaj z vsemi ansambli, ki so na veselicah v Topolah igrali v zadnjih 20 letih. Pri izvedbi koncerta so pomagali premnogi sponzorji, katerim se na tem mestu društvo iskreno in iz vsega srca zahvaljuje. Tudi na tak način bo v Topolah lahko še dolgo odmeval pozdrav
V SLUŽBI LJUDSTVA - NA POMOČ!
Mateja Jemec
Za podeljeno republiško odlikovanje se tako predlagateljem kot Presedstvu Gasilske zveze Slovenije iskreno zahvaljujem in Vas pozdravljam z gasilskim pozdravom NA POMOČ!
Marjan Štefanič
PGD Topole se vsem sponzorjem in dobrotnikom, ki so nam pomagali pri izvedbi dobrodelnega koncerta 17. januraja 2003iskreno in iz vsega srca zahvaljuje.
Likovno društvo Mengeš prireja
TEČAJ RISANJA
ki se bo zařel v mesecu marcu 200^
Program teiaja: PROSTORSKI KUUČI ZGRADBENO (KONSTRUKCIJSKO) RISANJE PERSPEKTIVNO RISANJE SORAZMERJA ČLOVEŠKEGA TELESA Prijave:
gsm: 031-782-621
USTVARJALNE DELAVNICE ZA OTROKE IN MLADINO
vsako prvo soboto V mesecu
GLINA, STEKLO, MOZAIK, CEBEUI VOSEK, SVILA, NEPREDENA VOLNA, flLC
Prijave in informacije: gsm: 040-838-570
Dan kulture
Smo Mengšani kulturni? Sodeč po obisku ob kulturnem prazniku v dvorani Kulturnega doma, še kar radi obiščemo obeležitev praznika vseh, ki so nam ali nam še pišejo zgodovino izražanja, obnašanja in razmišljanja. Na predvečer smrti velikega slovenskega poeta, nas je Nataša V. Jerič s skrbno izbranim tekstom vodila skozi obdobja naših najuglednejših kulturnih umov. Nežna in čustvena predstava se je pošteno razlikovala od prejšnjih. Že sama scenografija, ki jo je pripravilo Likovno društvo Mengeš, je s projicirnim platnom delovala mogočno, ki so jo dopolnjevali posamezni sodelujoči. Kulturna združuje, saj so skupaj MKZ Mengeški zvon, MePZ Svoboda s petjem in Mengeška godba z glasbeno spremljavo prinesli podobe Prešerna in tistih dni, ko smo prvič slišali Zdravljico kot pesem, ki predstavlja obraz naše države. Obraz nas vseh, saj kultura pomeni pesem, čustva, ljudi. Kultura je razumeti sedmo kitico Prešernove Zdravljice. Kakor sliko likovnega ustvarjalca, ki mu lahko rečemo; hvala, ker si mi dal svoja čustva tako videti. Ne gre prezreti, da na odprtja razstav in drugih kulturnih prireditev prihajajo večinoma samo povabljeni. Zakaj? Vraga, saj ni vstopnine, ponavadi pa pade še kakšen kozarček po koncu uradnega dela. Nimamo časa, se koga bojimo, smo leni, nam bodo razstavljeni predmeti odgriznili nos? Mogoče nam bo kdo očital pomehkuženost, važnejše delo! Ja, ljudje, to je naša kultura. Vsak pusti svoj pečat na tem svetu, spomnite se tisočletja starih risb po jamah, kjer so živeli ljudje. Vas ne pritegne dramska izvedba Draga Plevela na prireditvi? Zakaj ne bi del svoje ustvarjalnosti pokazali na odru še drugim? Kdor poje, ne misli slabo. To ni zraslo na mojem zelniku, dedki in babice so že vedeli, zakaj tako. Kje so fantje z »lojtrami« pod okni? Mar dekletom podoknice niso več všeč? Resda so včasih preveč »aufbiksali« po vasi, vendar pa obstaja varnejša oblika petja v Mengšu, pevski zbori. Mengeški črički, otroški zborček Osnovne šole, za starejše MePZ Svoboda^ Zakaj ne? V Loki uspešno deluje Kulturno društvo Antona Lobode. Ni težko jim priti v Mengeš in nastopiti v čast kulturnemu prazniku. Prav zaradi tega bi še večkrat lahko stopili na oder mengeške dvorane tudi ob drugih priložnostih. Prijeten zven glasbil učencev Glasbene šole Mengeš je morda koga navdušil za igranje na instrument. Toliko različnih glasov, pa vendarle čudovita glasba celotnega orkestra, ki napolni dušo in srce. Za marsikoga je takšno muziciranje nepogrešljivo ob prazniku. Prav tako svečana je postavitev lučk v vseh smereh do vhoda v Kulturni dom. Idejo so izvedli člani Kulturnega društva Franca Jelovška. Torej, za konec naj velja zahvala Nataši V. Jerič za imenitno izpeljan scenarij, slavnostni govornici na prireditvi Ani Mariji Stibilj - Šajn, vsem nastopajočim in seveda organizatorju Kulturnemu društvu Svoboda Mengeš ter njegovemu predsedniku Francu Jeriču.
Marij Urh
HANDI BEHRIC
likovna pot v preverjanju starega in iskanju novega
V domačem kraju Mengšu, se likovni ustvarjalec Handi Behrič v teh dneh predstavlja z razstavo del v predverju Kulturnega doma Mengeš. Odprtja razstave se je v ponedeljek, 10. februarja udeležilo veliko ljubiteljev umetnosti in estetike. Za glasbeno spremljavo so poskrbeli v Glasbenem ateljeju TARTINI iz Ljubljane, ki je odlično služila tudi kot uvod v besede akademskega slikarja in likovnega kritika Lojzeta Adamljeta. Njegovo oceno likovnega izražanja Handija Behriča na kratko povzemamo iz predstavitvene brošure razstave.
Handi Behrič v svojem delu izpričuje kakovostno selektivnost in programsko usmerjenost. Vseskozi se v igrivi risarski govorici dotika postimpresionističnega ozadja v obliki in barvi. Trdo grajena figura nas pritegne s celovitostjo telesne utvare, v pozi, ki ne skriva želja po odstopanju od anatomskih mogočih, preverjenih, utečenih živih gibov. Skozi slikarstvo se slikar prebija z vehamentno risarsko govorico, ki jo spontano spreminja, kot mu narekuje slikarski material in slikarski navdih. A akvarelih je liričen, v oljnih slikah natančnejši in vsebinsko bogatejši, toda risba kot osnovna govorica se vseskozi ohranja v vsem slikarskem opusu.
Še posebno se risba pokaže v njegovih grafikah, ki jih v glavnem ustvarja na kovinskih matricah. Večino razstavljenih grafik je odtisnjenih v rjavi barvi, pa naj gre za jedkanice, suhe igle, kaligrafije ali druge grafične tehnike. Likovna govorica, ki se ga je dotaknila kot zadnja, je računalniška grafika. Poskusi na podlagi modulacije in deformacije klasičnega fotografskega zapisa so zelo redki, kajti Handi Behrič se tega v svojem likovnem jeziku izogiba. Morda prav zaradi tega, ker računalnik poklicno uporablja pri svojem delu. Zato v nadaljevanju njegove likovne prakse lahko pričakujemo večje rezultate tam, kjer je rokopis prvi.
Celotna razstava je nesporno potrditev velikega likovnega daru Handija Behriča, ki se dokazuje z neposrednostjo in veliko izpovednostjo.
Marij Urh
KULTURA
Adventno-bozicni koncert v Mengšu
Glasbeno doživetje ožičnega hrepenenja
Vsak nastop glasbenika (ali glasbenikov) pred domačim občinstvom je poseben izziv. Lahko je tudi dvorezen me~, predvsem pa velika odgovornost. Z gotovostjo lahko zapišemo, da so taki občutki prevevali mengeškega glasbenika, trobentača Franca Kompareta, ki je s svojimi tesnimi sodelavci, predvsem s sopranistko Nino Kompare, pripravil čarobni glasebni večer v prav takem božičnem in prednovoletnem času; ne le v času, ampak v neverjetno presunljivem razpoloženju, ki se z iskrenostjo dotakne sleherne duše. Vse to smo doživeli na Adventno-božičnem večeru pod naslovom Božična skrivnost v glasbi, pesmi in besedi, ki je bil 28. decembra 2002 v cerekvi sv. Mihaela v Mengšu
Sopranistka Nina, solist na trobenti in krilnem rogu Franc Kompare, citrar Tomaž Plahutnik in organist Tomaž Bajželj so preizkušena ekipa glasbenikov, ki nam je v prepolni cerkvi sv. Mihaela v Mengšu z glasbo pričarala odgovore na že tolikokrat zastavljena vprašanja, kaj je advent in kaj pomeni ta čas v pričakovanju božiča. Na ta vprašanja z neverjetno močjo misli in zapisane besede odgovarja tudi vezno besedilo Toneta Ftičarja, ki ga je interpretirala Marija Ahačič Pollak. Beseda ni le povezovalni člen med posameznimi glasbenimi točkami, saj je veliko več kot zapis doživetja adventenga in prednovoletnega utripanja vsakega izmed nas. Besedilo Toneta Ftičarja zveni v naših ušesih kot nenapisana poezija, ki odkriva, zakaj je božični čas tako poseben čas in kako ga doživljamo.
V neštetih odgovorih zaznamo, da je to čas zresnitve, priprava na spreobrnjenje kristjanov in nas spominja na hrepenenje narodov, ki so stoletja dolgo čakali na rešitelja, kralja, mesijo. Stalno hrepenenje po lepem, dobrem, plemenitem, ki je vsajeno v srca in duše slehernega človeka, slehernega med nami in okoli nas, se prelije v neštete zapisane in iskreno zaigrane in odpete glasbene note. Ninin glas zveni drugače, nekako mogočno in trobenta slovesno poje svojo pesem. Zaigrajo citre, sprva nežne, tihe in potem vedno močneje s svojim presunljivim zvokom. Mogočen zvok orgel zadoni in napolni sleherni kotiček, kjer se nekako srečujejo stara likovna umetnost in številne upodobitve z glasbo, ki seže v dušo slehernega človeka, slehernega izmed nas. Tudi tišina, popolna tišina je lahko glasba. Zazrti v svoje življenje in prevzeti od glasov, zvokov in glasbe pričakujemo njegov prihod. Spet se oglasi presunljiv sopranski glas Nine Kompare, kot zahvala v napetem pričakovanju, kot odrešitev, hrepenenje. Z vso svojo mogočnostjo prostor napolni glas trobente in pričara tisto slovesno, praznično božično razpoloženje, ki bi ga moral biti deležen sleherni izmed nas. Glasba nas umiri, kot rahel spanec nas zaziblje v razmišljanje, v nekakšno omamo, ki jo pričarajo prazniki. Glasba je univerzalni jezik sveta. To je govorica, ki je prepoznavna in razumljiva za vsakogar, ki zna ceniti lepoto duha. To smo še kako občutili na koncertu v cerkvi sv. Mihaela v Mengšu, ki je ponovno potrdil, kako smo željni iskrenega in človeško toplega medsebojnega odnosa. Glasba je tokrat govorila množico jezikov, tistih znanih in neštetih neznanih, ki ga oblikujejo drobne pike na notnem črtovju. Tokratni jezik glasbe Nine in Franca Kompareta ter njunih sodelavcev je govoril o tistem napetem pričakovanju, o silni moči in ljubezni do bližnjega. Ta jezik je tako nenavadno topel in iskren, če hočete drugače, je doživet in odkrit. Prava umetnost je pripraviti tako skrbno izbran program, kakršnega smo poslušali v mengeški cerkvi sv. Mihaela. Vendar, to ni le poslušanje, to je imenitno doživetje, to je preprosto dogodek, ki nas spominja in nas bo spominjal v vseh tistih trenutkih med vsakodnevnim hitenjem, hrepenenjem, iskanjem in željami. To je bil dogodek, ko se je vsaj za nekaj trenutkov ustavil čas in ko smo lahko globoko v sebi vsaj za droben delček časa pozabili na vse tiste težke trenutke, ki so del našega, vašega, mojega, tvojega vsakdanjika. Hkrati je to doživetje, ki daje upanje in kaže pot k boljšemu, srečnejšemu.
