1poletne prireditve v Ločah, gredo ne- katerim kar precej v nos. Ne morejo se spo- prijazniti s tem, da bi majiien kraj na podeže- lju, bil v stanju pripra- viti takšno kulturno ma- nifestacijo. Zavist je pač težka reč! In ker ne ka- že prestavljati priredi- tve v Slovenske Konji- ce, bi bilo morda bolj- še, če bi kaj drugega prestavili iz Konjic v Loče. Uspeh zagotov- ljen! Resnici na ljubo pa bodi povedano, da bi se po Ločah lahko zgledo- vali tudi drugod, še zla- sti pa morda v naših tu- rističnih središčih, kjer bi gostom, poleg skrbi za želodce, lahko po- stregli v poletnih me- secih, tudi z malce du- ševne prehrane . .. C:i:iJK. 16. SEPTEMFiRA 1971 — ŠTEVILKA — LETO XXV — CENA M) PAR GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE. LAŠKO IN ŽALEC V DANAŠNJ ŠTEVILKI ŠE POSEBEJ ZANIMIVO^ Na 3. strani podlistek J' Izgnanci iz donio\ ine ^ Reportažni zapis z obiska v Andražu na 4. strani Zapostavljene oveice Na 4. strani komentar I znemirjenje Na 6. strani v intervjuju odgovarja i ' Franjo Adanilje Na 7. strani zapis iz Loč i Tudi vas - kulturno zarisce J z mozirskega kmečkega dne na 10. strani v Živinoreja po evropsl^o J Na 15. strani 1 Nagradni globus j »VELIKO PRIZNANJE CELJSKEMU ŠAHU« — je v pogovoru povedal dr. An- ton Kovač, ki s presledki vodi že več kot 23 let eno najstarejših šahov- skih društev v Jugoslaviji — Celjski šahovski klub. Zaradi ustanovne kon- ference šahovske zveze Jugoslavije septembra 1921 v Celju bo tudi osrednja proslava ob 50. letnici v našem mestu. Teden dni kasneje pa bo še interna slovesnost praznovanja 50. letnice CŠK. Torej od 16. do 19. septembra bo Celje prizorišče vseh najboljših jugoslovanskih šahistov, srečanja pa se bo udeležil tudi predsednik mednarodne šahovske federa- cije in nekdanji svetovni prvak velemojster dr. Euwe. Foto: T. VRABL KDO BO PRESEKAL GORDIJSKI VOZEL? Nelikvidnost 9 Kdo l>o prcrezal ta ne.srečrii nordijski vozel, ki liromi i^ospodarska prizadevanja, jemlje vodilnim delavcem osronino njihovega časa in tu in tam celo preti, da bodo težave okoli izplačil osebnih dohodkov? 0 Nelikvidnost gospodarskih organizacij je zavzela obseg, ki vzbuja resno zaskrbljenost. Število podjetij, ki imaju blokirane žiro račune je vedno večje. \'edno večja pa so tudi sredstva, ki sovezana iz naslova neporavnanih računov. 0 Komercialisti naših podjetij ,vse preveč radi podpisu.jejo akceptne naloge, slabše pa jim uspeva to tudi v primerih, ko prodajajo svoje izdelke. Razlika gre v absolutno škodo naših podjetij, ki imajo veliko večje terjatve do kupcev, kot pa so njihove obveznosti do dr)ba\ iteljev. Ko so .se pred leti pojavili prvi primeri nelikvidno.sti, smo zagnali pravi vik in krik. V primeru pa, ko s€ je to sgodilo celo poslovnim ban- kam, smo bili plat zvona. Pa danes? Vsemu se je treba pri- vaditi, pa smo se tudi temu, čeprav so današnji problemi v z\'ezi 7, nelikvidnosti ne- prinierljivi s stanjem izpred nekaj let. Na vsakem koraku, kjer- koli steče beseda o gospodar- stjvu, slišimo to nesrečno be- sedo — »nelikvidnost«. Sta- nje, v katerem se trenutno aahaja gospodarstvo celjske •egije, je zaskrbljujoče. Le red- ka so namreč podjetja, ki se še uspešno otepajo tega pro- blema. Vse več pa je takih^ ki jim pomanjkanje likvidnih sredstev otežuje normalno poslovanje. Stanje, kakršno je, bo v primeru, da ne bo- mo našli učinkovitih