PRIMORSKI DNEVNIK
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA SLOVENSKO PRIMORJE
2. štev. 205 - Cen« S.- Ure
TRST, torek 29. januaija, 1946
Uredništvo tn uprava, Plana Goldoni St. 1 - L Tel, it 93806 93807, 93808. Rokopisi »e ne vranjo
Proč z intervencionistično prakso domače in tuje reakcije!
Naj živi Slovansko-italijanska antifašistična unija!
Zločin je zločin
1. IX. ni važen
* razglasom It. s Je ZVU ustanova v Trstu Posebno porotno todi-•št, ki naj N prisojalo mloihte rt-vUnih in vojaških oseb, ki so s« v
* tvojem sodelovanju z Nemci po *• septernbru 191,3 pregreiile zoper "venski mikom.
S členom, 2 gornjega razglasa je usposobita Posebno porotno •odiiie tudi za sojenje falističnih y0tinov pred 8. septembrom 1943,
' VTe za. obtoienoe, ki »o obenem °l>}oieni tudi kakega »goraj ome-njenih zločinov, storjenega po 8.
Kftomt>ru 1943- Z drugimi beseda-*e pride pred sodišče faiist —
«octnec, ki je moril in poiigal po teleti pred 8. septembrom 1943, tohhko sojen pred posebnim po-sodiMo-m le, če je zakrivil 7®* *°delaveo N e mo*, v tudi kak jelo.
Po 8. septembru 1943 v smislu prouči in osvetli dejansko »tanje v *^ora/ omenjenega člena 1. Razgta-■	drugače Posebno porotno
h* pristojno, da bi ga so-
2&tovefeu M — odkrito povedano uP*ra verjeti, da bi biSa taka raz-razglasa it. e v skladu z na-IVU, dejstvo pa je, da ZVU proti taki razlagi ni nasto-t! *e Posebno porotno sodišče ■‘Vstu te razlage krčevito oklepa, td njim so torej popolnoma varni "*V/WisHni poUgald 4» muiitrlfi na-■f53 ljudstva, ki niso obtoženi ka-zlobna, ki bi ga bili štorih v gornjega člena 1. po S. sep-'•tnbn, i»4s.
jJ^oM razglasu it. 5 ZVU in le Proti njegovi zgoraj opisani ra&-ie nastopila vsa protifalistična
* »fansko-italijanska javnost te de-■***• Nastopilo je proti temu raz-
ponovno vse naše časopisje, so proti njemu svoj protest ”*• *aie politične organizacije, vse y,na^e.7a ljudstva izvoljene oblasti. t*rai je dvignit protest proti temu in proti njeijovi razlagi s . Posebnega porotnega sodiiča "** Nasedanje glavnega odbora Slo.
"®**fco italijanske antifašistične Izrazili so svoje ogorčenje takim teptanjem elementarnih ljudstva Juttjske krajine člOr . .j* v*eh krajev naie prostrane de-Goriškega, iz Trsta iz Istre, in ia’ * Rcke in drugih krajev ti	Itanian{-	Slovenci in Brva-
č«/ e*n{ v tem, da se mora konr Narediti konec očitnemu krie-{	ki so jih zavezniške dr-
5.?/* ^Prejele fe pred konoem zadr e krvave vojne. Vsi člani, in bilo ^^otniA nad 100 zastopnikov lf**»lovenskega in hrvatskega tn večine italijanskega pre-Julijske krajine, so obe.
Jurti * °Sorčenjcm ugotovili, da je tuJ’ca v coni A v tem oziru popol-odpovedala.
°*navajat razmere in oko lino,
,.,n44wK) čudili, da od nasprotnih Ibi grupacij ni bilo ne pro-V* °u. ne zahtev, da bi te končno J/T® dolga leta tako željno pričako-iT1® pravica tudi trpinčenemu Pj^tvu te doiele. Ne da M ne ve-**«> da so tudi v nam nasprotnih .^•inift skupinah ljudje, ki » trp-7®**/o v 4rou prisostvujejo taki ne-^Pustni pasivnosti. Bili bi krivični, teya ne ugotovili. Saj nismo «» jaz odkrito priznam, da ^ v teku is letnega naiega trplje-jZ?0* prefaSističnlm in /alistiinim tZ?'0m naiel razumevanja za to luJ°n1e t,uii pri tem in onem ita~ znancu, ki je el daj na ljZ[>.rotni politični liniji. Toda t»
(„ '9 te niio mogli uveljaviti prej Ifa ** fco*8'4,0 te omogoča uve* se tudi sedaj v družbi, ki jih J W svojim okriljem. Ni dvo-M J*!®/0 taki ljudje tudi med čla-pozvanega Conskega *veta> M *Vtr sestavila od pripadnikov nti *trank in strančic, združe-tinJ" OLn (Comitato di Itberazione Zastopani so torej v tem evetu socialni demokrati, t(to Joij kričanski demokrati, Par-"“iniL0*10 ne itd., ni pa v njem pri-PojjJJJov slovenskih in italijanskih Pat9y’** organizacij, ki jih zasto-tfa j^u in pa ffomunUrtift« par-»hokrajine, torej dve naj-V>t *^*t politični organizaciji, ki spb°j ogromno večino ^rih v	ozemlja, do
*hen„tt>9a delokrog triaikega oon-
DRUGO ZASEDANJE GLAVNEGA ODBORA SIAU-ja
Naklepi reakcije se bodo razbili ob enotnosti primorskega ljudstva
Naša dolžnost je, da preprečimo vsako zunanjo intervencijo in da omogočimo povezavo našega gibanja z demokratičnimi tokovi Evrope
Dne 12. avgurta 1940, m Je vrill ustanovni kongres Slovensko-! ta-lljansks antifašistične unije, Id je ustvaril njen program. Dne 30. septembra pi«t. leta pa s« Je prvič sestal Glavni odbor SIAU na RekL Od tedaj Je preteklo ie precej časa ter se Je ie mnogo spremenilo. Zato j« bilo potrebno, da Glavni odbor v času svojega zasedanja zopet
julijski krajini.
Slovansko italijanski anliiaiistl-čni uniji so bili poloienl prvi življenjski temelji v sodelovanju demokratičnega Italijanskega in slovanskega prebivalstva v skupnem boju proti fašizmu. Ob osvoboditvi Trsta in Julijske krajine so bile ne le sproščene vse spone, temveč Je bilo ustvarjeno v nasprotju s lainim naukom fašizma o rasni mrinji resnično bratstvo italijanskega ter slovanskega iivlja na tukajšnjem o-zemlju. Vsled prisotnosti skorumpiranih balkanskih begunskih politikantov in vojnih zločincev predstavlja onemlje oon e A, predvsem PA mesto Trst, stalno nevarnost ter jedro zločinskih nakan reakcije. Namssto pravičnega postopanja s temi elementi, jim tukajšnje oblasti dajejo vse možnosti za njihov zločinski posel. Napredno primorsko ljudstvo mora spričo teh dejstev budno čuvati svoj« demokratične pridobitvt ln V to »vrho poglabljati italijansko - slovanski duh vzajemnosti in bratstva, da bo uspešno kljubovalo vsem nazadnjaškim silam,
V zgodovinskem času, ko na zasedanju Zdrulenlh narodov v Londonu polagajo temelje svetovnega miru, se mora primorsko ljudstvo, ki je dak> vse 1* sebe v boju proti barbarskemu faiizmu, odrekat) naj-osnovnejilm pravicam v nasprotju z določili Atlantske listine ter proti odločitvam teheranske ln jaltske konference,
Na drugo zasedanj« Glavnega odbora SIAU so pribil člani italijanske, slovenske la hrvatske narod« noetl la vseh krajev Primorske, Istre ln Trsta.
Predsednik Glavnega odbora SIAU tov. Bevk je otvorll zasedanje tar v uvodnih besedah poudaril, da ni naklučje, če M vril ta skupščina v Trstu, kamor ao danes obrnjene oči vsega sveta.
Nato )t bil prebran dnavnl red, ki je obsegal: 1. Politično poročilo tajnika Glavnega odbora SIAU tov. Kraigherja, 2. diskusij« o referatu, 3. dopolnitev Glavnega ln Izvršnega odbora, 4. posdrav« ta resolucije, ln 5. ntzno.
Po uvodnih besedah predsednika je povsel besedo glavni tajnik SIAU-ja tov. Kraigher, ki je v svojem Izčrpnem političnem referatu med drugim dejal nasl«dnje:
Glavni skupščini Združenih narodov
Glavni odbor Antifašistične slovansko italijanske unie za Julijsko krajino in Trst, zbran na II. rednem zasedanju v Trstu, poSilja v imenu slovanskega in italijanskega ljudstva, ki ga predstavlja, navdušene pozdrave glavni skup-Kini Organizacije Združenih narodov na njenem prvem zasedanju v Londonu. Slovansko in italijansko ljudstvo Julijske krajine in Trsta se raduje nad tem pomembnim dogodkom, ker vidi v organizaciji Zdrulenih narodov edino sredstvo in jamstvo za popolno unifenje fašizma in za ohranitev svetovnega miru.
Ljudstvo Julijske krajine in Trsta biti potrebo po tem organizmu tem bolj Hvo, ker je ie vedno v borbi z ostanki fašizma in ker le ni doseglo zaSeljene svobode in s tem tudi ne potrebnega miru.
