M ^^ Četrtek, 8. aprila 2004, št. 15, leto IX., ISSN 1408-0494, vsak četrtek, cena 550 SIT • 2,35 EUR Demokracija ilan^xizlt i Bj!!«ii5 POLITIKA Ministra ostajata v sedlu TUJINA Velika širitev Nata INTERVJU Boštjan Penko Krivi so ljudje na strani države LiUj.Il' 'M ¿J uu' Kako hitro je življenje? Med prvimi operaterji na svetu in kot edini slovenski smo uvedli UMTS (univerzalni Mobitelov telekomunikacijski sistem), tretjo generacijo mobilnih telekomunikacij. Zaradi izpopolnjenega prenosa podatkov (do 384 kb/s) zagotavlja UMTS uporabo vsebinsko bogatih avdio in video storitev ter pošiljanje in sprejemanje multimedijskih vsebin nekajkrat hitreje kot sistem GSM. S tem omogočamo bolj kakovostno uporabo že znanih in razvoj novih storitev. Mobilnik je tako postal prenosni multimedijski pripomoček, ki združuje lastnosti telefona, fotoaparata, kamere, interneta, televizije in radia. Začenjamo novo štetje na področju slovenskih mobilnih telekomunikacij. Mobitel UMTS Nova generacija mobilnih telekomunikacij © tretja stran Hladna prha vladi Le redkokdaj se zgodi, da je ljudska volja tako jasna, enoglasna In odločna. Nedeljski referendum o vladnem t. i. tehničnem zakonu o izbrisanih je bil prava manifestacija demokracije in ljudske volje. Skoraj pol milijona volilcev je z glasovanjem proti omenjenemu zakonu izreklo nezaupnico ministru za notranje zadeve Radu Bohincu in Ropovi vladi kot celoti, kajti zakon je pred tem s preglasovanjem sprejela vladna koalicija. Za koalicijo Slovenija je to trenutek zmagoslavja, saj sta bili Slovenska demokratska stranka In Nova Slovenija glavni pobudnici referenduma. Prvi nosilec nedeljske zmage Janez Janša je po referendumu zato menil, da bo tak izid v prihodnje težko ponoviti. "Glede na druge zakonodajne referendume v zgodovini Slovenije je bila udeležba nadpovprečna, in to kljub temu, da so k bojkotu pozivali tisti, ki tega ne bi smeli... Izid referenduma in udeležba sta nezaupnica tako vladi in tistim iz vladnih vrst, ki so pozivali k bojkotu, kot tudi Forumu 21 in vsem tistim, ki so se aktivirali v zadnjih dneh, da bi preprečili odločanje ljudi na referendumu. To je hkrati nezaupnica predsedniku države. Če namreč več kot pol milijona volllk In volilcev, ki so se udeležili referenduma, zanj ni legitimno število, potem ni legitimno niti število tistega pol milijona volilcev, ki so glasovali zanj. Predsednik države se mora odločiti, ali bo spoštoval ustavno ureditev in pravila igre tako, da veljajo za vse enako, ali pa se po njegovo spoštujejo samo takrat, kadar je to v korist tistih, ki so na oblasti. Ne poznamo nobene države, v kateri bi vladni zakon podprli zgolj 4 odstotki volilnega telesa. Tudi ni demokratične države, kjer to ne bi imelo nobenih posledic, se pravi, da ne bi odstopila vlada, predsednik vlade ali odgovorni minister, ki je zakon predlagal. Tako nizke referendumske podpore za kakršenkoli vladni predlog v katerikoli državi ne pomnimo in mislimo, da je v zgodovini ni." Izid referenduma je nedvomno jasen znak vladi, da mora nehati izdajati nezakonite odločbe t. i. izbrisanim, ki so z nedeljskim referendumom postale tudi nelegitimne. Predlog koalicije Slovenija je, naj vladna koalicija v tretji obravnavi zavrne sistemski zakon o izbrisanih, koalicija Slovenija pa bo umaknila referendumsko pobudo na omenjeni zakon. Tako bi "pridobili prostor in čas za to, da se zadeva reši z ustavnim zakonom", menijo v koaliciji Slovenija. Nedvomno druge rešitve nI, saj je ustavno sodišče s svojo odločbo, ki je veljavna, poseglo v ustavni zakon o izvedbi temeljne ustavne listine. "S tem je nastal konflikt na ustavnopravni ravni," dodajajo v koaliciji Slovenija, "ki ga je mogoče rešiti samo z ustavnim zakonom." Seveda pa je veliko vprašanje, ali je vladajoča koalicija zmožna narediti korak nazaj in privoliti v kompromis. Glede na izjave po referendumu je to težko verjeti. Na to ne nazadnje kaže Ropovo ravnanje v odnosu do Slovenske ljudske stranke, s katero se je predsednik vlade razšel. Ob tem tako v liberalni demokraciji kot združeni listi na eni strani in ljudski stranki na drugI delujejo precej neverodostojno. V liberalni demokraciji in združeni listi zatrjujejo, da je SLS pretrgala koalicijsko pogodbo zaradi glasovanja pri Interpelacijah, kar pa je precej neprepričljivo, saj se je SLS pri interpelaciji proti ministru Kebru vzdržala, pri interpelaciji proti ministru Bohincu pa se je njena poslanska skupina razklala na dvoje - samo nekaj njenih poslancev je podprlo Interpelacijo. V Slovenski ljudski stranki se po takšnem ravnanju hvalijo z načelnostjo, kar pa je močno pretirano, saj niso glasovali enotno in jasno. O načelnosti govorijo prav tisti, ki so v zadnjih desetih letih že velikokrat pokazali svojo nenačelnost. Samo spomnimo se ravnanja SLS po volitvah leta 1996, ko so prelomili predvolilno obljubo pomladni koaliciji in sestavili vlado skupaj z LDS; in leta 2000, ko so v približno istem času kot letos zapustili koalicijo z LDS in na hitro privolili v združitev s SKD. Sredi poletja pa so isti funkcionarji SLS podprli levico pri spremembah volilnega sistema In s tem povzročili nesoglasja v Bajukovi vladi. Nedvomno SLS ustreza, da jih LDS meče iz vlade, saj upajo, da bodo v javnosti pridobili podobo žrtve in posredno nekaj političnih točk. Nekoliko presenetljivo in nerazumljivo pa je, zakaj Rop pol leta pred volitvami meče SLS Iz vlade, ko pa je že v preteklosti kar nekajkrat glasovala drugače kot večina v vladni koaliciji. Nekateri namigujejo, naj bi v ozadju tega projekta stal Forum 21, ki naj bi želel ljudsko stranko okrepiti, saj bi le močna SLS po volitvah koristila tranzicijski levici. Poleg tega naj bi bili v Forumu 21, LDS in ZLSD presodili, da bi jim ideološka polarizacija pred volitvami koristila. Kaj je res, bo pokazal čas. Nedvomno pa je, da vladna koalicija razpada in da so pozivi k predčasnim volitvam, ki naj bi bile hkrati z evropskimi, smiselni. Metod Berlec Izid nedeljskega referenduma je nedvomno jasen znak Ropovi vladi, da mora nehati izdajati nezakonite odločbe t. i. izbrisanim, ki so z referendumsko odločitvijo postale tudi nelegitimne. Demokracija • Četrtek, 8. aprila 2004 O kazalo Komunistični kapitalizem Vojni komunizem je bil prvi poskus gospodariti po marksistično. 11 Razkrajanje Ropove vlade 12 Klan se razkrije Minuli teden je prišlo do ustanovitve dolgo napovedovanega Kučanovega foruma - tako imenovanega društva Forum 21, ki naj bi se ukvarjalo s političnimi, gospodarskimi, razvojnimi, socialnimi, kulturnimi in etičnimi vprašanji. V Cankarjevem domu so se zbrali predvsem ljudje, ki so bili že v preteklosti znani kot najvidnejši predstavniki in podporniki vladajoče nomenklature. Kakšna bo vloga Foruma 21? Bo nadstranka? Ministra ostajata v sedlu Rdeči karton vladi 20 24 31 Na nedeljskem referendumu o tako imenovanem tehničnem zakonu o izbrisanih je vladna koalicija skupaj z notranjim ministrom Radom Bohincem doživela hud poraz. Izbrisanih 35.000 brezposelnih Intereuropin Velika širitev Nata 34 Kriv je človeški faktor na strani države Največja širitev Nata, ki se je skoraj pokrila s 55-letnico tega zavezništva, je vsaj v Sloveniji minila razmeroma tiho. 29. marca je bilo precej slovesneje v Washingtonu, ko je bila sedmerica držav formalno sprejeta v zavezništvo, potem pa še na sedežu Nata v Bruslju. Vsekakor gre za zgodovinski dogodek, katerega dejanski pomen bo odvisen predvsem od sposobnosti Nata, da se celovito prilagodi novim razmeram v svetu. Pogovor z Boštjanom Penkom Menim, da tu odpove predvsem človeški faktor na strani države in na strani državnih nadzornih mehanizmov. To se dogaja iz različnih vzrokov. Ponekod ni objektivnih možnosti; je premalo ljudi, da bi se sploh lahko ukvarjali s velikimi primeri, ali pa ti nimajo ustrezne izobrazbe. Ponekod se druga za drugo dogajajo reorganizacije, drugje gre čisto za osebna razmerja in razprtije... 44 Oporečnik 56 Prvaki ali izginotje? Združenje 1. slovenske nogometne lige je pregledalo poslovanje slovenskih nogometnih klubov. Demokracija, p.p. 4315, SI - 1001 Ljubljana, obzorja@siol.net; telefon: 01-434-54-48 (uredništvo), 01-434-54-63 (tajništvo); faks: 01-434-54-62 Glavni in odgovorni urednik: Metod Bcrlec; tehnični urednik: Bojan Jovan; novinarji: Vida Koq'an, Denis Vengust, Mihaela Praprotnik, Monika Maljevič, Barbara Kavtičnik, Gašper Blažič, Aleš Kogan, Gjyle Vishaj, Ivo Žajdela, Mitja Volčanšek; kolumnisti: dr. Janez Juhant, dr. Janez Jerovšek, dr. Matej Makarovič, dr. Janko Kos, mag. Andrej Aplenc, dr. Peter Starič, dr. Ljubo Sire, mag. Klemen Jaklič, Esad Babačic; stalni zunanji sodelavci: Esad Babačic, Igor Gošte, Miran Mihelič, Peter Čolnar, Lovro Kastelic; Vera Ban (p.p. 1716); lektoriranje: Joža Gruden; skeniranje: Matej Šopen prelom: ToneTehovnik, Matej Soper, realizacija: Nova orbita, d.o.o.; fotografija: Dane Kostrič (urednik), Reuters; tisk: Florjančič tisk, d.o.o., Maribor; datum natisa: dan pred izidom; izhaja vsak četrtek; cena 550 tolarjev; izdaja: Nova obzorja, d.o.o.; direktor: Božo Predalič; naklada: 11.000 izvodov; TRR: 24200-9004125033, Krekova banka d. d. Maribor, poštnina plačana pri pošti 1102. Fotografija na naslovnici: Dane Kostrič in fotomontaža Nenaročenih člankov is fotografij ne plačujemo in ne vračamo. Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Ur. L RS, št. 89/98) sodi tednik Demokracija med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5 %. Naročniški oddelek: obzorja.narocnine@siol.net; Naročniki prejmejo položnico s prvo revijo v mesecu. Odjave sprejemamo pisno do 15. v mesecu z veljavnostjo prvega v naslednjem mesecu. Letna naročnina za tujino znaša 230 evrov oziroma 240 ameriških dolarjev, ■■■■■■i Demokracija • 15/2004 Zanimiva, nenavadno društvo ... (Stran 8) Zeli biti med elitno trideseterico (Stran 10) Izmikanje odkrivanju resnice (Stran 14) Ljubljanske mestne norosti (Stran 22) Med kičem in dediščino (Stran 261 Rusi se ne dajo (Stran 28) Xa krilih besed (Stran 39) Kulturni pozdrav (Stran 40) Moderen starogrški junak (Stran 40) Povojno šolstvo v Trstu (Stran 42) Slovenski politični vodnik (Stran 47) Reševanje Frajerskega (Stran 48) Nedelja popoldne (Stran 55) Poziv Slovenske zaveze (Stran 62) Kučanov uzurpatorski poseg (Stran 65) Od odbora OF do partije (Stran 66) \) pogovor in prazne m ^ denarnice * Z Albertom Pavličem, predsednikom Sindikata delavcev Slovenije—Solidarnosti, smo se pogovarjali o zvišanju delavskih plač in sindikalni problematiki. Kakšno je stališče Sindikata delavcev Slovenije - Solidarnosti o vprašanju zvišanja plač delavcem na panožni ravni in delavskih plač nasploh? V nasprotju s svobodnimi sindikati menimo, da splošno kolektivno pogodbo za gospodarstvo potrebujemo, drugače bo velik del delavcev, ki so zaposleni predvsem v manjših in srednje velikih podjetjih, to pa je po naši oceni okoli 70.000 zaposlenih, ostal brez ustreznega delovno-social-nega varstva. Dodatna selektivna pogajanja otežuje ne-sprejetje plačne politike. V socialnem sporazumu smo vlada, delodajalci in delojemalci kot dolgoročni cilj zapisali vzpostavitev stabilnega in hkrati stimulativnega plačne-ga sistema, ki bo omogočal uravnoteženo in realno rast plač. V sporazumu smo se strinjali, da mora realna rast brutoplač na zaposlenega zaostajati vsaj za eno odstotno točko in tako omogočati vlaganje v razvoj, zagotavljanje novih delovnih mest in povečanje socialne varnosti. Pravo zmedo na tem področju je ustvaril predsednik vlade Anton Rop, ko je vsem zaposlenim obljubil takojšen dvig plač za 5.000 tolarjev bruto. Kmalu se je izkazalo, da gre samo za ponesrečeno predvolilno potezo predsednika vlade. Vlada je nato sprejela sklep, v katerem je pojasnjeno, da je "bistvo predloga predsednika vlade Republike Slovenije, da je treba storiti vse, da se izpolni socialni sporazum, podpisan med socialnimi partnerji". Zaposlenim tako še naprej ostajajo lepe besede in prazne denarnice. Plače delavcev morajo biti odraz njihovega dela. Sedanje navidezno zavzemanje za zvišanje plač v bistvu zadevo sa- mo poslabšuje in odmika ureditev plačne politike v poznejše obdobje z vročo željo delodajalcev in vlade, da se bodo te zahteve z vstopom v EU umirile zaradi migracije poceni delovne sile iz drugih držav pristopnic v EU. Za Solidarnost so pomembne tudi panožne kolektivne pogodbe, ki so za nas le eden od temeljev za najpomembnejšo obliko socialnega dogovarjanja — to pa so podjetniške kolektivne pogodbe, ki lahko edine sledijo specifiki podjetij in zahtevam zaposlenih. Podjetniške kolektivne pogodbe so za našo centralo prednostne in v teh aktivnostih smo zelo uspešni, saj imamo te sklenjene z delodajalci v večini podjetij. Kot je znano, se sindikat Solidarnost vključuje tudi v reševanje razmer v ljubljanskem živalskem vrtu. Na vaš predlog se pripravljajo kazenske ovadbe zoper nekatere odgovorne. Sindikat delavcev Živalskega vrta Ljubljana je vključen v Sindikat delavcev Slovenije - Solidarnost Po naših načelih mora delodajalec poslovati zakonito in ne sme preganjati ali odpuščati sindikalnih poverjenikov in predstavnikov delavcev za v javnosti izrečene besede, ki jih je ta kot legitimna in javna oseba (sindikalni poverjenik) podal organom družbe, ustanoviteljem ali novinarjem zaradi odprave negativnih pojavov. Če ni tako, se v pravnih državah ve, kakšni so postopki in sankcije. V zvezi s tem je pomembnejša zahteva svetu mestne občine Ljubljana kot ustanoviteljice in lastnice Zavoda ZOO za takojšnji razpis in imenovanje direktorja živalskega vrta, da bi zagotovili zakonitost poslovanja, preprečili samovoljnost in razsipništvo s strani sedanjega vodstva in zavarovali ugled zavoda. Previsoke plače v. d. direktorice nismo niti omenili, ker je to še najmanjši problem v ZOO. Mihaela Praprotnik Referendumska matematika Referenduma o t. i. tehničnem zakonu se je udeležilo približno 31 odstotkov volilnih upravičencev, kar so nasprotniki referenduma razumeli kot veliko zmago, saj naj bi njihovemu pozivu k bojkotu referenduma sledilo kar 69 odstotkov volilnih upravičencev. Seveda pa niso upoštevali, da je proti t. i. tehničnemu zakonu glasovalo skoraj petsto tisoč Slovencev, razen če bodo razglasili, da so na referendumu glasovali samo Slovenčki in Slovenceljni, medtem ko so "pravi" Slovenci ostali doma. Potem bo po njihovo jasno, da je pozive k bojkotu ves narod vzel resno. Demokracija • Četrtek, 8. aprila 2004 e diktafon Elita Pretekli teden se je v Cankarjevem domu zbrala nadvse imenitna druščina. Poleg nekdanjega predsednika smo lahko v hramu slovenske kulture videli vrsto gospodarstvenikov, kulturnikov, športnikov in estradnikov, ki so se, kot so dejali, registrirali kot društvo, imenovano Forum 21. Menda bo društvo v družini 16.000 slovenskih društev elitno kot denimo Društvo za varstvo delfinov, Društvo za zaščito ptic trnovk, Gasilsko društvo Spodnji Dup-lek, Zgornjegraška godba na pihala itd. Zal nikjer nismo zasledili, kakšni so pogoji za včlanitev v novo društvo, tako da lahko za zdaj o tem samo ugibamo. Če ugibamo, so pogoji za včlanitev verjetno naslednji: vsaj 21 milijonov na tekočem računu (po možnosti ne na računu nekdanje zagrebške podružnice LB, sicer bo moral Kučan, dobrotnik, kakršen je, spet koga reševati), zamrznjena partijska knjižica, hiša za 30.000 mark, kupljena po Jazbinškovem zakonu, ducat zavoženih podjetij in dva ducata delnic v Mercatorju. Kar se slednjega tiče, je treba spomniti, da je njegov vrhovni direktor Zoran Jan-kovic že pred časom izjavil, da bo odstopil s svojega položaja, ko bo Mercatorjeva delnica dosegla 38.000 tolarjev. Po zadnjem borznem tečaju je delnica Mercatoija vredna že več kot 38.000 tolarjev, Jankovič pa še vedno trdno sedi v svojem sedlu. Glede na to, da je pred kratkim izjavil, da še ne misli oditi, ker ni pričakoval, da bo delnica tako hitro dosegla takšno vrednost, se bojim, da ne bo odšel še tako kmalu in da ga bodo morali nazadnje iz Mercatorja vleči s konji - skupaj s tajnico in fikusom vred. Medtem ko eni v elito vstopajo, pa nekateri iz nje izstopajo. Iz načelnih razlogov, pravijo. Tako je Janez Podobnik še prejšnji teden na TV razlagal, da ni človeka, ki bi SLS prepričal, da ne bi podprli interpelacije zoper Kebra, nato pa so se vsi razen enega glasovanja kratko malo vzdržali, kar je isto, kot da bi glasovali proti njej. Kot je po glasovanju pojasnil Podobnik, naj bi se slednje zgodilo zato, ker imajo poslanci vest, ki jim omogoča, da lahko glasujejo tako, kot se jim zdi prav. Podobnik ni pojasnil, kje so njegovi poslanci dobili tako načelno vest, glede na njihovo ravnanje v zadnjih letih pa močno sumim, da so jo ukradli samemu Cirilu Pucku. Pa smo znova pri eliti... Aleš Kocjan "S svojimi dosedanjimi potezami je dokazala, da ji ni do rešitve te problematike, pač pa nasprotno: prizadeva si vse skupaj zavlačevati in ovirati tiste, ki želijo problem čim prej rešiti na ustavnopraven način." (Minister za notranje zadeve Rado Bohinc je udaril po opoziciji. Očitno je njegovim somišljenikom zmanjkalo streliva ali pa se skuša odkupiti za vse tisto, kar so mu v LDS zamerili.) "Naj pomislim ... Registracija avtomobila." (Jure Ivanušič razkriva zadnjo veliko nevšečnost, ki se mu je pripetila.) "Kot najstnik sem podivjal, se razživel, našel svoj jaz. Vsi ostali pa v jok, stok in na drevo..." (Igralec Matjaž Javšnik priznava, da je v najstniških letih marsikoga spravil ob živce.) "Proletarci so tam, kjer so vedno bili: na delovnih mestih, na žalost z manj pravicami, kot so jih imeli nekoč." (Nekdanji predsednik države Milan Kučan je znova izrazil sočutje z obubožanim delavskim razredom. Je zato v svoj Forum 21 povabil same velekapitaliste?) "Nogometašem Ljubljane, ki so se napihovali, smo pokazali, kdo je glavni v mestu." (Nogometaš Olimpije Enes Handanagič je skupaj s soborci konkurenčnim "žabam" pošteno "spucal" hlače.) "Jaz pač vsakomur povem, da se z igralstvom ukvarjam že precej časa." (Igralcu Juretu Zrnecu se zdi trapasto, da se o njem piše kot o odkritju.) "Menda je v Sloveniji dva milijona krvodajalcev, saj nam vsak dan pijejo kri." (Mitja Cjuha meni, da smo Slovenci zelo človekoljuben narod, četudi nam pijejo kri samo komatji) "Ni preambiciozno, če rečemo, da hočemo spraviti v slovensko parlamentarno ekipo vsaj en par poslancev." (Lojze Peterle pred evropskimi volitvami optimistično pričakuje, da se v sedmerici slovenskih poslancev ne bo znašel kot edini član NSi.) "Šitl Ful me je bolelo!" (Rebeka Dremelj je doživela pravi ognjem krst kritik po prvi oddaji pod taktirko Stojana Aueija.) "Seveda bom še vedno požirala za seksi fotografije, vendar pri tem ne bom kazala toliko kože kot prej." (Kylie Minogue se je v svojih zrelih letih odločila, da bo varčevala. Tudi pri svoji koži.) "V Cankarjevem domu v Ljubljani je bil ustanovni zbor Formalizirane Organizacije Re-vitalizirane UdboMafije. Ob tem dogodku so se mi v spomin priklicali verzi pisatelja, ki je nekoč občuteno govoril o klancu siromakov: 'V bogatih kočijah se vozijo baroni, tat-je, bankirji... ob njih siromakov špalirji!' (Šimen Sirotnik je ob ustanovitvi Foruma 21 razkril, kaj pomeni FORUM, in se spomnil Cankarjevega opisovanja tistega časa, ki je še posebej aktualen v Sloveniji v zadnjem času.) r£ralkam in bralcem Demokracije želimo ^ vesele velikonočne praznike. Uredništvo Demokracije © Demokracija • 14/2004 v zgodbe Delavci so Antonu Ropu že poslali 5.000 tolarjev. To je znesek, ki jim ga Rop ponuja za povišanje brutoplače. \ Sindikalni polom Pretekli konec tedna se je na ljubljanskih ulicah zbralo približno 13.000 ljudi, ki so demonstrirali zaradi prenizkih plač. Delavci so na dveh protestnih shodih glasno In jasno zahtevali višje plače. Na dveh shodih, ločeno so jih pripravili v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) in člani treh sindikalnih central (Pergama, Neodvisnosti in Konfederacije sindikatov 90), so delavci z napisi na transparentih kot tudi s klici udeležencev vladajočim in delodajalcem poslali jasno sporočilo, da jim je dovolj in hočejo višje plače. Predsedniki treh sindikalnih central so nato ob koncu shoda simbolično kuvertirali 5.000 tolarjev in kuverto naslovili na premierja Antona Ropa. Vrnili so jih, ne zato, ker jih ne bi marali, ampak zato, ker si delavci zaslužijo več. Ne drobiž, ampak evropske plače. Sicer pa so zaposleni prepričani, da je denarja dovolj, le pravično bi moral biti razdeljen. Med drugim zahtevajo zafietek pravih pogajanj o tarifnih delih kolektivnih pogodb, rast plač v skladu s produktivnostjo, popravke plač, ki jih bodo delavci čutili, in delitev dobičkov tudi med zaposlene. Med množico napisov na transparentih, ki so jih nosili protestniki, je bilo mogoče videti: ZDS - Zatiralci delavcev Slovenije, Zakaj Delamo Slovenci (ZDS) - za Golf Zabave Sejšele (GZS) in Imamo evropski delovni čas, hočemo še evropske plače. Nezadovoljstvo so protestniki izrazili tudi s hrupom, med drugim z ragljami, piščalkami in sirenami, in različnimi protestnimi vzkliki. Poleg višjih plač zahtevajo še nov dogovor o plačrti politiki, pravičnejše kolektivne pogodbe in izenačitev minimalne plače z izhodiščnimi plačami. Zahteve so vsekakor na mestu, saj vlada ne uresničuje svojih obljub o povečevanju plač. Moti pa dejstvo, da so sindikati pripravili ločene proteste; združeni bi bili v svojih zahtevah bistveno močnejši. Ker pa je Dušan Semolič, predsednik ZSSS, član vladajoče ZLSD in je tako v službi oblasti, je malo verjetno, da bi delavcem v njihovih zahtevah v resnici uspelo. V. K. Letica ni bil edini Hrvaški tednik Slobodna Dalmacija je pretekli teden objavil novico, da Slaven Letica ni bil edini visoki hrvaški politik, ki je dobil izplačane svoje devizne prihranke iz nekdanje zagrebške podružnice LB, ampak naj bi bili prihranke prav tako prek poznanstev in zvez dobili še nekateri drugi hrvaški politiki. Slobodna Dalmacija se je pri objavi novice oprla na izjave Božidarja Vukasoviča, zastopnika dela hrvaških varčevalcev, ki je v izjavi novinarju zatrdil, da je LB njegovemu bratu Ivici v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja izplačala več stotisoč švicarskih frankov. Vukasovič pravi, da so ga hoteli v LB na ta način odvrniti od njegovih prizadevanj za vrnitev vlog hrvaškim varčevalcem. Trdi tudi, da njegov brat ni bil edini, ki je dobil svoje prihranke; 400.000 mark naj bi bil dobil tudi minister v nekdanji Markovičevi vladi Budimir Lončar in neka slovenska državljanka, ki živi na Hrvaškem. Slednja naj bi bila s pomočjo slovenskega veleposlanika na Hrvaškem nekaj časa dobivala po 400 mark mesečno. Lončar je Vukasovičeve trditve potrdil le delno. Za Slobodno Dalmacijo je dejal, da je dobil le del prihrankov. "Skupaj sem imel na devizni knjižici 78.000 mark in leta 1991 sem v podružnici Ljubljanske banke v Zagrebu dvignil 18.000 mark, medtem ko je 60.000 mark ostalo na računu," je dejal Lončar. Kdo mu je pomagal pri izplačilu deviz, ni navedel, spomnimo pa naj, da smo v Demokraciji že v prejšnji številki opozorili, naj Milan Kučan pri izplačilu ne bi bil pomagal samo Letici, ampak še nekaterim drugim varčevalcem LB. Ko smo pretekli teden nekdanjega predsednika povprašali, ali to drži, nam v njegovem uradu tega niso ne potrdili Referendum del 4 aprile Seveda smo vajeni, da se ob takšnih in drugačnih referendumih in volitvah včasih pojavijo napake: vabilo denimo dobi človek, ki je že umrl, nekomu ga pošljejo na napačen naslov, nekateri ga sploh ne dobijo ipd. Nekaj novega pa je, da nekdo v Posavju (Slovenija!) dobi vabilo, napisano v dveh jezikih. To se je ob zadnjem referendumu zgodilo eni izmed naših bralk. Volilna komisija ji je poslala vabilo na referendum v dveh jezikih - slovenščini in italijanščini. Slednje seveda ne bi bilo nič nenavadnega, če bi volilka živela ob meji z Italijo, kjer so takšna obvestila običajna, vendar ženska živi v severovzodni Sloveniji. Ko smo na Republiško volilno komisijo (RVK) povpra- SENOVO TITOVA CESTA I OBVESTILO / A V V I S O Okrajna volilno komisijo vos obvešča, da bo v nedeljo, 4. aprila 2004, naknadni zakonodajni referendum o Zakonu o IzvrJilvi 8. točke odločbe Ustavnega sodftčo Republike Slovenije št. U-l-246/02-28. lo Cammksione elelloralo circoscrizionale La Iniorma che domenka, A aprile 2004, s i svo Igera il referendum legislatrm succeisrvo in merilo oNo tegge sullatluaiione del punto 8} della sentenza della Corte Coilituzianole della kepubblica di Slavama n. U-l-246/02-28. Vaie volišče St. 006.06.005 7.1 JE SENOVO si /rova a/in in ¡e odprto od 7. do 19. ure, / e re operto dalle ore 7,00 alie ore 19.00. modrosti tedna "Resnično paradoksen primer smo mi (Slovenci, op. ur.), saj naša 'levica' pokliče na pomoč Jelinčiča, ki ga ima sicer za desnega, ksenofobnega, nestrpnega ..., da se obdrži na oblasti." (Teolog dr. Drago K. Ocvirk) ••• "Celo če bi se uresničilo vse, kar je minister (Gaber, op. ur.) obetal, bo njegov šolski sistem ohranil isto dušo: bistvo sistema, namreč bojeviti laici-zem, prevlada izobraževanja nad vzgojo, centralizem z eksternimi izpiti, monopol nad osnovnim šolstvom - vse to ostaja nedotaknjeno; kajti to lahko odpravi samo celostna politična sprememba na volitvah." (Publicist dr. Matija Ogrin) O»» • © B Ii Ö P<~* «ff"-* ® 0-iH [ijittttzlltrmM ifi&M i me m""=r~.: ¿ss^swnvs Ljubljanska banka je vratlia štednju Budfmlru Lončaru I mom bratu Ivicl Mom «M biatu pitke leda hpljtiti 4t»d»l ulog od viia stotina «suča svlcatskih franakd. lačunajučl da iu naksn ločja odiretati od tiiibl. a Imam I hifoimad)« da )• t00i>08 maiaka viačono Budlmliu Lončaiu. niiubtiu u tadaino) MaikovkovoJ vladi Dttl Sirtfl JAPRUEVlC-TOMAS Nikon Sloj« Slaven Letica priznao do mu je pri itplati Slednje iz omtaiene Ljubljanske banke, velikodušno pomogao i sam Milan Kučan. tadaSnji I predsjedmk Slovenj«. Božidar Vukasovič. zastupnik dijela štediSa navedene ! banke, Midi da ima saznanj« o lome koji su dragi naii političari i ugledntci "preko veze" dobili novac nakon obustave isplata preko Sijal» ljubljanske banke u Vukasovič za "Slobodnu" govori i o isplati novca u svojoj obitetji nakon blokade Slednje. pa u popis ljudi koji su dobili gotemi novsc "preko reda* svrstava i svog brata tncu Vukasoviča ko« ie oodioao {tedni ulou od nekoliko stotina tisuča P I mlnteYnet 'Marketing MojPosao Po novem celo v Posavju dobivajo dvojezična vabila na referendum. Je vzrok površnost ali kaj drugega? Devizne prihranke je dobil tudi Budimir Lončar. ne zanikali. Dejali so le, da predsednik k povedanemu (primer Letica) nima kaj dodati. A. K. šali, kako je mogoče, da nekdo v Senovem dobi obvestilo za referendum v dveh jezikih, so nam dejali, da je pri tiskanju obvestila najverjetneje prišlo do pomote, da so dvojezični obrazci zašli med enojezične. Koliko je bilo še takšnih na napačnih obrazcih poslanih obvestil, nam na RVK niso povedali, lahko pa sklepamo, da jih je bilo še kar nekaj. No, naša bralka je takoj po prejetju napačnega obvestila poklicala na RVK, kjer so se ji za napačni obrazec opravičili in ji takoj poslali novega. Tako hujše krvi ni bilo, vseeno pa občutek, da praktično sredi Slovenije dobite dvojezično obvestilo, ni najprijetnejši. A. K. Demokracija • Četrtek, 8. aprila 2004 O pro&contra Ropovo politično kadrovanje Anton Rop je v parlament poslal predlog za imenovanje dveh novih ministrov. Za ministra za gospodarstvo, ta naj bi 1. maja nadomestil Teo Petrin, ki odhaja za veleposlanico v Haag, predlaga izvolitev 32-letnega ekonomista dr. Mateja Lahovnika. Ker bo tega dne na dolžnost novega evropskega komisarja v Bruselj odšel tudi Janez Potočnik, minister za evropske zadeve, Rop za njegovega naslednika predlaga 44-letnega Milana Martina Cvikla iz NLB. Oba kandidata - glede na parlamentarni glasovalni stroj bosta nedvomno izvoljena - bosta ministra le nekaj mesecev oziroma do imenovanja nove vlade po jesenskih parlamentarnih volitvah. Vendar je pol leta lahko tudi dolga doba. V tem času se lahko marsikaj podre ali pa se postavijo temelji za nekaj novega, bistveno boljšega od obstoječega. Lahovnik, nedvomno eldeesov človek, je že dejal, da bo nadaljeval politiko svoje predhodnice, nad čemer je ta navdušena. Tudi večina denarja po raznih javnih razpisih za letošnje leto bo do konca aprila že razdeljena. Na tem mestu to- nega vladnega resoija Neodgovorno od Ropa je torej, da je Petrinovi dovolil odhod na veleposlaniško mesto. S tem in "pravim" naslednikom, ki zanesljivo ne bo odkril nobene nepravilnosti, seje Petrinova izognila odgovornosti za svoje delo, ki ga je prevzela ob imenovanju pred tremi leti in pol Tudi predlog za imenovanje Milana Martina Cvikla za ministra za ev- Senajbolj zanimivo je, da je bila ustanovitev lega društva osrednja novica cum komentar osrednjega slovenskega jutranjikavobliki vodilnega članka na zgornji polovici prve strani, opremljenega z veliko in prijazno fotogra fijo prvega predsednika društva. Iz novinarskega poročila se je dalo razbrati, da je cilj društva vplivati posredno in neposredno na politiko slovenske Zanimivo, nenavadno društvo... ustavno demokracijo, za ustvarjalno svolx>do, za pravno državo, za evropske perspektive slovenske države, za pravice slovenskega naroda ... V tem pogledu vsaj iz prvega poziva novega društva kaže, da se ne bo pridružilo zgledu Nove revije - samo je že kar na začetku pozvalo ljudstvo, naj ne sodeluje pri neposrednem izvajanju svoje oblasti, torej na referendumu. Je mogoče, da tega ne uvidijo direktorji? Zakaj zapravljajo čas in denar za zadevo, ki je zavožena? ropske zadeve ne kaže prevelike Ropo-ve odgovornosti. Dejstvo je, daje Cvikl pred kratkim kandidiral za predsednika računskega sodišča. Poslanci vladajoče večine ga v parlamentu ldjub Drnovškovemu predlogu niso podprli. Zdajšnji predlog za ministrsko mesto lahko razumemo le kot oddolžitev za ta polom. Sicer pa Cviklovo imenovanje kaže še nekaj drugega. Kot Potočnikovega naslednika so nekateri videli Andreja Engelmana Ta je ministra v preteklosti velikokrat nadomeščal in tako že opravljal funkcijo člana vlade. Ker ga Rop ni izbral za Potočnikovega naslednika, nekateri v tem vidijo vnovič- države in da je med člani društva "cvet slovenskih direktorjev" -kar je še najbolj nenavadno. Poslovni ljudje se v zahodnih tržnih in političnih demokracijah držijo čim bolj v ozadju in se kot hudič križa izogibajo politiki - pa pri nas? Nekateri da, nekateri ne. Zdi se, da se je novo društvo odločilo vplivati na politiko z izjavami in pozivi, ki naj bi jih objavljali mediji Nekako tako, kot je to počel Bavčarjev odbor za človekove pravice, Zbor za ustavo pa tudi krog intelektualcev Nove revije. Že ob nastanku so ponudili to primerjavo tudi slovenski novinarji Zato bo zanimivo opazovati vsebino in LDS se v politični kadrovski kuhinji oddolžuje "svojim" ljudem in jih postavlja na odgovorna mesta. rej ni pričakovati večjih sprememb. Očitno je, da Rop za mesto gospodarskega ministra ni dobil ustreznejšega človeka. Po svoje je verjetno na to