ukre- pov, zapustilo našemu gospo- darstvu resne in hude posle- dice, katerih odpravljanje bo terjalo več naporov, kot pa bi jih bilo potrebno, da se lotimo tega perečega vpraša- nja v sedanjem času. Razumljivo je, da so vzro- ki za stanje, kakršno j£, da- nes mnogoteri. Zato je po- trebno problem nelikvidnosti reševati na več načinov. Na- pak delajo tisti, ki se v ok- viru svojih delovnih organi- zacij omejujejo zgolj na »zbi- ranje« denarja pred izplačili osebnih dohodkov, dragih uk- repov zmotraj poslovanja po- djetja pa ne podvzemajo. Dr- žanje križem rok se 2ina v bližnji prihodnosti krepki? maščevati. Mnogi sicer trde, da je rešitev problema nelik- vidnosti možna le z ukrepi vlndo, predpisi in da se v podjetijh ne da ničesar sto- riti. Temu prav gotvo ni ta- ko! Res je, da bo težišče re- ševanja nelikvidnosti odpadlo na vladne ukrepe. Občutek Imamo, da se z njimi vse preveč odlaša, res i>a je rudi to, da je možno tudi z razni- Nadaljevanje iia 6. strimi V Živahna jesen CKIJK Izvršni c>dJx>r občinske kon- ference .SZDL Celje je imel minuli torek redno sejo, na ka'eri so obravnavali nepo- sredne naloge organizacije SZDL v prihodnjih mesecih. Pred SZDL stoje številne na- loge: organizacija javne raz- prave o dopolnilih slovenske astave, organizacija razprave a dolgiiročnem razvoju Slove- nije in priprava ter izvedba javne raz-prave o pokojnin- skem zavarovanju kmetov. Vse naloge, razen javne raz- prave o dolgoročnem razvoju Slovenije, morajo biti oprav- ljene že dO konca septembra, razprava o dolgoročnem raz- voju Slovenije pa do 15. ok- tobra. v petek, to je jutri, bo dopol- dne v Celju sestanek sekretarjev Osnovnih orsanizacij ZK, na ka- terem bodo proučili izsledike an- kete o itktivnostii in pripravlje- ncAsti članov ZK, ocenili politično sitiiacLio v republiki, občini in kolektivih in se pogovorili o naj- va^neiših nalogaJi v bližnji pri- hodnosti. T«t! dan opoldne bo tudi seja obfMf-iskesa komit-eja ZK, kjer bo- do 1x1!eg ocene političnega polo- šiiiu obravnavali še priprave in Poiek volilnih konferenc. (..\ŠKO Člani izvršnega odbora ob- činske konference SZDL v LaAkem so osrednjo točko zadnje seje posvetili organi- zaciji javnih razprav o ustav- nih .spremembah in o staro- stnem zavaro\43nju kmetov. SkleniU so, da bodo razprave o ustavnih spremembah or- ganizirali v vseh krajevnih organizacijah SZDL pa tudi v določenih skupinah. Jutrišnja seja občinske skupšči- ne, prva po počitniškem premo- ru, bo spet obsežna. Najvažnejše točke dnevnega reda vključujejo analizo posloviuija gos'>odarstva v prvem polletju, poročilo o izpol- njevanju stabilizacij.sliesa progra- ma in drugo. /.Al Medtem ko so posamezni sveti, odbori in komisije pri občinski skupščini Žalec že začele z normalnim jesen- skim delom, pa se bodo od- borniki prvič srečali po po- letnem premoru 28. septem- bra. Kakor vedno bo tudi to- krat program obsegal dve pomembni točki: razpravo o problemih komunalne dejav- nosti in nadaljevanje izvaja- nja programa osno^ih šol. Z urednikove mize Lragi bralci, duv.iss i>h)av'japu) nagradni glohua. Ne še čisto zr:tes. Te toliko, da si bosle ogfi-rlali. In da narii pišete, če vam hai ne bo razumljivo. Moramo piizvati. da so se delovne orga:'i:a- cije s celjskega območja lepo izkazale. Z obiski o krajevnih fiKupnoUiji nadaiiujcrno. V današnji .otnico DARIN. KO MASTNAK