Vkljub temu, da je ljudstvo Julijske krajine in Trsta s Itiriletno krvavo borbo, v kateri je padlo 46.000 junaških borcev, pred vsem svetom jasno izpričalo svojo odločno voljo, da teli iiveti v Federativni ljudski republiki Jugoslaviji, vkljub temu, da je samo in s pomočjo Jugoslovanske armade osvobodilo celo Julijsko krajino in Trst, vkljub slovesnim izjavam atlantske listine o samoodločbi narodov, to ljudstvo le vedno Hvi pod okupacijsko upravo, ki mu prinaša v coni A najhujša razočaranja.
Po vseh mestih in vaseh Julijske krajine in v Trstu »o v času norodno osvobodilne borbe vznikli narodno osvobodilni odbori, ki so predstavljali ljudsko oblast in so bili ali Se med borbo ali pa po osvoboditvi na najbolj demokratičen način izvoljeni od vsega prebivalstva. Čili so prva ljudska oblast v tej zemlji, prvo resnična demokracija. Tem NO odborom je v coni A Zavezniška vojaška uprava odvzela vsako oblast, no njihoto mesto pa imenovala ljudi, ki so protiljudski elementi.
Razpuščena so bila od ljudstva izvoljena sodišča in na njih mesto postavljena stara sodišča iz fašistične dobe, s sodniki, ki so bili vsi člani fašistične stranke.
Sodišča so sojenje fašističnim zločincem so sodišča za njihovo oproščanje. Največji fašistični zločinec, nacifanatični župan mesta Trsta, Pagnini, ustanovitelj oborožene formacije tOuardia Civica*, v slufbi BS, je bil oproščen vsake krivde in kazni.
Razveljavljeni so bili vsi zakonski odloki in ukrepi ljudskih oblasti in ponovno uveljai yena italijanska fašistična zakonodaja, ki v večjem delu Julijske krajine ni več veljala vse od začetka narodno osvobodilne borbe.
Razpuščen je bila Narodna zaščita (Ouardia popolare), policija sestavljena iz domačinov, ki so sodelovali v narodno osvobodilni borbi in v vstaji v mestu. Mesto nje je bila ustanovljena <Civil Police», z močnim fašističnim vplivom, kar je razumljivo, ker je v njej polno bivših kvesturinov, agentov in karabinjerjev. tCivil Polica» in Zavezniška policija se živo <udejstvujeta> pri vseh ljudskih manifestacijah, medtem ko kriminal bohotno raste.
V javni upravi in celo po uradih Zavezniške vojaške uprave sede na odgovornih mestih fašisti, ki bi morali odgovarjati za svoje zločine pred sodiščem. Epuracija se vrši z vso možno počasnostjo in obzirnostjo.
Fašistični zločinci vseh barv in narodnosti se svobodno sprehajajo po coni A, ki je zanje pravi narodni park. Vsak dan jih je več. Med tem pa romajo v zapor znani antifašisti, dolgoletni borci ta svobodo, za kar se vedno najdejo kaki formalni razlogi ali pretveze.
Ljudskim organizacijam in ljudskim kulturnim ustanovam se odvzamejo prostoii e namenom, da se jim s tem prepreči vsaka delavnost. Edinemu slovenskemu narodnemu gledališču v Trstu Zaveznilka vojaška uprava, vkljub obilici dvoran v Trstu, ne more dati niti ene na razpolago, medtem ko jih je za rasne revijske neumnosti dovolj. Slovet* ščina je postala v tržaškem radiu neljub gost, ki ga je treba omejiti na minimum. Ukinjena je bila radijska sindikalna ura, ker so jo oskrbovali Enotni sindikati.
Svoboda tiska velja v polni meri za fašistično in profašistično časopisje, ki z lažnimi vestmi zastruplja javno mnenje in razvija nacionalno mržnjo, ter po mili volji na najgnusnejši način napada Jugoslavijo, maršala Tita, partizane itd., medtem ko se demokratičnemu tisku omejuje svoboda. Edini slovenski dnevnik *Primorski dnevnih* je bil ustavljen zaradi stvarne in upravičene kritike Zavezniške vojaške uprave o njenem postopanju v šolskem vprašanju.
To je samo bežen prikaz prilik, v katerih živi ljudstvo cone A Julijske krajine in Trsta po tem, ko je toliko šrtvovalo za skupno zavezniško stvar v borbi proti fašizmu in za svojo svobodo.
Ljudstvo Julijske krajine in Trsta, ko se raduje začetka dela Organizacije Zdrulenih narodov in pošilja tople pozdrave glavni skupščini, živi v prepričanju, da ni daleč čas, ko bo tudi ono moglo svobodno uživati plodove zmage nad fašizmom, v mirnem delavnem življenju v Federativni ljudski republiki Jugoslaviji. Prepričano jc, da bo delo Organizacije Združenih narodov prineslo koristi vsemu svetu in tudi tako trdo preizkušenemu ljudstvu Julijske krajine in Trsta!
Naj živi Organizacija Združenih narodovi
Smrt fašizmu — svobodo narodu!
Trst, 27. januarja 191,6.	Glavni	odbor
Slovansko italijanske antifašistične unije Julijsko krajino in Trst.
za
v soglasju a načeli, ki jih v svetu zastopa demokratični blok, katerega ofieielna zastopnika sta pri nas Jugoslovanska armada v coni B in AMG v oonl A ln Trstu. Na žalost moramo ugotoviti, da danes v Trstu in Julijski krajini AMG ni Sla na to pot, ampak na pot, ki po na&em mnenju ni v skladu z interesi demokracije v svetu in ljudstva Julijske krajine doma.
Na offiovl diktata nam je bila vsiljena razmejitev Julijske krajine d v« začasni vojni coni, ki prideta pod upravo za ve zn likih vojsk. Ze takrat smo ugotovili in danes dejatva to ugotovitev v najJaloat-nejSi obliki potrjujejo, da je ■ teni ie v načelu napravljena velika krivica naeemu ljudstvu. Oni, ki so s svojo silo diktirali to nepravično
Vsako
nasilje proti ljudstvu je moralo
pred pravično borbo širokih množic
kloniti
*Citveta*
I/ikj, v tem Conskem *twfu so Po«(i' ** čutijo nevzdržnoet svoje * misvhiosti z miselnostjo
* ten,	tovarišev, ki nima t%tnvj°fcraoijo, zaradi katere so za-
»it v°4ili pet let krove vojne, 0°ruuPn*a<l' V 'oboto je imel ta Ut °vet »ejo, na kateri »to pri-»o»t *"kr<M do izraza nesodotr **at>niA nt*kladmost njegovih se-Ifin* delov ne samo na znotraj, Wtifi tuai no zunaj. Pri prvi d/is-f*jQ rt*nejiega političnaga mta-pokazalo, da Je pcl/tlčna vsaj polovice članov Con-oprgj. *Veta v osnovnih političnih
* Pr~,t}*i>l v kričečem nasprotju triaik u1°člm Javnim mnenjem tr. °one. C la n conskega sveta
fci J« gotovo ie davno fo meskladnost, je pred ča-r	zahtevo,	naj	bi	es	v*nr
očividnega razburjanja zaradi čudnih sistemov na ?°**1 J ‘ ePura<>iJe in zaradi jav-^o^umljivih sodnih postop-l‘°t>K *** tukajinjim Posebnim po-*°dilčem, tudi Conski svet izpremembo zgoraj ome-‘L ». Razglasa It. I. Toda rd!o° ni bu eprejet s pre-»to **mPa<l/o. Imenovana Je bi-J* bj ( Posebna komisija z nalogo, ? Podlog proučila in mu da-S 2™*r*o H tf^kol
»ploh sestala. Ker pa h	v	ovojem svetem o-
Tovariši ln tovarišice!
Naie drugo zajedanje Glavnega odbora Antifašistične unije mora oceniti izvršeno delo in določiti nafte nalog« ln dotitaoatl v izredno te&kth pogojih ln za dobo, ki namn ni prinesla novih pridobitev, nasprotno za dobo, v kateri j« poglobljeno nasprotje med posameznimi deli Julljsk« krajine ter za dobo, v kateri ao bile ljudstvu Trsta, Pulja, Gorice in »ploh cone A vzet« osnovne demokratične pridobitve, za kaitere je prelilo toliko svoje krvi ln za katere j« dalo toliko &rt«v. Tak r«*ultat gotovo ni aaviden sla«tl ne * ozirom na dejstvo, da ga moramo ugotoviti v času, ko so demokrartlčne sil« v zunanjem sv«tu dosegle eno naj-
večijh zmag v zgodovini človeštva — zmago nad barbarstvom, nad naaljem fašističnih nem&klh Imperialistov in torej v času, ko se v kričečem nasprotju z razvojema pri nas, zmagoviti demokratični blok Sovjetske zveae, Velike Britanije la Združenih driav, zlasti po moskovski konferenci vse bolj utrjuje. Dočim se torej v zunanjem svetu vse bolj uveljavljajo demokratične pridobitve širokih ljudskih mnofclc, moramo ml ugotoviti pri nas ravno nasprotno.