vplivalo dejstvo, da gre za kratkotrajno opravljanje funkcije, predvsem pa je razlog v tem, da politika Petrinove pri gospodarstvnikih ni požela večjega odobravanja Tudi v javnosti je bilo delo tega ministrstva vsa leta pod vodstvom Petrinove med najslabše ocenjenimi ministrstvi. Dejstvo je tudi, da noben resen gospodarstvenik, izkušen strokovnjak ali odgovoren univerzitetni učitelj v tako kratkem času do volitev ne bo tvegal in prevzemal obveznosti, ki izhajajo iz dela zelo pomemb- no Engelmanovo kandidiranje za predsednika računskega sodišča. Pri tem opozarjajo na nezakonitost takega početja Po zakonu o računskem sodišču za predsednika navišje nadzorstvene ustanove namreč ne more biti imenovana oseba, ki je bila v zadnjih štirih letih član vlade. Vendar na to doslej še nihče ni opozoril. Ali so namigovanja o vnovični Engelmanovi kandidaturi pravilna, ne vemo, dejstvo pa je, da se LDS v veliki politični kadrovski kuhinji s smešnimi kadrovskimi predlogi oddolžuje "svojim" ljudem in jih postavlja na odgovorna mesta, da bodo po volitvah po potrebi še naprej opravljali najbolj umazana dela Vida Kocjan obliko javnih izjav in pozivov novega društva Človek bi pričakoval, da bodo slovenski mediji potemtakem izjave Foruma 21 objavljali na zakotnih straneh "spodaj levo" ali pa med pismi bralcev, izjemoma včasih v rubrikah "prejeli smo". Vsebino objavljenih izjav bodo komentatorska peresa slovenskih medijev seveda smešila in podcenjevala, podpisane zasramovala, bralce pa strašila pred njihovo vsebino. Znano je, da je vsebina javnih pozivov slovenskih intelektualcev iz kroga Nove revije že od osemdesetih let dalje, vse do danes, po svoji temeljni usmeritvi zelo podobna: zavzemajo se za človekove pravice danes in tukaj, za Pa šalo na stran. Ne dvomim, da imajo vsi ti slovenski direktorj i racionalni interes, ki ga želijo udejaniti z neko obliko združevanja Da želijo zavarovati svoja podjetja in seveda same sebe pred evropsko konkurenco. To je razumljiv in v precejšnji meri tudi dobrodošel motiv. Osebno bi rekel, da se v določeni meri ujema s slovenskim državnim in nacionalnim interesom. Ne razumem pa, da poskušajo zavarovati ta svoj legitimni poslovni interes v neki zavarovalnici, ki je tik pred bankrotom in ki je v Evropi brez vsakega gospodarskega in političnega vpliva. Namesto da se poskušajo uveljaviti — če jim gre za slovensko in evropsko politiko - v zanje naravnih poslovnih krogih v ozadju evropskih konservativnih strank, ki imajo oblast v Evropski uniji, zapravljajo svoj ugled in vpliv v čudaški druščini nagih cesarjev. To je toliko bolj nenavadno v času, ko je celo slovensko politično komaj pismeno ljudstvo dokončno spregledalo, da so vsi slovenski cesarji, nekdanji in sedanji, nagi, pa čeprav slovenski novinarski dvorjani, trubadurji, klovni in pajaci še vedno pesnijo in prepevajo, da so pametni, lepi in oblečeni. Do sem vse lepo in prav. Toda kako je za božjo voljo mogoče, da tega ne uvidi "cvet slovenskih direktorjev"? Zakaj zapravljajo čas in denar za zadevo, ki je zavožena? Dr. Peter Jambrek © Demokracija • 14/2004 kolumna Komunistični kapitalizem Dr. Ljubo Sire Vojni komunizem je bil prvi poskus gospodariti po marksistično. Nastalo zmedo je Lenin skušal popraviti z novo ekonomsko politiko (NEP). začasno vrnitvijo h kapitalizmu, nato pa spet kreniti s planiranjem itd. v socializem. Niti na misel mu ni prišlo, da bi za časa kapitalističnih popravkov izpustil oblast iz rok. NEP naj bi bil začasno reševanje težav s kapitalizmom in podjetništvom pod komunističnim vodstvom. Kakih petnajst let kasneje je bil zunaj Sovjetske zveze govor tudi o buržoazni demokraciji pod vodstvom partije in o osvobodilnem boju s partijo kot hegemonom. Skratka, najprej je bila zahteva, da mora partija imeti oblast, ker le partija ve, kako doseči splošno blaginjo z državnim lastništvom in planira- njem. Zatem so stvari postavili na glavo - partija mora imeti oblast, še preden se začne marksistično gospodarjenje, ker partija mora imeti oblast že kar za časa osvobodilnega boja. Lenin je do podrobnosti izdelal taktiko, kako v prejšnjih obdobjih prevarati "zaveznike", ki morajo biti le začasni in pozneje postanejo "razredni sovražniki", namenjeni likvidaciji. S tako morilsko taktiko je komunistom uspelo dobiti totalitarno oblast in uvesti gospodarjenje po njihovih pojmih. Jugoslovanski komunisti so zaradi Stalinove absolutne to-talitarnosti morali spremeniti sistem, ki je bil edino pravilen. Najprej so morili tiste, ki niso bili za stalinizem, nato tiste, ki niso bili za samoupravljanje. Način gospodarjenja, ki je bil po komunističnih zatrjevanjih tako odličen, celo zgodovinsko nujen, da so zaradi njegove uvedbe komunisti zahtevali absolutno oblast in pravico ubijanja in laganja, se je končal s katastrofo. Komunistične dežele imajo danes nižji standard, kot so ga imele pred drugo svetovno vojno. Jugoslavija je opravila nekoliko bolje, ker je spremenila sistem in dobivala zahodno pomoč in posojila. Ko seje ta pritok ustavil, so plače v Jugoslaviji padle na raven iz leta 1967, ko so bile komaj nekaj višje kot leta 1940. Leta 1989 seje zaradi poraznih rezultatov komunistični sistem zrušil povsod z izjemo Kitajske, Kube, Vietnama in Severne Koreje, kjer ljudje še naprej komaj živijo. Drugod so se komunisti umaknili na nove položaje. Kot rečeno, je bilo stanje v Jugoslaviji nekoliko boljše, toda us-taši in komunisti so v to državo prinesli divjaško nemoralo pobijanja, tako daje na Balkanu nastala grozota. Izvlekla se je edino Slovenija. V Sloveniji bi zato morala biti tranzicija lažja kot drugod, toda tudi pri nas so se komunisti nanjo pripravili, ko je slepcem postalo jasno, da se stari sistem komunizma lomi. Iz zapisnikov raznih forumov vemo, da so komunistični voditelji sprejeli potrebo, da se nekaj spremeni. Pripravljeni so bili "sestopiti z oblasti" tako, da oblast ne bo več totalitar- na, marveč da bomo spet doživljali taktiko ljudske fronte. Spet naj bi imeli začasne zaveznike v demokraciji pod njihovim vodstvom. Komunisti so se vrinili v Demos in ga razgnali, še preden je dosegel kaj odločilnega, predvsem pa je ostal na svojem mestu generalni sekretar partije (pardon: predsednik zveze) Milan Kučan. S svojimi najožjimi privrženci je kot prispodoba ljubeznivosti manipuliral na vse strani. Dosegel je, da so na vodilnih mestih ostali (ali se nanje vrnili) "stari kadri". Na višjih mestih na sodniji (vštevši ustavno sodišče) je komaj kdo, ki ni komunist. Tudi privatizacija se je končala tako, da večji del podjetij še naprej obvladujejo stari menedžerji. Medtem ko je nekdaj partija zase zahtevala absolutno oblast, da bi lahko uvedla odrešilni gospodarski sistem, se sedaj na vse pretege trudi, da bi obdržala v svojih rokah zaradi katastrofe odrešenega gospodarstva dovoljeno zasebno lastnino, ker brez nje ne more imeti monopola. Posledično gospodarstvo ne spreminja strukture, kot bi jo moralo, ker je nevarnost, da bi se pri tem izmuznilo komunistom iz rok. Banke v državnih rokah dajejo subvencije neuspešnim podjetjem, namesto da bi dajale posojila obetavnim malim podjetjem. Vse je storjeno, da neod- visni zasebniki blodijo po birokratski mreži in nimajo odkod dobiti kapitala, da bi tvegali nove usmeritve. Reči moramo, da gospodarstvo služi politiki in oblasti komunistov, ko bi se moralo truditi, da dvigne produktivnost in s tem plače delavcem in dohodke prebivalstva. To je pravi cilj gospodarjenja, ne pa ohranjanje komunistov na oblasti. Izkušnje iz preteklega stoletja kažejoI¥da komunisti s svojo narobe znanostjo resnične smotre gospodarstva le zavirajo, sedaj predvsem ker bi uspešna svobodna podjetja utegsfila biti komunistični prevladi nevarna Človek ne ve, kaj naj si misli o jedru me-nedžerjev, ki se zbirajo okoli Kučana. Bedaki ne morejo biti, saj nekateri podjetja tehniško kar dobro vodijo. Vendar gospodarsko ob tem Slovenija ne more nikamor naprej. Ni mogoče reči, da bi bila podjetja gospodarsko uspešna, saj ni nikakršen uspeh voditi podjetje, kjer so plače na ravni izpred petdesetih let in kamor povrh pritekajo še subvencije, če je izguba. Mogoče bi ti menedžerji znali voditi podjetja bolje, čeprav so komunistični birokrati, če jim ne bi za vratom sedel komunistični vodja, ki mu gre le za oblast, ne pa za blagor prebivalstva. Tako razmišljanje se človeku vzbudi, ko bere poročila o ustanovitvi Foruma 21. Pod Kučanovim vodstvom so se slovenski komunisti od socializma in samoupravljanja umaknili na svoj NEP, "kapitalizem", ki ga imajo sami pod nadzorom. To ne more uspeti, ker smejo v gospodarstvo le zanesljivi, ne pa vsakdo, ki ima podjetniško zamisel in smelost, da jo kljub tveganju uresniči. Podoben razvoj opažamo v Rusiji in na Kitajskem. Putin pravi, da je za svobodno gospodarstvo, ni pa za politično svobodo. Tako govorjenje je pač poskus NEP, ki se gaje lotil (kdo ve ob kakšni podpori in kak- šnih navodilih) komunistični policaj. Na Kitajskem komunisti dovoljujejo zasebni kapitalizem, kolikor jih ne ogroža. Kapitalistom je celo dovoljeno, da postanejo člani partije. Vprašanje je, ali niso morda kapitalisti, ker jim je partija tako naročila. Močno moramo dvomiti, da bodo s takimi taktičnimi potezami komunisti rešili svet, še manj pa, da si bodo po NEP izmislili kaj pametnejšega kot Lenin. Ker se Forum 21 giblje v sitih okvirjih, je pričakovati, da bo Sloveniji naredil precej škode, koristi pa malo. Pod Kučanovim vodstvom so se slovenski komunisti od socializma in samoupravljanja umaknili na svoj NEP, "kapitalizem", ki ga imajo sami pod nadzorom. To ne more uspeti, ker smejo v gospodarstvo le zanesljivi, ne pa vsakdo, ki ima podjetniško zamisel in smelost, da jo kljub tveganju uresniči. Demokracija • Četrtek. 8. aprila 2004 O razkritje Ime in priimek? Aleš Gorza. Kje ste prišli na svet? V Slovenj Gradcu. Kdaj? 20. 7. 1980. S čim se preživljate? Z alpskim smučanjem. Kako bi označili svoj značaj? Temperamenten. Ste bogati? Ne. Verjamete v Boga? Da. S čim se prevažate? Volkswagen passat. Kateri je vaš največji življenjski uspeh? Četrto mesto na svetovnem prvenstvu in rojstvo Kako ste se začeli ukvarjati s smučanjem? Ker je bil oče smučar. Kakšni so vaši cilji za naslednjo sezono? Redne uvrstitve med prvo trideseterico. Dan, ki bi aa najraje izbrisali iz življenja? Ga še ni bilo. Vaše najljubše dnevno opravilo? Branje Ekipe. Skriti kotiček? Pod odejo. Hobi? Nogomet, košarka. Pesem, ki jo najraje prepevate? Siddharta: Napoj. Recept za premagovanje žalosti? Biti v dobri družbi. Vaš stan je? Samski, punca Tina, hčerka Pia. Najljubši kos oblačila? Kavbojke. Najljubša jed? Polnjena paprika. Sanjske počitnice? Španija. Katero pijačo obožujete? Kokakolo. Knjiga vašega življenja? Že dolgo nisem kaj prebral. FIlm, ki vas je spravil v solze? Ga še niso zrežirali. hčerke. © Demokracija • 15/2004 naslovna zgodba Razkrajanje Ropove vlade Kot kaže, je Slovenska ljudska stranka (SLS) vendarle predčasno končala svoj mandat v vladni koaliciji. Predsednik največje vladajoče stranke LDS in vlade Anton Rop je namreč v petek sporočil, da je SLS z glasovanjem za interpelaciji proti ministroma Kebru in Bohincu sama izstopila iz vladne koalicije, zato predsednika stranke Janeza Podobnika ni povabil na sestanek predsednikov koalicijskih strank. Kljub Ropovi diplomatski govorici je nekaj gotovo: LDS je vzela vajeti v svoje roke in nezanesljivo koalicijsko partnerico izgnala iz koalicije, ker naj bi bila s podporo opoziciji pri glasovanju za interpelacijo proti obema ministroma kršila koalicijsko pogodbo, zaradi česar "LDS in druge koalicijske stranke do SLS nimajo nobene obveznosti več", kot se je konec prejšnjega tedna izrazil predsednik vlade Rop. Opozicijska drža SLS(?) Zgodba o (ne)zvestobl SLS je seveda stara najmanj toliko kot sedanja vlada. Ko je leta 2000 na volitvah takratna SLS+SKD (kasneje se je preimenovala v SLS) doživela hud poraz, je kljub slabemu Izidu In pomislekom znotraj stranke vstopila v vladno koalicijo skupaj z LDS, ZLSD in DeSUS, dobila pa je tudi tri ministrska mesta v vladni ekipi, in sicer za promet, kmetijstvo in pravosodje. Tedanji predsednik stranke Franci But je kljub občasnim konfliktom znotraj koalicije vztrajal, da SLS v njej ostane. Do sprememb pa je prišlo lani, ko je bil na kongresu za novega predsednika stranke Izvoljen vodja poslanske skupine SLS Janez Podobnik, ki po nekaterih informacijah nI bil najbolj naklonjen sodelovanju SLS v vladni koaliciji. Tedaj so se vrstila ugibanja, aH namerava SLS izstopiti iz vladne koalicije, vendar do tega ni prišlo. Sodu pa je izbilo dno glasovanje proti ministroma Dušanu Kebru In Radu Bohincu, saj je SLS že nekaj časa napovedovala, da ne bo podprla ministrov, pri čemer je bil izpostavljen zlasti Bohinc, ki izdaja nezakonite odločbe izbrisanim. Poleg tega je SLS podprla razpis referenduma o t. i. tehničnem zakonu o izbrisanih, njen predsednik Janez Podobnik pa je v oddaji Trenja (1. aprila 2004) napovedal, da se bo referenduma udeležil in glasoval proti t. i. tehničnemu zakonu. Očitno je prav Podobnikov opozicijsko naravnani nastop povzročil, da je Anton Rop dan kasneje sporočil javnosti, da je SLS sama odstopila od pogodbe, s čimer je izločena iz vseh koalicijskih usklajevanj. Bo SLS odslej res opozicijska stranka? Se je SLS izločila sama? Čeprav je Rop sprva napovedal, naj bi ministri iz SLS do volitev opravljali svoje redne naloge, pa je Izvršilni odbor SLS predsedniku slovenske vlade prekrižal načrte, ko je sprejel sklep, da se ministri SLS umaknejo iz vlade. Sklep je bil sprejet, potem ko je na Podobnikovo zahtevo, naj koalicija pojasni, ali koalicijska pogodba še velja, Rop znova odgovoril, da se je SLS Iz koalicije izločila sama. SLS pa je na Ropove izjave odgovorila, da vprašanje izbrisanih nI del koalicijske pogodbe in da je imela SLS glede Izbrisanih vedno dosledna in načelna stališča, s čimer je skušala ovreči trditve LDS, da "sedi na dveh stolih". Zanimivo pa je, daje Podobnik priznal, daje njegova stranka prvotno podprla t. i. tehnični zakon o Izbrisanih, kasneje pa je zaradi mnenj nekaterih pravnih strokovnjakov podprla zamisel opozicije o sprejetju ustreznega ustavnega zakona. Na napoved o odstopu ministrov SLS iz vlade se je odzval tudi predsednik sveta LDS Gregor Golobic in menil, da bi morala SLS sama Izstopiti iz koalicije in da je pri glasovanju šlo za celotno organizirano politiko stranke, ne pa samo posameznih poslancev, kar je bila kaplja čez rob. Potezo SLS je komentiral tudi vodja poslanske skupine ZLSD Miran Potrč in dejanje označil za "predvolilno in nedržavotvorno potezo", saj bi morali omenjeni ministri opravljati svoje redne naloge do volitev. Kadrovska luknja v vladi Kljub Goloblčevim samozavestnim ocenam, češ daje glasovanje pri obeh interpelacijah pokazalo, da vladna koalicija lahko deluje tudi brez SLS, bo imel predsednik vlade Rop veliko težav, saj bo moral poiskati kar pet novih ministrov, če upoštevamo še odhod Janeza Potočnika in Tee Petrin -to pa ne nazadnje pomeni zamenjavo precejšnjega dela vladne ekipe v času vstopa v Evropsko unijo In samo nekaj mesecev pred rednimi parlamentarnimi volitvami. Zato je razumljivo, da je Janša pozval k odstopu vlade in predčasnim volitvam, saj naj bi bili volilci na referendumu vladni politiki Izrekli nezaupnico. Vprašanje pa je, kaj bo Izstop Iz koalicije prinesel SLS, ki je svojo "samovoljo" v koaliciji precej drago plačala in bo skušala v mesecih pred volitvami svojo kožo čim draže prodati. Javno-mnenjske ankete namreč niso bile naklonjene temu, da SLS zapusti koalicijo, vendar pa moramo upoštevati, da je bil pravzaprav Rop tisti, ki je SLS izgnal iz vlade, zaradi česar bo SLS bržkone pridobila nekaj novih glasov. Mogoče pa je tudi, da je Rop SLS izgnal na predlog Potrča In ZLSD, saj je bil prav Potrč tisti, ki je napovedal sankcije, če bo SLS podprla Interpelaciji zoper Bohinca in Kebra. Gašper Blažič Vprašanje pa je, kaj bo izstop iz koalicije prinesel SLS, ki je svojo "samovoljo" v koaliciji precej drago plačala in bo skušala v mesecih pred volitvami svojo kožo čim draže prodati. No, vsekakor bo treba počakati, da bodo eselesovi ministri res podali odstopne izjave! Demokracija • Četrtek, 8. aprila 2004 Ç0 RADIO ŠTAJERSKI VAL D.O.O., ŠMARJE PRI JELŠAH AŠKERČSV TRS 21, 5240 ŠMARJE PRI JELŠAH UPRAVA: «W U7 12 10, STUDIO: (OS) SI 71 230 WWW RAOiO-STAJttSkl- ¥ALSI Simšičeva naj ne bi bila sposobna oceniti, ne koliko bodo projekti stali ne kako dolgo bodo trajali, kar se pozna tudi v proračunu. Se posebej je bilo izpostavljeno vprašanje grajske vzpe-njače in 2,5 milijarde tolarjev vrednega zemljišča za nogometni stadion v Stožicah, ki ga nameravajo ljubljanski občinski možje letos prodati brez dodatnih pojasnil. Za vzpenjačo je lanski proračun predvideval 540 milijonov tolarjev, letošnji pa že kar 2,5 milijarde. Zato je opozicija na županjo oziroma na MOL naslovila vprašanje, kaj je letos novega, česar lani še ni bilo, da so predvideni stroški vzpe-njače tako gromozansko poskočili. Nepravilnosti ostajajo Se vedno ostaja nerazrešena in ne-odpravljena kopica zelo velikih nepravilnosti, ki sta jih razkrili reviziji revizijske hiše Deloitte & Touche za leto 2002 in računskega sodišča. Kot kaže, se mestna oblast sploh ne ukvarja z razreševanjem in odpravljanjem teh nepravilnosti, temveč preprosto čaka, da bi se prah polegel in da bi ljudje pozabili na zadeve. Medtem pa se oškodovanja ljubljanskih davkoplačevalcev verjetno nadaljujejo z nezmanjšano mero, saj mestna vladajoča koalicija ni storila praktično ni- česar, da bi jih ustavila. Če upoštevamo, da revizije potekajo po načelu pregledovanja le nekaterih delov poslovanja (ker bi bilo pregledovanje celote prezamudno in predrago), se moramo zavedati, da je število neodkritih nepravilnosti verjetno še veliko večje od števila odkritih. Namišljeno premoženje Vendar je že odkritih nepravilnosti toliko, da večina sploh še ni prišla do javnosti, čeprav so bile objavljene v revizijskem poročilu. Tokrat se bomo osredinili na doslej ma- Kljub neodpravljenim preteklim nepravilnostim je županja Danica Simšič pohitela z novim proračunom. Čeprav še vedno ostaja nerazrešenih in nekaznovanih ogromno odkritih nepravilnosti še iz proračunskega leta 2002, je ljubljanska mestna koalicija na vso silo sprejela proračun za letošnje leto, ki omogoča nove škandale. Demokracija • 15/2004 lo aH v javnosti sploh še ne omenjene. Deloitte & Touche je tako opozoril, da se vrednosti investicij mestne občine knjižijo na podlagi internih obvestil po telefonu ali elektronski pošti brez vsakršne pisne dokumentacije. Inventurne komisije, ki naj bi opravljale nadzor nad pravilnostjo knjiženja občinskega premoženja, preverjajo le tako nastale knjigovodske evidence, ne pa dejanskega obstoja zemljišč, nepremičnin in drugega premoženja. Po naši predstavi bi to kaj lahko pomenilo, da je (velik) del premoženja občine le namišljen, čeprav ga je MOL drago plačala. Na drugi strani je revizija odkrila, da občina s seznama premoženja ni izločila nepremičnin, ki jih je prodala v letu 2002. To velja tudi za zemljišča, in finančnih sredstev. Tako ni mogoče ugotoviti niti točnega stanja denarja, ki ga ima občina pri posameznih bankah. Prav tako so bile nedosledno in pomanjkljivo vodene kapitalske naložbe v podjetja oziroma delnice. Revizorjem tako na primer ni bilo jasno, zakaj se je izkazana vrednost naložbe v Casino Ljubljana zmanjšala za 42 odstotkov, hkrati pa so opozorili, daje povečanje izkazane vrednosti naložbe v TE-TOL verjetno neutemeljeno. Deloitte & Touche je opozoril tudi na višino neporavnanih terjatev občine in dejstvo, da nekateri dolžniki s plačilom zamujajo že zelo dolgo. V zvezi s tem je omenjena kvaliteta izterjave, ki jo omejuje nejasna porazdelitev odgovornosti med oddelki Povečanje vrednosti naložbe v TE-TOL je bilo neutemeljeno. ki jih je občina prenesla na DARS za potrebe graditve avtocest. Zaradi tega je bila uradno izkazana skupna vrednost premoženja MOL verjetno (precej) višja od dejanske. Oddelek za gos-podaijenje z zemljišči jena očitek revizorjev o nepravilnem vodenju stanja osnovnih sredstev odgovoril, da se tudi oni zavzemajo za izboljšanje stanja analitične evidence, vendar so za kaj takega potrebne večletne aktivnosti. Ta odgovor se zdi docela neresen in smešen, če pomislimo, da je pravilno vodenje naložb nujno za vsako še tako majhno podjetje (v nasprotnem primeru ima lahko resne težave z davčno upravo), največja slovenska občina z ogromnim birokratski aparatom pa bi za kaj takega potrebovala več let. Kje je denar? Ob nepravilnem in nepopolnem vrednotenju stanja premoženja opozorimo še na ugotovitev, da MOL ne vodi natančno niti stanja depozitov h i i J........... in slaba evidenca terjatev. Tako je bilo na primer ugotovljeno, da občina vodi terjatve do dolžnika, ki v resnici sploh ne obstaja. Poleg tega je bila odkrita še vrsta nepravilnosti, zaradi katerih j e uradno izkazana vrednost pre-moženja ljubljanske mestne občine zelo verjetno višja od dejanske. Na drugi strani se vrsta nepravilnosti kaže tudi pri izkazovanju obveznosti občine. Te so praviloma podcenjene. Razlikovanje med občani Revizotji so tudi ugotovili, da je občina ob graditvi ceste v Rakovo jelšo eni zmed lastnic tamkajšnjih zemljišč za njeno zemljišče plačala kar trikrat višjo ceno kot drugim 11 lastnikom parcel, in to v približno istem obdobju. Le od kod razlog za takšno razlikovanje med občani? Ugotovljeno je bilo tudi, da uslužbenci občine niso vračali neupravičeno izplačanih akontacij za službena potovanja in obleke, četudi bi jih V zadnjem tednu SO se strasti vlagateljev na borzi malo umirile. Vendar na podlagi tega še ne moremo soditi, ali bo prišlo do daljšega mirovanja ali celo nazadovanja tečajev. Tečaji praktično vseh delnic v borzni kotaciji so že precej pregreti oziroma nerealni (nekaj izjem je le še med manj znanimi delnicami na prostem trgu). Toda to samo po sebi še ne pomeni, da bo (takoj) prišlo do padca oziroma da se rast ne bo nadaljevala. Izkušnje iz preteklosti kažejo, da lahko stanja pretiranega optimizma ali pesimizma trajajo zelo dolgo. V tokratnem primeru je trajanje rastočega cikla tečajev na ljubljanski borzi še posebej nehvaležno napovedovati, saj se prvič srečujemo z dolgotrajnim vsesplošnim trendom zniževanja bančnih obrestnih mer. Vpliv zniževanja obrestnih mer je izjemno močan, toda po drugi strani mu je tudi težko določiti čas in jakost trajanja. Kakorkoli že, v vsakem primeru je nerealno pričakovati, da bi lahko točno zadeli zgornji vrh borznih tečajev (enako velja za ocenjevanje dna pri padajočem trgu). Igra na maksimum se le redko konča po načrtih. Kolikor se nekdo odloči, da se mu zdijo tečaji vrednostnih papirjev na domači borzi previsoki, banke pa s svojo ponudbo popolnoma nezanimive, se seveda sooči z vprašanjem, kam naložiti denar. Ena izmed možnosti, ki se je slovenski vlagatelji vse bolj oprijemajo, je investiranje v delnice podjetij iz drugih držav nekdanje Jugoslavije. Po mojem mnenju se bo obseg naložb vte vrednostne papitje iz Slovenije vprihodnosti še močno povečeval. To bo posledično pomenilo, da se bodo zaradi večjega povpraševanja povečale tudi cene tamkajšnjih vrednostnih papirjev. Vpliva slovenskega povpraševanja na tečaje tamkajšnjih delnic nikakor ne kaže podcenjevati, saj so Slovenci že sedaj verjetno najpomembnejši portfelj-ski vlagatelji v BIH, pomembno vlogo pa igrajo tudi na drugih trgih. Seveda se je treba zavedati, da so južni trgi načeloma bolj tvegani od domačega in zahodnih. Pri tem gre predvsem za t. i. sistemsko tveganje, tveganje, ki izhaja iz nedokončane tranzicije in tudi nekaterih kulturnih posebnosti v teh državah. Vendar so na drugi strani tudi pričakovani donosi lahko precej visoki. Tako kot je bilo to v večini tranzicijskih držav (tudi v Sloveniji) na začetku tranzicije, so tudi v nekdanjih bratskih republikah cene vrednostnih papirjev zaradi šibkega (domačega) povpraševanja za zdaj (zelo) nizke. To ne velja več za Hrvaško, kjer se je tranzicija začela sočasno s slovensko (čeprav se pri južni sosedih še najde nekaj razmeroma poceni delnic), v določeni meri pa tudi ne več za Srbijo, kjer se je očitno v času Miloševičeve vladavine akumuliralo precej domačega kapitala, s katerim se sedaj kupujejo podjetja. Na splošno so cene delnic še vedno zelo nizke v obeh entitetah BIH (federaciji in Republiki srbski), Črni gori in Makedoniji. Vendar pri slednji vidim dodatno veliko tveganje zaradi morebitnih novih trenj med Makedonci in Albanci. Prepričan sem, da utegne biti v prihodnosti investiranje v državah nekdanje Jugoslavije še zelo donosno, vendar pri tem nikakor ne smemo prezreti tudi vsega tveganja tega območja. morali. Pregled je še razkril, da obstaja tveganje, da nekatera dela, za katera je nekdanji Sklad stavbnih zemljišč predplačila izvajalcem izplačal že pred leti, sploh niso bila izvedena in da so bila torej proračunska sredstva porabljena brez vsakršne podlage. Število finančnih nepravilnosti v mestni občini Ljubljana je tako vi- Denis.Vengust@email.si soko, da se zdi skoraj neverjetno, vendar je žal resnično. Zaradi premoženja, ki je manjše od izkazanega, in obveznosti, ki so višje od prikazanih, je stanje občinskih financ še toliko bolj kritično. Kljub temu se vladajoča koalicija ne meni za opozorila, ne odpravlja nepravilnosti in hiti novim finančnim škandalom naproti. Denis Vengust Demokracija • Četrtek, 8. aprila 2004 Slovenija Že pred časom smo v našem šem pisanju med zaposlenimi na tedniku pisali o dveh carinikih celjski carinski izpostavi izvedla celjske izpostave Carinske uprave preiskavo, ki pa seveda ni pokaza-RS, ki naj bi bila poletne počitnice la ničesar. Vodstvo izpostave je preživljala v počitniškem apartma- tamkajšnje zaposlene v posebni an-ju enega od prevoznikov. Zadeva keti povprašalo, ali se prepoznajo v je bila sporna zato, ker je bil ta av- "podkupljivih" carinikih, o katerih toprevoznik dnevna stranka v po- je pisala Demokracija, in dobili stopku carinjenja, pri čemer naj bi pričakovan odgovor - seveda se kot oba carinika njegove zadeve (cari- tak ni prepoznal nihče, njenje blaga) obravnavala "pred- Pred kratkim pa smo dobili in-nostno". Zadeva se je končala ta- formacijo, da niso samo nekateri ko, daje Carinska uprava RS po na- (vseh seveda ne smemo metati v isti koš) carinski delavci tisti, ki naj bi bih kršili kodeks javnih uslužbencev, ampak tudi njihov "vrhovni šef' Franc Košir. Kot smo namreč izvedeli, naj bi bil Košir skupaj z družino zimske počitnice vsako leto preživljal v počitniški hiši na Rogli, ki je last špediterske družbe Intereuropa (do leta 2002 je bila last nekdanjega Skladiščno-trans-portnega centra, STC, potem pa gaje kupila Intereuropa). Pri tem naj bi bil smučarske karte vzel sindikatu celjske izpostave carinske uprave, tisti Intereuropini delavci, ki so že imeli rezervirano hišico v tistem času, pa so morali menda svojo rezervacijo odpove- Košir, rekoč, da zimske počitnice že dati in hišico prepustiti Koširju. vrsto let preživlja na Rogli v različnih nastanitvenih zmogljivostih, v zadnjih letih pa je bil to apartma STC Direktor celjske izpostave Intere- oziroma po novem apartma Intere-urope Marko Brezovar, ki je bil tudi urope. Košir zanika, da bi šlo pri tem direktor STC, preden ga je leta 2002 za konflikt interesov (Intereuropa je kupila Intereuropa, nam je na naše kot špediterska družba dnevno stran-vprašanje, poslano po elektronski kav postopku carinske uprave), saj pošti, ali Košir res preživlja počitni- naj bi bil možnost za letovanje priče v njihovi počitniški hiši, odgovo- dobil na podlagi internih pravil In-ril, da slednje ne drži, in se nam pri tereurope, ki pravijo, da lahko v pri-tem milo rečeno zlagal. Da vsako le- merih, ko za hišico v določenem ter-to res preživi nekaj dni v Intereuro- minu med Intereuropnimi zaposle-pini (do leta 2002 last STC) počit- nimi ni interesa, le-to najamejo tudi niški hiši, nam je potrdil sam Franc zunanji uporabniki. To seveda drži, Celjska izpostava carinske uprave in celjska izpostava Intereurope sta v isti poslovni stavbi na Kidričevi cesti 36 v Celju, pri čemer je tretjina stavbe v lasti carinske uprave, dve tretjini pa v lasti Intereurope. Del stavbe je tudi restavracija, ki jo Intereuropa (pred njo je to počel STC) daje v najem, vendar pa pri tem carinski upravi ne izplačuje tretjinske-ga deleža najemnine, kot bi glede na lastništvo pričakovali. Franc Košir pravi, naj bi bila restavracija v resnici last Intereurope (s STC naj bi bilo že pred leti dogovorjeno, da bo skrbel za vzdrževanje skupnih prostorov, zaradi česar naj bi bil pridobil pravico do celotne najemnine), vendar pa jim do zdaj zemljiškoknjižnega stanja še ni uspelo uskladiti z dejanskim. Zakaj ne, ne odgovarja, po naših podatkih pa naj bi to zavirala Intereuropa, ki ima očitno za zavlačevanje dober razlog. Direktor Carinske uprave RS Franc Košir zimske počitnice vsako leto preživlja na Rogli. Zadeva ne bi bila sporna, če ne bi bila počitniška hišica, v kateri letuje Košir, last špediterske družbe Intereuropa, ki je na carinski upravi dnevna stranka v postopku. Košir se pred očitkom o konfliktu interesov brani s pojasnilom, da hišico plača, nekateri pa pravijo, da jo dobi mimo redne vrste. Demokracija • 15/2004 Slovenija Gostilna Ulipi, kjer naj bi Koširju, kadar gre na Roglo, dostavili darilo iz Pivovarne laško - "kisto pita". Koširjevo bivanje v Intereuropini počitniški hišici bi glede ha trditve direktorja njene celjske izpostave očitno moralo ostati dobro varovana skrivnost. Zakaj le, če v zadevi, kot trdi Košir, ni nič spornega? drži pa tudi pripovedovanje nekaterih zaposlenih na Intereuropi, ld želijo ostati anonimni, da je za po-čitnikovanje na Rogli vedno veliko zanimanja. Pravijo, da so vsi termini že dolgo naprej zasedeni, prvič zaradi bližine smučišča, drugič pa zaradi nizke cene, ki znaša približno tretjino običajnih cen nastanitvenih zmogljivostih v okolici. Tako se, kot pravijo, velikokrat zgodi, da morajo tisti, ki so si že rezervirali hišico, to prepustiti Francu Koširju. Smučanje s kartami, namenjenimi zaposlenim? Slednje seveda direktor celjske In-tereurope zanika, prav tako kot Košir zanika, da bi si, ko se odpravi na smučanje na Roglo, od celjske izpostave sindikata carinikov vzel štiri smučarske karte, ki so namenjene carinskim delavcem. Kot pravi, sindikalna organizacija Carinskega urada Celje vsako leto pridobi pet prenosnih kart za dnevno smučanje na Rogli in jih ponudi v uporabo vsem zaposlenim. Po pravilih imajo prednost pri rezervaciji kart člani sindikata, če pa med njimi ni zanimanja, jih lahko vzamejo (po višji ceni) nečlani sindikata. Predsednika sindikata carinikov celjske izpostave carinske uprave Mirana Pristovška nam ves pretekli teden ni uspelo dobiti, da bi preverili, ali Koširjeve navedbe držijo, nekoliko čudno pa je, da med številnimi Intereuropinimi delavci (okoli 2.500 delavcev) sredi največje zimske sezone (po naših informacijah se Košir na Roglo odpravi v času šolskih zimskih počitnic -letos naj bi bil tam med 6. in 13. marcem) ni zanimanja za izredno poceni smučanje in bivanje na Rogli. "Kišta pira" in darilo iz Tuša za Franca Koširja V zvezi z letošnjim Koširjevim bivanjem v počitniški hišici Intere-urope so zanimive še nekatere podrobnosti, ki nam jih je zaupal eden od carinikov na celjski izpostavi carinske uprave (zaradi strahu pred maščevanjem direktorja je želel ostati neimenovan). Pravi namreč, da se Košir za najemanje Intereuro-pine počitniške hišice na Rogli nikoli ne izpostavlja in vedno v ogenj pošlje svojega prijatelja, direktorja carinske izpostave v Celju Franca Turnška (gre za brata bolj znanega direktorja Pivovarne Laško in člana znamenitega Kučanovega Foruma 21 Toneta Turnška). Slednji je, kot pravi naš vir, zadolžen, da pri Brezovarju (do njega nima daleč, saj celjska izpostava Intereurope in celjska izpostava carinske uprave domujeta v isti hiši), ne da bi se postavil v vrsto in počakal prost termin, pridobi napotnico (lahko si, če to drži, zamislite ogorčenje tistih, ki so si že rezervirali termin, pa ga morajo zaradi Koširja odpovedati) in jo po pošti pošlje Koširju. Slednji se nato odpravi na poceni poči-tnikovanje, spotoma pa pobere še "kišto pira", ki mu jo (vsaj letos je bilo tako) v gostilno Ulipi v Zrečah dostavijo iz Pivovarne Laško (kjer je direktor Turnškov brat Tone Turnšek), in darilo, ki ga v Tušu kupi Franc Turnšek. Turnška nam pretekli teden ni uspelo dobiti na telefon, da bi nam to potrdil ali za- nikal, prav tako ne lastnika gostilne Ulipi. Če drži vse, kar navaja naš vir in kar nam je uspelo izvedeti -zagotovo pa drži, da je Košir reden Intereuropin gost na Rogli, kjer vsako leto preživlja poitnice na pol zastonj - potem se lahko vprašamo, kakšne ugodnosti na ta račun uživa celjska izpostava Intereurope v vsakodnevnih carinskih postopkih. Seveda prav velikih ugodnosti ne more imeti, lahko pa tu in tam računa, da se kakšen postopek izpelje hitreje in ugodneje. Tu pa smo že pri členu kodeksa javnih uslužbencev, ki pravi, da se mora javni uslužbenec izogibati vsakršnih daril in dejanj, zaradi katerih bi lahko kdo kdaj od njega zahteval kakšno korist. REPUBLIKA ~ SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA FINANCE CARINSKA UPRAVA RFPUBUK1: SLOVENIJE VPRAŠALNIK 1. Ali sem prečit»! članek v časopisu Demokracija doc 16.10.2003-»Ali so cariniki podkupljivi?