so odpeljali v bolnišnico. OBSTAL V SAVINJI ZDRAVKO MAROLT, 42, iz Ljubnega ob Savinji je vcziil z osebnim avtomobilom iz Nazarja proti domu. V Spodnji Rečici ga je na ovinku zaradi hitrosti zane- slo na levo stran ceste, kjer je trčil v obcestni kamen, po 12 metrih vožnje izruval drugega, nato pa se je vo- zilo prevrnilo 12 metrov po strmini navzdol v strugo Savinje. Pri nesreči sta bila teže poškodovana voznik in MARTIN MASTNAK z Ljubnega, laže pa META MA- ROLT in MARIJA BRUNET. Škode na avtomobilu je za 10.000 dinarjev. ZADEL JE V SLAVOLOK RUDOLF SKOK, 45, iz šmartna ob Dreti se je z mo. pedom p>eljal iz Nazarja proti domu ter zaradi prevelL ke hitrosti zapeljal s ceste. Po 13 metrih vožnje je v jarku zadel v slavolok in padel. Dobil je pretres možga- nov BREZ IZPITA ZLATKO GRUBIN, 23, iz Lahov Grabna je z neregi- striranim mopedom m brez vozniškega dovoljenja v Brodnicah trčil v ročico kasona tovornjaka ANTONA ŠKOBERNETA ia Rečice in padel. Zlomil si je levo roko. Šalkovič Martin, 24, Hum na Sutli, poškodoval si je levo roko; Bastl Roman, 34, Celje, poškodoval si je prste na obeh rokah; Kačičnik Franc, 27, Šmartno v Rožni dolini, poškodoval si je prste leve roke: Divjak Stane. 28, Velenje, poškodoval si je desno roko; Blažič Ivan. 62, Velenje, poškodoval si je de- sno roko: Laportnik Daniel, 28, Laško poškodoval si je desno stopalo; Spra.jcar Hin- ko, 19. Štore, poškodoval si je prste desne noge: Ramič Fikret. 18, Radeče barake, po- škodoval si e de«no zaoest- je: Kohale Marian. 17, Oolot- nica. poškodoval si je levo kračo; Sprečak Mustafa. 28, Konjice, po.škodoval si je le- vi komolec; Kranjc Jože, 31, Griže, poškodova.1 si ie desno roko; Podlinšek Jože, 21, Gornji grad, poškodoval si je desno stopalo; Ga.jšek Miha, Celje, poškodoval si je levi gleženj; Ocvirek Robert, 27, Hrastnik, poškodoval si je desno koleno; Razar Vera, 17, Prebold, poškodovala si je prste leve roke; Midžič Sadik, 23, Velenje, i>oškodo- vail si je desno zapest e; Fen- ko Jože, 29, Šentjur, poško- doval si je prste desne roke; Uhan Jože, Radeče, poškodo- val si je prste desne roke; Lubej Jože, 36, Celje, poško- doval si je desno roko; Ver- dev Miran, Velenje, poško- dovai si je ^-^sno koleno; Meško Fric, 38, Celje, po- škodcv'ai si je levo f-;topalo; Amon Marija, 16, Braslovče, p>oškodovala si je desni ko moleč; Turk Slavka, 15, Trži- šče, poškodovala si je prste desne roke; Milosavljevič Vi- da, 39, Velenje, poškodovala si je desno p)odleht; Lilek Travte, Celi e, poškodovala si je desno zapestje; Stropnik .^nton, 23, Šoštanj, poškodo- val si je desno podleht; Pod- graišek Tranc. 24 Stranice poškodoval se je po glavi; Kajba Marjan, 24, Celje, po- škodoval si je prste desne ro- ke; Berdnik Stanko. 47, Ve- lenje, poškodoval si je levo stopalo; Šabanovič Slobodan, 17, Velenje, poškodoval si je prste na desni roki; Odrine Simon, 17, Rimske Toplice, poškodoval si je obe koleni; Strojanšek Ivan, 33, Braslov- če, poškodoval si je levo za- pesti e; Mirnik Ivan, 30, Med- log, poškodoval se je po gla- vi. CELJE Poročilo se je 7 parov od teh: žnider Vlado in Kline Angela oba iz Velenja; Per- tinač Edvard in Močnik Maj- da oba iz Celja; in Milanovič Slobodan in Bandek Ana Ma- rija oba iz Celja. 2ALEC Zazijal Stanko 24, Sojek in Jevnišek Anica. 