Osnovna demokratična pridobitev narodno osvobodilne in protifašistične vojne, katere se je vse ljudstvo Julijske krajine veeh treh osnovnih narodnosti, slovenske, hrvatske ter Italijanske z vsemi razpoložljivimi silami in z najVečjo
. - j, pravno obliko, a prete-*■ *'k°H*o tednih), ne da M se
%	C«*	j	—' ^ v
Na ** ni rniru,
. se je komisija
ko® *e*to?a <*» )a na sobotni
Z \ £° vodaia tudi *"<>>• po-i 0,Vpričakovali ostrih ,urf< ne odločnih nasto-™o očtvidrupa rasfcrlnfcan/a:
politične miselnosti, za katero stoji | vsaj polovica članov Conskega sveta, odkrito povedano, tudi n«. Po ugotovitvi, da se tudi v Italiji, dokler je tam veljala zaveznilka okupacija, niso tasledovaJi faiistični zločini, storjeni pred premirjem (t. septembra 1943), je referent prebral poročilo komisije, hi se zaključuje takole: «K»r ne gre za kak upravni zakon, ki ga klasični pravni učenjaki imenujejo nepristen, pač pa za pravi in pristni zakon, ki naj pred vsem ičiti moralne in materialne interese itoJijanak« države, katere Je faiizem s svojimi ekstremizmi oikodoval. Je ltsdljanska drla tista, ki Je poklicana da presodi, kedaj, kako in kdo naj »odi njenim državljanom, ki »o so krivi« to Iko-do tn kito Je postaviti v tako telak polelaj. Zaradi tega bi morala bit* le Italijanska vlada tisto, ki bi imelo pravico »oditi o primernosti glede čaea *n načina, ko naj »• raztegne tuji no ozemlje JuMJtke krajine zakonodaja o kaznovanju fonetičnih zločinov, »torjenih pred 8. septembrom 184». Komisija smatra torej, da M se posredovanje Oon-ekega tveta pri ZVU za izjrrtmembo razglasa marlala Aleksandra It. J-ns moglo pravno upoltevati od etra■ ni ZVV*.
Ni nam znano, kdo so člani te komisije Conskega »veta, domnevamo pa, da J« komisifq sestavljena od ljudi, ki Jih Conski svet smatra kot strokovno in politično najbolj primerne. Gre torej brez dvoma za najbolj ugledne predstavnike Conskega sveta in s tem tudi za najbolj ugledne predstavnike političnih strank ali skupin, ki so v njem zastopane. In ti predstavniki izjav-Ijajo javno — porov lo o sobotni seji Conskega sveta trn bilo objavljeno v tukajšnjih listih — da Jim nt «o tem, da se kaznujejo barbarski zločini, »torjeni nad slovenskim in italijanskim ljudstvom tr&aike cone v dolgih letih po prvi in drugi svetovni vojni, vse do 8. septembra 1943., da torej te zločine nad naSim ljudstvom ne obialujejo in jih ne obsojajo, da se torej identificirajo s tistimi, ki »o jih storili in ki »o Jih ukazali storiti, da Jim Je torej rrmfaiietenje naie dehele deveta briga — spričo —nevarnosti, fci bi nastala za suverene pra~ vtoe Italije na tej zemlji s tem, da namesto — italijanske vlade izda primeren in pravičen protifašistični zakon Zavezniška vojaška iiprth va/ Ti ljudje »e ne zavidajo no-vzdrinoeti svojega »tališča » prav-
požrtvovalnostjo tako častno udeležilo, je njegova suverenost, njegova pravica, c da si sasno voli zakon in postave*, njegova pravica, da mu nihče od zunaj ne vsiljuje svojih zakonov in svojega drtav*-nega. aparata, svojih organov o-blasti. Osnovna pridobitev j« torej ljudska oblast, U Jo je ljudstvo ustvarilo v vseh mestih in vaseh Julijske krajine brez vsakega vsiljevanja, s svojo svobodno voljo in s pomočjo Jugoslovansko armade ln Jo je v zadnjih odločilnih dneh ljudstvo utrdilo ' zlasti a pomočjo slavne IV. Jugoslovanske armade. Ta vojska je pomagala utrditi tisto, kar si je ljudstvo samo v teku vee narodne itiriletn« vstaje ustvarilo, in se Je lzkasala kot resnično Iskren noslleo in zaščitnik
ne »tranj in tu<ti ne njegove goro-s Ms nos ti s politične strani. 8 pravne strani je to stališče nevzdrbto ie glede na dejetvo, da »o sprejeli svoje imenovanje v Conski svet od ZVU in ne od — italijanske vlade, In da »o torej ie » tem nedvoumno priznali, da Je italijanska vlada ie zdavnaj izgubila pravioo zako-nndajstvt na tem ozemlju (izgubila jo Je le v davnem septembru 1943., ko Je naše ljudstvo z oboro-ieno vstajo razpršilo no ves vetrove tukajšnje predstavnike italijanske suverenosti), nevzdržno pa je to stališče tudi glede na oČividno dejstvo, da ni italijansko vlada tista, ki M si mogla lastiti pravico izpreminjati zakone, ki Jih je za to ozemlje izdala Zaveznilka vojaška uprava. To Je — volens, nolens — mednarodnopravno vendar nekoliko več, nego italijanska vladal Go-rostasnost takega stališča s po.ltliš-nega vidika Je na dlani: po vsem demokratičnem svetu Je v teku ra*-kuievanje fašističnega ozračja. V NUmbergu se morajo nacistični zločinci zagovarjati JM svoja dejanja n« samo od 9. septembra 1$43, naprej, temveč za dejanja, ki segajo dtfeč neua) do leta 1033. in še dalje, v Italiji «ami 4« sodijo tudi
tistih demokratičnih načel, za katera so Me vojske velikega demokratičnega bloka Sovjetske zveze, Velik« Britanije ln Združenih držav Amerike na osnovi Atlantske listine v borbo.
Prav tako smo tedaj ugotovili, da mora pomeniti formiranje dveh vojaških oon n* ozemlju Julijske krajine, cone A in B samo začasen ukrep ln da ga sprejemamo, v kolikor hočejo vojne uprave podpirati utrditev demokratičnih pridobitev, ▼ kolikor bodo spoštovana načela Atlantske listine, in v kolikor to ne bo dajalo možnosti reakcionarnim protlljudsklm silam, da na osnovi t« proti volji ljudstva, proti pravicam Jugoslavije in proti časti njene vojske samovoljno diktiranje delitve enotnega ozemr
zločini storjeni pred S. septembrom 1943., le v Julijski krajini pod zavezniško upravo naj bi se vse barbarstvo »torjeno tukaj pred S. »ep-tembrom 1943., prikrilo z zel»no-be-lo-rdečim plašči m, kakor »e j» prikrivalo »kozi dolgo dobo M5 let.
Predlog dr. Pinckerleja je po dolgi in razburljiv diskusiji prodrl le z glasom predsedujočega, ki Je rešil tragično situacijo; s 8 proti 7 glasovom.
Zgoraj »mo izjavili, da nočemo Mti krivični nasproti tistim Italijanom, ki »o » trpkostjo v srcu gledali krivioo, fci se nam je godila dolgih »6 tet in »o »e tedaj, da sami ne vedo, kako, snaili v nam nasprotnem političnem taboru. Sobotna te ja Conskaga sveta v Trstu Jim po našem skromnem mnenju otipljivo dokazuje, da se se znašli v druZbi ljudi, ki to dolgih tl let morda deloma proti nasprotnim srčnim čustvom, pomagali prikrivati srednjeveško barbarstvo v naši deteli z zcleno^bclo-rdečim plaščem. Ce velja za te cilje še danes načelo «VivO VitaMa — ortpi la giu-ttizial*, mislimo, da Je napo<?W SB One »krajen Čas, da to geslo odkrito zavrifjo.
Dr. FRAN* TONCIC
enako kot s posameznimi deti Nemčije, enako kot z deli Avstrije in hujše ko a Rumunijo, Madžarsko in Bolgarijo ter končno huje kot s Italijo. Ravnajo torej a nami tako kot a deželami, ki so se aktivno borile na strani osi proti za* veznikom. To je velika krivica proti našemu ljudstvu ln Je toliko večja, ker so Jo storili oni, katerim Ja to »judstvo zaupalo, ko je šlo ▼ najodločilnejio borbo proti fašistom. To j« oskrunjenje vsek tistih žrtsv ln naporov, ki jih J« dalo Saše ljudstvo v svoji 26 leni borbi proti fašizmu. Kakor da nekomu nt všeč, ker Je ljudstvo Julijske krajine dalo že v Času vojne v Abesiniji ln Španiji množico svojih ljudi, ki so dezertirali la Mussolinijeve vojske ln stopili v aktivno
razmejitev so dokazali, da ravnajo I oboroženo borbo na strani demokra-z našim ljudstvom enako ali skoro | clje proti Mussoliniju ln Francu.
Kričeče nasprotje med conama A tn B
lja, gazijo demokratične pridobitve ljudstva in žalijo ter skrunijo njegovo suvernost. Sprejeli smo torej demarkacijsko črto kot začasno mejo v upu, da se bo vojna uprava omejevala na kontrolo« in koordinacijske posle, na poale runanjoga predstavništva ln zastopstva tekočih dnevnih interosov ljudstva Julijske krajino v zunanjem svetu, ne da bi bistveno kršila suverenost domače avtonomno nastale ljudske oblasti.
