ШШ	W Ш Ш ЛШЈШ— [\[Ш-И ggs
Uredništvo je v	^кшЈ^ В^ Д |Г Г ^Г ^ ^ЈГе^оТ^
Kopitarjevi ul.6/111	^^^^^^ M ^^^ ^ ^^^^^^^ )eva(>. telefon 2992
—	2 nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« ^јЛ&^,^™
Avstrija rešuje državne finance
80 milijonov pade na uradništvo — Vladne hrize ne bo
Kitajska nevarnost
Ko je cesar Viljem svojčas opozoril svet na rumeno nevarnost, pač ni mislil na to, da hi mogli Kitajci kdaj v resnici ogrožati Evropo in njeno kulturo, ampak je hotel enostavno opravičiti svojo imperialistično politiko, ki je vzela tako zvano boksarsko vstajo za povod, da so se Nemci polastili Cingtaua. V najnovejšem času je povzel to krilatico znani nemški kulturni filozof Spengler, ki pa očividno ne misli toliko na nevarnost Kitajcev za evropsko kulturo, ampak na boljševiško Rusijo, ki jo po miselnosti prišteva Aziji. V tej obliki je tako zvani vzhodni problem postal i>o vojni resno mišljena nevarnost, ki jo poudarjajo vsi, kateri v Sovjetski Kusiji vidijo idejni center proti-evropekih stremljenj Azije. Dejstva bojazen pred vzhodnimi narodi tudi opravičujejo. Imamo stremljenje za neodvisnostjo od Evrope v Indiji, nevaren revolucijs>ki pokret v Birmi, komaj zadušene nemire v tako zvani Indokini, ki je kolonija Francije, imamo enaka gibanja v nizozemskih indskih kolonijah in na Filipinih, ki se hočejo odtrgati od ameriške Unije itd. Pa tudi Kitaj je postal nevarnost za Evropo, o kateri se Viljemu ni niti sanjalo.
Kitajsko ljudstvo, kojega število dosega celo četrtino števila celokupnega prebivalstva na našem planetu, je danes najbolj nesrečno ljudstvo na zemlji. V starih časih je bilo kitajsko cesarstvo dežela »pravilne sredine*, kjer je bilo po kitajskih nazorih vse po pravici harmonično urejeno po večnih nravstvenih postavah vesoljstva, kakor uči Konfucij. To idealno stanje, ko je vsak Kitajec imel svoj košček zemlje, ki ga je dostojno preživljal, je treba seveda razumeti zelo relativno. Ne samo, da so na Kitajskem elementarne kata-« »trofe vedno zavzemale velik obseg in da eo mandarini požrli polovico dohodkov marljivega naroda, tudi zunanji sovražniki so kitajski narod nadlegovali skozi vso zgodovino. Zakaj Kitaj je jako raznorodna dežela, kjer tvorijo politično enoto lamo prebivalci osrednjih provinc v porečjih Jang-eekjanga in Hoanghoa pa južne province, dočim tvorijo prebivalstvo na daljnjem za padu in na teverozahodu narodi, ki se ne čutijo sorodne s Kitajci, to eo Tibetanci, rodovi Turkeslana in cela vrsta mongolskih plemen. Zlasti Mongolci so tvorili neprestano nevarnost za Kitaj, ki se je zavaroval pred njimi po slovečem kitajskem zidu. feele, V-.o so mongolski cesarji Mandžurijo sredi 17. stoletja zaeedli kitajski prestol, so Mongoli nehali biti večna nadloga Kitaja. Ostale so pa v Kitaju najrazličnejše stranke, ki so vsakokrat, kadar je cesarska moč oslabela, vprizarjale krvave dolgotrajne državljanske vojske. Tako so kuga, lakota In vojska Kitaj od časa do časa prizadevale bolj nego katerokoli drugo deželo na svetu. Morebiti pa beda kitajskega naroda nikoli ni bila tako velika, kakor je danes.
Sedanja poplava dveh največjih kitajskih rek j« izročila lakoti najmanj 80% Kitajcev. Odkar je Kitaj republika, pa je vsa država preplavljena od roparskih band. Večinoma obstoje te bande iz pobeglih ali odpuščenih vojakov, katerim se postavi na Selo kak reducirani general. Na južnem Kitajskem se je ugnezdil tudi komunizem, ki ga širijo dijaki, kateri so končali študije na tako zvani Sun-jacenovi univerzi v Moskvi. Velika večina teh bolj-ševiškth »rdečih čete pa obstoji iz navadnih roparjev, ki izrabijo vsako priložnost, da se spravijo na vsakega, kdor količkaj kaj ima. Te čete divjajo tako, kikor si tega v Evropi niti ne moremo predstavljati. Uradno poročilo pravi, da je na primer v enem samem okraju province H uran leta 1928. bilo uničenih 2937 vasi, porušenih 72.354 hiš. prizadetih 29905 družin, ubitih in ranjenih 12 509 oseb od-peljanih 35 294; izguba na premoženju pa se ceni na 18,368.928 mehikanskih dolarjev (1 mehikanskl dolai = frankov 2.50 = Din 5.50). Zato je raz-umliiio, da se je po vojni na milijone Kitajcev Izselil« v bogato Mandžurijo. Kako pa pusHHJo tako zrane rdeče čete, nam priča zavzetje prestolnice h mane Ve province, Can^ša, kjer so lani kitajski comunisti v teku svoje desetdnevne vlade poklali »ič mani ko 20.000 osebi
Tr>d& kitaiski kmetič |e revež, četudi bi ga ne nadle?r»v;lj roparji in četudi bi ne preplnvl>ale n'egovih polj ogromne reke. To je seveda dejstvo, ki bo mnogim nerazumljivo. Saj Imajo Kitajci najstarejšo ararno tradicijo na zemlji in že tisočletja obdelujejo svojo zemljo na tako intenziven način kakor noben nrug narod na svetu. 85% Kitajcev so mili ali srednji kmetje. Toda treba je pomisliti, da je kitajsko cesarstvo kljub svojemu ogromnemu o,Wgu postalo premajhno za 400 milijonov ljudi, ki se silno množijo; vrhutega je velik del kitajske zetilje za agrarno kulturo nesposoben. V osrednjem KMaju je izrabljena vsaka ped zemlje v nižini in vsaka pobočje na gorah, dočim je zapad puščava, obdane od najvišjih vrhov zemlje. Šele lansko leto smo dobili po prizadevanju nankinške univerze statistiko, ki nam oti!:riva bedo kitajskega kmeliča.
Povprečno pridela na vsakega kitajskega kmeta 1 do 2 hektarja zemlje. Koliko obratnega kapitala pride na vsako posestvo, če vzamemo kot povprečno število 1 hektar? Zemlja je vredna 615 meh. dolarjev, poslopja 128, živina 27, obratni ma-terijal sadno dre>j0 i8, semena in semenske taloge 14, vsega skupaj 825 meh. dolarjev. Je pa me<l severom in jugom velika razlika, tako da gospodarstvo nese posamezni rodbini na severu povprečno 244, na jugu pa 462 meh. dolarjev. Ce oastejemo obratne stroške, vključivši delo, ki ca jpruvija družina aH pa najeti dninarji, nadalje s.rosne za gnojila, krmo in semena, ostane na severu 196, na jugu pa 288 meh. dolarjev doncea. Ce prištejemo še dohodke, ki jih dobiva družina od drugod, na primer nakazila družinskih članov ki živijo v inozemstvu, ter donos, ki ga daje obrt
Dunaj, 1. oktobra. Kako je politični položaj napet, je razvidno iz vesti, da se je v Parizu razširil glas, da je Burescheva vlada podala ostavko. Prva nevarnost krize je sicer minula, ker je poslanska zbornica na včerajšnji seji glasovala za izročitev predloga o skrčenju državnega proračuna parlamentarnemu fir.ančnemu odboru. Odbor je že na delu in bo moral z vso naglico proučiti predlog in predlagati morebitne popravke, da sc predlog lahko v najkrajšem času izroči v razpravo poslanski zbornici, ki ga mora odobriti še v teku tega tedna. Dne 15. oktobra namreč zapadeta dve veliki avstrijski posojili, in sicer prvo od Angleške banke v znesku 150 milijonov etlingov in drugo od Banke za mednarodna plačila v Baslu v znesku 100 milijonov šilingov. Finančni minister Jug mora najkasneje v ponedeljek odpotovati v Basel in nato v Pariz, da nadaljuje pogajanja za nove kredite Avstriji.
Finančni odbor Zveze narodov je stavil Avstriji za pogoj novih kreditov skrčenje državnega proračuna. V smislu njegovih zahtev mora Avstrija še tekom tega leta prihraniti 35 milijonov in v letih 1932 in 1933 drugih 100 milijonov šilingov. Železnica in pošta ee morata odslej sami vzdrževati, ne da bi se krili njihovi primanjkljaji iz državne blagajne. Zveza narodov je nadalje naročila Avstriji, da mora uvesti strogo nadziranje nad deželami in občinami ter jih prisiliti k varčevanju.
Belgrad, 1. okt. I. Angorska agencija javlja uradno, da bo jutri prispel turški zunanji minister Tevfik Ruždi bej v Atene, da vrne Venizelosu obisk, katerega mu je ta napravil lani oktobra meseca v Ankari. V Atenah se pripravlja turškemu državniku velik sprejem, ki naj na zunaj prikaže prijateljske razmere, ki vladajo med Grčijo in Turčijo v vseh vprašanjih svetovne politike. Grški zunanji minister Mihalokopulos je izjavil časnikarjem, da je ta obisk sicer nepolitičnega značaja, toda da bo utrdil med obema narodoma prijateljstvo.
in trgovina, vsi ti dohodki ne presegajo 34 meh. dolarjev letno na vsako družino. Po teh dohodkih se morajo seveda ravnati skupni stroški družine za življenje. Ti znašajo na severu 190, na jugu 2K8 meh. dolarjev, in sicer: za živila, evenluelno najemnino, obleko, kurjavo in razsvetljavo, zdravnika in zdravila davščine in »luksus« (tobak, žganje, brivec in podobno). Rezultat nam torej pokaie, da zapravi mlraščcni kitajski moški na leto zase 38 <to 50 meh. dolarjev! To je tako nizka vsota, da bi pri nas niti pes od tega no mogel živeti!
Narod, ki živi tako neizrečno bedno življenje, brez dvoma pomeni veliko nevarnost. Kadar beremo v zgodovini o ogromnih navalih »barbarskih« narodov v Evropo, se moramo zavedali, da jih je prignala v naše kraje lnkota in gospidar.-ka stiska sploh. Vemo tudi, da so v XIII. stoletju prhrumeli v Evropo Mongoli, ki so jih nemš' i cesa-j; pa ho-matije v lastnem taboru us'avile šele ob Visli na severu in ob Savi na jugu. Bog ve. ako Evrope ne čaka zopet tak naval..,?
Znižati se morejo upravni stroški Credit Anstalta in spremeniti bančna zakonodaja. Edino pod temi pogoji more Avstrija upati, da prejme nove kredite. Vladi se torej muli, da čimprej izposluje od poslanske zbornice odobritev skrčenja državnega proračuna, ki seveda zahteva od avstrijskega ljudstva velike žrtve.
Parlamentarni finančni odbor, v katerem so zastopane vse stranke, med temi tudi socialno demokratska, je v načelu že pristal na vladne predloge glede varčevanja. Ostra razprava pa se je med predstavniki strank vnela ▼ trenutku, ko je bilo treba določiti, pri katerih postavkah naj se zahtevane vsote prihranijo. V smislu vladnega predloga bi se morali namreč stroški za državno uradništvo zmanjšati za 82 milijonov šilingov in to bi zahtevalo znižanje plač od 6—9%. Vodstvo krščanskih eocialistov je na včerajšnjem zborovanju soglasno odobrilo postopanje vlade s pridržkom, da pridejo pri izvedbi zahtevanega varčevanja do veljave krščansko socialna načel? plače naj bi se znižale predvsem višjim uradnikom. Najhujše težave delajo vladi Velenemci Vodstvo njihove etranke je pozvalo velenemške poslance, da glasujejo proti vladnim predlogom, to je proti skrčenju plač državnim uradnikom. Pristaši te stranke se rekrutirajo po večini iz vrst državnega urad-ništva. Prav iz strahu, da bi je volivci ne zapustili, je stranka zavzela opozicijeko stališče, č£=
Peking, 1. okt. Kitajski generalni guverner in maršal Čansuljan je sporočil nankinški vladi, da je od Japoncev postavljeni kitajski upravitelj v I Mukdenu Juančinkaj proglasil v Mukdenu, Kirinu, Harbinu in Hajlunčjanu neodvisno mandžursko državo.
Iz tega je razvidno, da je Japonska uresničila svoj načrt, da Mandžurijo odtrga od kitajske države, čeprav je zagotavljala, da nima takega namena. Seveda nankinška vlada neodvisne Mandžurije ne bo priznala in se bo morebiti temu ustavljala tudi s silo, ki pa spričo nezadostnih sredstev Kitaja komaj more računati na uspeh. Kar se tiče velesil, bi mogle edino Združene države severne
Belgrad, 1. okt. 1. Danes se je vršila velika slovesnost pri zaprisegi novih podporočnikov 56. in 57. razreda, ki so dovršili svoje študije na nižji vojni akademiji. Slavnostim je predsedoval upravnik vojne akademije diviz. general Sava Tripkovič, ki je v lepem govoru obrazložil mladim častnikom lepoto in težave vojaškega stanu. Posebno veliko pozornost so vzbudile njegove besede o moralni vzgoji častniškega naraščaja. Morala in krepost so dičili našo vojsko v vseh časih, ko je morala prenašali silno napore. Moralna krepost mora dičiti ttidi naše Častnike tako, da bo ves narod 7. zaupanjem lahko zrl v falango svojih braniteljev in zaščitnikov. Moralna moč vsakemu človeku ni prirojena. Priboriti jo more edino le z delom, s tveganjem, s požrtvovalnostjo in vztrajnim ter mirnim prenašanjem vsako težave in dolžnosti. Vsi častniki morajo pokazati vojaško izvežbanest in moralno vrednost, velika volja naj bo njihova gonilna
prav se ponaša a svojim državotvornEtvom. Nastop Velenetncev je osupnil krščanske socialce, ker niso pričakovali, da bo stranka z vsem nemškim programom pustila vlado na cedilu v trenutku, ko bi spričo delikatnega mednarodnega položaja morebitna kriza vlade imela nedogledne posledice za države. Tudi Schoberjev tisk opozarja Velenemce, da so v tem trenutku potrebne žrtve od vseh strank in da je že na vidiku koalicija med krščanskimi socialci in socialnimi demokrati, ki bi v primeru nove krize prevzela državno krmilo.
Kancler Buresch je neprestano v stiku z načelniki strank in jih ekuša pridobiti za vladne predloge glede skrčenja državnega proračuna ker se edino na takšen način more obvarovati država pred pravo gospodarsko katastrofo. Do te bi prav gotov prišlo, ako ne bi Avstrija v najkrajšero času našla novih kreditov v inozemstvu. V tem primeru bi namreč prišla v nevarnost avstrijska valuta in nujno bi morala slediti inflacija.
Finančni odbor mora končati svoje delo i teku današnjega dne in že jutri ob 11 predložiti zakonske načrte poslanski zbornici v razpravo. Za petek popoldne je že sklican tudi državni svet, ki bo sklepal o novem zakonu glede varčevanja. Splošno računajo, da bo zakon izšel že v soboto т službenem listu.
Amerike učinkovito poseči vmes, da proglasitev neodvisne Mandžurije ostane samo eksperiment.
Bolj kot Amerika pride kot nasprotnik japonskega imperializma v poštev Rusija, kateri se Japonska absolutno ne bo mogla protiviti, ako bi moskovski komisarji izjavili, da neodvisne Mandžurije ne trpe. Odpor sovjetske Rusije je zelo verjeten, ako bi bilo res, da si »neodvisna Mandžurija« lasti tudi Harbin, ki je najvažnejša točka vzhodnokitajske železnice, katera je v rokah ruske uprave. Ako pa obstoja med Rusijo in Japonsko tozadeven tajen sporazum, potem Kitajska seveda ne bo proti temu nasilju ničesar opravila.
sila, ki jih bo privedla do cilja. Moralne sile st> tiste, ki dovoljujejo uspeh, ono dajejo šele življenje materialnim sredstvom in dušo vsem odlokom starešin. V svojem nadaljujem govoru je naložil general Tripkovič Častnikom, kako morajo ljubiti malega vojaka, kako morajo zanj skrbeti, gledati za njegov blagor. Naš narod ni nikdar klonil in po težkih preizkušnjah se vedno znova zopet dvignil, ker je našel med svojimi starešinami vzvišen značaje, moralno krepost in udanost napram domovini in njenemu blagru. Ko je mladim častnikom razložil cilj discipline, sladkost izvrševanja službe, ki je namenjena domovini in narodu, jih je pozval k neomajni zvestobi napram kralju in njegovemu domu, ki naj bo žarišče vsega njihovega delovanja. Prvi v rangu je prejel lepo darilo od kralja, nakar so bila prečitana vsa imena novih podporočnikov in se je slovesnost končala s prisego in s petjem državne himne^
Finančna stiska v Bolgariji
Nervoznost občinstva — Vlada se neprestano posvetuje
Belg-ad, 1. oktobra. I. Iz Sofije se poroča, da je bil včerajšnji in današnji dan pod vtisom svetovne gospodarske krize. Po mestu so krožile razne fantastične govorice o državnem konkurzu. Te vesti so bile povzročene radi tega, ker je no včerajšnji dan potekel termin za plačilo zapadlega deleža vojnega dolga, katerega mora Bolgarija plačati mednarodni reparacijski banki v Ženevi. Bolgarska vlada ni bila v stanu izvršiti plačila ob določenem terminu. Vlada se je takoj sestala k izrednemu ministrskemu svetu in razpravljala o položaju, med tem ko se je gospodarskih krogov in širokih mas ljudstva polastila nervoznosi, katere niti vladni demantiji niso mogli pomiriti. Ministrski svet se je vršil okrog postelje predsednika vlade Malinova, ki je nevarno obolel. Po sestanku je podal notranji minister Mušanov izjavo, da ne more ničesar povedati, da pa se je razmotrivalo o korakih, ki so potrebni, da sc prepreči panika v državi. Bolgarija ostane zvesta svojim mednarodnim obvezam. Z druge strani pa se poroča, da
je bolgarska vlada nalašč ustavila plačevanje vojnih dolgov, da na ta način izvede pritisk na Zvezo narodov in pa da pospeši pogajanja med Grčijo in Bolgarijo radi hitre in točne izvedbe znane pogodbe Kafandaris-Molov, ki naj bi uredila obojestranske odškodnine za bolgarske in grške izseljence, ki so bili zamenjeni v povojni dobi. Vlada je baje že telefonirala svoje sklepe mednarodni reparacijeki banki v Basel in Zvezi narodov v Ženevo. V Atenah vlada radi tega nenapovedanega koraka bolgarske vlade veliko razburjenje. Mladina je hotela prirediti pred bolgarskim poslaništvom demonstracijo, pa jo je policija razgnala. Tudi grška vlada je vložila protest v Ženevi, ker mora odkloniti vsak zunanji pritisk na potek pogajanj, ki ee vršijo izključno med Grčijo in Bolgarijo. List »Mir« zanika to trditev ter ugotavlja, da se je pogodba Kafandaris-Molov sklenila pod vodstvom Zveze narodov, to je z garancijo vsega kulturnega sveta, ki naj prevzame tudi dejansko odgovornost za njeno izvedbo.
Politični obiski turških državnikov
Politična osamljenost Bolgarije
Carigrad, 1. oktobra, tg. Turški ministrski predsednik Izmet paša se je danes papoldne z zunanjim ministrom Tevfik Ruždi bejem na italijanskem parniku odpeljal v Atene, od koder se bo v torek zvečer preko Trsta odpeljal v Budimpešto. Z Mus-solinijem se bo Izmet paša sestal šele na svojem povratku v Benetkah ali Rimu. Italijanski poslanik v AngorI je odpotoval v Rim, da pripravi vse potrebno za sestanek.
Na nekem romunskem parniku proge Atene— Coelanza je zasledila carigrajslta policija sumljivega Armenca, ki je baje pripravljal atentat. Armenec se je odtegnil preiskvi s tem, da se je obesil. Pred odhodom Izmet paše je turški ministrski sveit sklenil, da bo bivši finančni minister Sararije^lu Šukru potoval v Ameriko sam, ne pa v spremstvu strokovnjakov.
Belgrad, 1. okt. 1. Iz Sofije poročajo, da je potovanje zunanjega ministra Ruždi beja nekoliko razočaralo vladne kroge in vzbudilo sum, da hoče Grčija ravno sedaj prečrtati vsako prijateljsko sodelovanje s Sofijo v pogajanjih za odškodnino bolgarskim izseljencem, ki so bili iz Grčije poslani v Bolgarijo. Gotovim vplivnim političnim krogom v Bolgariji postaja jasno sedaj, da je bila politika med Bolgarijo in Italijo zagrešena, ker ni prinesla Bolgariji nobenega dobička. V razmerju z Grčijo je ostala sama. Le pravica je na njeni strani.
Laval odide v Ameriko 16. oktobra
Pariz, 1. oktobra, tg. Sedaj Je že gotovo, da se bo francoski ministrski predsednik Laval 16. oktobra odpeljal v Ameriko s franeoalum parnikom »Ile de Francet. Njegova pot bo trajala tri tedne. V času njegove odsotnosti bo vodil francoski kabinet pravosodni minister Guerard. Kot notranjega ministra bo zastopal Lavala kmetijski minister Tardieu.
Ameriški predsednik Hoover je imel včeraj z državnim tajnikom Stimsonom pogovor o Lavalo-vein potovanju, da se določi natančen program s francosko vlado. Iz Amerike prihajajo zelo prijazni glasovi listov, prav tako so tudi ameriški parlamentarni krogL izjavljajo o Lavalovem potu optimistično.
Kardinal Scgara podal ostavho
Madrid, 1. oktobra, ž. Predsednik Zamora je sprejel apostolskega nuncija msgr. Tedeschinia, s katerim se je razgovarjal celo uro. Zamora je v razgovorih izjavil, da je kardinal Segura, nadškof v Toledu, podal ostavko, radi česar je to mesto izpdaznjeno. Papež bo v predstoječem konzistoriju nafbrže imenoval tudi novega španskega cerkvenega poglavarja na mesto kardinala Segure.
Montague Norman odstopil?
Belgrad, 1. okt. 1. Semkaj so prispele vesti, da je podal ostavko guverner angleške narodne banke Monlague Norman. Ta vest se kljub demantijem-vedno bolj potrjuje. Na njegovo mesto bo prišel dosedanji predsednik Maitland banke Reginal Max Kenns, znani liberalni politik izza časa Lloyd Georgeovega kabineta.
Zagrebška vremenska napoved: Jasno z malimi prehodnimi oblaki. Stalno vreme. Topleje.
Japonci proglasili neodvisnost
Mandžurije
Zaprisega novih podporočnikov
Zakon
o volitvi senatorjev
Belgrad, 1. okl AA. Mi, Aleksander I., po milosti božji In volji narodovi kralj Jugoslavije, predpisujemo in proglašamo mi predlog našega ministra za notranje nadeve in predsednika našega ministrskega sveta zakon o volitvi senatorjev.
SPLOŠNE ODREDBE
Člen 1. Volitve senatorjev se vrše za šestletno dobo po odredbah tega zakona. Senat se sekane takrat kakor narodna skupščina in prestane delovati takrat kakor ona. Senat ima svojo seje v Relgradu. samo v primeru "vojne ali katere druge nemožnesti se lahko sestane zunaj Belgrada. Tako na redno kakor na izredno zasedanje зе senat skliče s kraljevim ukazom na predlog notranjega ministra.
Člen 2. Vsaka tri leta se tista polovica izvoljenih senatorjev, ki ji je šestletna doba potekla, "po-polei x novimi volitvami. Imena teh senatorjev dostavi senat notranjemu ministra dva meseca pred potekom njihovega mandata. Po preteku teh dveb mesecev s* izvrše za njihova mesta nove volitve novih senatorjev. Volitve teh senatorjev kakor tudi prve volitve po uveljavitvi tega zakona, ki se izvrše za vse voljene senatorje skupaj, 6e bodo vršile isti dan v vsej državi, v nedeljo, razpišejo pa se s kraljevim ukaaom na predlog notranjega ministra in ;>o zaslišanju ministrskega sveta, Ukaz se razglasi v ^Službenih novinahe.
Člen 3. V dobi, počenši s 16. dnem pred volitvami, pa do 3. dne po volitvah ne sme nobena oblast sklicevali na nikakršno zbiranje osehe, ki imajo po tem zakonu pravico voliti senatorje, kakor na t>r. na skupno delo ali na kuluk ali na vojaške revije ali vaje, razen v primerih izredne nevarnosti. Prav tako se ne smejo pozivati posamezni volivci, razen v primerih neodložljive nevarnosti ali v svr-ho zasledovanja zločincev a-li v primerih kakršnihkoli prestopkov.
VOLIV NE ENOTE IN ŠTEVILO SENATORJEV
Člen 4. Volitve senatorjev se vrše po volivnih enotah. Vsaka banovina predstavlja po eno volivno enoto. Mesto Belgrad s svojim upravnim področjem tvori takisto posebno volivno euolo.
Člen 5. V vseh volirnih enotah se roli po en senator na vsakih 380.900 prebivalce*. Če je prebitek prebivalcev večji od 150.000, se voli še po eu senator. Mesto Belgrad s svojim upravnim področjem voli enega senatorja.
Člen 0. Koliko ima kntera volivna enota voliti senatorjev, določi državni odbor po številu prebivalcev na podlagi uradne statistike. O sestavi in poslovanju državnega odbora veljajo odredbe členov 5 in odstavka 2. in 3. členov 6 zakona o volitvah narodnih poslancev v narodno skupščino. Državni odbor se sestane na poziv predsednika senata najdelj četrti dan po izdanem ukazu o volitvah .senatorjev, svoje delo konča in objavi v »Službenih no-vinah* v roku naslednjih štirih dni.
Čleu 7. Državni odbor potrdi in objavi v ^Služ-benili noviuah . koliko ima katera vollvna enota voliti senatorjev, nato pa odredi predsednike in člane volivnih odborov, ki bodo vodili volitve, '/.a predsednike volivnih odborov se lahko določijo člani državnega sveta in sodniki kaeacijekega sodišča v -fcelsradu. za člane volivuih odborov pa vsi predsedniki apelacijekih in upravnih sodišč, katerih sedež je v dotični banovini, predsedniki občin, v kateri je sedež banovine, predsedniki okrožnih sodile v sedežih banovine, kjer ni apelacijskega aH upravnega sodišča v banovinskein sedežu. Državni odbor imenuje v volivni odbor za člane po enega sodnika apelacijskega ali upravnega sodišča teritorialne pristojnosti za sedež dotične banovine in sicer iz liste kandidatov, ki mu jih predloži pravosodni minister.
KDO IMA VOLIVNO PRAVICO
Člen 8. Pravico volitev senatorjev imajo: 1. narodni peslanri vseh sreiov od nosno vseli mest (čleu
4 zakona o volitvah narodnih poslancev v narodno skupščino) dotične banovine; 2. vsi banski svetniki dotične banovine; 3. vsi predsedniki (načelniki) občin dotične banovine; 4. na teritoriju uprave mesta Belgrada imajo pravico volitev narodni poslanci za optuvno jKidročje mesta Belgrada, predsedniki !n podpredsedniki belgrajske. zemunske i» pančevske občine, občinski odbor mesta Belgrada a jio pet odbornikov zemunske in pančevske občine, ki jih občinska odbora izvolita iz svoje srede.
KDO .TE LAHKO SENATOR
čleu 9. Za senatorja je lahko izvoljen vsak državljan. ki je 1. državljan po rojstvu ali prira-stvu (naturalizaciji) kraljevine Jugoslavije; 2. kdor je izpolnil 40. leto; 3. kdor govori, čita in piše narodni jezik. Nihče ne more biti istočasno senator in narodni poslanec. Senatorji ne morejo biti istočasno državni dobavitelji ali državni podjetniki.
Člen 10. Predpisi členov 12 in 13, izvzemši toč-Jro 4 člena 14 zakona o volitvah narodnih poslancev v narodno skupščino, veljajo tudi za senatorje.
Člen 11. Volitve senatorjev so neposredne in javne ter se vrše po Tolivnih imenikih.
VOLIVNI IMENIKI
člen 12. Volivne imenike za vso banovino sestavi okrožno (prvostopno) sodišče, čigar sedež je na sedežu banske uprave. Sodišče sestavi volivui imenik na podlagi poročila prvostopne upravne oblasti, ki so dolžne predložiti sodišču za vse osebe iz člena 8 točka 2 in 3 svojega področja, kakor tudi na podTagi poročila narodne skupščine za narodne poslance.'Prvostopna upravna oblast je dolžna predložiti sodišču vsa ta poročila najdelj do 15. januarja vsakega leta. kakor tudi poročila o vseli izpremem-bah v leku leta, prav tako pa tudi narodna skupščina. Sodišče je dolžno najdelj do 31. januarja vsakega leta sestavili volivni imenik in ga potrditi s svojim pečatom in s podpisom svojega predsednika, nato pa ga objaviti v uradnem organu dotične banovine. Če se pristojna upravna oblast ali narodna skupščina iz objavljenih imenikov prepriča, da niso v njih vpisani vsi volivci, ki imajo pravico voliti senatorje, bn zahtevala od prvostopnega okrožnega sodišča, da tako volivce naknadno vpiše v volivni imenik. Enako pravico ima vsak volivec, ki ni vpisan v volivni imenik. V tem primeru mora obenem s svojo vlogo poslati tudi dokazila ali legitimacijo narodne skupščine od nosno banskega sveta ali občinske uprave in si dati v njem potrditi, da je poslanec, svetovalec ali predsednik (načelnik). Za svoje predsednike (načelnike), ki ne bi bili vpisani v volivni imenik, lahko te popravke zahtevajo tudi občinske uprave neposredno, kadar bo razglašen ukaz o volitvah senatorjev. Popravila volivnih imenikov ee lahko za-hlevajo najdelj do 10 dni pred volitvami. Po tem roku nihče ne more več zahtevati popravil in tudi sodišč«-, ne more izvesti popravil na vložene reklamacije. Sodišče ie dolžno izdati ^fclen v roku dveh dni.
KANDIDATSKE LISTE
Člen 13. Najdelj 15 dni pred dnem volile* se morajo vložiti kandidatsko liste na okrožnem (prvostopnem) sodišču na sedežu banovine v potrditev.
Člen 14. Kandidatne liste lahko predloži najmanj 511 oseh, ki imajo volivno pravico la volitve senatorjev. Za mesto Belgrad jih zadošča 10.
Člen 15. Kandidatna lista so sestavi takole: Na čelo liste se zapiše inve, volivna enota in dan volitev, uato ee napiše krstno in rodbinsko ime, prebivališče in r>okho vseh kandidatov. Nato sledi ime In rodbinsko ime, prebivališče in poklic veeh namestnikov. Pod imeni kandidatov in njihovimi poklici se zapiše ime dveh predstavnikov te liste in dveh njihovih namestnikov za volivni odbor, nakar slede lastnoročni podpisi vise h predlagateljev. S kandidatno listo morajo predlagatelji vložiti pri sodišču še pismeno vlogo o pristanku vseh predloženih kandidatov in namestnikov. O predstavnikih liste in njihovih namestnikih veljajo predpisi zadnjega in predzadnjega odstavka člena t8 zakona o volitvah narodnih poslancev v narodno skupščino.
Člen 16. Za predstavnike liste smejo biti imenovane le ". ki uživajo volivno pravico v dotični volivni e-
Člen •• 0 podpisu kandidatnih list s strapi predlagateljev veljajo odredbe prvega odstavka h: odstavkov dve in tri člena 20 zakona o volitvah na rodnih poslancev v narodno skupščino.
Člen 1R Dva izvoda tako sestavljenih in podpisanih kandidatnih list, predloži najmanj pot podpisnikov v potrdilo pristojnemu okrožnemu (prvostopnemu) sodišču in ju izroči predsedniku oziroma njegovemu namestniku, nakar jim mora le-ta izdati potrdilo o sprejeti kandidatni listi. Za tem .mora sodišče na podlagi volivnih imenikov o volitvah senatorjev, ki jih hrani, dognati, ali so podpisani predlagatelji v stalnih volivnih imenikih, ali ustreza njihovo število členu 14 tega zakona, ali ao kandidati pristali na kandidaturo. Ko to ugotovi, mora sodišče potrditi li&lo. Eu potrjen uvod mora sodišče vrniti predlagateljem proti potrdilu, najdelj v 24 urah po vložitvi, drugi izvod pa mora pod pečatom shraniti na varnem mestu. Nato sestavi sodišče prepis tega izvoda brez imen predlagateljev in ga takoj pošlje upravi državne tiskarne, da ga objavi v prvi prihodnji številki »Službenih uovin kraljevino Jugoslavijo iu v »Uradnem listu: dotične banovine.
Člen 19. Poleg Izvirne kandidatne lisle morajo predlagatelji vložiti še po dva tekana izvoda brez imen predlagateljev. Predsednik sodišča ali njegov namestnik se mora prepričati, ali so imena predloženih oseb na tiskanih listah v soglasju z izvirnimi listami, nakar jih mora potrditi s svojim podpisom in s pečatom sodišča in jih poslati proti potrdilu okrožnemu (prvostopnemu) sodišču v sedežu tiste banovine, za kalero jo bila kandidatna lista potrjena. Okrožno (prvostopno) sodišče bo obdržalo en izvod v svojem arhivu, drugega pa bo izročilo proti potrdilu in sicer dan pred volitvami predsedniku volivnega odbora dotične banovine.
Člen 20. O izpremembah kandidatnih list, izročenih sodišču, veljajo predpisi Mena 28 zakona o volitvah uarodnih poslancev v narodno skupščino.
Člen 21. Ako pristojno sodišče potrdi eamo eno kandidatno listo, se bo vršilo glasovanje samo o tej
listi.
GLASOVANJE
Člen 22. Volivci lahko glasujejo samo enkrat, osebno na določenem volišču in le za potrjeno kandidatno listo.
Člen 23. Za vsako banovino je samo eno voliSče in sicer na sedežu banske uprave. VoliSče je v zgradbi občinske uprave, šole, v dTŽavni zgradbi, ki jo odredi občinski odbor dotičnega mesta, v nobenem primeru pa ne sme biti glasovanje v molil-nicah. Zgradbo, kjer bo volišče, odredi občinska uprava 10 dDi pred volitvami; o tem mora obvestiti pristojno bansko upravo.
Čleu 24. O črtanju in izostanku določenega predsednika in članov volivnega odbora veljajo predpisi člena 37 zakona o volitvah narodnih poslancev v narodno skupščino, izvzemši prvi stavek.