«, oziroma sem bit seznanjen na sestanku izpostave dne 21.10.260J? 2. Ali se » vidim« med dvema carinikoma, ki jih obtožuje članek kot »svoja prijatelja redno vozi na večerje in jima poleti daje brezplačno v najem svoj počitniški apartma na morju« oziroma ali ste ali hodite na večerje z avtoprevoznikom in ali ste koristiti do sedaj njegov počitniški dom na morju. 3. Če na vprašalnik ne želite odgovoriti potrdite to i olj kroženjem Odgovora NE Podpis delavca: Vprašalnike vrnite Šefu izpostave do 30.10.2003 Vprašalnik, v katerem je vodstvo carinske uprave lani zaposlene v svoji celjski izpostavi povprašalo, ali se prepoznajo v članku iz Demokracije, ki je govoril o dveh carinikih, ki naj bi bila redno zastonj letovala v počitniškem apartmaju enega izmed celjskih avtoprevoznikov. Odgovoril ni nihče. ■f 736 / Si. 8 / 2. 2. 2001 >1 HepuoiiKa Sioveme - je pozoren na kakrino ko Tssr. učinkovitost opravljanja javni) ralcg. nente. ki lih ie pridobi med zapositvio, Prijava nezakonitega ravna bno ali aaestno intorcco vplivajo njegovi ! ali pisno prijavi oredstojniku us- In pritožbami. 4. C» £t(levenlawv>te raiiii s iwo za javnega usližbanca. mira jav navodila, ki mu Jih da predsiojnik. 5. Javni uslužbenec mora pristojnim organom prijaviti vsak dokaz, nsveobo a'i sjm nezakonitega ah kaznivega dejanja v »ezi z op-av$an|eni jivnii nalog, za ketere jo izvedet med zaposltvi/o sli v zvezi i njo. Preiskavo o prijavljenih de.stvth opravilo pristojni organi. 6. Zagotoviti se mo-a. daje javni uslužbenec. W ie kar totiod navedenega prijavit i: utameljc-neja razloga Inv dobri vari. varovan pred Slkanlranerr,, grožnjami h podabrJm rtv-norjtm, ki ogrcžaoptavServe javrih neleg. Nasprotje interesov . 13. čler 1. Nasprotje interesov nastaic v okofcSiriah. prt fcate-»II lisNara vid«, da vpilva ni nepristransko In objektivno ooravlarve javnih nalog. 2. Zasebni Maruš .avneja vslužbenca vključuje kak'- to ali drugo, H se nanaša na javnega uslužbenca. S. Ker ie javri uslužbenec običajno edina osaba. ki ve i nasprotje interesov, je javni uslužbenec osebno cdgovo- ..........- eopravljatinezdružljive funkcije in nezdružljive pridobitne aH nepricobitne delavnosti, ki niso zoruJKivG s pravilnim opravljanjem jsvntn naog In s pravfcami in obveznostmi javnega uslužoeirca ali mu jlli kml-šc. Kadar n jasno, aS jeopravjanje javr-ih nalog i njvode.il-ira dels 1 < " *l| ' Sprejem sedmih novih članic v VVashingtonu: Ameriški predsednik G. W. Bush je nove članice pozdravil kot "enakopravne partnerke". vezništvo leta 1995 z napadi na vojaške položaje bosenskih Srbov doseglo konec vojne v Bosni. Mirovne sile pod vodstvom Nata in z mandatom Združenih narodov so v Bosni še danes. Podobno se je Nato odzval tudi leta 1999 na Kosovu z največjo vojaško operacijo v svoji zgodovini in hkrati edinkrat neposredno uporabil vojaško silo proti kakšni državi. Ob teh posegih je Nato prevzel tudi pomembno humanitarno vlogo in doslednejšo skrb za varovanje temeljnih človekovih pravic kot svoje temeljne vrednote tudi zunaj meja svojih članic. Od evropskega h globalnemu Toda nadaljnji razvoj dogodkov je pokazal, da tudi ta vloga v obdobju današnje globalne povezanosti in medsebojne odvisnosti ne more biti omejena samo na evropske okvire. Takoj po 11. septembru leta 2001 je takratni generalni sekretar Nata George Robert-son zavezništvo prvič v njegovi zgodovini pozval k izpolnitvi 5. člena ustanovne pogodbe. Globalni terorizem je postal nov sovražnik zavezništva - morda nič manj nevaren od nekdanje sovjetske grož- Slovesnost ob dvigu zastav novih članic na sedežu Nata v Bruslju Demokracija • Četrtek, 8. aprila 2004 © tujina • Vojaška akcija Nata ob kosovskem kon fliktu leta 1999 je bila zelo uspešna. Posledice terorističnega napada 11. marca v Madridu: globalni terorizem grozi tudi Evropi. Sile Nata v Kabulu, Afganistan: prva Natova mirovna misija zunaj evropskih meja, ki nosi visoko stopnjo tveganja za njene vojake nje. Teroristični napad 11. marca letos v Madridu je dokončno potrdil, da ta sovražnik ni le "ameriški problem", ampak v podobni meri grozi tudi Evropi. Nato je začel podobno vlogo, kot jo je pri balkanskem konfliktu prevzel na širšem evropskem območju, prevzemati tudi v svetovnem merilu. Podobna prelomnica kot leta 1995 Bosna je bil lani Afganistan. Nato je prevzel poveljstvo nad tamkajšnjimi mednarodnimi mirovnimi silami, kar je prva takšna operacija zavezništva zunaj Evrope. Proti svetovnemu terorizmu se namreč ni mogoče bojevati le s klasično obrambo na lastnih tleh, ampak s prispevanjem k miru in stabilizaciji v družbah, iz katerih terorizem izhaja. Temu primerno je večji tudi Natov strateški interes za Afganistan in tudi širše območje Bližnjega in Srednjega vzhoda, od koder izhaja pomemben del teroristične grožnje. V ta okvir sodi tudi pobuda ZDA, da bi podobno mirovno vlogo kot v Afganistanu Nato prevzel tudi v Iraku. Za zdaj o tem soglasja v Natu ni, več upanja za dogovor pa bo, če bo začasna iraška vlada, potem ko ji bodo Američa- ni izročili suverenost nad državo, sama zaprosila Nato za pomoč. Šibke točke Toda boj proti terorizmu je pokazal tudi na slabosti zavezništva. V akciji proti talibanskemu režimu kot prvemu delu vojaškega boja proti terorizmu so ZDA vljudno zavrnile ponujeno pomoč Nata. Za to je kriv prepad med ameriškimi in evropskimi vojaškimi zmogljivostmi, predvsem v tehnološkem smislu. Poleg tega se lahko tudi tako mogočna vojaška sila, kot jo danes predstavlja Nato, znajde v težavah, ko se ne bojuje proti državam, ampak proti ilegalnim organizacijam. Če bi bil glavni sovražnik res "os zla" v podobi treh držav, kot je to pred časom trdil ameriški predsednik Bush, bi bil problem lahko rešljiv. Strmoglavljenje režimov v odpadniških državah je v vojaškem smislu razmeroma lahka naloga, ki lahko v vojni proti terorizmu sicer pomaga, ne more pa samo po sebi prinesti končne zmage. Režima, kot sta bila talibanski in Huseinov, sta padla v nekaj tednih, problem terorizma pa je ostal. V Iraku je terorizem po padcu režima celo našel idealen nov teren za akcije. Nato bo za soočanje s takimi izzivi v prihodnje potreboval tako več politične volje za čezat-lantsko sodelovanje (ki jo je v zadnjem letu nekoliko primanjkovalo na obeh straneh Atlantika) kot tudi bolj sofisticirane metode delovanja. Namesto množičnih "klasičnih" vojsk predvsem majhne specializirane in zelo mobilne enote, vrhunsko tehnologijo, krepitev obveščevalnega sodelovanja, premišljene metode vzpostavljanja in vzdrževanja miru in stabilizacije na kritičnih območjih - od Kosova do Afganistana. Prvi koraki so bili storjeni, toda pot k vsem prilagoditvam bo še dolga, od uspeha ali neuspeha pa bo odvisna tudi nadaljnja usoda zavezništva. Vse Natove širitve In kakšno vlogo ima pri tem širitev zavezništva? Gre za peto in hkrati največjo širitev. Za prvo širitev se je severnoatlantsko zavezništvo odločilo pred dobrega pol stoletja, leta 1952, ko sta se mu pridružili Grčija in Turčija, med (nesojenimi) kandidatkami pa se je omenjala celo komunistična Jugoslavija. Že imena teh držav kažejo, da je zavezništvo takrat bolj upoštevalo vojaško-strateš-ke kriterije - geostrateško pomembni jugovzhod Evrope - kot pa politične. Zadnjič se je zgodilo, da demokratičnost in civilni nadzor nad vojsko nista bila upoštevana kot kriterija za sprejem. Vse kasnejše širitve pa so postavljale v ospredje politične kriterije s poudarkom na zavezanosti demokraciji. To je veljalo tako leta 1955, ko se je pridružila Zahodna Nemčija, ki se je medtem predvsem pod ameriškim pokroviteljstvom že v zadovoljivi meri otresla nacistične totalitarne dediščine, in leta 1982, ko je pristopila Španija, ki je po koncu Fran-covega avtoritarnega režima prav tako doživela demokratizacijo. Koncu hladne vojne je sledila nadaljnja širitev proti vzhodu, ki pa je bila razmeroma previdna in postopna, tudi zaradi izogibanja preostri konfrontaciji z Rusijo. Ta širitev se je pravzaprav začela z ustanovitvijo Severnoatlantskega sveta za sodelovanje, v katerega so se lahko vključile nove demokracije nekdanjega vzhodnega bloka od Srednje Evrope do nekdanjih sovjetskih republik. Leta 1993 so obli- Demokracija • 15/2004 tujina kovali Partnerstvo za mir, ki je za no enakopravno) partnerico, mnoge države postalo nekakšna Pridobitve za nove članice so čakalnica za članstvo v Natu. Prva nesporne - v obliki varnostnih poprava širitev na območje nekdanje- roštev. Podobno kot v baltskem se ga vzhodnega bloka je sledila leta je tudi v slovenskem primeru to Nato? Nobena od sedmerice no- vzhod: na primer z Moldavijo in vih članic ne prinaša s seboj Ukrajino, kasneje pa z državami omembe vrednih oboroženih sil, osrednje Azije, morda celo Rusijo, kar pomeni, da z njihovo vklju- Toda to je lahko za prihodnost za- čitvijo sama vojaška moč zavez- vezništva tvegano, saj lahko posta- George Robertson (levo), nekdanji generalni J Osama bin Laden, voditelj Al Kaide: boj proti terorističnim or-sekretar Nata: napad na enega je napad na vse. ganizacijam je težji izziv kot boj proti odpadniškim režimom. Jaap de Hoop Scheffer, generalni sekretar Nata. od Slove nije pričakuje razvoj majhnih specializiranih vojaških sil. 1999, ko so se v Nato vključile Češka, Madžarska in Poljska. Slovenija je morala kljub velikim pričakovanjem skupaj z drugimi v "čakalnici" počakati še pet let. Kdo bo komu koristil? Tokratna širitev je smiselno zaokrožila prejšnjo in z vključitvijo baltskih držav hkrati prvič segla tudi na prostor nekdanje Sovjetske zveze. Rusko negodovanje pri tem je bilo pričakovano, še posebej ko so začeli zračni prostor Litve, Estonije in Latvije varovati lovci belgijskega letalstva F-16 v sestavi sil Nata. Delna kompenzacija za Rusijo pa je bilo že oblikovanje sveta Nato-Rusija leta 2002 kot oblika sodelovanja, ki naj bi Rusijo iz ri-valske sile spremenil v (vsaj formal- pokazalo na zelo oprijemljiv način. Odkar Slovenija obstaja kot država, njen zračni prostor prvič varujejo sodobna lovska letala (saj menda ni kdo mislil, da se lahko pred komerkoli branimo s pilatu-si?). Nato je Sloveniji že prihranil potencialno ogromen strošek razvoja sodobnega vojaškega letalstva, kakršnega za svojo varnost potrebuje vsaka država. Slovenija se lahko tako namesto zelo dragemu razvoju vseh vidikov vojaške obrambe posveti le posameznim specializiranim vidikom in se z njimi vključi v skupno Natovo obrambo. To pot je Sloveniji dovolj jasno nakazal tudi generalni sekretar Nata Jaap de Hoop Scheffer. Toda kaj je s širitvijo pridobil ništva ne bo bistveno narasla. Vsekakor pa bo zavezništvu strateško koristila ozemeljska zaokrožitev, saj sega zdaj na vzhodu v nepretrgani črti od Norveške prek Baltika do Črnega morja. Kot "bela lisa" je za to črto ostal le zahodni Balkan, ki pa ga tvorijo predvsem države kandidatke za katerega od prihodnjih krogov širitve (predvsem Hrvaška, Makedonija in Albanija), in območja, ki so pod nekakšnim protektora-tom Nata (Bosna in Kosovo). Zavezništvo seje s širitvijo tudi približalo kritičnim točkam Bližnjega vzhoda in osrednje Azije. Nekateri analitiki zdaj prav v imenu boja proti terorizmu zagovarjajo nadaljevanje širitve na ne preveč ohlapno, zapletejo se lahko procesi sprejemanja odločitev, kjer se težave pojavljajo že zdaj, problem pa bi bil lahko tudi, če vse članice ne bi delile podobnih kulturnih in političnih vrednot. Vse dosedanje članice so ne glede na svojo kulturno tradicijo - od Norveške do Turčije in od ZDA do Bolgarije - usmerjene zahodno, prizadevajo si za demokracijo in (z delno izjemo Turčije) ne kršijo človekovih pravic v večjem obsegu. Vprašanje je, ali bo v kratkem veljalo enako za države Srednje Azije ali za Rusijo. Zavezništva v boju proti globalnemu terorizmu so pomembna, vendar nikakor ne za ceno demokratičnih vrednot. Gjyle Vishaj RADIO U NI VOX RUMENE STRANI SLRVENIJHEL INTER MARKETING 1KB»C IM pbisank Pikalo se poteguje za nagrado Slovenska sekcija je letos za častne nagrade IBBY kandidirala pisatelja Matjaža Pikala s knjigo Luža: zgodba za mladino, ilustratorja Zvonka Coha z ilustracijami v knjigi Josipa Vandota v priredbi Andreja Rozmana Roze Kekec in Bedanec in prevajalca Jakoba Jašo Kendo s prevodom knjige Williama Nicholsona Vetrna piščal. Kenda je tudi predsednik slovenske sekcije IBBY. Nagrade bodo podelili na 29. kongresu IBBY v Cape Townu v Južni Afriki, ki bo potekal med 5. in 9. septembrom. Častne nagrade IBBY podeljujejo vsake dve leti pisateljem, prevajalcem in ilustratorjem, in sicer za njihovo novejše delo. Luč knjig Letošnjo poslanico je prispevala grška sekcija IBBY, in sicer mladinska pisateljica Angelika Varella in ilustrator Nicholas Andrikopoulos. Angelika Varella jedoslej napisala več kot 30 del, svojo poslanico pa je naslovila Luč knjig. V njej opisuje otroka, dva knjižna molja, ki se jima tudi v sanjah prepletajo pravljice, zgodbe, legende, kralji, pisatelji in številni literarni junaki. Varellova je zapisala, da sta otroka v luči knjig lahko osvajala planete, živela v različnih civilizacijah, v različnih časovnih obdobjih in občudovala njihovo raznolikost. Starši so otroka večkrat opozarjali, naj ugasneta luč. "Ne moreva," sta smeje se odvrnila otroka. "Luč knjig nikoli ne ugasne." Barbara Kavtičnik Pravljica je edino mesto, kamor smeš, ne da komu poveš! Te skrivnostne in pisane kraje smo obiskali 2. aprila, ko je bil (pri nas zelo odmeven) mednarodni dan knjig za otroke. Poleg pravljic je zaživela skrb za razvoj pismenosti pri najmlajših. Mednarodni dan knjig za otroke v zadnjih letih domiselno praznuje tudi Slovenija. V Cankarjevem domu so od 1. do 4. aprila potekale številne otroške in mladinske prireditve, v Narodni galeriji pa so na mednarodni dan knjig za otroke podelili nagrade za izvirno slovensko slikanico. Program Cankarjevega doma je obsegal pripovedovalski festival Pravljice danes, ki gaje pripravila pi- sateljica in pravljičarka Anja Štefan, in festival Primadona, na katerem so z gledališkimi predstavami sodelovali številni osnovnošolci. V četrtek, 1. aprila, je pripovedovalski festival odprla igralka Jetle Vejrup Ostan, ki je interpretirala pravljico Grdi raček. Na pripovedovalskem festivalu, ki je potekal še v petek, 2. aprila, so poleg Štefanove sodelovali še mladinska knjižničarka in dolgoletna pravljičarka Ida Mlakar, raziskovalka istrskega izročila Rožana Koštial, pripovedovalci Radia Študent in Robert Waltl, ki je v produkciji Foruma Ljubljana ustvaril veliko uspešnico - prvo vir-tualno lutkovno predstavo Palčiča. Skrb za otroške glave 2. april (kije hkrati tudi rojstni dan velikega danskega pravljičarja Hansa Christiana Andersena) je leta 1967 za mednarodni dan knjig novinarke in pisateljice Jelle Lepman ustanovljena leta 1953 v Ztirichu. V zvezo je vključenih 67 nacionalnih sekcij, njen temeljni namen pa je pri otrocih spodbujati ljubezen do knjig in branja ter povezovati ljudi iz različnih dežel, ki si prizadevajo, da bi bile knjige dostopne vsem ot- dinske književnosti in organizacijo domačih in mednarodnih strokovnih srečanj tako s teoretičnimi kot tudi s praktičnimi vsebinami. Vsako leto je za pokroviteljico tega dne izbrana ena od nacionalnih sekcij. Pisatelj ali pisateljica iz države pokroviteljice napiše poslanico, ki, obogatena z ilustracijo, obide ves svet. za otroke razglasila Mednarodna rokom. Zveza spodbuja razvoj zveza za mladinsko književnost mladinske književnosti, znanstve-(IBBY). Slednja je bila na pobudo na raziskovanja na področju mla- Demokracija • Četrtek. 8. aprila 2004 popkultura Moderen starogrški junak venskem gledališču znova uprizarjajo po 46 letih, nastopila Nataša Barbara Gračner, Kreon je Janez Škof, v drugih vlogah so nastopili Dare Va-lič, Andrej Nahtigal, Marko Okom, Bojan Emeršič. Zbor si je režiser, ki je v Oj-dipu leta 1958 sam nastopil kot njegov član, zamislil kot raperje. Vodi jih Saša Mi-helčič, zboristi so uveljavljeni igralci Gregor Bakovič, Bojan Emeršič, Uroš Fürst, Zvone Hribar, Jurij Zrnec, Maja Končar, Maja Sever in Nina Valič. Rap v tej interpretaciji ni le nekaj oblikovnega, temveč pomeni kritični odnos do sveta. In kako rap povezati z grškimi junaki? Logična izbira je bila (po režiserjevih besedah) postavitev Ojdipa kot "modernega slehernika", saj so se njegove mitične razsežnosti izkazale kot sodobno občutenje, kakršnega srečamo pri Kafkovem Josefu K. ali Bec-kettovem Estragonu. Ko Ojdipus "išče morilca in najde sebe", ko tone s položaja kralja proti dnu, doživlja rafinirana spoznanja in čustvovanja. Korun je ob predstavitvi predstave dejal, da seje njemu osebno posebej "priljubila" Jokasta, ki jo vidi kot kakšno moderno feministko, kot ljubljanski Drami, s katero je ansam- "anarhistko, hazarderko", ki - ko si bel izjemno uspešno gostoval tudi na pravico do svojega telesa lasti sama - tujem. Tudi tam je veliko pozornos- igra veliko igro z bogom, ko pa jo ti namenil načinu predstavitve klasič- izgubi, gre v smrt; medtem ko Ojdi- nega grškega zbora. Korun je to So- pus oslepi in se zjoka. Korun je še razložil, da pač vsak režiser nosi s seboj v "prtljagi" igre, ki jih je bodisi že re-žiral ali pa si jih želi, namreč "temeljne" igre evropske civilizacije, kamor sodijo Shakespearov kralj Lear pa Kralj Ojdipus in druge. Pri tem je spomnil na drugo izkušnjo z antično dramo, na svojo slovito uprizoritev Ajshilove Oresteje prav tako v foklejevo dramo prvič režiral v Dramskem teatru v Skopju in jo nato kot ambientalno predstavo v okviru poletnega festivala prenesel na Ohrid, kasneje v Trst in zdaj v Ljubljano. Ojdipova zgodba V Drami so zapisali, da Kralj Ojdipus ni le "ojdipov kompleks", ta moderna poljudnoznanstvena razli- Glavni akterii Gledališke ipre Prevajalec: dr. Kajetan GANTAR; režiser: Mile KORUN; drama-turginja: Darja DOMINKUŠ; scenografinja in kostumografinja: Janja KORUN; avtor glasbe: Žare PRINČIČ; koreografinja: Tanja ZGONC; lektorica: Tatjana STANIČ čica starodavnega mita. Pravtako So-fokles ni napisal le trivialne zgodbe o tem, kako sin spi z lastno materjo, kar naj bi spodmaknilo temelje tako božanskega kot civilizacijskega reda. Sofoklejeva tragedija o Ojdipu, nesrečnem tebanskem kralju, je še vedno, 2500 let po svojem nastanku, tudi veliko pesniško delo, eno najpomembnejših v zgodovini evropskega gledališča. Njegova univerzalna in pomensko odprta ter večno živa pesniška govorica je omogočila brezštevilne interpretacije. Še posebej za sodobni čas velja, da o Kralju Ojdipu več razpravljajo, kot ga uprizarjalo. A kljub temu je npr. Pier Paolo Pasolini posnel enega svojih najlepših filmov prav po motivu Ojdipove zgodbe. In kaj je z Ojdipom v današnjem času? Je to intimna ali politična zgodba, zgodba o človekovem padcu ali o katastrofi sveta? Nedvomno je pred gledališčem, ki se danes loteva uprizarjanja Sofoklejevega Kralja Ojdipusa, velika odgovornost in niz odprtih vprašanj, na katera je skoraj nemogoče preprosto in enoznačno odgovoriti. Pravi izziv torej! Barbara Kavtičnik Junaki iz grške mitologije so v sodobnem času še vedno aktualni, opevani in predstavljajo navdih umetniškega ustvarjanja. Tako je na velikem odru ljubljanske Drame prejšnjo soboto premiero doživela grška tragedija Kralj Ojdipus z odličnim Jernejem Šugma-nom v naslovni vlogi. Sofoklejevo dramo Kralj Ojdipus je režiral Mile Korun, ki se že od nekdaj navdušuje nad antiko. Poleg Šugmana kot Ojdipa je kot Jokasta v igri, ki jo v osrednjem slo- Demokracija • 15/2004 Štirje časi Cankarjeva založba Poletje je druga iz niza knjig, ki jih je avtor Marko Uršič zasnoval kot veliko tetralogijo. V njej združuje filozofijo, esejistiko in leposlovje. Tokrat popelje filozofa Bruna in njegovo sopotnico v Firence, na izlet k izvirom novoveške evropske misli. Eseji se naj -več posvečajo Marsiliu Ficinu, Picu della Mirandola in Savonaroli. Zanima ga predvsem idealistični monizem renesančnih platonikov, ki je navdihoval tudi tedanje likovne in besedne marko uršič štirje časi o lepoti umetnike pri upodabljanju čutne in hkrati nadčutne lepote. Osrednja tema se razraste v vseobsežne meditacije o naravi lepote in harmonije, o duši in zasmrtju, in se pripovedno raz-plasti v troje perspektiv, zgodbo našega para, fikcijsko pripoved iz življenja slikarja Sandra Botticellija in filozofske dialoge z novoplatoniki. Menjava gledišč in izpeljav, preplet časov in spusti iz zasebnega v obče ter hitri preleti čez znano s spekulativnim spraševanjem o Veliki neznanki po koncu bivanja, vse to se izteče v vprašanje - kaj bi bilo, če bi se novoveški razvoj evropske zgodovine in kulture nadaljeval po kaki drugi od mogočih poti, ki so se odprle z renesanso. Razprave in gradivo INV Razprave in gradivo izdaja Inštitut za narodnostna vprašanja. 43. številka prinaša 16 razprav: Varstvo "novih " narodnih skupnosti v Sloveniji (Miran Komac), Čezmejne dnevne delovne migracije v slovenskem obmejnem prostoru (Jernej Zupančič), Stališče prebivalcev narodno mešanih območij v Sloveniji do učenja jezika večine in manjšine (Sonja Novak Lu-kanovič), Organiziranost, mediji in stiki Slovencev v Szombathelyu (Katalin Munda Hirnok), Številčni razvoj Slovencev na Madžarskem v luči zgodovinskih dogodkov in pričevanj anketirancev v Sombotelu (Attila Kovacs), Slovenščina na Koroškem - simbolična dvojezičnost (Albert F. Reiterer), Obisk Koroške v času "vojne za krajevne napise" oktobra 1972 (Janez Stergar), Spreminjanje upravnih odnosovvslo-vensko-madžarskem obmejnem področju v20. stoletju (Maria Mohos). Psihologija Tehniška založba Slovenije V zbirki Shematskipregledi, odlikuje jo pregleden zapis, zgoščeno, a natančno besedilo in veliko število dopolnjujočih ilustracij, je založba izdala tudi knjigo Psihologija. V tem priročniku avtor Graham Hill pregledno razlaga temeljne psihološke poj- PSIHOLOGIJA SHEMATSKI PREGLEDI mm me, smeri v psihologiji in njene razvojne težnje. Snov podaja v obliki jedrnatih povzetkov ključnih tem in miselnih vzorcev, zato je pimerna za utrjevanje znanja na ravni srednje šole ter za pripravo na maturi. Levkipa in Klejtofont Založba Modrijan V antičnem ljubezenskem romanu Levkipa in Klejtofont, ki ga je v drugem stoletju v Grčiji napisal Ahi-lej Tatij, so osebe tipske. Nepredvid- ljiva usoda loči mlad zaljubljen par in ju ločeno popelje na pot, polno preizkušenj in nevarnosti. Ker junaka vzdržita preizkus in ohranita medsebojno zvestobo, sta na koncu nagrajena z vnovično združitvijo. Gre za prvo tovrstno delo, ki namesto tretje-osebnega "vsevednega" pripovedovalca, ki je skrbel za ravnovesje v ljubezenskem odnosu, ustvarja prvoosebno pripoved. Poleg tega je Ahilej Tatij uvedel v pripoved še drugo žensko osebo, s katero se namerava glavni junak, ki ima svojo prvotno izbranko za mrtvo, celo poročiti. Roman je prevedla Rahela Šibal, spremno besedo pa je napisal Marko Marinčič. Včerajšnji sodobniki Založba Litera V knjigi Moji včerajšnji sodobniki se Žarko Petan na sebi lasten, kavarniško lagoden, duhovit in hkrati pro-nicljiv način spominja svojih sodobnikov, ki so se mu kot novinarju, režiserju in pisatelju še posebej vtisnili v spomin. To so gledališki igralci in igralke Vika Podgorslca, Hinko Nučič, Maks Furjan, Majda Potokarjeva, Stane Potokar, Stane Sever in drugi. Srečamo se s celo galerijo filmskih igralcev in igralk (Jul Bryner, Sylva Kosci-na), in z vrsto pesnikov in pisateljev -od Izidorja Cankarja, Antona Pod-bevška, Josipa Vidmarja in Bratka Krefta do Vitomila Zupana, Andreja Hienga, Kajetana Kovica in Toneta Partljiča. Tudi politikov ne manjka: Tito, Dragotin Gustinčič, Mitja Ribičič, Milan Kučan, France Bučar itn. Mediteranske jedi Prešernova družba Sredozemska kuhinja goji poseben odnos do kuhanja, ki se začne s sveži- recenzije mi zelišči in zelenjavo, konča pa z okusnimi začetnimi jedrni, z jedrni iz rib, morskih sadežev, mesa in perutnine ter seveda s sladico. V zbirki Mizica, pogrni seje založba izdala že četrti priročnik, tokrat recepte pod naslovom Mediteranske jedi. Priročnik poleg nazornih fotografij odlikujejo razumljiva in natančna navodila za raznovrstne jedi - od kožic s paradižnikom po provansalsko in sardel iz folije do grških jagnječih kebavov in toskanskih pečenic s fižolom. Receptom so dodani podatki o hranilni in energijski vrednosti jedi, na koncu pa še izčrpen slovarček in mere. Inkvizicija Založba Mladinska knjiga Mučenje jetnikov, ponarejanje dokazov, prisilno izdajanje dmžine in sosedov, množične usmrtitve - to so orodja, kijih uporabljajo morilski dik- a m m ; INKVIZICIJA Mitli.nl B.iigcnt Richard I cieh tatorji in policijske države. Pred stoletji so bila tudi orodja inkvizitorjev. Uporabljali so jih proti krivovercem, protestantom in čarovnicam - pravzaprav proti vsem tistim, za katere je bilo videti, da lahko ogrozijo papeš-tvo. Ta knjiga predstavlja eno najte-mačnejših obdobij, ko sta bila v Evropi posvetna in svetna oblast tako rekoč eno. Avtorja Michael Baigent in Richard Leigh razgrneta celotno zgodovino inkvizicije v podobi kongre-gacije za doktrino vere. Seznanita nas z rimsko in špansko različico in z blaznostjo lova na čarovnice. Predstavita cenzorsko poslanstvo inkvizicije in njen prehod iz vloge očiščevalke vere v varuhinjo papeške oblasti. I. Z. Demokracija • Četrtek. 8. aprila 2004 0 zgodovina_ Založba Mladika iz Trsta je izdala poučno knjigo Bojana Pavletiča Prarealci iz Ulice Starega lazareta, ki odstira še eno malo poznano zgodbo iz povojnega Trsta: obnovo in ustanovitev novih slovenskih šol in politično vojno za njihovo ideologizacijo. Z revolucionarno logika vse ali nič je tržaška levica takrat Slovencem naredila veliko škode. ■i J ■ v r-J V spremni besedi je zgodovinar mag. Gorazd Baje, poznavalec povojne tržaške problematike, Pavleti-čevi spominsko-dokumentarni pripovedi priznal objektivnost in dragocenost, kar glede na politično premoč "levice" v Trstu še danes ni nekaj samoumevnega. Povzemimo torej na kratko snov oziroma dogodke, ki jih opisuje knjiga. Primorska in seveda tudi Trst sta bila med vojno zaradi dvajsetletnega italijanskega raznarodovanja bolj dovzetna za komunistični "narodnoosvobodilni boj". Komunisti so bili tam previdni in niso prehitevali z ideološkim prevratom, ampak so se dobro zavedali, da morajo poudarjati nacionalno in osvobodilno politiko. Ker so se po italijanski kapitulaciji že na veliko pripravljali na povojni prevzem oblasti, so tudi na Primorskem leta 1944 začeli vzpostavljati nekatere državotvorne ustanove. Med njimi tudi šolstvo, kolikor je to bilo seveda v vojnih razmerah mogoče. Toda po koncu vojne komunisti s svojo partizansko vojsko niso mogli iz svoje kože. Ko so zasedli Trst in Gorico, so vse sile namenili vzpostavljanju revolucionarnega režima. To pa je takrat pomenilo tudi množične aretacije in deportacije v fojbe. Italijani so seveda zagnali vik in krik in tudi Angleži in Američani tega početja niso hoteli mirno opazovati. Jugoslovanskim oblastem so dali ultimat, da partizanska vojska zapusti Tržaško in Goriško, in ta je morala po 42 dneh vladavine to tudi storiti. S tem pa so nehali delovati tudi oblastni organi in med njimi šolstvo pod vodstvom Osvobodilne fronte. Primorska in Julijska krajina sta nato doživeli poseben status, ki je trajal celo desetletje. "Ljudska demokracija" Po odhodu jugoslovanske vojske je prišlo do (začasne) razdelitve spornega območja na dve coni: na zahodnem delu je cono A s Trstom in Gorico dobila v upravo anglo-ameriška Zavezniška vojaška uprava (ZVU), vzhodni del oziroma cono B je upravljala Vojaška uprava Jugoslovanske armade (VU J A). 