Na prvi seji Glavnega odbora na Reki smo ugotovili potrebe čim hitrejše rešitve problema državne pripadnosti Julijske krajine. Izjavili smo, da smatramo predlog jugoslovanske vlade, ki Je bil ravno v deh našega zasedanja predložen konferenci zunanjih ministrov v Londonu, za edino pravičen, ker temelji na že mnogokrat Izrafienl samoodločbi ljudstva Julijske krajine, ker Je nacionalno pravičen, ker temelji na zaščiti suverenosti ljudstva ln njegove ljudske oblasti ln ker utrjuje pogoje za poglabljanje italijansko slovanskega bratova ln omogoča, do postane Julijska krajina most miru ter napredka v Evropi. Pgotovill smo, da zvesti svojemu načelu suverenosti ljudstva ne moremo dopustiti, da bi o naši usodi odločali v svetu, n* da bi imeli mi pravico, možnost in dolžnost samostojno ln merodajno povedati svoje mnenje.
Ugotovili smo, da pomeni odnos raznih političnih grupacij, strank ln gibanj do zgornjih načel osnovo, na kateri Je mogoče ie naprej razširiti in utrditi enotnost antifašističnih ljudskih množic, antifašističnega demokratičnega gibanja Julijske krajin« ln Trata. To Je dalj« osnova, ki odloča odnos demokratičnih ljudskih sil do zavez-aiik« vojaške uprave la ki omogoča nadaljnjo utrditev enotnosti vseh resnično iskrenih dernokm-tinih sil v Trstu in Julijski krajini,
Kakor da nekomu ni všeč, da so ravno S ovencl ln Hrvati Julijske krajine tisti, ki so s prvim dnem zavratnega Mussolinijevega napada na Francijo ln pozneje na Jugoslavijo začeli s sabotažnimi akcijami proti vojni, tako da jih Je Mussolini množično poSliJal v Sicilijo, Sardenljo ln Afriko v delovna taborišča ln delovne bataljone. Kakor, da nekomu ni všeč, da so ravno Slovenci ln Hrvatje Julijske krajine vodlU najodlojnejšo borbo proti fašizmu in da so MU oni tisti, ki so dali v tej borbi največje žrtve: Gortana, Bidovca, ValenJiča, Tomažiča in vrsto drugih junakov. Kakor da nekomu ni všeč, da so ravno Slovenci in Hrvati Je v letih 1941. v masah dezertirali Iz italijanske vojske ln ustvarili svoje prve partizanske edinlce na Nanosu, na Pivki, UČkl ln v Istri, pred Gorioo ter v Vipavski dolini. Kakor da nekomu In všeč, da so Slovenci in Hrvati s svojo aktivno oboroženo borbo že leta 1942. pri-slUli Muasollnlja, da je držal zato na terenu Julijske krajine več kot colo armado, da je lahko z njo strahoval tukajšnje ljudstvo in preprečeval razvijanje in razširjanje oboroženega odpora proti fašizmu ln barbarski vojni, na osnovi italijansko-slovanskega bratstva iz Julijske krajine tudi proti zapa-du čez Sočo v Furlanijo ln severno Italijo. Kakor da nekomu ni všeč, da je ljudstvo JuUjsk« krajine že davno pred kapitulacijo Badoglla, že davno pred letom 1943., stalo aktivno v vrstah oborožene borbe demokratičnega zavezniškega bloka v vrstah odredov ln brigad pod vodstvom maršala Tita. Davno pred kapitulacijo Badoglia Je ljudstvo tu samo — brez vsake pomoči od zunaj — a golimi rokami, Izruvalo puške iz krempljev okupatorja ln pretrgalo va« zvez« s fašizmom
in a Mussolinijem. Davno pred ostalo Italijo je ljudstvo tu stopilo v obbroženo borbo in ustvarilo svojo vojsko In svojo oblast. To mu je tudi omogočilo, da je v teku vojne ustvarilo ▼ Julijski krajini dva korpusa, IX, in VII., ki ata kljub deportacijam tukajšnjega prebivalstva v Sicilijo Itd. mobilizirala na prostovoljni osnovi v svoj« vrst« 8% tukajšnjega prebivalstva. Vprašamo a«, katera dežela v zapadnl Evropi in Ameriki je mobilizirala tak procent svojega prebivalstva v vojsko T In tu — pod pogoji okupacij« — Je ljudstvo izvršilo ta čudež. V plačilo ae mu ne prizna pravica, da bi bilo na svoji zemlji svoj gospodar. V plačilo dobi položaj, ki Je v coni A ln Trstu manj svoboden, kot v Italiji, predvsem pa se ne more primerjati s položajem v oonl B in onim v Jugoslaviji.
Kakor da bi nekomu ne bilo všeč, da je v t«ku te borb« ljudstvo Julijske krajine zatrlo vsak poskus kake maščevalnosti in nasprotno pokazalo primer bratstva med narodi s pritegnitvijo italijanskega delavstva iz mest Julijske krajine v skupno oboroženo borbo. V plačilo za to se danes Slovencem in Hrvar-tom očita nacionalizem; Italijanom pa Izdajstvo, samo zato, da lahko reakcija svoje krivice zakrinka pod masko nekega potrebnega raz-sodnika.
Ze sam postopek pri delitvi Julijska krajin« na dve oonl j« torej protlljudakl, protidemokratičen. Z« sam postopek gasi načela Atlantske listine ln to na žalost ravno v imenu tistih držav, ki so proglasil« Atlantsko pogodbo. Z« sam postopek kaže nenaklonjenost in krivičnost proti ljudstvu, ki je dalo vs« mi svojo osvoboditev in aa stvar demokracij« v svetu, ljudstvo j«
(Nadaljevanje na t. strani)
Nočemo biti oporišče reakcionarnih sil vsega sveta
Glavni odbor slove nsko-it ali ja nske antifalistiine unije Julijske krajine in Trsta, »bran na drugem rednem zasedanju dne «7. januarja 194e v Trstu, v imtnu slovenskega, italijanskega in hr-vatiktga prebivalstva Julijske krajine in Trsta, ki Je v dolgi borbi proti naoifaiizmu ponovno na plebetcitni način izrazilo svojo voljo za priključitev Julijske krajine in Trtta k Federativni ljudski republiki Jugoslaviji
o d 1 o C n o odklanja in obsoja
manevre inozemske in domače reakcije za internacionalizacijo Trtta ali celo vse JuUjske krajine;
ugotavlja, da bi taka rehtev pomenila najbolj grobo kršitev naiel Atlantske karte o samoodločbi narodov in teptanje volje ljudstva Julijske krajine in Trsta[
ugotavlja, da bi intemaoionaHzacija spremenila nait ozemlje v mednarodno kolonijo, kar pomeni politično, ekonomsko in socialno zatiranje ljudstva ter ograianje itaHjansko-slovanskega bratstva tn razmah protidemokratičnih sil;
poudarja, da bi internacionalizacija tega ozemlja predstavljala v mednarodnem merilu nevarnost za ohranitev svetovnega demokratičnega bloka in s tem svetevnega miru, ker bi tu bUo ir hodiično oporiiče reakcionarnih sU vsega sveta za borbo proti nar preduJoH demokraciji;
ugotavlja, da so ekonomsko zainteresirane driave v zaledju izrazile zainteresiranost le na internacionalizaciji dela prisfanMio v smislu Jugoslovanskega predloga t tem, da naj metto Trst pripade Jugoslaviji;
obvešča svetovno Javnost, da bi bila internacionalizacija najmanj demokratična rešitev, ker Je v popolnem nasprotju z etničnimi, gospodarskimi, političnimi In socialnimi razlogi, zlasti pa s Jasno izraženo voljo vsega slovenskega in hrvatskega ter ogromne večine iskreno antifalističnega ljudstva Trsta in Julijske krajine, ljudstva, ki leli čimprejšnjo priključitev k federativni ljudski republiki Jugoslaviji, kjer mu Je, na gleda na narodnost, zagotovljeno novo, srečnejše življenje.
Trti, VI, farmarja 194«.
Glavni odbor Slovansko Italijanska antifašistične onlja »a Julijsko krajino ln Trrt.
PRIMORSKI DNEVNIK
— 2 —*
29. Januarja 1W&
Trdni in nenmajni bnmn branili ljudsko demokracijo
Bodoče naloge S. I. A. U.
Slovansko italijanska antifašistična unija za Julijsko krajino in Trst, kot vodilni organ slovenskih, italijanskih in hrvatskih demokratičnih mnoSic v boju za priznanje svoboščin in pravic, pridobljenih v štiriletni borbi proti fašizmu, postavlja na II. plenarni seji Glavnega odbora dne 27. I. 191/6. v Trstu, v skladu s svojimi načeli, sledeče naloge:
1.) Vtirovanjt, utrditev in nadaljni razvoj demokratičnih pridobitev narodno osvobodilne borbe i» kot največ jo pridobitev te borbe, ljudsko oblast. Čuvanje suverenosti ljudstva,'da si s svobodno izraženo voljo samo izbira svoje organe oblasti. Borba proti odredbi št. 11 in proti vsaki vsiljeni oblasti.
2.) Poglobitev in utrditev slovansko italijanskega bratstva, kot osnovo za pravilno reševanje vseh vprašanj Julijske krajine in Trsta na podlagi enakopravnosti vseh treh narodov. Borba proti vsakemu vmešavanju v naše notranje zadeve in za popolno neodvisnost našega ljudstva pri reševanju in odločanju o vseh perečih vprašanjih.
S.) Borba za utrditev najširše ljudske demokracije, obramba najosnovnejših demokratičnih svoboščin: svobode tiska, zborovanja in združevanja.
Jf.) Nadaljevanje doslednega boja proti ostankom fašizma, naj se ta pojavi pod katerokoli krinko, strogo kaznovanje vseh vojnih zločincev in kolaboracionistov, čiščenje javnih uradov vseh fašističnih elementov in šovinistov, ki skušajo zanesti razdor med italijansko in slovansko delovno ljudstvo ter mu s tem škodovati.