PrimožHieng
r
Kulturno društvo Franca Jelovška Mengeš
Literarni večer
Andrej Capuder: Slovenija brez meja
Pri Mohorjevi založbi v Celovcu so pred kratkim izdali knjigo Andreja Capudra z naslovom Slovenija brez meja. Avtor v svojem razpoznavnem slogu v dveh delih predstavi našo domovino, našo domačijo. Pri del ima naslov Iz roda v rod duh išče pot. V tem delu v štirinajstih poglavjih na zelo prijazen, lahkoten in dinamičen način predstavi zemeljsko in človeško zgodovino Slovenije do danes. Drugi del nosi naslov Hodil po zemlji sem naši, kjer v enajstih poglavjih zaporedamo predstavi Prekmurje, Gornje Štajersko, Koroško, Spodnje Štajersko, Dolenjsko in Belo krajino, Kras in Primorsko, Gorenjsko in zaključi v središču v
Ljubljani, vendar se tam ne ustavi in nadaljuje v slovenskem zamejstvu kjer poudari Koroško, zaključi pa s Slovenci po svetu. Vsa potepanja spremljajo dogodki velikih slovenskih mojstrov pisane besede in pričujoča knjiga je tako tudi izbor najlepših opisov Slovenije. Knjiga je zelo lepo oblikovana. Na vseh skupaj 200 straneh je kar 163 izvrstnih barvnih fotografij, ki odlično dopolnjujejo besedilo. Oblikovanje in fotografija sta delo soavtorja knjige Bogdana Kladnika. Literarni večer, kjer je knjigo predstavil sam avtor, dr. Andrej Capuder, je bil 12. februarja zvečer v galeriji Klet. Počaščeni ob obisku našega izjemnega pisatelja, profesorja, filozofa, prevajalca (in še bi lahko naštevali) se je večer v družbi še mnogih imenitnih gostov razvijal ob prijetnem in nadvse zanimivem pogovoru.
Janez Škrlep
Ansambel SICER pridno ustvarja in igra
Ansambel SICER že peto leto smelo stopa po poti slovenske narodno-zabavne glasbe in nadaljuje tradicijo uspešnosti ansamblov iz Mengša. Svoje glasbeno mesto ansambel predstavlja povsod, kjer se le pojavi. Po izidu drugega albuma ansambla SICER, ki nosi naslov V naročju sreče, in po odmevnem koncertu v Kulturnem domu Mengeš v lanskem oktobru se je njihova glasba med ljubitelji narodno-zabavnih viž še bolj utrdila. Naglo je začela rasti njihova prepoznavnost, pa tudi priljubljenost. Postali so gostje slovenskih TV-hiš in radijskih postaj. Takoj po novem letu so znova dosegli dva zelo odmevna uspeha. Najprej so se z valčkom Dolina mojih sanj uvrstili med finaliste največjega in zagotovo najbolj zvenečega festivala v Sloveniji - Slovenska polka in valček, ki ga pripravlja TV Slovenija - v živo bodo nastopali po televiziji 29. marca zvečer. Drugi uspeh je prišel teden dni pozneje - fantje in dekle so nazdravili zmagi v izboru januarske najviže slovenskega radia in televizije. Poslušalce so očarali z naslovno pesmijo zadnjega albuma V naročju sreče. Finalna oddaja vseh mesečnih zmagovalcev bo decembra, ko bo znan tudi zmagovalec najviže za leto 2003.
Nedvomno veliko priznanje mlademu ansamblu SICER, ki trdo dela in stremi k čimbolj kakovostni glasbeni izvedbi. Glasba jim pomeni veselje in ljubezen, ki jo vedno bolj ceni in spoštuje tudi slovenska mladina.
Jože Brojan
KULTURA
Zastave in svece
»Kje v Mengšu bi lahko kupila zastavo,« je v poznem popoldnevu na predvečer kulturnega praznika spra{evala cvetkova Minka. »Praznik bo jutri in mojemu očetu bodo skavti prinesli skavtsko ruto,« je pojasnila. Šolarke in šolarji zbrani pred kulturnim domom so se spogledali in niso vedeli pravega odgovora. S skupnimi močmi smo potem poslali znano pisateljico profesorico Marijo Cvetek v prodajalno Induplati v Preserje ali v Veleblagovnico v Domžale, saj Mengeški Vele Hipermarket takrat še ni bil odprt. »Zakaj pa svečke prižigate po Mengšu,« je spraševala ugledna gospa. »Nocoj bo proslava, ker bo jutri Prešernov dan - kulturni praznik gospa.« »Ja, ja, lepo.« In je odšla. Tiho so gorele v mrzlem večeru drobne lučke v dolgem špalirju ob glavni cesti skozi Mengeš. Na prijazen način so nas klicale v praznično razmišljanje. Cemu sveče, čemu zastave, čemu pesnik in njegova pesem, čemu slovenska beseda, čemu praznovanje? Ali se bomo res zavedli šele takrat,
ko ne bomo smeli prižigati sveč, ko bodo na naših domovih visele tuje zastave, ko bo pesnik zamolčan in pesem prepovedana, ko bo slovenščina eksotika in bomo praznovali tuje praznike ne svoje!? Zahvaljujemo se mladim prijateljem, členom društva in Osnovni šoli Mengeš, posebno seveda učenkam in učencem, ki so zelo zavzeto sodelovali pri prižiganju svečk po Mengšu. Njihovo sodelovanje, pa tudi udeležba na proslavi v kulturnem domu je drobno novo upanje za naš slovenski svet. Vse kaže, da se bo slovenski nacionalni program še dolgo uresničeval le na ta način. Zlovešče zastrupljeno, hladno ozračje, ki ga po bifejih in drugih luknjah širi sodrga in ki ga je po radijskih valovih širila proslula novinarka takoj po osamosvojitvi češ:«Dobro jutro revščina«, lahko spremeni le lučka pred vašo hišo in slovenska zastava na njej z vsem tistim seveda kar to dvoje pomeni.
Škrlep Janez, KDFJM
OSNOVNA SOLA MENGEŠ IN
ŠOLSKI SKLAD OŠ MENGEŠ PRIREJATA HUMANITARNO PRIREDITEV Z NASLOVOM
»ŽIVLJENJE JE UČENJE«
V PETEK, 7. MARCA 2003 OB 19.URI V KULTURNEM DOMU MENGEŠ MED NAMI BO GOSPA ŠTEFKA KUČAN, SLOVENKA LETA 2002
Sredstva, zbrana z vstopnino, so namenjena za dograditev dvigala na Osnovni soli Mengeš, za pomoč šolarjem v socialno ogroženih družinah, učencem, ki težko ali sploh ne spremljajo dodatne in dopolnilne dejavnosti učnega programa ter izboljšanju pogojev izobraževanja.
VABLJENI,
da s svojo udeležbo omogočite našim šolarjem dostojnejšo pot do vrha temeljne izobrazbe.
VAŠI in NAŠI GOSTJE na prireditvi bodo Nuša Derenda, ansambej^ DORI, manekenke in manekeni OŠ Mengeš ter SVILANIT d.d., otroški pevski zbor OŠ Mengeš, plesna skupina AFA ShOw TEAM, manekenke Nine Lubarde in VELE d.d.
VODITELJA: Mojca Volkar in Matjaž Repnik
KD Antona Lobode Loka pri Mengšu vabi
na tradicionalne prireditve
v soboto, 1. marca 2003,
ob 15.30 uri naOTROŠKO MAŠKARADO Športna ploščad Loka
v torek, 11. marca 2003, ob 18.00 uri na SPUŠČANJE LUČK PO PŠATI pri kamnitem mostu in
v soboto, 22. marca 2003, ob 16.00 uri na MATERINSKI DAN Gasilski dom Loka
Prisrčno vabljeni!
PEPCINE HARMONIKARICE V BERLINU
Na povabilo gospoda Izidorja Pečovnika - Dorija smo harmonikarice 3 dni gostovale v Berlinu. Kljub temu, da je bila vožnja s kombijem dolga, pa je bila vseeno lepa, saj smo si jo znale po žensko popestriti.
Že prvi večer nas je g. Dori popeljal po Berlinu. Mesto nas je razveselilo s svojo živostjo in decembersko okrasitvijo. Tudi drugi dan smo po zajrtku nadaljevali ogled. Ogledali smo si berlinski zid, Veliko dvorano, v kateri so igrali Avseniki, Alpski kvintet, Opero, Parlament, seveda pa smo obiskali tudi trgovine. Ob sedmi uri zvečer smo se udeležile maše v cerkvi Sv. Elizabete, ki jo je vodil g. Dori, nato pa smo po njej imele koncert, kateremu so prisluhnili tako Nemci kot Slovenci. Iz cerkve smo se nato preselili v dvorano, kjer se je pelo in plesalo še vse do jutranjih ur. Ta dan je bil namenjen našim zdomcem z Dolenjske. Ti trije dnevi so bili zelo lepi, a žal prekratki.
Mislim, da bi se morali vsi duhovniki zgledovati po g. Doriju, ki ima v Berlinu zelo veliko dela, saj skrbi za slovensko šolo, vrtec in glasbeno šolo. Če bi vsi duhovniki svoj poklic opravljali s takšnim veseljem kot g. Dori, potem cerkve ne bi bile polne samo ob največjih praznikih.
Harmonikarica Vida Marolt
Otroci faraonov
Kot otroci faraonov^ Iz sanj v življenje pahnjene prelepe, drage, mile, prelepe, bele rožice, nebeške melodije.
Kot otroci faraonov... Grozljive, bolne, spačene, grozljive, črne sile iz sanj v življenje pahnjene, preklenske melodije.
Kot otroci faraonov... Bele, rdeče isto sranje. Narod črna smrt kosi, tiho vsak umira zanje, kmalu boš na vrsti ti... kot otroci faraonov.
Jekar
Preprosto je...
Preprosto je, ko pada sneg, preprosto je, imeti rad.
Jekar
ŽUPNIJA MENGEŠ
POSTNO PREMIŠLJEVANJE 2002
Post je obdobje cerkvenega leta, ki se začne s pepelnično sredo in konča z veliko nočjo. Traja štirideset dni, v katere niso vštete nedelje. Je pravo nasprotje adventa, ko nas najprej navdaja veselo pričakovanje, nato pa navduši radost in tiha sreča božiča. To je čas priprave na veliko noč, največji praznik kristjanov. Kakor si advent podaja roko z božičem, tako si jo post z veliko nočjo. Po eni strani veselo pričakovanje in otrokovo rojstvo, po drugi pa strašne preizkušnje, trpljenje in smrt. Je naše življenje kaj drugega? Ne, prav nič. Naše življenje je kakor advent in božič in prav tako kakor post in velika noč. Je nenehni boj med dobrim in zlim, zmaga dobrote pa je velika noč. Najtežja je naša lastna zmaga, zmaga nad samim seboj. Do sebe je človek najbolj popustljiv, vprašanje pa je, ali je zato bolj srečen. Jezus nam ponuja pot. Poskušajmo jo ta post prehoditi skupaj z njim ter očistimo naše življenje teže slabih navad in greha.