15. septembra 1947, po pariški mirovni konferenci, sta se obe coni precej zmanjšali, cona A je obsegala samo Tržaško, cona B pa Koprski okraj in del Hrvaške Istre. Sporno območje je povzročalo napete odnose, dokler ni bil 5. oktobra 1954 sprejet kompromisni memorandum o soglasju, ko sta Jugoslavija in Italija sprejeli obstoječo ozemeljsko razdelitev; šele osimski sporazumi leta 1975 so mejo tudi formalno potrdili. Obe upravi, jugoslovanska in zavezniška, sta se bistveno ločevali po sistemu upravljanja. Prva je v coni B nadaljevala s svojo "ljudsko oblastjo", druga pa je v coni A odpravila kratkotrajne pridobitve te "ljudske oblasti" in uvedla enak sistem kot na prarealci iz Ulice Starega lazareta J i drugih zasedenih območjih, to je sistem demokracije zahodnega tipa. Odpravili so "narodno zaščito", "ljudska sodišča", "narodnoosvobodilne odbore" in preklicali njihove odloke. Med drugim so zavezniki začeli organizirati šolski sistem, in sicer poleg italijanskega tudi slovenskega. Pogoje zaveznikov V zvezi z obnovo slovenskega šolstva so zagovorniki Osvobodilne fronte (projugo-slovanski blok, ki ga je politično vodila tedaj precej enotna slovensko-italijanska levica) odločno zavrnili. Vse ali nič Toda "nesprejemljive" pogoje zaveznikovje sprejel del Slovencev, ki je nato tudi zasedel številna mesta profesorjev in učiteljev. Uprli so se na- fl »fr1 !j vodilom levice, ki so bila: "Od ZVU je treba zahtevati vse, sicer je bolje, da ne sprejmemo ničesar." Ti "nepokor-ni" Slovenci so se zavedali odgovornosti, medtem ko je komuniste zanimala le oblast - in to ne kakršna koli, ampak absolutna oblast, pri takšni pa lahko javno delujejo le tisti ljudje, ki so takšni oblasti povsem podrejeni. Angleži in Američani so v pregretem lokalnem okolju, ki je poudarjeno odražalo svetovnega, ko se je svet delil na dva politično-ideološka bloka, bili pripravljeni ponuditi Slovencem le nekaj pravic, in še te pod strogo določenimi pogoji, tudi zaradi močnega pritiska italijanskih nacionalistov in celo vladnih krogov v Rimu. Tiste Slovence, ki so sprejeli pogoje zaveznikov, je levičarski proju-goslovanski blok označil za izdajalce, sovražnike slovenskega naroda, za nekdanje belogardiste in domobrance, nekatere pa celo za vojne zločince. Ti Slovenci so bili lokalni nekomu-nisti, ki so se zavedali kočljivosti in pomembnosti trenutka, med njimi pa je bilo tudi precej političnih emigrantov, ki so se pred koncem vojne umaknili iz Slovenije in se ustavili v Trstu in Gorici oziroma v taboriščih v zaledju. Dr. Srečko Baraga Bojan Pavletič je zelo nazorno opisal takratne dogodke, saj jim je bil kot dijak na novo organiziranega tržaškega slovenskega šolstva sam priča in ce- pilBIl ijpi © Demokracija« 15/2004 zgodovina lo akter. Med drugim je poudaril pomen ameriškega kapetana Johna P. Simonija, referenta ZVU za šolstvo, ki je bil nenavadno naklonjen Slovencem. Imel je velike zasluge za uspešno organiziranje slovenskih šol v Trstu, zaradi česar ga je levica, kot je zapisal Baje, "pretirano kritizirala". Druga pomembna osebnost pri obnovi šolstva je bil dr. Srečko Baraga, ki je med vojno služboval v Ljubljani na prvi moški realni gimnaziji. V začetku je bil simpatizer uporništva, toda zaradi revolucionarnega terorja se je leta 1943 postavil na protirevoluci-onarno stran. Januarja 1945 je odšel v Idrijo, kjer si je pod nemško okupacijo (!) prizadeval obnoviti slovensko šolstvo, ki je bilo prej več kot dvajset let italijansko. Po vojni je postal ravnatelj slovenske begunske gimnazije v Monigu. Baraga si je avgusta prizadeval, da bi begunsko gimnazijo preselili v Trst, vendar ZVU temu ni ugodila. 18. avgusta so mu podelili funkcijo strokovnega svetovalca za slovenske šole v Trstu. Pri izbiri so imeli srečno roko, saj je bil Baraga dober organizator. Ogrodje organiziranja šol so postali dr. Alfonz Čuk, dr. Anton Kacin, dr. VinkoBrumen,dr. Baragipajeus-pelo pridobiti prof. Alojzija Geržiniča, s katerim sta v treh tednih pripravila zakonski osnutek za slovenske šole, učne načrte in zbrala najnujnejše osebje. Decembra 1945 je tako na slovenskih srednjih šolah učilo 45 profesorjev, od tega jih je imelo 27 jugoslovansko državljanstvo, 12 med njimi pa je bilo med vojno domobrancev. Revolucionarni besednjak Dr. Srečko Baraga je bil pod neusmiljenim udarom levice in klevetam so nasedli tudi zavezniki, ki so mu formalno podelili le status svetovalca za slovenske šole v Trstu, čeprav je kandidiral za okrožnega šolskega nadzornika. Toda neusmiljeni in sistematični napadi niso prihajali samo s strani tržaške levice, ampak so jim pomagali tudi v Ljubljani. Barago so februarja 1946 na montiranem političnem procesu "zaradi kolaboraci-onizma" obsodili celo na smrt, s čimer so dali svojim ljudem v Trstu v roke zelo močan "argument", s katerim so ti potem napadali dr. Barago. Tuje pravzaprav edina slaba stran knjige, saj avtor še danes precej ne- kritično prevzema oziroma ponavlja takratni revolucionarni besednjak oziroma oznake, kot so kolaboraci-onist, "zavzeti sodelavci okupatoija", pri nekem dijaku pa je celo zapisal, da je bil "morda celo ustaško nastro-jen", in to samo zato, ker je ob nekih demonstracijah vrgel črnilo v rdečo zvezdo na zastavi. K sreči je v knjigi tega malo, čeprav je zelo moteče, veliko več pa je zelo informativnih opisov zelo burnega dogajanja prvega šolskega leta novih slovenskih šol v Trstu. Priznanje "kolaboracionistom" Pavletič je bil do dr. Barage tudi pošten in je zapisal: "Kljub vsemu je treba priznati, da je imel Baraga za obnavljanje slovenskega šolstva v naših krajih tudi pomembne zasluge. Bil je izvrsten organizator, prizadeven, samozavesten in poln delovne energije. Slovensko šolo je v svojih odnosih z zavezniki neustrašno branil, zlasti pa v stikih z italijanskimi šolskimi oblastmi v Trstu, ki so ji s pravo protislovensko ihto zahrbtno in prevejano stregle po življenju, kjerkoli so le mogle. Zato ni čudno, če se je tržaško šolsko skrbništvo 19.9.1947 tudi uradno pritožilo pri zavezniških predstavnikih in ga ob- tožilo raznih bolj ali manj namišljenih nepravilnosti. Bilo je očitno, da so se ga skušali znebiti, saj je bil v njihovih prizadevanjih za uničenje slovenske šole hudo moteč element. Napadi nanj in na njegovo delo so se vrstili tudi v italijanskem tisku /.../, kjer so se posluževali tudi nizkih udarcev in mu pri tem delali hudo krivico, saj ni delal nič drugega, kot branil slovensko šolo pred nebrzdanim italijanskim šovinizmom. Zato ni pretirano, če rečemo, da bi v okoliščinah, kakršne so pač bile, slovenska šola brez Barage dobila drugačen začetni zagon, saj so se zavezniki vedno bolj nagibali k upoštevanju italijanskih argumentov in vedno manj slovenskih. Morda ni preveč tvegano reči, da bi brez tega kontroverznega šolnika slovenska šola tudi danes ne bila taka, kakršna je." Nedvomno poštene besede. Na Baragov predlog so zavezniki ustanovili 6 slovenskih srednjih šol, 4 nižje strokovne šole, vse osnovne šole, poseben učiteljski tečaj v Gorici in hrvaške šole v pulj-skem okrožju. Tako je bilo vsaj v grobem rešeno vprašanje slovenskih šol v Trstu. Če bi prevladala komunistična politika, bi to bilo za slovensko manjšino pogubno, saj bi pomenilo Zgradba v Ulici Starega lazareta. kjer je pil vojni pritekal iimik na prvi realni gimnaziji v Trstu izgubo številnih priložnosti za dosego pomembnih narodnih pravic, italijanska stran pa bi si s slovenskim "bojkotom" medtem popolnoma opomogla in spet zasedla položaje, ki jih je s koncem vojne izgubila. Dijaki proti profesorjem Dr. Barage pa ni napadal samo italijanski tisk, neprimerno hujših, dobesedno uničujočih napadov je bil deležen s strani levičarskega tržaškega tiska. Tržaški komunisti se niso zadovoljili le z verbalnimi diskredita-cijami. Na okrožnega šolskega nadzornika za višje šole prof. Mizerita, ki je bil prav tako nekomunist, so "neznanci" oziroma oznovski atentatorji v neposredni bližini gimnazije naredili celo atentat in ga s strelnim orožjem hudo ranili. Dr. Barago bi ubili takoj (tega avtor knjige ni zapisal), če ne bi imel ob sebi stalne zavezniške straže. Ozna oziroma po marcu 1946 Udba je takrat ubila ali ugrabila v Trstu kar nekaj zavednih Slovencev. Če si je dr. Baraga želel rešiti življenje, mu ni preostalo drugega, kot da je že na začetku leta 1948 Trst zapustil in - emigriral v Argentino. Zelo dragoceni so obširni opisi izpadov nekaterih dijakov proti svojim "domobranskim" profesorjem, predvsem pa večdnevnih demonstracij, ki jih je formalno vzpodbudil obisk zavezniške razmejitvene komisije. Med demonstracijami februarja 1946 so vso šolo popisali z gesli, kot je bilo na primer "Smrt Baragi". Zavezniška šolska uprava je morala zagroziti z zaprtjem slovenskih šol in jih v nekem trenutku celo zapreti, dokler niso levičarski politiki, ki so ves čas iz ozadja vplivali na dijake, še posebej na nekatere med njimi, popustili. Bojan Pavletič je napisal zelo berljivo knjigo. Besedilo ni preobširno in se ne spušča v prevelike podrobnosti. Prepleteno je tudi z osebnimi spomini in opisi realnega življenja v prvi slovenski realni gimnaziji v Trstu. Razen omenjenega predsodka z očitki kolaborantstva, za katere danes velja, da so glede na dejansko medvojno dogajanje v osrednji Sloveniji med vojno in revolucijo nekorektni in so plod silne indoktrinacije, je Pavletičeva knjiga velik prispevek k objektivnejšemu pristopu do povojnega dogajanja na Tržaškem. Ivo Zajdela Demokracija • Četrtek. 8. aprila 2004 Oporečnik revolucije menice se glasi: "Absolutno potrebno se zdi, da italijanska oblast da Slovencem možnost samoobrambe v sledeči obliki: slovenski orožniki in stražniki naj spet dobe orožje." Čeprav seje dr. Ehrlich le odzval na komunistično nasilje in je povsem logično in legitimno od Italijanov, ki tega nasilja niso nameravali sankcionirati, zahteval, da dovolijo vsaj slovenske orožnike in stražnike, torej organe oblasti, ki bi skrbeli za red in varnost (vse organe oblasti, tudi policijo, ki preganja kriminal, so namreč Italijani zokupacijo odpravili), je Janez. Stanovnik to razglasil za "narodno izdajalsko dejanje" in pripisal, da je bil Aleš Stanovnik "očitno žrtev prav take odiozne prijave". Dr. Ehrlich je namreč navedel, da Slo- vencem, ki jih ogroža revolucionarni teror, ne preostane drugega, kot da storilce prijavljajo oblasti, to je Italijanom, te prijave pa bi delovale odi-ozno. Obramba pred terorjem, ki jo je zahteval dr. Ehrlich, je za Stanov- Dr. Aleš Stanovnik nika torej "narodno izdajalsko dejanje". Seveda, za branilce revolucije je vsaka logika dobrodošla, pa naj bo še tako za lase privlečena. Ni pomembno, saj večina bralcev o tem ne razmišlja prav veliko ali sploh nič. Avtor je dovolj jasno poudaril, daje dr. Aleš Stanovnik gledal in razumel politiko skozi idealizirano optiko. Prizadeval sije za povezovanje in sodelovanje prav vseh političnih sil, ko je šlo za narodove interese, vendar seje hkrati "odločno distanciral od komunističnega sistema vrednot, L j. od materialističnega svetovnega nazora, kakor tudi od komunistične revolucionarne strategije in utopističnega zagovarjanja totalne kolektivizacije" (str. 46). nega vodstva. Skratka, zahteval je nadzor IOOF nad VOS!/.../ Njegovo prizadevanje za moralno čistost NOB pogosto ni našlo dovolj razumevanja niti med ljudmi iz lastnih vrst. Njegova stališča so nekateri imeli za moralistična in idealistična in mu celo očitali pomanjkanje 'revolucionarne odločnosti'. Aleš Stanovnik je na te očitke odgovarjal, da sta vboju za narodno osvoboditev najvažnejši množičnost in narodna enotnost, ne zgolj nasilje. Zato je odločno nasprotoval teoriji dveh etap revolucije. Menil je, da je bistvo osvobodilnega procesa odpiranje poti in uvajanje demokracije, ki naj sprosti vse narodne energije in omogoči vzpostavljanje družbene ureditve, v kateri bo za- Cena idealizma Dr. Aleš Stanovnik je, kot je zapisal avtor, soglašal z Lojzetom Ude-tom, kije ob čedalje pogostejših "likvidacijah" Vosa izrazil stališče, "da so upravičene v vojnih pogojih, če gre za ovaduhe, ne pa, če gre za politične nasprotnike" (83). Na strani 107 je zapisal: "Tudi spravno prizadevanje Aleša Stanovnika in njegovih somišljenikov v vrstah OF je bilo seveda plavanje proti toku. Skupaj z ljubljanskim političnim vodstvom krščanskih socialistov -Tomanom, Zemljakom, Kovačem in drugimi - in ob odločni podpori neodvisnega dr. Lojzeta Udeta je Aleš Stanovnik nasprotoval 'revolucionarnemu terorju VOS' in opozarjal centralno vodstvo IOOF, da take likvidacije pospešujejo rekrutacijo bele garde." In malo naprej še: "Zato je menil, da je osnovni cilj narodnoosvobodilnega boja narodna enotnost, nazorska pluralnost, demokracija in strpnost, in v skladu s tem je zagovarjal omejevanje nasilja v oboroženem boju. Tudi pred likvidacijami ovaduhov in okupatorjevih sodelavcev je zahteval temeljito preverjanje dokazov in sodbo pristojnega foruma podtalnega politič- Gramozna jama Nadaljujemo z odmevom na knjigo Aleš Stanovnik in njegov čas, ki jo je napisal Janez Stanovnik, pred petnajstimi leti predsednik slovenskega predsedstva in "oče naroda" in od nedavnega predsednik borčevske organizacije. Zadnjič smo pisali o idealizirani podobi, s katero je v knjigi ovenčal svojega strica, in o insinuaci-jah, kdo ga je izdal Italijanom, ki so ga nato ustrelili kot talca. Janezu Stanovniku je prav prišla (str. 115) celo spomenica dr. Lambería Ehrlicha, ki jo je ta aprila 1942 protestno naslovil na italijanske oblasti, potem ko te niso zavarovale civilnega prebivalstva pred revolucionarnim terorjem, kot so bile dolžne storiti. Zadnji stavek iz citirane spo- © Demokracija • 15/2004 revolucija jetno zaslutil, da bi se mu potem podrl dal: "Mnenje, ki ga je zapisal eden temeljni vsebinski koncept knjige. izmed njegovih prijateljev, češ da se je imel prestarega za partizanstvo, je Zakaj je ostal? njegova žena Marinka odločno za- Avtor je dokaj samovoljno ugo- nikala. Čeprav seje brez zadržkov od- tovil, zakaj se Aleš Stanovnik v drugi ločil za oboroženo borbo proti oku- polovici maja 1942 ni z drugimi člani patorju, je kot član SNOO naspro- Vrhovnega plenuma in Izvršilnega toval likvidacijam političnih nasprot- odbora OF umaknil iz Ljubljane na nikov, npr. idejnih voditeljev takrat- "partizansko svobodno ozemlje", ne Slovenske zaveze /.../" (97) Pravi, da tega ni storil'zato, ker je me- Eno stran naprej je to še enkrat nil, da je "poglavitni del njegove po- ponovil: "V prepričanju, da je druž- litične aktivnosti: dialog z nasprotni- beno ureditev potrebno spremeniti, ki". Podvomimo lahko, da bi takrat, zato ni bilo velike razlike med Alešem na tisti stopnji razvoja dogodkov, to Stanovnikom in komunisti, bistveno bil razlog, da se ni umaknil z drugimi, različno pa je bilo gledanje na meto- Poleg tega so ti "nasprotniki", če že de in sredstva za dosego tega cilja. Aleš ne prej, pa zagotovo vsaj tiste dni jas- Stanovnik je odločno nasprotoval na- no sprevideli, da se s komunisti in nji- silnim, nedemokratičnim, skratka, hovimi "zavezniki" nima smisla po- Revolucionarnim' metodam boja." govarjati prav o ničemer več. Ti so (98). K tem trditvam pa seveda ni do- namreč te svoje "nasprotnike" siste- dal, da je bilo že nasprotovanje "lik- matično pobijali že od 10. julija 1941 vidacijam političnih nasprotnikov" naprej in so jih do maja 1942 ubili že pomemben del "smrtne obsodbe", nekaj sto. 26. maja, nekaj dni po Sta- novnikovi aretaciji, so sredi Ljublja- Atentator "Kuhar" ne uprizorili trojni demonstrativni Da bi avtor čim bolj pripravil te- umor, med drugim dr. Lamberta ren za svojo tezo, kako je za smrt Ale- Ehrlicha, velikega narodnjaka. ša Stanovnika kriva "desnica", je na- Očitno je bil razlog, da se Stanov- vedel tudi prav neverjetno zgodbo o nik ni umaknil iz Ljubljane skupaj z nekem Janezu Kuharju, ki naj bi ga drugimi, drugje in prav ta razlog je ubil. Zgodba je podatkovno in lo- bil glavni vzrok za njegovo aretaci- gično skrajno zmedena, zato je prav jo in smrt. Sicer pa je avtor k vpra- težko pisati o njej. Gre pa tako: sku- šanju, zakaj je ostal v Ljubljani, do- pina Fanouša Emmerja naj bi imela njem za politično demokracijo in pluralizem povzročal največ težav. Zato so bili zainteresirani, da se ga znebijo še dovolj zgodaj, takrat, ko so to sistematično in množično počeli. Se bolje pa, če bi krivdo lahko zvalili na okupatoija ali celo na domače politične nasprotnike. Takrat se jim je ponujala enkratna priložnost za tak peklenski način obračuna z zoprni-kom v lastnih vrstah. Okupatorju je bilo dovolj le namigniti, kje se skriva, in njegova usoda je bila zapečatena. Avtor navaja, da je Aleš Stanovnik "ob raznih priložnostih" ponavljal vprašanje Tigra oziroma to, da bi tigrovce povabili v OF (91), kar komunistov zagotovo ni veselilo. "Advokatski elementi" Na strani 83 omenja pismo, ki ga je spomladi 1942 Titu pisal Franc Leskošek, takrat komandant kon jamčil pravičnost in enakopravnost vseh slojev družbe. Interesov skupnosti družbenih slojev ni pojmoval kot razredno, se pravi sovražno delitev družbe, ki jo lahko uredi samo nasilni konflikt, revolucija." Eden med mnogimi Avtor knjige skoraj nikjer v teh primerih ni navedel kakšnih citatov oziroma virov za te navedbe, ki jih je pripisal Alešu Stanovniku. Moramo mu torej verjeti na besedo. Verjetno so vsi ti navedki Stanovnikovih ne-strinjanj z revolucionarnim terorjem resnični, in če so, potem moramo ugotoviti, da je šlo za njihovo vztrajno ponavljanje. To pa komunistični vrhuški, še posebej tisti, ki je neposredno koordinirala Vos in prakso revolucionarnega terorja, ni moglo biti prav nič všeč. Nasprotno, ker vemo, da je brezobzirno unčevala vse, kar se ji je pri njenem početju zoperstavlja-lo, se tudi Stanovnik temu ni mogel izogniti. Pri bistvu stvari, to pa je bila prav revolucija, ni prav nič prispeval k stvari, ampak ji je bil v veliko napoto. In to že takrat, s temi svojimi sitnimi pripombami oziroma celo nasprotovanji, še bolj pa je bil revolucionarjem napoti v perspektivi, v prihodnosti, ko bi zasedali oblast in vzpostavljali povojni režim. Predvsem takrat bi jim lahko s svojim zavzema- "glavnega štaba": "Kar se zaveznikov /komunističnih, v OF itd./ tiče, je bila zadnje tedne tudi kriza, ki smo jo srečno premagali. Razni advokatski elementi med katoličani v OF so pričeli uganjati politiko sredine in forsirati razvoj svoje skupine v stranko. S pomočjo delavcev med katoličani v OF smo premagali odpor katoliške skupine proti likvidacijam belogardistov ter izsilili, da je skupina formulirala jasno stališče proti sredini, ter povzročili, da se je vodstvo skupine tako reorganiziralo, da so ostali advokati na cedilu." Avtor je sicer ugotovil, da so te zlo-česte besede letele tudi na Aleša Stanovnika. Morda celo predvsem nanj. Zato bi pričakovali, da se bo ob teh Les-koškovih besedah vendarle ustavil in jih natančneje razčlenil ter raziskal njihovo ozadje. Leskošek teh besed namreč ni napisal "tja v tri dni", ampak se je z njimi dotaknil bistva takratnega dogajanja, to pa je bila, čisto na kratko, komunistična totaliteta oziroma stremljenje po obvladovanju in mo-nopoliziranju vsega (uporništva, pro-tiokupatorstva, sovraštva do okupatorjev, partizanstva, OF, volje "ljudskih množic", oblasti ...). Gre namreč za omembo ključne problematike tako glede Aleša Stanovnika kot politike komunistov (revolucije). Toda očitno se mu ni zdelo vredno, saj je ver- Demokracija • Četrtek, 8. aprila 2004 © revolucija nalogo izločiti krščanske socialiste iz OF in jih vključiti v Slovensko zavezo. Zato naj bi najeli "Janeza Kuharja", da naredi atentat na Stanovnika. Ko bi to storil, naj bi v žep umorjenega vtaknil listek, ki naj bi pričal, da so ga ubili komunisti. Toda "Kuhar" naj bi se bil skesal in vse to povedal svojim sosedom Brecljevim. To, da je vse to povedal Brecljevim, naj bi bil dokaz za resničnost te zgodbe. Ker se je Kuhar "izneveril Emerjevi zarotniški skupini", naj bi ga Slovenski zavezi izdal njegov sosed Spi-cer, kar je povzročilo, "da so Emerjevi likvidatorji streljali v polhograj-ski dolini na Kuharja in ga tudi smrtno ranili v glavo". Za vse to naj bi bila izvedela poleg Brecljeve družine tudi "VOS in o vsem tem obvestila Aleša Stanovnika ter mu svetovala, da poostreno pazi na svojo varnost, ker je očitno na vrhu liste bele garde za likvidacijo nasprotnikov". Dolga vosovska roka Zgodbo naj bi bil 2. decembra 1941 objavil Slovenski poročevalec, glasilo OF. Avtorja ni nič motilo, da več odločilnih elementov kaže, da je zgodba izmišljena, da je bila le sredstvo v propagandni vojni in da so komunisti očitno z njo hoteli prestrašiti samosvojega in že nadležnega Aleša Stanovnika ter mu hkrati vcepiti odpor do nasprotnikov, ki naj bi mu stregli po življenju, s čimer bi ga na čisto eksistenčni podlagi čim bolj vezali nase. Niti z besedico ni omenil kakšnega pomisleka o tej "zanimivi" zgodbi. No, vsaj mi mu namignimo, če se že on dela tako nevednega o našem medvojnem dogajanju, v tem primeru, da je prav Vos že leta 1941 intenzivno vohunila za svojimi političnimi nasprotniki, zbirala o njih informacije in verjetno tudi že delala spiske "za likvidacijo nasprotnikov". ¡pgM fefe/ «r£ MMÊÊÊÊÈt V neverjetno drzni propagandni vojni je Vos tako v tem primeru kot v mnogih drugih nasprotniku pripisovala to, kar je počela sama. V tistem času je Vos že nekaj mesecev sistematično pobijala politične nasprotnike, dva dni po objavi zgodbe v svojem propagandnem glasilu Slovenskem poročevalcu pa so vosovci ustrelili tudi Fanouša Emmerja. Mimogrede, avtorja nič ne moti, da je Slovenska zaveza nastala komaj aprila 1942, on pa jo vpleta v dogajanje novembra 1941. Le kdo je pri vsem tem "Janez" in kdo "Kuhar"? Dosedanja literatura ne pozna ne Janeza Kuharja in prav tako ne "pol-hograjske doline", kjer naj bi ga bili "Emerjevi zarotniki" ustrelili. Polho-grajskih dolin je veliko, zato v takšnih primerih, če vemo, da gre za dolino, navedemo (da smo še bolj verodostojni), za katero dolino gre oziroma blizu katerega kraja leži. Zgodba, zakuhana s "Kuharjem" in neko dolino, kar kliče po tem, da o njej podvomimo. Janez Stanovnik jo je navedel (str. 111-112) kot suho zlato. O drznosti laganja smo že nekaj povedali; takratnega in tudi še današnjega. Cilj posvečuje sredstva V zadnjem razdelku knjige Kdo želi J ' jj ^ ^postati naročnik tednika )EMOKKACIJA Pokličit k. i r IKVVPtPBKlIH c nas na te 1 e tonami JWfffgMyBm ga je izdal? naj bi Janez Stanovnik razkril ali vsaj nakazal, kdo je Italijanom povedal, kje se skriva Aleš Stanovnik. Toda tudi ta del je ena sama špekulacija. Zal najslabše vrste in je mogoče z lahkoto ovreči prav vse Stanovniko-ve trditve. Stanovnikovproblemjebil, da iz nič pač ne moreš narediti nekaj, pa če se še tako trudiš ali delaš za lase privlečene sklepe. Uvodoma je, da bi podkrepil svoje kasnejše trditve, navedel nepomemben odlomek iz Črnih bukevv zvezi z Alešem Sta-novnikom. Izrabil ga je za to, da je zapisal: "V glavah, v katerih se je porodilo tako perverzno klevetanje, se je rodila tudi ideja, da zločinsko izdajo Aleša Stanovnika naprtijo komunistom in da se zabrišeta sled in krivda za to iškariotsko dejanje. Narediti zločin, potem pa ga naprtiti nasprotniku, to je bila od pamtiveka taktika tistih, ki so se ravnali po jezuitskem pravilu 'finis sanctificat média' - cilj posvečuje sredstva!" S tem, daje to zapisal, nikakor ni rešil uganke, kdo je izdal dr. Aleša Stanovnika. Kvečjemu podtika "drugi strani" nekaj, cesarji ni mogoče podtikati. Nadaljuje s citatom iz dnevniškega zapiska Alojza Rebule, ki navaja pričevanje dr. Jakoba Šolarja, sodelavca in osebnega prijatelja Aleša Stanovnika: "Spominjam se večera, ko sva se (s Stanovnikom) dve uri sprehajala ob Ljubljanici. Rekel mi je: 'Komunisti so ljudje, ki nimajo z nami ničesar. Njihov svet je nekaj posebnega.' 'Zakaj pa jih ne pustiš?' sem ga vprašal. Odgovoril je: 'Kdor je zajahal njihovega konja, ga ne more več razjahati.' - Pogovarjala sva se o tem, da bi prišlo do sporazuma med Osvobodilno fronto in Slovensko zavezo. Stanovnik je potem ta moj predlog na ljubljanskem ple-numu Osvobodilne fronte sprožil. Čez tri dni je bil odkrit v neodkriv-ljivem skrivališču in aretiran." Čigava žrtev? Kaj je ob zapisanem naredil Janez Stanovnik? Rebulovo oziroma Šolarjevo pričevanje je "demantiral" s povsem nepomembnimi obrobnimi opazkami, z namenom seveda, da bi ga prikazal kot neverodostojno. Da bi bil čim bolj prepričljiv, je navedel neki drugi Rebulov zapis o Kocbeku, ki da je Kidriča imenoval za "žrebca v areni zgodovine", in temu dodal, da Kocbek nečesa takšnega že ni mogel izjaviti, saj se je o Kidriču izražal samo pozitivno. Kot dokaz za to je navedel neko Kocbekovo izjavo iz dnevnika Pred viharjem. Stanovnik bi pač moral upoštevati, daje Kocbek napisal še veliko drugih besedil (medvojne in predvsem povojne dnevnike), ki so danes javno objavljena in ki Stanovnika demantirajo. Enako se je hudoval nad izjavo dr. Janeza Zumra, ki jo je objavil v Delu, 17. novembra 1990. V njej je Zumer, Stanovnikov sodelavec, zapisal, da "je bil dr. Aleš Stanovnik kot izrazito politično misleči intelektualec ključna osebnost krščan-skosocialističnega gibanja in da soglasja k dolomitski izjavi zagotovo ne bi dal. Mislim, da je več kot na dlani, da je Aleš Stanovnik padel pred njenim podpisom kot žrtev boljševističnega nasilja in tiste strategije, ki ji je NOB rabila le kot sredstvo za prevzem oblasti." K temu je avtor knjige dodal odlomek iz rokopisnega zaznamka, shranjen je v jeseniškem muzeju, dr. Mihe Potočnika, prav tako dobrega znanca in sodelavca dr. Aleša Stanovnika, kjer navaja, kako je ob neki komemoraciji v spomin Alešu Stanovniku k njemu in Aleševi ženi Marinki pristopil Vilko Pitako ter dejal: "Daj no, Miha, ne verjemi. Aleša so izdali in pogubili komunisti sami, ker jim je bil (politično) nevaren." Konec prihodnjič Ivo Zajdela o Demokracija * 15/2004 vodniki Čedalje bolj smo odvisni od virov informacij. Tempo življenja nas sili, da podatke, ki jih potrebujemo, dobivamo na čim lažji način in čim hitreje. Slovenski trg s svojo majhnostjo je verjetno glavna ovira, da je različnih pripomočkov z najrazličnejšimi podatki in viri informacij v primerjavi z razvitimi državami na našem trgu še razmeroma malo. r rJ _J [ J- Zdaj je izšel priročnik z naslovom Slovenski politični vodnik in podnaslovom Kdo je kdo v slovenski politiki in javni upravi, ki pomembno zapolnjuje eno od vrzeli in bo marsikomu olajšal neprijetno iskanje temeljnih podatkov, če bo hotel vedeti, kdo je kdo na slovenski politični in upravni sceni in kako priti do njega. Priročnik obsega 336 strani in že to govori, da je informacijsko kar izčrpen. Spet je s spiralo, saj je s tem uporaba lažja. Je zbir podatkov o Slovencih, ustanovah, politikih, gospodarstvenikih, kulturnikih, medijih, strankah, občinah itd. Ponuja imena, naslove, funkcije, telefonske številke in telefaks, naslove e-pošte in pri pomembnejših protagonistih tudi medmrežne strani ter kontaktne osebe. Podatki so urejeni sistematično in pregledno, tako da je iskanje zelo preprosto in hitro. Ne samo politika Čeprav ima publikacija naslov Slovenski politični vodnik, ni omejena strogo politično. Predstavlja sicer vse politične avtoritete: predsednika republike, ustavno sodišče, državni zbor, državni svet, vlado z ministrstvi in vladne agencije, zavode in i -j j j L> sklade. Snovalci pa so v ta obsežni po-datkovnik vnesli tudi podatke nekaterih drugih pomembnih ustanov, med katerimi najdemo vse pomembne sodne ustanove, Banko Slovenije, Gospodarsko in Obrtno zbornico Slovenije, obe univerzi, Narodno in univerzitetno knjižnico, krovno turistično organizacijo in še vrsto drugih. Članice in člani ustavnega sodišča, državnega zbora, državnega sveta in vlade so predstavljeni tudi s sliko in kratkim življenjepisom. Pri nekaterih (poslancih) so navedeni celo podatki, ali so poročeni (celo ime žene) in koliko otrok imajo. Verjetno bo marsikomu prišel prav podroben 1 Seznam poolavij v vodniku 1 • Predsednik republike Gospodarska zbornica • Ustavno sodišče Pomembna podjetja • Državni zbor Slovenska diplomatska predstavništva • Državni svet Tuja diplomatska predstavništva • Vlada RS Politične stranke v RS • Ministrstva RS Sindikati • Agencije, zavodi in skladi Kulturne ustanove • Pomembne insitucije Mediji • Računsko sodišče RS Verske skupnosti v RS • Inštituti Mestne občine • Sodstvo Občine _J prikaz strukture državnih teles in organov, saj so v vodniku navedeni tudi vodje kabinetov in služb za odnose z javnostmi, državni in generalni sekretarji ter podsekretarji, direktorji uradov, zavodov in agencij, razni svetovalci, objavljena so celo imena, priimki, telefonske številke in elektronski naslovi tajnic. Podrobno je predstavljena Gospodarska zbornica Slovenije: vodstvo, vse strokovne službe, vsa združenja dejavnosti s sekretarji ter območne zbornice in predstavniki GZS v tujini. V posebnem poglavju so predstavljena pomembnejša podjetja, vendar le tista, ki so še vedno v delni lasti države. Izčrpen je tudi seznam sindikatov. Poslej vsako leto Na koncu vodnika je obsežno poglavje, namenjeno občinam. Navedeni so naslovi, župan, stranka, iz katere je, direktor občinske uprave in tajnica. Pri mestnih občinah so navedeni tudi poimenski seznami članov mestnega sveta, pregledno, po strankah, tako daje razvidna tudi politična sestava mestnega sveta. Pri "navadnih" občinah je navedena strankarska sestava občinskega sveta. Slovenski politični vodnik bo izhajal vsako leto, saj na področju, ki ga pokriva, hitro prihaja do sprememb, še posebej če je vmes tudi volilno leto. Vodnik je v prvi vrsti namenjen vsem zaposlenim v državni in javni upravi, poslovnežem, novinarjem in vsem tistim, ki pogosto ali občasno sodelujejo z državnimi strukturami. Publikacija je dvojezična, slovenska in angleška, tako da bo dobrodošel vir informacij tudi za čedalje večje število tujcev, ki se ukvarjajo s Slovenijo, od politikov do gospodarstvenikov. Vodnik se dobi pri založniku Kdo je kdo, Tržaška 2, Ljubljana, tel. 01 4269060. Demokracija • Četrtek, 8. aprila 2004 G fnr ir ic rr (t film V novi pustolovščini se Scooby in drugi člani Skrivnosti, d. d., spopadejo s skrivnostnim zamaskiranim lopovom, ki načrtuje zavzetje mesta Frajersko (Coolsville) s strojem, ki ustvarja pošasti, kot so ptero-daktilov duh, duh črnega viteza in 10.000-voltni duh. V filmu Scooby-Doo 2: Pošasti na prostosti igrajo Freddie Prinze Jr., Sarah Michelle Gellar, Matthew Lillard in Linda Cardellini, ki so se spet znašli v vlogah Freda, Daphne, Cotlja in Velme. Na poti jim stoji še neizprosna poročevalka Heather Jasper-Howe (Alicia Silverstone), na pomoč pa jim priskoči tudi kustos muzeja Patrick Wisely (Seth Green). V prvem filmu Scooby Doo je skupina zloglasnih detektivov odkrivala in razreševala nenavadne pojave v priljubljenem počitniškem letovišču, imenovanem Otok groze, v drugem delu pa slavna ekipa rešuje prebivalce v Frajerskem, svojem domačem mestu. Zgodba se začenja z odprtjem mestnega muzeja kriminologije, kjer so razstavljeni kostumi odvratnih podležev in pošasti, razkrinkanih v preteklosti. Scooby-Doo in njegovi prijatelji, strokovnjaki za skrivnostne pojave, so ob tej priložnosti povabljeni kot častni gostje. Na višku svoje slave imajo kmalu zatem znova i Scooby-Doo 2: Monsters Unleashed Režija: Producenta: Scenaristi: Igrajo: Premiera: Distribucija: Raja Gosnell Charles Roven, Richard Suckle William Hanna, Joseph Barbera, James Gunn Freddie Prinze Jr., Sarah Michelle Gellar, Matthew Lillard, Linda Cardellini, Neil Fanning, Seth Green, Alicia Silverstone 8. 4. 