5.) Zavarovanje najosnovnejših življenjskih pogojev vsem, ki delajo, zaščito »n pomoč vsem potrebnim, v prvi vrsti vsem žrtvam vojne in fašizma. Borba proti črni borzi, špekulantstvu in dobičkarstvu in proti izkoriščanju bede ljudstva in težkih povojnih gospodarskih prilik.
6.) Nadaljevanje boja, da se prebivalstvu Julijske krajine in Trsta, v skladu z Atlantsko listino in cilji, za katere se je borilo, prizna pravica samoodločbe glede njegove bodoče pripadnosti in notranje ureditve. Slovenske, italijanske in hrvatske demokratične množice ne morejo priznati nobene take rešitve, ki ne bi upoštevala upravičenih želja vseh treh narodov in to je: priključitev Julijske krajine in Trsta k Federativni ljudski republiki Jugoslaviji. Za ta cilj so šle demokratične množice Julijske krajine in Trsta v borbo, v bratski skupnosti so prelivali kri Slovenci, Italijani in Hrvati in so v poslednjem naporu pripravljeni žrtvovati za ta cilj vse svoje sile.
7.) Borba proti vsem poskusom mednarodne in domače reakcije za internacionalizacijo Trsta ali celo vse Julijske krajine. SIAU odklanja vse predloge o razkosanju tega ozemlja in odcepitvi Trsta cd njega in stoji na stališču gospodarske povezanosti celotne Julijske krajine, in njenih mest. Odklanja vsako zunanje vmešavanje v vprašanja, ki se tičejo le ljudstva Trsta in Julijske krajine.
Le z ohranitvijo in poglobitvijo italijansko slovanskega bratstva in sodelovanja, z iztrebljenjem ostankov fašizma in z uvedbo in utrditvijo dosledne demokracije in ljudske oblasti, za katero nam daje polno poroštvo le Federativna ljudska republika Jugoslavija, bomo lahko dosegli edino pravilno rešitev vseh perečih vprašanj Julijske krajine in Trsta, zagotovili deželi nemoten gospodarski razvoj in napredek ter znosno sožitje narodov, ki je podlaga bodočega miru, plodnega dela in blagostanja.
Trst, 27. januarja 191/6.	Glavni odbor
Slovansko italijanske antifašistične unije za Julijsko krajino in Trst.
refcujemo svoje stvari In hitro bomo našli rešitev problema cone A, hitro bomo na&li sporazum med vsemi demokratičnimi silami Julijske krajine.
Nasedanje nacionalizma
C as je, da predstavniki demokratičnih sli, slasti v vrstah italijanskega prebivalstva, uvidijo, kam vodijo in v interesu koga delajo, ko nasedajo imperialističnim nacionalistih hn tendencam. Mi spoštujemo nacionalno	zavedo ost
vseh, zlasti vseh demokratov. Ne moremo dopustiti, da bi se poštena nacionalna čustva izkoriščala proti ljudstvu v reakcionarne namene. Danes Je dejstvo, reakciji uspeva nacionalna čustva Italijanov tako v Italiji kot v Trstu In drugih mestih Julijske krajine, izkoriščati
Vprašanje sindikatov
(Nadaljevanje s 1. strani)
toliko bolj prizadeto, ker mora prenašati to naklonjenost, nehvaležnost in krivičnost v imenu tiste demokracije, za katero se je borilo. Tak postopek brez dvoma ne more koristiti demokraciji v svetu to miru v tem delu Evrope.
Mi smo vendar kljub tej krivici upali, da bo mogoče urediti pogoje, da bo mogoče najti oblike sodelovanja, ki bi omogočilo nadaljnje razvijanje ljudske oblasti, četudi začasno v omejenem obsegu. Bili smo v interesu miru in demokracije pripravljeni iti preko žalitve, pripravljeni tudi na to žrtev? Hoteli smo izkoristiti to vsiljeno začasno dobo zato, da vendarle najdemo sporazumno rešitev z vsiljenim novim stanjem vsaj v smeri utrjevanja italijansko-slovanekega bratstva, preganjanja ostankov fašizma, utrjevanja demokratičnega bloka ter utrjevanja uničenega, opusto&enega gospodarstva. Jasno smo zato postavili svoj program In svoje naloge in neštetokrat ponudili svoje sodelovanje odločujočim faktorjem.
Danes moramo ugotoviti, da so bili vsi napori zaman. Novi faktorji so omogočili reakciji, da izkorišča današnje začasno stanje ▼ svoje protlljudske namene. Vprašanje oblasti je postalo monopol zunanjih sil, demokratična načela pa gola formalnost, ki se na besedah omejuje na svobodo tiska, združevanja in vesti, v praksi pa gazi tudi to takozvano svobodo, da je danes v coni A demokracija samo še fraza.
Posebej moramo poudariti, da ni tako v takozvanl coni B. V smislu obveznega dogovora je sicer tov. marfeal Tito tam formiral vojno upravo, vendar z Izjavo, da bo ta v celoti spoštovala in podpirala obstoječo ljudsko oblast. Predstavniki Jugoslovanske vojske to obljubo tudi v celoti izvršujejo in zato imamo danes tam. popolnoma drugo sliko to drugo stanje kot v coni A.
Uradni zastopniki zunanjih sil smatrajo današnji kaos v Julijski krajini za prednost. To imenujejo ^gospodarsko svobodo*, «svobodo trgovine*, »svobodo industrije*. V bistvu je vse to danes, ko je vse
I gospodarstvo neurejeno, ko vlada splošno pomanjkanje proizvodov, življenjskih sredstev, surovin itd; danes, ko je bolj kot kdaj potrebna gospodarska racionalizacija in načrtnost, da se prepreči beda in uničenje zaradi težkih povojnih iazmer — v bistvu je vse to danes svoboda špekulantstvu, svoboda orni borzi, svoboda brezprimernemu bogatenju na eni strani, in svoboda razbohotenju brezprimeme bede .in pomanjkanja na drugi strani. Vsa ta takozvana svoboda vodi v gospodarsko anarhijo in ustvarja pogoje za svobodno razvijanje kriminala. Kriminal v Trstu in ooni A se danes ra vi ja svobodno in zavzema obseg, ki si ga nismo mogli nikdar predstavljati. In vse mere proti kriminalu ostajajo na papirju. Nobeden od naših predlogov v tem pogledu ni bil sprejet, pač pa so omogočili reakciji, da ukrepe proti kriminalu izkorišča proti antifašističnemu gibanju. Mesto da bi preganjali kriminal, plenijo avtomobile antifašističnim borcem, da bi ovirali antifašistično gibanje. Mesto da bi preganjali kriminal, obsojajo partizanske borce, ker so v času borbe dobili vojaško obleko in jo v pomanjkanju obleke še danes uporabljajo.
Ta gospodarski kaos neposredno vpliva tudi na gospodarstvo in sploh na Življenje cone B. Obe coni sta gospodarsko toliko vezani, da gospodarski kaos iz cone A nujno ovira normalizacijo gospodarstva coni B. Spekular-tje obeh con se med seboj podpirajo v svojem protlljudskem delovanju.
V coni A so se protlljudskl, protidemokratični elementi ponovno polastili posameznih organov ob’asti in jih izkoriščajo za organiziranje sabotaže v coni B. Iz cone A se danes svobodno širi fašistična propaganda preko demarkacijske črte. Tu se krijejo vsi mogoči vojni zločinci In pošiljajo svoje oborožene bande v cono B ln preko nje v Jugoslavijo, da bi ustvarili videz, da tam ni reda ln zadovoljstva. Cona A postaja eldorado za protlljudske, protifašistične sovražnike človeštva, za vojne zločince, za vse tiste, ki bi mogli kdaj slullti svetovni reakciji za izzivanje nemirov, z namenom povzročiti Intervencijo.
Intervencija up In nada reakcije
Intervencija Je dane« parola, up vseh protiljudskih reakcionarnih sil. Ta up Je zlasti močan ln ga reakcija zlasti mouno goji v Trstu in coni A Irtfervenclonisti so danes tisti, ki pomenijo največje zlo za naše prebivalstvo, za cono A in za Julijsko krajino sploh. To so tisti, ki skušajo napraviti iz Julijske krajine novo Grčijo. To so tisti, ki skušajo napraviti iz Julijske krajine bazo intervencionletov proti demokracijam srednje Evrope in hočejo zato predvsem zatreti demokracijo v Julijski krajini sami. Ne, njihovi računi so napačni, ker ne upoštevajo vso večje trdnosti in odločnosti ter enotnosti demokratičnih sil Julijske krajine ln ker ne računajo na vse večjo trdnost svetovnega demokratičnega bloka, ki je doživel novo utrditev z moskovsko konferenco ln z zasedanjem or-ganicazije Združenih narodov.
Primer Grčije in Indonezije stoji danes pred svetom kot žalosten primer, kam privede IntervenclooL stlčna politika reakcloriamlh sil.
s redno rešuje podobne lokalne konflikte v svetu. Sposobna jih bo v toliko pravilno rešiti, kolikor močnejše bo ©notno demokratično gibanje v svetu v borbi proti reakcionarnim lntervencionlstičnlm poskusom obnove tiste Imperialistične politike, ki je privedla nekdanjo Nemčijo ln Italijo do fašizma.