Postni čas je na poseben način vabilo, da bi izprašali svojo vest, to se pravi, se vprašali pred Bogom, kako je z našim življenjem. Za to pa si je treba najti trenutke zbranosti, morda udeležiti se duhovne obnove ali duhovnih vaj, pogovorov, uporabljati pripomočke in obrazce. Poskušamo spremeniti svoje življenje, odnos do sebe in okolice. To dosežemo, če očistimo svojo vest.
V nadaljevanju predstavljam povzetek predavanja dr. Alojzija Šuštarja, našega upokojenega nadškofa, "KAKO OČISTITI SVOJO VEST?". Pred iskanjem odgovora na to vprašanje nadškof navaja nekaj pogojev, ki so potrebni, da je sploh mogoče iskati in najti pravi odgovor:
I. POGOJI
PRVI POGOJ je, da se človek zaveda svoje vesti. Vsakdo doživlja svojo vest, ki je za človeka zelo zahtevna in ga opominja na njegovo odgovornost. Kdor ravna proti vesti, jo lahko počasi uduši. To pomeni, da se kdo za svojo vest sploh ne zmeni ali pa se tako obnaša, kakor da je sploh nima. Tak človek seveda nima nobene skrbi, da bi očistil svojo vest.
DRUGI POGOJ je, da imamo kolikor toliko pravilno pojmovanje o vesti. V človeškem življenju ima namreč izredno vlogo. Osebno vsak doživlja vest kot neki notranji glas, ki mu govori, kaj je prav in dobro ter kaj je napačno in slabo. Vest ga pred odločitvijo opominja, naj stori dobro in opusti slabo, ter ga po odločitvi hvali ali graja. Ni normalno razvitega človeka, ki bi bil brez vesti. Vsak pa ima svojo lastno, osebno in posebno vest, kakor ima tudi svoj lastni obraz. Z vestjo nimajo opraviti samo verni, ampak tudi neverni. Po krščanskem razumevanju je vest srečanje z Bogom, pri čemer je čisto sam z njim, in njegov glas zveni v človekovi notranjosti. Ker smo ustvarjeni od Boga in po njegovi podobi, ostajamo v svoji vesti v stalnem stiku z Bogom in smo odgovorni njemu, tudi če se tega ne zavedamo. Na dnu vesti odkrivamo postavo, ki si je ne dajemo
sami, temveč se ji moramo pokoravati. V vesti mora človek dati osebni odgovor Bogu. Osebna odgovornost je ena temeljnih značilnosti današnjega človeka in kristjana. Vsak mora ravnati po svoji vesti, ta pa se mora ravnati po moralnih normah in zapovedih. Vsako ravnanje proti prepričanju v lastni vesti je greh.
TRETJI POGOJ je zavest omadeževanja vesti - zavest greha. Največji greh današnjega časa je, da je človek izgubil čut za greh. To se kaže na različnih področjih.
Prvo področje je osebno življenje. Danes mnogi živijo v prepričanju, da je vse dovoljeno. Posledice takega prepričanja pa so zelo hude, kajti človek izgubi smisel življenja in potem išče izhod le še v uživaštvu ali v obupu. Drugo področje, na katerem se kaže izguba čuta za greh, je zakonsko in družinsko življenje. Na začetku iskrena ljubezen kaj rada zbledi in pokažejo se težave v zakonu samem, pozneje pridejo še vplivi od zunaj in zakonska skupnost neštetokrat razpade. Če se človek na tem področju sploh ne zaveda svoje krivde in svojega greha ter ne išče očiščenja svoje vesti, mu ni pomoči.
Tretje tako področje je gospodarsko in politično življenje. Koliko nepoštenosti, laži, kraje, zlorab je v tem svetu. Zdi se, da za veliko ljudi velja kot edini moralni zakon: čim več koristi in čim večja oblast, ne glede na Božje in naravne zakone. Četrto področje je, žal, tudi krščansko življenje. Večkrat poslušamo očitke, da kristjani nismo nič boljši ali da smo celo slabši kakor drugi ljudje. Nekateri to zelo radi posplošujejo, da bi opravičili sami sebe. Priznati pa moramo, da je vedno manj pristnega, globokega krščanskega življenja, da zanemarjamo dolžnosti do Boga v veri, upanju in ljubezni, čaščenju in zakramentih. Mnogi, ki se imenujejo kristjani, živijo večkrat tako, kakor bi Boga ne bilo.
ČETRTI POGOJ, ki je potreben, da očistimo svojo vest, je zavest osebne odgovornosti in dolžnosti, da je treba očistiti svojo vest. Nismo odgovorni samo sebi, ali človeku, ali družbi ali zgodovini. Kristjani se zavedamo, da je naša največja odgovornost pred Bogom. Kajti kdor je odgovoren, mora urediti svoje račune in polagati obračun; z drugimi besedami: kjer je greh, je treba očistiti vest.
ii. Pot in način, da očistimo svojo vest
Prvi korak je, da si dobro izprašamo vest. Pri tem je človek sam pred svojim Bogom. Zato je izpraševanje vesti nekaj osebnega. Drugi korak je kesanje.
Kesanje je iskreno priznanje lastne grešnosti pred Bogom.
Kesanje pomeni iskreno prošnjo za odpuščanje. Kesanje pomeni tudi zaupanje v Božje usmiljenje. S kesanjem pa moramo sprejeti tudi trdni sklep, da se bomo poboljšali.
Tretji korak pri očiščevanju vesti je zakrament sprave ali spoved.
Danes doživljamo veliko krizo spovedi. Vzrok je v pomanjkanju vere, pomanjkanju čuta za greh in odgovornost, predvsem pa kriza povezanosti s Cerkvijo. Spoved je redna pot za odpuščanje grehov in očiščenje vesti. Ni pa edina pot. Edina pot je osebno srečanje grešnika z Bogom, ko človek po razsvetljenju Svetega Duha spozna svojo grešnost, jo prizna in v ljubezni do Boga prosi za odpuščanje. Povedano velja za vse ljudi, tudi za tiste, ki ne poznajo zakramenta sprave. To je zakrament Cerkve, saj je Kristus že Petru dal vrhovno oblast odpuščati ali zadrževati grehe: "Kar koli boš zavezal na zemlji, bo zavezano v nebesih; in kar koli boš razvezal na zemlji, bo razvezano tudi v nebesih" (Mt 18,19).
Po nauku Cerkve ima kristjan dolžnost spovedati se vseh smrtnih grehov. Spoved malih grehov ni obvezna, vendar je zelo koristna.
Za smrtni greh so potrebni trije pogoji:
-	jasno spoznanje,
-	svobodna odločitev in
-	življenjsko pomembna stvar.
Smrtni greh je najresnejša stvar, saj pomeni popolno ločitev od Boga, in če bi človek umrl v takem stanju, pomeni to večno pogubljenje.
Če se spovemo malih grehov, dobimo pomoč v rasti duhovnega življenja. Spoved ima različne učinke:
-	teološki učinek spovedi je odpuščanje grehov,
-	psihološki učinek je notranje pomirjenje,
-	življenjski učinek pa je nov začetek.
Izredno velikega pomena pri zakramentu sprave je molitev: pred spovedjo za dobro spoved, po spovedi pa kot zahvala in kot prošnja Bogu za zvestobo v novem življenju. Kesanje je notranje dogajanje, ko se človek odloči, da bo spremenil svoje življenje. Brez iskrenega kesanja bi bila spoved neveljavna. S kesanjem je povezan tudi trdni sklep, ki je bistveni sestavni del zakramenta sprave. Kesanje pomeni pogled nazaj, trdni sklep pa pogled naprej. Najbolj vidna cerkvena razsežnost pri spovedi je odveza, ki jo da duhovnik v imenu Cerkve. Spovednik je dolžan dati grešniku odvezo, če je ta zanjo pripravljen.
Zadnji del zakramenta sprave je zadoščevanje ali pokora, kakor radi rečemo. Človek hoče zadoščevati za razžalitev Boga ne samo s poboljšanjem življenja, ampak tudi s spokornimi deli, kakršna so molitev, dobra dela, potrpežljivo prenašanje trpljenja, prostovoljna odpoved. Vsaka spoved je posebna Božja milost, osebno srečanje z Bogom in zato mora biti v življenju nov začetek.
Tako kakor stalno skrbimo za čistočo svojega telesa in stanovanja, tako še bolj poskrbimo za stalno očiščevanje vesti. Zato bi morala biti to vsakdanja naloga vsakega človeka. Lepa navada je, da človek zvečer pogleda, kako je potekalo njegovo življenje čez dan, si izpraša vest, obudi kesanje, prosi odpuščanja in sam vse odpusti.
ŽUPNIJA MENGEŠ
NAŠA ŠOLA
Cerkev za postni čas določa tudi posebne oblike spokornosti:
POSTNA POSTAVA ZA LETO 2003
(SŠK 2/2003)
Strogi post je na pepelnično sredo in na veliki petek. Ta dva dneva se le enkrat na dan do sitega najemo in se zdržimo mesnih jedi. Strogi post veže od izpolnjenega 18. do začetka 60. leta. Samo zdržek od mesnih jedi je na vse petke v letu. Zunaj postnega časa smemo zdržek od mesnih jedi zamenjati s kakim drugim dobrim delom pokore ali ljubezni do bližnjega. Zdržek od mesnih jedi veže venike od izpolnjenega 14. leta. Kadar je petek na praznik (cerkveni ali državni) ali je v družini kakšna slovesnost (poroka, pogreba), post in zdržek odpadeta. Za duhovnike, redovnike in redovnice, ki se hranijo doma, ne velja olajšava za petke zunaj postnega časa.
Ana Skok
Svecnica 2003
Odzvonili so zvonovi praznovanja,
vonj kadila je ostal v spominu,
množice so se razgubile.
Le tiha (pesem) slovesna pesem s kova še oznanja
in odzvanja v naših srcih.
Dan si z večerom roko podaja,
sonce se sramežljivo za obronki skriva.
Večer je dolg
in le spomin ogreva temne hladne kote...
Letos je bila svečnica na prvo februarsko nedeljo. Številni katoličani smo na ta dan prižgali blagoslovljeno svečo, simbol človeka, ki se daruje. Sveča je ena izmed tistih preprostih svetil, ki ima v sebi dovolj moči, da njen plamen prežene temo in prižge v človeku upanje. Sveča umira, ko služi ljudem, in odmre ko odsluži. S tem se opominja človeka, naj ji bo podoben, naj širi v svet svetlobo upanje in toplino ljubezni, čeprav mu bo ta trud izpil zadnjo kapljo življenja. V tem pogledu je Kristus na enkraten način podoben sveči. Zato je Cerkev izbrala gorečo svečo za simbol ustalega Kristusa. Sicer pa z gorečo svečo upravičeno primerjamo svojo mamo, očeta, moža, ženo, otroka, številne duhovnike ter sončne in plemenite osebnosti, s katerimi naj je življenje obdarilo in nas še obdaruje.
Svečano pozdravljam svečan
in iščem luči za slavje v čast Bogu,
da bi jih prižgal na pragu pomladi.
Hrepenenje po svetlobi se prebuja v nas
in okoli nas.
Pustite sijati ljubezen,
ki vam bo mrak pretopilo v luč
in vas povabila v občestvo-
zato ne zavidajte sreče tistim zunaj,
ampaj se jim raje pridružite,
da obrnite življenje na bolje!
KD Franca Jelovška Tone Hribar
Predstavitev šole in kraja
Mengeš je potisnjen ob vznožje hribčka Gobavica, razprostira se ob Pšati in ob cesti proti kamniškemu kotu.