19, iz Hramš. ŠENTJUR PRI CELJU Lončar Janez, 69, taifX)ko3e- nec in Guček Frančiška, 71, preužitkarica, oba iz Vodic pri Kalobiu; •»elič Franc, 24 iz Lažišč in Mlinaric Ivanka, 18, delavka iz Večjega brda. CELJE Kruleč Feliks, 70, Pepelno; Vrečar Franc, 72, Ljubečna Rop Alojz. 42, Celje; iranka. Lo-^ica pri '"'ran skem; Sevšek Neža. 98, pod- piranka, Dobriša vas. HRASTNIK Strahovnik Zofija, 53, us- lužbenka, Hrasnik; Srebot Zofija. 82, upokojenka, Hrast- nik. ŠENTJUR PRI CELJU Laznik Martin, 24. delavec. Cele. CELJE Rojenih je bilo 19 deklic in 25 dečkov. ŠMARJE PRI JELŠAH Rodila se je 1 deklica ŠETJUR PRI CELJU Rodila ota se en deček in ena deklica. Zanimanje za folkloro Na razpis, ki t;a je p-ed kratkim objavila folklorna skupina v Velenju, se je javi- lo več kot petdeset mlsdiih. Z vajami so že začeli. Vse kaže, da bo folklorna skupina vne- sla v velenjsko iculturno živ- ljenje precejšnjo svežino. Sku- pina se bo bržčas organizii-ala v samostojno telo. -v- KINO UNION od 16 do 19 .septembra ita- lijanski barvni film Drago bom prodal svojo kožo od 20. do 22. septembra ameriški barvni film Point Blanok KINO METROPOL: 16. septembra ameriški barmi fihn Smešno dekle od 17 do 20 septembra ita- lijansko-nemški barvni film Madam Bovarv od 21. do 22. septembra angleški film štirje ključi. KINO DOM: od 16. do 19. septembra ameriški barvni film Vo- hun v zelenem klobuku od 20 do 22. septembra pa italijanski barvni film Ti- ger in mačka. KINO DOBRNA: od 18. do 19. septembra italijanski barvni film Ti- ger in mačka. PROSTE ZMOniJIVOSTI v Rogaški Slatini je do- volj prostora v hotelih in pri zasebnikih, prav tako v zdraviliščih Dobrna in La- ško. Na vsem področju Sa- vinjskih Alp je dovolj pro- stora tako v hotelih kakor tudi pr: za^^bnikih. PRIREDITVE Celje: v hotelu Celeia je vsak dan. razten nedelje bar- ski program. 18. septembra bo dvoboj med Slovenijo in Vene to (Italija) na stadionu Borisa Kidriča, od 25. sep- tembra do 3. oktobra pa bo na stadionu AD Kladivar od- prt sejem obrti. Velen.le: v hotelu Paka je vsak dan, ra^en ponedeljka barski program s plesom. Šoštanj: v Kajuhovem do- mu je vsak petek, soboto in nedeljo plesna glasba. Dobrna: v hotelu Triglav je vsako sredo in soboto zvečer, ter ob nedeljah po- poldne p^e^ina gl^.cba. KOPALN' BAZENI Odprta sta pokrita termal- na bazena na Dobrni in v Laškem, pokriti kopalni ba- zen v Velenju, :er bazen v Podčetrtku. RAZSTAVE Likovni salon v Celju vabi na ogled malega retrospek- tivnega izbora grafik in slik Maksima Sedeja starejšega, ki bo odprt od 10. septemb- ra do 2. oktobra letos. ... da bi laiadinsKa de- javnost v Celju ne bila ta- ko uspešna brez i^redaecid sntuziazma n^kaierih sta- rejših tovarišev. Vaso Sta. rovič, upravnik mladinske, ga kluba, m Jože Krebs^ jodja tabornikot. imata največje zasluge a« delo obeh dejavnosti. Živita a njimi m mladi ju imajo radi Vednc pa rada po- hvalita svoie člane. Tako kroži po Celju domislica o tem., kako »rahln meti- ravata«. kadar gre čo. da- lo njunih mladincev Za Vasa Staroviča praviio. da v trenutku, ko v klubu kdo zvečer zapoje. va^Jed- nji dan pove. da ie klub imel večer »t koncertom. Ko pa Jože Krehs voslje tri tabornike ■rtn mleko v večernih urah. pravi zfii- traj^ da so taborniki za- vet tzi^edli nor-n'' nnh.Od. ... da se v teh dneh na predsedstvu Občinske l<^on- 'erence Zveze mladine Ce- lje ne »sliš« veliko, saj tajnica verjetno ne more meditirati sama s seboj. Predsednik Viki Kranjc je na študijskem dopustu, sekretar Milan Bratec pa na seminarju v Bohinju. Mladina je tako »prepu- ščena« sam.