Proti intervonclonistlčnl politiki se danes vse močneje dviga ves demokratični svet. Za nas, za Trst in cono A se je v zadnjih mesecih pokazala intervencionlstlčna težnja kot osnovno zlo. Osnovno zlo za demokracijo v coni A In v Trstu ln zlo, lz katerega Izvirajo vsi napori reakcije, da odtod slabi tudi ljudsko oblast in razvijajočo se demokracijo v coni B.
Mednarodna komisija t Julijski krajini
Ko prihaja napovedana mednarodna komisija, je zato naš* dolžnost omogočiti ljudstvu, da jasno pi-odoči tej komisiji ravno
Organizacija Združenih narodov'j problem cooe A. V tem pogledu stoji danes pred nalogo, da nepo- (sta nujno dve ar!. Prvič, poka-
zati komisiji nujnost, da svetovne demokratične sile zastavijo svojo moč proti politiki vsiljevanja tuje volje in tuje oblasti tukajšnjemu ljudstvu. Torej pokazati krivičnost izvedbe demarkacijske linije, ki je omogočila uničenje ljudske oblasti ln njenih organov. Drugič, utemeljiti komisiji upravičenost zahteve, ki jo je ljudstvo že neštetokrat postavilo — zahteve po priključitvi k Jugoslaviji.
Ne, naša naloga ni samo zanašati se na pomoč od zunaj. Osnovna naloga je, organizirati čim širšo enotnost antifašističnih demokratičnih množic za ljudsko oblast in proti vsem omejitvam demokratičnih svobodščin.
Omejevanje osnovnih demokratičnih svoboščin
Dejstvo Je, da danes nimamo več opravka samo z intervencijo, ki Je ljudstvu vzela njegovo oblast. Ta intervencija posega že tudi po o-snovnih demokratičnih pravicah. Tako danes nimamo samo osvobajanja posameznih kolaboracionistov kot so Pagnini In drugi. Nimamo samo svobode špekulantova, svobode polfaslstičr.ega tiska, svobode za reakcionarne provokatorje Itd. Danes segajo že direktno po naših osnovnih demokratičnih pravicah. Prepovedujejo se Zborovanja antifašističnih organizacij. Brez kakršnega koli vzroka Je bil začasno ustavljen »Primorski dnevnik* češ, da urednik ni izpolnil neke obljube neki višji osebi. Ne vem, v kateri demokratični državi se Je Je moglo zgoditi, da bi mogla biti osebna užaljenost ene osebe zadosten vzrok, da se vzame narodu njegov edini dnevnik. To je gotovo »na najbolj nezaslišanih kraltev demokratičnih svoboščin v zadnjem času. Sliči odkrito na prakso despotizma. Dalje. Dočlm se vojni zločinci svobodno sprehajajo po Trstu, dočlm na sodiščih opraščajo kolaboracloiste, češ, da so »izvrševali tvoje funkcije pod Nemci, da bi preprečili večje zlo za prebivalstvo* (Izgovor, ki ga uporablja reakcija povsod po »vetu v zaščito starega reda), pa Je bilo obsojenih niz antifašističnih borcev in niz bivših partizanov za »prestopke*, kl Jih samo sovražnik ljudstva in demokracije more smatrati za prestopke. Vse predpise uporablja dane« reakcija proti antifašistom. Njim gledajo pod obleke, če morda nimajo vojaške srajce. Njih zasledujejo, če morda niso govorili na neprijavljenem zborovanju, njim rekvlrlrajo druž-benf lokale, avtomobile ln ostala sredstva, kl so potrebna za svobodni razvoj demokratičnega gibanja. Njih stavljajo licemersko za razne neutemeljene malenkosti pred sodišče.
O 'nezainteresiranosti.
Vse to dela danes reakcija enako kot nekoč razni, da se huje ne izrazimo, nedemokratični režimi pod parolo čuvanja neke laži demokracije, pod parolo nekakega »objektivnega* »nezainteresiranega* razsodnika, kl naj prepreči medsebojne spore tukajšnjega prebivalstva. Gotovo je ta lai o nezainteresiranosti ln objektivnosti eno najnesramnejših licemerstev proti ljudstvu, kar jih pozna ljudstvo Julijske krajine in Trsta.
Mi moramo izjaviti, da odločno odklanjamo vse te lažne takozv&ne »objektivno* ln »nezainteresirane* posrednike. Pustit« nas, d« sami
Prav posebno greše v tem pogledu predstavniki delavskega gibanja Italije, ki očitajo italijanskemu delavstvu Trsta in Julijske krajine egoizem, ko se odloča za rešitev, ki mu prinaša svobodo, nacionalno enakopravnost in neodvisnost in ki mu prinaša ljudsko oblast. Prav dolžnost teh predstavnikov Je, da pozovejo vse demokratične sile v enotno borbo za neodvisnost, za suverenost ljudstva, za samostojnost ln neodvisnost od zunanjih sil. V tem pogledu Imata danes prebivalstvo cone A in italijanski narod podobne naloge in podobne cilje. Ta cilj je mogoče doseči samo v dosledni borbi ljudstva obeh dežel za svojo samostojnost, neodvisnost, suverenost, za resnično demokratično oblast proti vsakemu vmešavanju zunanjih sil v vprašanje našega ljudstva. Osvobojena in neodvisna bosta narod Italije ln vse narodnosti prebivalstva Julijske krajine in Trsta brez zunanjih posrednikov. S pomočjo svobodne, neodvisne, suverene Federativne ljudsko republike Jugoslavije bodo ti narodi lahko naeli sporazumno rešitev glede svojih meja. Pot k temu sporazumu je pot, ki jo je zavzela v Julijski krajini SIAU in drug* poti ni. Edino to je v skladu z današnjo mednarodno situacijo, edino to more utrditi sile demokracije v Evropi in Italiji, edino to more utrditi sil« v borbi za suverenost in neodvisnost narodov Evtrope, >edlno to more ustvariti pogoje, v katerih lahko suvereni narodi najdejo sporazumno rešitev svojih lokalnih, mejnih in drugih problemov.
Ko govorimo o nacionalizmu, se moramo posebej dotakniti vprašanja sindikatov. Dejstvo je, da so v sindikalnim gibanju Italije prodrle tiste sile, ki so v svojem bistvu tuje ln nasprotne resničnim Interesenti delavstva, ki v svojem bistvu niso nikdar hotele Iskreno braniti Interesov delavstva in interesov delavske enotnosti. To so bile sile, kl skušajo vnesti v sindikalno gibanje strankarstvo ln lokal patriotizem.
Ml smatramo, da Je vprašanje priznanja Julijskih sindikatov stvar, kl Jo bodo prej ali slej pravično rešile deliavske množice Italije.
Pri nas bo moralo po našem
sindikalnega gibanja, z namenom služiti Izkoriščevalcem ljudstva.
Pod nacionalistično krinko uspeva danes reakciji, da vleče v odprti protlljudskl tabor celo vrsto predstavnikov raznih demokratičnih strank v Trstu in Julijski krajini. Tako sodelujejo pri delovanju, katerega namen je uničiti vse ostanke ljudske demokratične oblasti. Sodelujejo pri delovanju, katerega namen je obnoviti stari protlljudskl Mussolinijev državni aparat, ustvariti protiljudsko o-blast v korist zunanjih tujih sil, ustvariti oblast, kl je ljudstvu vsiljena in ki Je dekretirana proti njegovi volji.
Vedno več strank ln strančic
Vse to nujno vodi do razkroja v
okviru teh demokratičnih strank in danes v Trstu verjetno nihče ne ve, koliko je tu različnih strank in strančic, koliko je frakcij v različnih strankah ln kaj vse te različne stranke hočejo. Zaradi proti-ljudskega delovanja vodstva glavnih strank, ki so ostale izven SIAU-ja, se v okviru teh strank vse bolj krepi nezadovoljstvo z vodstvom in vse bolj krepe struje, kl ai žele preokreta v smeri demokracije, v smeri borbe za odločno uničevanje ostankov fašizma, v smeri borke za enotnost demokratičnih sil Trsta.
Tako imamo danes na eni strani močne politične grupacije SIAU, ki predstavljajo, lahko rečemo, vse slovensko in hrvaško prebivalstvo Julijske krajine in Trsta, večino italijanskega prebivalstva in vse italijansko delavstvo. Na drugi strani pa imamo vrsto strank in strančic, ki se vsak dan ponovno delavske enotnosti, na bazi avto- J cepijo in ki v bistvu vse nasc-
proti interesom italijanskih demokratičnih ljudskih množic. Kdo ima korist? Reakcija, ki sl tako utrjuj« pozicije za svoje protiljudsko početje ln kl se vse bolj veže z zunanjimi imperialističnimi silami. Tem dela domača reakcija usluge, ker jim daje možnost, da poskušajo pred svetovno demokratično Javnostjo opravičevati potrebnost svoje Intervencije v interesu nekega lažnega miru. Oni predstavniki italijanskih demokratičnih strank, kl zaradi svojih nacionalnih čustev nasedajo tem manevrom tuje ln domače reakcije, nosijo ogromno odgovornost pred svojim narodom. Pod krinko obrambe nacionalnih Interesov pripravljajo svojemu narodu usodo nesvobodnega, odvisnega, vazalnega naroda.
mnenju delavstvo nadaljevati še z cečjo sik) kot doslej borbo za resnično delavsko enotnost, toda za delavsko enotnost na osnovi borbe za resnično delavske interese, torej na osnovi borbe proti na-cionalšovinističnim vplivom, ki predstavljajo ravno v Julijski krajini osnovno nevarnost za enotnost delavskega strokovnega gibanja. Verujemo, da bodo Enotni sindikati (Sindacati uniči) znali nadaljevati še naprej svojo odločno borbo za delavske koristi na bazi
Komandant IV.\	,
armade v coni A
Včeraj okrog 12. ure se je pripeljal preko razmejitvene črte v Storjah pri Sežani komandant IV. armije — osvoboditeljice Primorske in Trsta, generallajt-nant Danilo Lekič. V spremstvu komandanta je bilo več oficir, jev JA.