Člen 23. Dan pred volitvami ob 15 se seetanejo člani volivnega odbora oziroma njihovi namestniki v zgradbi, kjer bo glasovanje, in sprejmejo tu proti potrdilu od sodišča volivni imenik v potrjenem prepisu in kandidatno listo, od občinske uprave pa knjigo za vpis volivcev, knjigo za zapisnik, občinski pečat in druge potrebščine. Čim občinski odbor pripravi vse, kar je za jutrišnje volitve potrebno, sestavijo o tem zapisnik, ki ga morajo podpisati vsi člani občinskega odbora. Napcsled določi volivni odbor stražo, ki mora zgradbo, kjer bo glasovanje, najstrožje čuvati.
Člen 20. O vzdrževanju reda med glasovanjem veljajo predpisi člena 42 zakona o volitvah narodnih poslancev v narodno skupščino.
Člen 27. Ves čas glasovanja morajo sedeti za volivno mizo najmanj trije Člani volivnega odbora, v tej trojici pa mora bili predsednik volivnega odbora in en čfan, ki ga je odredil državni odbor, ali pa vsaj dva po državnem odboru določena člana.
Člen 28. O postopku in delu pri glasovanju veljajo določbe členov 44, 46, 46, 48 in 4® prvi, drugi odstavek in člena 52 zakona o volitvah narodnih poslancev v narodno skupščino.
Člen 29. Vsak volivec mora, kadar stopi v volivno sobo, pri glasovanju povedati glasno, da slišijo vsi člani volivnega odbora, svoje ime, rodbinsko ime, poklic in bivališče. Predsednik volivnega odbora so bo poprej prepričal, ali je volivec vpisan v volivni imenik, in prav tako ee bo prepričal, če volivca nihče izmed članov volivnega odbora osebno ne pozna, o njegovi identičnosti in njegovi legitimaciji. Nato bo predsednik volivnega odbora naštel volivcu vse kandidatne liste in ga vprašal, za katero glasuje. Volivec glasuje javno, imenujoč ime nosilca liste. Za vsako kandidatno listo se bo vodil poseben seznam vseh volivcev, ki so zanjo glasovali.
člen 30. Glasovanje traja neprestano ves dan do 8 zvečer, v primeru neredov jia 9C morajo volitve, jirekiniti, dokler se red ne vrne. Povod nereda, kakor tudi čas, za kolikor 90 morale biti volitve prekinjene, se zabeleži v zapisniku. Ob 8 zvečer se zapre dvorišče ali poslopje. Če dvorišča n-i, se nihče ne spusti več noter, toda podaljšalo ee bo nadaljnje sprejemanje glasov od tistih volivcev, ki ee bodo takrat nahajali na dvorišču ali v poslopju, dokler ne bodo vsi glasovali, ne glede na to, kako dolgo bo to trajalo. Če je moralo biti glasovanje zaradi nereda prekinjeno delj kakor eno uro, se bodo za toliko časa po 8 spuščali volivci na voliSče. Če bi se na dan volitev zaradi neredov ali iz kakega drugega razloga volitve ne mogle izvršiti, bo volivni odbor takoj odredil, da se bodo volitve v dotienem kraju izvršile prihodnjo nedeljo. Pri teh volitvah ee bo ravnalo popolnoma tako, kakor pri prvih. To. da ee bodo vr^il* noknadno volitve, bo i-azclnsil v©N\m od bat.
Anglija na pragu volitev
MacDonald v mučnem položaju — Lloyd George čaka v zasedi
London, I. okt. Mac Donald je odgodil poslansko zbornico do 7. i m. in si s tem spet dal sedem dui odmora glede odločitve, ali naj spodnjo zbornico razpusti in razpiše nove volitve, ali naj
še nekaj mesecev predseduje takozvani narodni vladi. Ministrski predsednik je zašel v hudo zagato. Na eni strani stoji večina konservativcev, ki odločno zahtevajo volitve, ker so si svesti zmage, na drugi strani liberalci, ki so tudi v vladi, pa so odločni nasprotniki volitev, na tretji strani delavska stranka, ki ga je izključila iz svojih vrst. Izmed desetih ministrov so štirje proti voiltvam, in sicer Snovvden, lord Shankey, liberalec Herbert Samuel, minister notranjih zadev, in zunanji minister lord Reading. Mac Donald sam je tudi proti volitvam v sedanjem trenutku, ko ni mednarodni položaj Anglije prav nič zavidljiv. Geslo za carine, pod katerimi nameravajo konservativci voditi volivni boj, bi razbilo koalicijo liberalcev in onemogočilo sporazum z njimi. Zato se del konservativcev bavi z mislijo, da bi njihova stranka ne šla v boj pod tem praporom. Laburisti, ki so proti povišanju carin, pa nameravajo nalašč spra-
pada migrena, gre ta brezobzirna gonja Beaver-brookovega revolverskega tiska silno na živce in je odločno demantiral Beaverbrookovo vest o vo-vlitvah.
Da se nahaj'a London na pragu važnih odločitev, priča tudi povratek kralja in njegove družine z letovišča. Prestolonaslednik, ki je nameraval odili na kratek oddih, se stalno mudi v Londonu, kjer je neprestano v stiku s parlamentom. Odločitev bo prišla v najkrajšem času; saj so zadnje delavske demonstracije in prošnja za zopetno zvišanje pod-por brezposelnim, ki jo je podpisalo opl milijona delavcev, vladi v svarilo, da mora hiteti.
London, 1. oktobra. AA. Deficit v prvi polovici proračunskega lela znaša 117,176.655 funtov šter-lingov.
Komunike volilnega odbora
Bel (/rad, 1. oklobi's,. 1. Vrhovni državni volivni odbor je na današnji seji objavil sledeči komunike: Zagreb, kot sedež savske banovine, inia pravico do dveh poslanskih mest. Ljubljana, sedež
viti v ospredje volivnega boja prav to vprašanje, j (lravske, Sarajevo, sedež Irinske,' Novi Sad,' sedež L!oyd George, ki dela na to, da se ohram se ne- (lonavske banovine imajo pravico do samo enega
poslanca. Ostali banovinski sedeži, kakor Banja
kaj mesecev sedanji nejasni položaj, in da sam •lato zleze na krmilo države kot rešilec domovine, stavil Mac Donaldu posredovalen predlog, da bi se namreč carine povišale z glasovanjem sedanje poslanske zbornice; na takšno »izredno povijanje, ki ga narekuje izreden gospodarski jralo-žaj«, bi pristali tudi liberalci, čeprav so za svo-boduo trgovino. Spomenico s tem predlogom je sestavil minister Herbert Samuel in jo predložil Mac Donaldu; liberalci so se v spomenici odločno izrekli proti volitvam.
Konservativci zato silijo na volišče, ker upajo, da bodo porazili laburiste, ako piojdejo na volitve pod krinko »narodne stranke«, ki bi ji svetila na čelu popularna Mac Donaldova oseba; oni namreč računajo, da bo laburistom od sedanjih 280 poslancev ostalo kvečjemu še 180. Vprašanje je seveda, ali bodo ti računi držali. Laburisti namreč ujjajo na podporo liberalcev, ako se postavi v središče volivne kampanje vprašanje carin. Prvi in drugi 60, kakor rečeno, načelno proti carinam in Henderson se odločno zavzema za povišanje dohodninskega davka.
Položaj je povsem nejasen. »Times« ugotavlja, da se nahaja Anglija na svojem zgodovinskem mejniku 20. stoletja in škodljivo bi bilo, preprečiti njen normalni razvoj z gesli za ali proti carini. Največ zgage dela vladi v sedanjem trenutku Beaverbrookov tisk, ki se zavzema, kakor znano, za ustanovitev vseangleškega imperija s pridružitvijo dominijonov; ta naj bi tvoril ogromno gospodarsko enoto, zaprto z visokimi carinami. Bea-verbrook, konservativni odpadnik, je pred dnevi lausiral v svojem tisku že odobren vladni sklep o razpisu volitev in tudi napovedal dan glasovanja! Beaverbrook dela velike težave konservativcem, ker neti razdor med ujimi in liberalci, in predvsem Mac Donaldu, kot načelniku vlade. Mac Donaldu, ki j« zdravstveno silno šibak io ga pogosto na-
PROOLASI TE V ZA SENATORJA
Člen 31. Ko se glasovanje konča, se ugotovi iz volivin.. imenikov, koliko je vsega skupaj volivcev glasovalo. To število se izpiše s črkami na koncu volivnega imenika, pod tem pa se podpišejo vsi člani volivnega odbora.
Člen 32. Ko se to izvrši, se v zapisnik zabeleži, kdaj so se volitve končale, koliko je vsega skupuj volivcev glasovalo po volivnem imeniku in vse drugo, kar se je dogodilo pri teh volitvah in prej še ni bilo zabeleženo.
Člen 33. Nato se začne štetje glasov, kolikor so jih dobile jiosamezne kandidatne liste. Na koncu imenikov volivcev, sestavljenih za vsako listo posebej, se zapiše s črkami število glasov, pod tem pa se podpišejo člani volivnega odbora.
Čleu 34. Nato volivni odbor ugotovi rezultat volitev, in sicer za volivne enole, ki volijo dva senatorja ali več, na ta-le način: Skupno število glasovalcev, ki jih je dobila vsaka lista, se deli z eno, dve itd., naposled s številom, ki ustreza številu senatorjev, kolikor jih voli dotična volivna enota. Od števil, dobljenih na ta način, se vzame toliko največjih, kolikor je treba v dotični volivni enoti izvoliti senatorjev, in se po njih razdele senatorji na posamezne kandidatne liste. Če bi dve ali več list imele pravico do senatorskih mest, odloči žreb, katera lista to meeto dobi. Če bi ostalo več nerazdeljenih mest in je več kandidatnih list nego teh nerazdeljenih mest, odloči o teh mestih žreb. Žrebanje se vrši za vsako mesto posebej in sicer tako, da se lista, ki je dobila nerazdeljeno mesto, ne udeležuje nadaljnjega žrebanja. Mandati, ki pripadajo eni listi, se razdele posameznim kandidatom na tej listi, začenši z nosilcem in nato ostalim kandidatom po vršiti, kakor so zabeleženi na listi. V volivnih enotah, ki volijo samo enega senatorja, je izvoljen tisti kandidat, ki je dobil relativno večino glasov. Ob enaki razdelitvi glasov odloči žreb. Žrebanje izvrši v v«akem primeru, kjer je to z zakonom predpisano, volivni odbor. Če je za eno volivno enoto prijavljena ali potrjena cm kandidatna lista (člen 21), proglasi volivni odbor kandidate 'e liste za izvoljene in jim izroči pooblastila. O '.sera oklepa volivni odbor z večino glasov. Zastopu'ki '.'si odnosno njihovi namestniki lahko glasujejo sam i v vprašanjih, ki se tičejo njihovih list.
Člen S5. Ko »o vol" . končane, izda volivni odbor pooblastilo izvoljene, j senatorju, ki so ga dolžni podpisati vsi člani volivnega odbora; izročiti ga mora izvoljenemu senatorju takoj. Če izvoljenega senatorja ni v kraju, in se mu pooblastila ne morejo izročiti, bo volivni odbor ta pooblastila dal v zaprlo kuverto, nanjo pa bo napisal ^volivni odbor — volivna onota — za senatorja N. N. v N.< in pošlje pristojni upravni oblasti proti potrdilu, da jih izroče adresatu najdelj v petih dneh.
Člen 36. O vsem tem delu pri podeljevanju mandatov bo volivni odbor vodil točen zapisnik, iz katerega se bo videlo, kako je opravil delo in vse ono, kar je bilo treba izvršiti, jiosebej pa bo z imcui navedeno, koliko je bilo kandidatnih list, katere osebo so bile na teb listah predlagane, koliko jo katera dobila glasov, katere osebe so bile Izvoljene za senatorje, s katere liste, in da so dobile pooblastila. Ta zapisnik bodo morali podpisati vsi člani volivnega odbora, toda vsakdo ima pravico, da izrazi svoje posebno mnenje in da izreče pripombe.
Člen 37. Tako urejon zapisnik potijo volivm odbor naslednji dan z vsemi prilogami in akti ff-u«Ju p roko državnega odbora, lelofa-mo po.Mjo voliv-
Luka, Split, Cel i nje in Niš nimajo pravice do samostojnega poslanca, ker njihovo prebivalstvo ne presega 50.000 ljudi
Čvrsta tendenca fanta
London, 1. okt. tg. Včeraj je v Newyorku no-tiral angleški funt 3.83, današnja londonska borza pa se jc na deviznem trgu otvoril« s 3.94, kar je v zadnjih dneh najvišja notacija funta, ki je na londonski borzi povzročila optimizem. Predvsem so se dvignile vrednosti z določenimi obrrstmi. 5odstotno vojno posojilo je doseglo 1 točko višje. Ostali angleški državni papirji so povprečno dosegli tri Četrtine točke več. Inozemska posojila in redno Jun-govo posojilo so dosegli 40 (plus 1) Davvesovo posojilo je ostalo nespremenjeno s 51. Na industrijskem trgu so oetale vrednosti v slabi jioziciji, razen rudniških delnic. V nadaljnjem poteku pa kaže funl izrazito čvrsto tendenco. Nasproti Nevvorku je no-tiral 3.955, nasproti Parizu 100, Amsterdamu 9.75, Berlinu 17. Ni dvoma, da se fuut popravlja na podlagi podpornih nakujjov ameriških in frnucosbili interesentov.
Konhurz velike nemške banke
Belgrad, 1. okt. 1. Iz čeških virov se poreča. da jo danes proglasila največja nemška banka v češkoslovaški republiki »Deutsche Volk.sbank« v Litomericah konkurs in ustavila vsa izplačila, tako pri centrali kakor tudi pri vseh svojih podružnicah. Banka je zaprosila pri vladi za moratorii. da uredi svoj primanjkljaj, ki znaša 115 milj. Kč.
Belgrrad, 1. oktobra. 1. Prometno ministrstvo jo odobrilo, da se med Ptujem in češkoslovaškimi mesti otvorl reden telefonski promet,- in sicer počenši od 10. oktobri. Razgovor 3 min. med Ptujom in Prago stane 3.95 zlatih frankov. Prav tako me»l Karlovimi Vari in Poznanjem.
ni odbor »Službenim novinanu in uradnemu listu dotične bmuvine kratko poročilo o rezultatu volitev. V tem poročilu volivnega odbora mora biti omenjeno: 1. koliko je volivcev v enoti, 2. koliko jih jo bilo pri volitvah, 3. koliko je katera lista dobili glasov, 4. kdo je izvoljen za senatorja. Na podlatri teh poročil v >Službenih novinah« bo državni odbor napravil seznam izvoljenih senatorjev Ln ga poslal senatu.
Čl. 38. Vse pritožbe proti volitvam se pošl.ejo senatu neposredno ali preko notranjega ministra. Pritožbe lahko vloži vsak volivec ali pa minister notranjih zadev.
Čl. 39. Če ostane na kakršenkoli način Vatero senatorsko mesto prazno, se izpolni z osebo, ki je na vrsti kot naslednja na isti kandidatni lbti, na kateri je senator, čigar mesto se mora iapolnili. Če so izčrpana mesta vseh kandidatov z ene liste, se izjjolnijo taka mesta г namestnikom т tistem redu, kakor je zabeležen ua listi. Izpolnjevanje izvrši senat sam v roku pet dni po izpraznitvi mest, in se poskrbi, da se o tem obveste vsi, ki se jih to tiče.
Čl. 40. Glede prihoda v mesto zasedanja in o povračilu jjotnih stroškov veljajo tudi za s«na-torje odredbe čl. 67 in 68 zakona o volitvah narodnih poslancev za narodno skupščino.
Čl. -11. Članom državnega odbora in čhnoni volivuih odborov prip.ida dnevnica iz državi« blagajne ter povrnitev potnih stroškov. Predjdniki občin in vsi oni, ki sprejemajo .plačo iz Jrzavne blagajne ne dobijo dnevnic iz državne blag/jne, čo so predsedniki volivnih odborov v občinah/ali njihovih edinicah.
Kazenska določila in kanenski post/pek.
Čl. 42. Glede kazni in kazenskeg.V postopka velja v vsem kot obvezno poglavje Ш zakona o volitvi narodnih poslancev razen čl. 73 m 89.
Piehodne c-.rdbe.
Čl. 43. Za prve volitve senatorje/ po stopanju v veljavo tega zakona bo za državni ihdbor v zvezi s čl. 6. merodajen rezultat Ijudskeg/ štetja iz leta
Čl. 44. Gledo predsedništva v državnem odboru veljajo predpisi čl. G6 zakona ч volitvah narodnih poslancev v narodno skupščino.
Čl. 45- Za sestavo prvih volivuih imenikov se odreja rok v odstavku 2, čl. 12 pat dni, rok v odst. 3, čl. 12 pet dni, rok v odst. 4 in 5 čl. 12 s pet dni. Za prve prihodnje volitve po stopanju v veljavo tega zakona se rok v poslednjenv odst. čl. 14 odreja na pel dni.
Čl. 16. Mesto legitimacij predložijo banski svetniki (odst. 4, čl. 12) pri sestavi prvih volivuih imenikov dekrete o postavitvi-
čl. 47. V razliki z določbami čl. 1 odst. 1 se tri leta po prvih volitvah, izvršenih po tem zakonu izloči polovica sciuitcrjov, kar el odreja s kocko. Nove volitve se v smislu čl. 2 o volitvah senatorjev izvršijo najdelj tri mesece pred potekom triletne dobe.
Čl. 48. Minister pravde se pooblašča, da izda avtentično tolmačenje lega zakona, v kolikor bi se pokazale nejasnosti, minister za notranje zadeve pa, da izda vsa potrebna navodila za izvršitev lega zakona,
čl. 49. Znlron -topi t veljavo iu dobi obvew> moč 7. razglasitvijo v Službenih novlneh'
■мшашшмошишнажжшш
prijetno osvežujoča zobna pasta s poprovo meto tuba Din 8.— in Din 13.—
Slovenski pevec svetovnega slovesa
Belgrad, 29. septembra.
Domenila sva se po telefonu za sestanek. Kavarna »Moskva« na Terazijah je kaj primeren prostor za to. Popoldne ti mrgoli tam bolj v spodnjem koncu vse polno umetnikov vse hvrst. Midva sva se bila domenila za peto popoldne.
Našel sem= ga v intimni družbi z gospo soprogo, hčerko bivšega ministrskega predsednika Nikole Pašiča in z mladim hrvatskim književnikom Krklecem. V hipu smo bili sredi najživahnejšega razgovora, ki je tekel o Slovencih, o Hrvatskem Zagorju in o divotah naše zemlje. Pozneje smo se omejili v razgovoru na slavno turnejo po južni Ameriki, na kateri se je štiri mesece mudil naš slavni tenorist.
Rijavec govori mehko in zvočno. Včasih malo pomisli, zamahne kratko z roko in nadaljuje.
Govori čisto slovensko s primorskim akcentom. Mestomd* se razvname in vrti nervozno v roki
cigareto. V besedi je topel in čisto domač.
»O moji turneji bi radi slišali in o moiem bodočem delu? Pred vsem vam moram povedati, da sem zdajle za kratek čas na odmoru pri svoji družini, ki jo imam tu pri svojem svaku industrijalcu Rade Pašiču. V nekaj dnevih bom zopet odpotoval v Berlin, kjer sem angažiran v državni operi, kakor vam je že znano. Sedaj bo že tri leta, odkar se mudim v Berlinu. Iz Belgrada, kjer sem bil član opere, sem šel gostovat v Nemčijo in nastopil tu skoraj v vseh večjih mestih. V teh treh letin sem seveda gostoval tudi drugod. Skozi Dunaj je šla moja pot v Prago, na Francosko, v Pariz, špansko Barcelono in celo v Kopenhagen.«
»Kako pa je prišlo do angažmaja za Buenos Aires?«
»Čisto slučajno. V Buenos Airesu imajo krasno opero, ki je za iužno Ameriko to, kar je Metro-politain opera v Newyorku za severno. Imenuje se Teatro Colon. Dosedaj jc v tej operi bila navada, da je vodil operno sezono italijanski impre-sarij. Temu je dajala občina na razpolago teatrsko poslopje, zbor, orkester ter tehnično osobje. Ta impresarij je potem sam angažiral najslavnejše pevce iz Evrope in Amerike. Letos je prevzela občina sama teater v svoje roke in imenovala za generalnega ravnatelja prof. Hoffmullerja, inten-danta iz Kolna. Ta je letos sestavil tri ensemble in sicer italijanskega, nemškega in francoskega. Tako sem dobil tudi jaz ponudbo od prof. Hoff-miillerja, da sodelujem v nemškem »nsamblu v Teatro Colan.
Bil sem angažiran za sledeče opere Salamon, Rosenkavalier in Fidelio. V teh sem pel v nemškem
jeziku. V francoščini sem pel v glavni vlogi opere Lakme, v italijanščini v operi Tosca s slavnim baritonistom Titom Rufom. V latinskem jeziku
sem pel kot glavna vloga v Oedipus rex. Poleg tega sem dvakrat nastopil tudi v deveti Beethovnovi simfoniji.
Z menoj so peli pevci svetovnega slovesa. Omenil bi samo Lilija Pousa, Melchiorja, Marijo Rancou in basista Pinzo, ki so člani znane metro-rolitanske opere v Newyorku; dalje čikaške opere kipincca, Reidla in Leiterja. Poleg teh je bilo veliko pevcev iz pariške in berlinske opere ter milanske Scale. Izmed glavnih dirigentov moram omeniti Otona Klempererja, direktorja državne opere v Berlinu, skladatelja Pizzettija iz milanske Scale ter Asermcta iz francoskega repertoirja. Balet je vodil slavni mojster baleta Foki.«
»Kakšno publiko ste imeli?«
»Prav dobro. Stoji v muzikalnem oziru gotovo na višku. Stalno nam je polnila velikansko in razkošno operno dvorano. Ljudje so se vozili včasih po dva dni daleč, da so nas prišli poslušat kljub temu, da so bile cene prostorom v primeru z našimi horendne (srednji sedež v parterju 100 pesov ca 1.600 Din).«
»Kaj pa kritika?«
»Kritika je bila polna hvale in priznanja. Jaz, za svojo osebo moram reči, da so me vsi časopisi zelo toplo pozdravili. Polni uprav laskave hvale so bili tamkajšnji italijanski dnevniki. »II matino d' Italia« je celo zapisal, da sem jugoslovanski Caruso.«	»
»Ali ste prišli v tem času kaj v dotiko s tamkajšnjimi Jugoslovani, v prvi vrsti s Slovenci? Kako se jim godi?«
»Prišel. Prva moja pot me je vodila med nje. Tam žive Srbi, Hrvati in Slovenci v veliki slogi in imaio krasen jugoslovanski klub. Vsem stoji na čelu seveda znani jugoslovanski bogataš Mihanovič, pri katerem sem bil vedno drag in zaželjen gost. Slovence vodi urednik »Slovenskega tednika« v Buenos Airesu g. Cebokli. Imajo svojo kolonijo in so po veliki večini sami Primorci. Zato so me v kratkem času zelo vzljubili, ker sem iste krvi. Kar se tiče njih socialnega položaja, moram reči, da so na dobrem, ne samo v Buenos Airesu, marveč v vsej Argentiniji. O. Cebokli mi je pripovedoval, da je v vsej Argantimji okroglo 20.000 Slovencev, ki so vsi zaposleni bodisi po farmah ali pa v rudnikih. Teži jih samo domotožje do domače zemlje. Sicer pa vlada v teh krajih popolna svoboda in demokracija.
V zadnjih dnevih svojega bivanja v Buenos Airesu sem imel priliko seznaniti se tudi z našim
novim poslanikom, ministrom Shvveglom. On se je že dodobra zopet privadil Buenos Airesu in je že na delu za dobrobit jugoslovanskega življa v južni Ameriki.
Tako, vidite, mi je kai kratko potekel čas bivanja in prišel je trenotek, ko sem zapuščal ameriško zemljo na italijanskem parniku »Conte verde«, kakor me vidite na sliki v družbi s svetovno znanim klavirskim virtuozom Rubinsteinom, s francoskim dirigentom E. Ausermetom in s svojo soprogo.«
V nadaljnjem pogovoru, ki je potekal živahno ob črni kavi in cigaretah, ob zvokih kavarniškega orkestra, je izjavil g. Rijavec, da bo kmalu prišel enkrat v Ljubljano, ki ga ima rada kot svojega ljubljenca. Sedaj pač mora nazaj v Berlin, kjer bo pel v državni operi dela, ki so mu najljubša. Pri srcu so mu najbolj italijanske opere, ki so polne dinamike in južne poezije. Poje sedaj že v nemškem, francoskem, italijanskem, španskem, latinskem in srbohrvaškem jeziku.
Cas nam je bežal silno hitro in zunaj je že bleščalo morje električnih luči, ko sem se prisrčno poslovil od našega slavnega slovenskega tenorista, rijazne njegove gospe in mladega pesnika Ker-"eca.

Josip Rijavec se je rodil v Gorici, kjer je študiral gimnazijo. Pevske študije je nadaljeval nato v Ljubljani pri g. M. Hubadu, nakar je odšel na Dunaj na konservatorii, od koder se je vrnil domov, kjer je postal najpreje član zagrebške opere in nato belgrajske. Od tu ga je pot vodil v Berlin, ki ga je napravil slavnega, ne samo v Nemčiji in E	......
po Evropi, marveč celo v Ameriki.
Boje Vilko
Brzopotezna šahovska partija med mojstroma Njemcevičem in dr. Vidmarjem — v sredo zvečer v ljubljanskem radiu.
Puščavnih - Janez Mlinar
Janez Mlinar se piše in sam je ostal na evetu, potem ko je toliko in toliko let svojega življenja preslužil v elužbi velike gospode. Mnogo je videl, mnogo poizkusil, na starost pa se je reven in ubog umaknil v samoto. Tam pri Pečah se je zagledal v lepo pokrajino in jiodzemeljsko jamo. Ker ni imel stanovanja, si je od nekega posestnika izprosil dovoljenje, da bi smel v tej jami prebivati Lotil se je dela in začel čistiti podzemski brlog v živi skali.
Kmalu je prodrl globlje in odkril lepe kapnike. Pod gruščem, ki so je v teku tisočletij naletel v jami ob času potresov, je naletel tudi na sledove ljudi, ki so nekoč prebivali v tej jami. Izkopal je že več kosti odraslih in otrok. Uj>a pa, da bo izkopal še kaj pomembnejšega. Medtem pa si je udobno, kakor je mogoče, uredil svoj domek, v katerem stanuje. Kuha si sam, dela si vse sam, čita mnogo in taisli. Mož je zelo načitan in izobražen ter rad na uslugo s svojim pripovedovanjem.
Na naši sliki vidimo puščavnika pred vhodom v njegov »podzemski grad«, kakor sam imenuje svoj brlog. Kadar gre med ljudi, je vedno čedno oblečen in sploh pazi na svojo zunanjost.
Druga slika nam pa kaže okolico in skalo, v katero J rži brlog. Kakor je videti, je vse lepo lojeno. Tudi okolica je prav romantična. Prii»oročjmo vsem, ki ee zanimajo za podzemski svet in za naravo, da obiščejo puščavnika Janeza Mlinarja v njegovem »gradu« ter mu na kakršenkoli način poma-
gajo, da bo ustvaril svoj načrt in iz brloga naredil res lepo in dostojno podzemeljsko jamo, bogato kajmikov in morila tudi sledov ljudi, ki so v njej bivali pred tisočletji.
Po 17 letih se le „mrtvi" og asM
Žalostna zgodba o u'ičeni družini.
Med svetovno vojno je nebroj fantov in mož izginilo brez sledu v ruskem ujetništvu. Nekateri so se po vojni vrnili v svoje domove, mnogo pa jih je bilo po dolgih letih proglašenih za mrtve. Ni pa bil redek slučaj, da bi se kdo od teh »mrtvih« kar^ nenadoma in nepričakovano ne javil ali tudi vrnil živ in zdrav iz daljne Sibirije... Tak slučaj se je ponovil te dni v Skoplju.
Po 17 letih je pisal seljak Velimir Nešovič svojim domačim kratko pismo, ki je — razumljivo — silno iznenadilo vse. Smatrali so Nešoviča že zdavnaj za mrtvega in se je med tem časom njegova žena, s katero je imel dva otroka, poročila vdrugič in rodila še petero otrok.
Nešovič je bil klican k vojakom takoj po napovedi vojne. V času velike avstro-nemške ofenzive v jeseni leta 1915 je Nešovič izginil, ne da bi kdo vedel kdaj in kako... Vsa poizvedovanja za njim so bila zaman.
Ko je bila vojna končana, so se fantje in možje vračali iz vseh krajev sveta domov — Nešoviča pa ni bilo od nikoder...
Pismo, ki garfje Nešovič zdaj poslal iz daljne Rusije, je bilo adresirano na njegovega brata Ne-nada Nešoviča, podjetnika v Skoplju in datirano 12. avgusta t. 1. V pismu sporoča bratu, da je živ in zdrav v Rusiji, da se je oženil z Rusinjo Maro, da ima z njo 3 hčerke in sina, da ima 12 oralov zemlje, 3 konje, 1 voz, 12 ovac, svinjo in pol orala vinograda.
V pismu Nešovič lakonično pojasnjuje, da biva v Rusiji že 13 let in v opravičilo dostavlja,' da se ves ta čas na noben način ni mogel javiti. Zakaj pa se ni mogel javiti, to samo on ve... K sklepu pozdravja svojo prvo ženo in obe hčerki, od katerih najmlajše sploh še nikoli videl ni... Družinska tragedija, katere avtorica je svetovna vojna in kakršnih je ustvarila gotovo več.
Predor med Vintgarjem in Zasipom
dovršen
Ponesrečeni Repovi še počiva v ogromnem grobu
Jesenice, 30. septembri.
V noči na torek so si v 1-100 metrov dolgem predoru med Vintgarjem in Zasipom delavci ko.ič-no segli v roke. Bilo je mnogo veselja. Tvrdka inž. Dedek je dala delavstvu v torek prosto in znaten priboljšek, katerega se je delavstvo tudi rade v >'je posltižilo. Okičeni s cvetjem so veselo vzklikajoč
delovodjo g. Nemnniča.
Ko bo predor popolnoma uglajen in betontran, bo kmalu pritekla skozenj Kadovna ter v Zasipu gnala električne stroje.
Ponesrečenega Repovža pa žal še vedno ni«o ' našli in je tvrdka iskanje sploh ustavila. Mogoče i nanese slučaj, da kdaj pozneje naletijo nanj. Veli-
po Dobravi nosili na ramah svojega priljubljenega i časten, ogromen je njegov grob...
Da;te na'manj 1000 lir!"
Kako fašisti glihajo za podporo
Sežana.
Razmere v Primorju jasno osvetljuje tale resnična dogodba. V Lokev pri Divači sta se z avtomobilom pripeljala dva »boljša fašista, znani skva-drist in morilec Forti iz Trsta in neki kraški pro-zelit Luin. Podala sta sc na sedež fašja in dala sklicati lokavske magnate, trgovce in gostilničarje, ki imajo kaj pod palcem. Ko so se zbrali, jim je fašist razlagal finančne težave balilske organizacije, češ da ji trda prede, ker je tržaški magistrat znižal podporo; zato je treba, da ljudstvo samo priskoči na pomoč s prostovoljnimi doneski; navzoči naj torej dajo v ta namen vsak svoj donesek. Znan magnat je na ta poziv prvi ponudil 10 lir. Forti je strašno vzrojil: to se pravi norčevati se iz cele zadeve, on da jim bo že pokazal; dati treba tisočak, ali vsaj petsto lir! Preplašeni prvaki so jeli nato »glihati« in so dali vsak po nekaj slotakov. Blago-dušna inkasanta sla nato zapeljala pred Muhovo gostilno na založaj in zasluženi požirek vina. Radovedna množica se je nabrala tam okoli. Fašist je tedaj z motorjem napravil pok ter začel kričati, da so ljudje vrgli petardo. Miličniki so zgrabili enega fanta, ga znvlckli no:er in ga pretepli, češ naj pove, kdo je vrgel petardo. Potem sla se inkasanla mirno odpeljala. Drugi dan je znan Lokavec zbral ves svoj pogum ter šel v Sežano povedat »višjim«, kaj in kako jo bilo v Lokvi. Tam so se mu smejali in ga poslali proč, češ »zakaj ste pa dalic.
V Divači so spremenili priimke. V območju divaške občine so to poletje izvedli splošno spremembo priimkov. Raznašali so ljudem dekrete, s katerimi so |x>sili preimenovani. Nekateri niso marali teh odlokov sprejemati, pa so jim jih kar na vrata nabili.
Poberite se čez mejo! V ftkocljnnu so nedavno fašisti slavili tretjo obletnico, odkar je bil ubit domačin-fašist Cerkvenik. Orazioli iz Sežane je imel običajni govor, v katerem je Slovence pošiljal čez mejo, ako jim ni fašizem povolji.
Ječo so prepolne. O dogodkih, katerim je dala povod oblctnica 6. septembra, doznavamo še te podrobnosti: V Ponikvah na Krasu, v tomajski občini, je bil postavljen mlaj z jugoslovansko zastavo. Na lice mesta so se pripeljali avtomobili orožnikov in fašistov. Po vsem tislem okrožju so aretirali 37
1 oseb, med njimi 80letnega starca, ki so ga pa kmalu poslali domov. Ker v sežanskih zaporih niso mogli namestiti vseh aretirancev, so jih nekaj o, i vedli v Senožeče. V Ponikvah je pa kmalu zatem ' vihrala na mlaju še večja jugoslovanska zastava. V drugič se je pripeljalo avtomobil fašistov in avtomobil orožnikov ter avtomobil komandantov. Slovenske zavesti vendar niso ujeli.
Fotoamaterji!
Vse fotopotrebščine dobite v
Jugoslovanski knjigarni V Ljubljani Zahtevajte cenik!
Smrt na poti
Sv. Jurij ob j. ž„ 28. septembra.
V nedeljo popoldan je šla neka ženica k svojim znancem na obisk. Vendar ni prišla več tja, kajti že na poli jo je zadela kap. Revica je bila še «'o-jioldne popolnoma zdrava, oj)oldan si je še privoščila kosilo v trški gostilni. Ženica je takoj padla v nezavest in nobena pomoč ni bila več mogoča. Umrla je kar na poti. Množica ljudi, ki je prihitela hi'ro na kraj nesreče, jo je s|>ravila v mrtvašnico.
Mlada svedrovca na delu
Pred kratkim je nekdo izmaknil kolo, potem je ! bilo ukradeno nekemu revnemu posestniku okoli 2000 Din gotovine. V enem in istem tednu pa je prišlo na sled naše orožništvo dvema mladeničema, ki sta komaj zapustila šolo. Ede.n je bil celo pri nekaterih v visokih čislih. Zasačena sta bila pri odpiranju neke drvarnice. Odpirala sta s jHinarejeniin ključem. Osumljena sta tudi neke druge tatvine v I trgu. Sedaj ju ima oblast v rokah, da ju privede zopet nazaj na pravo pot, dokler je še čas.
Tenorist Josip Rijavec o turneji v Južni Ameriki in o bodočem
delu - Sedaj se vrača v Berlin
Ljubljana, 1. oktobra.