-i sebi ... da v tovarni perila TOPER CELJE niti nima- jo čisto uradnega aktiva Zveze mladine. Ker pač vodstva nt- Baje je bila pred tedni v tovarni napo- vedana italijanska mladin- ska delegacija. Nekdo iz- med vodilnih je poklical v pisarno mladinca in rnu rekel: »čuj, mladinski obi^.k iz tujine dobimo Ti •još predsednik.« Volitve sicer še niso bile oprav- ljene, predsednik ie še vedno predsednik, misli- mo pa si lahko, kako dela takšen aktiv mladine. . . .da je pred zdravstve- nim domov v Kozjem ved- no strašna gneča avtomo- bilov in koles. Parkirani so menda kar na ozki poti, ki vodi v dom, kjer ie tudi nekaj privatnih sta- novanj. Stanovalci zdrav- stvenega doma se torej razburjajo, ker ne morejo priti do hiše po normalni poti in se morajo preriva- ti. Predlagam nekaj reši- tev. Prvič, pobirajte vsto- pnino za parkirni prostor. Tako vam bo vsaj malo odleglo. Drugič, naredite obvoz. Tretjič, izselite se iz hiše in pustite jih pri miru. . .. da sta Jakob Sovin- šek in Kisto Javiji skle- nila nekakšen spora- zum o zamenjavi svojih velikih stvaritev. Vsaj ta- ko oznanja sobotna števil- ka »Dela«, kjer piše, da je v Celju na šlandrovem trgu postavil spomenik NOE kipar Risto Savin. St. 36 — 16. september 1971 NOVI TEDNIK stran 3 Naključje ali kaj? POMANJKANJE PROSVETNIH DELAVCEV V ŠOLSKEM OKOLIŠU RIMSKE TOPLICE IZSTOPA MED VSEMI PRIMERI NA CELJ- SKEM OBMOČJU. ZAKAJ? Ob začetku letošnjega le- ta se je kolektiv v šolskem okoMšu Rimske Toplice zna- šel v hudi kadrovski zadregi. Medtem ko je na centralna šoli v Rimskih Toplicah pri- javljena slavistka nenadoma odpovedala, nezasedeni sta bili mesti učitelja fizi'ke in tehničaiega pouka, so s He- nine sporočili, da je odšla uičiteljica, ki je službo že nastopila. V okolišu se je priimanjkljaj učnih moči ne- nadoma povečal na deset, ker so že itak računala, da bodo v novo šolsko leto sto- pili okrnjeni, česar pa so tod že kar navajeni. Tako je na Henini, v prvi F>artizanski šoli na štajerskem, ostal za tri oddelke em sam učitelj, v Jurkloštru poučujeta na- mesto petih dva s pomočjo trei le-ga do polovice v La- zišah je saimo ena polna moč, ki bo tu do odhoda na po rodniški dopust. Druga pa poučvje honorarno, kar pa je odvisno od njene dobre volje in vremenskih razmer. Najhuje je seveda na Henini, kjer naj bi učild štirje učite- lji, ostal pa je samo eden. Trenutno re.šujejo v Rimskih Topliioah stisko tako, da se iz cen(t.ralne šole vozijo na Henino, kar seveda ni traj- na rešitev, zlasti ne pozimi, ko bo cesta pogosto nepre- voizrka. Za okoliš Rimskih Toplic ni niti rešitve s prevozi učen- cev višjih raaredov, tudi če bi bile cestne razmere do- bre in na razpolago prevoz, ker do otvoritve nove šole o tem še za misliti nd. Na raz«pise se je sicer pri- javilo deset kandidatov. To- da le malo jih je ostalo. Tem ni bil všeč kombiniran pouk, onemu stanovanjske razmere, nekateri, aili mor- da vsem, dohodek itd. Kje so vzroki? Na zavodu za pedagoško službo vedo povedati, da je eden od vzrokov odpiranje oddelkov za podaljšano var- stvo, ki je recimo v laški občini odtegnilo razrednemu pouiku kar štiri učitelje. Nič manj pomembno nd dejstvo da se prosvetarji tež- ko odločajo za težja