V vseh vaseh — posebno v Sežani — so visokim gostom priredili navdušen sprejem. V Sežani je ljudstvo ustavilo avtomobile. Potem sta komandanta pozdravila predsednik Okrajnega izvršnega NOO in neka tovarišica ter mu zaželela dobrodošlico. Komandant, ki je izsto pil iz avta, se je zahvalil za sprejem. Pot ga je potem vodila v Trst, kjer ga je na več mestih pričakovalo ljudstvo, ki je vzkli-
nomnosti sindikalnega pokreta Julijske krajine, na bazi avtonomnosti, nevezanosti, tako sindikalne centrale v Rimu kot v Beogradu, ker je samo na tej bazi mogoče preprečiti prodiranje nacionalizma v delavske vrste, prodiranje nacionalizma v koristi izkoriščevalcev ljudstva. Mi verujemo, da bodo sindikati sposobni, nadaljevati borbe proti razbijaskim piotidelavsklm ter nacionalšovinističnim elementom, ki predstavljajo večino vodstva Julijskih sindikatov in ki so s pomočjo sovražnikov delavstva organizirali Julijske sindikate, ne iz delavskih »nacionalnih* interesov ampak z namenom razbiti delavsko enotnost, razbiti enotnost
dajo nacionalističnim provokacijam reakcije, da jih lahko ta izkorišča za svoje protlljudske akcije. Ta strankarska razcepljenost je pogoj uspevunja reakcije, na tej razcepljenosti grade svojo oblast lnterven-cionistične zunanje sile. V interesu demokracije, v interesu ljudske oblasti, v interesu dosledne antifašistične borbe, je, da se vsi resnično demokratični deli teh strank zdruiijo v enotno demokratično antifašistično gibanje. Mi Jih pozivamo k sodelovanju na bazi borbe za ljudsko oblast, za suverenost ljudstva proti vmešavanju zunanjih »nezainteresiranih* sil, na bazi utrjevanja italijansko slovanskega bratstva, kl je pogoj demokracije ln miru v Trstu in Julijski krajini.
kalo in mahalo komandantu f pozdrav, ko se je peljal mim» Avtomobili so se brez postan* ka odpeljali proti Opatjemu » lu, kjer je že čakalo prebivaj stvo iz bližnjih in daljnih va® PraV tako so visokega gost* pozdravili člani štaba Odred* Kmalu za tem se je general' lajtnant Lekič s svojim spre®’ stvom odpeljal v Gorico vi® nico Sv. Justa, kjer je obisk* partizane, ki se v tej bolni*1 zdravijo.
Kakor povsod, tako ga je v Gorici prebivalstvo pozdravlja lo in obsipaivalo s cvetjem.
Podrobneje bomo zaradi P* manjkanja prostora poro*«* jutri.
Slovenska reakcija
Posebej se moramo dotakniti še vprašanja jugoslovanske emigracije, ki sl s pomočjo zunanjih sil v tesnem bratstvu a vojnimi zločinci išče oslombe v nekaterih špekulantskih krogih cone A, zlasti Gorice.
Ker se boji ljudstva, ker išče predvsem svoje osebne ln razredne koristi, gre ta klika po družbeni zakonitosti v direktno protinarod-ni tabor, Izdaja interese slovenskega naroda in postavlja neke pogoje glede priključitve k Jugoslaviji. Govore, da bi radi neko drugo Jugoslavijo, drugačno kot je danes. Radi bi tisto protiljudsko Jugoslavijo, ki je privedla njene narode v aprilsko nesrečo leta 1941. Kot so oblastniki stare Jugoslavije vedno izdajali resnične narodne interese zaradi svojih sebičnih razrednih Interesov, tako tudi ta rcti..clja izdaja danes narodne Interese. Ne diši jim ljudska oblast, ljudska de-
Zahtevamo enakopravnost slovenskega in hrvaškega jezika
Trdno verujoč v boljšo bodočnost ljudstva Julijske krajine, ki jo bo mogoče doseči le s poglobitvijo eno največjih pridobitev Narodno osvobodilne vojne, to je italijansko-slovanskega bratstva, sprejema Glavni odbor slovansko italijanske antifašistične umije na svojem II. zasedanju dne B7. januarja 1946 naslednjo
resolucijo:
j) z nezadovoljstvom ugotavljamo, da Slovenci *n Hrvati v Julijski krajhti, ki je zasedena po zavezniiiki vojaški upravi, ie do danes niso dosegH onih temeljnih pravio o uporabi slovenskega in hrvatske ga jezika, ki jim kot kulturnima narodoma gredo.
t) Slovencem 4n Hrvatom, k\ so po prvi svetovni vojni prišli pod kraljevino Italijo, je bila zagotovljena popolna kulturna svoboda in nemotena uporaba njihovega materinega jezika, šovinistično far Sistiini predstavniki tedanje Italije pa so načrtno pregaziti ta zagotovila in postopoma na najbolj radikalen 4« surov način zatrli uporabo slovenskega in hrvatskega jezika ter uničili vsako kulturno udejstvovanje. Nad pol milijona Slovencev in Hrvatov v Julijski krajini je smelo govoriti v materinem jeziku t» za zaprtimi vrati, če se ni hotelo izpostaviti najbolj brezobzirnemu preganjanju, internacijam, pošigom, pobojem itd.
3) Temu nemogočemu stanju je na/promila koneo splošna vstaja primorskega ljudstva, M n /i spremenila v oboroien odpor in borbo na	zaveznikov	proti nacifašUrmu. Opirajoč se na A-
tlantsko listino, na ponovne izjave najvišjih predstavnikov velikih zaveznikov ter na temeljna demokratična načela, osnovana na naravnem pravu, je z osvoboditvijo Julijske krajine poudarilo enakopravnost slovenskega in hrvatskega jezika z italijanskim tako v uradih, šolstvu, na sodiščih itd.
Zavezniška vojaška uprava je s svojim prihodom v juniju 1945. in uvedbo pravnega stanja kakor je veljak) pred 8. septembrom 191^. brez vsake omejitve, zopet vspostavila stanje, kl je vladalo za časa fašistične Italije. Slovenski in hrvatski jezik je bil • tem aktom zopet vržen iz uradov in iz sodišč in tako degradiran na stopnjo neuradnega jezika.
Povojna Evropa mora stremeti za tem, da izčisti iz svoje sredine vse preostanke fašističnega in šovinističnega duha.
To je potrebno toliko bolj v Julijski krajini, kjer je tako nujno potrebno mimo sožitje vseh 'narodov, ilvečlh na tej tako kočljivi točki evropskega kontinenta. Take sožitje pa je mogoče doseči le, če se do skrajnosti poglobi slovansko italijansko bratstvo, ki tvori osnovno točko za pobijanje narodnostnega loviniama, tako raz-plamtelega v polpretekli dobi. Smatramo torej za svojo dolžnost, da pozovemo zavezniško vojaiko upravo, da, upoštevajoč osnovna demokratična načela, za katera »o vehki zavezniki Šli v vojno, uvede s posebnim odl-jkom enakopravnost slovenskega in hrvatskega jezika z italijanskim.
Trst, 17. januarja I9\e.	Glavni	odbor
Slovansko italijanske antifašistične unij« n Julijsko krajino In Trst.
mokraclja, ne diši jim agrarna reforma, ne diši jim ločitev cerkve od države.
Svoje protinarodne spletke skuša zavijati ta reakcija v neke demokratične fraze. No, razkrinkava jo že samo dejstvo, da je nasprotna redu v današnji Jugoslaviji, ker je ta red ustvarilo ljudstvo Jugoslavije samo brez vsake zunanje pomoči, v Štiriletni trdi borbi proti domačim Izdajalcem, proti okupatorju in proti zunanjim lntervencio-nističnlm poskusom. Ljudstvo, ki je bilo sposobno ustvariti svojo oblast pod tako težkimi pogoji, je dalo pač mnogo dokazov, de ne bo dopustilo nobene intervencije od zunaj in da je oblast, ki jo je vzpostavilo, oblast, ki predstav'ja enotno voljo vsaj 90% prebivalstva Jugoslavije. Reakcija, kl hoče drugačno Jugoslavijo, nasprotuje torej odločni volji narodov Jugoslavije. Zato tudi ne išče opore v ljudstvu, ampak jo Išče predvsem v zunanjih intervencionlstlčnih klikah.