Tam gori nad Savo, ta Vačami, kjer se že razprostirajo moravški hribi in hribčki, ee je v Gorenjih Kosezah pri Pečah pred meseci nastanil pu-ščavnik. Dolga in bela brada teir dolgi in bujni beli lasje dajejo njegovemu obrazu patriarhalni značaj — videa pravega puščavnika. Saj pa tudi je.
Zanesljivo in
v	i i v •
brez bolečin pomaga
Burgit
o bi ii za kurja očesa % џn obliscance.
iKaj pravite?
Ponovno je »Slovenec* ie pod tem nestoeom poročni, da se mnogi hišni posestniki branijo strank ■z otroci. Kaj bi bilo ie reii na to? Tako postopanje bi morala vsa javnost obsodili kol nesociatno, ne-kriiansko kot protinarodno in prolidriatno. — Sc-bitno je tako postopanje in nesociatno. Kdo je bolj potreben primernega stanovanja ko družina z otroci?' Kdor se brani takih družin, se mi zdi kakor Itetlehemimi, ki so se branili Jože/a in Marije neposredno pred rojstvom Odrešenikovim. Kakšno krščanstvo je to, branili se družin z otroci? Ali ne 1 travi Kristus: Kdor sprejme katerega teh malih v mojem imenu, mene sprejme. — Grda, nekriianska sebičnost je lorej braniti se druiin z otroci. S takim postopanjem se zakonski naravnost navajajo k zlorabi zakona. Vsi pa vemo, da krščanska etika obsoja zlorabo zakona za velik, smrten greh. »Nobena stiska ne more biti tako huda. noben, dobiček tako relik, nobena mor. poželfhosti tako silna, da bi bila s tem taka kršitev naravnega, božjega etičnega zakona upravičena.^ Tako so rekli nemški Škofje leta 1»13.
Pa tudi z narodnega in državnega stališča je treba tako postopanje obsoditi. Kam naj gredo družine z otroci, če ne dobe stanovanj? To je indi-rekten pritisk na zakonske, da. so branijo otrok. A kaj je narod, kaj je država brez otrok? Taki narodi in države so obsojeni na smrt. To je samomor narodov in držav. Splošno priznano načelo je, da je ljubezen treba pokazali v dejanju. Piškava je narodnost onih, če se še toliko ponašajo z njo, če kol zakonski ne izpolnjujejo svoje prve dolžnosti, če se branijo otrok. Kajti narod brez otrok mora umreti. Če to velja za velike narode, tem bolj za male.
Nemški zdravnik profesor dr. Gruber je rekel: »Narod, država, koje člani nimajo več življenj-kega pogum«, da vzamejo vzgojo otrok nase, da zanjo prinašajo žrtve; narod, država, koje državljani število otrok skrajno omejujejo, samo da bi mogli lagodno živeti, je prej ali slej obsojen na po-<iin. — In še nekaj: hinavičina je in nelogično govorili o »naših ogroženih bratih*-, ki so v nevarnosti, da pod tujim gospodstvom izgube svojo narodnost, če pa pri tem svobodni narod izpodrezuje svojo življenjsko korenino, če omejuje število otrok.
Iz vseh teh stališč je torej treba obsoditi grdo, prolikrščansko in protinarodno sebičnost onih, ki se branijo druiin z otroci. Nasprotno, i narod i država bi morala dajati prednost družinam s številnimi otroci kajti če bomo enkrat prišli do družin brez otrok ali s enim ali drema; otrokoma, bo zapisan pogin i narodu i državi!
Ljubljana
Slovak in njegov medved
Novo mesto
Vpisovanj« v cremijalno trgovsko nadaljevalno
Kolo je v nedeljo, dne 4. oktobra t. 1. od 10 do 12 dopoidne v pisarni ravnateljstva meščanske šole. Vsak vajenec plača Din 50.— vpisnine. Letos bo otvorjen tudi II. razred. — Pouk se prične v torek, dne (!. oktobra in se vrši kakor lani ob torkih, sredah in petkih. Razen obveznih predmetov poučujemo tudi nemščino. — Vodstvo.
Prošnja. V dneh 3., 4. in 5. oktobra se bodo po mestu pobirali prostovoljni prispevki za di-iaško kuhinjo v Novem mestu. Dijaki trkajo un vrata — ne zaprite Jih! Priskočite Jim na pomoč! Učeča mladina je v teh težkih dneh potrebna podpore in ne bo jim odrekel nihče, ki hoče mladini dobro. — Zato je dolžnost nas vseh, da jim pomagamo!
Stanje volilnih upravičencev v N'ovem mestu.
Od zadnjih volitev v Novem mestu se je mesto že toliko razširilo, da sc je moralo razdeliti na dva dela, v desni in lovi breg. Volilnih upravičencev ima levi breg 635, a desni breg 301. Oba bregova štejeta skupno 936 volilnih upravičencev. V občini fimihel-Stopiie pa je volilnih upravičencev po voliščih: Smihel 639, Mali Slatnik 301, Stopiče 510, Podgrad 201, Vnvta vas 268. Vseh volilnih upravičencev v tej občini je skupaj 1919.
Konjice
V Jutru, Jugoslovanu i. dr. dežujejo notice iz Konjič, ki jih v splošnem prezremo, ker ne kažejo posebne duhovitosti, še manj pa gredo na živce prizadetim. Hvaležni smo pa za objavo gotovih dejstev, ki so v konjiški javnosti za našo stvar zelo ugodno odjeknila. Primeren odgovor na nje ne bo izostal 'l' т/ J r r f « v '»'м + r v * * o*
Ljubljančani so že skorai pozabili na cigane in njihovega medveda Miška, ki so nekaj časa zabavali ljudi, zlasti mladino na cestah. Včeraj pa jc prišel v Ljubljano drug niedvedar, ki bo šele pokazal Ljubljančanom, česa se zna vse medved naučiti. V Ljubljani so mu takoj povedali, namreč inedvedarju in ne medvedu, ki o takih rečeh, kakor je uradna kontrola, ne razume dosti, da mora na policiji prositi za dovoljenje, če hoče kazati po cestah, kako njegov medved pleše angleški valček in tango.
Popoldne sta bila oba, medvedar in medved, že na policiji. Medved je moral lepo ostati na dvorišču, saj se ne bi spodobilo, da bi s svojimi šapami stopal po parketih tako resnih uradov, kakor so poticijsRi. Medvedar, ki je prav vljuden dečko, pa je smel do gospoda, ki deli in jemlje licence za javne zabave. Medvedar je povedal, da je češkoslovaški državljan, za državljanstvo medveda na policiji iliso vprašali, izkazal se je lepo z legitimacijami, plačal je kolek, povedal je, da je njegov Pubi, to je medved, vljuden dečko in grize samo sadje in to, kar mu gospodar dovoli grizti. Tudi ima Pubi za vsak slučaj na gobčku (hm, medved, pa gobček!) nagobčnik, plesati pa zna skoraj tako, kakor da bi hodil v najimenitnejšo ljubljansko plesno šolo. K" so medvedarju izročili licenco, se je ta lepo zahvalil in povabil vse gospode policijske uradnike k medvedovi premijeri na dvorišču.
Pubi, licenco imava!« je dejal medvedar svojemu kosmatemu prijatelju, nato pa udaril na cim-iiali in medved se je vzpel ter pričel s svoiimi umetnostmi. Strme so gledali gospodje policijski uradniki in seveda cela rajda otrok, ki so se brž na-tepli na dvorišče, ubogljivost in razumnost medveda. Medved je lep kosmatinec, pošteno rejen in vse drugače, kakor pa je bil sestradani ciganski Miško. Predstave je bilo kmalu konec, medvedar se je lepo priklonil občinstvu za počastitev, bil je še celo tako vljuden, da niti prispevkov ni pobiral, kar v bodoče ne bo več izvajal in odšel. Medved pa je počasi in dostojanstveno obrnil občinstvu hrbet in odhlačal za svojim gospodarjem.
Kaj bo danes
Drama: Zaprta.
Jakopičev paviljon: Jakčeva razstava.
Karmelska cerkev: Ob 16 pričetek cerkvenih slovesnosti na čast sv. Mali Tereziki.
Nočno službo imajo lekarne: mr. Bahovec, Kongresni trg 12; mr. Uetar, Sv. Petra c. 78; mr. Hočevar, Cetovška c. 34.
Koks za kovane in centralne karjave
Iz angleškega premoga
75 Dio za 100 kg pri ve&em odjemu popust
franko plinarna nudi
LJUBLJANSKA MESTNA PLINARNA
0 Rožnivenska pobožnost dne 4. okt. (nedeljo) v mestni župni cerkvi sv. Jakoba. Sv. tnaše se prično ob pol 5. Ob 6 govor in sv. maša pred Najsvetejšim. Ob 10 govor in slovesna sv. maša. Ob 3 popoldne govor in Iitanije M. B. Ob 6 zvečer govor, rožnivenska procesija, sv. rožni venec, Iitanije M. B. in zahvalna pesem. Ker je bratovščina sv. rož. venca v župni cerkvi iv. Jakoba kanonično ustanovljena, se zamorejo prejeti od sobote opoldne do nedelje zvečer v cerkvi sv. Jakoba porciunkulski odpustki.
O Lep jesenski dan je bil včeraj. Če bo ves oktober tak, kakor se nam je predstavil prvi dan, bo prijetno. Zlasti popoldne je tako prijetno in lepo grelo jesensko solnce, da so namah oživeli vsi mestni parki in sprehajališča. Povsod je zmanjkalo klopi, tudi v Tivolskem drevoredu, ki je zdaj dobil zelo prisrčno in vabljivo obliko. Po parkih je sicer nastalo že pravo jesensko razpoloženje. Cvetlice in vrtno grmičevje so že pobrali z gredic, da zdaj samevajo prazne in puste. Z drevja odletava listje, se sipije po potih, po travnikih pa se pojavlja jesenski podlesek. V to jesensko razpoloženje je kakor vesela idila posvetilo toplo solnce in grelo ves dan, — pa seveda želimo, da bi bilo še ves oktober in veak dan tako.
O Policija in mesarji. Ljubljanska policija nadaljuje s svojo akcijo proti tistim mesarjem, ki še vedno nočejo znižati cene mesu, zlasti svinj-
skemu in telečjemu, na pravo in primerno ceno. Policija sestavlja tudi natančne kalkulacije za posamezne slučaje. Policijska akcija pa je zelo resno zamišljena in mesarjem ne bodo nrav nič pomagali taki napadi, kakršnega so si včeraj na »Slovenca« privoščili v »Narodu«. Prav tako ne skrita nainigavanja na uradnega veterinarja, ki mora pač vršiti svojo nalogo in je le želeli, da bi jo še bolj energično. Ugotovitve policije so v nekaterih slučajih prav gorostasne in morda se bomo z njimi še bavili. Drug odgovor na omenjeni napad bi bil odveč.
O Uradne ure pri Glavni carinarnici v Ljubljani so jDočenši s 1. oktobrom t. I. ob delavnikih od 8 do 12 dopoldne in od 14 do 17 popoldne, ob
sobotah pa od 8 do 14. O Vmestni klavnic
to 3. t. m. ob 15 prodaja
m pa
0 vmestni klavnici ljubljanski se bo v sobo-' jalo na prosti
prosti stojnici goveje in svinjsko meso po nizki ceni.
0 Koštrunje meso cenejše. Poročali smo že o pretirano dragem koštrunjem mesu na ljubljanskem trgu. Sedaj eo mesarji znižali cene koštru-mjemu mesu za 1 Din. Prvovrstno meso etane sedaj torej 13 Din. Še vedno preveč v primeri z drugim boljšim mesom od dražjih vrat živine, kakor pa so koštrunil
0 Postaja za žigosanje elektroitevcev v
Ljubljani je ustanovljena na Tehniški srednji šoli. Za upravnika stanice je postavljen prof. ing. Turn-šelt Viktor, za tehnika-žigoeača Wernig Rajko. Pričela bo s poslovanjem 15. t. m.
0 Zgradarini zavezane osebe opozarja mestno načeletvo v Ljubljani na razglas davčne uprave za mesto, da vložijo prijave za zgradarino najkasneje do 31. t. m. pri davčni upravi za mesto. Prijave morajo vložiti vsi, četudi so oproščeni zgradarine, v določenem roku, da se izognejo oziroma 10% globi od osnovnega davka. Davčne prijave se dobijo za ceno 1 Din pri mestnem na-čelstvu v mestnem odpravništvu. Mestni trg 27-Ш, soba 48. Več je razvidno iz razglasa, ki je nabit na deski mestnega načelstva in na mestni deski v Spodnji Šiški.
0 Šmartinsko cesto so dotlukovali z malimi kockami že prav do železniškega podvoza. Zdaj pa nadaljujejo z deli prav pod mostom. Stari cestni tlak so izkopali ter bodo temelj napravili znova. Težki valjar pravkar utrjuje cestišče pod železniškim podvozom. Železne opornike, ki so dolga leta stali pod mostom, so odstranili ter jc zdaj tam spodaj kar nekam prijaznejše, svetlejše. Tudi oba hodnika pod mostom bodo popolnoma razkopali iu jih potem zgradili znova. Buča nje in hro-penjo štirih kompresorjev, ki vrtajo ž njimi debelo železobetonsko jdast starega hodnika, delajo tamkajšnji soseščini strašen hrup. Onstran predora so razkopali cesto pred mitnico; cesta bo po regulaciji nekoliko znižana. Pozneje bodo odstranili seveda tudi sedanjo mitnico, ki stoji tamkaj ob cesti, šmartinska cesta bo šla namreč naravnost v sedanjo Dukičevo jamo, tam pa se bo razdelila na desno v ravni smeri proti pokopališču, na levo pa mimo novih zgradb carinarnice naravnost na Dunajsko cesto.
0 Premalo poceni sadja na trnu. Ljubljančani •l zavistjo beremo poročila iz drugih krajev in se čudimo razliki med ceno sadju, ki jo dobiva 11. pr. štajerski kmet za svojo sadje in med ceno, ki jo moruuio plačevnti v Ljubljani mi zu sadje. Ali ne bi bilo dobro, ako bi recimo kikšna štajerska ali dolenjska zadruga pripeljala na ljubljanski trg vagon ali dva lepih jabolk? Kmetje bi prišli na ta način do lepih dennrcev in gotovo bi tudi v Ljubljani plačevali za sadje tedaj mnogo manj, kakor pa sedaj!
0 Zaplemba vrcev za mleko. Razni dobavitelji mleka za Ljubljano premalo pazijo na stanje vrčev za mleko in jih puste, da pogosto zarjavijo. V takih vrčih seveda ne more biti mleko najbolj zdravo. Mestno oblasti so zadnje čase pričele strožje nadzorovati le vrče in eo že ta teden zaplenile pet vrčev za mleko. To je prav In zato naj velja v bodočo pravilo: vrči za mleko morajo biti vedno v brezhibnem stanja, najmanj pa ne smejo biti zarjaveli.
© Karambol... Na Miklošičevi cesti sta pridivjala vsak od ene strani e kolesi. Bilo je opoldne, ko tamkaj promet naraste za 200 procentov. Trknila sta ekupaj in se zakotalila po trdem tlaku. Izustila sta par kletvic, pogledala vsak svoje vozilo, ki k sreči niti eno niti drugo ni dobilo večjih poškodb, se potem ozrla še za etrainikom, ki ga tudi k sreči ni bilo nikjer, — naposled pa sta odvihrala spet vsak v svojo smer, nekoliko povaljana in potolčena. Nerodna zadeva tole. Tudi za občinstvo, ne samo za oba kolesarja. Zakaj
I
utegne se ponoviti večkrat in v hujših oblikah ter s hujšimi posledicami. Na Miklošičevo cesto naj pride stražniki
0 Nekaj suhega mesa je naiel nekdo na cesti. Kdor ga je izgubil, ga dobi nazaj v Bohoričevi ulici 11.
© Paviljon »Grajska klet« na veleeejmu od. prt celo leto. Toči priznana Podborikova vina.
Ljubljansko gledališče
DRAMA
Začetek ob 20.
Petek, 2. oklobra: Zaprto (generalka). Sobota, 3. oktobra: PRITLIČJE IN PRVO NADSTROPJE. Ljudske cene. Izven. Nedelja, 4. oktobra: TAKŠNA JE PRAVA, veseloigra, premijera. Izven. Ponedeljek, 5. oktobra: Zaprto. Torek, 6. oklobra: KRALJ NA BETAJNOVI. Red B. Sreda, 7. oktobra: DOGODEK V MESTU GOGL Red E.	*
Prva ljudska dramska predstava letošnje sezone bo v soboto 3. oktobra. Pri znižanih dramskih cenah se vprizori Neslroyeva burka »Pritličje in prvo nadstropje . Zasedba isia kakor pri premijeri.
Cetrla dramsku premijera bo v nedeljo 4. okt. Prof. šest postavi na oder Ilirschfeldovo trode-jansko veseloigro »Takšna je prava«. Veseloigra nam kaže, kako se dva snubca zaljubila v hčer, ki je popolnoma novodobnih nazorov, pozneje pa v nialer, ki predstavlja strogo umirjeno življenje. Komedija je navzlic dejanju in zaplotkoin zelo de-centna in izredno zabavna. Predstava se vrši izven abonmana. Cene običajne dramske.
Nadaljnjo premijerc v ljubljanski drami. Naša drama pripravlja trodejansko igro »Veste, ki jo jo napisal Maurice Rostand. Za tem pride Golarjeva izvirna igra - Dve nevesti«. Gospod Levar in ga. Mira Danilova pa Študirala Begovičevo izvirno dramo Brez tretjega'.
Si. Peter pri Novem mestu
Dva neznana, gosjioeko oblečena mladeniča sta šla minoli teden skozi vas Češence. Vkljub prepo-i vedi sta šla v vinograd in začela obirati grozdje. Čudno, da nekateri ne ločijo več tuje lastnine. Tako je: ne kraljuje več v srcih poštenje, če je zginila iz njih vera... Naj to premislijo odločilni faktorji. Iz malega pa raste veliko, pravi pregovor.
Kolpoitažu nedeljskega »Slovenca«: nekaterim ne da miru. To sino videli preteklo nedeljo, ko je nekdo, hotel kolporterja prestrašiti. To si odločni prejiovemo! Koljiortaž« Slovenca« je dovoljena in kdor bo delal sitnosti, si bo sitnost sam nakopal. Torej 1
Ljutomer
Koncert je priredil preteklo nedeljo orkester
našega Glasbenega društva v kavarniški dvorani g. Zavratnika. Člani orkestra so izvajali 12 orke-
stralnih kompozicij, med katerimi so bili zastopani Mozart, stole in Kalinov. G. Doberšek, dirigent podružnice Obrtne banke, pa je ob klavirskem
spremljanju g. Ivo Seršena zapel par tenorskih solo-partij iz operete "Grofica Marica«. Iz prijaznosti je sodeloval flautist Persil iz Ptuja. Občudujemo požrtvovalnost vodje orkestra g. Zacherla, ki je v svoji ljubezni do glasbe znova pripravil Ljutomerčanom glasbeni užitek.
Nesreče pri živini se dogajajo dan za dnem. Posebno škodljiva je mlada jesenska detelja, ki napenja. Tako je tia posestvu gospe dr. Vardovc napelo pred par dnevi kar osem krav naenkrat. Štiri so rešili, štiri pa so morali zaklati. Enake nesreče zadevajo kmete po vaseh. Meso se sicer po nizki ceni sapravi v denar, a so take nesreče za kmetovalca vseeno velik udarec.
Dr. Fr. Sušnik.
Koroška jesen
Nikoli Koroška ni lepša kakor je-seni, ko ajda zori.
Po pliberškem in dobroljskem in <;elovškem polju vea zemlja rdi, lemno rdi.
To so dnevi, vsi kakor večeri:
Koroški nedel.
Dolge sence se vlegajo od Pece sem in od Obirja. po Dobravi brzijo divji jagri, za jezeri tožijo žalik-žene, iz vrbja ob Dravi se trgajo beli mrtvaški prti.
Ajda zori.
Preko rdečih polj rajžajo večerni zvonovi: libuški Andrej cinglja k Šmihelu, gizdava Kttarina ee mu oglaša, mimo pliberškega gradu se izognejo, ki ga hudič rdeče zaznamoval za vekomaj; pred Božjim grobom se poklonijo, posrkajo pri Florijanu v Vogrčah.
Ajda zori.
Po rdečem polju žebrajo zvonovi za večno luč: Vid in Primož jjozvlnjata, Škocjan odzdrnvlja, preko Drave tja gor <lo Martina na Djekšah, do Marjete Rožne, do Janža in Marije udarjene in do Jakoba daleč.
Ajda zori.
Za Celovcem in Beljakom nebo gori, temno
rdi:
ko da Se na nebesu rdeča ajda zori...
„Čas", revija Leonove družbe, L 1930-31
Pred dobrim tednom je izšla — čisto tiho, bres šuma — 10. št., dovršen je s tem spet en letnik, in eicer petindvajseti! četrt sto-I nt j a ima torej >Cas< danes za seboj! Ko dobimo (menda še letos?) kazalo za vseh 25 letnikov, stvarno in pisateljev, bomo šele videli, kakšne zaklada imamo nakopičene v vseh leh predalih Pasa-, koliko pridnosti je shranjene v njih, koliko požrtvovalnosti in nesebične ljubezni Jo vede in resnice Ko dobimo — kakor rečeno — le?Jco
pričakovano kazalo, si bo marsikateri naročnik želel dopolniti svoje morda pomanjkljive letnike in tedaj se bodo začele prnzniti police, ki se zdaj šibe pod težo posameznih izvodov in celih letnikov, hranjenih v knjižnici za — boljše čase.
Pa nas zaenkrat zanima samo zadnji letnik, XXV. Iz gotovih ozirov je potrebno, da se malo nazaj ozremo; živimo namreč zdaj tako strašno hitro in čtiva (dnevno časopisje i. dr.) nam prihaja dan za dnevom toliko, da se nam ob koncu letu zdi tisto, kar je izšlo ob začetku istega leta, skoro že kakor — pravljica. Naj torej malo ponovimo vsebino XXV. letnika in osvežimo spomin vsem dragim naročnikom »Сазас iz gotovih ozirov. (Po vrednosti oceniti vsak spis letnika bi bilo enemu poročevalcu nemogoče.)
Kar je za letošnji >сав< najbolj značilno, je to, da jo prinesel kar dve jjapeški okrožnici v prevodu in z opombami: v celotni številki 6. okrožnico o krščanskem zakonu (lepi prevod je napravil — to menda sinemo zdaj že izdati — msgr. Josip Dortal, opombe na platnicah in ob koncu teksta, 6 strani, pa urednik dr. Fr. Ks. Lukman), dvojna številka 8-9 pa je prinesla prevod okrožnice Quadragesimo anno (klasični prevod in vse opombe, 22 strani!, so A. Uše-ničnikove). Obe okrožnici je L. družba dala ponatisniti in ponatis izročila v prodajo Novi založbi. — V soglasju z okrožnicama, ki obravnavata najbolj perečo vprašanje naših dni, socialno vprašanje (saj jo usoda zakona tudi le del lega vprašanja), je >čast v svojih razpravah, ocenah in diskusijah obračal največ |>ozornosti vprav na lo vprašanje. Pod naslovom: »Kam naj se usmeri katoliška akcija?« (Dr. J. Ahčin, v 5t. 3-4) se skriva iskreni poziv pisateljev, naj vso jjažnjo iu skrb posvečamo življenskim razmeram delovnega ljudstva. Zdi so mi, da bi vprav la članek morali vsi zopet in zopet Čitati in ga — uresničevati. V št. 10. obširno in kritično poroča A. U. pod skromnim naslovom: >Novejša literatura o socialnem vprašanju« o 5 važnih publikacijah, ki so: 1. Učbenik O. Schillinga, 2. knjiga A. Worlltsche-Ica, 8. veliko delo ;-Oeconomla perennifi«, ki jo Izdaja A. Orel na Dunaju, 4. Zbornik OiJrre.«ovo dražbe ter 5. prevod in komentar »Rerum nova-гипк i>. A. Tominea. Ko tu od blizu gledamo v
kritikovo delavnico, kako vsako trditev tehta, je li prava in pravična ali ne, koliko se pri tem na-učimol Skoro bi rekel, da ob tem jionovimo vso njegovo Sociologijo. — Ves svet zdaj gleda eni s strahom, drugi z upom, se bo li pjatilctkn posrečila ali ne. Težko si je o tem ustvariti sodbo, ker so viri tako nezanesljivi. V s-časuc (št. 10, str. 389—410) nam po najboljših virih, ki jih je mogel doseči, dr. J. Ahčin razlaga to rusko pjatiletko pod naslovom: »Gospodarstvo sovjetske Rusije«. Mislim, da ne bo naročnika »Časa«, ki ne bi bil hlastno prečital te razprave. Koliko so ludi tu naučimol Tu n. pr. vidimo, kako prav jc pred 40 leli videl Leon XIII., ko je v >Kerum novarum« (št. 25, 20) napovedoval iiosledice, ako bi se odpravila zasebna last. Na str. 392. Ahči-i nove razprave jih čitamo. Sicer pa jc ičasc o boljševizmu razpravljal že na več mestih: »Boljševizem v boju proti Bogu« (dr. Jak. Aleksič, šl. i 3-1, 14 strani drobnega tiska; sijajno pisan sestavek.) Sem spada ludi več krajših beležk: Bolj-ševiški ateizem (šl. 1-2 I. F.), Sv. Avguštin o socialnem vprašanju (A. U., št. 7.) Reševanje krščanskega zakona in družine smo rekli — je bistven del socialnega vprašanja. Tega zakona čistost odločno brani Ušeničnikov članek: Evge-nika. (Št. 34. Zavrnjen je — št. 120 pod črto — tudi eden najostudnejših napadov, kar jih je doslej navalilo na slovensko duhovščino.)
Žc od vsega početka je »Čas« smatral za eno svojih prvih nalog, da kaže slovenskemu razum-ništvu pot k Bogu s članki apologeti čno vsebine. To nalogo je letos lepo izpopolnil s prekrasnimi sestavki o sv. Avguštinu (dr. llohnjec: Sv. A. in moderni človek (št. 1-2), dr. A-Ušeničnik; Sv. A. in njegova pot k Bogu, dr. Fr. Lukman: A. Confessiones, dr. J. Alekšlč: O Božji državi, vsi ti trijo spisi v >Avguštinovi številki-, t. j. str. 257—290. Apologetičen namen ima tudi dr. L. Ehrlichov spis: čudež. (Št. 10.) — V št. 1 (etr. 4) dr. Hohnjen navaja Avguštinov vzklik: : Grande profundum est Ipse lioino«. Na ta pretresljivi vzklil; gradi v 7. št. A. USeničnik svojo dušeelovno razpravo >Temne globine«. Koliko važnih resnic je tu tudi za vzgojitelja! Na vzgojnem polju ta čas posebno »lovi knjiga dunajskega psihiatra R. Allergn >Das VVerden der sitl-lichen Person. \Vosen u. Krziehung des Charak-
terse. V št. 1-2 nam dr. A. L.(evič.nik podaja obširno analizo knjige. Ob branju analize dobi človek skomine po knjigi sami. Dobrohotno, vendar pa odločno ocenjuje v št. 10) dr. J. J(eraj) Žge-čevo brošuro.
Šo eno nalogo si je >Čass nadel (posebno, odkar imamo vseučilišče): mladi znanstveniki potrebujejo nekega torišča, kjer bi mogli objavljati svoje nove izsledke. Morda bi utegnil kdo godrnjati, češ, da je to prevelika obtežitev za »Čas«, ker so taki spisi namenjeni le zelo ozkemu krogu. No, »Čas« so je v 25 letih tako okrepil, rl« prenese take obtežitve. Sem bi jaz uvrstil rnzpmvi ge. dr, Alme Sodnikove: »O sodobnem prvenstvenem pojmovanju likovnega problema« (v 5. št.) lei bolj ali manj ludi — dr. J. Ravnikarja: ->K teoriji davčnih oprostitev« (v št. 3-4 in 5). Deloma spadajo eem tudi: E. Bojčev vsebinski pregled Ve-brovega sv. Avguština (v št. 7) ter dr. St. Gogale obširni odgovor kritikom Vebrove >Filozofije<: (v št. 3-4 in 10).
Za 50 letnico smrti Dostojevskega (10. febr. 1881) je prinesel >Čas« zanimiv (n zelo poučen prispevek N. Preobraženskega k limevanju legende o Velikem inkvizitorju. (V št, 5.) — Slovenski jezikoslovci se po pravici čudijo, da Je šele mladi Poljak Malecki odkril in razložil cakavizem v Istri, kakor poroča (št. 1-2) T. Debeljak. — Preteklo leto (1930) sta bila v Ljubljani dva velik a kongresa (slovanske kat, ak. mladine in VII. mednarodni akad. mis. 0 obeh v ičasu« obširno poročata dr. Štele in dr. Ehrlich. Pri misijonskem jo Slovence zlasti zanimal referat dr. V. Fajdigc: O budizmu in krščanstvu.
Mislim, da je ;,časc vedno dobro umeval čas in po vseh močeh spremljal časovno dogajanje. V 25 letih je imel samo troje uredništev. (Število naročnikov se je po razkosanju Slovenije seveda nemilo skrčilo.) V drugo četrtletje stopa pod novim urednišlvom. Naj bi se mu posrečilo pritegniti v svoj krog vedno več in več sotrudnikov.
XXV. letnik jčasa« obsega 4248 strani rnz-ličnec ju tiska. Kje dobite tako knjigo za tako ceno? (C0 Din znaša naročnina. Za petindvnjset-letnico ?Ca.«r,. najlepše čestitamo, če ga naročimo in Mtamo.	.!. D.
Dnevna kronika
Lepota prenovljene ptujske cerkve
Ptuj, dne 30. sept.
Reslauriranje cerkve sv. Petra in Paula bo kmalu končano. Z velikim interfsom spremljajo faranl in meščani to delo. Vsaki dan jim prinese nekaj novega In lepega.
Kapela ev. Aniona je slikana v dveh toplih tonih. Splošno se je oziralo na to, da pride bogata štukatura čimbolj do veljave, kar se je tudi v polni meri posrečilo. Robovi plastike so vsi pozlačeni. Slike v kupoli eo lepo očiščene in renovlrane tako, da ugodno učinkujejo kakor pri dnevni tako tudi pri umetni raevetljavi, katera se Je uvedla za na-pušči kupole.
Ladja cerkve jo slikana v treh tonih. Slikarjev namen je bil, da notranjost cerkve arhitektonsko čimbolj uveljavi. Zato eo se očistila tudi gotlčna rebra v prezbiterju. katera so iz knmena. Barve se lepo prelivajo ena v drugo tako, da tvorijo lepe harmonijo na mogočnih stenah in stebrih notranjosti cerkve.
Najlepši pa bodo zigotovo oltarji, katerih se človek ne more zadosti nagledati. Veliki oltar bo ta teden končan. Mojster Zorati je res mojstersko izvršil svoje delo, po navodilu ban. konservatorja dr. Stelcla. Od prvotne originalne marmorizacije je bil oltar dvakrat popleskan in lakiran, tako, da je bila debela klast barve in laka na oltarju, ki pa se je moral ves odstraniti, in na ta način so prišli <lo originalne marmorizacije. Tako se je posrečilo, <la sedaj oltar izgleda ravno takšen kakor je bil pred 220 leti, ko je bil postavljen. Plastika je prvo-vretno umetniško delo. ki kaže umetnikovo znanost in pridnost. Gornji del oltarja krasi mogočen Marijin kip. ki je ves pozlačen. Kip je iz konca gotske dobe. Visok je 2.20 m. Okoli Marije je do dva'eet angelov razne velikosti. Ko oči gledajo to krasno sliko, srce govori: O zares, preblažena Devica Marija glej svojo slavo, katero ti je obljubil angel. Glej,"ti si povzdigujeua nad angele, zraven Kralja in Sina bos ti, o srečna Mati vladala ua vele...
Tombola za popravo cerkve sv. Petra In Pavla bo v nedeljo, dne 4. oktobra ob 3 popoldne na Florjam.kem trgu. Glavni dobitek: cela oprava za eno sobo. Drugi dobitek: kolo (bicikl). Tretji: zlata ura, klaftra drv, koža, moka, vino itd. itd.
Smrtna nesreča z aviomobilom
Celje, 1. oktobra.
V	sredo 30. septembra je vozil tovorni avto okrog 1 popoldne od Luč proti Solčavi. Na avtomobilu je bilo 6 oseb, in sicer 4 moški in 2 ženski. V bližini tako zvane Itfe pa ie šoferju zaradi zelo slabe in zvožene ceste nenadoma odpovedal volan, da se je avto prevrnil in padel v Savinjo.
Pri padcu je nekaj potnikov odletelo v stran, Kile In e ga Žagarja pri Tevžu Komarja Lovra in 29-letno Nežo Ošepovo pa je avto pokopal pod seboj. Komar si je pri tem zlomil desno roko in se poškodoval po glavi in na levi roki. Nežo Ošepovo pa. ki se je šele pred tremi tedni poročila z ža-gjfri.m Oicpom iz Solčave, ki jo je avto pokopal pod seboj v Savinji, je mrzla voda Savinje zadušila.
Ostalim potnikom, ki so vsi zleteli iz avtomobila, se ni zgodilo ničeear. Na lice mesta je prišel zdravnik iz Ljubnega dr. Jože Arh, ki je nudil ponesrečenemu Komarju prvo pomoč in ga takoj povezal. Ošepovo so isti dan zvečer spravili domov v Solčavo, Komarja pa so naslednji dan prepeljali v javno bolnišnico v Celju.
Požiga ec zažiga
Motnik, 30. sept.
V	torek, dne 29. septembra t. 1. zvečer okrog pol deselih je nastal neopaženo ogenj v gospodarskem poslopju Marije Grabner, poseetniee Zaja-sovnik 8 pod Trojanami, kateri je v trenutku objel streho in škodelj in je v teku dveh ur vpepelil celo poslopje.
Na pomoč so prihiteli gasilci iz Motnika in Trojan, kateri ,>o ogenj ustavili, da se ni razširil na o bližini stoječo žago, kozolec in šele v 1. 1030 na novo zgrajeno hišo.
Škoda je občutna, vendar pa je delno krita s zavarovalnino. Na kakšen način je ogenj nastal še ni znano. Sodijo, da je bil gotovo podtaknjen, ker je dne 30. avgusta 1. 1029. pogorela hiša s mlinom, letos dne •">. julija zvečer okrog 9 je pričelo goreti na žagi pod streho in so vsi znaki kazali, da je bilo podtaknjeno po zlobni roki. Tedaj so ogenj takoj zapazili in pogasili da ni bilo nobene škode. In sedaj v tretjič, ker ni bilo nobenega blizu, se je podtaknjeni ogenj razširil in zahteval svojo žrtev.
Smola „vinshe trgovke"
St. Peter pri Novem mestu, 29. IX.
Lepo je te dni po Dolenjskem. Za denar sicer vsakomur slaba prede, pa je vljub temu vsakemu vinogradniku te dni zasijalo solnce veselja in sreče in razjasnilo njegov obraz, živi vsaj v pričakovanju in upanju lepših časov, da bo mogel vnovčiti svoj vinski pridelek, ki je letos po kvnntiteti iu kvaliteti daleko boljši od lanskega leta. In vinogradnik v večjem ali manjšem pomenu besede pa je pri nas vsak gospodar.