učna mesta, saj recimo v Celju na eno razpisano mesto beleži- jo tudi po 30 do 40 prijav. Zelo pomemben pa je doho- dek. V šentjurski občini, kjer so pogoji v mnogih šolah tudi težki, nd migracije, ker je dodatek na ter-avnih šolah dovolj stimulativen. So samo taki vzroki mož- ni? Nii možno tudi to, da smo se pri nas prehitro od- ločili za ukinitev klasičnih u;čiteljišč in da se dijaki pe- dagoških gimnazij zelo težko odločajo za razredna pouk, da večina stremi za predmet- no usmeritvijb- dobju 16.952.« »Kaj je pripomoglo k več- jemu obisku?« »Mooimo, da je k poveča- nju prometa pripomogla 'u- di inflacija. Stabiliizacijssi ukrepi, ki so sicer nujni. bodo verjetno zmanjšali pro- met, ker bo kupna moč go- stov manjša.« »Kolikti enot ima gostin- sko podjetje Paka?« »Hotel, restavracija Jezero, bife Paka, bife Rudar, bife Pod klancem — ki je tre- nutno zaradi pomanjkljivih sanita.rij zaprt — v progra- mu i>a je otvoritev no/e organizacijske enote Plar vi bar v novem cestnem pod- hodu. Odprt bo do turistič- ne sezone prihodnje leto.« »Kakšen je program pod- jetja in možnosti za njego> vo realizacijo?« »V Velenju se ukvarja z gostinstvom deset delovnih organizacij. Imamo program, po katerem bi povečali ka- pacitete v našem hotelu za 140 ležišč, kar je za več kot sto odstotkov, in sicer z Iz- gradnjo novega trakta, ki bi bil povezan z matičnim ob- jektom. V dani situaciji nd izgledov, da pristopimo k realiDaciji. čeprav sr. konice ob rajnih prireditvah in v teh primerih napotimo go- ste v Dobrno ali v Celje Potrebe za večjimi preno- čitvenimi kapacitetami so vendar se moramo zaveda ti, da ni bolečin pri progra miranju, ampak nastopijo bolečine tedaj, ko je treba odplačevati anuiteto.« »Še nekaj teoretičnih vpra- šanj vam kot strokovnjaku v gostinstvu. Je v redu, če so v majhnem mestu trije hoteli pod različnimi upra- vami, ali pa bi bilo bolje Združeno hotelsko podjetje?« »Menim, da je bolje v majhnem mestu imeti dva hotela zaradi konkurenčno- sti, ni pa nujno, da so '■.ri- je. Naj eno podjetje doka- že, da prednjači in da bolj zadovolji gosta kot drugo. Nato lahko takšno kva.litet- no podjetje prevzame še drugo. Menim, da ni nujna takO''šr!iia združ.itev. ampak še^.e potem, ko stanje si'lii v to.« »Torej, neke vrste tekmo- vanje?« »To je lahko tekmovanje v dohodkih, kdo bo bolje postregel gosta, kje bo oolj čisto, skratka, kdo bo bolj zadovoljil potrebe in zahte- ve.« »Nekateri pravijo, da jo visoke cene nujen element hotela, češ da ta šele pot^^ra velja. Kaj menite vi?« »Za hotel je nemogoče, da posluje z nizkimi cenami zaradi visokih režajskili stro- škov. Vsekakor pa je po- trebno, da hotel visoke ce- ne opraviči s kvalitetnnm uslugami.« »Je s hoteluai zdiužljivo kuhanje enolončnic za ko- palce v bazenu, kot je bilo to v Celju pri hotelu Merx?« »Ni! Možno pa je, če uria hotel za to uerjene poseb- ne prostore« »Povsod govorijo o visokih cenah za glasbo in barski program in zalo navijajo ce- ne. Ali lahko poveste, koli- ko vas stane glasba ali pio- gram v baru?« »Stroški barskega progra- ma ali glasbe prav gotovo niso majhni. O konkretnih številkah ne bi rad govoril. Formiranje prodajnih isiag v obratih z muz ko je pre- puščeno samim obratom, vsekakor pa so bolj spreje- mljive cene. kjer je že vkal- kuliran strošek glasbe.« »Kaj bi bilo v Velen.fu .še potrebno urediti na področ- .tu gostinstva?