2004 Ljubljanski kinematografi priložnost dokazati svoje sposobnosti. Pošasti namreč uidejo izpod nadzora in skušajo zavladati mestu. Scooby-Doo in Cotelj (Shaggy), najbolj prestrašena in vedno lačna člana ekipe, sta tokrat trdno odločena pripomoči k razreševanju uganke. Da ne bi bila prepoznavna, se raziskovanja lotita pod krinko in se preoblačita v čudne kostume. Sumita, da za vsem zlom tiči stari Wickles (Peter Boyle), nekdanji duh črnega viteza, ki so ga s prijatelji v preteklosti že razkrinkali in zaprli v ječo. Zdi se, da je v želji po krutem maščevanju s pošastmi na prostosti načrtoval, da znova zavlada mestu. Medtem ko se pametna Velma do ušes zaljubi v Patricka, kustosa muzeja, ki je tudi eden izmed glav- Pošast V filmu Pošast ki je prinesel oskarja za glavno vlogo, igra Charlize Theron v tej pretresljivi drami, posneti po resničnih dogodkih, Aileen Wuornos, prvo serijsko morilko v Združenih državah. Pri 13 letih se je začela prodajati, da bi preživela brate in sestre, ki so po očetovem samomoru živeli pri sorodnikih. Ko sorodniki izvejo, s čim se ukvarja, jo vržejo na cesto. Po letih prostituiranja se obupana Aileen odloči za samomor. A pred tem bo zapravila še zadnjih pet do- larjev in si privoščila pivo. V nekem gejevskem lokalu spozna mlado Sel-by Wall, igra jo Christina Ricci, ki so jo starši poslali k prijateljem na Florido, da bi se "ozdravila" homoseksualnosti. Dekleti postaneta ljubimki. Aileen, ki je že kot otrok trpela spolno zlorabljanje in očetovo Demokracija • 15/2004 film nih osumljencev, pa se samozavestni vodja skupine Fred in vedno brezhibno urejena Daphne trudita dognati, kdo je zlobni zamaskirani mož, ki pustoši po Frajerskem. Skrivnost uspeha Scooby-Doo, Where Are You je ena izmed najdlje v pogonu med risanimi in skrivnostnimi serijami v zgodovini ameriške televizije, na sporedujeodleta 1969. Vseodtakrat se Scooby-Doo in njegovi pajdaši iz podjetja Skrivnost, d.d. - nasilje, se Selby oprime kot rešilne bilke. Pomeni ji vse na svetu. Ker ne more najti službe, se še naprej prodaja. Ko jo neka stranka okrutno posili, jo v samoobrambi ustreli. Toda to je šele prvi od mnogih umorov, ki jih je med letoma 1989 in 1990 zagrešila Aileen Wuornos in Fred, Daphne, Shaggy (Cotelj) in Velma pojavljajo v epizodah, gostujočih na številnih omrežnih TV-kanalih praktično že tri desetletja. Zakaj je Scooby-Doo še vedno tako popularen? Glede na raziskave Davida Keemana, izvršnega direktorja centra za otroke in medije v Chicagu, je mogoče povzeti, da je uspeh serije v združevanju mnogih stvari, nad katerimi se otroci navdušujejo: humor in pustolovščine, zavite v skrivnost. In vsi dogodki se vrtijo okrog Scooby-Do-oja, prijaznega govorečega psička. Le kdo v otroštvu ne sanja o tem, da bi postal član njihove klape? Scooby-Doo, Where Are You je bila prva izmed risanih serij, ki je v akcijsko pustolovščino vključila pasjega zvezdnika, rob katerem so bili človeški značaji v stranskih vlogah. Monika Maljevič si z njimi prislužila vzdevek Pošast. Pošast ni le road movie, ampak predvsem ljubezenska zgodba. Charlize Theron sije z odlično odigrano vlogo prislužila oskarja za glavno žensko vlogo in mnoge druge nagrade ter postala ena najbolj iskanih mladih igralk Režija: Patty Jenkins Producenti: Mark Damon, Donald Kushner, Clark Peterson, Charlize Theron, Brad Wyman Scenarist: Patty Jenkins Igrajo: Charlize Theron, Christina Ricci, Bruce Dern, Lee Tergesen Premiera: 8. 4. 2004 Distribucija: Fivia na kratko V Švici je pretekli teden v 83. letu starosti umrl slavni igralec sir Pete r Ustinov, dobitnik oskarja, ki se je v poznih letih posvetil tudi človekoljubnemu delu. Ustinov je več desetletij živel v eni od planinskih vasi nad Ženevskim jezerom. V gledališču je debitiral leta 1938, leta 1940 v filmu, leta 1946 pa se je že poskusil v filmski režiji. Napisal je več gledaliških iger. Na več kot 60-letni poklicni poti je Ustinov kot igralec nastopil v skoraj 90 filmih, in to v najrazličnejših vlogah: od cesarja Nerona do belgijskega detektiva Hercula Poirota v delih Agathe Christie. Oskarja je prejel za stranske vloge v filmih Quo vadiš? (1951), Spartak (1960) in Topkapi (1964). Igral je do zadnjega, tudi v filmu Luther režiserja Erica Tilla z letnico 2003, ki šele prihaja v kinematografe. Ustinov je bil od leta 1968 ambasador dobre volje pri organizaciji UNICEF. Leta 1977 je izdal knjigo svojih spominov. Ameriški režiser in producent Steven Spielberg pripravlja snemanje dokumentarca o 400 italijanskih Judih, ki so preživeli koncentracijska taborišča. Po režiserjevih besedah naj bi bil dokumentarec namenjen italijanskim učencem. Dokumentarec bo režiral Italijan Mim-mo Calopresti, avtor mnogih dokumentarnih in nekaj igranih filmov ("La seconda volta"), in sicer v okviru sklada Shoah, ki ga je Spielberg ustanovil s pomočjo 350 milijonov dolarjev, ki jih je zaslužil s filmom Schindlerjev seznam, poimenovanem po tovarnarju Oskarju Schindler-ju, ki je v času nacizma reševal življenja Judov. "Upamo, da se bo dokumentarec dotaknil delavcev v šolstvu, ki v rokah držijo našo prihodnost, in bodo le-ti urgirali pri ministrstvu za šolstvo, da film uvrsti na seznam, ki ga morajo videti vsi učenci v Italiji, tako kot to delajo v nemških šolah," je dodal režiser. "Sklad želi tudi izdelati program, ki bo prilagojen učencem osnovnih šol. Sedemletniku moramo govoriti o holo-kavstu zelo previdno, v metaforah, in se pri tem opreti na otipljive izkušnje in občutke, ki jih otrok občuti vsakodnevno," je še dejal Spielberg. Ameriška filmska industrija je leta 2003 ustvarila dobičekvviši-ni 9,5 milijarde dolarjev, in to kljub zmanjšanemu obisku kinematografov, je dejal predsednik Združenja ameriškega filma (MPAA) Jack Valenti. Leto 2003 je bilo "dobro leto", saj je bil lanski rezultat drugi najboljši v celotni zgodovini filmske industrije. Lani so v Združenih državah prodali 1,57 milijarde vstopnic oziroma za štiri odstotke manj kot leto poprej. Leta 2003 so posneli 473 filmov, od tega 198 v produkciji velikih studiev, včlanjenih v MPAA. To so Paramount, Sony, Warner Bros, Metro-Goldwyn-Mayer, Universal, Walt Disney in 20th Century Fox. Vsak od teh studiev je leta 2003 porabil povprečno 102,8 milijona dolarjev za film, je dejal Valenti. Povprečni stroški produkcije posameznega filmskega studia so se v primerjavi z letom 2002 povečali za 8,6 odstotka in zdaj znašajo 63,8 milijona dolarjev. Pravilo igre (La regle du jeu) Jeana Renoira je najboljši film vseh časov. Tako vsaj je prepričanih 27 znanih filmarjev in kritikov, ki so na povabilo avstrijskega političnega tednika Profil našteli svojih 25 najljubših filmov. Iz tega nabirka je tednik sestavil lestvico 50 najboljših filmov vseh časov. Zanimivo pri lestvici je dejstvo, da je kar 39 filmov med 50 izbranimi nastalo v prvih dveh tretjinah filmske zgodovine. Iz 90. let prejšnjega stoletja sta se uvrstila le dva filma, Satantango Bele Tarra na 27. mesto in Zgodovina/zgodbe o filmu (Histoire(s) du cinema) Jeana-Luca Godarda na 35. mesto, devet naslovov paje nastalo v 70. in 80. letih. Demokracija • Četrtek, 8. aprila 2004 O tv program PETEK Kanal A Slovenija 1 9.4J004 a 6.00 6.20 6.20 6.30 7.00 9.00 9.05 9.05 9.45 9.55 10.05 10.40 11.20 11.55 12.25 13.00 13.15 13.15 13.45 14.55 15.55 16.30 16.45 17.10 17.35 18.30 18.40 18.55 19.00 19.35 20.00 20.50 21.30 22.00 22.50 0.00 0.00 0.50 1.10 2.05 3.45 5.15 TELETEKST TV SLOVENIjA do 06.15 TEDENSKI IZBOR KULTURA ODMEVI DOBRO IUTR0 (VPS 07.00) POROČILA (VPS 09.00) TEDENSKI IZBOR UEMEC: SOLZA POLNA SMEHA, POSNETEK GLEDALIŠKE PRESTAVE J. BITENC: MEDVEDEK SLADKOSNEDEK, OTROŠKE PESMICE, 2/3 RISANKA ENAJSTA ŠOLA, ODDAJA ZA RADOVEDNEŽE ŠTAFETA MLADOSTI 5. FESTIVAL USTNIH HARMONIK - '(AH), TE ORGLICE', 1. DEL RESNIČNA RESNIČNOST FRASIER, AMERIŠKA HUMORISTIČNA NANANIZANKA, 4/24 POROČILA, ŠPORT, VREME TEDENSKI IZBOR OSMI DAN DRAGO JANČAR: NENAVADNI DOGODKI V KOTU ALI MOREBITNA VRNITEV IN PONOVNO IZGINOTJE JOŽEFA DREMLA, IZVIRNA TV IGRA VSAKDANJIK IN PRAZNIK MOSTOVI - HIDAK (VPS 15.55) POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 16.30) PLEME, ANGLEŠKA NANIZANKA, 14/26 (VPS 16.50) IZ POPOTNE TORBE: SVETLOBA (VPS 17.15) NATIONAL GEOGRAPHIC, AMERIŠKA DOKUMENTARNA SERI|A, 2/18 (VPS 17.40) ŽREBANJE DETELJICE (VPS 18.30) RISANKA (VPS 18.40) VREME (VPS 18.55) DNEVNIK ŠPORT, VREME, MAGNET NAJŠIBKEJŠI ČLEN, KVIZ (VPS 20.00) PRAKSA, AMERIŠKA NANIZANKA, 22, ZADNJA EPIZODA (VPS 20.55) TOTI, IZBOR FILMOV IZ VIDEO FESTIVALA V MARIBORU (VPS 21.35) ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME (VPS 22.00) POLNOČNI KLUB (VPS 22.50) NOČNI IZBOR DNEVNIK, ŠPORT DNEVNIK ZAMEJSKE TV (VPS 00.55) NATIONAL GEOGRAPHIC, AMERIŠKA DOKUMENTARNA SERIJA, 2/18 GLEJ NEBO, ITALIJANSKI FILM (VPS 02.05) POLNOČNI KLUB KONCERT SKUPINE ORLEK (VPS 05.15) Slovenija 2 7.45 8.00 9.05 9.05 9.35 10.05 10.25 11.00 11.30 15.10 15.45 16.15 17.45 18.00 19.00 20.05 21.00 21.10 22.45 0.35 1.25 1.55 TELETEKST TV SLOVENIJA do 08.00 VIDEOSTRANI - VREMENSKA PANORAMA TEDENSKI IZBOR OSEBNO, POGOVORNA ODDAJA MOSTOVI - HIDAK: BREZ MEJA - HATjRTALAN DICK VAN DYKE, AM. NANIZANKA, 62/158 VIDEOSTRANI TV PRODAJA VIDEOSTRANI • VREMENSKA PANORAMA TV PRODAJA VIDEOSPOTNICE, PONOVITEV ^ V DEŽELI ŠKRATOV, AMERIŠKI FILM, 2, ZADNJI DEL, PONOVITEV (VPS 16.20) SKOZI ČAS (VPS 17.45) PRAZNIČNO BOGOSLUŽJE, PRENOS IZ MORAVSKIH TOPLIC (VPS 18.00) KRALJIČINA SIMFONIJA (VPS 19.00) JEJMO KOT KRALJ HENRIK VIII, ANGLEŠKA DOKUMENTARNA ODDAJA (VPS 20.05) O VELIKONOČNIH SIMBOLIH (VPS 21.00) KRIŽEV POT, PRENOS IZ VATIKANA (VPS 21.10) NELL, AMERIŠKI FILM (VPS 22.45) SLOVENSKA JAZZ SCENA: BIG BAND RTV SLOVENIJA IN DIRIGENT BILL HOLMAN (VPS 00.35) TINSEL TOWN, ANGLEŠKA NADALJEVANKA, 6/10, PONOVITEV (VPS 01.25) ^ VIDEOSTRANI 9.15 TV prodaja 9.20 Herkul, 5. sezona, ponovitev 7. dela am. nad. 10.10 Varuhi luke, 7. sezona, ponovitev 2. dela avstralske nanizanke 11.00 Non Stop Music, ponovitev 12.30 TV prodaja 13.00 Herkul, 5. sezona, 8. del ameriške nadaljevanke 13.50 Mladi in nemirni, 3. sezona, 119. del am. nad. 14.40 Vsi moji otroci, 16. del ameriške nadaljevanke 15.30 TV prodaja 16.00 Varuhi luke, 7. sezona, 3. del avstralske nan. 16.55 Ha!: Skrita kamera, humoristična oddaja 17.25 Samski stan, 1. sezona, 8. del am. hum. nan. 17.55 Moja najstnica, 26. del am. nanizanke 18.25 XXL premiere 18.30 Non Stop Music 20.00 Romantični film: Ujeti utrinek, kanadsko- ameriški film 21.35 Nori na petek: Guinessova knjiga rekordovangleSka dokumentarna serija^ 22.30 Najboljše reklame, ki jih nikoli niste videli, dokumentarna oddaja 23.20 Šov Jerryja Springerja, pogovorna i Pop TV PCR 7.00 7.25 8.15 10.00 10.30 11.20 12.15 13.40 14.10 15.00 15.55 16.55 17.55 18.00 19.00 20.00 22.05 22.35 23.30 23.35 1.15 2.15 Dogodivščine jackiea Chana, risana serija Ricki Lake, ponovitev pogovorne oddaje Maščevanje ljubezni, ponovitev 54. dela španske nadaljevanke Skrivnost ljubezni, ponovitev 149. dela venezuelske nadaljevanke TV prodaja Čudež življenja, ponovitev 146. dela venezuelske nadaljevanke Družinske vezi, ponovitev 76. dela brazil. nad. Trenja, ponovitev TV prodaja Ricki Lake, pogovorna oddaja Družinske vezi, 77. del brazilske nadaljevanke Čudež življenja, 147. del venezuelske nad. Skrivnost ljubezni, 150. del venezuelske nad. 24UR - vreme Maščevanje ljubezni, 55. del španske nad. 24UR Akcija: Svetloba, ameriški film Pazi, kamera! Teksaški mož postave, 6. sezona, 6. del am. nan. XXL premiere Jack Reed: Iskanje pravice, ameriški film ^ 24UR, ponovitev Nočna panorama TevePika M*} 9.00 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon 9.30 Jana, oddaja o sončni strani življenja, pon 10.00 Poslovni dnevnik, oddaja o gospodarstvu 11.00 Sanjska poroka, serija oddaj o pripravah na poroko, vodi: Inti Šraj, pon 11.30 Med danes in jutri, pogovori s predsedniki političnih strank, pon 12.30 A to je to!?, zabavno poučna oddaja, vodi: Alenka Strnad - Reza, pon 13.00 Video top 30, lestvica glasbenih spotov 17.30 Šola na jupitru, pon 18.00 Živeti zdravo, vodi: Milka Krapež, pon 18.30 EU in PIKA, prvi? 19.00 24 UR, prenos v živo 20.00 Predah v gibanju, gost: Lojze Peterle, vodi: jana Debeljak, prvi? 21.00 The Kvvashen Retashy, glasbeni show 22.30 Petkova pomenkovanja, gost: Miran Stanovnik, prvi? 23.30 BODI IDOL 2004, zabavno glasbena oddaja, vodi: Rebeka Dremelj, pon 02.00 Video top 30, lestvica glasbenih spotov Kanal III 06.00 Videostrani 07.00 Pokemoni, sinhronizirana risana serija 07.30 Risanke 07.55 TV prodaja 08.25 Risanke 08.50 TV prodaja 09.10 Lisice, 5. del jugoslovanske serije 10.10 TV prodaja 10.25 Sto izložb, sto strasti, ponovitev 10.55 Videallsti, glasbene lestvice 12.00 TV prodaja 12.25 Risanke 13.15 IV prodaja 13.30 Sto izložb, sto strasti, ponovitev 14.00 Pokemoni, sinhronizirana risana serija 14.30 Videallsti, glasbene lestvice 15.30 Prosta peta, dokumentarni film 16.15 Rokomet, moja igra 16.45 Automobille 17.00 Sijaj, ponovitev 17.30 Sto izložb, sto strasti, 165. del italijanske telen. 18.00 llirika, turistična TV prodaja 18.30 Pokemoni, risani film 19.00 Videalisti, glasbene lestvice 20.00 Avdicija SuperNov@ Multi Talents Kranj 21.00 Služabnik spregovori - resnica Paula Burella o princesi Dlani 22.00 Skozi oko zasledovalca, ameriški triler, 1999^ 00.00 TV prodaja 00.30 Vldeostrani 9.35 10.10 10.40 11.55 12.25 15.15 15.55 18.10 18.20 20.00 20.40 21.35 23.10 1.10 SOBOTA, 10.4.2004 Kanal A MOSTOVI ■ HIDAK, PONOVITEV TV PRODAJA VIDEOSTRANI - VREMENSKA PANORAMA TV PRODAJA G. VERDI: MOČ USODE, POSNETEK OPERE IZ MILANSKE SCALE (VPS 12.35) GALAPAGOS, POTOPIS (VPS 15.25) NOGOMET - LIGA SIMOBIL VODAFONE, PRENOS (VPS 15.55) EURO 2004 - ZGODOVINA EP V NOGOMETU: LETO 1972 (VPS 17.50) SKOZI ČAS (VPS 18.20) POGOVOR Z GREGORVJEM PECKOM, AMERIŠKI FILM, PONOVITEV (VPS 18.30) PRIDIGA RIBAM: SESTOP V VEČNOST, KOPRODUKCI|SKA NADALJEVANKA, 3, ZADNJI DEL (VPS 20.05) VNOVIČ V BRIDESHEADU, ANGLEŠKA LITERARNA NADALJEVANKA, 5/11 (VPS 20.50) RAZODETJE, KOPRODUKCIJSKI FILM (VPS 21.45) SOBOTNA NOČ (VPS 23.20) TINSEL TOWN,ANGLEŠKA NADALJEVANKA, 7/10, PONOVITEV (VPS 01.20)^ VIDEOSTRANI Slovenija 1 a v 6.00 TELETEKST TV SLOVENIJA do 07.10 6.20 TEDENSKI IZBOR 6.20 KULTURA 6.30 ODMEVI 7.00 ZGODBE IZ ŠKOLJKE 7.30 MALE SIVE CELICE, KVIZ 8.25 KINO KEKEC: |EZUSOVI ČUDEŽI, ANGLEŠKI RISANI FILM (VPS 08.30) 9.55 TEDENSKI IZBOR 9.55 NAJŠIBKEJŠI ČLEN, KVIZ 10.45 POLNOČNI KLUB 12.00 TEDNIK, PONOVITEV 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 13.00) 13.25 ČOKOLADNE SANJE, HUMORISTIČNA NADALJEVANKA, 1/10, PONOVITEV 13.55 PRIJATELJICI ZA VSE ŽIVLJENJE, AMERIŠKI FILM (VPS 13.55) 15.30 O ŽIVALIH IN LJUDEH, ODDAJA TV MARIBOR (VPS 15.30) 15.55 SLOVENCI V ITALIJI (VPS 15.55) 16.30 POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 16.30) 16.50 NA VRTU, ODDAJA TV MARIBOR (VPS 16.50) 17.20 OZARE (VPS 17.15) 17.25 DIVJI SVET PRIHODNOSTI, NEMŠKA DOKUMENTARNA SERI|A, 2/13 (VPS 17.20) 17.55 SLOVENSKI MAGAZIN (VPS 17.50) 18.20 COFKO COF, RISANA NAN., 5/26 (VPS 18.20) 18.45 RISANKA (VPS 18.45) 18.55 VREME (VPS 18.55) 19.00 DNEVNIK 19.25 ŠPORT 19.35 UTRIP 19.50 VREME 20.00 ČOKOLADNE SANJE, HUMORISTIČNA NADALJEVANKA, 2/10 (VPS 20.00) 20.35 POIROT: ZLO POD SONCEM, ANGLEŠKI FILM (VPS 20.35) 22.15 PRVI IN DRUGI (VPS 22.10) 22.40 POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 22.35) 23.10 OKUS PO VINU, DOKUMENTARNA SERIJA, 2/10 (VPS 23.05) 23.40 POD RUŠO, AMERIŠKA NADALJEVANKA, 6/13 (VPS 23.40) 0.35 NOČNI IZBOR 0.35 DNEVNIK, ŠPORT 1.15 DNEVNIK ZAMEJSKE TV (VPS 01.10) 1.35 NA VRTU, ODDA|ATV MARIBOR 2.00 DIVJI SVET PRIHODNOSTI, NEMŠKA DOKUMENTARNA SERIJA, 2/13 2.25 SLOVENSKI MAGAZIN 2.50 ČLOVEK S PLANETA X, AM. ČB FILM (VPS 02.50) 4.00 PRVI IN DRUGI 4.20 OKUS PO VINU, DOKUMENTARNA SERIJA, 2/10 5.10 BOLEČINA NEDOŽIVETEGA, PORTRET IVANA MINATTIJA 6.00 DRUGA GODBA 2003: KONCERT TERRA FOLK Slovenija 2 7.45 TELETEKST TV SLOVENIJA do 08.00 8.00 VIDEOSTRANI • VREMENSKA PANORAMA 9.00 GLASBENO JUTRO: MLADEN BUCIC - BAROK NA KITARI (VPS 09.00) _ 9.20 TV prodaja 9.50 Vsi moji otroci, ponovitev 12. dela am. nad. 10.40 Vsi moji otroci, ponovitev 13. dela am. nad. 11.30 Vsi moji otroci, ponovitev 14. dela am. nad. 12.20 Vsi moji otroci, ponovitev 15. dela am. nad. 13.10 Vsi moji otroci, ponovitev 16. deta am. nad. 14.00 Dannyjeve zvezde, v živo 15.00 Dr. Phil, pogovorna oddaja 15.50 Oprah Show, pogovorna oddaja 16.40 Najboljše reklame, ki jih nikoli niste videli, ponovitev dokumentarne oddaje 17.35 Simpatije, 6. sezona, 11. del ameriške nanizanke 18.30 Non Stop Music 20.00 Kriminalka: Pobegli virus, ameriški film^? 21.35 Znova na prostosti, 2. sezona, 8. del am. nan. 22.30 Strastna razmerja, ameriški film^p 0.05 Ekstra magazin, ponovitev^ Pop TV PCP 7.30 TV prodaja 8.00 Ringa-Raja: 8.00 Moj prijatelj Roki, sinhronizirana risana serija 8.10 Zelenjavčki, sinhronizirana risana serija 8.40 Malinji dol, sinhronizirana risana serija 8.50 Super punce, sinhronizirana risana serija 9.15 Pujsek Ziatko, sinhronizirana risana serija 9.25 Action Man, sinhronizirana risana serija 9.50 Velikonočni zajček, sinhronizirani risani film 10.40 Bobek in Ciril, sinhronizirana risana serija 11.05 Beyblade, risana serija 11.30 Dogodivščine jackiea Chana, risana serija 12.00 Šolska košarkarska liga 12.55 Nemirne vode, ameriški film 14.40 Mladiči narave, dokumentarna oddaja 15.40 Zgodbe oceanov, dokumentarna oddaja 16.10 Izginjajoči raji na zemlji, dokumentarna oddaja 17.15 24UR-vreme 17.20 Poročna obleka, ameriški film 19.00 24UR 20.00 Lepo je biti milijonar 21.10 Filmski hit: Njeni tastari, ameriški film 23.10 Divja vrtnica, ameriški film 1.15 24UR, ponovitev 2.15 Nočna panorama TevePika EE 11.00 Tekmovanje Barcaffe Ski Open 2004 in pokal Toli, pon 11.30 Do zdravja tudi tako, gost: dr. Peter Gregor, vodi: Jana Debeljak, pon 12.00 Na Piki, aktualna pogovorna oddaja, pon 13.00 Pod Zidano marelo, oddaja z narodno zabavnimi ansambli, pon 14.30 Video top 30,. lestvica glasbenih spotov 17.15 Predah v gibanju, vodi: Jana Debeljak, pon 18.15 Zeleni vodnik, oddaja o hortikulturi, prvi? 18:45 Z glavo na zabavo, prvi? 19.00 ABCD, svet avtomobilizma, pon 19.30 Jana, oddaja o sončni strani življenja, CINDI, pon 20.00 Sanjska poroka, serija oddaj o pripravah na poroko, vodi: Inti Šraj, prvi? © Demokracija • 15/2004 tv program 20.30 Med danes in jutri, pogovori s predsedniki 21.50 političnih strank, gost: Anton Rous, predsednik stranke DeSUS, pon 22.45 21.30 Šola na Jupitru, pon 23.20 22.00 Živeti zdravo, vodi: Milka Krapež, pon 1.20 22.30 The Kwashen Retashy, glasbeni show, pon 1,20 00.00 Video top 30, lestvica glasbenih spotov 2.25 POETIKA RAZLIČNOSTI, ARHITEKT BORIS PODRECCA(VPS 21.50) POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 22.45) ELITA UBIJALCEV, AMERIŠKI FILM (VPS 25.20) NOČNI IZBOR DNEVNIK, ŠPORT TISTEGA LEPEGA POPOLDNEVA Kanal III l/3 Slovenija 2 07.00 Videostrani 7.45 08.00 TV prodaja 8.00 09.00 Sto izložb, sto strasti, ponovitev 161. dela 9.15 09.25 Sto izložb, sto strasti, ponovitev 162. dela 9.45 09.50 Sto izložb, sto strasti, ponovitev 163. dela 10.10 Sto izložb, sto strasti, ponovitev 164. dela 10.15 10.35 Sto izložb, sto strasti, ponovitev 165. dela 11.00 Ski Open, smučarsko tekmovanje 10.45 11.30 Za vas in mesto, ponovitev 12.30 Štiri tačke, ponovitev 11.10 13.00 TV prodaja 13.30 Angleška nogometna liga, prenos 12.00 15.30 SuperNov@ Multi Talents avdicija, ponovitev 12.30 17.00 Moderna orožja, ponovitev 13.00 18.00 TV prodaja 14.40 18.30 Automobille 18.45 llirika, turistična TV prodaja 19.15 Videalisti, glasbene lestvice 20.00 HrvaŠki idol, reportaža 16.00 21.00 SuperNov@ Multi Talents avdicija Kranj - Izza 17.30 odra 17.45 22.00 Angleška nogometna liga, posnetek 23.45 SuperNov@ Multi Talents avdicija Kranj - izza 18.10 odra, ponovitev 18.40 00.15 TV prodaja 18.50 00.45 Videostrani NEDELJA, 11.4.2004 Slovenija 1 a 7.05 7.30 9.55 11.40 11.55 12.40 13.00 13.15 13.15 13.20 13.30 13.35 13.40 13.45 13.55 14.00 15.00 15.05 15.15 15.30 15.35 15.55 16.10 16.30 16.45 16.45 16.50 17.05 17.20 17.35 18.30 18.40 18.55 19.00 19.25 19.35 19.50 20.00 TELETEKST TV SLOVENIJA do 06.25 ŽIV ŽAV: BiSERGORA: BIBAMICA SE BO|l TEME, LUTKOVNA NANIZANKA, 8/15; MEDVEDEK, RISANA NANIZANKA, 15. EPIZODA; MARCEUNO KRUH IN VINO, RISANA NANIZANKA, 6/26; TIM IN BAVBAVČKI - NA VELIKO NOČ, RISANI FILM (VPS 07.30) O ŽIVALIH IN LJUDEH, ODDAJA TV MARIBOR, PONOVITEV VELIKONOČNA MAŠA, PRENOS IZ SV. LENARTA V SLOVENSKIH GORICAH (VPS 09.55) IZVIR(N)I, ODDAJA O LJUBITELJSKI KULTURI (VPS 11.10) J. S. BACH: MAGNIFICAT (VPS 11.40) URBI ET ORBI, PAPEŽEVA POSLANICA IZ RIMA (VPS 11.55) O VELIKONOČNIH SIMBOLIH (VPS 12.40) POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 13.00) TISTEGA LEPEGA POPOLDNEVA (VPS 13.15) SKRITA KAMERA ČLOVEK IN POL ČLOVEŠKI FAKTOR NEDEL|SKO OKO GLAS LJUDSTVA HALO, LEON PET MINUT SLAVE PLANETV V 80. NEDELJAH OKOLI SVETA ŠPORT k ŠPORT NA DANAŠNJI DAN VABILO ZA DVA NEMOGOČE TRIKOTNIK TOTAL GLASBENI DVOBOI POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 16.30) TISTEGA LEPEGA POPOLDNEVA (VPS 16.45) FENOMENI LORELLA PREDMET POŽELENJA DRUŽABNA KRONIKA VSAKDANJIK IN PRAZNIK (VPS 17.35) ŽREBANJE LOTA (VPS 18.30) RISANKA (VPS 18,40) VREME (VPS 18.55) DNEVNIK ŠPORT ZRCALO TEDNA VREME SPET DOMA (VPS 20.00) TELETEKST TV SLOVENIJA do 08.00 VIDEOSTRANI • VREMENSKA PANORAMA TV PRODAJA MOZARTINA SIMFONIKOV RTV SLOVENIJA: VIVALDIJEV POMLADNI KONCERT (VPS 12.00) POMAGAJMO SI, ODDAJA TV KOPER- CAPODISTRIA (VPS 10.15) DIVJA AZIJA, FRAN. POLJUDNOZNANSTVENA SERIJA, 7/12 (VPS 10.45) LJUDJE IN ZEMLJA, ODDAJA TV MARIBOR (VPS 11.10) TV PRODAJA RUŠEVEC, DOKUMENTARNI FILM (VPS 12.30) PAPEŽEV KONCERT SPRAVE (VPS 13.00) LOVRENC MARUŠIČ - OČE ROMUALD, META HOČEVAR: ŠKOFJELOŠKI PASIJON, TV PRIREDBA GLEDALIŠKE PREDSTAVE SNG DRAMA LJUBLJANA (VPS 14.40) RAZODETJE, KOPRODUKCIJSKI FILM, PON. SKOZI ČAS (VPS 17.30) EURO 2004 - ZGODOVINA EP V NOGOMETU: LETO 1976 (VPS 17.40) MAGAZIN LIGE PRVAKOV (VPS 18.10) SKOZI ČAS (VPS 1B.40) PAVLE ZIDAR: ROMEO IN JULIJA, TV IGRA (VPS 18.55) POTOVANJA NA KONEC SVETA, AVSTRALSKA DOKUMENTARNA SERIJA, 1/13 (VPS 20.05) NAŠE SKRIVNO ŽIVLJENJE, AVSTRALSKA NADALJEVANKA, 12/22 (VPS 21.00) IZ BALETNEGA ARHIVA KSENIJA NA GOSTOVANJU, PORTRET KSENIJE HRIBAR (VPS 21.55) F. CHOPIN-K.HRIBAR: SCHERZO, BALET (VPS 22.45) TINSEL TOWN, ANGLEŠKA NADALJEVANKA, 8/10, PONOVITEV (VPS 22.55) VIDEOSTRANI 21.40 21.40 23.10 Kanal A 9.20 9.50 10.40 13.10 14.00 15.00 15.50 16.40 17.35 18.30 19.00 20.00 21.30 22.25 0.25 TV prodaja Mladi In nemirni, 3. sezona, ponovitev 115. dela ameriške nadaljevanke Mladi in nemirni, 3. sezona, ponovitev 116. dela ameriške nadaljevanke Mladi in nemirni, 3. sezona, ponovitev 117. dela ameriške nadaljevanke Mladi in nemirni, 3. sezona, ponovitev 118. dela ameriške nadaljevanke Mladi in nemirni, 3. sezona, ponovitev 119. dela ameriške nadaljevanke Dannyjeve zvezde, gost Brendi Dr. Phil, pogovorna oddaja Oprah Show, pogovorna oddaja Guinessova knjiga rekordov, angleška dokumentarna serija ^ Čarovnice, 3. sezona, 20. del ameriške nan. Planet 10 Non Stop Music Družinski film: Napoleon, avstraisko-japonski film Tihi zioCin, 1. sezona, 9. del ameriške nanizanke Zaporniški umor, ameriški film Dannyjeve zvezde, ponovitev Pop TV PO> 7.30 TV prodaja 8.00 Ringa-Raja: 8.00 Zelenjavčki, sinhronizirana risana serija 8.50 Naš mali svet, sinhronizirana risana serija 8.55 Super punce, sinhronizirana risana serija 9.20 Pujsek Zlatko, sinhronizirana risana serija 9.30 Action Man, sinhronizirana risana serija 9.55 Otok zakladov, sinhronizirani risani film 11.10 Beyblade, risana serija 11.35 Dogodivščine jackiea Chana, risana serija 12.00 Šolska košarkarska liga, ponovitev 13.00 Rdeča preproga do viktorjev, ponovitev 13.25 Viktorji 2003, ponovitev 16.00 Oh, ta osemdeseta, 4. del ameriške humoristične nanizanke 16.30 Naša Amerika?, ameriško-kanadski film 18.15 24UR-vreme 18.20 Triki jamieja Oliverja, 2. sezona, angleška dokumentarna oddaja 19.00 24UR 20.00 Lepo je biti milijonar 21.30 Športna scena 22.30 Karantena, kanadski film 0.10 24UR, ponovitev 1.10 Nočna panorama TevePika HE 9:20 9.30 10.00 10.30 11.00 11.30 13.00 13.30 14.00 17.00 18.00 18.30 19.00 20.00 21.00 22.00 22.40 23.00 23.30 Knjiga na muhi, oddaja o knjigi, pon Razgledovanja, potopisna reportaža, pon Drom - Pot, romska oddaja, prvi? Živeti zdravo, vodi: Milka Krapež, pon Sanjska poroka, serija oddaj o pripravah na poroko, vodi: Inti Šraj, pon Pod Zidano marelo, oddaja z narodno zabavnimi ansambli, pon V harmoniji z naravo, pon TV DRAŽBA z Mariom, dražba slik, pon Tam kjer je veselje doma, narodno zabavni program z turističnimi informacijami Predah v gibanju, vodi: jana Debeljak, pon Tekmovanje Barcaffe Ski Open 2004 in pokal Toli, pon ]ana, oddaja o sončni strani življenja, pon Na Piki, aktualna pogovorna oddaja, pon Glasbeni koncert Jasmina Stavrosa, prvi? Med danes in jutri, pogovori s predsedniki političnih strank, gost: Dominik S. Čerrnjak, predsednik SMS, pon Video novice za gluhe in naglušne, prvi? Osma Pomurska Salamiada, prvi? Živeti zdravo, vodi: Milka Krapež, pon Video top 30, lestvica glasbenih spotov Kanal III 07.00 Videostrani 08.00 TV prodaja 09.00 Pokemoni, sinhronizirana risana serija 11.00 Rad igram nogomet 11.30 Za vas in mesto, oddaja o kmetijstvu in turizmu 12.30 Ski Open, smučarsko tekmovanje 13,00 TV prodaja 13.30 SuperNov@ Multi Talents avdicija, ponovitev 14.30 Automobille 14.45 TV prodaja 15.00 Angleška nogometna liga, prenos 17.00 llirika, turistična TV prodaja 17.30 Sijaj, ponovitev 18.00 Ekskluzivni magazin 18.30 Naš vrt 19.00 SuperNov@ Multi Talents avdicija - zmagovalci Kranja, ponovitev 20.00 Sedem let pozneje, ameriška drama, 1999 ^ 21.55 Reporter X 22.25 Angleška nogometna liga, posnetek 00.15 KI, športni program 01.15 SuperNov@ Multi Talents avdicija, ponovitev 02.15 TV prodaja 02.45 Videostrani PONEDELJEK, 12.4.2004 Slovenija 1 3 6.10 6.30 6.30 6.45 7.00 9.00 9.20 9.30 9.45 10.10 10.40 12.25 13.00 TELETEKST TV SLOVENIJA do 06.55 TEDENSKI IZBOR UTRIP ZRCALO TEDNA J. STRŽINAR: POVODNJAK IN MAKOV ŠKRAT, LUTKOVNA PRAVLJICA (VPS 07.00) NORCI IZ HELMA, KOPRODUKCIJSKI RISANI FILM (VPS 07,45) IZ POPOTNE TORBE: SVETLOBA RISANKA POČITNICE DO ZADNJEGA DIHA: ZVONOVI ZVONIJO, DOKUMENTARNA NANIZANKA, 4/5 PLEME, ANGLEŠKA NANIZANKA, 14/26 RAZPOKE V ČASU: VERONIKA DESENIŠKA, IGRANO-DOKUMENTARNA NANIZANKA, 15/17 SPET DOMA PRVI IN DRUGI POROČILA, ŠPORT, VREME 13.25 TEDENSKI IZBOR 13.25 ČISTO BLIZU NAS, DOKUMENTARNI FILM (VPS 13.30) 13.50 O VELIKONOČNIH SIMBOLIH (VPS 14.00) 14.00 LJUDJE IN ZEMLJA, ODDAJA TV MARIBOR (VPS 14.05) 14.55 VSAKDANJIK IN PRAZNIK, PONOVITEV 15.55 DOBER DAN, KOROŠKA (VPS 15.55) 16.30 POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 16.30) 16.50 RADOVEDNI TAČEK: TELEFON (VPS 16.50) 17.00 AFNA FRIKI, OTROŠKA ODD, 2/12 (VPS 17.00) 17.30 MESTNI PREBRISANO, NIZOZEMSKA POLJUDNOZNANSTVENA ODDAJA (VPS 17.30) 18.20 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6 (VPS 18.25) 18.30 ŽREBANJE ASTRA (VPS 18.30) 18.40 RISANKA (VPS 18.40) 18.55 VREME (VPS 18.55) 19.00 DNEVNIK 19.35 ŠPORT, VREME, MAGNET 20.00 JULIJA, AVSTRIJSKA NADALJEVANKA, 13., ZADNJI DEL (VPS 20.00) 20.55 SVETOVNI IZZIVI (VPS 20.55) 21.25 OPUS (VPS 21.25) 22.00 POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 22.00) 22.20 QUO VADIŠ, POLJSKA LITERARNA NADALJEVANKA, 2., ZADNJI DEL (VPS 22.20) 23.55 NOČNI IZBOR 23.55 ČOKOLADNE SANJE, HUMORISTIČNA NADALJEVANKA, 2/10 0.25 DNEVNIK, ŠPORT 1.15 DNEVNIK ZAMEJSKE TV (VPS 01.20) 1.40 MESTNI PREBRISANO, NIZOZEMSKA POLJUDNOZNANSTVENA ODDAJA 2.35 SVETOVNI IZZIVI 3.05 OPUS 3.30 BRUC IZ PROVINCE, AM. FILM (VPS 03.30) 5.25 GLASBENA ODDAJA v3 Slovenija 2 7.45 TELETEKST TV SLOVENIJA do 08.00 8.00 VREMENSKA PANORAMA 8.35 TV PRODAJA 9.05 PRIMORSKI MOZAIK, ODDAJA TV KOPER-CAPODISTRIA (VPS 09.05) 9.35 . SLOVENCI V ITALIJI, PONOVITEV 10.05 VIDEOSTRANI - VREMENSKA PANORAMA 11.50 TV PRODAJA 12.20 TISTEGA LEPEGA POPOLDNEVA, PONOVITEV 16.25 GDANSK: SP V HOKEJU NA LEDU SKUPINE B, SLOVENIJA - KOREJA, PRENOS (VPS 16.25) 18.45 JADRANJE - POKAL SPRING, REPORTAŽA IZ IZOLE (VPS 18.45) 19.50 SKOZI ČAS (VPS 19.50) 20.00 KONČNICA (VPS 20.05) 21.00 STUDIO CITY (VPS 21.00) 21.55 ŠTUDENTSKA (VPS 22.00) 22.25 VIDEOSPOTNICE (VPS 22.30) ^ 22.55 BRANE RONČEL IZZA ODRA (VPS 23.00) 0.20 TINSEL TOWN, ANGLEŠKA NADALJEVANKA, 9/10, PONOVITEV (VPS 00.30) ^ VIDEOSTRANI 0.50 Kanal A 9.15 9.20 10.10 11.00 12.30 13.00 13.50 14.40 15.30 16.00 16.55 17.25 17.55 18.25 18.30 20.00 22.10 23.10 TV prodaja Herkul, 5. sezona, ponovitev 8. dela ameriške nadaljevanke Varuhi luke, 7. sezona, ponovitev 3. dela avstralske nanizanke Non Stop Muslc, ponovitev TV prodaja Herkul, 5. sezona, 9. del ameriške nadaljevanke Mladi in nemimi, 3. sezona, 120. del ameriške nadaljevanke Vsi moji otroci, 17. del ameriške nadaljevanke TV prodaja Varuhi luke, 7. sezona, 4. del avstralske nanizanke Hal: Skrita kamera, humoristična oddaja Samski stan, 1. sezona, 9. del ameriške humoristične nanizanke Moja najstnica, 27. del am. nanizanke XXL premiere Non Stop Music Filmski ciklus Robocop: Robocop 2, ameriški film ^ Mikser: Vsi županovi možje, 4. sezona, 25. del ameriške humoristične nanizanke Raymonda imajo vsi radi, 4. sezona, 6. del ameriške humoristične nanizanke Ta nora služba, 1. sezona, 4. del ameriške humoristične nanizanke .. Šov Jerryja Springerja, pogovor, oddaja )) Demokracija • Četrtek, 8. aprila 2004 O tv program 7.30 7.55 8.45 10.30 11.00 11.50 12.40 13.40 14.10 15.00 15.55 16.55 17.55 18.00 19.00 20.00 20.55 21.50 22.45 22.50 23.45 0.45 Dogodivščine Jackiea Chana, risana serija Ricki Lake, ponovitev pogovorne oddaje Maščevanje ljubezni, ponovitev 55. dela španske nadaljevanke Skrivnost ljubezni, ponovitev 150. dela venezuelske nadaljevanke TV prodaja Čudež življenja, ponovitev 147. dela venezuelske nadaljevanke Družinske vezi, ponovitev 77. dela brazil. nad. Športna scena, ponovitev TV prodaja Ricki Lake, pogovorna oddaja Družinske vezi, 78. del brazilske nadaljevanke Čudež življenja, 148. del venezuelske nad. Skrivnost ljubezni, zadnji del venezuelske nad. 24UR - vreme Maščevanje ljubezni, 56. del španske nad. 24UR Pod eno streho, 4. sezona, 8. del sosedske nad. Sedma nebesa, 7. sezona, 10. del ameriške nanizanke Naša sodnica, 3. sezona, 9. del ameriške nanizanke XXL premiere Tretja izmena, 3. sezona, ameriška nanizanka 24UR, ponovitev Nočna panorama TevePika 10 9.00 9.30 11.00 11.30 12.00 12.30 13.00 14.00 17.00 17.30 18.00 18.30 19.00 19.30 20.00 21.00 21.30 23.00 00.00 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon The Kwashen Retashy, glasbeni show, pon ABCD, svet avtomobilizma, pon Zeleni vodnik, oddaja o hortikulturi, pon Šola na jupitru, pon Živeti zdravo, vodi: Milka Krapež, pon Med danes in jutri, pogovori s predsedniki političnih strank, gost: Anton Rous, predsednik stranke DeSUS, pon Video top 30, lestvica glasbenih spotov Štiri tačke, oddaja o hišnih ljubljencih, pon Do zdravja tudi tako, gost: dr. Peter Gregor, vodi: jana Debeljak, pon Sanjska poroka, serija oddaj o pripravah na poroko, vodi: Inti Šraj, pon Osma Pomurska Salamiada, pon V harmoniji z naravo, pon Glasbeni blok, narodno zabavne glasbe Na Piki, aktualna pogovorna oddaja Pogovor z nadškofom dr. Francem