Da je na Dolenjskem le dni prijetno, prav tako kakor meseca januarja, ko imajo pri vsaki hiši koline, se je. spomnila »vinska trgovka«:, ki so jo proti koncu januarja letošnjega leta pojavila v Št. Jerneju, se izdajala za sestro g. kaplana Rov-tarja in pridn i, praznila — seveda vse za pokušnjo — kozarce pristnega dolenjskega cvička. In ko so ji bila postala tla v št. Jerneju vkljub precej hladnemu ozračju prevroča, Je ubrala smer proti Novemu mestu, se oglasila v gostilni Jakac, kjer so zatisnili eno oko in ji postregli z gorkim čajem. Ko je videla, da je dosedaj dobro igrala svojo vlogo - je menda res igralka, kot se je sama pohvalila. da je nastopala na gledališkem odru ua Jesenicah —, jo to svojo vlogo kar lepo nadaljevala. kot sedaj ljudje pripovedujejo, je bila po'em, };o je tudi v Novem mestu >dobro« opravila svoj posel, našla smer pro'.i št. Potru. Oglasila se je v Mačkovem zopet kot »vinska trgovka« in kaplanova •ostra. I)a je prišla z vlakom, nd Že nič zajtrkovala fn da je namenjena proti Trški gori, kjer misli kupiti, večjo količino vina, Je pripovedovala. Dobra gospodinja gro k sosedu kjer dobi na posodo par jajčkov, da bi napravila lačni »vinski trgovki« zaj-t-i;. Pa čudno! Ko pride gospodinja nazaj, »vinska trgovka« ni bila nič več lačna. Izgovarjala se je, da 'iiina časa Čakali, se prav lepo zahvali in odide, pa ne na Trško goro. temveč čez Krko v Dolenjo vil*. z njo vred pa je izginil, kakor ie pozneje gospodinja žalostna koiišlntlrala ves njen prihranek.
Pred nekaj dnevi so ie pn prebrisana sleparija zopet pojavila v vasi Cećence. To pot je bila trgovka z orehi. Da bi lepše opravila, se Je zopet izdajala za sestro Št. peterskega kaplana. Nastopala je zelo sigurno, govorila, kot bi rožice sadil, bila prijazna, vljudna, skratka res fina, elegantnu dama. Kar hitro je bila kupčija s Teropšičem sklenjena: mernik orehov 90 Din. Saj toliko desedaj še nihče nI obljubili Razume se, da je bil te kupčije gospodar vesel. Toda to veselje ni trajalo dolgo. Orehi so ostali v shrambi, orehov »trgovka« ni plu-čala, pač pn je »za aro« mesto dala, vzela okrog 7 kovačev. In to je povzročilo konec njene sijajne ktipčijske kariere. Gosjiodar, ki je že pravočasno opazil, da ga je prebrisana sleparka okradla, jo je drugo jutro presenetil že predno Je mogla začeti z nadaljevanjem svojega posla in ji zagrozil, naj kar na mestu vrne ukradeni denar.
Pa kako se je potegovala za svojo čast! Ona, pa tatica?! Vse drugo, snmo to ne. Pa to pot ji ni pomagal noben izgovor. Nič ni pomagalo: pred vizito je morala. In rezultat je pokazal, da je imela nekaj denarja skritega v čevljih, nekaj pa na prsih pod bluzo. Ker Je pa še nekaj denarja manjkalo, ji je vzel gospodar v zastavo aktovko, kjer je imela shranjenih nekaj dokumentov, glasečih se na ime: Glavač Marija in neka potrdila, iz katerih je razvidno, da je bila svoj čas res na Jesenicah. Ali j>a se res tako p;še ali ne, lo bo dognala preiskava. Zadevo ima v rokah orožništvo in je upati, da bo ta llobeznjiva trgovka kmalu prejela zasluženo plačilo.
ti-Jed rt*
Petek, 2. oktobra: Angeli varuhi; Leodcgar.
Osebne vesti
—	S pošte, postavljeni sta za pogodbeni po-šiarici Anica Herlejeva v Sokavi in Frančiška Av-senekova pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju. — Premeščeni so: služ. 2. skup. Jožko Pavko iz Ptuja na mariborsko kolodvorsko pošto in Matija Škro-bar z mariborske kolodvorske pošte v Ptuj. — Upokojeni so: pb. ur. VI. skupine Frančiška Rov-škova na ljubljanski glavni pošti in Blaž Rane na mariborski kolodvorski pošti; pb. ur. VI. skup. Ruža Voiskova na mariborski kolodvorski pošti; pb. ur. VIII. skup. Matild-- Kogojeva na mariborski kolodvorski pošti; zvan. 1. skup. Anton Maček v Dolenjem Logatcu in Anton Kranjc pri Sv. Juriju ob juž. žel. — Poroka: Rezka Volovčeva, pog. poštarica v Dobovi, se je omožila s kov. mojstrom Andrejem Pavličem; Marija Baumanova, pog. poštarica v Blanci, je vzela za inoža posestnika Mihaela Divjaka; Zora Benkovičeva, pog. poštarica v Slivnici pri Celju, se je omožila z učiteljem Gabrijelom Sudarjem; France Darovič, zvan. v Kočevju, se je oženil s Heleno Schleimerjevo in France šušteršič, služ. na ljubljanski kolodvorski pošti z Zofijo Hanjškovo. — Prestanek službe: Terezija Jurgčeva roj. Murkova, pog. poštarica pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju in Neška Rogarjeva, služ. v Kranjski gori sta se odpovedali poštni službi.
Ostale vesti
—	Važno opozorilo za starše srednješolske mladine. V letošnjem jx>letju — odlok je datiran z 20. julijem — so izšle nekatere spremembe k srednješolskemu zakonu, od katerih je za starše, ki imajo sinove ali hčere na gimnazijah, posebno važna ' Šolsko leto se bo delilo na dve polletji, in sicer se bo prvo polletje končalo o božiču. Učenci, ki bodo koncem I. polletja imeli v več nego polovici znanstvenih predmetov negativno oceno, bodo iz šole odpuščeni. Ne bodo smeli iti na nobeno drugo javno šolo, ampak ostati bodo morali doma; dana jim bo samo možnost, da delajo v juniju izpit čez razred, v katerem so vpisani. Ta določba je torej precej stroga in bo o božiču zadela marsikake starše. Zato se nam je zdelo notrebno, da nanjo opozorimo takoj v začetku šolskega leta, ko lahko starši pravočasno tikreneio potrebno, da nova določba ne bo zadela njihovih otrok.
—	Prešernova koča na Stolu zaprta. Kranjska loodružnica SPD poroča, da se Prešernova koča na Stolu zatvori v nedeljo, dne 4. oktobra t. 1.
—	Trije ponesrečeni otroci z dežele. Včeraj je ljubljanska bolnišnica sprejela tri ponesrečence z dežele. Vsi trije ponesrečenci so mali otroci, ki so se ponesrečili pri igri. llletni Janko Vrhovnik, sin vrtnarja iz Tunjic, se je včeraj po nesreči ure-zal z nožem v levo roko. — 31etno Seniko I ukač, hčerko posestnika s Široke peči v občini Št. Lenart pri Litiji, je sosedov pes vgriznil v glavo in ji povzročil hudo rano. — Vol je pohodil 41etnega Florjana Erceta, eina posestnika iz Vodic. Poškodoval mu ie desno ramo.
—	Sadjarska razstava v Laškem, V nedeljo 4. oktobra bo v slovenski šoli sadjarska razstava, združena s poučnim predavanjem o sadjarstvu. Vabimo kupce in druge, kateri se zanimajo za napredek našega sad'arstva, da se razstave udeleže.
—	Denarno blagajno — večjo, bodisi novo, ali že rabljeno v dobrem stanju, kupi občinsko poglavarstvo Nijemci, okrai Vinkovci. Ponudbe z opisom in po možnosti s sliko ali risbo je poslati takoj na navedeni naslov, glasom razglasa, ki je nabit na deski mestnega nafelstva v Ljubliani.
—	Zgodbe sv. pisma L del (stari zakon), za srednje šole priredil dr. Alf. Levičnik, so izšle v založništvu škof. ordinariata ljubljanskega. Cena knjigi je Din 24 ter se dobi v vseh knjigarnah.
—	Zgradarina po novem davčnem zrkonu z dne 8. П. 1928 Ur. 1. št. 75—26, in pravilniku z dne 28. 12. 1928 Ur. 1. št. 402—121 z upoštevanjem zakona o spremembah z dne 23. 5. 1930 SI. i. št. 35 in 36—20. Pojasnila, ključi za izločitev mestnih davščin, za proračun osnovnega, dopolnilnega davka, zamudnih obresti in razni vzorci. Dodani 60 še ključi za preračun dopolnilnega davka k pri-dobnini z vsemi, medsebo'nimi, istotako za zem-Ijarino. Uredil in sestavil Lovro Novak, davčni kontrolor in referent za zgradarino pri davčni upravi za mesto Ljubljana, Cena knjižici 25 Din. Knjižica bo dobro služila vsem hišnim posestnikom, ki morajo ta mesec vlagati svoje prijave dohodkov od zgradb za leto 1931. Knjižico toplo priporočamo. Ravnotam ee dobe tudi potrebne tiskovine za napoved zgradarine, pola stane 1 Din.
—	Obleke m klobuke kemično čisti, barva, plieira in lika tovarna Jos. Reich.
— Pri pokvarjenem želodcu, vretju v črevesju, slubem okusu, glavobolu, mrzlici, zaprtju, bruhanju in driski učinkuje že en kozarec naravne »Franz-Josel« i*renčice zanesljivo, hitro in ugodno. Znameniti zdravniki za želodčne bolezni izpričujejo, da se »Frnnz-JosrS« voda za г jedjo in pijačo preobložena prebavila izkaže kot prava dobrota. »Franz-Josef grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Maribor
Torišče plemenitih src
VurberSki sanatorij.
Ravnokar so se končale na vurberškem ea-
natoriju, v katerega polaga vedno г.пЛа dokaze svoje neumorne organ.zatorične sile, ljubezni tvornosti primarij dr, Boleslav Okolo Kulak, bral znanega ruskega prelata, vnetega delavca na polju ciiilmetodijske ideje, nekatere nove adaptacije. Pomagajo mu pri tem velikem delu dr, Kapralov, polkovnik Špiganovič kot oskrbnik, g. Kieručenko ter gospe Supranovičeva, Papklevičeva in Špiga- I novičeva. Tekom lega preoblikovanja staroslavne-ga gradu v danes že evropsko slovito ustanovo in okrevališče Ruskega rdečega križa za' bolne na pljučih. Mnogi so, ki pridejo s smrtonosnimi bacili v svojih prsih tja gori, pa se v osvežujočih naravnih krasotah graščinske najbližje Okolice in ob očetovski skrbni dr. Okolo Kulakovi negi vračajo z globoko hvaležnostjo v srcu nazaj v svoje domovino. Tam zgoraj ie podietnost ljudi, ki so stopili v službo ruskega Rdečega križa, napravila pravcata čuda.
Zatišje v srednjeveški motivnosti z gotskimi svetilkami ko hodnikih ter mično graščinsko kapelico in nebroj drugimi elementi, ki vzbujajo vtise slavne preteklosti, se tam zgoraj spremešava I z vsem tistim, kar je preko podjetne spodbud-nosti žilavih in delavnih ljudi dobilo pečat naj-moderneje urejenega sanatorija. Lastna električna razsvetljava, centralna kurjava v nekdanjih viteških dvoranah, laboratoriji v nekdanjih orožarnah, operacijske sobe in ron'genski aparati v etolpnih višavah, akumulatorji in druge električne naprave v nekdanjih ječah, desinfekcijske priprave v nekdanjih kleteh, rontgenske fotografske razvijalni-ce, kier so nekoč stali starodavni kamini, 86 m globok vodnjak, pri kopanju katerega sta se dva kaznjenca v davnini do smrti izhirala, poleg naj-noveiše vodovodne napeljave, in še drugih pomembnih in značilnih kontrastnih zanimivosti. Pa je smisel za starine ohranil poleg vsega tega slikarske, arhitektonske in drurfe zanimivosti. 1400 bolnikov gre letno skozi dr. Okolo Kulakove roke, 80 postelj je do sedaj na razpolago in jih bo iz leta v leto pri napredu'očih adaptaciiskih delih vedno več; in poleg tega ležišča in druga zatočišča. kjer se bolna pljuča navzemajo zdravja, moči in življenjske sile. Te dni so mariborski časnikarji, ko je ravnokar dovršena nova etapa v velikem adaotacijskem programu vurlierškega sanatorija, ogledali uspehe vztrajne iniciative in familijarno sanatorijeko življenje. Pod vodstvom odličnega gospodarskega strokovn;aka in zaslužnega nadupra-vitelja Herbersteinovih posestev g. Kegla so poselili mariborski časnikarji na svojem poučnem izletu tudi vurberškega župnika Alojzija Kokelja, ki jim je ljubeznivo razkazal znamenitosti žiipne cerkve in cerkvenega zidovja z rimskimi nagrobnimi spomeniki.
*	--ч.
□	Boben poje... V novembru se vršita v Mariboru dve večji dražbi nepremičnin. Dne 16. novembra bo v sobi št. 27 dražba zemljišča, zemljiška knjiga k. o. Mesto Maribor, vi. št. 13.324. Ce-nilna vrednost je 111.011.13 Din, najmanjši ponu-dek pa 55.506 Din. Dne 6. novembra se vrši v sobi št. 27 okr. sodišča dražba nepremičnin, zemljiška knjiga k. o. Gorica, vi. št. 70 in 2-35 vi. št. 109. Ce-nilna vrednost 4S233.42 Din, vrednost pritikline 130 Din, najmanjši pomidek 32.156 Din.
□	Dve težki nesreči v tovarni Kiitgers. V im-pregnirni tovarni Riitgers v Hočah pri Mariboru sta se ponesrečila v sredo dva delavca skoro na isti način, da jim je padel težki telegrafski drog, katerega so vozili iz impregnirnice, pri prekladanju na nogo. Popoldne je prepeljalo rešilno društvo iz Maribora v bolnišnico 26 letnega Martina Kokola, kateremu je drog zdrobil gleženj leve noge, zvečer pa je bilo društvo zopet klicano v tovarno. 29 letnemu delavcu Francu Horvatu je na enak način telegrafski drog poškodoval desno nogo v stopalu. Tudi njega so prepeljali v bolnišnico.
□	Bog daj srečo! Poročili so se v Mariboru v zadnjem času: Ivan Srimpf, tiskarski jjomočnik, in Ljudmila Husu, tkalka, Motherjeva 47; Ivan Fleisinger, pivovarniški delavec, in Uršula Novak, pivovar. delavka, Košaki 75; Ludvik Rižnik, trgovec, in Jožefa Hetzl, mlinarjeva hči. Počehova 20; Vaclav Hurt, godbenik, in Antonija Plavčak, šivilja, Trstenjakova 2; Štefan Hrnec, kurjač drž. žel., in Alojzija Majster, tovarniška delavka, Motherjeva 47.
Celje
13 Potovanje češkoslovaških dobrovoljeev. V petek 2. oktobra z drugim popoldanskim brzovla-| kom potujejo češkoslovaški dobrovoljci na kongres ! dobrovoljcev male anlante v Belgrad. Na postaji Ce-I lje jim priredijo oblastva, dobrovoljci in kulturna društva pozdravni sprejem in je dolžnost vseh. Ja se pozdrava kar najštevilnejše udeležijo. Prihod br-zovlaka ob 15.57. Vstop ua peron prost.
0 Plačevanje mestnega kuluka olajšano. Na intervencijo pomočniškega zbora pri gremiju trgovcev v Celju je dovolile mestno načelstvo članom tega zbora odplačevanje kuluka v šestih mesečnih zaporednih obrokih. Ker pn inora pomočniški zbor pred-: ložiti seznam članov, ki žele izkoristiti to ugodnost do najdalje 5. oktobru, naj sc interesenti tak jj živijo v pisarni zbora (Delavska zbornica) med uradnimi urami (vsak delavnik od 18—19). Zadn;i dan prijave je 4, oktober.
Jesenice
Na razna vprašanja iz raznih krajev Jeseniškega okoliša j)onovno sporočamo, da se jirihodnjo nedeljo dne 4. oktobra gotovo ponavlja opereta >Cardaška kne?lnja<, ki je ob premijori tako izvrstno uspela. Pričetek je točno ob 3 popoldne ,konee ob 6, tako da je mogoče vsakomur na večerne vlake v vse smeri. Kadi obilnega reperloirja, ki ga I ima dramski odsek KPD za tekočo sezeno, so bo operela samo še dvakrat pela.
Pred kratkim se je ra Jesenicah naselil zdravnik, spccijalisl za pljučno bolezni g. dr. Furlan, Zdaj imamo na Jesenicah šest zdravnikov, med katerimi se dva bavita le z zobozdravstvom. Še pred ! leti smo imeli samo dva zdravnika.
Ker je neki član jeseniškega športnega kluba Bratstvo« radi notice v »Slovencu« od srede najia-del vašega dopisnika, dasiravno on omenjeno notice ni napisal, »Slovenec odslej sploh no bo več poročal o dejanju in nehanju toga klubu.
Trbovlje
Žile si je prnrezal. Pri vlaganju kumare v steklenico v torek zvoč r si je po nesreči, ker se mu je posoda v rokah zdrobila, prerezal žilo odvodnico in kite mi levi roki na dlani g. Martiin \ Vinko, delovodja v Gvfdodelnvniei. Morali so prepeljali г rešilnim avlomh v bolnišnico. Zadnji
Zadnla poročila
Omejen uvoz v Francijo
Bolgrad, 1. okt. A A. Odredba francoske vlade
0	omejitvi uvoza se mora tolmačil! ko! ukrep za uravnavo uvozne trgovine in uvedba j>a1itike kon-tingenliranja. Tako bodo uvozniki lahko izračunali, koliko smejo uvozili blaga. Ker je Uvoz omejen, bi prišlo do naglega padanja cen zaradi cenejše proizvodnje v inozemstvu, s čimer bi bili v prvi vrsti prizadeli inozemski jjrodiiceuti. Kakor se doznnv.i. bo v kratkem izdan nov ukaz, lil bo odredi! kon-tingentiranje za vsako tujo državo posebej za dobo treh ali šestih mesecev.
Pariz, 1. okl. tg. Z novo vladno naredbo se jo poleg že obstoječe uvozne omejitve za vino in les v Francijo sedaj uvedla tudi omejitev uvoza za klavno živino, meso, mleko in mlečne izdelke potom posebnega licenčnega sistema, in sicer v okvir« kontingenta po povprečnih merah zadnjega lela. Po statistiki o uvozu za j>rvih osem mesecev je Nemčija na prvem mestu uvoznih držav. Letošnja letina v Franciji ee ocenjuje kvalitativno in kvantitativno za srednjedobro.
Pariz, 1. okt. ž. Tukajšnja trgovinska zbornica javlja, da bo omejen uvoz tujega blaga različnih vrst v Francijo, ker je uvoz v zadnjem času tako zelo narastel, da ogroža trgovinsko bilanco Francije.
Uvoz v Češkoslovaško
Praea, 1. okt. tg. Jutri bo seja ministrskega sveta, na kateri bodo med drugim določili tudi novi uvozni kontingent za žilo in moko. Obenem bodo razpravljali tudi o industrijskih kompenzacijskih kontingentih. Jugoslavija si baje hoče zagotoviti gotov kontingent češkoslovaških tekstilij, Bolgarija pa uvoz jKiljedelskih Birojev. Trgovinski minister je v intervjuvu povedal, da se bodo v evrho ravnotežja trgovinske bilance odredili tudi posebni ukrepi gle.
1	de omejitve uvoza.
Angleški deficit
London. 1. okt. tg. Polletno jx>ročilo finančnega ministra računa, da bo znašal deficit za prvo polletje 1931 znesek 5)8,410.248 funtov, d oči m je znašal deficit lansko leto za isli ča« 58,218.860 funtov. Dohodki po znašali 268,460,142. za okoli 37 milijonov funtov manj, izdatki jw 361.876.091 funtov, to je za okoli 8.2 milijona funtov več.
Take zahteve so zločin!
Berlin 1. oktobra. AA. Več skupin induslrij-cev iz Poruhrja in Veetfalije se je obrnilo na vlado, naj bi sprejela stališče težko industrije glede odredb nasproti delavskemu stanu češ da bi bile v interesu ravnotežja v proračunu. Tc odredbe bi bile zlasti potrebne v vprašanju znižanja mezd in ukinitve državne ingerence v zasebnem gospodarstvu. Dalje zahtevajo tc skupine odstranitev arbitražnih razsodišč s strani vlade in ukinitev bruz-poselnostne podpore.
Razmere v Ro man Hi
• ■ i
Bukarešta. 1. okt. AA. Poročajo, da je Dura šel na agitacijo v Transilvanijo in da 1к> ob tej priliki obiskal Mania.
BukareS a. 1. okt. A A. Lupu se je v Turnu Se-verinu sestal z Avarescom.
Bukarešta, 1. okt. AA. V političnih krogih z veliko napetostjo čakajo na prihod THulesca, ker vidijo v njem mandatarja za koncentracijsko vidno.
Bukarešta. 1. okl. AA. V Cluju se je vršila seja vodstva narodne kmetske stranke, ki ji je prisostvoval tudi Maniu, vendar чс ni udeleževal debate.
Heimwehrsha debata v dunajskem parlamentu
Dunaj, 1. okt. tg. V avstrijskem narodnem svo-lu je notranji minister \Vinkler izjavil, da želi, da bi se vse oborožene organizacije v Avstriji razorožile, da pa ne more odrediti, da bi se razpustila parno heimvvehrovska organizacija, ker bi se to na-j)auno razumevalo. Ko je hotel štajerski deželni glavar dr. Kintelen opravičevati svoje postopanje j 13. septembra, je prišlo do hrupnih prizorov. Dr.
Rintelen je izjavil, da je bila glavna njegova nalo-• ga, preprečili prelivanje krvi. V j>ozni večerni uri j jo bila razprava odgodena in se bo nadaljevali jutri. Danes ni prišlo še do nobenega glasovanja.
V Mandžuriii
Moskva, 1. okt. tg. Bliski lisli brez vsakršnih komentarjev javljajo Japonske vesii, da se јл v Mandžuriji ustanovila neodvisna vlada.
London, 1. okl. tg. Po japonskih vesteh so neregularne kitajske čete in roparske tolpe napadle razne mandžurske vasi severovzhodno od Mukdfrna. pobile 400 Korejcev in oplenile vse vasi. Japonske čete zasledujejo roparje.
Irije prsti na levici pa ne gibljejo več iu jih najbrž ludi zdravnik no bo mogel več oživeti.
Akrobati na vm v Trbovljah. Umetniki na vrvi iz Ježice so prišli razkazovat svojo umetnost tudi v Trbovlje. Vrvi so napeljali med rudniškimi hišami >na Njivi«. Predstave se začnejo v četrlek popoldne. Akrobnti ostanejo tukaj tri dni. Hvaležnih gledalcev gotovo ne bo manjkalo. Vsekakor ! pa jo premajhen prostor med hišami »na Njivi., dasi je 12—15 m širok, a za maso ljudi, ki se ob takih prilikah zbere skupaj, bo gotovo pretesen. Pa menda res ni bilo mogoče dobili primernejšega.
Sestanek na občini, kamor je župan sklica! zastopnike vseh strokovnih, prosvetnih, športnih, gasilskih, dobrodelnih, gospodarskih, godbenih in drugik društev so jo vršil zadnji ponedeljek. Ne katera društva so so vabilu odzvala, druga ne. Vsi opolnomočeni navzoči zastopniki društev so se konstituirali kot širši volilni agitacijski odbor, dvanajst pa kot ožji agitacijski volilni odbor, !rgo-vec Pnvlin pa jo bil delegiran v okrajni agit.-u-.j-ski odbor.
Kuliik delno ukinjen. Z,i naše občino je ku-i luk ukinjen za vse, delavce, kmete in obrtnike, ki i ne plač.ijo 500 Din direktnih davkov. S tem so j vsaj rudarji, mali obrtniki tn manjši in srednji kmetje oproščeni to osovražene davščine. To je v«n| ena vesela vest po celi vrsti neprijetnih novic, ki snio jih motali slišati zadnje dni
\
Persepo tis
Med divjimi prašiči in šakali - Na sledovih kraljev Darija, Kserksa in Aleksandra Velikega
Neznosna vročina v Buširju ob perzijskem zalivu ше je hitro prepodila iz tega pekla Perzije. Po zelo primitivni avtomobilski cesti me je odpeljal star Fordov avtomobil v Širas, na perzijski visoki planoti, 1400 m nad morsko gladino. Bival sem v njegovih zidovih in se zaman oziral po Širasu, rožnatem mestu, biseru Perzije. Mogoče da se za visokimi zidovi bogatih Perzijcev skriva lepota Širasa, ki jo je v svojih pesmih opeval največji perzijski lirik Hafis.
Kar so v Širasu dosegli moji pogledi, ne izgleda drugače kakor vsa perziiskn mesta.
Profesor Molčanov, znani ruski polarni raziskovalec, ki se je tudi udeležil arktične vožnje »Grofa Zep-pelina*, je sedaj izdelal predlog, po katerem bi se severni tečaj kliiratično in meteorološko preiskal z registrirnimi gondolami brez moštva. Gondole bi preiskani morski tokovi prignali v polarno ozemlje, nakar bi jih na naprej izračunanih točkah zopet dobili.
Umazane ceste, na obeh straneh male ilovnate hišice, prilepljene kakor lastavičja gnezda na zidovih, ki obdajajo vrtove bogatinov. Po ulicah bazarja bi kvečjemu pri stojnicah za dišave mogel misliti, da si res v Širasu, mestu lepo dišečih cvetlic. Pogled čez zidove bogatinov me pouči, da je tudi tukaj konec pravljice o Širasu. Nič me ni zadrževalo v Širasu.
Popoldne sem že sedel v avtomobilu, ki "naj bi me pripeljal v Ispalian. Na obeh stra--jieli ce-ste Ista slika kakor povsod v Perziji; pesek in kamenje, vmes pa prav redko nizki grmiči in puščavska trava. Semtertja sem videl kako vas, postavljeno okrog oaze, od katere zavisi življenje vaščnnov. Po več urah smo prišli v Sirgan, ki leži nedaleč od sootoč-ja rek Kura in Pulvarja. Čez reko vodi most, zgrajen v visokem loku; na mostu stoji zapuščena ilovnata hišica. Tu je prej perzijska policija pobirala mostnino. S trikratno prestavo pri avomobilu smo šele mogli priti na most. navzdol je šlo s tako hitrostjo, da sem bil prepričan, da se bo voz prekucnil.
Počasi smo vozili ob reki. Čez pol ure sem že sedel pri čaju v mali vasi, kjer sem hotel prenočiti. Poleg čaja mi je prinesel gostilničar pečeno ovčje meso, dateljne, kruh in —neizogibne pipe za opij. Jed je izborno teknila. Moj šofer, gostilničar in še neki mož, ki je izgledal kakor pravi ropar, so komaj čakali, da so prižgali svoje pipe. Pri tem so si pripovedovali vse mogoče in nemogoče novice. Jaz sem moral veliko pripovedovati o svoji domovini. To jih je tako zanimalo, da so skoro pozabili na kajenje. Ko sem pripovedoval o lepotah svoje domovine, o grade h itd., se je oglasil gostilničar: »O, gradove imamo tudi mi sahib, ampak Allah ni hotel, da bi preživeli čas, umrli so — čudovito lepi Traht-i-džanžid. Pet kilometrov od hi, lahko si ogle-daš ponosne ostanke nekoč tako sijajnega kraljestva«
»Ti misliš razvaline Persepolisa?«
»Da. gospod, pojdi tja in oglej si jih,« in skrivnostno je nadaljeval: »Ampak pazi se! Ko ponoči mesec s svojimi srebrnimi žarki razsvetli razvaline, tavajo okrog mrtvi, ki že tisočletja ne najdejo miru. Pravijo, da leže pod razvalinami ocrromni zakladi, ki jih stra-žijo mrtvi, in da ljudie, ki ponoči stikajo za zakladi l r«-' sledi izginek). Gospod, svarim
te! Pojdi tja samo ob solnčnem vzhodu — ponoči je strašno na razvalinah!« In pri tem se je gostilničar od strahu kar tresel.
»No,« sem si mislil, »ti si pa gotovo že poskušal izkopati zaklade,« in ko sem, to pre-inišljevaje, pogledal nanj, je že spal. Opij je tudi že pri drugih dveh opravil svoje delo. Pokril sem glavo s tropičnim klobukom in šel ven. Zuhaj je bila krasna noč. Nebo je bilo posejano z blesketajočimi demnnti, da je bilo skoro svetlo kakor podnevi. Eno uro sem hodil po poti, ki mi jo je opisal gostilničar. Naenkrat sem trčil ob nekaj. Bil je divji prašič. Brez strahu je obstal in vohnjal okrog, nato pa je glasno kruleč oddirjal in se pridružil v grmovju celi čredi tovarišev.
Pred mano se je dvigal kos zidu v svetlo noč in metal senco, podobno pošasti. To je torej del trojnega zidu, ki je obdajal kraljevo palačo, zakladnico kralja in grobnico. Najpo-nosnejši in največji kralji Perzije spe tukaj večno spanje. Utrujen od hoje in opazovanja minljivosti vsake človeške veličine, sem se vsedel na kamen zaraščene terase, ki je vodila v prestoino dvorano džanžida. Tam gori je v davnih časih na 72 stebrih stala avdienč-na dvorana. Od 72 stebrov jih stoji še 13 po 2000 letih. Da ne bi zaspal, sem šel dalje po razvalinah. Od daleč sem čul tuljenje lačnih šakalov, ki je podobno joku malih zmrzujočih otrok. Strašno je bilo to slišati v tihi neskončnosti narave. Po polurni hoji sem prišel do reke Pulvar. Čede divjih prašičev so se pri-podile, da se napijejo vode.
Bil je že čas, da se vrnem, zakaj utrujenost me je vedno bolj prevzemala Vendar
Francoski ministrski predsednik Laval in zunanji minister Briand se poslavljata od Berlina. Pod oknom stojita na levi dr. Briin ing, na desni pa dr. Curtius.
„Srečen" kaznjenec
Ko je bil William Schlossel v Newyorku obsojen na petletno ječo, gotovo ni niti sanjal, da bo Sing-Sing (znana newj4.rška jetnišnica) zapustil kot bogat mož. Ko je svojčas zaradi streljanja na nekega policijskega uradnika nastopil svojo kazen, je posedoval malo kemično tovarno, ki ga je skromno preživljala. Po njegovi aret°ciji je tovarno prevzela njegova žena, ki jo je tekom let spravila na tako višino, da ji je neki kemični koncem stavil ponudbo, da prevzame tovarno za dva milijona dolarjev. Ker je bila žena s svojim možem , sprta in nikakor ni bila voljna možu zopet pre- |
rsemški člani francosko-nemške gospodarske komisije.
Od leve na desno zgoraj: Veleindustrijec Louis Hagen iz Kolna, veleindustrijec Oton Wolf iz Kolna, državni tajnik Weissmann, bančni ravnatelj Strauss; spodaj: Bančni ravnatelj M. Warburg ij Hamburga, tajni svetnik Biicher in bančni ravnatelj v. Mendelssohn iz Berlina.
sem sklenil, da se bom prej nekoliko odpočil. Sedel sem na mah in začel premišljevati. Pred mano so začeli vstajati davni časi. Kako čudovita palača in kako krasni vrtovi jo obdajajo! Kdo hodi pod cvetočimi drevesi? Ali ni podoben mojemu perzijskemu gostilničarju, ki trdi, da je potomec Kambiza. Res, Kambiz je in par korakov za njim gre menih, ki je na njegovo povelje umoril Kambizovega brata .. Ali se ne plazi mag (perzijski duhovnik) Gav-mata, ki se je izdajal za Kambizovega brata in povzročil upor? Za kralja oklican je bil nekaj tednov pozneje umorjen od Darija in njegovih tovarišev. In po stopnicah palače stopa Darij h kronanju, obdan z velikim sijajem in razkošjem. Ljudstvo mu vzklika. In tam skozi vrata gre njegov sin Kserks z velikansko armado, da se maščuje nad Grki. pa je sramotno pogorel. Ali ne dviga nekdo bodalo proti Kserksu? Zadet pade na tla. Zopet umor! Zopet nov kralj in nova svečanost kronanja. In še večkrat dvigne morilčeva roka bodalo k smrtnemu sunku, — krvava tragedija se ponavlja, komaj da je en kralj umrl naravne smrti. — Kaj se godi tam pri vratih? Velika armada je. Vname se boj — odpor ne pomaga nič — Aleksander Veliki stopa po stopnicah palače navzgor. Vzel je s seboj ogromne zaklade perzijskih kraljev in mnogo lepih žen in zapustil gorečo palačo.
In danes? Nič drugega kakor razvaline, ostanki velike, pa grozne in krvave dobe.
pustiti tovarno, je kupčijo sklenila. Toda mož je po nekem odvetniku ugovarjal. Proces je šel skozi več instanc. Mož je trdil, da ob nastopu svoje kazni tovarne nikakor ni daroval ženi, marveč jo je prepustil v upravo zvestim rokam. Zadnja instanca je kupčijo potrdila, vendar pa priznala možu več kakor milijon dolarjev, s katerimi je Schlossel sedaj ves zadovoljen zapustil kaznilnico.
Mlad igralec je prosil Bernarda Shawa, da bi ga priporočil nekemu gledališču. Shavv mu je ustregel in izročil sledeče pismo: »Prijjoročam Vam igralca R. najlopleje. Igra Hamleta, Shylocka, Cezarja, flavto in biljard. Biljard igra najbolje.«
Eskimi prvič v mesta
Letošnje poletje je Danska opremila eks-pedicijo, ki je raziskovala Vzhodno Gronlan-dijo, torej oni del velikega arktičnega ozemlja, čigar obrežje je vzrok to pot zopet poživ-Ijenega dansko - norveškega spora za stran Gronlandije.
Prva etapa vožnje se je končala na Fa-roerskih otokih, kamor so ekspediciji pripeljali pse iz Zapadne Gronlandije. S psi so prišli tudi njihovi lastniki — Eskimi, ki so s tem prvič zapustili svojo daleč od kulturnega sveta ležečo domovino. Na dobre Eskime je napravil Thorshavn, glavni kraj Faroerskih otokov, ogromen vtis. Prvi pogled na to malo mestece je bil zanje prav takšen, kakor bi bil za nas prvi pogled na Newyork. V svojem življenju niso še videli pravega drevesa, kaj šele avtomobila. Tam pa je kar nenadoma pridrvelo po cesti čudno vozilo, jih oškropilo s cestnim blatom in bliskovito odsmrdelo naprej. Neki Eskim se ni mogel dovolj načuditi dvonadstropni hiši, neki drugi pa je zašel v kino, vendar je moral prostor zapustiti še pred koncem predstave, ker je žalostno dejanje in nehanje senc na platnu preveč razburilo njegova preprosta čuvstva. Zanimiv je bil pogled na 64 gronlanskih psov, katere so spravili na krov nekerra parnika. Bile so same močne, krepko raščene živali, ki pa so vsem glave visele nizdol in so se zaradi neprestanega deževja in pregorkega podnebja najbrž čutili razočarane.