Na območju Mengša so izredno bogata prazgodovinska in antična arheološka najdišča. Ob šoli, ki je nekdaj nosila ime narodnega heroja Matija Blejca -Matevža, so bili najdeni ostanki, ki pričajo, da je tu stala večja rimska nekropola.
Mengeš je stara naselbina, saj bomo leta 2004 praznovali 850 letnico.
Mengeš je za obiskovalce lahko zanimiv, saj si je moč ogledati župnijsko cerkev Sv. Mihaela s Plečnikovo krstilnico, v gradu Jablje so zanimive freske, sprehodite pa se lahko tudi do Mengeške koče, s katere je lep pogled na Kamniške Alpe.
Med številnimi znamenitimi osebnostmi, ki so se rodili v Mengšu naj omenimo baročnega slikarja in freskanta Franca Jelovška ter odličnega pripovednika Janeza Trdino.
Naša šola, ki je pred leti praznovala 200letnico, leži pod Gobavico v čudovitem zelenem pasu, kjer je zrasel športni park, ki nudi šolarjem in krajanom obilico možnosti za športno rekreativne dejavnosti predvsem v poletnem času.
Že deset let si zaman prizadevamo, da bi ob šoli zgradili večjo telovadnico, ki jo šola z več kot 600 otroki močno potrebuje. Zdaj se stiskamo v eni telovadnici in zato ni veliko možnosti za popoldanske dejavnosti, ki si ji učenci še kako želijo.
Upamo, da bo vodstvo občine, ki zdaj nasprotuje gradnji telovadnice, kdaj le začelo razmišljati, da se naložba v mladino bolj splača, kot naložba v podjetništvo in potrošništvo.
Kljub pomanjkanju športnih prostorov se lahko pohvalimo z dobrimi rezultati na športnem področju. V nekdaj skupni domžalski občini že vrsto let posegamo v sam vrh skoraj v vseh športnih disciplinah. Najboljše rezultate beležimo v atletiki, v odbojki in košarki. Lani smo imeli celo državnega prvaka v športni gimnastiki, mlajše deklice pa so bile tretje na državnem tekmovanju. Del teh deklet zastopa šolo tudi na današnjem tekmovanju.
V Mengšu velja slogan »S pesmijo v srcu«, saj je prav tu nastalo veliko narodno zabavnih ansamblov. Če povežemo šport in glasbo lahko rečemo, da smo v Črnomelj prišli s pesmijo in športom v srcu.
Mengšanke se ne damo!
Po zmagi v medobčinski ligi v košarki, so se tako starejši fantje kot tudi starejša dekleta uvrstila na državno tekmovanje.
V prvem delu državnega tekmovanja (četrtfinale) so se dekleta odpravila na tekme v precej oddaljen Črnomelj na OŠ Mirana Jarca, kjer smo bili vsi presenečeni nad lepoto in razkošnostjo nove telovadnice (dvorane), ki stoji ob šoli. Mimogrede naj omenimo, da šola ima še eno, približno tako veliko telovadnico, kot je naša, na šoli pa je le 446 otrok. Vsi domačini so se hvalili, kako velik posluh za razvoj šole in kraja ima župan občine. Žal se mi s tem ne moremo pohvaliti.
Čeprav s tribun ni bilo slišati navijaških spodbud, so dekleta v prvi tekmi na hitro opravile z ekipo OŠ Miška Kranjca iz Ljubljane (60:37). V drugem krogu so imele težje nasprotnice iz OŠ Pivka , ki so jim v začetku povzročale nekaj težav a so jih zlahka prebrodile in zmagale z rezultatom 47:38. Tako so postale zmagovalke četrtfinala in si prislužile nastop na polfinalu, ki bo 13.2.2003 v Ljubljani. Upamo, da jim bo uspel prodor v sam državni vrh in, da bodo sloves šole in kraja ponesle izven meja naše občine. Že sedaj stiskamo pesti, o nadaljnih rezultatih pa več v naslednji številki Mengšana.
Ob lepih rezultatih ne smemo prezreti dejstva, da je tradicija košarke v Mengšu že stara in da gre zasluga za uspehe poleg učiteljev športne vzgoje, ki otroke prvi »okužijo« s tem športom, še posebej prizadevnim trenerkam od Polone Kompare -Leskovec do Agate Kržišnik in najmlajše sedanje trenerke Špele Kržišnik.
Naj za konec naštejemo še dekleta, ki igrajo v ekipi starejših deklic: kapetanka Edita Behri^, Tina Ocepek, Živa Repnik, Mirsada Redži^, Tina Osterman, Šemsa Zec, Nina Zobavnik, Sabina Musi^, Tjaša Lukan, Živa Kumer, Nena Živkovi^, Katja Slokan in Tina Radulovi^.
Milica Tomšič
STAMPILJKE
V
www.
01 721-91
1 uri s-graf.si
-70
S'
NAŠA ŠOLA
ZIMSKA ŠOLA V NARAVI, KRVAVEC 13.01.-18.01.2003
PoroCilo o vzgojno-izobraževalnem delu
V prvi izmeni zimske šole v naravi na Krvavcu od 13.01. do 18.01.2003 je bilo skupaj 40 učencev, 22 iz 3. a in 18 iz 3. b razreda. Iz 3. a razreda so se zimske šole udeležili vsi učenci, prisotnost je bila 100 odstotna. Iz 3. b pa so ostali doma trije učenci, in sicer: Urška Bučar, Tadeja Levec in Jasmina Redžič. Prisotnost je bila 86 odstotna.
Program pedagoškega dela, ki smo si ga izmislili že pred odhodom na Krvavec, je bil prilagojen razmeram življenja in dela v drugačnem okolju kot je šola in razred. Celoten program smo realizirali in ga celo dopolnili, saj so bili učenci voljni delati in sam pouk sploh niso jemali kot »nujno zlo«, ampak kot nekaj prijetnega. Pouk je potekal tako zunaj kot tudi v jedilnici in tudi po sobah (za pripravo spoznavnega in zaključnega večera). Teme, ki smo se jih lotili, so kot priloga dane k poročilu. Pogoj dela v hotelu Dom na Krvavcu so bili zelo dobri. Na razpolago smo imeli čudovito okolico, ki smo si jo zaradi lepega vremena natančno ogledali in veliko jedilnico. Vsi zaposleni so imeli velik posluh za otroke, nihče se ni grdo držal, če so bili pri delu glasni, če se je polil čaj, marsikdo si je vzel čas in poklepetal z učenci. Skratka, vzeli so si čas za nas, da smo se počutili skoraj kot doma. To prijetno vzdušje je veliko prispevalo, da smo se tako učenci kot tudi učitelji dobro počutili. Pa tudi sicer so nas zelo pohvalili, češ, da tako pridnih otrok sploh ne poznajo. Čeprav so bili učenci zaposleni preko celega dne, bujenje ob 7.30 in spanje ob 22.00, jim je ostalo še nekaj časa za igro. S seboj so imeli različne igre, pa tudi v domu ni manjkalo zabave. Prve dva dni so bila zaradi tempa malce utrujeni, a so se hitro prilagodili. Sicer pa imajo otroci te starosti čudovito lastnost, da porabljeno energijo hitro obnovijo. Le nekaj minut počitka in že so »kot novi«. Na žalost to ne velja za učitelje, ki smo bili proti koncu šole v naravi že pošteno
utrujeni, a zadovoljni.
Odnosi med učenci so bili prijetni, med seboj so se spoznavali in razvijali prijateljske odnose. Moramo priznati, da se je večina od njih pokazala drugačnih, kot jih poznamo iz šolskih klopi, vendar vsi na bolje. Tudi to je prednost šole v naravi. Ne le, da se učenci bolje spoznajo med seboj, temveč jih tudi učitelj spoznava v drugačni luči. Prepiri med njimi so bili zelo redki, pa še to smo sproti rešili.
Zelo me je presenetilo, da sta imela le dva učenca nekaj domotožja po domu in sta jokala. Vendar je bil vzrok pri enem to, da je bil popolen začetnik in se je bal, drugi pa je res pogrešal starše. Malo smo ju »pocrkljali« in ko sta tudi pri smučanju dosegla uspeha, je tudi domotožje skoraj zginilo.
Na koncu naj napišem, da je bila ta šola v naravi zelo uspešna, za kar so zaslužni tako učenci kot učitelji. Rada bi pohvalila vse štiri učitelje smučanja, ki so z veseljem delali z učenci, jih imeli radi. To so čutili tudi otroci, saj so vsakemu od njih, ne da bi jih razredničarki spomnili na to, na zaključnem večeru dali pismeno zahvalo za njihov trud. Zahvalili so se tudi osebju hotela. Vsi skupaj smo bili prijetna skupina.
Nada Javh, pedagoški vodja, razredničarka 3. a
Simona Hrovat, razredničarka 3. b
NAŠA ŠOLA
POUK Z IZBRANO VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNO VSEBINO
SPOZNAVANJE NARAVE IN DRUŽBE:
-	Krvavec in njegove značilnosti, poudarek na neposrednem opazovanju in ekološkem osveščanju,
-	rastlinstvo in živalstvo alpskega sveta,
-	alpsko podnebje,
-	ogled TV oddajnika,
-	orientacija po zvezdah, luni, s kompasom in po zemljevidu,
-	meritve temperature zraka, vlage in zračnega pritiska.
SLOVENSKI JEZIK:
-	pisanje dopisnic, razglednic in pisem staršem in prijateljem,
-	ustvarjalno področje:
-	spisi
-	opisi
-	šaljive zgodbice
-	besedne igre
-	samostalniki na določene črke
-	uganke, skeči, dialogi
-	križanke
LIKOVNA VZGOJA:
-	risanje aplikacij za označitev sobe,
-	smučamo (črtna risba)
-	barvanje diplom in pohval
MATEMATIKA:
-	zabavne naloge z enačbami
RAZREDNE URE:
-	dnevni red v hotelu, medsebojni odnosi in odnosi do starejših,
-	vedenje v prostorih hotela,
-	skrb za osebno higieno, za osebne predmete, za urejenost sobe, omare...
KRVAVEC
V ponedeljek 13.01.2003 smo se odpravili na Krvavec, saj smo šli v šolo v naravi. Po kar kratki vožnji smo prispeli na Krvavec. Oba razreda 3. a in 3. b sta imela prvo uro preizkus smučanja, učiteljici pa sta z enosedežnico peljali v hotel našo prtljago. Čez par ur pa je bilo kosilo. Zvečer smo se zelo zabavali, saj smo plesali kot nori. Drugi dan ni bilo nič posebnega. V sredo zvečer smo šli v savno. Zelo smo švicali in upam, da sem izgubila vsaj polovico mozoljev. V četrtek bi lahko bil kviz, a ker je šlo par učiteljev smučanja v savno, ga nismo imeli. Smo pa plesali dolgo v noč. V petek je bilo smučarsko tekmovanje. Ko smo prvič peljali čez progo, sem zelo padla in si skoraj zvila zapestje, zato na žalost nisem mogla tekmovati. Ko je bilo konec tekmovanja, sva šla z mojim učiteljem smučanja po kar veliki strmini. Ko sva bila skoraj že dol, se je neki Anglež zaletel vame. K sreči se nisem poškodovala. Zvečer pa je bilo veselje. Imeli smo kviz, pokaži kaj znaš, podelitev nagrad in zaključni večer. Tudi jaz sem vodila kviz! Izbrali smo učenca 3. a, Jošta Frankota, učenca 3. b, Urbana Štamfla in seveda tudi učiteljico Nado Javh. Vsi trije tekmovalci so prejeli lepe nagrade. Za pokaži kaj znaš sem zaplesala na pesem Dirty, ki jo poje ameriška pevka Christina Aguilera. Tudi nagrado sem dobila, saj smo skupaj s tremi sošolkami zmagale pri sobah. V soboto smo morali vstati že ob 7.00, saj smo morali še spakirati. Ko smo prišli v Mengeš, sem takoj objela mojega očija.