Rodetom, prvi? Košarka - 1A liga moški, posnetek tekme Predah v gibanju, vodi: jana Debeljak, pon Video top 30, lestvica glasbenih spotov Kanal III 06.00 Videostrani 07.00 Pokemoni, sinhronizirana risana serija 07.30 Risanke 07.55 TV prodaja 08.25 Risanke 18.50 TV prodaja 09.10 Automobille 09.25 Risanke 10.10 TV prodaja 10.25 Sto izložb, sto strasti, ponovitev 10.55 Videalisti, glasbene lestvice 12.00 TV prodaja 12.25 Videalisti, glasbene lestvice 13.15 TV prodaja 13.30 Sto izložb, sto strasti, ponovitev 14.00 Pokemoni, sinhronizirana risana serija 14.30 SuperNov@ Multi Talents - avdicija, ponovitev 15.30 Angleška nogometna liga, ponovitev 17.15 TV prodaja 17.30 Sto izložb, sto strasti, 166. del italijanske telenovele 18.00 ilirika, turistična TV prodaja 18.30 Pokemoni, sinhronizirana risana serija 19.00 SuperNov@ Multi Talents - avdicija, ponovitev 20.00 Moderna orožja: Puščavski vihar - kopenski napad, dokumentarna oddaja 21.00 Agencija, 21. del ameriške nanizanke 22.00 Dirka, ameriški akcijski triler, 2001 00.10 KI, športni program 01.00 SuperNov@ Multi Talents - avdicija, ponovitev 02.00 TV prodaja 02.30 Videostrani TOREK, 13.4.2004 Slovenija 1 J3 v3 6.40 7.00 9.00 9.05 9.05 9.15 9.25 9.50 10.15 10.35 11.25 12.20 13.00 13.15 13.15 13.40 14.10 15.05 15.55 16.30 16.50 16.55 17.00 17.15 17.45 18.10 18.40 18.55 19.00 19.35 20.00 20.55 22.00 22.50 23.35 23.35 0.50 1.05 1.05 1.55 2.15 2.40 3.10 4.05 5.15 TELETEKST TV SLOVENI|A do 06.15 DOBRO |UTRO (VPS 07.00) POROČILA (VPS 09.00) TEDENSKI IZBOR RADOVEDNI TAČEK: TELEFON RISANKA MARSUPILAMI, RISANA NANIZANKA, 11/26 AFNA FRIKI, OTROŠKA ODDAJA, 2/12 SPREHODI V NARAVO: LUBJE • DREVESNA KOŽA MESTNI PREBRISANO, NIZOZEMSKA POLJUDNOZNANSTVENA ODDAJA VSAKDANJIK IN PRAZNIK SLOVENSKI MAGAZIN POROČILA, ŠPORT, VREME TEDENSKI IZBOR OPUS SVETOVNI IZZIVI POETIKA RAZLIČNOSTI, ARHITEKT BORIS PODRECCA JULIJA, AVSTRIJSKA NADALJEVANKA, 13., ZADN|I DEL, PONOVITEV MOSTOVI - HIDAK: POTEPANJA • BARANCOLjSOK (VPS 15.55) POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 16.30) SONČNICA NA RAMI: ODPETE PESMI OTONA ŽUPANČIČA (VPS 16.45) PRAVLJICE MIKE MAKE: KAKO SO VOLKOVI POSTALI PSI?, OTROŠKA NANIZANKA, 24/26 (VPS 16.50) MLADI VIRTUOZI: EVA JELENC IN ANŽE PALKA (KITARI) (VPS 16.55) KNJIGA MENE BRIGA - HERODOT: ZGODBE, PONOVITEV (VPS 17.10) JAMBORNA CESTA, DOKUMENTARNA ODDAJA (VPS 17.40) PRISLUHNIMO TIŠINI (VPS 18.10) RISANKA (VPS 18.40) VREME (VPS 18.55) DNEVNIK ŠPORT, VREME, MAGNET MEDNARODNA OBZOR|A: EVROPA - MED ŽELJAMI IN RESNIČNOSTJO (VPS 20.00) POD ŽAROMETOM (VPS 21.00) ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME (VPS 22.00) GLADIATORJI 2. SVETOVNE VO|NE, ANGLEŠKA DOKUMENT. SER1|A, 13., ZADNJI DEL (VPS 22.50) BECKETT NA FILMU I O, KRASNI DNEVI, IRSKA DRAMA (VPS 23.40) COME AND GO, IRSKA DRAMA (VPS 01.00) NOČNI IZBOR DNEVNIK, ŠPORT DNEVNIK ZAME|SKE TV (VPS 02.05) JAMBORNA CESTA, DOKUMENTARNA ODDAJA PRISLUHNIMO TIŠINI MEDNARODNA OBZOR|A: EVROPA - MED ŽELJAMI IN RESNIČNOSTJO POD ŽAROMETOM GLASBENA ODDA|A Slovenija 2 7.45 TELETEKST TV SLOVENIJA do 08.00 8.00 VIDEOSTRANI - VREMENSKA PANORAMA 9.05 GLASNIK, ODDAJA O KULTURI TV MARIBOR (VPS 09.05) 9.35 DOBER DAN, KOROŠKA, PONOVITEV 10.05 VIDEOSTRANI - VREMENSKA PANORAMA 11.00 TVPRODAIA 11.30 VIDEOSTRANI-VREMENSKA PANORAMA 13.10 TV PRODAJA 13.45 TEDENSKI IZBOR 13.45 ŠTUDENTSKA 14.15 STUDIO CITY 15.20 VIDEOSPOTNICE, PONOVITEV ^ 15.55 DICK VAN DYKE, AMERIŠKA NANIZANKA, 63/158 (VPS 16.00) 16.25 GDANSK: SP V HOKE|U NA LEDU SKUPINE B, SLOVENIJA - ITALIJA, PRENOS (VPS 16.25) 18.55 SKOZI ČAS (VPS 18.45) 19.05 VNOVIČ V BRIDESHEADU, ANGLEŠKA LITERARNA NAD., 2/11, PON. (VPS 19.00) 20.00 FRASIER, AMERIŠKA HUMORISTIČNA NANIZANKA, 5/24 (VPS 20.05) 20.20 PRAVICA DO IZBIRE, AMERIŠKA DRAMA, _PONOVITEV (VPS 20.25)_ 22.10 ELVIS IN MARILYN, ITALIJANSKI FILM (VPS 22.15) 23.40 VIDEOSPOTNICE (VPS 23.45) ^ 0.10 TINSEL TOWN, ANGLEŠKA NADALJEVANKA, 10, ZADNJI DEL, PONOVITEV (VPS 00.15) ^ 0.40 VIDEOSTRANI Kanal III i/3 Kanal A 9.15 TV prodaja 9.20 Herkul, 5. sezona, ponovitev 9. dela am. nad. 10.10 Varuhi luke, 7. sezona, ponovitev 4. dela avstralske nanizanke 11.00 Non Stop Music, ponovitev 12.30 TV prodaja 13.00 Herkul, 5. sezona, 10. del ameriške nad. 13.50 Mladi in nemirni, 3. sezona, 121. del am. nad. 14.40 Vsi moji otroci, 18. del ameriške nadaljevanke 15.30 TV prodaja 16.00 Varuhi luke, 7. sezona, 5. del avstralske nan. 16.55 Ha!: Skrita kamera, humoristična oddaja 17.25 Samski stan, 1. sezona, 10. del ameriške humoristične nanizanke 17.55 Moja najstnica, zadnji del am. nanizanke 18.25 XXL premiere 18.30 Non Stop Music 20.00 Akcija: črni pes, ameriški film ^ 21.35 Mikser: Vsi županovi možje, 4. sezona, zadnji del ameriške humoristične nanizanke 22.05 Raymonda imajo vsi radi, 4. sezona, 7. del ameriške humoristične nanizanke 22.35 Ta nora služba, 1. sezona, 5. del ameriške humoristične nanizanke 23.05 Šov jerryja Springerja, pogovorna oddaja ^ Pop TV POP 7.30 7.55 8.45 10.30 11.00 11.50 12.45 13.40 14.10 15.00 15.55 16.55 17.55 18.00 19.00 20.00 21.00 22.40 22.45 23.35 0.35 Dogodivščine jackiea Chana, risana serija Ricki Lake, ponovitev pogovorne oddaje Maščevanje ljubezni, ponovitev 56. dela španske nadaljevanke Skrivnost ljubezni, ponovitev zadnjega dela venezuelske nadaljevanke TV prodaja Čudež življenja, ponovitev 148. dela venezuelske nadaljevanke Družinske vezi, ponovitev 78. dela brazil. nad. Sedma nebesa, 7. sezona, ponovitev 10. dela ameriške nanizanke TV prodaja Ricki Lake, pogovorna oddaja Družinske vezi, 79. del brazilske nadaljevanke Čudež življenja, 149. del venezuelske nad. Klon, 1. del brazilske nadaljevanke 24UR - vreme Maščevanje ljubezni, 57. del španske nad. 24UR Preverjeno Življenjska zgodba: Na novi poti, kanadsko-ameriški film XXL premiere Tretja izmena, 4. sezona, 1. del ameriške nanizanke 24UR, ponovitev Nočna panorama 06.00 Videostrani 07.00 Pokemoni, sinhronizirana risana serija 07.30 Risanke 07.55 TV prodaja 08.25 Risanke 08.50 TV prodaja 09.10 Moderna orožja, dokumentarna oddaja 10.10 TV prodaja 10.25 Sto izložb, sto strasti, ponovitev 11.00 Videalisti, glasbene lestvice 12.00 TV prodaja 12.25 Risanke 13.15 TV prodaja 13.30 Sto izložb, sto strasti, ponovitev 14.00 Pokemoni, sinhronizirana risana serija 14.30 SuperNov@ Multi Talents - avdicija, ponovitev 15.30 Angleška nogometna liga, ponovitev 17.15 TV prodaja 17.30 Sto izložb, sto strasti, 167. del italijanske telenovele 18.00 Ilirika, turistična TV prodaja 18.30 Pokemoni, risani film 19.00 Ekskluzivni magazin, ponovitev 19.30 Naš vrt, ponovitev 20.00 Bilo je nekoč v Ameriki, ameriška kriminalna drama, 1984 ^ 23.50 Automobille 00.05 SuperNov@ Multi Talents - avdicija, ponovitev 01.05 TV prodaja 01.30 Videostrani SRED\_ 14.4.2004 Slovenija 1_[J TevePika 9.30 Košarka - 1A liga moški, posnetek tekme, pon 11.00 Samozdravilna energetska metoda Rudija Klariča, prvi? 11.30 Zeleni vodnik, oddaja o hortikulturi, pon 12.00 Med danes in jutri, pogovori s predsedniki političnih strank, gost: Dominik S. Černjak, predsednik SMS, pon 13.00 Z glavo na zabavo, pon 13.15 Video top 30, lestvica glasbenih spotov 17.20 Knjiga na muhi, oddaja o knjigi 18.00 Do zdravja tudi tako, gost: PMIZ - človeška toplina, prvi? 18.30 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, živo 19.00 24 UR, prenos v živo 20.00 BODI IDOL 2004, zabavno glasbena oddaja, vodi: Rebeka Dremelj, prvi? 21.30 jana, oddaja o sončni strani življenja, tema: Kakovostno staranje, prvi? 22.00 Video novice za gluhe in naglušne, pon 22.40 Osma Pomurska Salamiada, pon 23.00 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon 23.30 Med danes in jutri, pogovori s predsedniki političnih strank, prvi? 00.30 Video top 30, lestvica glasbenih spotov EH 6.00 TELETEKST TV SLOVENIJA do 06.15 6.20 TEDENSKI IZBOR 6.20 KULTURA 6.30 ODMEVI 7.00 DOBRO JUTRO (VPS 07.00) 9.00 POROČILA (VPS 09.00) 9.05 TEDENSKI IZBOR 9.05 SONČNICA NA RAMI: ODPETE PESMI OTONA ŽUPANČIČA 9.10 PRAVLJICE MIKE MAKE: KAKO SO VOLKOVI POSTALI PSI?, OTROŠKA NANIZANKA, 24/26 9.15 PIPSI, RISANA NANIZANKA, 9/26 9.35 SMER VESOLJE, RISANA NANIZANKA, 8/26 10.05 MLADI VIRTUOZI: EVA JELENC IN ANŽE PALKA (KITARI) 10.20 KNJIGA MENE BRIGA - HERODOT: ZGODBE 10,40 JAMBORNA CESTA, DOKUMENTARNA ODDAJA 11.05 PRISLUHNIMO TIŠINI 11.35 IZVIR(N)I, ODDAJA O LJUBITELJSKI KULTURI 12.05 POMAGAJMO SI, ODDAJA TV KOPER- CAPODISTRIA 12.40 HALO, LEON 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME 13.30 TEDENSKI IZBOR 13.30 NA VRTU, ODDAJA IV MARIBOR 13.55 DIVJI SVET PRIHODNOSTI, NEMŠKA DOKUMENTARNA SERI|A, 2/13 14.20 MEDNARODNA OBZOR|A: EVROPA - MED ŽELJAMI IN RESNIČNOSTJO 15.20 INFORMATIVNA ODDAJA (VPS 15.20) 15.55 MOSTOVI-HIDAK (VPS 15.55) 16.30 POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 16.30) 16.50 POD KLOBUKOM (VPS 16.50) 17.20 VOLKOVI, ČAROVNICE IN VELIKANI, RISANA NANIZANKA, 15/38 (VPS 17.25) 17.30 RISANKA 17.45 RECEPT ZA ZDRAVO ŽIVLJENJE: ALERGIJA (VPS 17.45) 18.40 RISANKA (VPS 18.40) 18.55 VREME (VPS 18.55) 19.00 DNEVNIK 19.35 ŠPORT, VREME, MAGNET 20.00 SEDMI PEČAT: TOTALNO MEGA, ANGLEŠKI FILM (VPS 20.00) 21.35 KRATKI IGRANI FILM (VPS 21.35) 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME (VPS 22.00) 22.55 SVETO IN SVET: PRIHODNOST KATOLIŠKE ŠOLE 0.00 NOČNI IZBOR 0.00 DNEVNIK, ŠPORT 0.50 DNEVNIK ZAMEJSKE TV (VPS 00.50) 1.10 RECEPT ZA ZDRAVO ŽIVLJEN|E: ALERGIJA © Demokracija • 15/2004 tv program 2.05 TISTI, KI ME IMA|0 RADI, SE BODO PELJALI 2 VLAKOM, FRANCOSKI FILM (VPS 02.05) 4.00 SVETO IN SVET: PRIHODNOST KATOLIŠKE ŠOLE 5.25 GLASBENA ODDAJA TevePika BE Slovenija 2 7.45 TELETEKST TV SLOVENIJA do 08.00 8.00 VIDEOSTRANI - VREMENSKA PANORAMA 9.35 TEDENSKI IZBOR 9.35 MOSTOVI - HIDAK: POTEPANJA - BARANGOLjSOK 10.05 DICK VAN DYKE, AM. NANIZANKA, 63/158 10.25 VIDEOSTRANI 11.00 TV PRODAJA 11.30 VIDEOSTRANI • VREMENSKA PANORAMA 16.15 TV PRODAJA 16.50 JEJMO KOT KRALJ HENRIK VIII, ANGLEŠKA DOKUMENTARNA ODDAJA, PONOVITEV 17.45 VIDEOSPOTNICE, PONOVITEV 18.15 SKOZI ČAS (VPS 18.15) 18.30 DICK VAN DYKE, AM. NAN., 64/158 (VPS 18.30) 19.00 KONČNICA, PONOVITEV 20.00 ŠPORTNA SREDA: LJUBLJANA: OTVORITEV EP V GIMNASTIKI (VPS 20.05) 21.00 EL ZAVAHIRI: MOŽGANI AL KAJDE, NEMŠKA DOKUMENTARNA ODDAJA, PON. (VPS 21.30) 21.50 NOČNI PREMIKI, AMERIŠKI FILM (VPS 22.20) 23.25 VIDEOSPOTNICE (VPS 23.55) ^ 23.55 NAVIGATOR, AM. ČB NEMI FILM (VPS 00.25) 1.00 VIDEOSTRANI Kanal A 9.15 TV prodaja 9.20 Herkul, 5. sezona, ponovitev 10. dela am. nad. 10.10 Varuhi luke, 7. sezona, ponovitev 5. dela avstralske nanizanke 11.00 Non Stop Music, ponovitev 12.30 TV prodaja 13.00 Herkul, 5. sezona, 11. del ameriške nad. 13.50 Mladi in nemirni, 3. sezona, 122. del am. nad. 14.40 Vsi moji otroci, 19. del ameriške nadaljevanke 15.30 TV prodaja 16.00 Varuhi luke, 7. sezona, 6. del avstralske nan. 16.55 Ha!: Skrita kamera, humoristična oddaja 17.25 Samski stan, 1. sezona, 11. del ameriške humoristične nanizanke 17.55 Jimova družina, 1. sezona, 1. del ameriške humoristične nanizanke 18.25 XXL premiere 18.30 Non Stop Music 20.00 Ekstra magazin ^ 20,50 Ameriška pita Ruby Wax, angleška pogovorna oddaja 2130 Mikser: Mladi zdravniki, 1. sezona, 1. del ameriške humoristične nanizanke 22.00 Raymonda imajo vsi radi, 4. sezona, 8. del ameriške humoristične nanizanke 22.30 Ta nora služba, 1. sezona, 6. del ameriške humoristične nanizanke 23.00 Šov Jerryja Springerja, pogovorna oddaja ^ Pop TV PCR 7.30 Dogodivščine jackiea Chana, risana serija 7.55 Ricki Lake, ponovitev pogovorne oddaje 8.45 Maščevanje ljubezni, ponovitev 57. dela španske nadaljevanke 9.40 Klon, ponovitev 1. dela brazilske nadaljevanke 10.30 TV prodaja 11.00 Čudež življenja, ponovitev 149. dela venezuelske nadaljevanke 11.50 Družinske vezi, ponovitev 79. dela brazilske nadaljevanke 12.45 Preverjeno, ponovitev 13.40 TV prodaja 14.10 Ricki Lake, pogovorna oddaja 15.00 Družinske vezi, 80. del brazilske nadaljevanke 15.55 Čudež življenja, 150. del venezuelske nad. 16.55 Klon, 2. del brazilske nadaljevanke 17.55 24UR-vreme 18.00 Maščevanje ljubezni, 58. del španske nadaljevanke 19.00 24UR 20.00 TV kriminalka: Vez, ki spaja, ameriški film 21.50 Na kraju zločina, 3. sezona, 13. del ameriška nanizanka 22.45 XXL premiere 22.50 Tretja izmena, 4. sezona, 2. del ameriške nanizanke 23.45 24UR, ponovitev 0.45 Nočna panorama_ 9.00 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon 9.30 Razgledovanja, potopisna reportaža, pon 10.00 Drom - Pot, romska oddaja, pon 10.30 Štiri tačke, oddaja o hišnih ljubljencih, pon 11.00 BODI IDOL 2004, zabavno glasbena oddaja, vodi: Rebeka Dremelj, pon 12.30 Video top 30, lestvica glasbenih spotov 16.15 Z glavo na zabavo, pon 16.30 Med danes in jutri, pogovori s predsedniki političnih strank, pon 17.30 Šola na Jupitru, živo 18.00 Zrela leta z Melanijo Šter, oddaja za tretje življensko obdobje, prvi? 18.30 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, živo 19.00 24 UR, prenos v živo 20.00 Aktualno-poučna oddaja, prvi? 20.30 ABCD, svet avtomobilizma, prvi? 21.00 Živeti zdravo, vodi: Milka Krapež 21 30 Sanjska poroka, serija oddaj o pripravah na poroko, vodi: Inti Šraj, pon 22.00 Do zdravja tudi tako, gost: PMIZ - človeška toplina, pon 22.30 Pogovor z nadškofom dr. Francem Rodetom, pon 23.00 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon 23.30 Video novice za gluhe in naglušne, pon 00.00 Video top 30, lestvica glasbenih spotov Kanal III 06.00 Videostrani 07.00 Pokemoni, sinhronizirana risana serija 07.30 Risanke 07.55 TV prodaja 08.25 Risanke 08.50 TV prodaja 09.10 Agencija, 7. del ameriške nanizanke 10.10 TV prodaja 10.25 Sto izložb, sto strasti, ponovitev 10.55 Videalisti, glasbene lestvice 11.45 Automobille 12.00 TV prodaja 12.25 Risanke 13.15 TV prodaja 13.30 Sto izložb, sto strasti, ponovitev 14.00 Pokemoni, sinhronizirana risana serija 14.30 SuperNov@ Multi Talents - avdicija, ponovitev 15.30 Boleče slovo, ameriška romantična komedija, 1997 ^ 17.15 TV prodaja 17.30 Sto izložb, sto strasti, 168. del italijanske telenovele 18.00 llirika, turistična TV prodaja 18.30 Pokemoni, risani film 19.00 Agencija, ponovitev 20.00 SuperNov@ Multi Talents - avdicija Celje 21.00 Sijaj Ugrabljeni tečnobi, ameriška komedija, 1994 23.10 Reporter X 23.40 SuperNov@ Multi Talents - avdicija Celje, ponovitev 00.40 TV prodaja 01.10 Videostrani ČETRTEK, Slovenija 1 a 6.00 TELETEKST TV SLOVENIJA do 06.20 6.20 TEDENSKI IZBOR 6.20 KULTURA 6.30 ODMEVI 7.00 DOBRO JUTRO (VPS 07.00) 9.00 POROČILA (VPS 09.00) 9.05 TEDENSKI IZBOR 9.05 VOLKOVI, ČAROVNICE IN VELIKANI, RISANA NANIZANKA, 15/38 9.15 RISANKA 9.25 POD KLOBUKOM 10.00 ZGODBE IZ ŠKOLJKE 10.35 RECEPT ZA ZDRAVO ŽIVLJENJE: ALERGI|A 11.30 DIVJA AZIJA, FRANCOSKA POLJUDNOZNANSTVENA SERIJA,7/12 11.50 13.00 13.15 15.05 15.55 16.30 16.50 17.25 18.05 18.40 18.55 19.00 19.35 20.00 21.00 21.30 22.00 22.50 23.50 23.50 0.40 ARHIVIRANI ČAS, DOKUMENTARNA ODDAJA POROČILA, ŠPORT, VREME SPET DOMA, PONOVITEV GLADIATORJI 2. SVETOVNE VOJNE, ANGLEŠKA DOKUMENTARNA SERIJA, 13., ZADN|I DEL, PONOVITEV MOSTOVI - HIDAK: KANAPE - KANAP... (VPS 15.55) POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 16.30) NA LINIJI, ODDAJA ZA MLADE (VPS 16.50) IASNO IN GLASNO (VPS 17.25) ZENIT: BIOMETRIJA (VPS 18.10) RISANKA (VPS 18.40) VREME (VPS 18.55) DNEVNIK ŠPORT, VREME, MAGNET TEDNIK (VPS 20.00) OSMI DAN (VPS 21.00) KNJIGA MENE BRIGA - VALERIJA VEDRANIN: SHAKESPEAROVE SESTRE (VPS 21.30) ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME (VPS 22.00) GLASBENI VEČER: J. HAYDN: STVARJENJE, ORATORIJ, 2. DEL ■ ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE, SLOVENSKI KOMORNI ZBOR IN MARKO LETONJA (VPS 22.50) NOČNI IZBOR DNEVNIK, ŠPORT JASNO IN GLASNO 1.20 VSI DRUGAČNI, ITALIJANSKI DOKUMENTARNI FILM (VPS 01.20) 2.25 ZENIT: BIOMETRIJA 2.55 TEDNIK 3.50 OSMI DAN 4.20 SPET DOMA Slovenija 2 Z 7.45 8.00 9.05 9.35 9.35 10.05 10.25 11.00 11.30 12.55 15.20 15.50 16.55 17.25 17.40 18.05 20.00 22.10 0.05 0.35 2.05 Kanal A 15.4.2004 9.15 TV prodaja 9.20 Herkul, 5. sezona, ponovitev 11, dela am. nad. 10.10 Varuhi luke, 7. sezona, ponovitev 6. dela avstralske nanizanke 11.00 Non Stop Music, ponovitev 12.30 TV prodaja 13.00 Herkul, 5. sezona, 12. del ameriške nad. 13.50 Mladi in nemirni, 3. sezona, 123. del am. nad. 14.40 Vsi moji otroci, 20. del ameriške nadaljevanke 15.30 TV prodaja 16.00 Varuhi luke, 7. sezona, 7. del avstralske nan. 16.55 Ha!: Skrita kamera, humoristična oddaja 17.25 Samski stan, 1. sezona, 12. del ameriške humoristične nanizanke 17.55 Jimova družina, 1. sezona, 2. del ameriške humoristične nanizanke 18.25 XXL premiere 18.30 Non Stop Music 20.00 Krimič: Strah pred višino, ameriški film 21.40 Tajni agenti, 2. sezona, 9. del angleške nan. 22.40 Samo bedaki in konji, 2. sezona, 3. del angleške humoristične nanizanke 23.20 Šov jerryja Springerja, pogovorna oddaja ^ 7.30 Dogodivščine Jackiea Chana, risana serija 7.55 Ricki Lake, ponovitev pogovorne oddaje 8.45 Maščevanje ljubezni, ponovitev 58. dela španske nadaljevanke 9.40 Klon, ponovitev 2. dela brazilske nadaljevanke 10.30 TV prodaja 11.00 Čudež življenja, ponovitev 150. dela venezuelske nadaljevanke 11.50 Družinske vezi, ponovitev 80. dela brazilske nadaljevanke 12.45 Na kraju zločina, 3. sezona, ponovitev 13. ameriške nanizanke 13.40 TV prodaja 14.10 Ricki Lake, pogovorna oddaja 15,00 Družinske vezi, 81. del brazilske nadaljevanke 15.55 Čudež življenja, 151. del venezuelske nad. 16.55 Klon, 3. del brazilske nadaljevanke 17.55 24UR-vreme 18.00 Maščevanje ljubezni, 59. del španske nad. 19.00 24UR 20.00 Trenja 21.30 Popolni četrtek: Prijatelji, 10. sezona, 10. del ameriške nanizanke 22.00 Na kraju zločina: Miami, 1. sezona, 11. del ameriške nanizanke 22.55 XXL premiere 23.00 Dnevi gladiatorjev, dokumentarna oddaja 0.10 24UR, ponovitev 1.10 Nočna panorama TevePika ES TELETEKST TV SLOVENIJA do 08.00 VIDEOSTRANI - VREMENSKA PANORAMA EVROPSKI MAGAZIN, ODDAJA TV MARIBOR (VPS 09.05) TEDENSKI IZBOR MOSTOVI - HIDAK DICK VAN DYKE, AM. NANIZANKA, 64/158 VIDEOSTRANI TV PRODA|A VIDEOSTRANI • VREMENSKA PANORAMA GDANSK: SP V HOKEJU NA LEDU SKUPINE B, SLOVENIJA - ROMUNIJA, PRENOS (VPS 12.55) TV PRODAJA POTOVANJA NA KONEC SVETA, AVSTRALSKA DOKUMENTARNA SERI|A, 1/13, PONOVITEV VIDEOSPOTNICE, PONOVITEV ^ SKOZI ČAS (VPS 17.25) DICK VAN DYKE, AM. NAN., 65/158 (VPS 17.40) SNEG NA KIUMANDŽARU, AMERIŠKI FILM, PONOVITEV (VPS 18.10) ČUDENJA IN ZRENJA, PORTRET JOŽETA SNO|A (VPS 20.05) KARL JENKINS: ADIEMUS, CARMINA SLOVENICA IN CHORUS INSTRUMENTALIS, POSNETEK KONCERTA (VPS 21.05) POSEBEN POGLED: VETER NAS BO ODNESEL S SEBOJ, IRANSKI FILM (VPS 22.20) VIDEOSPOTNICE (VPS 00.15) ^ MOLK JE ZLATO, NEMŠKI FILM, PONOVITEV (VPS 00.45) VIDEOSTRANI 9.00 9.30 11.00 12.00 12.30 13.00 18.00 18.30 19.00 20.00 21.30 22.00 22.30 23.00 23.30 Poslovni studio, dnevno informativna odd., pon Pogovor z nadškofom dr. Francem Rodetom, pon Med danes in jutri, pogovori s predsedniki političnih strank, pon ŠKL, Šolska košarkaška liga, prvi? Samozdraviina energetska metoda Rudija Klariča, pon Jana, oddaja o sončni strani življenja, tema: Kakovostno staranje, pon Video top 30, lestvica glasbenih spotov Nas vrt, svetovalna oddaja za vrtičkarje, prvi? Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, živo 24 UR, prenos v živo Pod Žldano marelo, oddaja z narodno zabavnimi ansambli, prvi? Jana, oddaja o sončni strani življenja, Duhovna univerza, prvi? Aktualno-poučna oddaja, pon Osma Pomurska Saiamiada, pon Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon Med danes in jutri, pogovori s predsedniki političnih strank, gost: dr. Andrej Bajuk, predsednik N.Si, prvi? Video top 30, lestvica glasbenih spotov Kanal III 173 06.00 Videostrani 07.00 Pokemoni, sinhronizirana risana serija 07.30 Risanke 07.55 TV prodaja 08.25 Risanke 08,50 TV prodaja 09.10 Kako preživeti, 7. del ameriške serije 10.10 TV prodaja 10.25 Sto izložb, sto strasti, ponovitev 10.55 Videalisti, glasbene lestvice 12.00 TV prodaja 12.25 Risanke 13.15 TV prodaja 13.30 Sto izložb, sto strasti, ponovitev 14.00 Pokemoni, sinhronizirana risana serija 14.30 SuperNov@ Multi Talents ■ avdicija, ponovitev 15.30 Ugrabljeni tečnobi, ameriška komedija, 1994 17.15 TV prodaja 17.30 Sto izložb, sto strasti, 169. del italijanske telenovele 18,00 llirika, turistična TV prodaja 18.30 Pokemoni, risani film 19.00 SuperNov@ Multi Talents - avdicija Celje, pon. 20.00 SuperNov@ Multi Talents HrvaŠka, reportaža 21.30 Kiparka, ameriški triler, 2000 © 23.25 Automobille 23.40 SuperNov@ Multi Taients - avdicija, ponovitev 00.40 TV prodaja 01.10 Videostrani Demokracija • Četrtek. 8. aprila 2004 V radijski program RADIO OGNJIŠČE PETEK 05.00 Pogumno v novi dan 05.10 Vreme, ceste 05.30 Poročila 05.45 Napovednik programa 06.00 Svetnik dneva 06.10 Biser za duio 06.20 Prognostik 06.30 Kratke novice 06.35 Kličemo 113 06.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Bo2je besede z razlago) 07.00 Zvonjenje 07.15 Blm-bam-bom 07.30 Poročila+AMZS, osmrtnice, obvestila 07.50 Jezikovni brevlr 08.00 Kmetijski nasvet 08.30 Koledar prireditev 08.45 Spominjamo se 09.00 Poročila 09.15 Napovednik 10.00 Poročila 11.00 Kratke novice, VaSa pesem 11.15 Knjižne minute (presoje) 12.00 Zvonjenje 12.05 Biser za duSo 12.15 VoSčilo PRO-jevcem 12.30 Poročita, osmrtnice, obvestila 13.00 Mali oglasi 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 CV v etru 14.30 Kulturni utrinki 14.45 Komentar tedna 15.00 INFO oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 17.00 Ob petkih pospravljamo podstrešje 18.00 Poročila, VaSa pesem 18.15 2. in 4. Skriti zaklad 19.00 Glas Amerike 19.10 Kratke novice 19.15 Napovednik 19.30 Za otroke 19.45 Sejalec seje besedo (ponov.) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Iz Mohorjeve skrinje 21.15 Ponovitev Komentarja tedna 21.30 Mozaik dneva 22.00 Klasična glasba Ponovitve: 23.00 Doživetja gora in narave 24.00 Srečno na poti 04.40 Radio Vatikan SOBOTA 15.00 15.30 15.50 16.00 17.00 18.00 18.15 19.30 19.45 20.00 20.20 20.30 21.00 21.15 22.00 23.00 24.00 04.40 INFO oddaja Osmrtnice, obvestila Koledar prireditev Mali oglasi Slovene' Slovenca vabi Poročila, Vaša pesem Naš gost Poročila Sejalec seje besedo (ponov.) Radio Vatikan Kaj bo jutri na R.O.? Radijska molitev Škofov govor pred nedeljo 1. Gospod kliče 2.-4. Vodnik po Sv. pismu 3. jezus živi Ponovitve: Za življenje Obala neznanega Slovene' Slovenca vabi Radio Vatikan NEDELJA 05.00 Pogumno v novi dan 05.10 Vreme, ceste 05.30 Poročila 05.45 Napovednik programa 06.00 Svetnik dneva 06.10 Biser za duSo 06.20 Prognostik 06.30 Kratke novice 06.35 Kličemo 113 06.45 Škofov govor za nedeljo (ponov.) 07.00 Zvonjenje 07.30 Poročlla+AMZS, osmrtnice, obvestila 07.50 jezikovni brevir 08.00 Iz življenja vesoljne Cerkve 08.30 Koledar prireditev 08.45 Spominjamo se 09.00 Prenos sv. maie 10.00 Oznanila 10.15 Graditelji slovenskega doma 11.00 Poročila, osmrtnice, obvestila 11.15 Kmetijska oddaja 12.00 Zvonjenje 12.05 Biser za duio 12.15 VoSčilo PRO-jevcem 12.30 Glasbena voSčila 15.00 INFO oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 17.00 Slovencem po svetu In domovini 18,30 Sakralna glasba 19.30 Za otroke 19.45 Škofov govor za nedeljo 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Obala neznanega ■ Izzivi vere 21.30 Radijski roman Ponovitve: 22.00 NaS gost 23.00 Iz življenja vesoljne Cerkve 23.30 Sobota ob 21.15 00.30 Graditelji 04.40 Radio Vatikan PONEDELJEK 05.00 Pogumno v novi dan 05.10 Vreme, ceste 05.30 Poročila 05.45 Napovednik programa 06.00 Svetnik dneva 06.10 Biser za duSo 06.20 Prognostik 06.30 Kratke novice 06.35 Kličemo 113 06.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) Zvonjenje Poročila+AMZS, osmrtnice, obvestila jezikovni brevlr Naravoslovne zanimivosti Koledar prireditev Spominjamo se Sobotna iskrica Poročila, VaSa pesem Za življenje, danes in jutri: 1. Besede mičejo 2. Zakonci 3. Svet oblikuje mlade 4. Betanlja Zvonjenje Biser za duSo VoSčilo PRO-jevcem Poročila, osmrtnice, obvestila Glasbena voščila 05.00 05.10 05.30 05.45 06.00 06.10 06.20 06.30 06.35 06.45 07.00 07.15 07.30 07.50 08.00 08.30 08.45 09.00 09.15 10.00 11.00 11.15 12.00 12.05 12.15 12.30 13.00 Pogumno v novi dan Vreme, ceste Poročila Napovednik programa Svetnik dneva Biser za duSo Prognostik Kratke novice Kličemo 113 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) Zvonjenje Blm-bam-bom Poročila+AMZS, osmrtnice, obvestila jezikovni brevir Kmetijski nasvet Koledar prireditev Spominjamo se Poročila Napovednik Poročila Kratke novice, VaSa pesem Iz založbe TDO Zvonjenje Biser za duSo VoSčilo PRO-jevcem Poročila, osmrtnice, obvestila Mali oglasi 13.30 Stare, ma lepe 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 GV v etru 14.30 Kulturni utrinki 15.00 INFO oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 17.00 1. Zdravstvena 2. O Šolstvu 3. Pravne zagate 4. Za streho nad glavo 18.00 Poročila, VaSa pesem 18.15 Glasovanje za VaSo pesem 19.00 Glas Amerike 19.10 Kratke novice 19.15 Napovednik 19.30 Za otroke 19.45 Sejalec seje besedo (ponov.) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Prijatelji radia Ognjišče 21.30 Mozaik dneva 22.00 1. Zanimivosti nočnega neba Ponovitve: 23.00 Sakralna glasba 24.00 Slovencem po svetu In domovini 04.40 Radio Vatikan TOREK 05.00 05.10 05.30 05.45 06.00 06.10 06.20 06.30 06.35 06.45 07.00 07.15 07.30 07.50 08.00 08.30 08.45 09.00 09.15 10.00 11.00 12.00 12.05 12.15 12.30 13.00 14.00 14.05 14.15 14.30 15.00 15.30 15.50 16.00 17.00 18.00 18.15 19.00 19.10 19.15 19.30 19.45 20.00 20.20 20.30 21.30 22.00 23.00 24.00 04.40 Pogumno v novi dan Vreme, ceste Poročila Napovednik programa Svetnik dneva Biser za duSo Prognostik Kratke novice Kličemo 113 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) Zvonjenje Bim-bam-bom Poročlla+AMZS, osmrtnice, obvestila Jezikovni brevlr Kmetijski nasvet Koledar prireditev Spominjamo se Poročila Napovednik Poročila Kratke novice, VaSa pesem Zvonjenje Biser za duSo VoSčilo PRO-jevcem Poročila, osmrtnice, obvestila Mali oglasi Kratke novice Napovednik GV v etru Kulturni utrinki INFO oddaja Osmrtnice, obvestila Koledar prireditev Glasbena voSčila Šport na Radiju Ognjišče I. Poročila, VaSa pesem Šport na Radiju Ognjišče II. Glas Amerike Kratke novice Napovednik Za otroke Sejalec seje besedo (ponov.) Radio Vatikan Kaj bo jutri na R.O.? 1. Luč v temi, 3. Vstanl in hodi 2. 4. in 5. Juretov večer Mozaik dneva 1. In 3. Sončna pesem, 2.4. In 5. Svetloba in sence Ponovitve: Ponedeljek ob 17.00 Prijatelji radia Ognjišče Radio Vatikan SREDA 07.00 Zvonjenje 07.15 Blm-bam-bom 07.30 Poročila+AMZS, osmrtnice, obvestila 07.50 Jezikovni brevlr 08.00 Kmetijski nasvet 08.30 Koledar prireditev 08.45 Spominjamo se 09.00 Poročila 09.15 Napovednik 10.00 Poročila 10.15 Srečno na poti 11.00 Kratke novice, VaSa pesem 12.00 Zvonjenje 12.05 Biser za duSo 12.15 VoSčilo PRO-jevcem 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Zlati zvoki 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14,15 GV v etru 14.30 Kulturni utrinki 15.00 INFO oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 16.00 Mali oglasi 17.00 Pogovor o 18.00 Poročila, VaSa pesem 18.15 Aktualna tema 19.00 Glas Amerike 19.10 Kratke novice 19.15 Napovednik 19.30 Za otroke 19.45 Sejalec seje besedo (ponov.) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Sveta vera bodi vam luč (radijska kateheza) 21.30 Mozaik dneva 22.00 Glasba z znamko Ponovitve: 23.00 Šport na Radiju Ognjišče 04.40 Radio Vatikan ČETRTEK 05.00 Pogumno v novi dan 05.10 Vreme, ceste 05.30 Poročila 05.45 Napovednik programa 06.00 Svetnik dneva 06.10 Biser za duSo 06.20 Prognostik 06.30 Kratke novice 06.35 Kličemo 113 06.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 07.00 Zvonjenje 07.15 Blm-bam-bom 07.30 Poročlla+AMZS, osmrtnice, obvestila 07.50 jezikovni brevlr 08.00 Kmetijski nasvet 08.30 Koledar prireditev 08.45 Spominjamo se 09.00 Poročila 09.15 Napovednik 09.30 Založba Družina 10.00 Poročila 10.15 Doživetja gora In narave 11.00 Kratke novice, VaSa pesem 12.00 Zvonjenje 12.05 Biser za duSo 12.15 VoSčilo PRO-jevcem 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Mali oglasi 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 GV v etru 14.30 Kulturni utrinki 14.45 Komentar Družine 15.00 INFO oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 16.00 Glasbena voSčila 18.00 Poročila, VaSa pesem 18.15 1.-3. Dijaška oddaja 2.-4. Skavtski potep 19.00 Glas Amerike 19.10 Kratke novice 19.15 Napovednik 05.00 Pogumno v novi dan 19.30 Za otroke 05.10 Vreme, ceste 19.45 Sejalec seje besedo (ponov.) 05.30 Poročila 20.00 Radio Vatikan 05.45 Napovednik programa 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 06.00 Svetnik dneva 20.30 Karavana prijateljstva 1. 06.10 Biser za dušo 21.30 Mozaik dneva 06.20 Prognostik 22.00 Karavana prijateljstva II. 06.30 Kratke novice Ponovitve: 06.35 Kličemo 113 23.00 Pogovor o 06.