Ženska moda rešila mesto
Glavno korist od današnje mode ZeiietrlU klobukov iz časov cesarice Evgenije ima ameriško mestece Danbury. To mestece je glavno središče ameriške produkcije ženskih klobukov in v njem se izdela 85% vseh ženskih klobukov v Ameriki. Zaradi nove mode ima mesto polne roke dela in trideset tvornic dela noč in dan, po 24 ur, ker je treba vsak dan napraviti 10.000 klobukov. Delavske plače so se z?lo zvišale in v štirih tednih je mesto dobilo za nove klobuke poldrugi milijon dolar-ev. Sodijo, da bo ta konjunktura trajala vso zimo. Kakor poročajo listi, so mestni očetje sklenili ta nenadni blagoslov proslaviti s tem, da bodo sredi mesta postavili cesarici Evge-niji spomenik.
Svetovni avtomobilizem
Po poročilu ameriškega trgovinskega urada je bilo v začetku leta 1931. 35,800.000 motornih vozil in sicer: 30 milijonov osebnih avtomobilov, pet in pol milijona tovornih avtomobilov in 300.000 avtobusov. Kljub splošni gospodarski krizi je število motornih vozil na svetu za 700.000 večje kakor lani. Leta 1930. so izdelali nad štiri milijone motornih vozil. Največ avtomobilov imajo Združene države Severne Amerike, namreč 26,700.000. Francija jih ima poldrugi milijon, Anglija 1,300.000, Kanada 1.200.000. Nemčija 700.000. Avstralija 600.000, Argentina 400.000, Italija 300.000, Brazilija 200.000, Španija 190.000.
»Kožar je včeraj trdil, da sva midva dvojnika.«
»Nezaslišano! Prvič, ko ga srečam, mu bora dal zaušnico.«
»Ja, to sem tudi jaz storil.«
Sir Micliael Hodges, vrhovni poveljnik angleškega atlantskega brodovia, je iz zdravstvenih ozirov odstopil. Bil je že bolan, še preden so se uprli angleški mornarji
Gospod Škrtič: Današnje žene nimajo pojma o sedanji gospodarski krizi, ki pritiska na ves svet.t
»Po čem pa to sklepale?« >Poglejte: Moj otrok je požrl novec za 50 par. Moja žena poikliče zdravnika in mu plača 200 Din
samo za to, da je iz olroka izvlekel teh 50 par.c *
»Kaj imaš proti Maksu, očka?« On je velik osel, poleg tega te pa hoče poročili aamo zalo, ker imaš lep avtomobil.«
»Izključeno, očka. Maks me je povsem prepričal, da bi me poročil, četudi ne bi imela avtomobila.«
»No, potem je pa še večji osel kakor sem prvotno mislil.«
Cela vas zarubliena. V vasi Holzheim pri Neussu ob Reni ie sodni iztirievalec zarubil skoro v«e imetje 250 družin, ki tvorijo prebivalstvo vasi. Enemu je bila zarubljena niša, drugemu živina, tretjemu zemljišče itd. Prodaja je določena na 12. oktobra. Vzrok tega gospodarskega poloma so lahkomiselni kreditni posli hranilnice in posojilnice Holzheim.
&tev. 22a.
>SLOVENEC«, dae 2. oktobra 1881.
Strcn 7.
Trg mleka in i
1
Po poročilu Centralnega mlekarskega društva Za mesec julij in avgust se je produkcija mleka v obeli mesecih držala na višini, doseženi v juniju t. 1., to je približno 500.000 litrov na mesec. Pač pa je prodaja svežega mleka znatno nazadovala v mesecih julij in avgust zaradi počitnic. Zato se je produkcija Metkov vseli vrst za spoznanje dvignila, prodaj« pa je bila zadovoljiva, zalo so tudi zaloge do konca avgusta le neznatno narasle.
Cene «1 ostale v glavnem na višini meseca junija. Pač pa se je šele v septembru pojavila tendenca navzdol, kar so bo pokazalo naravno sele v
Znižana vožnia za ptujsko
raz S aVO	štete so tudi vse akcije Zbornice na raznih poljih
Na mnoga vprašanja zaradi vožnje po želez- dela. Poseben dodatek poročilu so uzance za tr-
iNa mnoga vpiusunju.	1 * v . govino z lesom, ki ih ie sestavila zbornica. Do
ntei daje pojasnilo razstavni odbor za J. _oanovin * nJ ^	„„^n,; „	„„„_
podatkih za september.
15% carinika aiija v Italiji. Kakor smo že poročali, je Italija, da paralizira vpliv gospodarske krize, uvedla 15% pribilek k sedanjim uvoznim carinam. Ker imamo najtesnejše trgovske stike a Italijo, zlasti glede izvoza lesa. Vendar ta pribitek ne zadeva naie losne industrije in trgovine, ker je les v trgovinski pogodbi z Italijo vezan In se torej ne sme zvišati na ta način. Ce bi ta pribltek veljal za les, bi bil njogov izvoz v Italijo zelo oteikofien, saj bi znašalo povečanje 900—1200 Din pri vagonu, kar je lepa vsota.
dala Zbornica ▼ Sarajevu ter podaja pregled gospodarskega položaja zborničnega področja, na-
šito sadno razstavo in sadni sejem v Ptuju, da je generalna direkcija drž. železnic z odlokom od 1G. septembra 1931, št. 75.144 31, dovolila polovično vožnjo po jugoslovanskih železnicah, m sicer za vse vlake razen SOE na to način, da si dotlfir.ik, ki namerava obiskati razstavo in sadni sejem v Ptuju, kupi pri odhodni Danici cel vozni listek do Ptuja, katerega pa pri izstopu v Ptuju ne odda, temveč ga obdrži za brezplačni povratek nazaj, seveda si mora na razsUvi od razstavnega odbora dobiti p '-idilo, da je razstavo posetll, kajti le s tem potrdilom velja prvotni voeni listek za brezplačni povratek. — Polovična vožnja je dovoljena v času od 9. do 17. oktobra 1931. Enako je tudi znizana tarifa, del II, odsek B XIII za blago, ki se posije
na razstavo.
Dalje nam poročajo, da bo ves čas razstave obratovala v Ptuju najnovejša in po modernih principih urejena tovarna za sadne in grozdne sokove Jos. Orniga. Ta tovarna, ki je menda enake vrste še ni v naši državi, bo stavljena na vpogled vsem obiskovalcem razstave brezplačno, na razstavi sami pa bodo razstavljeni sadni sokovi te tovarne ler v okrepčevalnici za poekušnjo na razpolago — seveda proti plačilu. Ptuj, ki je vinski in sadni centrum, je postal obenem tudi centrom za sadne in grozdne sokove.
Na dan otvoritve razstave dne 11. oktobra bo v Ptuju tudi sadjarski shod popoldne ob 15. uri v Narodnem domu. Na tem občnem zboru se bodo obravnavala zelo važna vprašanja v sadjarstvu, ki bodo velikega pomena za bodečnosi.
Na razstavi bo mogoče videti sadni izbor vseli 'ikrajev Dravske banovine ter pakovano sadje po zahtevah svetovne trgovine.
lani so tudi statistični podatki o denarnih zavodih v Bosni in Hercegovini.
Borza
Ljubljana, 1. oktobra 1931.
Denar
V današnjem deviznem prometu je ostal tečaj Curilia neizpremenjen, dočim so drugi devizni tečaji biti čvrsiejši. Edino Dunaj je prav znatno popustil. Dočim se je doslej tečaj Dunaja gibal okoli 8, je sedaj padel na 7.25 do 7.49. Promet je bil znatnejši. Vse zaključene devize je dala Narodna banka.
Ljubljana. Amsterdam 225453—2261.37, Bruselj 782.64—785, Curih 1098.45—1101.75, Dunaj 725.06—749.06, London 216 27—223.77, Newyork
Ljubljanski derby
Prejšnjo nedeljo smo Imeli v Ljubljani priliko videti svoje moitev, od katerih je ono zastopalo mesto Ljubljano, drugo pa Maribor, ki se že več let bori za pravico, da odločujoče posega v borbo za prvenstvo Slovenije. Tekma teh dveh odličnih moštev je končala neodločeno. Zmago bi pa zaslužilo moštvo iz Maribora. Prihodnjo nedeljo se pa srečata lokalna rivala naša zastopnika v tekmah za državno prvenstvo. O kvaliteti Ilirije in Prlmorja je težko še kaj novega povedati. Eno je gotovo, da so tekme teh dveh klubov vedno predmet zanimanja. Ore za prestiž in to vleče.
V	zadnjih nastopih se moštvi nista pokazali v najboljši luči. Težke ligine tekme so imele posledice. Vsi igralci so iz forme. Vendar v taki tekmi, kakor je srečanje teb dveh moštev, se bodo morali vsi potruditi in igrati tako, kot smo vajeni. Prvenstvena tekma llirija:Primorje bo ena najlepših prireditev v jeseni. Po končanih tekmah v ligi najbrže ne bo nobene večje tekme. Igralci so potrebni počitka, kar bodo vodstva klubov gotovo upoštevala. Kdo bo to zanimivo in tudi važno tekmo sodil, še ni določeno. Predlagan je eieer Podubsky, vprašanje je pa, ako bo prost. Vsekakor je važno vprašanje, kdo bo vodil to tekmo. Upa jmo, da bo to odločilno tekmo vodil sposoben sodnik.
ROKOBORBNI VEČERI V UNIONTJ.
V	Unionski dvorani nastopajo skoro 14 dni sami izbrani atleti, ki kažejo svoje znanje v roko-borbi. Prvi večeri niso bili zanimivi, pa čeprav so nastopale res prvovrstne moči. Toda od večera do večera je postajal program zanimivejši. V borbah nastopajo atleti, ki so si v svojem znanju in tudi v moči približno enaki. Naravno, da so take borbe lepe in tudi zanimive. Le redki so rokoborci, ki morejo pokazati kako se je treba boriti. To so predvsem Travaglini, Romanov, Kop in Sturui. Simpatično je bil sprejet tudi Mileusnič iz Like, je pa še
—14U.UO, L,onooii .sio.if—zio.u, iiewyorK	.• , , s. • , . , , . 7. v »
5592.38-5609.38, Pariz 220.95-221.61, Praga 166.08 !>ri;mlad' da bl xmoSel uspešno konkurirati tako iz-
. — _ __ 1______ _______n	1 .'iiconim in itinenim nllumin 1.-1 tnsii ln.-inninm %r
do 166.58, Trst 280.82—286.82.
Zagreb. Amsterdam 2254.53—2261.37, Bruselj 782.09-784.45, Dunaj 725.06- 727.46, London 216.27 do 217.09, Milan 280.82-281.72, Newyork kabel 5603.33-5620.33, ček 5592.33-5609.33, Pariz 220.95 do 221.61, Praga 166.08—166.58, Curih 1098.45 do 1131.14 — Skupni promet brez kompenzacij 2.9 milj. Din.
Belgrad. Amsterdam 2254.53—2261.87, Bruselj 782.04—784.45, Curih 1098.45—1101.75, Newyork 5592.38—5609.38, London 216.27 —227.77, Pariz 220.95-221.61, Praga 166.08-166.58, Trst 280.82 do 286.82.
Curih. Belgrad 9.03, Pariz 20.10, London 20, Newyork 510, Bruselj 71.25, Milan 25 80, Madrid 40, Amsterdam 205.75, Berlin 119.50, Dunaj 67, Stock-holm 115, Oslo 110, Kopenhageu 112, Sofija 3.70, Praga 15.075. Varšava 57.25, Budimpešta 90.025, Atene 6.50, Bukarešta 3.03, Helsingfors 12.50. Dunaj. Dinar nolira (deviza) 12.60.
o prodaji pšenice v tuzemstvu. sedaj traja izreano	Vrednostni papirji
dolgo, preden dobi mlin kupljeno in plačano pše-	Tendenca za državne papirje je bila danes
slabejša in so tečaji večinoma popustili. Vojna škoda je bila danes v Zagrebu pod 300, dočim je v Belgradu oslala na včerajšnji višini. Promet v vojni škodi ni bil znaten. V Zagrebu je znašal samo 400 kom. Nadalje je bilo prometa v begi. obv. 25.000, v 8% Bleru 6000 do), in v 7% Bleru 12.000 dol. Belgrajska borz« je zabeležila prometa samo v promptni škodi 800 kom., nadalje je bilo zaključenega 7% inv. pos. 30:000, agrarov 100.000 in begi. obveznic 310.000.
Bančni papirji so ostali v Zagrebu neizpre-inenjeni. Edino Poljobanka je [»opustila od 52 na
--------------,51, dočim se je Ljublj. kred. banka učvrstila od čakovaii. Je sicer dobra moč, bil je pa dosedaj pre-
naprej, voznino je treba plačali takoj, preden pa M tlg Zemaljska banka je bila zaključena po magan še od vseb dosedaj nepremaganih atletov, mlin kaj izkupi, preteče precej časa. Da se vse te 112 jn цз industrijskimi papirji je bil za- Za zadnje večere so pa povabili še eno moč. Včeraj zapreke prebrodijo, je danes potrebna pomoč do- beležen zaključek v Vevčah po neizpremenjenem.........
Težave slovenskih mVnov
Ze od nekdaj so imeli mlini v Sloveniji tež-koče, ker morajo nabavljati žito iz Banata, Baeke itd. Posebno pa so sedaj prizadeti po novi naredbi o prodaji pšenice v tuzemstvu. Sedaj traja izredno dolgo, preden dobi mlin kupljeno in plačano pšenico, to pa zato, ker producent ne sme prej poslati živa, dokleT niso vsi dokumenti pri Privilegirani izvozni družbi v redu, ker da šele potom družba dovoljenje za oddajo žita kupcu. Da vse to dolgo traja, je razumljivo in je treba čakati precej časa.	.
Poleg tega so mlmi primorani kupovati za cele mesece naprej. Za to pa je treba veliko denarja, ker ee mora vse žito plačati naprej. Znano pa je, icSico je dan« dobiti denar. Seveda sc vse " te težkoče še povečajo, ker je treba, ko pridejo pošiljat ve, še plačevati voznino železnici, ki tudi noče čakati. Tako vidimo, da je treba blago plačati
kušenim in močnim atletom, ki tudi tekmujejo v borbah razen že imenovanih.
Borbe prošlega tedna so vzbudile precejšnje zanimanje. Še vedno pa ni takega obiska, kakor je bil, recimo pred leti, ko skoraj ni bilo mogoče dobiti nobenega prostora, Najbrže bo naval sedaj po prvem... Tako tudi upajo prireditelji tekem. Izmed bojev prejšnjega tedna bi predvsem omenili nastop Travaglinija in Romanova. Oni, ki so to borbo zamudili, ne bodo imeli tako kmalu prilike videti tako lep način borbe, kakor sta jo pokazala Romanov in Travaglini. Ni bilo nobenih prijemov, preračunanih za občinstvo. Borila sta se dva izredno močna atleta. Podlegel je sicer Romanov, ne morda radi tega ker je bil Italijan močnejši, zmagala je samo mladostna sila in svežost nad starejšim, pa tudi izkušenejšim atletom. Takega poraza še nismo videli. Romanov je imel Travaglinija v nelsonu, ko se je posrečil Travagliniju premet in je Romanov obležal na hrbtu. Oba sta bila burno pozdravljena. Ta borba je bila najlepša med vsemi dosedanjimi. Sicer je bila včeraj zvečer določena rovanžna borba, ki pa ni bila tako zanimiva kakor je bil prvi nastop.
Občinstvo je tudi razburil nastop Kopa in Pro-haske. Pri prvem srečanju je položil Prohaska Kopa na hrbet, toda izven blazine. Ker ni bil priznan za zmagovalca, se ni hotel več boriti. Bil je baje kaznovan od Zveze rokoborcev. V sredo sta orjaka vnovič nastopila; občinstvo je bilo razočarano, Kop je gladko podlegel. Kopova zvezda tone...
Malo senzacijo so prireditelji teh borb skušali napraviti s leni, da so pozvali nekega atleta, ki je nastopil kot črna maska. Nastop tega atleta (baje je nek češki atlet) ni izzval zanimanja, kot so pri
Milijoni
in milijoai ljudi aporabljajo
le nad trideset let
p« apo4«j navedeaHl navodilih
levto mentol Droždtenko
in Meflotlaftta nicn nepreceititlv cudcZnt učinek
Pri revmatiima trganju, iii-asu: boleča mest« vdrgniti.
Pri »ohebole: dlesne »drgniti In ustno duplino Izpirali, grgrati.
Pri glarobulo, nerrnimosti. pomanjkanja spanj«: čelo in ček teto vdrgniti, ter vzeti zvečm pred počitkom mlačno kopel j dodatkom Levjo Mentol• Droi-djenke.
Pri utrujenosti: masirati celotno telo.
Pri želodčnih boleznih: 10 kapljic na košček sladkorja.
Pri izpadanju las in prhaju: masaža glave.
Kot lobna vod« itd. Pri potenju podpazduho, nog-rok a i celotnega telesa naj se poteči deli zjutraj in zvečer i» mivaijo.
Levja-Mentol-Droždlenka
je prava samo v tu odtisnjeni in plombiiani ORIGINALNI STEKLENICI
Zahtevajte izrecno
Levjo Vientol Droždfenko
ter odločno zavrnite vsako nadomestilo. Levta-Mentol-Droždfenka
se dobi v vsaki drogeriji, lekarni in boljši trgovini po 10 —, 20 — in 52'— Din. Pazite se pred po naredbami.
Centralni biro: LAVI J A MBNTOL- DROŽDJKNKA Zagreb, .Viaruličer trg 5. — Telefon: 7iW2
namih zavodov, ki pa ne krijejo vsega povpraševanja. Vse to skupaj zelo podražuje moko in želja mlinov kakor tudi konsumentov je, da naj se najdejo pota in načini za čimprejšnjo ugodno ureditev tega vprašanja.
*
Poravnalna postopanja. Uvedeno je poravnalno postopanje o imovini Belantiča Bruna, lastnika specijalnega nitroličanja in tapeciranja avtomobilov v Ljubljani. Jernejeva cesta 29, roka: 2. in 7. novembra; nadalje je uvedeno poravnalno postopanje o imovini Kastelica Alfonza, trgovca v Sevnici, roka: 20. in 27. oktobra, ponudba 40%.
Potrjena poravnava. Revelanl Danijel, pek in poseslnik v Guštanju, za 50% v enem letu.
Konec poravnalnega postopanja. Veble Jožica, trgovka v Celju (ker je bila sklenjena poravnava).
Banovinska davščina na motorna vozila. Ljubljana, 1. okt. AA. Kr. banska uprava objavlja: V smislu § 68. pravilnika o banovinskih davščinah za proračunsko leto 1981./32. zapade dne 1. oktobra v plačilo drugi polletni obrok banovinske davščine na motorna vozila. V to svrho dostavlja le dni kr. banska uprava lasktrnkom motornih vozil izven LJubljane čekovne položnice z označbo dolžnega zneska. Davščina se mora plačati do dne 15. okt. 1931, po preteku tega roka pa se bodo računale zamudne obresti, davščina pa se bo na strankino stroške po prisilni pati izterjala. Lastniki motornih ▼овЦ, ki stalno bivajo v Ljubljani, naj davščino v Istem roku plačajo osebno ali po svojih pooblaščencih pri blagajni kr. banske uprave v ban.sk! palači na Bleiweisovi cesti.
Za zimpanje v naie gospodarstvo. V Belgradu se je pri Poštni hranilnici vršila konferenca raznih bel grajskih društev, ki so sklonila energično akcijo za pobijanje neutemeljenega strahu in nezaupanja v naše gospodarsko stanje, v naš narodni denar in dr Javne papirje. Dne 4. t. m. se bo vršila konferenca vseh nacionalnih društev, da se bo dal čim večji razmah tej akciji.
Hmeliartko društvo za Slovenijo s sedežem v Žalcu se bo udeležilo potujoče kmetijske razstave B nekaterimi vzorci in slikami, ker je razstavne predmete že odposlalo okrajnemu kmetijskemu re-ferejilu ing. Janku DoJmarju v Celju.
GOSPODARSKA LITERATURA
Zveza trgovskih gremijev la Slovenijo je sedaj »dala v lični obliki brošuro, v kateri so natK njeni vsi reteratL ki 8o bffi paAaai na oWuem zboru Zveze dne /, junija 1931. Uvodni referat je
L Prf^ka,-	0 "osoodaTskem položaiu
leta 1930- blodi tajniško poroCilo Kaiserja, referati: 1'ridobmna (Enist Koblerl Samoimravne davščine (Ivan Bakovec), S^LSZTS™
^Ki «	razmere v drav-
•ki baivoMm (I. Kalser), Obrestna mera fl Kaiser) Gospodarske razmer« v BoenT in HerceSi 1930. T.govska in obrtniška zbornica га Tino in Ho.cegovino ob|3vl)i svoje P06l0vao la 1030. Poročilo vsebuie mnoge statistične podatke o gospodarskem polozam v Bosni in Hercego-
tečaju 110, nadalje je bila zaključena Trboveljska, ki je bila nekoliko slabejša, po 200 v primeri s 210 in 212.50 včeraj.
Ljubljana. 8% Bler. pos. 62 M., 7% Bier. pos. 55 bi., Celjska pos. 150 d., Ljublj. kred. 115 d., Kred. zavod 195 d., Vevče 110 d., Stavbna 40 d., Ruše 125 d.
Zagreb. Agrari 40 bl., vojna škoda ar. 296—298 (298), kasa 295—298, 10. 308 bl., 12 307—310 (310), S% Bler. pos. 56-60 (58, 57, 00), 7% Bler. pos. 50—51 (51, 58.50, 51 50), 7% pos. Drž. hip. banke 58-63. 6% begi. obv. 41—14 (46). - Bančno delnice: Hrvatska 50 d, Poljo 51—52 (51). Kreditna 121-126, Union 140-142 (140), Jugo 67 -68 (67), Ljublj. kred. 115—120 (115), Medjunarodna 68 d.. Narodna 4900- 5400s Obrlna 36 den., Praštediona 957.50-965 (957.50), Srbska 187—188 (187), Zemeljska 112—114 (112, 113). - Industrijske delnice: Gutimann 100—110, Slaveks 25 bl., Slavonija 200 d., Našice 680 bl., Danica 65—75, Drava 185 d., šečerana Osjek 165—175. Brod. vag. 55 bl., Vevče 110—115 (110), Isis 30 bl., Oceania 190 hI., Jadr. plov. 460 bl.. Trboveljska 200—220 (200).
Belgrad. Narodna banka 4850 d., 7% inv. pos. 66—67. agrari 38.50 bl. (39. 38), vojna škoda 306.50 do 804.60 (301.50, 304). begi. obv. zaklj. 44-47, 8% Bler. pos. zaklj. 62.50—63 50, 7% Bler. pos. zaklj. 52—56, 7% pos. DHB zaklj. 52—60.
Žitni tre
Noti Sad. Pšenica bč. 78 kg 2% 238 zaklj. -Vse ostalo neizpremenjeno. - Promet: skupno 42 vagonov. Tendenca: neizpremenjena.
Budimpešta. Tendenca: slaba, za koruzo: prijaznejša. Promet: tih. Pšenica: dec. 9.80—9.85, zaklj. 9.60—9.64; marec 10.72—10.96, zaklj. 10.71 do 10.72. Rž: marec. 11.08-11.15, zaklj. 10.9,>-10.9-1. Koraza: maj 12.45—12.75, zaklj. 12.38—12.54.
.	je dospel v Ljubljano še en Italijan: Marco de Petri,
i	Tako bodo sedaj, ko se približuje konec, borbe vsak
j	večer zanimive.
!	VELIKE MEDKLUBSKE KOLBSARSKE DIRKE.
se bodo vršile v nedeljo, dne 11. t. m., ob 14.30 na sportni-m igrišču »ASK Primorju«. Obširni spored koles irske prireditve bo zelo zanimiv. Za boljše dirkače v posameznih dirkah so določene krasne nagrade in pa kola me.
Nadejati se je da bodo naši kolesarski klubi ker bo lepa športna prireditev, poslali čim več dirkačev in s tem pokazali resno voljo za boljšo bodočnost naše biciklistike. Cestnih dirk smo imeli v Mošnji sezoni itak dovolj, dirkališčno pa, kjer si športna publika lahko od blizu ogleda podrobnosti kolesarskega tekmovanja, le eno, t. j. ono, ki se je vršila dne 8. septembra na igrišču SK Ilirije. V slučaju slabega vremena se prireditev preloži.
Radio
Programi Kadio-rjnbffanai
Petek, 2. oktobra: 12,15 Plošče. — 12.45 Dnevne vesti. — 13.00 Čas, plošče, borza. — 18.30 Plošče. — 19.00 Vegetarijanska prehrana, gdč. Hu-mek. — 19.30 Vztrajnost u službi i radu eokolskoj ideji (predava g. Rajić). — 20.00 Zlatko Najžer: 0 ustroju materije. — 20.30 Prenos iz Belgrada. — 22.30, Ćae dnevne veeti.
Sobota, 3. oktobra: 12.15 Plošče. — 12.45 Dnevne vesti. — 13.00 Čas, plošče. — 18.30 Salonski kvintet. — 19.30 Šahovska ura, g, Bogo Ple-ničar. — 20.00 Samospevi ge. Čadež-Biber. — 20.45 Zabavni večer: a) Kuplete poje g. Danilo Bučar; b) Magistrov šramcl kvartet; c) Harmonika solo, g. Stanko.
Dragi programi t
Sobota, 3. oktobra.
Belgrad: 12.35 Narodne melodije. i7.30 Radio orkester. 20.00 Jugoslovanske pesmi. 20.30 Komedija. 21.00 Radio orkester. — Zagreb: 12.30 Plošče. 17.00 Komorna glasba. 20.00 Prenos iz Belgrada. — Buuapest: 12.05 Operni koncert. 17.30 Ciganska glasba. 19.15 Pester koncert. 20.45 Koncert opornega orkestra; ciganska glasba. — Dunaj: 13.45 Pesmi. 19.45 Beethovnove sonate. 20.30 Dunajski večer. 22.30 Plesna glasba. — Milan: 19.15 Pestra glasba. 21.00 Varietetska glasba. 23.00 Plesna glasba. — Oslo: 20.00 Sultdalski večer. 22.05 Radio orkester. 23.00 Plesna glasba. -- Praga: 19.05 Poljudni večer. 22.20 Moravska Ostrava. — Langenberg: 20.15 Vesel večer. 22.15 Nočna glasba. 23.00 Jazz. — Rim: 13.40 Radio kvintet. 17.30 Instrumentalni koncert. 21.00 »Dafna«, lirična drama. — Berlin: 19.15 Vzhodno-pruski večer. 20.15 Večerni koncert. 21.10 Kabaret; pleena glasba.
OBVESTILO!
Šoštanj
vini, katere področje spada pod sarajevsko zbornico. Poročilo posveča jehko ргов1(>га posebno onim vprašaniem, ki so bila aktualna v preteklem letu. Tako se obširno bavi s položajem lesne industrije, kjer so bile neugodne razmere, nadalje
iznaša referat zbornice na ^podarski konferenci Soštanjčani pravijo, da je poraz neznMuien; bili so dr i neke hanovme, predloge /a uhod и	, ^„Д {(Г0т0с;( r|r2ala pn se jih je neverjot-
ske knze m se posebej peča * pos poševnem tuj- , ,,a „ smola... Res črnino, da se SoManicev vedno skega prometa. Poročilo ]e ^c šesto, ki ца ie iz- smojtt JtJu
Smiliehlei sejem, predzadnji v letošnjem letu, je prinesel dokaj živahnosti na blagovni in živinski trg, vendar pa vsled občutne krize ni zaznamoval bogve kakšnih kupčijskih dogodkov. Na živinski trg je bilo prignanih: 48 volov (prodanih 12), krav 63 (16), telet, juncev in telic 19 (5), bikov 3 (2), konj in žrebet 78 (5). Najvišja cena volom je bila 4200 Din, najnižja 1400 Din, kravam 2400 Din, najnižja 580 Din, konjem pa najvišja 4900 Din in najnižja 820 Din.
Veieri sloventlcc pebmi. V letošnjih poletnih večerih 6ta prirejala redno vsak teden dvakrat godba »Zarja* in pevski odsek gasilnega društva tov. Voschnag promonadne koncerte na Kralja Petra trgu. To hvale in posnemanja vredno gesto so naši meščani toplo pozdravili in z velikim užitkom prisostvovali večerom glasbe, ki so bili obenem tudi le|>n propaganda slovenske pesmi v našem Šoštanju. V soboto minulega ledna sta obe društvi zaključili vrsto svojih uspelih nastopov s skupnim koncertom. Na obeh straneh trga je bilo polno ljudstva in vneti glasbeniki so bili deležni obilo aplavza in prlzavanja. Upamo, da bo Šoštanj tudi v prihodnjem poletju doživel kaj sličnegal
Šport. V nedeljo dne 27. t. m. se je vršila na igrišču pri Agrariji nogomeina tekma SK Šoštanj: SK Olimp (Celje). Zmagali 90 Celjani z 7:2 (3:1). fioJlanjčani pravijo, da je pornz nezasln-len; bili
Podpisana Mara in Lojze Rebee vljudno opozarjava cen j. občinstvo na otvoritev dne 3. oktobra t. I. popolnoma novo opremljene restavracije »Gajev hram« v Gajevi ulici št. 9 v hiši Hranilnega in posojilnega konzorcija poleg ljubljanskega nebotič'nika. ločila bova le prvovrstna dolenjska, štajerska in dalmatinska vina in bova postregla z izvrstno domačo hrano po solidnih cenah. :: :: :: :: :: :: :: :: :: Za obilen obisk se priporočava
MARA IIV LOJZE R E B E C
Umrl nam |e danes naš dobri, iskreno ljubljeni mož, preskrbni zlati papa, sin, brat. svak in stric, gospod
Edvard Pirnat
trgovski poslovodja
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v soboto, dne 3. oktobra 1931 ob 4 popoldne izpred mrtvaške veže splošne bolnišnicc na pokopališče k Sv. Križu.
Svete maše zadušnice se bodo brale v farni cerkvi sv. Janeza v Trnovem. V Ljubljani, dne 1. oktobra 1931.
EMA PIRNAT, soproga; EDO, MARICA in BORČEK, otroci in vsi ostali sorodniki.
Mestni pogrebni zavod v Ljubljani.
Vrstu 8805-68
Ta vrsta Vam je vsekako potrebna za dež. Obvarovala Vam bo čevlje pred mokroto. So zelo praktični in lahki in jih lahko rabite za vsako vrsto čevljev.
Udobnost v hiši in Izven hiše.
NOGAVICE: Ženske flor Din 15 — in 25'—
Ženske svilene , . Din 35-—
Moške Iz sukanca . Din 9'— Moške i« sukanca . Din 15'— MoS^te iz svile . . Din 25'—
Vrsta 215
V jesenskih mrzlih dneh se dobro obuvajte. Evo udobne in to le čevlie /.a dom. Topla obutev je najzanesljivejše sredstvo, ki Vas obvaruje prehlajenja.
MIKADO	Vrsta 7045
Ko ste doma ali Če de'ato v kuhinji ali hodite iz sobe v sobo, nosite te copate. Obvarovale Vas bodo, da se no prehladite. V njih se Vam bodo nogo najbolj odpočile.
___Жзм^*
MOSKti GALOtsti V največjem dežju in največjem blatu bodo ostale Vaše noge v njih vedno suhe. — Ženske galoše z ni/.ko in visoko pelo Din 59-.


лчг-1'.:-^«,..

Vsaka drobna vršile« Г50 Dm ali vsaka beseda 50 peir.
Najmanjši oglas	S Din. Oglasi nad devut vrstic se računajo više
Za odgovor znamUot — Na vprašanja brez znamke ne odgovarjamo
Paviljon Grajska klet
na Velesejmu toči še nadalje Podborškova vina po nizki ceni.
Portugalko
prvovrstno, liter 14 Din, toči kavarna in vinotoč »Central«.
Morske ribe!
Danes in jutri sveže pošiljke! Prvovrstna dalmatinska vina samo iz lastnih vinogradov v gostilni na dvorišču Hotela Tratnik. Sunara.
Gospodična
s štiriletno pisarniško prakso išče mesto v pisarni. Cenj. ponudbe na upravo Slovenca pod šifro »Takoj ali pozneje« št. 11.577
Službo hlapca
išče 19 letni priden in pošten mladenič. — Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 11.563.
Postrežnica
zmožna vsega hišnega dela, išče službo v popoldanskih urah, sprejme tudi pospravljanje pisarn zvečer. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Pridna« št. 11.560.
^jfztfšsmtm i
Osmošolec
želi instruirati proti stanovanju. Naslov v ur>~avi »Slovenca« pod 11.562.
Čamernikova čolerska šola Ljubljana, Dunajska c. 36
(Jugo-avto). Prva oblast koncesionirana. Prospekt št. 16 zastonj. Pišite ponj!
Gosli poučuje
bivši učitelj konservato-rija. Študentovska ul. 9/1.
Dve prazni sobi
vezani, parket, elektrika, vhod iz predsobe, brez kuhinje, takoj ceno oddam. R^sljeva cesta 26, I. nadstr., desno.
Stanovanje
soba in kuhinja, v trnovskem predmestju, se odda za takoj stranki do treh članov. Poizve se v upravi »Slovenca« pod št. 11.561.
Trgovski lokal
v centru Jesenic odda A. Mulej, Jesenice, Krekov trg 2.
Poslovni lokali
na Dunajski cesti št. 29'1 se takoj oddajo. Poizve se .stotam.
Prostor za delavnico
se takoj odda. Ljubljana, Bohoričeva ulica 9.
Mlad gospod
ki ga ves dan ni doma, išče preprosto sobico — tudi kot sostanovalec. — Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Miren« št. 11.540.
Trisobno stanovanje
z vsem komfortom, Bežigrad, z novembrom odda Franja Snoj, Prešernova ulica št. 30.
Graiolog in hirosof
N. Sadlucki, v Mariboru. Čita: karakter, preteklost, sedanjost in bodočnost. Sprejema vsak dan od 9—12 in od 2—7. Naslov: Maribor, hotel »Pri Zamorcu« št. 26.
Enosobno stanovanje
solnčno, s predsobo, pri-tiklinami in teraso, v Bežigradu, oddam dvema boljšima osebama za oktober. Franja Snoj, Prešernova 30.
Stanovanje
štiri sobe, kuhinja, kopalnica, poselska soba, velika predsoba in pritik-line, plin, elektrika, prvo nadstropje v Dvorakovi ulici, se takoj odda mirni stranki ali za -isarne. Več se poizve: Dunajska cesta št. 25, dvorišče — pisarna.
Hiša
skoraj nova, tristanovanj-ska, v šentpeter. okraju, naprodaj. Naslov se izve v upravi »Slovenca« pod št. 11.507.