Maša Grošelj, 3. a
NA KRVAVCU
Na Krvavec smo se odpeljali 13.01.2003 ob 8-ih. Ostali smo do sobote. Z avtobusom smo se peljali iz Mengša približno pol ure. Prispeli smo do gondole in se varno pripeljali do vrha. Ko smo prišli na cilj, so nas preizkusili, koliko znamo smučati. Razporedili so nas v štiri skupine. Spali smo v hotelu. Bili so zelo prijazni in vljudni dno nas. Najbolj mi je bilo všeč, da smo imeli v sobah dva pograda. Tudi hrana je bila zelo dobra. Dom na Krvavcu lahko najdete tudi na zemljevidu. Vsak dan smo se učili smučati, v petek pa smo imeli tekmo. Dobili smo različna priznanja: smučar, dober smučar in zelo dober smučar. Na Krvavcu se mi je zdelo najbolj zabavno ko smo se peljali z motornimi sankami. Peljali smo se od oddajnika. Oddajnik je velik 100 metrov in je med najvišjimi v Sloveniji. V sredo zvečer smo šli v savno. V savni smo se zabavali in se pogovarjali. Bilo nam je zelo vroče. Zadnji dan so nas razveselili s pizzo. Pojedla sem celo. Na Krvavcu mi je bilo zelo všeč.
Sanja Tomšič, 3. a
ZIMSKA SOLA V NARAVI
V	ponedeljek 13. januarja 2003 smo se odpravili na Krvavec. Takoj, ko smo prišli tja, smo opravili preizkus znanja v smučanju. Nato so nas razvrstili v skupine. Prišel sem v drugo skupino, ki jo je učil Tomaž Soklič. Nekaj časa smo še smučali, nato pa smo se razporedili po sobah v hotelu Dom na Krvavcu.
Po kosilu smo imeli počitek, nato smo se zopet odpravili na smučanje. Kasneje smo se z motornimi sanmi odpravili do oddajnika in si ga ogledali od znotraj. Zvečer smo imeli spoznavni večer v diskoteki. Vsak je zapel tudi kratko pesmico o sebi. Vsak dan po zajtrku smo imeli eno uro pouka. Učili smo se o živalih in rastlinah v gorovju, pisali smo dnevnik, ponavaljali pa smo tudi matematiko. Po pouku smo se vsak dan smučali. Učili smo se paralelne zavoje, paraleleno in plužno ustavljanje, hitro vijuganje in vožnjo z dvosedežnico. Drugi dan sem zelo hudo padel. Skoraj sem si zvil gleženj. V sredo zvečer smo bili tudi v savni.
V	savni je bilo zelo vroče in imeli smo od 8590 stopinj celzija. Ko sem prišel iz savne sem rekel, da ne bom šel nikoli več v savno. V četrtek smo imeli tečaj deskanja na snegu. Deskanje je bilo zelo težko in skoraj bi si polomil kolena. V petek smo imeli tekmovanje v veleslalomu. Pred tekmovanjem smo se dvakrat zapeljali po progi, da smo videli kakšna je. Po teh dveh vožnjah smo tekmovali.
V	svoji skupini sem osvojil 8. mesto. Dobil sem tudi diplomo dobrega smučarja. Zvečer smo imeli zaključni večer. Plesali smo v diskoteki. Naučili smo tudi skupinsko plesno točko.
V	soboto zjutraj smo spakirali in se odpravili v dolino. Z avtobusom smo se odpeljali nazaj v Mengeš.
Andrej Ulčar, 3. a
NA KRVAVCU
Prišli smo na Krvavec z gondolo. Ko smo prišli na Krvavec, sem bila čisto šokirana zaradi smučanja. Prvi dan nisem mogla dihati zaradi strahu pred smučanjem. Šla sem v savno, kjer je bilo plus 80 stopinj celzija. Bila sem v najslabši skupini. Z menoj so bili še: Gregor, Žan, Uroš, Maša, Marta, Andrea in Anja. Zadnji dan smo v nočnem klubu žurirali do 22.30 ure. Zjutraj sta me mami in oči čakala v hotelu. Zajtrk smo pojedli v restavraciji Tajo, kjer so se zelo trudili za nas.
Katja Verbi~, 3. a
NAŠA ŠOLA
IZ PRETEKLOSTI
r.
VELIKO ODKRITJE
Z vsakim novim šolskim letom pridejo na šolo novi razpisi za različne projekte. Običajno se vse to začne meseca oktobra ali novembra, vsaj za razredno stopnjo, kjer te stvari bolje poznam. A je verjetno tudi na predmetni stopnji podobno. Za gasilce rišemo in pišemo spise o požarih, nesrečah, naravnih katastrofah. Za planince o lepotah gora, nevarnosti v gorah. Spet za druge organizatorje projektov premišljujemo o nesnaženosti voda, problemov pitne vode, se preizkušamo v pisanju pesmic, pravljic... Listi z vabili za sodelovanje kar dežujejo. In običajno se k sodelovanju tudi pojavimo. Nekatere stvari lahko naredimo v šoli pri pouku, za zahtevnejše projekte pa nam v šoli zmanjka časa. O njih se pogovorimo, naredimo načrt dela in roke, do katerih mora biti projekta naloga narejena, da jo lahko še pregledam in po potrebi popravim. Večino dela tako ostane učencem in seveda staršem doma. Tako je bilo tudi s projektom »Z domišljijo na potep«. Projekt sta razpisali skupaj Cankarjeva knjižnica Vrhnika in Založba Smar - Team org. d.o.o. z Bevk pri Vrhniki. In naloga? Napisati pravljico. Pravljico, v kateri naj bi učenci pustili domišljiji prosto pot, upoštevali pa naj bi tudi nekatere značilnosti pravljice. Pa smo se naloge lotili. Pri urah slovenskega jezika smo nekaj ur namenili tej temi, obiskali temelje, na katerih so potem učenci doma pisali pravljice. Casa je bilo dovolj, več kot en mesec, čeprav so nekateri že kar čez nekaj dni prinesli svoje pravljice. Napisali pa so jo vsi, vseh 22 učencev se je zelo potrudilo in še sama sem imela velike težave, katere izmed njih naj pošljem naprej. Zato sem se odločila, da pošljem kar vse. Vsi skupaj smo malce pozabili na ta projekt, ko nas je pri prihodu iz Krvavca, kjer smo imeli zimsko šolo v naravi, čakalo prijetno presenečenje. Pošta iz Vrhnike! Med desetimi zmagovalnimi pravljicami, ki so jih pisali učenci iz večine slovenskih osnovnih šol, bilo jih je kar 960, je prišla pravljica Nejca Trampuža z naslovom Veliko odkritje med 10 zmagovalnih pravljic. Veselja v razredu kar ni bilo konec, saj je bila nagrada za te pravljice res pomembna. Vseh 10 pravljic bo natisnjenih kot slikanica, gledale nas bodo iz izložbenih oken in polic v knjižnicah. 8. februarja je bila v Cankarjevem domu na Vrhniku sklepna prireditev za vse nagrajence. Nejc je tja prišel z mamico in očkom ter babico in dedkom, ostali pa smo se pripeljali na Vrhniko s kombijem. Pripravili so nam lep kulturni program, posladkali smo se z bonboni, ogledali pa smo si tudi vse pravljice, ki so bile poslane. In res jih je bilo veliko, ena lepša kot druga. Začela se je predstavitev zmagovalnih pravljic. Vsi smo bili malce nervozni, saj je bila za prve tri pravljice obljubljena še posebna nagrada. Ko Nejčeva pravljica ni bila omenjena med zadnjimi sedmimi, smo vsi stisnili pesti. Lahko je prva, druga ali tretja. Bila je druga. Bravo Nejc! Vsi smo bili veseli in zelo ponosni na mladega pisatelja. Ko smo se pomikali proti izhodu, nas je prijetno presenetil Nejčev dedek in nas vse skupaj povabil v slaščičarno. Učenci so kar vriskali od veselja. V Mengeš smo se vrnili pozno, a polni doživetij. Kolikokrat se kaj takega učitelju zgodi? Meni se je v vseh letih, kar učim na mengeški šoli, zgodilo prvič. Moj učenec je napisal knjigo in prav gotovo bom med prvimi, ki jo bom že čez dober mesec kupila.
Nada Javh, učiteljica 3. a razreda
Poročilo o delu
* I * v I*	*
v zimski soli v naravi za učence 3. a in 3. b razreda OS MENGEŠ
Zimska šola v naravi je potekala od ponedeljka, 13.01.2003 do sobote, 18.01.2003 na Krvavcu. Učenci so bivali v hotelu Dom na Krvavcu. Prijavljenih je bilo 40 učencev-k in vsi so se šole v naravi tudi udeležili. Šole v naravi se niso udeležili trije učenci 3. b razreda. Pri pregledu opreme smo lahko ugotovili, da so učenci dobro pripravljeni na učenje smučanja. Vezi so imeli pravilno naravnane, kar polovica pa je imela tudi že smuči s poudarjenim stranskim lokom. Le pri enem učencu smo smuči morali zamenjati za primernejše - šolske smuči, te smo imeli s seboj za rezervo.
Po prvih uvodnih korakih na snegu smo opravili preizkus znanja smučanja in ugotovili, da je od 40 učencev 16 učencev popolnih začetnikov in le 24 takih, ki so obvladali vsaj vzpenjanje in vijuganje po blagi strmini ter se na koncu varno zaustavili.
Vadba učenja smučanja je potekala v štirih homogenih skupinah, v dopoldanskem času od 9.30 do 12.15 ure in popoldanskem času od 13.30 do 16.00 ure. Skupaj smo dnevno opravili 7 pedagoških ur smučanja, tedensko pa 35 ur. V popoldanskih in večernih urah smo imeli predavanja z diapozitivi o turnem smučanju in nevarnosti v gorah, o novi zarezni tehniki smučanja in o deskanju na snegu.
Zadnji dan so vsi učenci tekmovali na veleslalomski progi in lahko smo občudovali njihov napredek. Vsi učenci, tudi začetniki, so v tednu dni presmučali vsa smučišča na Krvavcu, oziroma so se peljali z gondolo, enosedežnico, dvosedežnico Njivice in dvosedežnico Zvoh.
12 učencev je osvojilo diplomo
ZELO DOBER SMUČAR
15 učencev je osvojilo diplomo
DOBER SMUČAR
13 učencev je osvojilo diplomo
SMUČAR
Zimsko šolo v naravi ocenjujem za zelo uspešno, saj so učenci veliko presmučali in se veliko naučili. Učitelji smučanja so poleg odličnega pedagoškega dela pohvaljeni tudi za to, ker ni bilo poškodb in nezgod.
Janez Zajc, prof. Š V. Vodja smučanja
SPOMINSKA ZNAMKA IN OVOJNICA
O misijonarju in uglednem znanstveniku patru Ferdinandu Avguštinu Hallersteinu smo v Mengšanu že pisali. Tokrat je z njegovim imenom povezan izid spominske znamke in ovojnice, ki sta izšli 21. januarja 2003 ob Hallersteinovi 300. obletnici rojstva. Muzej Mengeš je dal natisniti tudi t.i. karto maksimum, filatelistično posebnost, ki je prav tako izšla 21. januarja. Muzej Mengeš pripravlja tudi simpozij, katalog in razstavo ob 300. obletnici rojstva F. A. Hallersteina, kar se bo zgodilo 27. avgusta 2003.