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje 24.00 Sveta vera bodi vam luč besede z razlago) 04.40 Radio Vatikan © Demokracija • 15/2004 športna kolumna Esad Babačič Moram priznati, da me na po! prazen Bežigrad napolni z nekakšno posebno melanholijo, ki pa je daleč od apatije. čeprav bi bila tudi ta glede na zdajšnje stanje v slovenskem nogometu povsem upravičena. Po vsem, kar smo v zadnjem času slišali ali brali o najpomembnejši postranski stvari na svetu, ostane bore malo tiste prave navijaške vneme. Človeku se vse skupaj upre in potem mu ne preostane nič drugega kot bojkot. Nedelja popoldne Prijatelj me je povabil na tekmo, rekoč, da je treba počastiti zadnje kolo rednega dela. Vsekakor gesta pravega navijača, ki ima to igro res rad. Nemudoma sem se odzval, čeprav mi je bilo jasno, da kakšnega bleščečega nogometa tam ne bo. Pričakala nas je klasična retropodoba nedeljskega popoldneva, začinjenega s slabim nogometom in bolj ali manj (ne) slanimi pripombami. Posebej lepo je bilo poslušati stare častilce nogometa, ki hodijo na tekme, tudi če je Olimpija še tako slaba. Spet smo lahko slišali nekatere bisere iz navijaškega žargona in se še enkrat prepričali, da je bila mešanica več kultur vedno doma na Plečnikovi podrtiji. Namesto klenega slovenskega "raztegni igro" se še vedno uporablja "širi kolo", kar nikogar ne moti preveč. Tudi tisti, ki morda ne marajo Bosancev, vedo, da brez njih te igre za Bežigradom ne bi bilo. Zal pa tistim, ki odločajo o novem stadionu ali vsaj obnovi starega, mešanje kultur skozi nogomet ni priraslo k srcu, ker pač niso navajeni hoditi na tekme niti takrat, ko je stadion prazen in je mogoče z vseh strani slišati pripombe iz publike. Gre za navado, ki nima veliko opraviti z zdajšnjim stanjem. Samo zasvojen moraš biti z nogometom, in to je to. Modni navijači so na tekmah toliko časa, dokler "njihovi" zmagujejo. Ko pa je zmag konec, se tudi oni obrnejo stran. Včasih je celo prijetno, ko tako kot v nedeljo ostanejo le naj-zvestejši. Ozračje postane kar nekako družinsko - kot na nedelj- skem kosilu v krogu tistih, ki jim zaupaš. Tudi komunikacija med gledalci in igralci na igrišču dobi svoj smisel. Gledalci povedo, kaj jih tišči, igralci pa lahko slišijo kakšno pametno pripombo in se morda tudi zamislijo. Slednje je morda tudi zmedlo Sabahudina Vugdaliča, steber Prašnikarjeve obrambe, ki je "zakrivil" kar dva zadetka v škodo svojega moštva. Selektorja na stadionu sicer ni bilo, toda gotovo sije ogledal reportažo s tekme. Njegova samozavest je morda malce splahnela, saj njegov zanesljivi član prvega moštva ni pokazal reprezentančne forme. Ja, to je bilo lepo videti. Izjava trenerja Domžal, da so bili njegovi obrambni igralci pač prepočasni za napadalce Olimpije, po videnem ni bila najbolj točna. Niso bili toliko počasni kot nerodni. Posebej nekateri. Sicer pa ni nič čudnega, če se enemu od stebrov izbrane vrste dogajajo takšni spodrsljaji. Tolikšna samozavest, kot Vsaj mislim, da je bil tretji. Piko je eden tistih, ki imajo v izbrani vrsti neomejen kredit. Na čelu le-teh je seveda Zahovič, ki je končno razjezil tudi Prašnikarja, da si je drznil povedati nekaj kritičnih na račun njegovega odnosa do reprezentance. Tako vsaj je kazalo po srečanju z Latvijo. Toda že naslednji dan smo bili priče pisanju, ld bolj spominja na kriminalke brez pravega konca kot na objektivno pisanje o nekem dogodku. Spet ni bilo jasno, ali je to, da Zlatko zamuja in se sploh vede kot prima-dona, dobro za naš nogomet ali slabo. Tokrat očitno ni bilo dobro, saj so naši izgubili, čeprav so bili boljši. Da ne bo pomote: zadnje trditve si nisem izmislil sam. Boter tega prepričanja je spet selektor, ki verjame fantom. Zanimivo je, da so bili celo nekateri igralci prepričani, da so boljše moštvo. Škoda, ker so si za dajanje takšnih izjav izbrali neprimeren trenutek. Res je, da včasih tudi boljši Včasih je celo prijetno, ko tako kot v nedeljo ostanejo le najzvestejši. Ozračje postane kar nekako družinsko - kot na nedeljskem kosilu v krogu tistih, ki jim zaupaš. Tudi komunikacija med gledalci in igralci na igrišču dobi svoj smisel. jo je svojim igralcem vcepil selektor, je lahko tudi moteča. Kaj naj stori igralec, ki mu nekdo tako neskončno zaupa? Naj se trudi po vseh močeh ali pač vlaga samo del svojega nedvomnega talenta? Slej ali prej se mu bo zgodilo, da se bo preveč sprostil in začel delati nerazumljive napake. Samo tako si lahko razlagamo slabo posredovanje pri tretjem zadetku Olimpije. izgubijo, toda tokrat to gotovo nismo bili mi. Glede na vse skupaj pa to tako ali tako ni več pomembno. Naslednje kvalifikacije bodo pokazale, kako globoko smo potonili. Glede na vse skupaj bi se lahko naša reprezentanca res vrnila za Bežigrad takšen, kot ga imamo. Novega pač ne bomo potrebovali pa tudi v Celju so očitno že dojeli, kam pes taco moli. Demokracija • Četrtek, 8. aprila 2004 © šport Sebastjan Cimirotič: Ali ga je KD Olimpija kupila za naskok na tretjo ligo? Združenje 1. slovenske nogometne lige (SNL) je pregledalo poslovanje slovenskih nogometnih klubov v odnosu do igralcev in trenerjev v jesenskem delu sezone (1. 7. do 31.12. 2003). Peterici klubov bi grozil odvzem točk, če le-ti ne bi poravnali svojih obveznosti. _J J Med dolžniki je bila tudi KD Olimpija, a ji je še pravočasno uspelo pripraviti ustrezno dokumentacijo in poravnati obveznosti v višini 1,478.328 tolarjev. To pa je samo začasni epilog oziroma del brezna, v katerega nezadržno polzi nogometni klub Olimpija. Le-ta je namreč v spomladanski del prvenstva vstopila z velikanskim dolgom 700 milijonov tolarjev, ki pa zanjo pomeni pravzaprav že dokončno izgubljene tožbe, predvsem iz obdobja med letoma 1993 in 1995. Obvod Olimpija se torej še z zadnjimi vzdihljaji otepa alarmantnega stanja in rdečih številk, ki so posledica tudi nedorečenega sistema in politike Nogometne zveze Slovenije (NZS). Ko je v sredini 90. let slovenski klubski nogomet dokončno zabredel v me-šetarsko in nevizionarsko poslovanje in zategadelj zašel v slepo ulico medijske in tržne neprivlačnosti (zaradi -večinoma sicer nedokazanih - podkupovanja, lažiranja tekem, utaje davkov, šikaniranja, netransparentnosti), se je zaradi morebitnih bankrotov in ovadb, ki so grozili, samomobiliziral v novoustanovljena obvodna športna društva. S tem so klubi prikrivali dotedanje grehe (neplačevanje igralcev in trenerjev) in hkrati nadaljeva- li z diletantstvom. Tudi zaradi neustrezne zakonodaje klubov se apa-tija še danes nadaljuje, saj imajo klubi še vedno status društev. V nasprotju z gospodarskimi družbami ne morejo v stečaj ali prisilno poravnavo, zato naj bi danes v prvi ligi nastopala le še peščica nogometnih klubov, ki se niso statusno preoblikovali. Pravno bi bila ob tekmovalne pravice skoraj celotna prva liga, da druge (lige) niti ne omenjamo. Dve Olimpiji NZS si je sedem, osem let zatiskala oči in dopuščala obvode, naposled pa je sprejela kompromis, iz katerega je izpadla edinole KD Olimpija. Pri drugih prvoligaških klubih naj bi bila situacija drugačna, saj je prišlo do zapiranja športnih društev in ustanavljanja novih, medtem ko pri Olimpiji še vedno obstajata tako (Zidarjeva) NK SCT Olimpija kot (Schollmayerjeva) NSD Olimpija. Da bi bil Olimpijin položaj še bolj zapleten, sta krivi krovni nogometni organizaciji NZ(veza)S in Z(druže-nje)NL. Danes tekmuje namreč neprava (NSD) Olimpija, ker tekmovalne pravice niso prenosljive. Le-te pa ji je podelilo ZNL in ne NZS. Famozna izjava Z začetkom sezone 2002/2003 je postal lastnik NK Olimpija znani ljubljanski poslovnež Jurij Schollma-yer. Ustanovil je podjetje Olimpia, d. o. o., prevzel ekskluzivno pravico nad lastništvom članskega moštva, hkrati pa poravnal dobršen del dolgov NŠD Olimpija, katere predsed- nik je Anton Colarič. Z že omenjenimi 700 milijoni tolarjev dolga pa noče imeti nikakršnega opravka. Scholhnayer torej ne prevzema odgovornosti za številne nečednosti, ki so se zgodile še pred njegovim prihodom oziroma pred letom 2003. Zatorej pri NSD Olimpija niso podpisali temeljnega teksta, "izjave NZS", ki je pravzaprav ključ za pridobitev tekmovalne licence za tekmovalno sezono 2004/2005, saj bi pridobitev licence ne nazadnje pomenila pravno zastopstvo in nasledstvo tudi vseh dolgov pred letom 2003. Licenciranje Tako imenovano licenciranje je na splošno razburkalo klubsko dejavnost v slovenskem nogometu. Licenciranje je namreč eden najpo- Ivan Zidar: "Kje. kdaj in kako so nastali dolgovi, ne vem. Še danes je klub v prostorih, ki so v lasti SCT, in za to ne plačuje najemnine. Del zemlje, na kateri stoji stadion, in pomožno igrišče sta prav tako last SCT. Pa kaj bi sploh še hoteli? SCT je svoje sponzorske obveznosti izpolnil; ne nazadnje pa smo bili več kot dve desetletji glavni izvor življenja Olimpije." © Demokracija • 15/2004 membnejših evropskih projektov na področju organiziranosti nogometa, saj ga uvaja Evropska nogometna zveza (UEFA) skupaj z nacionalnimi nogometnimi zvezami v vseh 52 državah članicah. Prinaša mednarodno primerljivost, izenačitev pogojev za tekmovanja v nacionalnem in mednarodnem merilu ter vzpostavitev kakovostnih standardov delovanja v celotni evropski nogometni družini. Nogometna infrastruktura, organizacija in kakovost vodenja klubov ter strokovno delo pogosto niso sledili hitremu razvoju in so posledično povečevali finančna tveganja za vse osebe in družbe, ki so v kakršnikoli povezavi z nogometnimi klubi. Odgovor na negativnosti je torej uvajanje licenciranja nogometnih klubov s temeljno nalogo preprečiti negativne situacije v prihodnosti in pri tem zagotoviti trdne temelje slovenskega nogometa. Licenciranje je postopek preverjanja vnaprej določenih kriterijev z izdajo dovoljenja (licence) članskemu moštvu za nastopanje na tekmovanjih UEFA, 1. SNL, 2. SNL ali 3. SNL. Neodvisni organi za licenciranje odločajo na podlagi transparentnih kriterijev o vlogah klubov za pridobitev licenc. Nastopanje na mednarodni (UEFA) in državni (SNL) ravni pa je mogoče le ob pridobitvi ustrezne licence za tekmovanje. Kriteriji s področja finančnega poslovanja so za dosega- na kratko Konec suhcev v smučarskih skokih? Smučarskim skakalcem se, kot kaže, že v prihodnji sezoni prvič v zgodovini skakalnih skokov obetajo kontrole telesne teže. Odbor Mednarodne smučarske zveze (FIS) za material se je namreč na svojem zasednju pretekli teden v Garmisch-Partenkirchnu odločil, da bo obravnaval predlog, da bi v prihodnje težo skakalcev preverjali po načelu tako imenovanega Body-Mass-Indexa (BMI). Tako BMI skakalcev v prihodnje ne bo smel več pasti pod vrednost 18,5 (60 kg pri višini 1,80 m), ki po merilih Svetovne zdravstvene organizacije velja za zdravstveni minimum. Skakalci, Dr. Marko llešič: "Naša pravila od klubov doslej niso zahtevala podatkov o davčnih številkah, da morajo imeti klubi iste davčne številke; ta pravila so bila namerno tako zapisana, ker smo vsi želeli koristiti nogometu. To pomeni, da NZS v zadnjih desetih letih ni zahtevala podatkov, ki bi jih bilo menda pametno zahtevati. Toda zdaj je treba temu narediti konec!" Jurij Schollmayer: "Ko je prišlo do formiranja 'bypass' klubov, je imela NZS možnost takoj reči ne ali pa jim ne dovoliti nastopati v prvi ligi. Danes je takih klubov osem, in če so želeli biti načelni, bi morali vseh osem vreči v četrto ligo. Ko pa je začela teči voda v grlo, so sestavili 'famozno izjavo', da bi zavarovali sebe. To nikakor ne more biti pomoč klubom in nogometu, temveč je to reševanje lastnih glav." nje splošnih ciljev licenčnega sistema namreč izrednega pomena. Njihova zahtevnost se kaže že v ciljih, ki predvidevajo izboljšavo ekonomske in finančne sposobnosti ter učinkovitosti klubov, povečanje popolnosti tekmovanj, ukrepe za preprečevanje morebitnih nepredvidenih bankrotov, povečanje zmogljivosti, transparent-nosti in verodostojnosti klubov ter izboljšanje finančne slike o nogometnih klubih. Z licenciranjem naj bi si torej slovenski ligaši ustvarili trdnejšo in varnejšo finančno prihodnost, vzpostavili pa naj bi se tudi že težko pričakovani standardi poslovanja. Olimpija še brez stadiona? Olimpijo je licenciranje postavilo dobesedno ob zid. Razmere in za- ki ne bodo dosegli minimalne teže, po predlogu sicer ne bodo diskvalificirani, ampak bodo morali skakati s krajšimi smučmi. Predlog bo pot nadaljeval v odbor za smučarske teke in Je "rahitičnim" skakalcem odklenkalo? hteve NZS po ureditvi nogometnih infrastruktur so namreč nehote razkrile tudi stališče mesta Ljubljane do žgočega vprašanja stadiona v glavnem mestu Slovenije. Po reprezentančnih tekmah se bo za Bežigradom očitno nehal igrati tudi klubski nogomet. Znano je, da so zeleno-beli samo eden izmed uporabnikov in ne lastniki športnega objekta Bežigrad. Čeprav ima klub na objektu domicil, so za vlaganja v stadion pristojni lastniki objekta in ne njegov uporabnik. Za zadostitev minimalnih pogojev za igranje klubskega nogometa v prihodnji tekmovalni sezoni, bi NK Olimpija potrebovala finančna sredstva. Če se ta sredstva ne bodo zagotovila, licenčna komisija ne bo podpisala dovoljenja za igranje prvo- skoke, pravilo pa lahko postane šele v okviru kongresa FIS, ki bo potekal od 30. maja do 5. junija v Miamiju. Thorpe ne bo branil olimpijskega zlata Enaindvajsetletni svetovni rekorder v plavanju Avstralec lan Thorpe na olimpijskih igrah avgusta v Atenah najverjetneje ne bo branil zlatega odličja na 400 m prosto, saj so ga prvega dne nedavnih osemdnevnih avstralskih kvalifikacij v Sydneyju diskvalificirali že v predtekmovanju. Thorpe je v kvalifikacijah tik pred skokom v bazen izgubil ravnotežje in padel v vodo, še preden je štarter dal znak za začetek tekme. Pri ponovljenem štartu je k njemu pristo- š rt ligaških nogometnih srečanj za Bežigradom. Po zagotovilih mestne oblasti v letošnjem proračunu ni predvidenih sredstev za obnovo Centralnega stadiona za Bežigradom. V finančnem načrtuje posodobitev samo enega ljubljanskega stadiona, ki bo ustrezal zahtevam licenčne komisije NZS. Mestna oblast bo sredstva namenila stadionu ZAK Ljubljana. Skorajšnji padec v leto 1911 Olimpija skoraj zagotovo ne bo dobila licence za sezono 2004/2005, če se bosta predsednik komisije za licenciranje dr. Marko llešič in NZS strogo držala "licenciranja". To bi torej pomenilo avtomatično nazadovanje na začetek - 4. ligo. Schollma-yer je prav tako že potrdil, da bo v tem primeru klub, katerega začetki segajo v daljno leto 1911, razpustil. "Kluba ne bo več in tako bomo enkrat za vselej prekinili stvari glede pravnega nasledstva. Verjetno bomo ustanovili novo društvo, ki se bo imenovalo kakor koli, samo Olimpija ne! Denar od prodanih igralcev se bo vložil v formiranje mlade in obetavne ekipe. Od zdajšnje zasedbe bomo obdržali najperspektivnejše, s katerimi imamo tudi večletne pogodbe, z njimi pa bomo zaigrali bodisi v 4. ligi bodisi se bomo združili s kakšnim klubom iz druge ali tretje lige. Na vsak način nas prva liga dve ali tri leta ne bo zanimala." Lovro Kastelic Fotografiji: Reuters lan Thorpe: zgodi se tudi najboljšim. pil glavni sodnik John Keppie in Thorpa na začudenje majhnega števila gledalcev diskvalificiral. Demokracija • Četrtek. 8. aprila 2004 SLOVENIJA ^TEL INTER MARKETING popkultura Siddharta na Hrvaškem Iz hrvaških medijev prihaja novica, da se naša najbolj priljubljena rokovska skupina Siddharta priprav-lja na zagrebški koncert, in sicer 8. maja v klubu Tvornica. Glede na to, da je govor o skupini, ki predstavlja praktično prvo glasbeno ime naše države, kar je dokazala tudi z visoko prodajo zadnjega albuma Rh-, ki naj bi se bil prodal v več kot 30.000 izvodih, se bodo sedaj fantje s svojo kakovostno glasbo pred- ske glasbe, bo čez slabe tri mesece stavili še na Hrvaškem. Skupina, ki je znova stopil na evropska da. Svojo prejšnje leto s svojim nepozabnim turnejo bo začel v Veliki Britaniji in koncertom v sodelovanju s Slovensko na Irskem, potem pa se bo podal še na filharmonijo brez posebnega napo- pot po Nemčiji, Franciji, Španiji in Por-ra napolnila stadion za Bežigradom tugalskem. Tako ga bodo njegovi in se je pojavila na za ta prostor in oboževalci prvič slišali 18. junija, in sicer vAreni Cardiflnternational, temu slediArenaNewcastleTelewest22. junija in dan za tem še koncert v Glas-gowu. Toda to je le začetek turneje. Karma z novim singlom S skladbo Malo pomalo se je hrvaška skupina Karma predstavila na letošnji Dori in osvojila tretje mesto. Skladba je zdaj obšla tudi sloven-naše razmere nedosegljivi MTV, ske radijske postaje. Medtem pa Ta-ima sedaj idealno priložnost, da jo ra, Pipi in Neno končujejo sedem-hrvaško občinstvo vidi in sliši v živo dnevno turnejo nastopov po Češki in se prepriča o njeni dobri glasbi. in odhajajo na svoj prvi nastop v sosednjo Slovaško, ki je očitno na-Bob Dylan na slednji trg, ki ga nameravajo osvo- evropski turneji jiti. Kot posebni gostje bodo 11. ap- Pevec Bob Dylan, legenda rokov- rila nastopili na velikem koncertu, imenovanem Uragan, kjer nastopa- Največji so The Beatles! jo najbolj znani slovaški izvajalci. Po glasovanju žirije Rolling Sto-Vabilo je namreč prišlo, ko so se ne, ki je med visoko zvenečimi glas-skladbe Karme začele pojavljati na benimi imeni iskala najboljšo ro-vseh tamkajšnjih radijskih postajah, kenrol skupino v zadnjih 50 letih, so ugotovili, da so to The Beatles. Enrique ne bo vodil Lennon, McCartney, Harrison in Evrosonga Starr so tako na vrhu lestvice, na ka- Zdaj je že popolnoma jasno, da teri so se kosali s še 55 drugimi ime-Enrique Iglesias ne bo vodil letošnje ni, kot so Bruce Springsteen, The prireditve za Pesem Evrovizije. Za turške organizatorje je bil slavni pevec očitno predrag, za vodenje prireditve bi mu morali odšteti 100.000 ameriških dolarjev. Raje so se odločili za manj znana turška igralca. Gostiteljica bo 32-letna Meltem Cumbul, kije nekaj časa živela v Londonu, zato ne bo imela težav z angleščino. Na Edge, Chrissie Hynde in Moby. Po-odru se ji bo pridružil znani 50-letni leg njih so se med udeležence na turški igralec in pevec Korhan Abay. lestvici uvrtili še Pete Townshend, □ Art Garfunkel in nekdanji član zasedbe Guns N'Roses Slash. Po glasovanju je na drugem mestu pristal Bob Dylan, Elvis Presley pa na tretjem. Na četrto mesto so se uvrstili The Rolling Stones, za njimi pa so Chuck Berry, Jimi Hendrix in James Brown. Aretha Franklin, ki so jo ta teden izpustili iz bolnišnice zaradi alergične reakcije na neka zdravila, je edina ženska, ki se je uvrstila med prvih 10 na tej lestvici, in sicer na deveto mesto. Rolling Stone je v svoji raziskavi vključeval vse pesmi od 5. julija 1954 naprej (takrat je Elvis Presley v Ten-nesseeju izdal pesem That's All Right www.rumenestrani.com Demokracija • 15/2004 Mama). Neverjetno, daje med največje glasbenike rokenrola uspelo priti tudi Britney Spears, ki je dejala, da ji to nikoli ne bi uspelo, če ne bi bilo Madon-ne. Elvis Costello je rekel, da so The Beades, ko jih je leta 1962 prvič slišal, zveneli, kot ne bi mogel nihče drug. Aerosmith pred izidom albuma Vsak hip naj bi se na trgu pojavil nov izdelek skupine Aerosmith, no- oglasi horosko M\ sil pa bo naslov Honkin on Bobo. Skupina se je odločila, da ne bo več počivala na lovorikah stare slave, zato je pred kratkim uspešno začela z novo turnejo. Koncerta v Lubbocku in Texasu sta bila razprodana. k (7|/J ELEKTROPROM EVj ♦ projektiranje strojnih in elektro instalacij ELEKTROPROM d.o.o. in geodetske storitve Loke 22 ♦ bar sedmica 1412 KISOVEC ♦ lokalna televizija ETV tel.: 03 56 57 150 ♦ trgovina EVJ Center fax: 03 56 71 488 ♦ elektroinstalacije ♦ centralne kurjave, vodovod, plinske instalacije www.elektroprom.si ♦ kabelsko komunikacijski sistemi ♦ grafitne ščetke ♦ tiskana vezja ♦ delovni stroji in nizke gradnje Napeta avtobiografska pripoved Dušana Lajovca, v kateri je slednji doživel na stotine nevarnih in zanimivih dogodkov. V knjigi je zajet čas med obema svetovnima vojnama, druga svetovna vojna in nastop komunističnega režima. Čas, ko je bil avtor ilegalec Kraljeve vojske v domovini, obveščevalec za potrebe zaveznikov in še marsikaj. Knjigi je dodan seznam sodelavcev Udbe. ifOBODO IN „ i!!;:;;; RDEČO ZVEZDO ,5=MED SVOBODO IN RDEČO ZVEZDO KNJIGA, KI OBSEGA 347 STRANI, STANE 6.200 TOLARJEV (V CENO NI VKLJUČENA POŠTNINA). Naročite jo na številki 01/434 54 63 ali prek elektronske pošte: obzoria@siol.net. Oven (21. marec - 20, april) Na začetku tedna se osredinite na družinske in domače skrbi, ne bodite pa preveč zaskrbljeni s tem, da bi ugodili prav vsem. Čustveni izbruhi so lahko zdravi in lahko pomagajo sprostiti stres. V petek pojdite ven in bodite aktivni. Bik (21. april - 21. maj) Vaša odprtost do drugih se vam končno obrestuje. Delite srečo še s kom in povabite svoje prijatelje ven na večerjo. Na začetku tedna je pravi čas za vašo potezo na ljubezenskem področju. Načrtujete obisk kina. Dvojčka (22. maj - 21. junij) Ali te dni preveč zapravljate? Če je tako, bi bilo dobro, da si naredite razporeditev stroškov in se je držite. Namesto drage zabave povabite prijatelje na kavo in razvijte zanimivo intelektualno debato. Pazite nase. Rak (22. junij - 21. julij) Se vam kolca? Ta teden ste v središču pozornosti oziroma vsaj mislijo na vas. Od vas pričakujejo predvsem, da bi jih vodili in jim svetovali. Če vas vleče, da bi šli nakupovat - no, zakaj pa ne, saj živite samo enkrat. Lev (22. julij - 21. avgust) Vaša toplina in naravni šarm sta vaša atributa. Zares si želite, da bi razumeli želje in potrebe vseh, ki so okoli vas. Lastnosti, ki jih imate, so za vas izjemen dar in vam lahko zelo koristijo, ne pustite pa, da bi jih izkoriščali. Devica (22. avgust - 21. september) Malo se umirite! Energije imate toliko, da se vam zlahka zgodi, da jo trošite nenadzorovano. Postanite bolj fleksibilni in manj zadržani. Bolje bi bilo, če bi se uprli prevelikemu zapravljanju. Zberite se. Tehtnica (22. september - 22. oktober) Začetek tedna vam utegne prinesti nekaj nepričakovanega, ne pustite se zanesti. Predvsem dobro razmislite o tem, da bi spremenili življenjski slog. Če je potrebno, prosite člana svoje družine za pomoč in podporo pri tem. Škorpijon (23. oktober - 21. november) Prave besede za vas so: kar vzemite si ponujeno! Če boste reagirali šele v sredo ali četrtek, ker ste premišljevali predolgo, bo morda že prepozno. Na vidiku so manjše težave s kariero, vendar se ne ustrašite preveč. Strelec (22. november - 20. december) Če se ta čas slabo razumete z nekom, ki naj bi bil vaš prijatelj, vedite, da je to samo začasno. Zelo dobro bo, če malo izprežete in ne mislite več samo na delo. Klepet s prijatelji vas bo poživil. Morda se boste znašli na nepričakovanem potovanju. Kozorog (21. december - 19. januar) Opravite čimprej to, s čimer se ukvarjate že toliko časa. Pri tem ne dovolite, da bi vas kdo motil. Nepotrpežljivost pustite ob strani. Potrudite se, da bi imeli vse najboljše v rokah, ko pride čas za velike priložnosti. Vodnar (20. januar - 18. februar) Čas je, da se skoncentrirate! Nehajte biti raztreseni, saj bi vam lahko ukradli celo glavo. Prijateljstvo vam veliko pomeni, zato zanj tudi kaj naredite. Pripravite se na nekoliko neprijetno situacijo. Ribi (19. februar - 20. marec) Romantična pričakovanja za ta teden so čudovita, in če se jih bo uresničilo vsaj tri četrtine, boste lahko zelo zadovolji. Tudi priložnosti, da se izkažete pri delu, vam ne bo manjkalo. Ne bodite neprijetni do tistih, ki vas spoštujejo. Demokracija • Četrtek, 8. aprila 2004 © knjigarna DEMOKRACIJA izahmivo^lovenjke i FOLfflCNEMlJE i Knjige lahko naročile na številki 01-434-54-63 ali prek elektronske pošte obzorja.narocnine@siol.net ( .INI. VSI Bt.Jljn t)DV, i'OŠ'1 NINO IM.AČ.A I h P(>SHW:.J. iz arhivov SLOVENSKE politične policije TONE KONTNER Komunistične tajne službe mati slovenija od njihovega nastanka do leta 1950, vključno z imeni njihovih vodilnih članov. 519 strani, 5.000 SIT f ^ Pesmi pesnika slovenske pomladi, tradicije, vrednot. 72 strani, 2.200 SIT /codovnj neke kolalior3Ci|e ii SILVIN IN MAIDI EILETZ zgodovina neke kola bo racije Boljševiki so v pi-vi svetovni vojni kolaborirali / vojnim sovražnikom Nemčijo. 368 strani, 6.727 SIT MILAN ZAJC, FRANCE KOZINA, FRANCE DEJAK ušli so smrti Poročila treh rešencev iz množičnega grobišča v Kočevskem rogu leta 1945. 244 strani, 3.906,00 SIT ■r- CZESLAW MIL0SZ prevzem oblasti Avtor slika travmatično dogajanje med II. svetovno vojno, čas, ko je bil Poljski vsiljen komunistični sistem. 236 strani, 7.760 SIT IP m' BRANE SENEGACNIK dvojni čas Kkspresivna, komunikativna poezija, ki se odlikuje z. bogastvom sugestivne metaforike, upesnjuje dvojno naravo resničnosti. 107 strani, 4.980 SIT MILAN ZVER demokracija Avtorje razčlenil koncepte demokracije v politični misli na Slovenskem v prvi polovici 20. stoletja. 254 strani, 4.400 SIT V' ' ' .. ' '•¡..^ V MILAN ZVER sto let SOCIAl.DHMOKKACIil-: Prikaz klasičnega obdobja slovenske socialdemokrat" i je in njene vnovične oživitve konec prejšnjega stoletja. 125 strani, 2.200 SIT MALINA SCHMIDT-SNOJ josip vošnjak Zdravnik, politik in književnik, predvsem pa rodoljub, ki je bil za svoj narod po potrebi tudi ognjevit taborski govornik. 292 strani, 11.400 SIT m lit ilri 1 V" VASJA KLAV0RA predel 1809 Avtor je šel po sledovih vojaških spopadov Napoleona in Francozov z Avstrijci na Slovenskem leta 1809. 330 strani, 6.727 SIT S C) Č A sv i:ta k i: k a PETRA SV0USAK soča, sveta reka Monografija slovenskega Posočja, ki na podlagi obse/nega arhivskega gradiva raziskuje razmere med italijansko okupacijo. 428 strani, 10.980 SIT Pert slovenske države 1991-1994 •v- ? 4 JANEZ JANŠA premiki Knjiga, ki ie bila prodana ze v več kot 61.000 izvodih. Nastajanje in obramba slovenske države 1988-1992. 363 strani, cena 2.200 SIT JANEZ JANŠA okopi Politični razvoj slovenske države do leta 1994. Prodana je bila že v vec kot l-.000 izvodih. 309 strani, 2.200 SIT Pozabljeni sloicnski premier PultliMU bioftrjltj. tr i.nk.i Hf i-|( 4 (1M,>|-19i4| ANDREJ RAHTEN pozabljeni slovenski premier Dr. lanku Breje je po razpadu Avstro-Ogrske postal prvi slovenki premier. 344 strani, 4.232 SIT S K M H N A RAZI) O R A VIKTOR BLAZIC semena razdora Komunistična partija je nevihtno vojno ozračje izkoristila za obračun z drugače mislečimi in v ta okvir sodijo tudi politični umori. 1% strani, 6.770 SIT Knih;»•: v shodnii vksti lahko kui TUDI NA OBROKI . NA)N1ŽII OI5KOK It 3.000 SIT. nagradna križanka m KNJIŽNI KLUB SAMOROG sestavil: miran erceg geslo mesto v turčiji, odrin ciceronov osvob. suženj italijanska naftna družba krajv ■BI slovenskih hj^h goricah ulj^h j Dalmatinova 1,1000 Ljubljana črna ptica z rdečo liso manjša pletena košara ČLANSTVO V KLUBU SAMOROG VAS NE OBVEZUJE K NAKUPU edini sin i 4 1 v CENEJŠE VSTOPNICE V GLEDALIŠČI IN DRUGIH KULTURNIH USTANOVAH lastnost širokega POPUSTI PRI NAKUPU KNJIG IN CD PLOŠČ OD 10 - 50% r f ¡í^ i i herce-govec andrej jemec prebivalec tirolske črtomir nagode rastlin. J telefon: 01 433 40 74, e-mail: info@samorog.com, www: samorog.com lomljenje, zlom m ovčji samec pokrajina ob obalah sredoz, morja glavno mesto mongolije reka v franciji, seine toni nieminen prebivalci italije trda kovina (znak tl) roman a. tolstoja enajsti del celote nehanje opravljanja dejavnosti olga rems izmenjava nasprotujočih si mnenj začetek tekmovanja kozmo-navika tereškova manjši pes ivo svetina polet, zanos, vnema sirski politik (nuredin) svinčnica, grez1l0 skrivnost nemška pop pevka lajanje, lajez spominski steber čas brez vojne hit. drsalka enkejeva m simon bolivar gl, mesto belorusije javor (latinsko) m dvig od tal pesnik zajc pesnik kostic stanje, položaj ruski Sahist (mihail) mito trefalt reka v bel0rus1ji brenkalni inštrument prebivalci irana aleš valič anja rupel reka v mongoliji igra v nadaljevanjih zarebrnica naša slikarka kobilca reka .ure (krajše) Demokracija • Četrtek, 8. aprila 2004 tempus fugit včeraj, danes, jutri... • 5.4.1588 se je rodil angleški filozof Thomas Hobbes, ki je učil, da je zaradi naravnega stanja, v katerem je človek človeku volk, nujna družbena pogodba v obliki države. • 5.4.1701 so v Ljubljani na mestu podrte stolnice začeli graditi novo po načrtih jezuita Andrea Pozza iz Trenta. • 5. 4.1896 so se začele v Atenah prve olimpijske igre moderne dobe. • 6.4. 1483 se je rodil Rafael (Rafaello Santi), eden izmed treh velikanov visoke italijanske renesanse. • 6.4. 1812 se je rodil ruski mislec in pisatelj Aleksander Ivanovič Hercen. Rekel je: "Kdor se zdravi po medicinskih knjigah, tvega, da bo umrl zaradi tiskarske napake." • 6.41917 so ZDA vstopile v prvo svetovno vojno. • 6.4.1941 sta Nemčija in Italija napadli Jugoslavijo, ker so v Jugoslaviji dva dni po pristopu k trojnemu paktu odstranili vlado. • 7.4.1943 je "Ljudsko sodišče" (Volksgerichtshof) iz Berlina v Celovcu začelo soditi 36 Koroškim Slovencem zaradi ubežništva iz nemške vojske in sodelovanja v narodnoosvobodilnem gibanju. Trinajst so jih obsodili na smrt in jih obglavili na Dunaju. • 8.4.1990 so bile v Sloveniji, ki je bila ena od šestih republik Jugoslavije, po 52 letih prve demokratične večstrankarske volitve. Drugi krog volitev je bil 20. aprila. • 9.4.1854 se je rodila slovenska pesnica in pisateljica Pavlina Pajk, ki si je pridobila sloves prve slovenske borke za emancipacijo žensk. • 9. 4. 1872 se je rodil dvakratni predsednik francoske vlade Leon Blum. Ko se je starejši profesor pritožil Blumu, da poslanci vedno glasujejo za finančno podporo zaporom, manj radi pa za podporo šolam, mu je odgovoril: "Kaj hočemo, prepričani smo, da se v šolo ne bomo nikoli več vrnili, glede zapora pa človek nikoli ne ve ..." • 10. 4. 