« »Menim, da bi se bilo po- trebno pogovoriti o tem, ah naj se tudi v bodoče v Va- lenju ukvarja z gostinstvom deset delovnih organizacij, ne mislim zaradi konkuren- čnosti. Te se pri nas ne bo- jimo. Smotrneje bi bilo po- govoriti se o dveh ali .rsh močnejših gostinskih organi- zacijah, katere bodo kos za- htevam in potrebam razvija- joče.ga se turizma in z njim gostinstva.« MILAN SENIc^AR Fran M: Izgnaiiei iz mM\me^ »Naredile mi to deželo nem- ško, tako nemško, kot je to preostala Štajerska!« Takšen ukaz je izrekel Adoli Hitler ob svojem prihodu v Maribor 26. aprila 1941. Njegove b^j- sede s.-) pomenile smrtno ob sodbo .štajerskih Slovencev. Ta obsodba pa je bila skle- njena že nekaj let prej in je na njeno izvršitev kultur- bundovska organizacija rega ozemlja bila že pripravljena. Leta 1938 je Hitler obiskal Gradec. Tu je sprejel kultur- bundovske delegate iz Bre- žic. Predlagali so mu, naj v primeru vojne med Nemčijo in Jugoslavijo z nekaterih de- lov Spodnje Štajerske odstra- ni domače prebivalstvo :n tam naseli Nemce iz Kočevja. Februarja 1940 je Hitler v Miinchenu potrdil, da »pri- pada nem-ikemu življenjske- mu prostoru vse ono, kar so Nemci kulLivirali, civilizirali in gospodarsko odprli svetu«. Seveda so volksdeutscherji pri nas to razumeli kot naj- višjo odobritev svojih načr- tov, ki da bo z njihovim uresničenjem »kaznovana kri- vica, storjena Sixxlnji šta- jerski 1918/19«. Kulturbundovci, povečani z Gradcem in Celovcem, so že pred letom 1941 sestavljali sezname Slovencev, ki bi mogli ovirati izvedbo naci- stičnih namenov in onemogo- čiti hitro germanizacijo. Pri tem jim je bila vabLjiva tudi misel na imetje in položaje, kd bi se jih med »očiščevalno« akcijo mogli polastiti. Odpor naše.ga demokrati- čnega ljudstva, izsiljeni pa- dec beograjske vlade, p>od- pisnice pakta fašistične oso- vine — vse to je Hitlerja na- potilo k oboroženemu napadu na Jugoslavijo. Razbitje dr- žave neenakopravnih naro- dov, nezadovoljnih z oblastjo izkoriščevalcev, mu je hitro uspelo. Nemški okupator je zase- del Maribor 9., Celje pa U. aprila 1941. še 14. aprila pa je štajerski gauleiter tJber- reither izjavil: »V tej deželi bodo v krat^ kem samo ljudje, ki se bodo svobodno in z veseljem pri- znavali k Hitlerju in nie.2ro- vi velikonemški državi. Vse drugo mora ven!« Spodnja štajerska naj bi kakor tudi Gorenjska dobila povsem nemški zunanji vi- dez. K temu naj bi pripom> gli nemščina v napisih, ..go- vorjenju in šolah, jeziko-vni tečaji, imičenje slovenskih knjig, in pa — nasilna izse- Utev velikega dela Slovencev. Državni vodja S Heinrich Himmler je za preselitveno akcijo izdal posebne smerni- ce. Te so za izgon določale VSo slovensko inteligenco, vse po letu 1914 priseljene Slo- vence ter pas ob Sotli in Sa- vi. Po prvotnem načrtu naj bi bilo v Srbijo od^-edenih 260.000 Slovencev. Po raznih konferencah se je to število močno znižalo, a «t naseltitev Je prihajala v po.J^tev zdaj tu- di Hrvatska, Aretacije naših ljudi, ozna- čenih v spiskih kulturbunda in določenih aa deportacijo. so Lžvedie reaarštvena in var- nostna policija ter žandarme- rija s spremljevalci — doma- čimi petokolonci. Nadrobna navodila k temu je dajal pre- selitveni štab v Mariboru, z njim v zvezi pa je bU urad za utrjevanje nemštva z na- logo, da zapleni in zavaruje imetje izgnanih Slovencev. V nočd