M. K.
ŠPORT
SMUČARSKO SKAKALNI KLUB MENGEŠ
Največji uspehi v zgodovini mengeških skakalcev
Rok BENKOVIČ na mladinskem svetovnem prvenstvu dvakrat srebrn, na olimpijskih igrah mladih pa zlat in bronast
Minilo je leto dni, ko smo v Mengšanu zapisali " PRVA SVETOVNA MEDALJA ZA MENGEŠ ". Takrat se je Rok iz mladinskega svetovnega prvenstva vrnil z bronom. Tokrat pa lahko še z večjim veseljem napišemo, da smo v skakalnem klubu Mengeš bogatejši še za dve svetovni in to kar srebrni medalji. Priskakal jih je Rok BENKOVIČ na mladinskem svetovnem prvenstvu v švedski Solleftei. Prvo srebrno medaljo je osvojil skupaj z še tremi reprezentanti: Juretom BOGATAJEM, Rokom URBANCEM in Jakom OBLAKOM, 6. februarja na ekipni tekmi. Naša reprezentanca je zaostala le za Avstrijci in to samo za borih 0,4 točke. Dva dni pozneje, v soboto 8. februarja pa je Rok BENKOVIČ na posamezni tekmi zaostal le za Avstrijcem Tomasom MORGENSTERNOM za 2,8 točke in tako z drugim mestom postal vice svetovni prvak. Tako je izenačil tudi najboljšo Slovensko posamezno uvrstitev na mladinskih svetovnih prvenstvih, ki jo je dosegel prav Primož PETERKA nekaj let nazaj, ko ga je prmagal le Nemec UHRMAN.
Zelo odmevni pa sta še dve Rokovi medalji, ki jih je prigaral na olimpijskih igrah mladih, ki so na sporedu vsaki dve leti. Letos smo bili organizatorji Slovenci na BLEDU. Skakalci so tekmovali v Planici, tako s posamezno tekmo kot ekipno. Slovenski reprezentantje so bili najboljši na ekipni tekmi, saj so osvojili zlato medaljo, v solo skokih pa je Rok okoli vratu prejel še bronasto medaljo.
VID OJSTERSEK DRŽAVNI PRVAK
Prvi februarski dan v letu 2003, se bomo Mengšani še posebej zapomnili. Skupaj z Vidom smo se veselili njegovega prvega naslova državnega prvaka. Na državnem prvenstvu v smučarskih skokih v Guncljah pri Ljubljane, je v konkurenci 75 skakalcev iz vse Slovenije premagal prav vse tekmovalce njegove kategorije dečkov starih do 13 let. V obeh serijah na 35 metrski skakalnici je bil zanesljivo najboljši tako po slogu kot po daljavah. Na istem tekmovanju sta nastopila tudi naša skakalca, Peter KIRBUS in Matjaž PUNGERTAR. Oba sta izvrstno odskakala obe seriji in na koncu pristala na odličnih mestih. Peter je bil 5. Matjaž pa 6. Res lep ekipni uspeh naših mladih skakalcev, ki vztrajno korakajo po Rokovih stopinjah.
hompara'	
n	
	
T	ii
1 r ■a	
V ZDAJ JE CAS za izde ovo	
Vdie lusine INTERNETNE STRANI!	
PONUJAMO VAM UGODNO,	
OBLIKOVNO in	
TEHNIČNO SESTAVO	
internelne strani,	
Z MINIMALN Ml STROŠKI	k
komiHire jtiniivii Mifige^	
ld. 0Ť 7ï3flS03,fni. 0} řříO^C^	
f-n\Q\[. kompare^icLite!	
ŠPORT
5. MEMORIAL
Januarja se z meorialno tekmo vsako leto spomnimo naših ponesrečenih v prometni nesreči, ki se je zgodila pri Naklem. V spomin našim članom SSK MENGEŠ Blažu, Mateju, Samotu in Jani, gospodu Premku in gospodu Fortuni smo priredili skakalno tekmo, ki pa je štela tudi za Slovenski pokal Cockta. Nastopali so dečki stari do 13 let in dekleta stara do 14 let. Vseh tekmovalcev je bilo kar 85 iz 19. Slovenskih klubov. Tekmovanje je potekalo brezhibno, predvsem pa je bila skakalnica odlično pripravljena, saj so nam tudi letos priskočili na pomoč mnogi Mengšani. Tudi vreme nam je bilo letos naklonjeno, tako, da smo z veliko truda naredili ogromno umetnega kompaktnega snega, kar se nam je obrestovalo. Zbralo se je kar veliko število gledalcev, kar kaže, da v Mengšu radi gledamo smučarske skoke. Ob tej priliki bi se člani SSK Mengeš zahvalili vsem, ki ste nam s prostovoljnimi prispevki spet pomagali. Hvala tudi našim zvestim sponzorjem in donatorjem, Mengeški godbi, ki je poskrbela za prijetno popoldansko vzdušje, našim gasilcem za pomoč pri redarski službi in seveda vsem, ki ste kakorkoli sodelovali pri izvedbi tako pomembne prireditve.
Seveda k taki tekmi sodijo tudi rezultati. Razveselili so nas spet naši tekmovalci z Vidom OJSTERŠKOM na čelu, ki je zmagal in trenutno vodi tudi v skupnem seštevku Slovenskega pokala. Matjaž PUNGERTAR se je veselil prvega pokala, saj je bil odličen 6., Peter KIRBUS pa 9. in s tem zaključil mengeški uspeh, da smo imeli kar 3 med deseterico. Pri dekletih je zmagala Kranjčanka Petra BENEDIK . Prav vsi nastopajoči so dobili praktične nagrade, poleg pokalov pa še lično izdelane medalje, ki nam jih vedno prav za memorialno tekmo naredi naš prijatelj g. Lojze CESAR iz Most pri Komendi.
BLED - OLIMPIJSKO MESTO
Polaganje cvetja na spominsko obeležje
Olimpijski festival evropske mladine - športno tekmovanje.
Mladi športniki Evrope, udeleženci festivala, stari od 16 do 18 let spoznavajo tekmovalni sistem in utrip velikih športnih prireditev in pridobivajo izkušnje, ki so pomembne za športno kariero.
OFEM je pod okriljem Mednarodnega olimpijskega komiteja. Idejni oče je sedanji predsednik MOK, dr. Jacques Rogge. Prve igre so bile v Bruslu l. 1991 in od takrat se mladi šortniki vsake dve leti srečujejo na letnih in zimskih igrah. Organizacija 6. olimpijskega festivala je bila zaupana Sloveniji v Pragi l. 1999. Zaradi tega je naša država od 25. do 30. januarja letos na Bledu gostila največje tekmovanje MOK doslej in lahko si štejemo v veliko čast in priznanje za zaupanje tako pomembnega športnega dogodka.
Od 20. do 26. januarja je po vseh večjih mestih potovala bakla z olimpijskim ognjem. Nosili so jo znani slovenski vrhunski športniki v spremstvu osnovnošolcev in srednješolcev.
Organizatorji so pričakovali nad 1300 udeležencev iz 42 držav in niso bili razočarani. Udeležba je bila nad 1400 tekmovalcev. To je bila največja športna prireditev letos v Sloveniji, z udeležbo najboljših športnikov. Tudi naši so se izkazali in prejeli odlična priznanja.
Mengšani smo posebej ponosni nad uspehi člana smučarsko-skakalnega društva Roka Benkoviča, potomca znanih kamniških alpinistov in gorskih reševalcev. Slovenska mladina je do sedaj osvojila veliko odlikovanj. Vsega skupaj vključno od prve do zadnje prireditve nad 50.
V bodoče si želimo še veliko športnih prireditev. Veselimo se Planiških, Alpskih in Biatlonskih tekmovanj, saj imamo nadvse lepe kraje in naravne danosti za smučarsko in drugo športno dejavnost.
Menge{, dne 2.3.03. Lužar Stane
OBNAVLJATE INSTALACIJE, POTREBUJETE INSTELATERJA?
SEDAJ TUDI V MENGSU ! TRGOVINA IN MONTAŽA
ELECOM d.o.o., Slovenska c. 14, Mengeš
Vid OJSTERSEK na najvišji stopnički prav na domači tekmi, Matjaž PUNGERTAR 6.
Vse za: - vodovod - obnovo kopalnic
-	ogrevanje - elektro instalacije
-	klima	Tel.: 01/729-11-22
POTOPISI
MOJELETONABAVARSKEM
1. DEL
Kako se je vse skupaj začelo?
Hm, da bom šla na Bavarsko, si lani niti nisem mislila. Saj ne, da si ne bi nikoli želela v tujino, toda nekaj drugega je šola, krajše izobraževanje ali pa (meni daleč najljubše) potovanje, vse drugače pa je sprejeti službo v tujini. Pa niti nisem mislila, da nisem sposobna, toda nekako verjamem, da se lahko marsikaj naredi tudi doma.
Pa se je obrnilo drugače. Najprej vzpodbuda moje mentorice, da bi pa po diplomi vsekakor morala preživeti vsaj leto v tujini. Tega sem se počasi začela zavedati tudi sama in tako postajala vedno bolj navdušena nad zamislijo, da bom šla na lektorat v Gradec, v sosednjo Avstrijo. V glavi sem si že risala načrte, kako bom za konec tedna hodila domov, kako bom učila študente, zraven pa pripravljala temo za svoj magisterij. Je bilo prelepo, da bi se uresničilo, zato se je seveda vse skupaj malce sfižilo. Pa so mi ponudili mesto na Bavarskem. Hm, študirala sem tudi nemščino, torej bi bilo dobro, da bi preživela leto med nemško govorečimi, sem si mislila.
Najprej je bilo treba končati diplomo (kar mi ob vseh mojih tisočih obveznosti - za katere sem največkrat sama kriva - ni povzročalo malo preglavic), pa sem jo in tako diplomirala na prvi poletni dan. Vzpodbuden začetek, sem si mislila, hkrati pa se začela vse bolj resno ukvarjati z mislijo, da bom oktobra odšla v Munchen. Poletje pa je bilo tako naporno, da sem komajda utegnila iti na pogovor za službo v glavno mesto Svobodne države Bavarske. Da je Bavarska nekaj svojstvenega v Nemčiji sem morda že slišala, vseeno pa sem pričakovala vsenemško urejenost in brezhibnost. No, po prijateljičini poroki in lepih poletnih dneh in večerih, ko me ni več skrbelo za izpitne obveznosti, sem (takrat močno prehlajena) odšla v Munchen. Sploh prvič v življenju! Nekako prej nikoli nisem zašla v to mesto, za katerega so mi vsi zatrjevali, da nemško pa tam res ni treba znati, saj je enostavno toliko priseljencev iz bivših jugoslovanskih republik, da lahko prideš kamor želiš. Nočna vožnja je minila hitro in ob pol sedmih zjutraj sva se s teto, ki je priložnost tudi izkoristila za obisk Munchna (meni je pa vodič tudi prav prišel!).