1847 se je rodil ameriški novinar madžarskega rodu Joseph Pulitzer. Po njem so imenovane nagrade za dela iz ameriške zgodovine, poezije, romanopisja in novinarstva. • 11.4.1889 je bil v Avstro-Ogrski sprejet nov zakon o vojski. Vojaška obveznost je trajala 12 let (3 leta aktivno, 7 let v rezervi in 2 leti v domobranstvu). • 11.4.1963 se je iz neznanega vzroka potopila podmornica na jedrski pogon Tresher, ponos vojaške mornarice ZDA. Življenje je izgubilo 129 članov posadke. • 11.4.1992 je prisegla prva generacija slovenskih vojakov. Tako je Slovenija po osamosvojitvi vzpostavila lastno vojsko. kronika časa Tartini iz Pirana V Piranu, takrat delu Beneške republike, seje 8. aprila 1692 rodil italijanski violinist, skladatelj in teoretik Giuseppe Tartini, ki je pomagal vpeljati moderen način uporabe loka pri igranju violine in izoblikoval načela nauka o ornamentiranju in harmoniji. Tartinija, Jd je bil po materi menda tudi slovenskega rodu, je oče poslal v Padovo študirat pravo in bogoslovje. Med študijem si je ustvaril sloves izvedenega mečevalca in se še pred dvajsetim letom skrivaj poročil z varovanko padovanskega nadškofa. Pred preganjanjem je, preoblečen v meniha, zbežal iz Pado-ve in se zatekel v samostan v Assisiju. Tam se je poglobil v študij glasbe in napisal svoja prva dela. Z igranjem violine je pritegnil veliko pozornost, kar je končno vplivalo na nadškofa, da mu je dovolil vrnitev k ženi. Leta 1728 je v Padovi ustanovil šolo violine in kompozicije, ki je kot Tartinijeva šola ostala pojem violinske pedagogike vse do 19. stoletja. Med preučevanjem akustičnih pojavov je empirično odkril ton diferenciacije, ter-zo suono, imenovan tudi suono diTartini. Njegov obsežni opus je na koncu zajemal 10 simfonij, okrog 135 violinskih koncertov, okrog 40 triosonat in blizu 200 violinskih sonat. Šah na Slovenskem Leta 1869je Josip Ogrinec, kise jerodil5. aprila 1844, vSlovenskem glasniku objavilprvišahov-ski problem. Na Slovenskem je bil šah razširjen že vi. polovici 19. stoletja. Leta 1859 sovTrbižu ustanovili prvi šahovski klub. Šahovska omizja so delovala v Celovcu, Trstu, Gorici, Celju, Mariboru, Idriji ter v drugih mestih in trgih (Žalec). Mednarodno raven so slovenski šahisti najprej dosegli v sestavljanju šahovskih problemov. Goričan Josip Plahuta je dosegel leta 1862 v Londonu 2. nagrado (tekmovalo je 54 problemis-tov z vsega sveta) in postal eden najboljših predstavnikov avstro-ogrske problemske šole. Leta 1869 je dobil na problemskem turnirju v Berlinu 1. nagrado Ivan Kos. Svetovni problemski mojster je bil tudi Andrej Uršič iz Gorice. V Avstro-Ogrski so prvi šahovski turnir organizirali 1870 v Gradcu. Na njem je Slovenec Gašper Kos dosegel 2. mesto. Navdušenje za šah pa je izredno naraslo po uspehu doslej najboljšega slovenskega šahista dr. Milana Vidmarja, ko je na velikem turnirju 1911 v San Sebastianu dosegel 2. mesto za poznejšim svetovnim prvakom Capablanco. Bilje edini ama- ter med vrhunskimi šahisti, ki se je povzpel med kandidate za svetovnega prvaka. Poziv Slovenske zaveze 7. aprila 1942 je ob obletnici napada Nemčije in Italije na Jugoslavijo izšla prva številka Nove zaveze, v kateri je Slovenska zaveza izdala razglas, ki se glasi: "Slovenci iz vseh delov razkosane in zasužnjene Slovenije od Rabe in Mure do Na-diže in Soče, od koroških snežnikov do bregov Jadranskega morja, se v času najhujše stiske in največje preizkušnje ne glede na stranke, strujo in nadzor odzivamo klicu srca in zapovedi razuma ter se zavezujemo in prisegamo, da bomo svoje delo, premoženje in življenje zastavili za rešitev in osvoboditev slovenskega naroda, da se v celoti združi v svobodni Sloveniji kot enakopravnem delu narodne države Jugoslavije; da bomo zmeraj in povsod delali za složno nastopanje vseh Slovencev; da bomo drug drugemu pomagali z nasvetom in dejanjem, s premoženjem in življenjem proti vsakomur, ki nam dela nasilje in krivico; da ne bomo drug drugemu škodovali v ničemer, zlasti ne na življenju in na dobrem imenu. Slovenska zaveza za narodno osvoboditev nas bo vodila pri vsem našem delu, kakor nam Bog pomagaj. Tako bodi! V letu 1942, ob obletnici slovenske narodne sužnosd." To je bil skupni nastop protirevolucionar-nega tabora slovenskih političnih skupin. Demokracija • 15/2004 poštni predal 4315 uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja pisem, ki presegajo dolžino 45 vrstic. Pis- mmm*mmmm ma bralcev objav- Di-' Ijamo v skladu z načelom profesi- r IpPl onalne novinarske [ etike, katere na- / men je služiti inte-resom javnosti ne . glede na politično, Rn^nvl; svetovnonazorsko gofcpgilars ali kakršno koli drugo prepričanje. " *" ""kli \( i.ia mlmaii - . < RonovSIažne si gospodarske obljube IShF^Fss Potem so bili za zločin krivi Nem- nijo, daje posta-ci... Toda znano je, da so po vojni vitev načrtova-veliko več nedolžnih ljudi pobili nega središča v partizani kot Nemci. Vse države so prestolnici Slo-te zadeve že zdavnaj venije ne glede uredile, le pri nas še na lokacijo ali v vedno vlada isti komunistični klan. Naša država ne bo nikoli pravna država, dokler ji bodo vladali ti ljudje. Koga ščiti Hanžek, ki naj bi bil varuh človekovih pravic? Žalostno je, da C«N 8S,o MHs| T" l'^ renc katerem koli drugem kraju na ozemlju Republike Slovenije v nasprotju s slovenskimi nacionalnimi interesi. Slovenci vedo, da tovrstni projekt predstavlja agresivno širitev islamskega političnega vpliva v srednjo Evropo, ki ji pripada tudi Slovenija. Povsem jasno se za- poštenjaki, kot so dr. Bajuk, Jan- vedajo, daje evropska (in s tem tuša, B. Brezigar, Peterle in še mnogi di slovenska!) civilizacija zgrajena Čas je za poštenjake Ko gledam televizijo in poslušam govorjenje o "izbrisanih", menim, da bi se moral vsak pošten državljan Slovenije resno zamisliti. Kje vendar so ti ljudje delali in kaj, da bi si zaslužili takšne odškodnine? Naši vladajoči gospodje, poleg njih pa posebej gospod Krivic, vneto zagovarjajo te prišleke. Kdo pa jih je vabil? Vse to je maslo komunistov in njihovih naslednikov. Najprej naj nam, Slovencem, izplačajo škodo. Naše posestvo je bilo na primer podržavljeno, vojne škode je bilo za 380 dinarjev, kar je bi- zorno in z veliko ogorčenostjo 10 za tiste čase veliko, vendar niko- spremljajo ljubljansko dogajanje v 11 nismo dobili nobene odškodni- zvezi z napovedano graditvijo dža- drugi ne morejo vladati in Slovenije peljati po pošteni poti. Upam, da bodo letošnje volitve pokazale, česa si želimo slovenski državljani. Angela Ošlaj, Križevci pri Ljutomeru Džamija, islam in slovenski narodni obstoj V pogovorih s tako imenovanimi navadnimi ljudmi, tudi tistimi, ki se za verska vprašanja slovenske države in nacije posebej ne zanimajo in ne sodijo med dejavne kristjane, opažam, da zelo po- ne. Kaj pa po vojni pomorjene žrtve brez sodbe, kdo je svojcem dal odškodnino? Seveda, g. Krivic bo zaslužil mastne milijone, partijska oblast pa si nabira točke za volitve. In Kučan? Si res zasluži takšne privilegije kot nekdanji predsednik? Bila sem v Kočevskem rogu, na Te-harjah, v Slovensld Bistrici in na Pohorju, kjer so očeta in tri sinove partizani sami ubili, zdaj pa prirejajo razne mitinge, izobešajo komunistične zastave in zavajajo ljudi z lažmi. Tudi iz mojega kraja so bili štirje, med njimi Friderik Hojs. Sli so na Pohorje k partizanom, tam pa so jih pričakali in ustrelili, češ da so izdajalci. mije. Večina je z velikim začudenjem in odporom sprejela informacijo, da je mestni svet MOL konec lanskega leta izglasoval soglasje za postavitev muslimanskega verskega, kulturnega, izobraževalnega, ideološkega in političnega središča megalomanskih razsežnosti v našem glavnem mestu. Me- tlismo Tiajpečji. nismo najboljši, nismo najlepši in nismo najbolj irapasii. 01 / 520 5000 __....._„ _„ ......--. .■■■_____.., ... na temeljili judovsko-krščanske in grško-rimske kulture, ki izhajajo iz bistveno drugačnih vrednostnih izhodišč, kot to velja za arabski in ves muslimanski svet. Zato menijo, da vprašanje džamije ni samo ljubljanska zadeva, ampak je problem, o katerem bi se morala izreči in odločati vsa država. Strahovita agresivnost, brutalnost in nestrpnost islama je našim ljudem dobro znana ne samo po tragičnih dogodkih v Ameriki leta 2001 in najnovejših v Španiji, ampak od nekdaj, saj dobro vedo, da nikjer, kjer se je islam dovolj ukoreninil, ni mogoče postaviti niti najbolj preprostega krščanskega križa, kaj šele kakšno kapelo ali celo cerkev. Tistega, ki bi si kaj takšnega privoščil, muslimani takoj ubijejo, objekt pa nemudoma porušijo. Tudi sam sem zelo zaskrbljen ob brezbrižnosti slovenske politike do obravnavanega problema, saj sem prepričan, da bi postavitev islamskega versko-političnega središča potisnila Slovenijo, ki sicer formalno vstopa v Evropsko zvezo, globoko na Balkan ali celo na Bližnji oz. Srednji vzhod. Ali bomo Slovenci, ki smo se v zgodovini ubranili Turkov in pred njimi varovali tudi Evropo, sedaj prostovoljno privolili v islamizacijo naše dežele? Nedavno je v Sobotni imnp.radiodur.si prilogi Dela mufti Džogič med vrsticami izrazil zelo naklonjen odnos do uvedbe šeriatskega prava tudi na ozemlju Slovenije. Kje je tu nenehno deklarirana ločitev cerkve od države, ki jo tako poudarjajo gospod Gaber in njegovi somišljeniki? Graditev takšnega muslimanskega, ne le verskega, ampak tudi kulturnega in političnega centra je bržkone v interesu ohranitve monopola oblasti sedanje koalicije (tako na mestni kot na državni ravni), vendar za ceno žrtvovanja esencialnega narodnega interesa ohranitve temeljnih demokratičnih, moralnih, etičnih in kulturnih vrednot, ki so podstat narodovega obstoja in katerih zgodovinski nosilec in branilec je na Slovenskem predvsem Katoliška cerkev. Sprejeta odločitev MS MOL je kot trojanski konj uperjena prav zoper to podstat. Pri tem ne gre samo za spodkopavanje nacionalne, kulturne, verske in etične identitete prek 70 odstotkov prebivalstva, ki pripada rimskokatoliški veri (neznaten odstotek tudi protestanski), ampak tudi za omalovaževanje slovenske tradicije in obče kulture, kateri pripada še dodatnih 20 odstotkov prebivalstva, ki se sicer ne opredeljuje za pripadnike kakšne verske skupnosti. Graditev islamskega središča v Ljubljani nedvomno pomeni začetek konca slovenske nacije kakor tudi mlade slovenske države. Slovenci se moramo za svoj obstoj zahvaliti trem določilom: strnjeni naseljenosti na ozemlju med Jadranom in Alpami, posebnemu jeziku in iz njega izhajajoči kulturi ter krščanstvu oz. slovenski duši prili-čenemu katolištvu. Ko bomo izgubili jezik, s katerim zadnja leta ravnamo slabše kot svinja z mehom, in svojo vero, potem bo našega narodnega (in državnega!) obstoja konec. Ob več kot zaskrbljivem padanju rodnosti in nenehnem priseljevanju tujcev ne moremo biti ravno- Demokracija • Četrtek, 8. aprila 2004 © poštni predal 4315 )) dušni do agresivnega prodora islama v naše kraje, pa naj nas še tako zmerjajo s ksenofobi, z nestrpneži, ozkosrčneži in kaj vem s čim še. Očitki o nacionalni nestrpnosti, kulturni zaprtosti, nedemokratičnosti, ksenofobičnosti, verski nestrpnosti in podobni so seveda popolnoma neupravičeni. Državljanom Republike Slovenije, ki so muslimanske vere, Slovenci priznavamo vso pravico do verskih obredov v ustreznih nemotečih objektih in do izobraževanja duhovnikov v njihovih verskih šolah. Z veliko širokogrudnostjo bi lahko dopustili pozidavo nekaj manjših molilnic na za okoliško prebivalstvo nemotečih lokacijah, vendar brez kakršnihkoli spremljevalnih objektov. Tudi naše cerkve niso dosti več kot molilnice! Nikakor pa ne moremo privoliti v pravcato muslimansko mesto oz. državico, ki bi bila po površini večja, kot so vse ljubljanske krščanske cerkve skupaj, in ki bo imela znotraj celo klavnico (!!) za skrajno nehumano in nedopustno obredno klanje živali, kar je v Sloveniji zakonsko prepovedano. Zelo hitro bo takšno versko in politično središče postalo tudi zbirališče, zatočišče in gojišče islamskega fundamen-talizma in terorizma, kar bo Slovenijo spremenilo v zelo nestabilno in nevarno državo, podobno Španiji. Ne nazadnje tudi arhitektonsko takšno središče z minareti in kupolami ne sodi v slovensko urbano in kulturno krajino. Zato v svojem imenu in v imenu večine nacionalno zavednega prebivalstva izražam oster protest proti graditvi muslimanskega ver-sko-političnega središča in pozivam vse odgovorne oblastnike, od ljub- RADI O, J. Up) radbariro ODDm ° = trdk 90,9 MHz 97,2 MHz 99,5 MHz 103,7 MHz ■ 96,4 MHz Slovenske gorice Trg osvoboditve 5,2230 Imut, tet 02/729 02 20,720 73 24, k 02/720 73 22 ELEKTRONSKA POŠTA: radio® radio-rsg.si, INTERNET STRAH: www.rodiM5g.si ljanske županje do predsednika vlade, kakor tudi vse politične stranke in civilna združenja, da postorijo vse, kar je v njihovi pristojnosti in moči, da se zidava le-tega prepreči. Nikakor ne morem privoliti v razlago, da je tako imenovana ljubljanska džamija samo v pristojnosti mestnih oblasti oz. mestnega sveta Ljubljane. Tu gre za vseslovensko oz. vsedržavno zadevo, o kateri morajo pretehtano odločiti slovenska vlada in pristojna ministrstva. V zavarovanje vitalnih slovenskih nacionalnih interesov pa se morata oglasiti tudi parlament in ne nazadnje predsednik republike, ki je ob inavgura-ciji podpisal prisego, da bo z vsemi silami varoval interese slovenske države in njenega naroda. Kolikor se slovenske politične stranke o tem ne morejo poenotiti, predlagam, da se o tem izreče ljudstvo na vsedržav-nem referendumu Pobudo in zahtevo za referendum bi pričakoval predvsem s strani SDS in Nove Slovenije, ki sta doslej zavzeli do tega vprašanja presenetljivo mlačno stališče. Milan Pustinek, Celje Lažna spomenika (1) Tudi ob poti na Hribu nad Kop-rivnikom (v zapuščeni nekdanji ko-čevarski vasi) stoji partizanski spomenik, na katerem piše, navajam: "Dne 15. XI. 1944 so na tem območju 8. SNOUB in 10. SNO- UB ter jurišni bataljon XVIII. divizije popolnoma porazili I., II. in IV. udarni bataljon slovenskih domo-brancevter dele XIV. polizeiregimen-ta, posadne čete S. D. iz Kočevja, Ribnice, Vel. Lašč ter SS policijsko šolo za protigverilsko bojevanje. Odbor XVIII. divizije." Enako kot v prvem primeru imam dolžnost popolnoma ovreči vsebino napisa na navedenem spomeniku. Zakaj? Zato, ker ne ustreza resnici. Skušal bom kar najkrajše opisati takratni dogodek. Vračajoči se domobranski bataljoni so se dogovorili, da se bodo iz Bele krajine gibali ločeno (eni mimo Nemške Loke, drugi skozi njo) po cesti čez Hrib v Koprivnik, kjer se bodo spet združili in nato skupaj odšli proti Kočevju. Dopoldne 15. XI. 1944je to pot do Koprivnika prvi prešel II. bataljon, Rupnikov, in se tam ustavil, čakajoč druge enote. Svoje žrtve od prejšnjega dnevmedsebojnem spopadu na Miklarjih (ranjene in mrtve) je že pred tem odpravil v Nemško Loko, da bi jih tam prevzeli prihajajoči sanitetni tovornjaki in jih kar najhitreje odpeljali v Kočevje ter dalje v bolnišnico v Ljubljano. Za II. bataljonom je šel I. bataljon, ki je pred tem prav tako spotoma oddal svoje žrtve v Nemški Loki z enakim namenom kot II. bataljon. Na ta način sta oba bataljona (razbremenjena svojih žrtev) mir- no dospela v Koprivnik, ne da bi počil en sam strel. Ne glede na ta mir je poveljnik II. bataljona Vuk Rupnik zaradi zavarovanja pustil na Hribu okrog 80 dolOO vojakov, da bi tam počakali IV. bataljon, ki je imel nalogo pred tem naložiti na omenjene tovornjake žrtve vseh treh bataljonov od prejšnjega dne na Miklarjih. Za tem naj bi se kot zadnji tudi ta bataljon mirno napotil proti Koprivniku, saj prva dva nista na tej relaciji zaznala nobenih sledov o partizanih. Bilo naj bi okoli poldneva, ko je IV. bataljon naložil svoje žrtve in žrtve I. bataljona na prispele tri tovornjake, medtem ko je za žrtve II. bataljona zmanjkalo prostora. Na srečo! Tako so nato družno odšli iz Nemške Loke: IV. bataljon z žrtvami II. bataljona in trije tovornjaki, polni ranjencev in mrtvih iz I. in IV. bataljona. Spočetka so potovali skupaj. Nato pa, ko je pot postajala čedalje boljša, so tovornjaki pospešili vožnjo in pehota je čedalje bolj zaostajala. To pa je bilo za tovornjake oz. za žrtve na njih usodno. Tovornjaki so namreč ostali brez močnega spremstva. Računali so, da bodo nazaj vozili enako mirno, kot so ob prihodu v Nemško Loko. A ušteli so se... Ko so bili tovornjaki nekako sredi med dvema precej oddaljenima močnima enotama in so se znašli na Hribu najmanj zavarovani, so partizani z desne strani udarili po njih s celotno XVIII. divizijo na čelu z jurišnim bataljonom, oboroženim s samim avtomatskim orožjem. Prvemu tovornjaku seje nekako posrečilo uiti proti Koprivniku, medtem ko sta druga dva onesposobljena obstala. Tedaj so na njiju planili partizani in pobijali vse živo. A tedaj so se z leve strani zdramile tudi domobranske zasede. Takoj so re- Demokracija • 15/2004 poštni predal 4315 agirale in se partizanom postavile po robu. Zaradi megle se namreč prej nasprotnika nista niti opazila. Tako je najbližja domobranska zaseda, mimo katere sta peljala zadnja dva tovornjaka, opazila, kaj se dejansko dogaja, in nemudoma udarila po napadalcih. Toda zaradi izčrpanosti (tri dni in noči na nogah ob stalnih padavinah) so bile zasede slabo gibljive, zato je uspelo partizanskemu avtomatskemu orožju iz bližine v hipu pobiti desetino domobrancev in dve muli. A bočnega udara tudi partizani niso pričakovali, zato so se zmedli. Urno so poskakali s tovornjakov in jih zažgali, kar zaradi goriva v tankih ni bilo težko. Dogodki so potekali bliskovito in v tem času je tudi prihajajoči IV. bataljon opazil, kaj se dogaja malo pred njim, izstrelil ustrezne rakete in poskušal hiteti na pomoč. Z druge strani se je sprožila akcija tudi iz Koprivnika, kajti slišali so streljanje in od preživelih s tovornjaka, ki je pridrvel, izvedeli za napad partizanov na Hribu. Odločilno je bilo, da so preživeli povedali, kje so položaji partizanov, zato so jih minometi II. bataljona takoj začeli obstreljevati. Zadevali so zelo natančno. Sočasno seje tudi domobranska pehota premaknila nazaj proti Hribu. Z raketami je opozorila tako našo kot nasprotnikovo stran, da gre naglo na pomoč. Vse to je partizane vznemirilo. Zlasti jih je presenetila kolona, ki je prihajala od Nemške Loke, ker so menili, da tovornjaki vozijo za kolono, ki je bila spredaj. Preglavice so jim delale tudi tamkajšnje zasede, kajti niso poznali njihovega števila. Zaradi vsega tega so se hitro umaknili s prizorišča napada globlje v gozdove. Boja je bilo konec Ko je čez nekaj minut na kraj napada dospel IV. bataljon in z njim žrtve II. bataljona, je v miru šel mimo dveh dogorevajočih tovornjakov in brez strela prišel v Kopriv-nik, kajti partizani kot da so se udrli v zemljo. Tako je 15. nov. 1944 potekal kratek, oster boj na Hribu med imenovanimi enotami in nikakor drugače. Se pravi, da I. in II. bataljona, z izjemo njegovih zased, ter IV. bataljona slovenskih domobrancev sploh ni bilo na prizorišču boja na Hribu; torej niso mogli biti premagani! Nemcev je bilo komaj za vzorec, zato jih ne bi bilo vredno niti omenjati. Kar zadeva domobrance iz postojank v Kočevju, Ribnici in Velikih Laščah, jih tisti čas ni bilo niti v tamkajšnji okolici, zaradi tega je omenjanje, da so bili premagani, čisti nesmisel! O navedenem sem kljub temu vprašal še znanca Lojzeta Stariča, ki živi v Montrealu, Kanada, in je bil pripadnik 16. stotnije I. udarnega bataljona, kako je doživel te dogodke. Odgovoril mi je, da je moje vprašanje posredoval še svojemu kolegu Feliksu Sebancu v Torontu, s katerim sta bila takrat v isti enoti. Zatrdila sta, da njun I. bataljon ves čas pohoda v Belo krajino ni opazil niti enega samcatega partizana. Žrtve, ki jih je imel, so bile izključno posledica medsebojnega spopada prejšnjega dne z II. bataljonom na Miklar-jih. Oba poudarjata, da sta pripravljena to izjavo potrditi komurkoli Ob koncu se čutim dolžnega glede omenjenega dogodka povedati še svoje osebno mnenje. Odgovornim na partizanski strani ne more biti v čast, da nekateri njihovi pisu-ni in celo nekateri funkcionarji trosijo takšne laži in jih pišejo na spominska znamenja ter s tem zavajajo javnost in še zlasti uradno zgodovino. Cisto na koncu pa vendarle upam, da bo nepristranski zgodovini nekoč uspelo ločiti zrnje od plev in postaviti stvari na pravo mesto. Vincenc Udovč, Podlisec RADIO ZELENI VAL 93.1 & 97.0 Mhz ALPE ADRIA "ZELENI VAL" d.o.o.. Spodnja Slivnica 16, 1230 Grosuplje tako mislim Kučanov uzurpatorski poseg Kljub temu bo nekdanji predsednik države Milan Kučan prek svojega Foruma 21 in njegovih članov vplival na življenje slovenskih državljanov. Pomoč Milana Kučana hrvaškemu politiku Slavenu Letici za dvig njegovih deviz se je zgodila leta 1999. Preteklo je pet let, in če ne bi bilo uradne izjave S. Letice splitski Slobodni Dalmaciji, neposvečeni Slovenci o tem ne bi vedeli nič. Po izjavi nekdanjega predsednika je takrat pomagal "človeku v stiski"! Pohvale vredno dejanje, ki pa ima več napak, saj je jasno, da večina varčevalcev varčuje za "krizne čase", le da nimajo vsi sreče, da se osebno poznajo s tako vplivnim človekom, kot je bil in je še zdaj Milan Kučan. A, kakor beremo, to sploh ni bilo težko. En telefonski klic nekdanjega predsednika cekaja, nekdanjega poslanca ZL in sedanjega ustavnega sodnika Cirila Ribičiča in stvar je rešena. Vendar ima to posredovanje takratnega predsednika države daljnosežne posledice. Milan Kučan si je leta 1999, čeprav še predsednik države, zvijačno prisvojil pravico, ki v parlamentarni demokraciji pripada le zakonodajni in izvršni oblasti države. Slaven Letica želi s svojo javno objavo doseči in dokazati, da Slovenija hrvaškim varčevalcem LB dolguje ogromne vsote denarja. Pri tem vztraja ne glede na "nekakšen" dogovor, sklenjen pred dnevi v Parizu. Na seji omenjenega odbora v Parizu je sodeloval tudi poslanec LDS Roman Jakič, ki se trudi javnost speljati na "slepi tir" in braniti Milana Kučana. Če je bila pomoč hrvaškemu politiku, ki vseskozi provocira slovensko državo, normalna, zakaj je bila tako skrbno varovana in prikrita ne le slovenskim državljanom, temveč tudi mnogim nekdanjim in sedanjim politikom? Dokaz o strogi konspirativnosti je v dejstvu, da sicer pro-nicljivi tedniki, kot so Demokracija, Mag in tudi Zurnal, pred 25. marcem niso o tem nič vedeli. Odmevna in dolgotrajna afera "izbrisanih", njihove odškodninske zahteve, sprenevedanje poslancev vladne koalicije LDS in ZL in tudi ustavnega sodišča pa so odlična podlaga za pritisk in grožnje hrvaških, bosenskih in makedonskih varčevalcev LB. V enako sfero zvijačnosti in poskusa prikrivanja spada tudi obisk beloruskega predsednika Aleksandra Lukašenka, ki ga je Kučan "bratsko" sprejel na Brdu. Seveda so za obe dejanji vedeli "posvečeni" v LDS in ZL. Javni izjavi predsednika vlade A. Ropa in nekdanjega predsednika države M. Kučana, da se ne bosta udeležila referenduma, razpisanega na podlagi 34. člena zakona o referendumu iz leta 1994/95, sta izrečeni z določenim namenom. Referendum je razpisal državni zbor s prvim podpisanim predsednikom Borutom Pahorjem. Bi si še v kateri državi s parlamentarno demokracijo - tudi v Afriki ali Aziji - premier, ki po svoji funkciji razpisuje referendum, dovolil tako izjavo? Medtem ko se Milan Kučan in Tone Rop negativno javno izjavljata glede referenduma o "izbrisanih", ne dajeta nobenih obtožujočih izjav na račun ekspresno obogatelih in najmanj obdavčenih slovenskih milijarderjev. Zakaj le, saj to so njuni najboljši prijatelji, ki bodo brez vsakega dvoma med člani Kučanovega foruma oz. klana. Ta ne bo korektiv, temveč direktiv vladi in določenim političnim strankam. Lakajstvo je na pohodu. Kučanov Forum 21 bi moral biti ustanovljen 1. aprila! ,, .. ,, ... , ' r Marija Vodisek Demokracija • Četrtek, 8. aprila 2004 ekskluzivno Od odbora OF do partije V tovarni pri Vidmarju sem začel zares politično delovati. K aktivnemu delu so me vzpodbudile nove razmere v Ljubljani in njeni okolici po prihodu Italijanov. Ker sem bil do Italijanov in predvsem fašizma, kot sem ga spoznal na Primorskem, izrazito sovražno razpoložen, me ni bilo težko pridobiti za kakršno koli protiitalijansko dejavnost. Iskro odpora proti italijanskemu fašizmu sem od svojega otroštva nosil v sebi. Boj proti fašizmu sem imel v krvi. Za delo v Osvobodilni fronti me ni bilo treba nagovarjati. Zato sem bil vedno in takoj. Ko sem leta 1939 prišel k Vidmarju, nisem poznal bistva politike ali strankarskega delovanja. Telovadil sem sicer pri Sokolu in se v glavnem tudi družil s člani Sokola, toda v izostreno strankarsko politiko in ideološki boj se nisem vtikal. Sokol mi je postal naravno okolje, v katerem sem se počutil doma. Še manj so mi bili znani cilji in delovanje strank, ki so bile prepovedane in so delovale ilegalno. Za člane Komunistične partije, ki je bila glavna ilegalna stranka, dolgo nisem vedel ničesar. Tudi po italijanski zasedbi, in potem ko se je organizirala Osvobodilna fronta, mi o njej ni bilo nič znanega. Vse okrog tega je bilo zelo skrivnostno in konspi-rativno. Nihče ni vedel, kdo je kje. Pred vojno je v Šiški, nedaleč od mene, stanoval Jožef Sluga, ki je bil zelo vase zaprt človek. Ker se je nezaupljivo obnašal, sem čutil, da pripada neki ilegalni organizaciji. Za prvi maj je po drogovih obešal razne zastavice. O njem sem zato sklepal, da je organiziran član KP. Toda vse je bilo zelo skrito. Partija je bila ilegalna in v njene vrste je bilo zelo težko priti, skoraj nemogoče. Bila je stroga ilegala. V partiji niso nikomur zaupali. Vsakdo je moral skozi preizkušnje in poznanstva. Ko smo po nemškem odhodu iz Savelj v tovarni obnovili proizvodnjo, sem prišel v tesnejši stik z Borisom Makucem. Tudi on je bil iz Primorske, ki je rodne kraje podobno kot številni Primorci zapustil zaradi fašizma. Pri Vidmarju je bil že pred menoj. Delal je na pletilnem stroju, kjer je bilo delo zelo naporno, zato pa je bil tam zaslužek najboljši. Po šestnajst pletilcev je v treh izmenah po osem ur delalo na stroju, ki je delal nepretrgano noč in dan. Samo v nedeljo je stal. Makuc je bil zelo prijeten sogovornik in tudi njegova žena je delala v isti tovarni. Do mene je postal pozoren še zlasti potem, ko sem se dobro obnesel pri pogajanjih delavskih zastopnikov z Vidmarjem v Ljubljani. Niti najmanj pa nisem vedel niti sumil, da bi bil Makuc član partije. Z Makucem sva se dobro razumela. Pritegnil me je tudi v delo OF. ki jo je začel snovati v tovarni. Za aktivno turo. Med nami je bilo tudi nekaj delavk, ki so imele v sorodstvu duhovnike, in tem nismo zaupali. Nekoliko smo se jih celo bali, kajti čutili smo, da duhovniki organizirajo nekaj mimo OF. Delu v odboru OF sem se posvetil z vso resnostjo in gorečo vnemo. Antifa-šizem mi je dajal pogum za nesebično podporo organizaciji, ki je po mojem vedenju prva dvignila zastavo odpora proti delo v tovarniški OF sva kmalu pridobila tudi šoferja Evgena, ki je s tovornjakom vsak dan vozil tovarniški material v Ljubljano in nazaj. Zlasti ko so Ljubljano zaprli z žico, so bile njegove vožnje zelo dragocene za naše delo. V OF se je zgodaj vključila tudi Olga, ki je pozneje postala obveščevalka v zunanjem ljubljanskem okrožju. Tovarniški odbor OF je bil dobro organiziran in je dobro deloval. Delavci v tovarni so bili za OF in so nas z navdušenjem izdatno podpirali. Zbirali smo predvsem denarno pomoč in v ta namen smo od mesečne plače pobirali poseben davek. Razdeljevali smo tudi partijsko litera- okupatorju. Zavzeto delo v odboru OF pa je prej ali slej pripeljalo do neizogibnega srečanja s partijo. Moje razmerje do partije se je namreč izoblikovalo skozi delo, ki sem ga opravljal v odboru OF. Partija se je zanimala in vzela tistega, ki je bil v OF aktiven in je delal za OF. To pa je že od vsega začetka vodila in usmerjala. Vse do sprejetja v partijo nisem vedel, da je bil Boris Makuc, ki me je organiziral za delo v OF, tudi član partije. Ker sem Makucu zavzeto pomagal pri organizaciji OF v tovarni, meje predlagal in priporočil okrožnemu komiteju partije. Druge partijske organizacije takrat nisem poznal. V aktivno delo za OF © in s tem tudi v delo Partije sem tako stopil že v tovarni pri Vidmarju. Makuc, ki je bil tudi sicer zelo resnoben človek, me je v frontovsko in s tem partijsko delo vključeval postopoma. Na njegov predlog so me v prvem letu okupacije, jeseni 1941, sprejeli v partijo. Povabljen sem bil na Ježico, kjer je bil pri nekem mizarju organiziran politični sestanek. Makuc mi je tam tik pred začetkom sestanka zaupal, da me je na podlagi mojega dela predlagal za sprejem v partijo. Sprejem ni bil nič posebnega. Partijski sekretar v okrožju je bil takrat Aleš in ta mi je na podlagi priporočil izročil nove, tedaj prvič partijske naloge in zadolžitve ter s tem potrdil moje članstvo v partijski organizaciji. Ker je odhajal na Pugled pri Ljubljani, kjer je bilo sprejemno mesto za vse, ki so iz Ljubljane in njene okolice odhajali v partizane, me je določil tudi za svojega naslednika. Z vstopom v partijo sem na ta način postal partijski sekretar v okrožju, poleg tega pa tudi partijski sekretar v Vid-marjevi tovarni, kajti Makuca so v tovarni kritizirali, ker naj bi bil premehak. Aleš je že prej pritiskal na odbor OF v tovarni, da organiziramo sestanek z Vidmarjevo ženo. Partija si je prizadevala, da bi Vidmarjeva sodelovala z OF in pomagala partizanom. In zares je Vidmarjeva plačala ogromne vsote za OF in partizane. Vidmar se je držal daleč od tega dogajanja. Ko se je v Ljubljani povečalo nasilje in so Italijani začeli ljudi množično aretirati in zapirati, se je dal Vidmar s hčerko prostovoljno internirati. Celo vojno do poletja 1945 je prebil nekje v okolici Rima. V Ljubljani je bilo pač nevarno in tudi Italijani so mu najbrž tako priporočili. Vodenje tovarne je prevzela njegova žena. Ker Makuc pri organiziranju in delu OF v tovarni ni bil niti dovolj iniciativen, me je za to delo zadolžil že pred mojim vstopom v partijo. Kot člana partije pa sva poslej še trdneje sodelovala. V partijske vrste sva sprejela najaktivnejše v odboru OF in ustanovila partijsko celico. Od vsega začetka smo aktivno delali v odboru OF, toda nihče ni vedel, da smo postali člani partije. Partija se je spretno skrila za OF. Odbore OF je organizirala povsod po podjetjih, po manjših in večjih krajih in na območjih, kjer je bilo mogoče. Albert Svetina P. S. Odlomek je iz knjige spominov Alberta Svetine. Knjiga bo kmalu izšla pri založbi Nova Obzorja, ki izdaja revijo Demokracija. V naslednjih številkah bomo objavili še nekaj zanimivih odlomkov. Demokracija • 15/2004 Knjigo lahko naročite tudi na telefonski številki: 01-434-54-63 ali na elektronskem naslovu: s9 Fotogrjtijc iz osebnega arhiva Alberta Svetine OD OSVOBODILNEGA BOJA DO Po posebni prednarocniški ceni 5.100 SIT nepreklicno naročam knjigo OD OSVOBODILNEGA BOJA DO BANDITIZMA - PRIČEVANJE ALBERTA SVETINE ime in j ulica: kraj, poštna št: podpis naročnika: Knjiga bo predvidoma izšla do poletja 2004. • V ceni je vštet DDV, ni pa všteta poštnina. Knjiga bo predvidoma izšla do poletja 2004. Priloženo naročilnico skupaj s kopijo potrdila o plačilu pošljite na naslov: Nova Obzorja, d. o. o., Komenskega 11, 1000 Ljubljana. Številka ■ ■■ Odraščal je na Primorskem, prežet z antifašizmom in krivicami, kijih je občutil na sebi in jih s seboj prinesel v predvojno Ljubljano. Od primorskega emigranta, ki je v težkih razmerah prišel do poklica in si našel službo, do aktivista v odporu proti italijanski okupaciji med vojno ni bilo daleč. Od delovanja v odborih OF do partije je bila pot še krajša. Hitro je postal partijski sekretar, nato inštruktor CK KPS, obiskoval partijsko šolo CK KPS in od tod prišel v Ozno, kjer je bil najprej začasno Mačkov namestnik, nato pa kot partijski sekretar njegov pomočnik do prihoda v Ljubljano. Tukaj je prevzel ekonomske naloge oz. ropanje za Ozno in med drugim prevzel "čiščenje" Brezarjevega brezna v Podutiku. Kot načelnik Ozne za Primorsko je nadaljeval oznovsko prakso s podtalno dejavnostjo na meji z zavezniško vojaško cono, nato pa v ljubljanski Ozni nadzoroval pošto. Po izključitvi iz Ozne seje vpisal na srednjo tehniško šolo, nato pa je po "čudnih naključjih" postal poverjenik v ljubljanskem mestnem ljudskem odboru. Po preiskavi stanovanja je konec februarja 1949 pobegnil na Madžarsko, kjer je najprej deloval v politični emigraciji, nato pa so ga Madžari, ker mu kot nekdanjemu pripadniku Ozne niso več zaupali, obsodili in zaprli. Albert Svetina je po letu 1990 ena redkih prič, ki je spregovorila. Tisto, česar se njegovi nekdanji sodelavci ne spominjajo več, mu je še vedno živo pred očmi. Zdaj priča tudi za tiste in o tistih, ki so bili zraven, pa molčijo in se nočejo, ne smejo ali ne morejo spominjati. Prav tako priča za tiste, kijih takrat še ni bilo in tega krutega časa niso doživeli in ne vedo ali pa nočejo vedeti ali verjeti. Za odkrito besedo, ki jo je najprej zastavil ob odkrivanju resnice o Brezarjevem breznu, so mu nenadoma zastali vsi postopki v zvezi z urejanjem njegovega statusa v novi, svobodni Sloveniji. Kratenje njegovih pravic zato posredno govori o naravi sistema in oblasti v sedanji Sloveniji. Obremenjenost s polpreteklo zgodovino in strah pred resnico o polpreteklosti sta zelo močna. Svetina torej ne govori samo o preteklosti, ampak tudi o sedanjosti. Albert Svetina-Erno, roj. 1915 v Dolnjih Ležečah pri Divači, je danes po vsem, kar je doživel, izpovedal in ne nazadnje tudi zapisal, predvsem živa priča slovenske polpretekle zgodovine. Je priča dogodkov in časa, ko se je hrepenenje po svobodi in pravičnosti utopilo v poplavi laži, prevare in nasilja. Njegova življenjska pripoved bistri in jasn obdobje ter razkriva ideologijo, ki ni spoštovala življenja. Zločin nikakor ni bila pomota ali trenutna napaka, temveč zavestna odločitev in strategija. Nanj so se dolgo in skrbno pripravljali. Ni bilo sramu, ampak ponos in hvala. Njegovo pričanje je dokaz resničnosti življenja in zgodovine. Bil je zraven, toliko blizu, da je slišal, videl in občutil, da je torej vedel, a je bil zavezan, dokler ga niso izrabili, zavrgli in obtožili. Ker se ni hotel pokoriti, je moral na koncu bežati, da je preživel. ali plačate v tajništvu založbe na Komenskega 11 v Ljubljani. ¡B PRIČEVANJE «A6STRO fMA€STRO^ danes kuha maestre