Naprodaj hiša
novo zidana, visoko pritlična, dvostanovanjska, 500 m2 vrta, za 92.000 Din, na Kodeljevem pri Ljubljani. Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 11.539.
Hišo
sadni vrt, njivo in nekaj gozda, prostovoljno prodam. Pet minut od tovarne Titan na Perovem št. 34 pri Kamniku.
Kupimo takoj
železno prešo za sir (stoječo), širni kotel, za približno 800 1, na parno kurjavo. — Ponuditi na: Mlekarska zadruga Naklo, pri Kranju.
Srečke, delnice,
obligacije
kupuje Uprava »Merkur«, Ljubljana — Selenburgova ulica 6, II. nadstr.
Bukova drva
suha, same cepanice — stalno kupuje franko vagon Ljubljana, »Ilirija«, družba z o. z., Dunajska cesta 46.
Holandske gomolje
hiacint, tulipanov itd, v 130 vrstah po imenih nudi Sever & Komp., Ljubljana. Gosposvetska c. 5.
?rma grozdje
Din 3.75, prima žlahtna jabolka Din 2.75 franko vsaka postaja Slovenije, razpošilja že od 15 kg dalje po povzetju. Prešna jabolka najceneje. - Po-stržin. Krško.
Wanderer avto
majhen, 4 sedežen, prodam ali zamenjam za 6-sedežnega. — Naslov v upravi SI. pod št. 11.257.
Tri kolesa
dobro ohranjena, proda Rebolj, Vodovodna 68,
Hiša v Ljubljani
s petimi stanovanji po tri sobe s pritiklinami, z velikim dvoriščem in vrtom, v najboljšem stanju, takoj naprodaj proti gotovini ali vložnim knjižicam. Naslov pri upravi »Slovenca« pod št. 11.537.
PRIMA SODI
novi, bukovi, za jabolč-nik, se prodajo za ceno 130 Din komad. Sprejemajo se tudi naročila za vinske sode. — Gumzej, stroj, sod., Celje — Breg.
Pisalni stroj naprodaj
Tehna, Ljubljana, Mestni trg 25/1.
Za jugoslovanski patent št. 3648 od 1. maja 1925 na: 14
Puh ar o perje
čisto, čohano po 48 Din kg, druga vrsta po 38 Din kg, čisto, belo, tfosje po 130 Din kg in čisti puh po 250 Din kg Razpošiljam po poštnem povzetju. L. BROZOVIĆ — Zagreb, Ilica 82. Kemična čistilnica perja.
Zimski suknjič
moški, kratek, črna moška suknja in črn damski plašč s sivim krznom — ugodno naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 11.576.
Sode
za namakanje sadja, za mošt in vino, kislo zelje in repo, kakor druge pridelke, iz trdega lesa, ca. 200 1 vsebine, kupite v vsaki množini in najugodneje pri tvrdki Juliji Zupan, Ljubljana, Sv. Petra cesta 35.
Mreže za postelje
izdeluje najceneje in najbolje samo tvrdka Šimen Sablatnik, Jesenice-Fuži-ne. Sprejema tudi popravila.
Kašo
(ебргепј, ajdovo moko redno »vežo oddaja na debelo veletrgovina
A. VOLK, LJUBLJANA
Resi jeva cesta 24
Dnevnik
Slovenec
na ibohe informiram list!

Kdor rabi vreče hupi |ltl П01-teiiejt pri tvrdki:
MIrho rciafoar
0 Ljubljana • Slomškova ulica št. 11
se iščejo Aupci ali odjemalci licenc — Cenjene ponudbe na: Ing. Milan Šuklje, Ljubljana, Beethovnova ulica štev. 2.
Šival in pretil, stroje
popravlja in renovira Emil Klobčaver, specijal-ni mehanik, Ljubljana, Sv. Petra cesta 47.
Sveže m suhe gobe
kupujem stalno vsako množino Zahtevajte pojasnila.
jabolka
prvovrstna, razpošiljam po najnižji ceni. — Peter Šetina. Radeče — Zidani most.
SLIKARSTVO IN PLESKARSTVO
¥Л¥ ШПММ1 LUBUANA
Kolodvorska 18 -- Čopova 10. Telet. 343(
Se priporočata za vsa v to stroko spadajoča dela
Pozor vinogradniki, vinski trgovci in gostilničarji!
Podpisani imam naprodaj okoli 100 novih hrastovih sodov iz klanega lesa, velikost od 150 do 450 1, cena po dogovoru, dalje dva ležalna soda od 50 do 60 hI. cena zmerna, delo solidno in trpežno — točna postrežba. Sode si lahko ogledate pri meni vsak čas. — Se priporočam!
Ivan Pire,
sodar, Dravlje št, 99, p. Št. Vid nad Ljubljano.
Za mnogoštevilne izraze iskrenega sožalja, ki smo jih prejeli ob smrti nepozabnega očeta, brata, svaka, strica, tasta in starega očeta, gospoda
letel. štev. ЈУ47.
višjega gozdnega komisarja v p.
izrekamo vsem najtoplejšo zahvalo.
Posebno se še zahvaljujemo g. dr. M. Ropasu in preč. g. kanoniku A. Žlogarju za blažilne in tolažilne obiske v času bolezni, čč. duhovščini, pevcem za petje pred hišo žalosti in ob odprtem grobu, darovalcem cvetja in vencev, zlasti Jugoslovenskemu šumarskemu udruženju za simbolični venec, zastopnikom oblasti in realne gimnazije ter vsem prijateljem in znancem, ki so blagega pokojnika spremili na njegovi zadnji poti.
V Novem mestu, dne 30. septembra 1931.
Žalujoče rodbine:
Guzelj - Turk.

■a® З^.З
■M J-J — g
a, ^ lc
S 9 S S O n
ni. r ir a > &
~ ^ -C _

N ^
N
Si? = - «
3 sc ЦЈ = cc o
j H
» iT) « ^ t O
® •■ si •• 1 —
iiNf "J « n — 5
-S - »SS ^ S Ž J® S 05 te
*o o* IS
o," CO U CO .O
o	=
SE I § ' EZ
lal £5*1 i 2
C
I
> Cd '
— -rt.
. M
; ee Ф •■ >
-	£ M , tb
S n » n e s* t, •> > 5 £ £ > -C &
Q — S
-	Q -
ii.-C H S O
5«
4- je x
iS -J — s- IN
Je O J " ^ ~
a CS » * -v ti — • » &
a a a »
Ssaž i
Josip Lavtižar:
Bled m Eriksen
Zgodovinska povest iz 17 stoletja.
Puščavnik je še vertno stal na obrežju in gledal za odhajajočo. Začelo ga je skrbeti, da bi se ne primerila kaka nesreča, ker je vlekel veter vedno močneje. Iz malih valčkov so nastajali večji ter se končno prav srdito zaganjali proti nabrežju. Toda Rezika je imela že polovico pota za seboj. Vendar je Adolf še vedno gledal za njo, ker je vihar bolj in bolj naraščal. Ako bi bila iniela večji čoln, bi ga ne bilo skrbelo, toda manjši čoln se dosti težje upira razburkani vodi. Pa saj je Rezika vajena vož.nje; to je njeno delo že od zgodnje mladosti.
Poslušajte hudo šumenje! Vihar je zapiskal in zabučal, da so pokale veje starih lip pod jezersko cerkvijo. Še en kratek sunek in močan penast val se je zagnal proti čolnu. Za trenutek je vse izginilo s površja, takoj pa se je zopet prikazal čoln — prazen čoln brez Rezike! Bilo je 15. septembra 1630 ob štirih popoldne.
Puščavnika ni motilo njegovo bistro oko. Dvignil je roke proti nebu in jih sklenil nad glavo. Strašna resnica!
Hitel je v zvonik in potegoval zvon kakor o požaru. Plašljivo je pel glas zvona v enakomernih presledkih. Kakor v eni sapi je pritekel mežnar Slivnik vpraševat, kaj to y>omeni, za njim Marijana, prošt Burnel in kar je bilo tisto soboto romarjev na otoku. Prav tako so se na onstranskem obrežju zbirali ljudje. Mislili so, da gori cerkev.
Tedaj je zavpil prošt Burnel:
>Hitro na ono stran naznanit, kaj se je zgodilo! Hitro iskat Reziko!«
Dva krepka fanta sta se odpeljala po najkrajši vodni črti proti Petranu.
19. Tvoj dom je sdaj nad zvezdami.
Vse je hitelo skup, če bi bilo mogoče še kaj pomagati. Saj nihče ni več dvomil, da je postala Rezika žrtev viharja.
Kakor puščavnik, tako sta vi;lela tudi Miklavž in Mina čoln zReziko na sredi jezera, in kakor Adolf, tako sta bila tudi onadva očividca pretresljivega dogodka. Divji, brezumen krik se je razlegal na vse strani. In ko je plesal prazen čoln sempatja na vodi, in ko je priplaval Belinček sam na suho ter cvilil pa tulil brez odmora — tedaj je postala žalost neskončna.
Kmalu je izvedel tudi Krištof, kaj se je zgodilo. Pretreslo ga je, da je rekel: »Ne bom mogel prestati silnega udarca. Uropan je ideal mojega življenja.«
Vso soboto večer, vso noč in vso nedeljo so z raznim orodjem preiskavali jezero, toda nikjer niso mogli najti utopljenke. Splošno žalovanje je zavladalo po Bledu, saj je vsak poznal Reziko kot blago mladenko. Vsi so milovali Ribičeva dva in grajskega gospoda Krištofa. Še bolj hudo рч1 je bilo ljudem, ko so po tolikih naporih spoznali, da jezero ne bo dalo nedolžne žrtve iz svojih globočin.
Le eden je gojil trdno upanje, da bo Rezikino truplo prišlo na dan. Neprestano je molil v čast svetemu Antonu Padovanu, ki je poseben pomočnik v slučaju izgubljenih reči. Katera izguba pa je bila bolj dragocena kakor ta? Saj je poznal Reziko kot vzor telesne in duševne lepote ter bil pripravljen tudi za
mrtvo storiti vse, kar bi bilo v njegovi moči. Obhodil je ne le enkrat vse jezersko nabrežje, odgrinjal goščo ter pregledal vsak grm, da bi našel Reziko. Pridobil je veliko število tovarišev in tovarišic, ki so z njim preiskovali jezersko obal, toda minila sta ponedeljek in torek kot dneva brezuspešnega truda.
V sredo so zastavili iskalci ponovno ves pogum, kakor bi bili trdno prepričani, da morajo revico najti. Načeloval jim je grajski nadlogar Tomaž Dorn. Pridružili so se mu vsi lovci briksenških posestev, vsi Krištofovi domači uslužbenci in še več drugih. Tedaj pa — v sredo ob petih popoldne — je zapazilo pu-ščavnikovo oko ob razsvetljavi zahajajočega solnca na vzhodni jezerski strani truplo pogrešane. Jezero je bilo tam precej plitvo in zaraščeno z bičevjem. Okolici pravijo na Mlinem. Valovje jo je precej daleč prineslo od kraja nesreče do tukaj.
In kakšna je bila Rezika? Obraz bel kakor vosek, oči izbuljene, na ustnicah sledovi grenke bolesti, lasje razpleteni, roke krčevito stisnjene, obleka polna blata. Ali je zaslužila Rezika tako smrt? Žrtev za druge, zadoščenje za izgubljenke. Naredili so nosil-nico in položili nanjo truplo. Vsi so na glas jokali na poti proti domu.. Ali pa je res to Rezika? Seveda je. Le poglejte zlati prstan na roki, zlati prstan z rdečim biserom!
Oče Miklavž in teta Mina sta prišla pretresljivemu sprevodu od daleč naproti. Miklavževa žalost je prikipela do vrhunca. Saj moški ne joka zlepa na glas, toda pri taki izgubi tudi najtrši značaj ni več gospodar svojih čuvstev. Mina pa se je sploh vedla tako, kakor bi ne bila pri zdravem umu. Ljudje so hiteli od vseh strani skup. Vsi so z vzdihi in v solzah gledali pretresljivi prizor.
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Ceft.
Izdajatelj: IvaD Itahovee.
Urednik: Franc Kremžnr.
Slovenski pevec svetovnega slovesa
Puščavnik, ki živi v brlogu
Tenorist Josip Riiavec o turneji v Južni Ameriki in o bodočem
delu - Sedaj se vrača v Berlin
Ljubljana, 1. oktobra.
Tam gori nad Savo, za Vačami, kjer se že razprostirajo inoravški hribi in hribčki, ee je v Gorenjih Kosezah pri Pečah pred meseci nastanil puščavnik. Dolga in bela brada tftr dolgi in bujni beli j lasje dajejo njegovemu obrazu patriarhalni značaj — videz pravega puščavnika. Saj pa tudi je.
Belgrad, 29. septembra.
Domenila sva se po telefonu za sestanek. Kavarna »Moskva« na Terazijah je kaj primeren prostor za to. Popoldne ti mrgoli tam bolj v spodnjem koncu vse polno umetnikov vse hvrst. Midva sva se bila domenila za peto popoldne.
Našel sem ga v intimni družbi z gospo soprogo, hčerko bivšega ministrskega predsednika Nikole Pašiča in z mladim hrvatskim književnikom Krklecem. V hipu smo bili sredi najživahnejšega razgovora, ki je tekel o Slovencih, o Hrvatskem Zagorju in o divotah naše zemlje. Pozneje smo se omejili v razgovoru na slavno turnejo po južni Ameriki, na kateri se je štiri mesece mudil naš slavni tenorist.
Rijavec govori mehko in zvočno. Včasih malo pomisli, zamahne kratko z roko in nadaljuje.
Govori čisto slovensko s primorskim akcentom. Mestoma se razvname in vrti nervozno v roki cigareto. V besedi je topel in čisto domač.
»O moji turneji bi radi slišali in o moiem bodočem delu? Pred vseni vam moram povedati, da sem zdajle za kratek čas na odmoru pri svoji družini, ki jo imam tu pri svojem svaku industrijalcu Rade Pašiču. V nekaj dnevih bom zopet odpotoval v Berlin, kjer sem angažiran v državni operi, kakor vam je že znano. Sedaj bo že tri leta, odkar se mudim v Berlinu. Iz Belgrada, kjer sem bil član opere, sem šel gostovat v Nemčijo in nastopil tu skoraj v vseh večjih mestih. V teh treh letih sem seveda gostoval tudi drugod. Skozi Dunaj je šla moja pot v Prago, na Francosko, v Pariz, špansko Barcelono in celo v Kopenhagen.«
»Kako pa je prišlo do angažmaja za Buenos Aires?«
»Cisto slučajno. V Buenos Airesu imajo krasno opero, ki je za južno Ameriko to, kar je Metro-politain opera v Newyorku za severno. Imenuje se Teatro Colon. Dosedaj je v tej operi bila navada, da je vodil operno sezono italijanski impre-sarij. Temu je dajala občina na razpolago teatrsko poslopje, zbor, orkester ter tehnično osobje. Ta impresarij je potem sam angažiral najslavnejše pevce iz Evrope in Amerike. Letos je prevzela občina sama teater v svoje roke in imenovala za generalnega ravnatelja prof. Hoffmiillerja, inten-danta iz Kolna. Ta je letos sestavil tri ensenible in sicer italijanskega, nemškega in francoskega. Tako sem dobil tudi jaz ponudbo od prof. Hoffmiillerja, da sodelujem v nemškem ensamblu v Teatro Colan.
Bil sem angažiran za sledeče opere Salamon, Roscnkavalier in Fidclio. V teh sem pel v nemškem [eziku. V francoščini sem pel v glavni vlogi opere akme, v italijanščini v operi Tosca s slavnim baritonistom Titom Rufom. V latinskem jeziku sem pel kot glavna vloga v Oedipus rex. Poleg tega sem dvakrat nastopil tudi v deveti Beethovnovi simfoniji.
Z menoj so peli pevci svetovnega slovesa, j Omenil bi samo Lilija Pousa, Melchiorja, Marijo i Rancou in basista Pinzo, ki so člani znane metro-olitanske oj:ere v Newyorku; dalje čikaške opere Cipincca, Reidla in Leiterja. Poleg teh je bilo veliko pevcev iz pariške in berlinske opere ter milanske Scale. Izmed glavnih dirigentov morain ome- ! niti Otona Klempererja, direktorja državne opere v Berlinu, skladatelja Pizzettija iz milanske Scale ter Asermcta iz francoskega repertoirja. Balet je vodil slavni mojster baleta Foki.«
»Kakšno publiko ste imeli?«
»Prav dobro. Stoji v muzikalnem oziru gotovo na višku. Stalno nam je polnila velikansko in razkošno operno dvorano. Ljudje so se vozili včasih po dva dni daleč, da so nas prišli poslušat kljub temu, da so bile cene prostorom v primeru z našimi horendne (srednji sedež v parterju 100 pesov = ca 1.600 Din).«
»Kaj pa kritika?«
»Kritika je bila polna hvale in priznanja. Jaz, za svojo osebo moram reči, da so me vsi časopisi zelo toplo pozdravili. Polili uprav laskave hvale so bili tamkajšnji italijanski dnevniki. »II matino d' Italia« je celo zapisal, da sem jugoslovanski Caruso.« _
»Ali ste prišli v tem času kaj v dotiko s tamkajšnjimi Jugoslovani, v prvi vrsti s Slovenci? Kako se jim godi?«
»Prišel. Prva moja pot me je vodila med nje. Tam žive Srbi, Hrvati in Slovenci v veliki slogi in imajo krasen jugoslovanski klub. Vsem stoji na čelu seveda znani ugoslovanski bogataš Mihanovič, pri katerem sem bil vedno drag in zaželjen gost. Slovence vodi »reoniK »Slovenskega tednika« v Buenos Airesu g. Cebokli. Imajo svojo kolonijo in so po veliki večini sami Primorci. Zato so me v kratkem času zelo vzljubili, ker sem iste krvi. Kar se tiče njih socialnega položaja, 1Шга)п reči da so na dobrem, ne samo v Buenos Airesu, marveč v vsej Argentini).. O. Cebokli mi je pripovedoval, da je v vsej Argantiniji okroglo 20.000 Slovencev, ki so vsi zaposleni bodisi po farmah ali pa v rudnikih. Teži jih samo domotozje do domače zemlje. Sicer -a vlada v teh krajih popolna svoboda in demo-racija.
V zadnjih dnevih svojega bivanja v Buenos Airesu sem imel priliko seznaniti se tudi z našim
t
£
C
Brzopotezna šahovska partija med mojstroma Njemcevičem in dr. Vidmarjem — v sredo zvečer v ljubljanskem radiu.
Po i7 letih se je „mrtvi" Qg asit
Žalostna zgodba o uničeni družini.
Med svetovno vojno je nebroj fantov in mož izginilo brez sledu v ruskem ujetništvu. Nekateri £0 se po vojni vrnili v svoje domove, mnogo pa jih je bilo po dolgih letih proglašenih za mrtve. Ni pa bil redek slučaj, da bi se kdo od teh »mrtvih« kar nenadoma in nepričakovano ne javil ali tudi vrnil živ in zdrav iz daljne Sibirije... Tak slučaj se je ponovil te dni v Skoplju.
Po 17 letih je pisal seljak Velimir Nešovič svojim domačim kratko pismo, ki je — razumljivo — silno iznenadilo vse. Smatrali so Nešoviča že zdavnaj za mrtvega in se je med tem časom njegova žena, s katero je imel dva otroka, poročila vdrugič in rodila še petero otrok.
Nešovič je bil klican k vojakom takoj po napovedi vojne. V času velike avstro-nemške olenzive v jeseni leta 1915 je Nešovič izginil, ne da bi kdo vedel kdaj in kako... Vsa poizvedovanja za njim so bila zaman.
Ko je bila vojna končana, so se fantje in možje vračali iz vseh krajev sveta domov — Ne-šoviča pa ni bilo od nikoder...
Pismo, ki ga je Nešovič zdaj poslal iz daljne Rusije, je bilo adresirano na njegovega brata Nc-nada Nešoviča, podjetnika v Skoplju in datirano 12. avgusta t. 1. V pismu sporoča bratu, da je živ in zdrav v Rusiji, da se je oženil z Rusinjo Maro, da ima z njo 3 hčerke in sina, da ima 12 oralov zemlje, 3 konje, 1 voz, 12 ovac, svinjo in pol orala vinograda.
V pismu Nešovič lakonično pojasnjuje, da biva v Rusiji že 13 let in v opravičilo dostavlja, da se ves ta čas na noben način ni mogel javiti. Zakaj pa se ni mogel javiti, to samo on ve ... K sklepu pozdravja svojo prvo ženo in obe hčerki, od katerih najmlajše sploh še nikoli videl ni... Družinska tragedija, katere avtorica je svetovna vojna in kakršnih je ustvarila gotovo več.
Predor med Vintgarlem in Zasipom
dovršen
Ponesrečeni Repovž še počiva v ogromnem grobu
Jesenice, 30. septembr i.
V noči na torek so si v 1400 metrov dolgem predoru med Vintgarjem in Zasipom delavci končno segli v roke. Bilo je mnogo veselja. Tvrdka inž. Dedek je dala delavstvu v torek prosto in znaten priboljšek, katerega ne je delavstvo tudi radevilje poslužilo. Okičeni s cvetjem so veselo vzklikajoč |k) Dobravi nosili na ramah svojega priljubljenega
delovodjo g. Nrmaniča.
Ko bu predor popolnoma uglajen in betoniran, ho kmalu pritekla skozenj Kadovna ter v Zasipu gnala električne stroje.
Ponesrečenega Repovža pa žal Se vedno ni<o našli in je tvrdka iskanje sploh ustavila. Mogoie nanese slučaj, da kdaj pozneje naletijo nanj. \'e!i-časten, ogromen je njegov grob ...
ОаЏе najmanj 1000 Url"
Kako fašisti glihmo za podporo
Sežana.
Razmere v Primorju jasno osvetljuje tale resnična dogodba. V Lokev jiri Divači sla se z avtomobilom pripeljala dva boljša fašista, znani ekva-drist in morilec Forti iz Trsta in neki kraški pro-zelit Luin. Podala sta se na sedež lašja in dala sklicati lokaveke magnate, trgovce in gostilničarje, ki imajo kaj pod palcem. Ko so se zbrali, jim je fašist razlagal finančne težave balileke organizacije, češ da ji trda prede, ker je tržaški magistrat znižal podjioro; zato je treba, da ljudstvo samo priskoči na pomoč s prostovoljnimi doneski; navzoči naj torej dajo v fn namen vsak svoj donesek. Znan magnat je na ta poz.iv prvi ponudil 10 lir. Forti je strašno vzrojil: to se pravi norčevati se iz cele zadeve, on da jim bo že pokazal; dati treba tisočak, ali vsaj petsto lir! Preplašeni prvaki so jeli nato »glihati« in so dali vsak po nekaj slotakov. Blago-dušna inkasanta sta nato zapeljala pred Muhovo gostilno na založaj in zasluženi požirek vina. Radovedna množica se je nabrala tam okoli. Fašist je tedaj z motorjem napravil pok ter začel kričati, da so ljudje vrpli petardo. Miličniki so zgrabili enega fanta, ga zavlekli noler in ga pretepli, češ naj pove, kdo jo vrgel petardo Poleni sta ee inkasanta mirno odpeljala. Drugi dan je znan Lokavec zbral vrs svoj pogum ter šel v Sežano povedat .-višjim«, kaj in kako Je bilo v I/okvi. Tam so se mu smejali in ga poslali prof, češ »zakaj ste pa dali«.
V Divači so spremenili prijmke. V območju d I vaške občine so to poletje izvedli splošno spremembo priimkov. Raznašali so ljudem dekrete, s katerimi so posili preimenovani. Nekateri niso marali teh odlokov sprejemati, pa so jim jih kar na vrata nabili.
Poberite se črz mejo! V Škoeijanu so nedavno fašisti slavili tretjo obletnico, odkar je bil ubit domačin-fašlst Cerkvenik. Grazioli iz Sežane je imel običajni govor, v katerem jo Slovence pošiljal čez mejo, ako jim ni fašizem povolji.
Ječe so prepolne. O dogodkih, katerim je dala jiovod obletnica 0. septembra, doznavamo še le jio-drobnosti: V Ponikvah na Krasu, v lomajski občini, je bil postavljen mlaj z jugoslovansko zastavo. Na lice mesta so se pripeljali avtomobili orožnikov in fašistov. Po vsem tistem okrožju so aretirali 37
! oseb, med njimi 80 letnega starca, ki so ga pa ' kmalu poslali domov. Ker v sežanskih zaporih nieo
mogli namestiti vseh arelirancev. so jih nekaj o i vedli v Senožeče. V Ponikvah je pa kmalu zatem vihrala na mlaju še večja jugoslovanska zastava. V drugič se je pripeljalo avtomobil fašistov in avtomobil orožnikov ter avtomobil komandantov. Slovenske zavreti vendar niso ujeli.
Fotoamaterii!
Vse fotopotrebščine dohite v
Jugos'ovanshi hniigarni
V LfuMJfini Zahtevajte cenik!
Smet na poli
Sv. Jurij ob j. ž.. 28. septembra.
V nedeljo popoldan je šla neka ženica k svojim znancem na oblek. Vendar ni prišla več Ija, kajti že na poti jo je zadela kap. Revica je bila še ''o-. poldne popolnoma zdrava, opoldan si je še privoščila kosilo v trški gostilni. Zenica je takoj padla v nezavest in nobena pomoč ni bila več mogoča. Urnr-I la je kar na poti. Množi«! ljudi, ki je prihitela hitvo I na kraj nesreče, jo je spravila v mrtvašnico.
Mlada svedrovca lla delu
Pred kratkim je nekdo izmaknil kolo, polom je bilo ukradeno nekemu revnemu posestniku okoli 2000 Din gotovine. V enem in istem tednu pa je prišlo na sled naše orožništvo dvema mladeničema, ki sla komaj zapustila šolo. Eden je bil celo pri 1 nekaterih v visokih čislih. Zasačena sla bila pri odpiranju neke drvarnice. Odpirala sin s ponarejenim ključem. Osumljena sta tudi neke druge tatvine v trgu. Sedaj ju ima oblast v rokah, da ju privede zopet nazaj na pravo pol, dokler je še Čas.
Josip Rijavec se je rodil v Gorici, kjer je študiral gimnazijo. Pevske študije je nadaljeval nato v Ljubljani pri g. M. Hubadu, nakar je odšel na Dunaj na konservatorij, od koder se je vrnil domov kjer je postal najpreje član zagrebške opere in nato belgrajske. Od tu ga je pot vodil v Berlin, ki ga je napravil slavnega, ne samo v Nemčiji in 1» Evropi, marveč celo v Ameriki.
Boje Vilko
novim poslanikom, ministrom Slivveglom. On se je že dodobra zopet privadil Buenos Airesu in je že na delu za dobrobit jugoslovanskega življa v južni Ameriki.
Tako, vidite, mi je kaj kratko potekel čas bivanja in prišel je trenotek, ko sem zapuščal ameriško zemljo na italijanskem parniku »Conte verde«, kakor me vidite na sliki v družbi s svetovno znanim klavirskim virtuozom Rubinsteinoin, s francoskim dirigentom E. Ausermetom in s svojo soprogo.«
V nadaljnjem pogovoru, ki je potekal živahno ob črni kavi in cigaretah, ob zvokih kavarniškega orkestra, je izjavil g. Rijavec, da bo kmalu prišel enkrat v Ljubljano, ki ga ima rada kot svojega ljubljenca. Sedaj pač mora nazaj v Berlin, kjer bo pel v državni operi dela, ki so mu najljubša. Pri srcu so mu najbolj italijanske opere, ki so polne dinamike in južne poezije. Poje sedaj že v nemškem, francoskem, italijanskem, španskem, latinskem in srbohrvaškem jeziku.
Čas nam je bežal silno hitro in zunaj je že bleščalo morje električnih luči, ko sem se prisrčno poslovil od našega slavnega slovenskega tenorista, prijazne njegove gospe in mladega pesnika Ker-ideca.
*
Janez Mlinar se piše in sam je ostal na svetu, potem ko je loliko in toliko let svojega življenja preslužil v službi velike gos|>ode. Mnogo je videl, ; mnogo poizkusil, na starost pa se je reven in ubog umaknil v samoto. Tam pri Pečah se je zagledal v ; lejx) pokrajino in podzemeljsko jamo. Ker ni imel i stanovanja, si je od nekega posestnika izprosil do- I voljenje, da bi smel v tej jami prebivati Lotil se je dela in začel Čistiti podzemski brlog v živi skali.
Kmalu je prodrl globlje in odkril lepe kapnike. Pod gruščem, ki se je v teku tisočletij naletel v j jami ob času potresov, je naletel tudi na sledove ljudi, ki so nekoč ]>rebivali v tej jami. Izkopal je že ' več kosti odraslih in otrok. Upa pa, da bo izkopal ; še kaj pomembnejšega. Medtem pa si je udobno, i kakor je mogoče, uredil svoj domek, v katerem stanuje. Kuha si sam, dela si vse sam, čita mnogo in misli. Mož je zelo liačitan in izobražen ter rad na uslugo s svojim pripovedovanjem.
Na naši sliki vidimo puščavnika pred vhodom v njegov jpodzemski grad«, kakor sam imenuje svoj brlog. Kadar gre med ljudi, je vedno čedno oblečen in sploh pazi na svojo zunanjost.
Druga slika nam pa kaže okolico in skalo, v i katero trži brlog. Kakor je videti, je vse lej>o urejeno. Tudi okolica je prav romantična. Priporo&imo vsem, ki ee zanimajo za podzemski svet in za naravo, da obiščejo puščavnika Janeza Mlinarja v njegovem »gradu« ter mu na kakršenkoli način poma-
gajo, da bo ustvaril svoj načrt in iz brloga naredil res lepo in dostojno |>odzemeljsko jamo, bogao kapnikov in morda tudi sledov ljudi, ki so v njej bivali pred tisočletji.
Stran 4.
#SLOVENECc, Une 2. oktobra 1981.
Štev. 228.
Oiai pravite?
Ponovno je »Slovenec* ie pod lem naslovom poročni, d n se mnogi hišni posestniki branijo strank z otroci, litij bi bilo ie red na to? Tako postopanje bi morala vsa javnost obsodili kol nesociulno, ne-krščansko kol protinaroilno in prolidriavno. — Sebično je tako postopanje in nesocialno. Kdo je bolj potreben primernega stanovanja ko druiina s otroci? Kdor se brani lakih družin, se mi zdi kakor lietleliemčani, ki so se branili Jožefa in Marije neposredno pred rojstvom Odrešenikovim. Kakšno krščanstvo je to, hranili se druiin z otrocif Ali ne pravi Kristus: Kdor sprejme katerega teh malih v mojem imenu, mene sprejme. — Grda, nekrščanska sebičnost je torej braniti se družin z otroci. S takim postopanjem se zakonski naravnost navajajo k zlorabi zakona. I s/ pa vemo, da krščanska etika obsoja zlorabo zakona za velik, smrten greh. »Nobena •tiska ne more biti tako huda, noben dobiček tako velik, nobena moč poželjivosli tako silna, da bi bila s tem Inku kršitev naravnega, božjega etičnega zakona upravičena. Tako so rekli nemški škofje teta Wl:l.
Pa tudi z narodnega in državnega stališča je treba tako postopanje obsodili. Kam naj gredo družine z otroci, če ne dobe stanovanj? To je indi-rekten pritisk na zakonske, da se branijo otrok. A kej je narod, kuj je država brez otrok? Taki narodi in države so obsojeni na smrt. To je samomor narodov in držav. Splošno priznano načelo je, da je ljubezen treba pokazali v dejanju. Piškava je narodnost onih, če se še tolik/P ponašajo z njo, če kot zakonski ne izpolnjujejo svoje prve dolžnosti, če se branijo otrok. Kajti narod brez otrol: mora umreti, če to velja za velike narode, tem bolj za male.
Nemški zdravnik profesor dr. Gruber je rekel: Narod, država, koje člani nimajo več življenj-kega. poguma, da vzamejo vzgojo otrok nase, de zanjo prinašajo žrtve; narod, država, koje državljani število otrok skrajno omejujejo, samo da bi mogli lagodno živeli, je prej ali slej obsojen na po-',jin. — In še nekaj: liinavščina. je in nelogično govoriti o naših ogroženih bratih , ki so v nevarnosti, da pod /njim gospodstvom izgube svojo narodnost, če pa pri lem svobodni narod izpodrezuje svojo življenjsko korenino, če omejuje število otrok.
Iz vseh teh stališč je torej treba obsoditi grdo, prolikrščansko in protinurodno sebičnost, onih, ki se branijo družin z otroci. Nasprotno, i narod, i država bi morala dajali prednost družinam s številnimi otroci kajti če bomo enkrat prišli do družin brez otrok ali z enim ali dvema otrokoma, bo zapisan pogin i narodu i državi!
Sovo mesto
Vpisovanje v greniijalno trgovsko nadaljevalno £u|<> je v nedeljo, dne 4. oktobra t. 1. od 10 do 12 dopoldne v pisarni ravnateljstva meščanske šole. Vsak vajenec plača Din 50,— vpisnine. Letos bo otvorjen tudi 11. razred. — Pouk se prične v torek. dne G. oktobra in se vrši kakor lani ob torkih, sredah in petkih. Kazen obveznih predmetov poučujemo tudi nemščino. — Vodstvo.
Prošnja. V dneh 3., 4. in 5. oktobra se bodo po mestu pobirali prostovoljni prispevki za dijaško kuhinjo v Novem mestu. Dijaki trkajo na vrata — ne zaprite jih! Priskočite jim na pomoč! Učeča mladina je v teh težkih dneh potrebna podpore in ne bo jim odrekel nihče, ki hoče mladini dobro. — Zato je dolžnost nas vseh, da jim pomagamo!
Stanje volilnih upravičencev v Novem mestu.
Od zadnjih volitev v Novem mestu se je mesto že toliko razširilo, da se je moralo razdeliti na dva dela. v desni in levi breg. Volilnih upravičencev ima levi breg 635, a desni breg 301. Oba bregova štejeta skupno 036 volilnih upravičencev. V občini šmihel-Stopiče pa je volilnih upravičencev po voliščih: Šmihel 639. Mali Slatnik 301, Stopiče 510, Podgrad 201, Vavta vas 268. Vseh volilnih upravičencev v tej občini je skupaj 1919.
Konjice
V Jutru, Jugoslovanu i. dr. dežujejo notice iz Konjic, ki jih v splošnem prezremo, ker ne kažejo posebne duhovitosti, še manj pa gredo na živce prizadetim. Hvaležni smo pa za objavo gotovih dejstev, ki so v konjiški javnosti za našo stvar zelo ugodno odjeknila. Primeren odgovor na nje ne bo izostal, 'I' "f.Jir t f ' v V'i •» ■• »e • •> ->>
Ljubljana
Slovak in njegov medved
Ljubljančani so že skoraj pozabili na cigane iu njihovega medveda Miška, ki so nekaj časa zabavali ljudi, zlasti mladino na cestah. Včeraj pa je prišel v Ljubljano drug medvedar, ki bo šele pokazal Ljubljančanom, česa se zna vse medved naučiti. V Ljubljani so mu takoj povedali, namreč medvedarju in ne medvedu, ki o takih rečeh, kakor je uradna kontrola, ne razume dosti, da mora na policiji prositi za dovoljenje, če hoče kazati po cestah, kako njegov medved pleše angleški valček in tango.