Najti Institut za slavistiko
Navodila so bila slišati enostavna. Prostori oddelka se nahajajo v glavni stavbi v tretjem nadstropju. Pha, mačji kašelj, bom že našla. Nekaj so omenjali še dvigalo, pa sem si rekla, da je to le za tiste, starejše, da sama grem pa že lahko peš. No, pa sem prišla v glavno stavbo in skušala priti v tretje nadstropje. Od zunaj je mogočna stavba vzbujala vtis, da ima še kakšno nadstropje več, toda šment, pri najboljši volji se je vse končalo v prvem ali drugem. Nikakor se ni dalo priti v tretjega -ponavadi so se stopnice kar nehale. Smola! Pa sem začela spraševati - ja, človek bi pričakoval, da bo vsaj vratar vedel, kje se oddelek nahaja. Pa ni! Še dobro, da sem bila zgodnja in da sem imela čas za raziskovanje. Po mnogih prehojenih
stopnicah sem se le znašla pred dvigalom (tudi dvigala so različnih vrst - ena samo za dve nadstropji, druga za drugo in tretje, nekatera te popeljejo v četrto - še sedaj nisem odkrila vseh! -Torej ogromna stavba, kjer vsak pozna le svoj teritorij!) in se po večjem čudežu znašla v tretjem nadstropju. Razmeroma jasen glas v dvigalu je povedal, kaj vse se nahaja v tem nadstropju. Če se mi je takrat zdel rešitelj, pa mi gre sedaj vedno bolj na živce, saj se vrata dvigala sploh ne odprejo prej, dokler dama ne oddeklamira svojih »cimrov« in njihovih namembnosti!
Pogovor s profesorjem
Profesor, ki me je sprejel, velja za neke vrste legendo med študenti slavistike in tudi med profesorji v Zahodni Evropi. Njegovo ožje zanimanje je dokaj obsežno, saj se ukvarja tako s staro cerkveno slovanščino kot z južnoslovanskimi jeziki, še posebej hrvaščino. Med študenti pa je poznan po svojem Uvodu v slovansko jezikoslovje. Kdor je hodil na kakšno fakulteto, se gotovo spomni, kako so ti začetni predmeti »veselje in navdušenje« vseh študentov. Njihovo koristnost spoznamo šele precej kasneje, takrat pa nam ne povzročajo drugega kot težke veke med predavanji, ob izpitih pa prebavne motnje. (Svetle izjeme pa navadno le potrjujejo pravilo.)
Profesorja, ki je zadolžen za slovenščino si nekako prej nisem predstavljala. Vedela sem, da gre za moža, ki mora biti star okrog 60 let, predvidevala sem, da se mu je naredil pivski trebuh, po globokem glasu sodeč, pa tudi ni šlo za kakšno drobno postavico. No, vsekakor pa nisem tistega dne pričakovala moža v usnjenih hlačah, z naramnicami in čelado (staro svojih 30 let) na glavi, z rahlo skodranimi, popolnoma sivimi, že belimi lasmi, ki se je pritoževal nad bolečim kolenom in mrazom, ker je na fakulteto prišel s svojim čoperjem! No, pa mi je prijazno zaklical: »O, Frau Jemec!« in tako sem odšla v njegovo pisarno. Hm, nekako patina 50-ih let je vela iz vsakega kotička in povabil me je na ogromen usnjen sedež pred katerim je stala majhna okrogla mizica. V sobi se je hitro znašla tajnica, ki je prinesla kavo (da ni bila niti slučajno podobna okusu naše kave, me niti ni motilo, saj sem imela preveč dela s kihanjem in smrkanjem Hitro sva se začela pogovarjati in nekako sem si naivno predstavljala, da se bova le malce »povohala«, če sva si všeč, iskreno povedano, pa mi je bilo v Sloveniji in v službi pri Delu enostavno tako lepo, da si res nisem želela oditi v Nemčijo. Ampak seveda pa si rada puščam odprte možnosti. Po nekaj vljudnostih in po izmenjavanju pozdravov od skupnih znancev, me je poslal k tajnicam, da mi bodo one povedale, kaj vse bom morala urediti.
Formularji
Pa se je začelo. Moje počutje je bilo vedno slabše, saj je popustil tisti jutranji lekadol, čutila sem, da dobivam vročino, pa vendar sem morala narediti vsaj nekako dober vtis. Svetlolasa gospa z
imenom, ki ga nisem takoj razumela, me je z zelo sladkim glasom povabila, naj izpolnim premnoge formularje. Najprej so bili tisti, če sem poročena, pa zakaj nisem, če imam otroke, koliko in zakaj ne, potem pa so prišli hujši, če sem v kakšni satanistični sekti in če imam kakšno nalezljivo bolezen in tako naprej. Meni se je vse skupaj zdelo predvsem smešno, saj si nisem mogla zamišljati, kaj vse spada v »običajni postopek«. No, potem naj bi si pa naslednjo množico dokazil o nekaznovanosti in dobrem obnašanju ter vseh mogočih zavarovanjih ter računih pridobila sama. Pa sem vprašala, kako? Ja, greste na Poccistrasse, pa bo, mi je odvrnila blondinka. To, da sem ji pojasnjevala, da ne vem, kje so uradi in kje naj se lotim vseh postopkov ni dosti pomagalo. Ona mi pa tudi ni hotela.
Ne preveč zadovoljna sem se odpravila proti domu in se spraševala, če bom sploh zares prišla v Munchen, saj česa tako »kavbojskega« res nisem pričakovala. K sreči so čez dober mesec dni dobili novo tajnico in vsi so postali malo zaskrbljeni, če se res nisem dokončno premislila in bom raje ostala doma, kakor da bi šla prodajat svojo kožo v tujo deželo. Nenadoma, čudež, zagotovo!, je bilo potrebno urediti polovico manj papirjev, nenadoma je veliko uredila univerza sama, pogodba ni bila več vprašljiva, samo še stanovanje sem morala najti, saj so zahtevali, da vsaj tri dni na teden ostanem v Nemčiji, ker je šlo le za polovični delovni čas.
Začela se je »telefonada«, kje najti sobo ali stanovanje, ki ne bo stalo več kot cela mesečna plača. Munchen je pač »svinjsko« drag in jaz kot Gorenjka (še s potrdilom) res nisem hotela nemško dogodivščino začeti in končati v minusu. To bi lahko počela tudi doma! Pa se je spet našla kar ugodna možnost, saj mi je naša druga tajnica, zelo prijazna gospa eskimskega rodu, sicer pa doma iz Kamčatke, ponudila sobo za nekaj prvih dni v Nemčiji, vsaj dokler ne najdem nečesa drugega.
Zmanjkalo je izgovorov
Prav zares tedaj nisem imela več izgovorov. V službi sem naredila še pripravniški oz. strokovni izpit, zagovarjala svojo nalogo, naslednji dan pa uredila še zadnje papirje in zvečer odšla na vlak proti Munchnu. Veliko prtljage sem imela! Od knjig do oblek! Kar precej hudo mi je bilo, saj mi je Slovenija ravno postala bolj všeč, pa malo zaljubljena sem bila in ker verjamem pregovoru Daleč od oči, daleč od srca, me je skrbelo še to. Ampak po drugi strani se je pa začela čisto nova pustolovščina. Za začetek je vlak prišel v Munchen s triurno zamudo. Haha, pa me ni dosti motilo, sem se vsaj naspala ^
Mateja Jemec
NASLEDNJIČ: Začetniške težave in kako je biti najmlajša profesorica
VAŠA POŠTA
Spoštovani,
Oglašam se vam v zvezi z blokovskim naseljem Zavrti, za katerega sem prepričana, da bi bilo o njem dobro slišati kaj več.
Mislim, da je to pomemben del Mengša in da je tu kar precejšen delež prebivalstva, ki bi z zanimanjem prebral kaj o konkretnih zadevah naselja blokov; pa tudi za ostale Menšane bi bilo prav tako zanimivo izvedeti kaj o problematiki svojih someščanov iz blokovskega naselja.
Po potrebi o takšnem članku sem prišla ob misli na to, kako rešiti otroško in mladinsko igrišče v naselju Zavrti. Trenutno ni to zemljišče ničemer podobno - prej neurejenemu parkirišču, zelenice pa razriti njivi. O odnosu nekaterih stanovalcev ( kakršnega jaz vidim ) do njega, sem že pisala v Mengšanu.
Naselje ima velik problem parkiranja, zato se pri nas doma bojimo, da so omenjene funkcionalne površine med odpisanimi in namenjene za interno parkirišče, kamor bodo imeli dostop samo določeni lastniki stanovanj - investitorji parkirišča . Torej, mlade mamice z vozički, otroci in mladostniki - prepuščeni boste cesti!
Sprašujem ali bo stanovalcem ostal samo hribček sredi naselja, kjer se pa žal ne da žogati in ne igrati malega nogometa in zakaj klopce na asfaltiranih otočkih sredi zelenic, utrjene sprehajalne poti in peskovniki ne morejo služiti svojemu namenu.
Naša družina zagotovo ni edina, ki na naselje gleda kot na svoj dolgoročni dom in zagotovo nismo edini, ki nam je tu v naselju lepo živeti in nam ni vseeno za izgled in namen površin znotraj naselja.
Uredništvu Mengšana predlagam, da pripravi članek s predstavitvijo blokov v Zavrteh, vizijo naselja v okviru dolgoročnega strateškega razvoja občine Mengeš, o možnostih za rešitev otroškega in mladinskega igrišča, o možnostih stanovalcev za njihovo aktivno udeležbo pri odločanju o prihodnosti naselja, o problemih vpisa etažne lastnine v zemljiško knjigo^
Mislim, da bi bilo primerno, da svoj pogled na naselje predstavi gospod župan mag. Štebe in upravitelj naselja Čistoča - vsak s svoje strani problematike in poznavanjem situacije naselja.
Lep pozdrav
Vesna Mislej Slamnikarska 4 1234Mengeš
Popravek
V januarskem Mengšanu se v moj članek z naslovom Volitve z napako - 2. del, ni pritihotapil tiskarski škrat, temveč nehote storjena zamenjava imen. Novinar in radijski poročevalec z domžalskega konca je g. Matjaž Brojan in ne g. Jože Brojan, kateremu se iskreno opravičujem.
Ana Jernejčič, Dobeno
Kratek odgovor ge. Jožici Per
Z veseljem sem prebrala vaš članek. Dovolite, da pojasnim vsaj nekaj stvari. Veste, moj sestavek je bil ravno v tolikšni meri eno- oz. pristranski in vse tisto, kar ste še navedli, kot vaš. Logično se vam zdi, da je bil različno sprejet, a ko vam to nekdo napiše še v Mengšana, ste slabe volje.
Da je zdajšnji župan uporabil fotografije vašega moža v reklamne namene, je pa malo hecno. Najbolje, da se s tem vprašanjem obrnete nanj osebno.
Naša prva srečanja so bila res prijazna, sicer poslovne narave, a nič ne de. A s tem menda še ni rečeno, da bi se morala še povsem strinjati z vami in vašimi predlogi. Glede športne dvorane se tudi midve nimava kaj pogajati, o tem so že zdavnaj odločili volilci na takratnem referendumu. Da dobršen del Mengša še nima kanalizacije, asfaltnih cest in pločnikov, bolj varnih poti vsaj do šole ter ostalih nujnih zadev, pa zgleda da ni nič važno. Meni se zdijo za vse prebivalce kraja enakopravno razporejena sredstva edina prava rešitev na vseh področjih, saj smo koneckoncev vsi davkoplačevalci. In ne mislite, da bi s pridobitvijo dvorane razrešili probleme drog in ostalih perečih težav, kar ta čas najboj tare mladino. Slednji je treba z različnimi »akcijami« omogočati oz. pomagati v raznovrstnih udejstvovanjih na različnih področjih (kultura, izobraževanje, zaposlovanje). V hitenju v Evropo bi bilo dobro izpostaviti še tečaje računalništva in tujih jezikov itn.