Vloga duhovščine
Pri tem igra posebno vlogo duhovščina. Vedno smo priznavali velikemu delu primorske duhovščine nacionalno poštenost. Nikdar Je nismo ovirali v njenih resnično verskih in cerkvenih opravilih. Ne moremo pa dopustiti, da bi Jo zunanji narodni sovralnlkl, da bi jo vsi protislovenski in protidemokratični profasistični škofije kot Mar-gotti in Santin ščuvali na narodno Izdajstvo. Danes na žalost velik del, zlasti goriške duhovščine, nastopa vse bolj protlnarodno in protiljudsko pot in gre tako resno nasproti nevarnosti, da bo cerkvi ln veri na Primorskem napravila podobno »usluge*, kot jih je napravila Rozmanova politika sodelovanja z Nemci v Jugoslaviji. Ml opozarja- | mo duhovščino na to nevarnost ln jo svarimo, da ne zapravi zaupan- 1 Ja ljudstva in naroda, kl ga da- 1 nes narod v njo še Ima, v kolikor se še ni odkrito postavila v protl-narodnl tabor. Ml je vabimo, da sc omeji na versko delo in da se priključi narodni borbi ln tako reši čast narodne duhovščine ne samo | na Primorskem, ampak vrne s tem I ugled, ki so ga sicer duhovščini v I Jugoslaviji zapravili Rožman, Ste-plnac ln drugi. Z vključitvijo v narodno borbo ima duhovščina v Julijski krajini priliko popraviti tisto, kar je zagrešil v Jugoslaviji del višjega klera in s čimer sl Je tam že v izredno močni meri du-huvščina zapravila ljudsko zaupanje. V tem moramo reči Je danes, poslanstvo tistega dela primorske ; duhovščine; kl Je ostal kljub vsem J poizkusom dela goriške duhovščl- j ne, zvest narodu ln Jugoslaviji.
Avtonomija ln Internacionalizacija
Predlog o avtonomiji in Internacionalizaciji je odkrita oblika teh teženj po uvajanju ln utrditvi kolonialne politike v srednji Evropi. Zato to parolo podpirajo danes naj. reakclonamejsi krogi italijanske narodnosti ln zgoraj omenjena slovenska reakcija. Postavljajo Jo vsi tisti, kli upajo na Intervencijo proti ljudskim silam Jugoslavlj* in vzho-
dne Evrope, postavljajo jo vsi tisti, ki upajo, da bodo mogli stisniti zase kake gospodarske koristi v sistemu uveljavljanja odvisnosti gospodarstva Trsta in Julijske krajine ter srednje Evrope od velikih zunanjih gospodarskih sil. Ta parola Je torej izrazito protiljudska.
Vendar tudi nekateri iskreni demokrati sprejemajo te parole kot možno reditev kompromisa med Jugoslavijo in Italijo. Poudarjamo, da je kakršna koli kompromisna rešitev za nas, za predstavnike ljudskih sil, sprejemljiva samo z Italijo, ki je stopila odločno na pot za svojo politično in gospodarsko neodvisnost, ker v vsakem drugem primeru kompromisni sporazum med dvema demokracijama, pome ni prepustiti Trst in Julijsko krajino zunanjim intervencionističnim silam. V vsakem drugim primeru bi namreč Italija ne mogla sklepati sporazuma v Imenu svojih demokratičnih množic, amjak zase, v imenu zunanjih imperialistov ter intervencionistov. V tem primeru ta kompromis ne bi utrdil miru demokracij® in prijateljstva v tem delu Evrope, ampak bi samo u-stvaril žarišče novih .vojnih zaplet-ljajev, novih provokacij, žarišče in-tervenclonističnih sil.
Predstavniki tistih demokratičnih skupin, ki si žele kompromisa lato greše, če si ga žele z De Gasperi-jem, ki ne more biti predstavnik demokratičnih teženj Italije. Edma pot, kl more dovesti do sporazuma, je borba za vzpostavitev suverenosti ljudstva, Je torej borba za ljudsko oblast.
Edina pot je tista, po kateri stopa SIAU, ki gre odločno proti vsaki zunanji Intervenciji, zato proti vsaki internacionalizaciji in omogoča avtonomijo v obliki VII. republike v okviru Jugoslavije. V borbi za to reiLtev je mogočs priti do sporazuma z italijanskimi demokratičnimi silami, v kolikor vodijo tudi one uspešno borbo za ljudsko oblast, za neodvisnost, za odstranitev tujih vplivov na njeno notranje in zunanje življenje.
Tovariši In tovarišice!
Ce smo na ustavnem korgresu ugotavljali, da se bije v svetu in pri nas boj med silami demokracije in med silami reakcije, ki hočejo ogoljufati množice za demo. kratlčne pridobitve, za katere so v domovinski narodno osvobodilni vojni žrtvovale tako izredne irtve, moramo danes ugotoviti, da dobiva ta boj, zlasti pri nas, Izredno ostre ln konkretne oblike. Mi moramo ugotoviti, da je dobil ta boj že obliko direktne borbe tukajšnje, ga ljudstva proti zunanji intervenciji, proti teptanju osnovnih demokratičnih načel, proti silam, ki nam hočejo od zunaj vsiljevati svojo oblast po zgledu Grčije in Indonezije. Danes torej že ne gre več za goljufanje, gre že za direktno de-kretlranje ln vsiljevanje tuje oblasti ln volje.
SIAU je v skladu s temi dejstvi vodila vse te mesece odločno borbo za demokratične pravice, za demokratične pridobitve, za tista načela, kl Jih je demokratični blok svečano proglasil ob vstopu v vojno.
Kljub vsemu poizkusu, prte*1® množice h kapitulaciji pred zu0*1 njo in domačo reakcijo, z ekono® skimi, upravno-političniml in H* cijskimi ukrepi, je SIAU vzdrt8* in utrdila svojo enotnost. Zato P* so danes njegove dolžnosti ln gova odgovornost pred ljudstvo* že mnogo večja. SIAU je danes * dina organizacija v Julijski K* Jinl, kl je združila v "Sebi vse resnično demokratične sile, W * ne dajo zavesti nobenim zunaojMj vplivom in ki se dosledno bore P1* ti reakcionarnim poizkusom P1* varati ljudstvo. Naša dolžnost ij da do največje mere napnemo še sile za utrditev enotnosti vrst, za pritegnitev v borbo v koir kretnih vprašanjih demokrat!# i akcije tistih novih skupin, kl znavajo reakcionarno igro njib°H uradnih vodstev. Naša dolžnost q da preprečimo vsako zunanjo * tervencijo in da omogočimo P°* zavo naš _ga gibanja z demokrat'4' nimi tokovi Evrope.
Bclj kot kdaj je močna SIAU trebna našim množicam. Bolj kdaj jo moramo utrjevati, bolj kdaj moramo čuvati njeno eB nost.
Vsako nasilje proti ljudstvu moralo kloniti pred pravično ^ bo širokih množic. Kot je kl kot je bil razbit fašizem, tako ramo uničiti in razbiti napade 'f,) tistih, ki hočejo njegovo imperij stično protiljudsko prakso Ijevati v novih oblikah z n' sredstvi. Zato:
Proč z intervencionallstlčno so domače in tuje reakcije!
Naj Siivi Slovensko Itali; unija!
Po referatu tov. Kraigherja je razvila diskusija, h kateri r javljali številni govorniki. J
Glavni odbor je bil razširj«® j 15 novimi dlani, od katerih J® italijanske, S slovenske in 2 ške narodnosti. V Izvršni odbor P bila sprejeta tov. Jaksetich to rovšek.
Tov. Babič je predlagal čit* , resolucij, ki predstavljajo s®1 ce bodočega dela SIAU, ter ekl zasedanja Glavnsga odbora, sedniku jugoslovanske vlade, šalu Titu in podpredsedniku vodji jugoslovanske delegacij« zasedanju skupščine Združenih rodov v Londonu tov. Ed' Kardelju, sta bili poslani dv« zdravni resoluciji.	_
5S>
Odg. urednik DUŠAN HRffiS
Poizvedbe
Svojci In sorodniki napr0®^ partizane ln prebivalce, ki kaj ./i do o tovariču TRAVAN FERB^ CIO, naj to sporoče na naše 1 ništvo. Tovariš’ Travan Feri" je rojen 18. 5. 1927. v Trstu, ‘‘j 21. 4. 1944. so ga SS-ovci areti^
U*
na trgu Borza ali v ulici Cardijj Pripadal je edinicam GAP. \g) je 1.90 m, suhe postave, podoc^
Ima izdelana iz jekla, ki ne 01 dira.
Kot ranjenec sem se nad 6 cev zdravil v zdravilišču Vald°;
odkoder sem danes od&el pop"''« ma zdrav. S tem se najtoP'|j zahvaljujem dr. DERGAl* j FRANCU za njegovo neunTj*-< požrtvovalnost, ANDREJ PE<3‘
Potrtega srca javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da nas je za vedno zapustil včeraj zjutraj naš ljubljeni sin, brat in stric MIRO KOSMINA
solastnik drogerije Toso
Pogreb dragega pokojnika bo danes, ob 14.30 ii ulice Miramare $9 na pokopališče v Barkovlje.
Trst, 29. januarja 1946.
Žalujoča: mama VIKTORIJA, sestre MERI in SLAVICA por. TRAMPUŽ, brata dr. MILAN in RADO ter svaka SILVANA i° MILKO in nad vse ljubljeni nečak ALEKSANDER.
Dne 25. t.'m., v starosti 68 let, je po mučni bolezni izdihnil svojo blago dušo
Franc Vranjac
bivši župnik v Rkmanjth
Danes bo prepeljan iz bolnice Sv. Ivana v Ricma-nje, kjer bo v sredo ob 4. uri popoldne pogreb iz župne cerkve na domače pokopališče.
Ricmanje 29. januarja 1946.
ŽALUJOČI IN HVALEŽNI VAŠČANI-