Popoldne sta bila oba, medvedar in medved, že na policiji. Medved je moral lepo ostati na dvorišču, saj se ne bi spodobilo, da bi s svojimi šapami stopal po parkelih tako resnih uradov, kakor so policijsRi. Medvedar, ki je prav vljuden dečko, pa je smel do gospoda, ki deli in jemlje licence za javne zabave. Aledvedar je povedal, da je češkoslovaški državljan, za državljanstvo medveda na policiji niso vprašali, izkazal se je lepo z legitimacijami, plačal je kolek, povedal je, da je njegov Pubi, to je medved, vljuden dečko in grize samo sadje in to, kar mu gospodar dovoli grizti. Tudi ima Pubi za vsak slučaj na gobčku (hm, medved, pa gobček!) nagobčnik, plesati pa zna skoraj tako, kakor da bi hodil v najimenitnejšo ljubljansko plesno šolo. Ko so medvedarju izročili licenco, se je ta lepo zahvalil in povabil vse gospode policijske uradnike k medvedovi premijeri na dvorišču.
Pubi, licenco imava! je dejal medvedar svojemu kosmatemu prijatelju, nato pa udaril na cim-bali in medved se je vzjjel ter pričel s svojimi umetnostmi. Strme so gledali gospodje policijski uradniki in seveda cela rajda otrok, ki so se brž na-tepli na dvorišče, ubogljivost in razumnost medveda. Medved je lep kosmatinec, pošteno rejen in vse drugače, kakor pa je bil sestradani ciganski Miško. Predstave je bilo kmalu konec, medvedar se je lejx> priklonil občinstvu za počastitev, bil jc še celo tako vljuden, da niti prispevkov ni pobiral, kar v bodoče ne bo več izvajal in odšel. Medved pa je ]>očasi in dostojanstveno obrnil občinstvu hrbet in odhlačal za svojim gospodarjem.
Kaj bo danes
Drama: Zaprta.
Jakopičev paviljon: Jakčeva razstava.
Karmelska cerkev: Ob 16 pričetek cerkvenih slovesnosti na čast sv. Mali Tereziki.
Nočno službo imajo lekarne: mr. Bahovcc, Kongresni trg 12; mr. Ustar, Sv. Petra c. 78; mr. Hočevar, Celovška c. 34.
Koks za kovače in cenlrolne Karlove
iz angleškega premoga
75 Din za 100 kg pri večjem odjem« popust
franko plinarna nudi
LJUBLJANSKA MESTNA PLINARNA
0 Rožnivenska pobožnost dne 4. okt. (nedeljo) v mestni župni cerkvi sv. Jakoba. Sv. tnaše se prično ob pol 5. Ob 6 govor in sv. maša pred Najsvetejšim. Ob 10 govor in slovesna sv. maša. Ob 3 popoldne govor in litanije M. B. Ob 6 zvečer govor, rožnivenska procesija, sv. rožni venec, litanije M. B. in zahvalna pesem. Ker je bratovščina sv. rož. venca v župni cerkvi sv. Jakoba kanonično ustanovljena, se zamorejo prejeti od sobote opoldne do nedelje zvečer v cerkvi sv. Jakoba porciunkulski odpustki.
O Lep jesenski dan je bil včeraj. Če bo ves oktober tak, kakor se nam jc predstavil prvi dan, bo prijetno. Zlasti popoldne je tako prijetno in lepo grelo jesensko solnce, da so namah oživeli vsi mestni parki in sprehajališča. Povsod je zmanjkalo klopi, tudi v Tivolskem drevoredu, ki je zdaj dobil zelo prisrčno in vabljivo obliko. Po parkih jc sicer nastalo že pravo jesensko razpoloženje. Cvetlice in vrtno grmičevje so žc pobrali z gredic, da zdaj samevajo prazne in puete. Z drevja odletava listje, se siplje po potih, po travnikih pa se pojavlja jesenski podlesek. V to jesensko razpoloženje je kakor vesela idila posvetilo toplo solnce in grelo ves dan, — pa seveda želimo, da bi bilo še ves oktober in vsak dan tako.
0 Policija in mesarji. Ljubljanska policija nadaljuje s svojo akcijo proti tistim mesarjem, ki še vedno nočejo znižati cene mesu, zlasti svinj-
ceno. po-
skemu in telečjemu, na pravo in primerno c Policija sestavlja tudi natančne kalkulaeije- za samezue slučaje. Policijska akcija pa je zelo rešuo zamišljena in mesarjem ne bodo prav nič pomagali taki napadi, kakršnega so si včeraj na »Slovenca« privoščili v »Narodu«. Prav tako ne skrita namigavanja na uradnega veterinarja, ki mora pač vršiti svojo nalogo in je le želeti, da bi jo še bolj energično. Ugotovitve policije so v nekaterih slučajih prav gorostasne in morda se bomo z njimi še bavili. Driig odgovor na omenjeni napad bi bil odveč.
0 Uradne ure pri Glavni carinarnici v Ljubljani so počenši s 1. oktobrom t. 1. ob delavnikih od 8 do 12 dopoldne in od 14 do 17 popoldne, ob sobotah pa od 8 do 14.
0 Vmestni klavnici ljubljanski se bo v soboto 3. t. m. ob 15 prodajalo na prosti stojnici goveje in svinjsko meso po nizki ceni.
0 Koštrunje meso cenejše. Poročali smo že o pretirano dragem koštrunjem mesu na ljubljanskem trgu. Sedaj so mesarji znižali cene koštru-mjemu mesu za 1 Din. Prvovrstno meso stane sedaj torej 13 Din. Še vedno preveč v primeri z drugim boljšim mesom od dražjih vrst živine, kakor pa so koštruni!
0 Postaja za žigosanje elektroštevcev v Ljubljani je ustanovljena na Tehniški srednji^ šoli.
Za upravnika stanice je postavljen prof. ing. JTurn-
\f/e "
Pričela bo s poslovanjem 15. t. m.
še k Viktor, za tehnika-žigosača Wernig Rajko.
0 Zgradaiini zavezane osebe opozarja mestno načelstvo v Ljubljani na razglas davčne uprave za mesto, da vložijo prijave za zgradarino najkasneje do 31. t. m. pri davčni upravi za mesto. Prijave morajo vložiti vsi, četudi so oproščeni zgradarine, v določenem roku, da se izognejo 3% oziroma 10% globi od osnovnega davka. Davčne prijave se dobijo za ceno 1 Din pri mestnem na-čelstvu v mestnem odpravništvu, Mestni trg 27-111, soba 48. Več je razvidno iz razglasa, ki je nabil na deski mestnega načelstva in na mestni deski v Spodnji Šiški.
© šmartinsko cesto so dotlakovali z malimi kockami žo prav do železniškega podvoza. Zdaj pa nadaljujejo z deli prav pod mostom. Stari cestni tlak so izkopali ter bodo temelj napravili znova. Težki valjar pravkar utrjuje cestišče pod železniškim podvozom. Železne opornike, ki so dolga leta stali pod mostom, so odstranili ter je zdaj tam spodaj kar nekam prijaznejše, svetlejše. Tudi oba hodnika pod mostom bodo popolnoma razkopali in jih potem zgradili znova. Bučanje in hro-penje štirih kompresorjev, ki vrtajo ž njimi debelo železobelonsko plast starega hodnika, delajo tamkajšnji soseščini strašen hrup. Onstran j>re-dora so razkopali cesto pred mitnico; cesta bo j>o regulaciji nekoliko znižana. Pozneje bodo odstranili seveda tudi sedanjo mitnico, ki stoji tamkaj ob cesti. Šmartlnska cesta bo šla namreč nurav-nost v sedanjo Dukičevo jamo, tam pa se bo razdelila na desno v ravni smeri proti pokopališču, na levo pa mimo novih zgradb carinarnico naravnost na Dunajsko cesto.
© Premalo poceni sadja lia trgu. Ljubljančani z zavistjo beremo poročila iz drugih krajev in se čudimo razliki med ceno sadju, ki jo dobiva n. pr. štajerski kmet za svoje sadje in med ceno, ki jo moramo plačevati v Ljubljani mi za sadje. Ali ne bi bilo dobro, ako bi recimo kakšna štajerska ali dolenjska zadruga pripeljala na ljubljanski trg vagon ali dvn lepili jabolk? Kmetje bi prišli na ta način do lepih denarcev in gotovo bi tudi v Ljubljani plačevali za sadje tedaj mnogo manj, kakor pa sedaj!
O Zaplemba vrčev za inleko. Razni dobavitelji mleka za Ljubljano premalo pazijo na stanje vrčev za mleko in jih pusle, da pogosto zarjavijo. V takih vrčih seveda ne more biti mleko najbolj zdravo. Mestne oblasti so zadnje čase pričele strožji! nadzorovali te vrče in so že ta teden zaplenilo pet vrčev za mleko. To je prav in zato naj velja v bodoče pravilo: vrči za mleko morajo biti vedno v brezhibnem stanju, najmanj pa ne smejo biti zarjaveli.
© Karambol... Na Miklošičevi cesti sla pridivjala vsak od ene strani s kolesi. Bilo jc opoldne, ko tamkaj promet naraste za 200 procentov. Trknila sta skupaj in se zakotalila po trdem tlaku. Izustila eta par kletvic, pogledala vsak svoje vozilo, ki k sreči niti eno niti drugo ni dobilo večjih poškodb, se potem ozrla še za etražnikom, ki ga tudi k sreči ni bilo nikjer, — naposled pa sta odvihrala spet vsak v svojo smer, nekoliko povaljana in potolčena. Nerodna zadeva tole. Tudi za občinstvo, ne samo za oba kolesarja. Zakaj
raneslji vo in

brez bolečin pomaga
H
oblii za kurja očesa in obli scance.
utegne se ponoviti večkrat in v hujših oblikah ter s hujšimi posledicami. Na Miklošičevo ceslo naj pride stražniki
0 Nekaj suhega mesa je našel nekdo na cesti, Kdor ga je izgubil, ga dobi nazaj v Bohoričevi ulici 11.
O Paviljon »Grajska klet« na velesejmu od. prt celo leto. Toči priznana PodborSkova vina.
Ljubljansko gledališče
DRAMA
Začetek ob 20.
Petek, 2. oktobra: Zaprlo (generalka). Sobota, 3. oktobra: PRITLIČJE IN PRVO NADSTROPJE. Ljudske cene. Izven. Nedelja, 4. oklobra: TAKŠNA JE PRAVA, veseloigra, premijera. Izven. Ponedeljek, 5. oklobra: Zaprlo. Torek, (i. oktobra: KRALJ NA BETAJNOVI. Red B. Sreda, 7. oklobra: DOGODEK V MESTU GOGL Red E.
Prva ljudska dramska jiredslava lelcšnje sezone bo v soboto 3. oktobra. Pri znižanih dramskih cenah so vprizori Neslroyevn burka . Pritličje iu jii'vo nadstropje • Zasedba isla kakor pri premijeri.
četrta dramska jiremijera bo v nedeljo 4. okl. Prof. šest postavi na oder Ilirschfeldovo Irode-jansko veseloigro Takšna je prava«. Veseloigra nam kaže, kako se dva snubca zaljubita v hčer, ki je |iopolnonut novodobnih nazorov, jiozneje pa v mater, ki predstavlja strogo umirjeno življenje. Komedija jc navzlic dejanju in zapletkom zelo de-centna in izredno zabavna. Predstava se vrši izveu abonmana. Cene običajno dramske.
Nadaljnje premijero v ljubljanski drami. Naša drama pripravlja trodejansko igro Vest , ki jo jo napisal Maurice Rostand. Za teni pride Golarjeva izvirna igra Dve nevesti . Gospod Levar in ga. Mira Danilova pa študirata Begovičevo izvirno dramo Brez tretjega .
Sf. Peter pn Novem mestu
Dva neznana, gosposko oblečena mladeniča s!:, šla minoli teden skozi vas Češcnce. Vkljub prepo-vedi sla šla v vinograd in začela obirati grozdje. Čudno, da nekateri ne ločijo več tuje lastnine. Tako je: ne kraljuje več v srcih poštenje, če je zginila iz njih vera... Naj to premislijo odločilni faktorji. Iz malega pa rasle veliko, pravi pregovor.
Kolportažu nedeljskega Slovenca nekaterim ne da miru. To smo videli preteklo nedeljo, ko jo nekdo, bolel kolporlerja prestrašiti. 'Г6 si odločno ' prepovemo! Kolporlaža Slovenca je dovoljena in j kdor bo delal sitnosti, si bo sitnost sani nakopal. Torej!
Lmtomer
Koncert je priredil preteklo nedeljo orkester našega Glasbenega društva v kavarniški dvorani g. Zavratnika. Člani orkestra so izvajali 12 orkestralnih kompozicij, med katerimi so bili zastopani Mozart. Stole in Kalinov. G. Doberšek, dirigent jiodružnice Obrtne banke, pa je ob klavirskem spremljanju g. Ivo Seršena zapel par tenorskih solo-partij iz operete Grofica Marica . Iz prijaznosti je sodeloval flautist g. Persil iz Ptuja. Občudujemo požrtvovalnost vodje orkestra g. Zacherla, ki je v svoji ljubezni do glasbe znova pripravil Ljutomerčanom glasbeni užitek.
Nesreče pri živini se dogajajo dan za dnem. ( Posebno škodljiva jc mlada jesenska detelja, ki j napenja. Tako je na posestvu gospe dr. Vardovc napelo pred par dnevi kar osem krav naenkrat. Štiri so rešili, štiri pa so morali zaklati. Enake nesreče zadevajo kmete po vaseh. Meso se sicer po nizki ceni sapravi v denar, a so take nesreče za I kmetovalca vseeno velik udarec.
Dr. Fr. Sušnik.
Koroška jesen
Nikoli Koroška ni lepša kakor jeseni, ko ajda zori.
Po pliberškeni in dobroljskeni in celovškem polju vsa zemlja rdi, temno rdi.
To so dnevi, vsi kakor večeri:
Koroški nedel.
Dolge sence se vlegajo od Pece sem in od Obirja. jio Dobravi brzijo divji jagri, /a jezeri tožijo Žalik-Žerie, iz vrbja ob Dravi se trgajo b -li mrtvaški prti.
Ajda zori.
Preko rdečih polj rajžajo večerni zvonovi: libuški Andrej cinglja 1; Šmihelu, gizdava Kttarina se mu oglaša, mimo pliberškega gradu so izognejo, ki ga hudič rdečo zaznamoval za vekomaj; prod Božjim grobom se poklonijo, potrkajo pri Fiorijanu v Vogrčah.
Ajda zori.
Po rdečem polju žebrajo zvonovi za večno luč: Vid in Primož jiozvlujata, Škocjan odzdravlja, preko Drave tja gor do Martina na D jok šah, do Marjete Rožne, do Janža in Marije udarjene in do Jakoba daleč.
Ajda zori.
Za Celovcem in Beljakom nebo gori, temno
rdi:
ko da še na nebesu rdeča ajda zori...
„Časrevija Leonove družbe, 1.1930-31
Pred dobrini tednom je izšla — čisto tiho, brea Suma — 10. št., dovršen je s tem spet en letnik, in sicer petindvajseti 1 Četrt stoletja ima lorej >Čas- danes za seboj! Ko dobimo (menda še lelos'.') kazalo za vseh 25 letnikov, stvarno iu pisateljev, bomo šele videli, kakšne /.aklade imamo nakopičene v vseli teh predali') Časa , koliko pridnosti jo shranjene v njih, koliko požrtvovalnosti in nesebične ljubezni do vede iu resnice Ko dobimo — kakor rečeno — težko
pričakovano kazalo, si bo marsikateri naročnik želel dopolniti svoje morda pomanjkljive letnike in tedaj se bodo začele prazniti jiolice, ki se zdaj šibe pod težo posameznih izvodov in celih letnikov, hranjenih v knjižnici za — boljše čase.
Pa nas zaenkrat zanima samo zadnji letnik, XXV. Iz gotovih ozirov je potrebno, da se malo nazaj ozremo; živimo namreč zdaj tako strašno hitro in čtiva (dnevno časopisje i. dr.) nam pri-liaja dan za dnevom toliko, da se nam ob koncu leta zdi tisto, kar jo izšlo ob začetku istega leta, skoro žo kakor — pravljica. Naj lorej malo ponovimo vsebino XXV. letnika in osvežimo spomin vsem dragim naročnikom ačasat: i/, gotovih ozirov. (Po vrednosti oceniti vsak spis lelnika bi bilo enemu poročevalcu nemogoče.)
Kar je za letošnji »Čas< najbolj značilno, jo to, da jo prinesel kar dve jmpeški okrožnici v prevodu iti z opombami: v celotni številki 6. okrožnico o krščanskem zakonu (lepi prevod je napravil — to menda smemo zdaj že izdali — msgr. Josip Dostal, opombe na platnicah in ob koncu teksta, 6 strani, pa urednik dr. Fr. Ks. Lukman), dvojna številka 8-9 pa je prinesla prevod okrožnice Q u a d r a g e s i in o unno (klasični prevod in vse opombe, 22 strani!, so A. Uše-ničnikove). Oho okrožnici je L. družba dala ponatisniti in ponatis izročila v prodajo Novi založbi. — V soglasju z okrožnicama, ki obravnavata najbolj poreče vprašanje naših dni, socialno vprašanje (saj jo usoda zakona tudi lo del lega vprašanja), je čas v svojih razpravah, ocenah iu diskusijah obračal največ |>ozoriiosti vprav na to vprašanje. Pod naslovom: »Kam naj se usmeri katoliška akcija?« (Dr. J. Ahčin, v št. 3-4) se skriva iskreni poziv pisateljev, naj vso pažnjo in skrb posvečamo zlvljenskini razmeram delovnega ljudstva. Zdi se mi, da bi vprav ta članek morali vsi zopet in zopet čilali in ga — uresničevati. V št. 10. obširno in kritično poroča A. U. ptx I skromnim naslovom: „Novejša literatura o socialne m vprašanju o Г» važnih publikacijah, ki so: 1. Učbenik O. Schillinga, 2. knjiga A. WorliIsche-ka, 3. veliko delo >Oeeonomia perennls«, ki jo izdaja A. Orel nn Dunaju, 4, Zbornik Gflrresovo družbe ter 5. prevod in komentar Rerum nova-rum p. A. Tomincn. Ko tu od blizu glcdnmo v
kritikovo delavnico, kako vsako trditev tehta, je li ' prava in pravična ali ne, koliko se pri tem naučimo! Skoro bi rekel, da ob tem ponovimo vso ' njegovo Sociologijo. — Ves svet zdaj gleda eni s strahom, drugi z upom, se bo li pjatiletka posrečila ali ne. Težko si je o tem ustvariti sodbo, ker so viri tako nezanesljivi. V Času, (šl. 10, sir. 389—410) nam po najboljših virih, ki jih je mogel doseči, dr. J. Ahčin razlaga to rusko jjjatilelko pod naslovom: »Gospodarstvo sovjetsko : Rusije;. Mislim, da ne bo naročnika Časa-, ki i ne bi bil hlastno prečital le razprave. Koliko se ! tudi tu naučimo! Tu n. pr. vidimo, kako prav jc j pred 40 leti videl Leon XIII., ko je v Rerum ; novarum (št. 23, 26) najiovedoval posledicc, ako i bi se odpravila zasebna last. Na str. 392. Ahči- ' i nove razprave jih čitamo. Sicer pa jc čas o boljševizmu razpravljal že na več mestih: Boljševizem v boju proti Bogu« (dr. Jak. Alekslč, št. 3-1, 14 strani drobnega tiska: sijajno pisan sesta- i vek.) Sem spada tudi več krajših beležk: Bolj-ševiški ateizem (št. 1-2 I. F.), Sv. Avguštin o socialnem vprašanju (A, U., SI. 7.) Reševanje krščanskega zakona in družine — smo rekli — je bistven <lel socialnega vjnašanja. Tega zakona čistost odločno brani Ušeničnikov članek: E v g e -n tka. (šl. 3-1. Zavrnjen jo — št. 120 pod čilo — tudi eden liajosludnejšlh napadov, kar jih je doslej navalilo na slovensko duhovščino.)
Že od vsega počelka je čas: smatral za eno svojih prvih nalog, da kaže slovenskemu razuni-jlištvu pot k Bogu s članki a pologe lično vsebine. To nalogo je letos lepo izpopolnil s prekrasnimi sestavki o sv. Avguštinu (dr. Hohnjec: Sv. A. in moderni človek (šl. 1-2), dr. A. Ušeničnik: Sv. A. in njegova pol k Bogu, dr. Fr. Lukman: A. Confessiones, dr. J. Alekšič: O Božji državi, vsi li Irijc spisi v : -Avguštinov! številki", t. j. sir. 257—290. Apologeličen namen ima ludi dr. L. Ehrlichov spis: čudež. (šl. 10.) — V šl. 1 (str. 4) ilr. Hohnjen navaja Avguštinov vzklik: »Grande profundum ost ipse homoo. Na la pre- , tresljivi vzklik gradi v 7. št. A. USeniČnlk svojo | dušeelovno razpravo »Temne globine . Koliko važnih resnic je tu tudi za vzgojitelja 1 Na vzgojnem polju la čas posebno slovi knjiga dunajskega psihiatra R. Allergn Das VVerden der sili- , lichen Person. Wesen u. Erzielnuig des Charak-
lers . V št. 1-2 nam dr. A. L.(evienik podaja obširno analizo knjige. Ob branju analize dobi člo-v'ek skomine jio knjigi sami. Dobrohotno, vendar pa odločno ocenjuje v 51. 10) dr. J. J(craj) Žge-čevo brošuro.
Še eno nalogo si je ičas nadel (posebno, odkar imamo vseučilišče): mladi znanstveniki potrebujejo nekega torišča, kjer bi mogli objavljati svojo nove izsledke. Morila bi utegnil kdo godrnjati, češ. da je to prevelika obležilev za >čas«:, ket so taki spisi namenjeni le zelo ozkemu krogu. No, »Čas se je v 25 letih tako okrejiil, da jjrenesi take obtežitve. Sem bi jaz uvrstil razpravi ge. dr Alme Sodnikove: O sodobnem prvenstvenem pojmovanju likovnega problema (v 5. št.) tet bolj ali manj tudi — dr. J. Ravnikarja: »K teoriji davčnih oprostitev (v šl. 3-4 in 5). Deloma spadajo sem ludi: E. liojčev vsebinski pregled Ve-brovega sv. Avguština (v št. 7) ter dr. SI. Gogale obširni odgovor kritikom Vebrove Filozofije, (v 61. 3-4 in 10).
Za 50 letnico smrti Dostojevskega (10. febr. 1881) je prinesel >čas« zanimiv iti zelo poučen prispevek N. 1'reobražonskegn k umevanju legendo o Velikem inkvizitorju. (V SI. Г>.) — Slovenski jezikoslovci so po pravici čudijo, da je šele mladi Poljak Malecki odkril in razložil enkavizem v Istri, kakor poroča (šl. 1-2) T. Debeljak. — Preteklo loto (1930) sta bila v Ljubljani dva velika kongresa (slovanske kal. nk. mladine in VII. mednarodni ukml. mis. O obeli v »času« obširno poročata dr. Stole in dr. Ehrlieh. Pri misijonskem je Slovence zlasti zanimal referul dr. V. Fajdlge: O budizmu in krščanslvu.
Mislim, da je čas vedno dobro umevni čas in po vseh močeh spremljal časovno dogajanje. V 25 lotili jo imel samo troje uredništev. (Število naročnikov se je po razkosanju Slovenije seveda nemilo skrčilo.) V drugo četrtletje slojia pod novim uredništvom. Naj bi se mu posrečilo pritegnili v svoj krog vedno več iu več sotrudnikov.
XXV. letnik časa obsega 42-18 strani različnega tiska. Kje dobilo tako knjigo za tako ceno? (60 Din znaša naročnina. Za petindvnjsel-letnico časa najlepše čestitamo, če ga naročimo in rilnmo.	J. D.
Dnevna kronika
Lepota prenovljene ptujske cerkve
Ptuj, dne 30. sept.
Restauriranje cerkve sv. Petra in Paula bo kmalu končano. Z velikim interesom spremljajo larani in meščani to delo. Vsaki dan jim prinese nekaj novega in lepegu.
Kapela sv. Antona je slikana v dveli toplih tonih. Splošno se je oziralo na to, da pride bogata štukiftura čimbolj do veljave, kar se je tudi v polni meri posrečilo. Robovi plastike so vsi pozlačeni. Slike v kupoli so lepo očiščene in renovirane tako, da ugodno učinkujejo kakor pri dnevni tako tudi pri umetni rasvetljavi, katera se je uvedla za na-pušči kupole.
Ladja cerkve je slikana v treh tonih. Slikarjev namen je bil, da notranjost cerkve arhitektonsko čimbolj uveljavi. Zato so se očistila tudi gotična rebra v prezbiterju. katera so iz kamena. Вчгуе se lepo prelivajo ena v drugo tako, da tvorijo lepo harmonijo na mogočnih stenah in stebrih notranjosti cerkve.
Najlepši pa bodo zagotovo oltarji, katerih se človek ne more zadosti nagledati. Veliki oltar bo la teden končan. Mojster Zbrati je res mojstersko izvršit svoje delo, po navodilu ban. lconservatorja dr. Steleta. Od prvotne originalne marmorizacije je bil oltar dvakrat popleskan in lakiran, tako, da je bila debela klast barve in laka na oltarju, ki pa se je moral ves odstraniti, in na la način so prišli do originalne marmorizacije. Tako se je posrečilo, da sedaj oltar izgjeda ravno tifkšen kakor je bil pred 220 leti, ko je bil postavljen. Plastika je prvovrstno umetniško delo. ki kaže umetnikovo znanost in pridnost. Gornji del oltarja krasi mogočen Marijin kip, ki je ves pozlačen. Kip je iz konca golile dobe. Visok je 2.20 m. Okoli Marije je do dva'set angelov razne velikosti. Ko oči gledajo to krasno slika srce govori: O zares, preblažena Devica Marija glej svojo slavo, katero ti je obljubil angel. Glej, ti si povzdignjena nad angele, zraven Kralja in Sinu boš li, o srečna Mati vladala na veke...
Tombola za popravo cerkve sv. Petra iu Pavla ho v nedeljo, dne 4. oktobra ob 3 popoldne na Florjanskeni trgu. Glavni dobitek: cela oprava za eno srbo Drugi dobitek: kolo (bicikll. Tretji: zlata ura. klallra drv, koža. moka, vino itd. ild.
SmrSna nesreča z avtomobilom
Celje, 1. oktobra.
V	eredo 30. septembra je vozil tovorni avto okrog 1 popoldne od Luč proti Solčavi. Na avtomobilu je bilo 6 oseb, in sicer 4 moški in 2 žen-eki. V bližini tako zvane Igle pa je šoferju zaradi ?elo slabe in zvožene ceste nenadoma odpovedal velan, da se je avto prevrni! in padel v Savinjo.
Pri padcu je nekaj potnikov odletelo v stran, 40letnega Žagarja pri Tevžu Komarja Lovra in 29-letno Nežo Ošcpovo pa je avto pokopal pod seboj. Komar si je pri tem zlomil desno roko in se poškodoval po glavi in na levi roki. Nežo Ošcpovo ji a, ki se je šele pred tremi ledni poročila z 2a-fnriem Ošcponi iz Solčave, ki. jo je avto pokopal pod,seboj v Savinji, je mrzla voda Savinje zadušila.
• Ostalim potnikom, ki so vsi zleteli iz avtomobila, se ni zgodilo ničesar. Na lice mesta jc prišel zdravnik iz Ljubncga dr. Jože Arh, ki je nudil ponesrečenemu Komarju prva pomoč in ga takoj povezal. Ošepovo so isti dan zvečer spravili domov v Solčavo, Komarja pa so naslednji dan prepeljali v javno bolnišnico v Celju.
Požiga ec zažiga
Motnik, 30. sepl.
V	torek, dne 20. septembra I. 1. zvečer okrog j;ol desetih jo nastal ueopaženo ogenj v gospodar-rkem poslopju Marije Grabner, posestniru Zaja-tovnik S pod Trojanami, kateri je v trenutku objel streho in škodelj iti je v teku dveh ur vpepelil celo Jioslopje.
Na pomoč so prihiteli gasilci iz Molnika in Trojan, kateri .-.o ogenj ustavili, da se ni ruzširil na o bližini stoječo žago, kozolec in šele v I. 1930 na novo zgrajeno hišo.
Skoda je občutna, vendar pa je delno krita s zavarovalnino. Na kakšen način je ogenj nastal še ni znano. Sodijo, da je bil gotovo podtaknjen, ker je ilno 30. avgusta I. 1020. pogorela hiša s mlinom, lelos duo 5. julija zvečer okrog !) je pričelo goreti na žagi pod streho iu so v. I znaki kazali, da je bilo jKidtaknjeno po zlobni roki. Tedaj so ogenj takoj zapazili iu pogasili da ni bilo nobene škode. Tu sedaj v tretjič, ker ni bilo nobenega blizu, se Je podtaknjeni ogenj razširil in zahteval svojo žrtev.
Smola „vinske trgovke"
SI. Peter pri Novem mestu, 20. IX.
Lepo je le dni po Dolenjskem. Za denar sicer vsakomur slaba prede, pa je vljub temu vsakemu vinogradniku te dni zasijalo solnce ve-relja in sreče in razjasnilo njegov obraz, živi vsaj v pričakovanju iu upanju lepših časov, da bo mogel Vnovčiti svoj vinski pridelek, ki je letos po kvantiteti in kvaliteti daleko boljši od lanskega leta. In vinogradnik v večjem ali manjšem pomenu besede pa je pil nas vsak gospodar.
Da je na Dolenjskem te dni prijetno, prav lako kakor meseca januarja, ko imajo pri vsaki hiši koline, so je spomnila »vinska trgovku<-, ki ee je proti koncu januarja letošnjega leta pojavila v šl. Jerneju, *e izdajala za sestro g. kaplana Rov-inrja in pridno, praznila — seveda vse za pokušnjo — kozarce pristnega dolenjskega cvička. In ko so ji bila postala tla v St. Jerneju vkljub precej hladnemu ozračju prevroča, jc ubrala smer proti Novemu mestu, ee oglasila v gostilni Jnkac, kjer so zatisnlli eno oko iu ji postregli z gorkim čajem. Ko jo videla, da je dosedaj dobro igrala svojo vlogo — jc menda res igralka, kot se je sama pohvalila, da je nastopala na gledališkem odru na Jesenicah —, Jo lo svojo vlogo kar lepo nadaljevala. kot sedaj ljudje pripovedujejo, je bila po'eui, ko je tudi v Novem mestu sdobro« opravila svoj posel, našla smer proti Št. Pe'lru. Oglasila so jo v Mačkovcu zopet kot »vinska trgovka« in kaplanovn Sestra. Da Je prišla z vlakom, ni še nič zajtrkovala in da je namenjena proti Trški gori, kjer misli kupili večjo količino vina, je pripovedovala. Dobra gospodinja gre k sosedu kjer dobi na posodo par jajčkov, da bi napravila lačni vvinski trgovki« zajtrk. Pa čudno! Ko pride gospodinja nazaj, »vinska trgovka ni bila nič več lačna. Izgovarjala se je, da nima fnea čakali, ee prav lepo zahvali in odide, pa ne na Trško goro, temveč čez Krko v Dolenjo vas, z njo vred pa je izginil, kakor je pozneje gospodinja žalostna končat i rnla ves njen prihranek.
Pred nekaj dnevi se je pa prebrisana sleparija zopet pojavila v vasi Češence. To pot je bila trgovka z orehi. Da bi lepše opravila, se je zopet izdajala za sestro Št. peterskega kaplana. Nastopala je zelo sigurno, govorila, kot bi rožice sadil, bila prijazna, vljudna, skratka res fina, elegantna dama. Kar hitro je bila kupčija s Teropšičem sklenjena: mernik orehov 00 Din. Saj toliko dosedaj še nihče ni obljubil! Razume se, da je bil te kupčije gospodar vesel. Toda 1o veselje ni trajalo dolgo. Orehi so oatali v shrambi, orehov »trgovka« ni plačala, pač pa je »za aro t- liiesto dala, vzela okrog 7 kovačev. In to jc povzročilo konec njene sijajne kupčijske kariere. Gospodar, ki je še pravočasno opazil, da ga je prebrisana sleparka okradla, jo je j drugo jutro presenetil še predno je mogla začeti j z nadaljevanjem svojega posla in ji zagrozil, naj ' kar na mestu vrne ukradeni denar.
Pa kako se je potegovala za svojo čast! Ona, ' pa tatica?! Vse drugo, samo to ne. Pa to pot ji ni i pomagal noben izgovor. Nič ni pomagalo: pred | vizito je morala. In rezultat je pokazal, da je imela | nekaj denarja skritega v čevljih, nekaj pa na prsih pod bluzo. Ker je pa še nekaj denarja manjkalo, ji je vzel gospodar v zastavo aktovko, kjer je imela shranjenih nekaj dokumentov, glasečih se na ime: Glavač Marija in neka potrdila, iz katerih je razvidno, da je bila svoj čas res na Jesenicah. Ali pa se res lako piše ali ne, to-bo dognala preiskava. Zadevo ima v rokah orožništvo iu je upati, da bo ta ljubeznjiva trgovka kmalu prejela zasluženo plačilo.
Koledar
Petek, 2. oktobra: Angeli varuhi; Leodegar.
Osebje vesti
S pošte, postavljeni sta za pogodbeni po- 1 štarici Anica llerlejeva v Solčavi in Frančiška Av-senekova pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju. — j Premeščeni so: sluz. 2. skup. Joško Pavko iz Ptuja na mariborsko kolodvorsko pošto iu Matija Skro- { bar z mariborske kolodvorske pošle v Ptuj. — j Upokojeni so: pb. ur. VI. skupine Frančiška Rov-škova na ljubljanski glavni pošti in Blaž Rane na mariborski kolodvorski pošti; pb. ur. VI. skup. Ruža Vojskova na mariborski kolodvorski pošti; pb. ui VIII. skup. Matilda Kogojeva na mariborski kolodvorski pošti; zvan. I. skup. Anton Maček v Dolenjem Logatcu in Anton Kranjc pri Sv. Juriju ob juž. žel. — Poroka: Rezka Volovčeva, pog. poštarica v Dobovi, se je omožila s kov. mojstrom Andrejem Pavličem; Marija Baurnanova, pog. poštarica v Blanci, je vzela za moža posestnika Mihaela Divjaka; Zora Benkovičeva, nog. poštarica v Slivnici pri Celju, se je omožila z učiteljem Gabrijelom Sudarjeni: France Darovič, zvan. v I Kočevju, se je oženil s Heleno Schleimerjevo in j France Sušteršič, služ. na ljubljanski kolodvorski i pošti z Zofijo Hanjškovo. — Prestanek službe: Terezija Jurgčeva roj. Murkova, pog. poštarica : ori Sv. Lovrencu na Dravskem polju in N'eška Rogarjeva, služ. v Kranjski go^ 'a se odpovedali poštni službi.