Praznih prostorov je kar nekaj, kolikor je občina do sedaj iztržila z njimi, bi tudi v bodoče. Svoje mesto si zasluži dostojen muzej v Mengšu -tudi zaradi dviga kulturnega nivoja kraja. In ker je Mengeš tako glasbeno mesto, si po moje zasluži tudi svojo glasbeno šolo, ki ne bi omejevala vpisa otrok na različne instrumente in bila odvisna od glavne, to je domžalske šole. Seveda ima vsaka stvar svojo ceno. Kaj mislite, da bi pod strokovnim vodstvom v športni dvorani potekali dogodki brezplačno? Ob vseh visokih stroških vzdrževanja? Bolj se mi zdi
pomembno, da bi v boljših razmerah telovadili vsaj osnovnošolci, pa se žal že na tej stopnji občuti pomanjkanje sredstev. Pri vsem pa vas naj ne skrbi samo za blokovske otroke. Nikjer ni nihče izjema, kjerkoli v Sloveniji, za določeno ceno, ki jo plačajo starši, lahko potem njihovi otroci skačejo, se žogajo, drsajo, plavajo.....
Meni res ne bi bilo potrebno, da bi me skrbelo, kje v poznih večernih urah hodijo moji otroci. Vaša skrb je odveč, jaz pa že zdaj vem, da me bo še kako skrbelo. Ker je pač normalno. V slogu znanega pregovora: majhni otroci, majhne skrbi, večji, velike, se že počasi pripravljam na morebitne težave. Kot družina smo ponosni drug na drugega že ves čas. Ne zato, ker bi se morali izpostavljati in dokazovati s toliko kvalitetami, temveč iz razloga, da obstajamo. Da smo.
Ana Jernejčič, Dobeno
Kratek odgovor ge. Mariji Pecnik
Tudi vaše pošte sem vesela. Ste prva, ki pravi, da ji je prebrati moj sestavek prava muka. Tudi prav. Vaš stavek o volitvah z napako mi je všeč. Mene po njej sprašujete, pa še vi nič ne znate povedati, ki ste bili tam. Žal res ne vem, kje je Vidalijev vrt (smatram, da kje blizu vas), o tistem letaku in v preteklosti popackani fasadi (kar je mimogrede, svinjarija, obsodbe vredna), pa ne kažite samo na določen krog ljudi, pri takšnih rečeh ne gre izključevati svojih najboljših prijateljev. Ker se obračate nekako osebno name z začetkom stavka: gotovo veste bi ga jaz dopolnila še na vas. Da v vsej godlji gotovo veste, kdo bi le utegnil takisti portret g. Per-a »napopati« v času volilnega molka - tudi v notranjost gostilne Pavovec?
Glede na razumevajoče dejstvo, da vam je jasno, kdo je župan, ste ena redkih, ki to javno prizna. Nekateri ne morejo ali pa nočejo. Pač. Pa vam naj to ne bo v žalost. Po oz. na katerem mestu pa smo stopicali v času, ko je bil vaš brat župan, poslanec (ki se ni drenjal za parlamentarno govornico) in še kaj drugega hkrati? Obilica izstopajočih in bolje izpeljanih zadev bi se mu morala krepko poznati pri volilnem rezultatu. Zato jaz spoštujem sedanji volilni izzid in bom vesela pri čisto vsaki morebitni pridobitvi za Mengeš z okolico vred, tudi še tistih nedokončanih na.....
Naj bo dovolj. Zagotovo ima ta tekst tudi cel kup slovničnih napak. Nekaj mojih, nekaj tiskarskih, važno je, da me zmorete Vi s strokovno presojo postaviti v ustrezen razred osnovne šole.
Ana Jernejčič, Dobeno
NASVETI
PRI SOSEDIH
Varcujte ali vlagajte
Velikokrat ste že slišali, da je potrebno določeno odrekanje za to ali ono. Pa je to res pravi na~in?
Beseda varčevanje je bila v zadnjem času v medijih napisana tolikokrat, da bi jo lahko že vrabci na strehi črkovali. Vsi pišejo, da je potrebno varčevati pri tej, drugi spet pri drugi stvari in podobno. Pa se je kdo med vami , ki je bil postavljen pred odločitvijo, vprašal: "kako bi si to lahko privoščil?"
Varčevati lahko pomeni "šparati" pri določenih stvareh, ki so za pravilno veliko premoženje popolnoma nepomembne. Zakaj bi na primer tratili čas pri iskanju najcenejšega izdelka, ko bi pa v tem času lahko zaslužili veliko denarja pri kakšni drugi naložbi.
Odločite se, ali boste postali varčevalec ali vlagatelj! Pa poglejmo bistvene razlike:
-	varčevalec bo svoji družini odrekal vsak tolar za to, da ga bo nesel v banko, kjer mu bodo dodelili smešne obresti. Obnašal se bo skopuško in ne bo znal presoditi, kdaj mu bo neko nepomembno odrekanje prineslo visoke donose. Vse premoženjske stvari bo želel urediti sam, za vsako ceno, za ves svoj čas.
-	vlagatelj bo poskrbel, da bo svoj čas pravilno unovčil. Iskal bo pomembne informacije, ki mu bodo pomagale pri pravilni odločitvi vlaganja svojega kapitala v donosne naložbe. Ko bo postavljen pred dejstvo, da je neka stvar predraga, si bo enostavno preračunal, da bo čas in kvaliteto izdelka "prinesel not" v doglednem času, nadalje pa bo imel samo še čisti dobiček.
Kot primer naj vam navedem ustvarjanje premoženja s pomočjo premoženjskega svetovalca. Varčevalec bo ves svoj prosti čas namenil finančnemu izobraževanju, delal bo razne analize, zbiral podatke in podobno. Čas, ki bi ga moral nameniti svoji družini in pred vsem sebi ^ kaj pa je to? Vlagatelj, ki se zaveda delegiranja, bo svoj čas posvetil sebi in družini, svojemu premoženjskemu svetovalcu pa bo "naložil" delo upravljanja z njegovim denarjem.
Če vse skupaj "seštejete", si lahko sami predstavljate, kdo bo imel več od življenja in kdo bo imel več premoženja: varčevalec, ki bo poleg rednega dela zapravljal čas za iskanje podatkov (ne informacij!). ali pa vlagatelj, ki bo prepustil delo svojemu svetovalcu, ki ima informacije in je tudi specializiran za opravljanje takšnega dela. Odločite se, kaj želite postati: varčevalec ali vlagatelj!
Branko Zamernik
branko.zamernik@donos.net 01 / 237 30 51
EVROPSKO LETO INVALIDOV 2003
3. december 2002 je bil slovesen, saj se je pričelo evropsko leto invalidov 2003, ko bodo imeli posebno priložnost opozoriti naše člane DVI Domžale, kot enakopravne člane družbe. Predvsem pa bomo upoštevali načelo: nikoli o invalidih, brez invalidov. Pokroviteljstvo nad izvedbo dogodkov, ki bodo obeležili evropsko leto invalidov je prevzelo ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve -odbor pa bo vodil osebno dr. Vlado Dimovski, skupaj z 28-imi predstavniki invalidskih organizacij, vladnih resorjev, univerze, občin in zavodov. Tudi DVI Domžale je v preteklem letu 2002 realiziralo postavljene naloge. Izvedli posebne socialne programe, ki smo si jih zastavili v začetku leta. Udeležili se srečanja vseh vojnih invalidov, 21. septembra 2002 v Kamniku z udeležbo preko 1000 invalidov, invalidskih družinskih upravičencev ter njihovih svojcev. Udeležujemo se preko leta izletov, spominskih slovesnosti, srečanj s starejšimi člani doma v domovih, jih obdarujemo in se z njimi pogovarjamo. Prisotni smo na pogrebih umrlih članov, tudi s praporom. V mesecu decembru obiskali vse župane in županji - novo nastalih občin, med njimi tudi župana občine Mengeš, gospoda Tomaža Štebeta. Vsakemu izročili praktično darilo in čestitko za ponovno izvolitev, z željo za dobro sodelovanje. Obisk predstavnikov DVI je bil dobro sprejet in pozitiven, z zahvalo županov in županji, vseh sedem občin v kateri živi trenutno 181 članov. Še vedno je poslovni prostor na Ljubljanski c. 36 v Domžalah (skupaj z borčevsko organizacijo), ob četrtkih od 9.00 do 11.00 ure. Delovna srečanja (sestanki), so po potrebi v gostilni pri »Gašperju« na Prevojah pri Lukovici. Člani DVI, ki živijo v domovih v Domžalah, Mengšu in Kamniku so oproščeni plačevanja letne članarine po 1.000 SIT. Nadzorni odbor DVI pripravi, do občnega zbora do 20. aprila 2003 poslovnik z nekaterimi popravki členov in tudi predlaga člane za nov odbor. Sedanji blagajnik Lojze Hrovat pa želi zamenjavo, kajti prevzema novo zadolžitev referenta za rekreacijo. Tako je bil predlagan dnevni red na prvem delovnem srečanju, dne 29.01.2003 sprejet in tudi prevzete obveznosti, je poudaril predsednik DVI Domžale, gospod Jože Brodar, s pomočjo ekipe Upravnega in Nadzornega odbora.
Jože Novak
KÔHCERt DALMAtlNSKE KIAPE
VKUítURHEMDÚMU MENGEŠ
Sótáta,22.3.2ÚÓ3ót2Ó.BI'i Tefn: 0//729-//-0/
zidarstvo
Tûsodcrstvo
tlakovanje
dvoriâC
BEG
5.p.
qrcdbtn-ci dclfi
Homtf iScgos.p, aincim	siiear
taBMMimaw
Možnost plačila na obroke
BcffilbíBímíD) 1234 M®nng®g
mđrnimimmm
MEDICI
0	Mengeš Kolodvorska 2C
1	AKCIJA m
OT DIGITALNI BARVNI
5 FOTOKOPtRNl STROJ
2	BARVNt SKENER, 111 TISKALNIK tN FAX
« SAMO 140.000,00 SIT
5 CENA JE Z DDV-jem \
Http./iwww.fnedic.SL
Canon Td 0172 30983
Od kandidatov pričakujemo:
O	ustrezno izobrazbo
O	najmanj 2 leti delovnih izkušenj na področju prodaje tehničnega blaga
O	obvladanje dela na računalniku
O	komunikativnost
O	zaželen izpit za voznika viličarjev
O	odslužen vojaški rok
Nudimo stimulativno nagrajevanje in možnost strokovnega izpopolnjevanja.
Delovno razmerje sklenemo za določen čas 6 mesecev z možnostjo podaljšanja za nedoločen čas. Delo je v dopoldanskem času od ponedeljka do petka.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev, življenjepisom in opisom dosedanjega dela naj kandidati pošljejo v 10 dneh po objavi na naslov: Filc d.d. Mengeš, Slovenska 40, 1234 Mengeš. Najprimernejše kandidate bomo povabili na razgovor. O izidu razpisa bodo prijavljeni obveščeni v 14. dneh po opravljeni izbiri.
JI ï:


ftAUYAVNI SALON
CcsM t«lc«v 10,1930 Domiak;
l«l: 01 7ii M 71; fait 01 7lfi 00 70
TRGOVSKI CENTEÇ Iradidonalno otroško pustno
VELE MENGEŠ "«»'o ^ —
JĚĎti Trgovski ccntcr Mcrv^ci
tEm ob 10*00 uri
TROOVSKÍCWTPÍ VPJJWPNCF5. mt^ SSJ2M Mcr)^
OUMKALMČAS
HIPPBMARKhn VCLF m -«ct^ S.CD^iJD 00. fVij. «
( KNtKK KIHLUVA ^11'dob ^UU lCMU.ned ZAJ^KIO
lnpvnMl^l uPřUo? pvtehva» iiryn|a, oinAe »uda, lekâlIL Tnírnú l^o^VBc ^ui^io