Ostale vestr
—■ Važno opozorilo za starše srednješolske mladine. V letošnjem poletju — odlok je datiran z 20. julijem — so izšle nekatere spremembe k srednješolskemu zakonu, od katerih je za starše, ki imajo sinove ali hčere na gimnazijah, posebno važna tale. Šolsko leto se bo delilo na dve polletji, in sicer se bo prvo polletje končalo o božiču. Učenci, ki bodo koncem I. polletja imeli v več nego polovici znanstvenih predmetov negativno oceno, bodo iz šole odpuščeni. Ne bodo smeli iti na nobeno drugo javno šolo, ampak ostati bodo morali doma; dana jim bo samo možnost, da delajo v juniju izpit čez razred, v katerem so vpisani. Ta določba je torej precej stroga in bo o božiču zadela marsikake starše. Zato se nam jc zdelo potrebno, da nanjo opozorimo takoj v začetku šolskega leta, ko lahko starši pravočasno ukrenejo potrebno, da nova določba ne bo zadela njihovih otrok.
—	Prešernova koča na Stolu zaprta. Kranjska podružnica SPD poroča, da se Prešernova koča na Stolu zatvori v nedeljo, dne 4. oktobra t. 1.
—	Trije ponesrečeni otroci z dežele. Včeraj je ljubljanska bolnišnica sprejela tri ponesrečence z dežele. Vsi trije ponesrečenci so mali otroci, ki so se ponesrečili pri igri. llletni Janko Vrhovnik, sin vrtnarja iz Tunjic, se je včeraj po nesreči ure-zal z nožem v levo roko. — 31etno Seniko Lukač, hčerko posestnika s Široke peči v občini Št. Lenart pri Litiji, je sosedov pes vgriznil v glavo in ji povzročil huao rano. — Vol je pohodil 41etnega Florjana Erccta, sina posestnika iz Vodic. Poškodoval mu je desno ramo.
—	Sadjarska razstava v Laškem. V nedeljo 4. oktobra bo v slovenski šoli sadjarska razstava, združena s poučnim predavanjem o sadjarstvu. Vabimo kupce in druge, kateri se zanimajo za napredek našega sadjarstva, da se razstave udeleže.
—• Denarno blagajno — večjo, bodisi novo, ali že rabljeno v dobrem stanju, kupi občinsko poglavarstvo Nijemci, okraj Vinkovci. Ponudbe z opisom in po možnosti s sliko ali risbo je poslati takoj na navedeni naslov, glasom razglasa, ki je nabit na deski mestnega načeletva v Ljubljani.
—	Zgodbe sv. pisma L del (stari zakon), za srednje šole priredil dr. Alf, Levičnik, so izšle v založništvu škof. ordinariata ljubljanskega. Cena knjigi je Din 24 ter se dobi v vseh knjigarnah.
—	Zgradarira po novem davčnem znkorui z dne 8. H. 1928 Ur. 1. št. 75—26, in pravilniku z dne 28. 12. 1928 Ur. I. št. 402—121 z upoštevanjem zakona o spremembah z dne 23. 5. 1930 SI. 1. št. 35 in 36—20. Pojasnila, ključi za izločitev mestnih davščin, za proračun osnovnega, dopolnilnega davka, zamudnih obresti in razni vzorci. Dodani so še ključi za preračun dopolnilnega davka k pri-dobnini z vsemi, medsebojnimi, istotako za zem-ljarino. Uredil in sestavil Lovro Novak, davčni kontrolor in referent za zgradarino pri davčni upravi za nicsto Ljubljana. Cena knjižici 25 Din. Knjižica bo dobro služila vsem hišnim posestnikom, ki morajo la mesec vlagati svoje prijave dohodkov od zgradb za leto 1931. Knjižico toplo priporočamo. Ravnotam se dobe tudi potrebne tiskovine za napoved zgradarine, pola stane t Din,
- Obleke in klobuke kemično čisti, barva, plisira in lika tovarna Jos. Reich.
— Pri pokvarjenem žclodcu, vretju v črevesju, slabem okusu, glavobolu, mrzlici, zaprtju, bruhanju in driski učinkuje že en kozarec naruvue »Frnni-Josel« grenčice zanesljivo, hitro in ugodno. Znameniti zdravniki za želodčne bolezni izpričujejo, da se vFranz-Josel voda za z jedjo in pijačo preobložena prebavila izkaže kot prnvn dobrota. ^Fraui-.fosef firenčica se debivn v leknrnali. drotjoriinh in speeerijskili Imovinnk
Marfbor
Torišče plemenitih src
Vurberški sanatorlj.
Ravnokar so se končale na vurberškem sa-
natoriju, v katerega polaga vedno znova dokaze svoje neumorne organizatorične sile, ljubezni tvornosti primarij dr. Boleslav Okolo Kulak, brat znanega ruskega prelata, vnetega delavca na polju ciiflmctodijske ideje, nekaLere nove adaptacije. Pomagajo mu pri tem velikem delu dr. Kapralov, polkovnik Špiganovič kot oskrbnik, g. Kieručeiikc ter gospe Supranovičeva, Papkicviieva in Špiga-novičeva. Tekom tega preoblikovanja staroslavne-ga gradu v danes že evropsko slovito ustanovo in okrevališče Ruskega rdečega križa za bolne na pljučih. Mflogi so, ki pridejo s smrtonosnimi bacili v svojih prsih tja gori, pa se v osvežujočih naravnih krasotah graščinske najbližje okolice in ob očetovski skrbni dr. Okolo Kulakovi negi vračajo z globoko hvaležnostjo v srcu nazaj v svoje domovine. Tam zgoraj jc podjetnost ljudi, ki so stopili v službo ruskega Rdečega križa, napravila pravcata čuda.
Zatišje v srednjeveški motivnosti z gotskimi svetilkami ko hodnikih ter mično graščinsko kapelico in nebroj drugimi elementi, ki vzbujajo vli-se slavne preteklosti, se tam zgoraj spremešava z vsem tistim, kar je preko podjetne spodbud-nosti žilavih in delavnih ljudi dobilo pečat nnj-niodcrneje urejenega sanatorija. Lastna električna razsvetljava, centralna kurjava v nekdanjih viteških dvoranah, laboratoriji v nekdanjih orožarnah, operacijske sobe in rontgenski aparati v stolpnih višavah, akumulatorji in druge električne naprave v nekdanjih ječah, desinfekcijskc priprave v nekdanjih kleteh, rentgenske fotografske razvijalni-ce, kjer so nekoč stali starodavni kamini, 86 m globok vodnjak, pri kopanju katerega sta se dva kaznjenca v davnini do smrti izhirala, poleg najnovejše vodovodne napeljave, in š.e drugih pomembnih in značilnih kontrastnih zanimivosti. Pa je smisel za starine ohranil poleg vsega tega slikarske, arhitektonske in druge zanimivosti. 1400 bolnikov gre letno skozi dr. Okolo Kulakovc roke, 80 postelj je do sedaj na razpolago in jih bo i/. leta v leto pri napredujočih adaptacijskih delih vedno več; in poleg tega ležišča in druga zatočišča, kjer se bolna pljuča navzemajo zdrav ja, moči in življenjske sile. Te dni so mariborski časnikarji, ko je ravnokar dovršena nova etapa v velikem adaptacijskcm programu vurberškega sanatorija, ogledali uspehe vztrajne iniciative in lamilijarno sanatorijsko življenje. Pod vodstvom odličnega gospodarskega strokovnjaka in zaslužnega nadupra-vitelja Herbersteinovih posestev g. Kegla so po-setili mariborski časnikarji na svojem poučnem izletu tudi vurberškega župnika Alojzija Kokelja, ki jim je ljubeznivo razkazal znamenitosti župne ccr-kve in cerkvenega zidovja z rimskimi nagrobnimi spomeniki.
П Prijatelje našega lista v Mariboru opozarjamo, da posluje naša uprava / današnjim dnem v na novo adaptiranih prostorih na Koroški cesti I (vhod z Glavnega Irga). Uredništvo posluje do obvestila v dosedanjih prostorih na Koroški cesti 5, prvo nadstropje. Podružnica na Aleksandrovi 0 (Prosvetna knjižnica).
□	Katoliška omladina ima v nedeljo ob po! 17 v dvorani Omladinskega doma svojo prvo leto šnjo odersko prireditev. Ponovi se štiridejanka •Sv. Aleš-.
П Bog daj srečo! Poročili so se v Maribori v zadnjem času: Ivan Sriinpf, tiskarski pomočnik, iu Ljudmila Husu, tkalka, Motherjeva 47; Ivan 1 leisinger, pivovarniški delavec, iu Uršula Novak pivovar. delavka, Košaki 75; Ludvik Rižnik, trgovec, in Jožefa Hetzl, inlinarjeva hči, Počehova 20; Vaclav Hurt, godbenik, iu Antonija Plavčak, šivilja, Trstenjakova 2; Štefan Hmec, kurjač dr/, žel., in Alojzija Majster, tovarniška delavka, .Motherjeva 47.
□	Oratorij »Samson«. Na oratorijskem koncertu, ki ga priredi tu v Mariboru v veliki unioii-ski dvorani v soboto ob 8 zvečer Nar. železu, glasbeno društvo Sloga iz Ljubljane, bodo peli soli-stovske partije ga. Lovšetova, ga. Škerlj-Medve-dova, g. Gostič in g. Rus. V Samsonu« imajo poleg zbora tudi pevci-solisti mnogo dela, zlasti bas, ki poje kar dve partiji: Manoa in Harafo. Med tenorskimi točkami je tudi ona čudovita arija, v kateri toži Samson, da je za večno izgubil svoj v id Mandela je ta arija vedno globoko ganila, kadar so izvajali Samsona«, zlasti v dobi, ko tnu je začel pešati vid in ko ga je tudi on izgubil. Sopran in alt imata po dve krasni ariji; kakor tudi bas. V zborovskih točkah se blesti prava llandelova moč. Oratorij je zgrajen tako učinkovito, da nikdar ne utruja, temveč vedno znova veže z dejanjem in glasbeno invencijo. Predprodaja vstopnic v trgovinah Zlata Brišnik in Josip llofer.
MARIBORSKO GLEDALIŠĆ6
Četrtek, 1. oktobra ob 20: VOLPONE. Premijera.
Otvoritvena predstava. Petek, 2. oktobra: Zaprto.
Sobola, 3. oktobra ob 20: SLABA VEST. Premijera.
Celje
□	Cenjene inserenle prosimo, da oddajo svoje za nedeljsko številko namenjene oglase po možnosti ob petkili do najkasneje pol 18 v upravi na Koroški cesti 1 ter podružnici na Aleksandrovi 0, da se morejo po želji uvrstiti v oglasnem delu.
□	Ljudsko gibanje v septembru. V mesecu septembru beležimo v Mariboru prirastek 100 novih mladih meščanov, ki so se tekom tega meseca narodili. Med temi je 56 dečkov in 44 deklic/ V večnost je odšlp 53 oseb. in sicer 35 moških in 19 žensk. V zakonski jarem se je podalo 19 parov.
□	Izpiti za merilce. Mestno načelstvo razglaša: V smislu tozadevnega pravilnika glede izpita za merilce pri javnih zavodih za meritev se pozivajo vsi, ki imajo obrtno pravico, da vršijo merilne posle, pa nimajo predpisanega izpita, da predložijo prj tukajšnjem okrajnem načelstvu za Maribor levi breg, oddelek za kontrole mer, s petdinarskim kolkom opremljene prošnje za polaganje izpita, ako hočejo še nadalje opravljati merilne posle. Tiste osebe, ki imajo izpit, pa naj na naslov gornjega oddelka pri tukajšnjem okrajnem načelstvu sporočijo dan, mesec in leto polaganja izpita ter številko izpričevala z istočasno navedbo, pri kateri kontroli mer so polagali izpit.
□	Druga letošnja premiera bo v soboto, dne 3. t. m. Vprizori se Anzengruberjeva komedija iz kmečkega življenja s petjem »Slaba vest . To tlelo, ki ga je prevedel Alojzij Benkovič ,režira ljubljanski režiser in pisatelj Bralko Kreft kot gost. Radi tega bo premiera prav posebno zanimiva. To pa tudi zato, ker je dejanje te komedije prestavljeno v Prlekijo, kakor smo že omenuii v eni preteklih številk »Slovenca- v razgovoru z režiserjem gosp. Kreftom.
□	Tujci v Mariboru. Meseca septembra se je oglasilo v Mariboru glasom poročila prijavnega urada 2244 tujcev, od teh 584 inozemcev. Od zadnjih j je bilo največ Dunajčanov in sicer 233.
□	Boben poje... V novembru se vršita v j Mariboru dve večji dražbi nepremičnin. Dne I o. ; novembra bo v sobi št. 27 dražba zemljišča, zemljiška knjiga k. o. Mesto Maribor, vi. št. 13.324. Ce- • nilna vrednost je 111.011.13 Din, najmanjši ponu-dek pa 55.506 Din. Dne 6. novembra se vrši v sobi št. 27 okr. sodišča dražba nepremičnin, zemljiška 1 knjiga k. o. Gorica, vi. št. 70 in 2-35 vi. št. 109. Ce-nilna vrednost 48.233.42 Din, vrednost pritikline 130 Din, najmanjši ponudek 32.156 Din.
□	Smrt znanega gostilničarja. V Melju je umrl v sredo zvečer po daljšem bolchanju v starosti 46 let obče spoštovani hišni posestnik in gostilničar Anton Pristavec. Pogreb blagega pokojnika se vrši danes popoldne ob 4 iz mrtvašnice na Frančiškansko pokopališče. Naj počiva v miru, žalujočim naše iskreno sožalje.
□	Zaboj г malto iz drugega nadstropja na glavo. Včeraj dopoldne se je pripetila na stavbišču nove palače banovinske hranilnice v Gosposki ulici težka nesreča. Iz višine drugega nadstropja je priletel 27 letnemu delavcu Jožefu Stadler zaboj / malto na glavo ter ga podrl na tla. Stadler, ki je rodom iz Bakovcev v Prekmurju, je obležal nezavesten. tovariši so pozvali rešilno društvo, ki ga je prepeljalo v bolnišnico. Prišel je sicer k zavesti, toda njegove poškodbe so zelo resnega značaja.
[J V smrt je šel 20 letni zidarski vajenec Anion Klobasa od Sv. Jurija ob Ščavnici. V gozdu po-I leg Peker si jc pognal kroglo v glavo ler obležal mrtev. Našli so ga naslednje jutro ler pokopali v Limbtišu.
П Dve težki nesreči v tovarni Riitgers. V im-pregnirni tovarni Riitgers v lločah pri Mariboru sta sc ponesrečila v sredo dva delavca skoro "na isti način, da jim je padci težki telegrafski drog, katerega so vozili iz impregnirnice, pri prekladanju na nogo. Popoldne je prepeljalo rešilno društvo i/ Maribora v bolnišnico 26 letnega Martina Kokola, kateremu je drog zdrobil gleženj leve no ge, zvečer pa jc bilo društvo zopet klicano v tovarno. 29 letnemu delavcu Francu Horvatu je na enak način telegrafski drog poškodoval desno nogo v stopalu, '['udi njega so prepeljali v bolnišnico.
Г I Glavni vhod v glednliče bo .odšle: skozi vežo s Slomškovega trga.
& Potovanje češkoslovaških dobrovoljce v. T
petek 2. oktobra z drugim |iopoldanskim brzovlu-kom potujejo češkoslovaški dobrovoljci na kongres dobrovoljcev male antanle v Belgrad. Na pnslnji (,'"-lje jim priredijo oblastva, dobrovoljci iu kulturna društva pozdravni sprejem in je dolžnost vseh, se pozdrava kar najštevilnejše udeležijo. Prihod l zovlaka ob 15.57. Vstop na |»eron prost.
jGr Plačevanje mestnega kuluka olajšano. Na in i tervencijo pomočniškega zbora pri gremiju trgovcev v Celju je iiovclilo mestno načelsfvo članom tega zbora odplačevanje kuluka v šeslih mesečnih /.upe rednih obrokih. Ker pa mora pomočniški zbor pred-i Joži I i seznam članov, ki žele izkoristili lo ugodnost j do najdalje 5. oktobra, naj se interesenti takoj /1-' vijo v pisarni zbora (Delavska zbornica) me I ur?d-] ninti urami (vsak delavnik od 18—10). Zaduji 1:111 1 prijave je 4. oktober.
& Nočno lekarniško službo ima ta leden o.l so bote 3. oktobra do vključno petka O. oktobra lekarna т-Pri križu, v palači Ljudske posojilnice na kralja Petra cesii.
■<У Spori v nedeljo. V nedeljo se nadaljuje pr-venstveno tekmovanje v podzvezni lig! Alletiki. ki igrajo v Jesenski -ezoni. razen ene tekme vse 11.1 svojem igrišču, bodo imeli v nedeljo zelo ležek boj. Meriti bodo morali svoje moči s prvakom Maribora SK Mariborom, ki je proslo nedeljo s Primorjein igral neodločno na njegovem igrišču; morali «.<• bodo zelo potruditi, ako bodo boleli doseči kak č^ sleu rezultat.
0 Smrtna kosa. V sredo 30. septembra je umrla v javni bolnišnici Neža Koprive, 30 letna psses1-nikova žena od šl. Vida pri Planini. — V četrtek 1. oklobra je umrla v javni bolnišnici tsh'tna <.e-lavka Valerija Košlomaj iz Razgora pri Škofji vasi — Preminulima blag spomin, preostalim :iaše sožalje!
(У Najdena psi ca. Majhna bela psica, vsa seslra. dana, se je zalekla h Ribarskemu društvu, Pečovnik 58. Lastnik naj pride v teku 14 dni po njo, ker -e bo sicer izročila konjaču.
Jesenice
Na razna vprašanja i/, raznih krajev jeseniškega okoliša ponovno sporočamo, da se prihodnjo nedeljo dno -1. oktobra gotovo |>oiiavlja ojioreta fiardaška kneginja , ki je ob preuiijeri tako iz.vr-slno uspela. Pričetek je točno ob 3 i>opoldne ,konec ob 0, tako da je mogoče vsakomur na večerne vlake v vso smeri. Radi obilnega repertoirja, ki ga ima dramski odsek KPD za tekočo sezeno, se bt> opereta samo še dvakrat pela.
Pred kratkim se je na Jesenicah naselil zdravnik, specijalisl za pljučne bolezni g. dr. F ur lan. Zdaj imamo na Jesenicah Sest zdravnikov, med katerimi se dva bavita le ■/. zobozdravstvom. Še pred leti smo imeli samo dva zdravnika.
Ker je neki član jeseniškega •.portuegn kluba llratslvo radi notice, v Slovencu od srede napadel vašega dopisnika, dasiravno on omenjene notico ni napisal, -Slovenec odslej sploh ne bo več poročal o dejanju in nehanju tega kluba.
Trbovlje
55lle si je prerezal. Prt vlaganju kumare v steklenico v torek zvečer si je po nesreči, ker se 11111 jo posoda v rokah zdrobila, prerezal žilo odvedejo in kile tia levi roki ua dlani g. Martini Vinki), delovodja v Gvidodelnvnici. Morali so g;i prepeljati z rešilnim avtomh v bolnišnico. Zadnji trije prsti 11a levici pa no gibljejo več. in jih najbrž tudi zdravnik 110 bo mogel več. oživeti.
Akroliati na vrvi v Trbovljah. Umetniki na vrvi iz Jezice so prišli razkazovat svojo umetnost tudi v Trbovlje. Vrvi so napeljali med rudniškimi hišami na Njivic. Predstave sc začnejo v četrtek popoldne. Akrobati ostanejo tukaj tri dni. Hvaležnih gledalcev gotovo ne bo manjkalo. Vsekakor pa je premajhen prostor med hišami na Njivi . dasi je 12—15 m širok,' a za maso ljudi, ki se ob lakih prilikah zbero skupaj, bo gotovo pretesen. Pa menda res ni bilo mogoče dobiti primernejšega
Sestanek 1111. občini, kamor je župan sklical zastopnike vseh strokovnih, prosvetnih, športnih, gasilskih, dobrodelnih, gospodarskih, godbenih ii drugik društev so je vršil zadnji ponedeljek. ^ • v,wv; Cv*	сл	л1ц*Ц v'-v^;- v'si
opolnomočeni navzoči zastopniKt .lruštev so si konstituirali kot širši volilni agitacijski odbor dvanajst pa kot ožji agitacijski volilni odbor, trgovec Pavlin pa je bil delegiran v okrajni agitacijski odbor.
Kuliik delno ukinjen. /.1 našo občino je kt-luk ukinjen za vse, delavec, krnele in obrtnike, ki ne plačajo 500 Din direktnih davkov. S tem ei vsaj rudarji, mali obrtniki in manjši in srednji kmetje oproščeni te osovražene davščine. To ji vsaj ena vesela vest po celi vrsti neprijetnih novic, ki sin. 1 iih morali slišati zadnje dni.
Persepotis
Med divjimi prašiči in šakali - Na sledovih kraljev Darija, Kserksa in Aleksandra Velikega
Neznosna vročina v Buširju ob perzijskem zalivu me je hitro prepodila iz tega pekla Perzije. Po zelo primitivni avtomobilski cesti me je odpeljal star Fordov avtomobil v Širas, na perzijski visoki planoti, 1400 m nad morsko gladino. Bival sem v njegovih zidovih in se zaman oziral po Širasu, rožnatem mestu, biseru Perzije. Mogoče da se za visokimi zidovi bogatih Perzijcev skriva lepota Širasa, ki jo je v svojih pesmih opeval največji perzijski lirik Hafis.
Kar so v Širasu dosegli moji pogledi, ne izgleda drugače kakor vsa perzijska mesta.
Profesor Molčanov, znani ruski polarni raziskovalec, ki se je tudi udeležil arktične vožnje »Grofa Zep-pelina*, je sedaj izdelal predlog, po katerem bi se severni tečaj klimatično in meteorološko preiskal z registrirnimi gondolami brez moštva. Gondole bi preiskani morski tokovi prignali v polarno ozemlje, nakar bi jih na naprej izračunanih točkah zopet dobili.
Umazane ceste, na obeh straneh male ilovnate hišice, prilepljene kakor lastavičja gnezda na zidovih, ki obdajajo vrtove bogatinov. Po ulicah bazarja bi kvečjemu pri stojnicah za dišave mogel misliti, da si res v Širasu, mestu lepo dišečih cvetlic. Pogled čez zidove bogatinov me pouči, da je tudi tukaj konec pravljice o Širasu. Nič me ni zadrževalo v Širasu.
Popoldne sem že sedel v avtomobilu, ki naj bi me pripeljal v Ispahan. Na obeh straneh ceste ista slika kakor povsod v Perziji; pesek in kamenje, vmes pa prav redko nizki grmiči in puščavska trava. Semtertja sem videl kako vas. postavljeno okrog oaze. od katere zavisi življenje vaščanov. Po več urah smo prišli v Sirgan, ki leži nedaleč od sootoč-ja rek Kura in Pulvarja. Cez reko vodi most, z«rajen v visokem loku; na mostu stoji zapuščena ilovnata hišica. Tu je prej perzijska policija pobirala mostnino. S trikratno prestavo pri avomobilu smo šele mogli priti na most. navzdol je šlo s tako hitrostjo, da sem bil prepričan, da se bo voz prekucnil.
Počasi smo vozili ob reki. Čez pol ure sem že sedel pri čaju v mali vasi, kjer sem hotel prenočiti. Poleg čaja mi je prinesel gostilničar pečeno ovčje meso. dateljne, kruh in —neizogibne pipe za opij. Jed je izborno teknila. Moj šofer, gostilničar in še neki mož, ki je izgledal kakor pravi ropar, so komaj čakali, da so prižgali svoje pipe. Pri tem so si pripovedovali vse mogoče in nemogoče novice. Jaz sem moral veliko pripovedovati o svoji domovini. To jih je tako zanimalo, da so skoro pozabili na kajenje. Ko sem pripovedoval o lepotah svoje domovine, o grade ,h itd., se je oglasil gostilničar: >0, gradove imamo tudi mi sahib, ampak Allah ni hotel, da bi preživeli čas, umrli so — čudovito lepi Traht-i-džanžid. Pet kilometrov od tu, lahko si ogle-daš ponosne ostanke nekoč tako sijajnega kraljestva.«
»Ti misliš razvaline Persepolisa?«
>Da. gospod, pojdi tja in oglej si jih,« in skrivnostno je nadaljeval: »Ampak pazi se! Ko ponoči mesec s svojimi srebrnimi žarki razsvetli razvaline, tavajo okrog mrtvi, ki že tisočletja ne najdejo miru. Pravijo, da leže pod razvalinami ogromni zakladi, ki jih strašijo mrtvi, in da ljudie, ki ponoči stikajo za zakladi bre? sledi iztrinoio. Gospod, svarim
te! Pojdi tja samo ob soinčnem vzhodu — ponoči je strašno na razvalinah!« In pri tem se je gostilničar od strahu kar tresel.
>No,« sem si mislil, »ti si pa gotovo že poskušal izkopati zaklade,« in ko sem, to premišljevale, pogledal nanj, je že spal. Opij je tudi že pri drugih dveh opravil svoje delo. Pokril sem glavo s tropičnim klobukom in šel ven. Ztmaj je bila krasna noč. Nebo je bilo posejano z b lesketaj oči m i demanti, da je bilo skoro svetla kakor podnevi. Eno uro sem hodil po poti. ki mi jo je opisal gostilničar. Naenkrat sem trčil ob nekaj. Bil je divji prašič. Brez strahu je obstal in vohnjal okrog, nato pa je glasno kruleč oddirjal in se pridružil v grmovju celi čredi tovarišev.
Pred mano se je dvigal kos zidu v svetlo noč in metal senco, podobno pošasti. To je torej del trojnega zidu, ki je obdajal kraljevo palačo, zakladnico kralja in grobnico. Najpo-nosnejši in največji kralji Perzije spe tukaj večno spanje. Utrujen od hoje in opazovanja minljivosti vsake človeške veličine, sem se vsedel na kamen zaraščene terase, ki je vodila v prestolno dvorano džanžida. Tam gori je v davnih časih na 72 stebrih stala avdienč-na dvorana. Od 72 stebrov jih stoji še 13 po 2000 letih. Da ne bi zaspal, sem šel dalje po razvalinah. Od daleč sem čul tuljenje lačnih šakalov, ki je podobno joku malih zmrzujočih otrok. Strašno je bilo to slišati v tihi neskončnosti narave. Po polurni hoji sem prišel do reke Pulvar. Cede divjih prašičev so se pri-podile, da se napijejo vode.
Bil je že čas, da se vrnem, zakaj utrujenost me je vedno boli prevzemala Vendar
Francoski ministrski predsednik Laval in zunanji minister Briand se poslavljata od Berlina. Pod oknom stojita na levi dr. Briining, na desni pa dr. Curtius.
„Srečen" kaznjenec
Ko je bil William Schlossel v Newyorku obsojen na petletno ječo, gotovo ni niti sanjal, da bo Sing-Sing (znana newyLrška jetnišnica) zapustil kot bogat mož. Ko je svojčas zaradi streljanja na nekega policijskega uradnika nastopil svojo kazen, je posedoval malo kemično tovarno, ki ga je skromno preživljala. Po njegovi aretaciji ie tovarno prevzela njegova žena, ki jo je tekom let spravila na tako višino, da ji je neki kemični koncem stavil ponudbo, da prevzame tovarno za dva milijona dolarjev. Ker je bila žena s svojim možem sprtn in nikakor ni bila voljna možu zopet pre-
lNemski člani Irancosko-nemske gospodarske komisiji.*.
Od leve na desno zgoraj: Veleindustrijec Louis Hagen iz Kcilna, veleindustrijec Oton Wolf iz Kolna, državni tajnik \Veissmann, bančni ravnatelj Strauss; spodaj: Bančni ravnatelj M. Warburg ij Hamburga, tajni svetnik Biicher in bančni ravnatelj v. Mendelssohn iz Berlina.
sem sklenil, da se bom prej nekoliko odpočil. Sedel sem na mah in začel premišljevati. Pred mano so začeli vstajati davni časi. Kako čudovita palača in kako krasni vrtovi jo obdajajo! Kdo hodi pod cvetočimi drevesi? Ali ni podoben mojemu perzijskemu gostilničarju, ki trdi, da je potomec Kambiza. Res, Kambiz je in par korakov za njim gre menih, ki je na njegovo povelje umoril Kambizovega brata.. Ali se ne plazi mag (perzijski duhovnik) Gav-mata, ki se je izdajal za Kambizovega brata in povzročil upor? Za kralja oklican je bil nekaj tednov pozneje umorjen od Darija in njegovih tovarišev. In po stopnicah palače stopa Darij h kronanju, obdan z velikim sijajem in razkošjem. Ljudstvo mu vzklika. In tam skozi vrata gre njegov sin Kserks z velikansko armado, da se maščuje nad Grki. pa je sramotno pogorel. Ali ne dviga nekdo bodalo proti Kserksu? Zadet pade na tla. Zopet umor! Zopet nov kralj in nova svečanost kronanja. In še večkrat dvigne morilčeva roka bodalo k smrtnemu sunku, — krvava tragedija se ponavlja, komaj da je en kralj umrl naravne smrti. — Kaj se godi tam pri vratih? Velika armada je. Vname se boj — odpor ne pomaga nič — Aleksander Veliki stopa po stopnicah palače navzgor. Vzel je s seboj ogromne zaklade perzijskih kraljev in mnogo lepih žen in zapustil gorečo palačo.
In danes? Nič drugega kakor razvaline, ostanki velike, pa grozne in krvave dobe.
pustiti tovarno, je kupčijo sklenila. Toda mož je po nekem odvetniku ugovarjal. Proces je šel skozi več instanc. Mož je trdil, da ob nastopu svoje kazni tovarne nikakor ni daroval ženi, marveč jo je prepustil v upravo zvestim rokam. Zadnja instanca je kupčijo potrdila, vendar pa priznala možu. več kakor milijon dolarjev, s katerimi je Schlossel sedaj ves zadovoljen zapustil kaznilnico.
Mlad igralec je prosil Bernarda Shavva, da bi ga priporočil nekemu gledališču. Shaw mu je ustregel in izročil sledeče pismo: -.Priporočam Vam igralca R. najtopleje. Igra Hamleta, Shylocka, Cezarja, flavto in biljard. Biljard igra najbolje.«
Eskimi prvič v mestu
Letošnje poletje je Danska opremila eks-pedicijo, ki je raziskovala Vzhodno Grenlandijo, torej oni del velikega arktičnega ozemlja, čigar obrežje je vzrok to pot zopet poživ-ljenega dansko - norveškega spora zastran Grenlandije.
Prva etapa vožnje se je končala na Fa-roerskih otokih, kamor so ekspediciji pripeljali pse iz Zapadne Grenlandije. S psi so prišli tudi njihovi lastniki — Eskimi, ki so s tem prvič zapustili svojo daleč od kulturnega sveta ležečo domovino. Na .dobre Eskime je napravil Thorshavn, glavni kraj Faroerskih otokov, ogromen vtis. Prvi pocled na to malo mestece je bil zanje prav takšen, kakor bi bil za nas prvi pogled na Newyork. V svojem življenju niso še videli pravega drevesa, kaj šele avtomobila. Tam pa je kar nenadoma pridrvelo po cesti čudno vozilo, jih oškropilo s cestnim blatom in bliskovito odsmrdelo naprej. Neki Eskim se ni mogel dovolj načuditi dvonadstropni hiši, neki drutri pa je zašel v kino, vendar je moral prostor zapustiti še pred koncem predstave, ker je žalostno dejanje in nehanje senc na platnu preveč razburilo niegova preprosta čuvstva. Zanimiv je bil pogled na 64 uronlanskih psov, katere so spravili na krov пекета parnika. Bile so same močne, krepko raščene živali, ki pa so vsem glave visele nizdol in so se zaradi neprestanega deževja in pregorkega podnebja najbrž čutili razočarane.
Ženska moda rešila mesto
Glavno korist od današnje mode ženskih klobukov iz časov cesarice Evgenije ima ameriško mestece Danbury. To mestece je glavno središče ameriške produkcije ženskih klobukov in v njem se izdela 85% vseh ženskih klobukov v Ameriki. Zaradi nove mode ima mesto polne roke dela in trideset tvornic dela noč in dan, po 24 ur, ker je treba vsak dan napraviti 10.000 klobukov. Delavske plače so se zelo zvišale in v štirih tednih je mesto dobilo za nove klobuke poldrugi milijon dolar-iev. Sodijo, da bo ta konjunktura trajala vso zimo. Kakor poročajo listi, so mestni očetje sklenili ta nenadni blagoslov proslaviti s tem, da bodo sredi mesta postavili cesarici Evge-niji spomenik.
Svetovni avtomobilizem
Po poročilu ameriškega trgovinskega urada je bilo v začetku leta 1931. 35,800.000 motornih vozil in sicer: 30 milijonov osebnih avtomobilov, pet in pol milijona tovornih avtomobilov in 300.000 avtobusov. Kljub splošni gospodarski krizi je število motornih vozil na svetu za 700.000 večje kakor lani. Leta 1930. so izdelali nad štiri milijone motornih vozil. Največ avtomobilov imajo Združene države Severne Amerike, namreč 26,700.000. Francija jih ima poldrugi milijon, Anglija 1,300.000, Kanada 1,200.000, Nemčija 700.000. Avstralija 600.000, Argentina 400.000, Italija 300.000,
Brazilija 200.000, Španija 190.000.
*
»Kožar je včeraj trdil, da sva midva dvojnika.«
»Nezaslišano! Prvič, ko ga srečam, mu bom dal zaušnico.«
»Ja, to sem tudi jaz storil.«
Gospod Slcrtič: Današnje žene nimajo pojma o sedanji gospodarski krizi, ki pritiska na ves svet.«
>Po čem pa to sklepate?«
>Poglejte: Moj otrok je požrl novec za !30 par. \|oja žena pokliče zdravnika in mu plača 200 Din samo za to, da je iz otroka izvlekel teh 50 par.«
Sir Michael Hodges, vrhovni poveljnik angleškega atlantskega brodovia, je iz zdravstvenih ozirov odstopil. Bil je že bolan, še preden so ie uprli angleški mornarji
»Kaj imaš proti Maksu, očka?«
On je velik osel, poleg loga le pa hoče poročili samo zalo, ker imaš lep avtomobil.«
»Izključeno, očka. Maks me je povsem prepričal, da bi me poročil, četudi ne bi imela avtomobila.«
»No, potem je pa še večji osel kakor sem prvotno mislil.«
Cela vas zarubljena. V vasi Holzheim pri Neussu ob Reni ie sodni iztirievalec zarubil skoro	vse imetje 250 družin, ki tvorijo prebivalstvo vasi. Enemu je bila zarubljena hiša, drugemu živina, tretjemu zemljišče itd. Prodaja je določena na 12. oktobra. Vzrok fe^a gospodarskega poloma so	lahkomiselni kreditni posli hranilnice in posojilnice Holzheim.