med 16. in 17. ap- rilom so Nemci, med njimi je bilo mnogo Avstrijcev, kot pi^o skupino odvedli z do- mov okrog 300 celjskih Slo- vencev — družinskih pogla- varjev in samcev. Moške so nagnetli v šestih, ženske pa v eni sobi gornjega nadstro- pja mestne vojašnice. Tri dni kasneje jih je obiskal sam Himmler. da se osebno pre- priča, kako se upoštevajo njegovi ukazi. Okupator pa je zapiral tudi v dni.gih kra- jih celjske,ga okrožja in na- polnil še kapucinski samo- stan in Stari pisker. ko je me^dtem del Celjanov preme- stil v mariborsko meljsko vo- jašnico. Povsod pa so naci- sti pripomike mučili s po- niževalnimi šikanami, jih sa- sli sevali in jim itorotavljali »raso« poleg imetja. Dan prve deportaciije Slo- vencev je bil 7. junij 1941. Tedaj so jetnikom zbirnega tabori.šča v Mariboru pridru- žili rodbinske Člane. Vsako- mur so pustili le do .500 di- narjev denarja, odvzeli pa so jim vse dragocenejše predr mete. šele spotoma na vlaku so deportiranci ugotovili, da jim je namenjena Srbija, Kar jih je nekoliko pomirilo. Ka- kor je prvi transport bil iz- razito mariborski, tako je naslednji 10. junija, sestav- ljen prav tako v Mariboru, zajel pretežno Celjane, vsak F>a je štel po 300 in več oseb. (nadaljevanje prihodnjič) Vhod T ffrad v Bret> Uniči — zbirno taborišče 4. stran NOVI TEDNIK St. 36 — 16. september 1971 Vziieiiiir- jenje v zadnjih dneh smo v ne- katerih delovnih organizaci- jah (EIMO, Aero, 2ična in drvj^h) lahko zaznali vzne- mirjenost, ki nikakor ne za- služi, da o njej govorimo s kakšnim posebnim tonom. To ne. Daje pa pobudo, da razmišljamo o razsežnostih te vznemirjenosti. Objektivno, politično preudarno. Kajti že sam zunanji izraz te samoupravljalske vznemir- jenosti je spodbuden. Stro- kovnjaki žele večjo vlogo pri snovanju razvoja podjetja in pri organizaciji dela. Zahte- vano je kvalitetnejše sodelo vanje med vodstvom podjet- ja, strokovnimi službami in političnimi organizacijami. V ospredje je postavljena želja po boljših samoupravnih od- nosih. Ali niso te (in podob- ne) zahteve v celoti skladne z našimi dogovori na različ- nih i>olitionih ravneh v repu- bliki, na II. kongresu samo- upfavljalcev, tu, pri nas, na sejali ZK in sindikatov, da, celo V delovnih organizacijah. Samoupravljanje ni le vi- dez." Zanfisli o više razvitih samoupravnih odnosih pa ne morejo večno ostati le zami- sli:- Razumljivo je, da nasprat- ja' sprošča težka materialna situacija v delovnih organi- zacijah. Nenehna borba pro- ti blokiranim žiro račimom. Stalna skrb za osebne dohod- ke. Nejasnosti ob možnostih za dolgoročno snovanje raz- vojne politike posameznih dejavnosti. Določena napetost zaradi položaja, v katerem stopica naše gospodarstvo. Ehiako pomembni pa so tu- di drugi sprožilci, drugi vzro- ki. V tej vznemirjenosti je zlasti simpatična zahteva po večiem samoupravljanju. Po boliših samoupravnih odno- sih. Zavestno sprejemanje od go\-omosti na vseh ravneh v delovni organizaciji pa bo to- liko dragocenejše, če se v njegovem ozadju ne bodo skrivali osebni interesi. Nekateri dvomljivo zmaju- jejo z glavami in pravijo, da bo takih nasprotij vse več. In da jih bo vse težje reše- vati. Ali je to res? Ni. Naša družba, zlasti pa ZK, žf^ dalj časa spodbuja živah- nejšo samoupravno vrenje- Pravilnejšo razporeditev sa- moupravne moči znotraj de- lovnih organizacij — seveda tudi na račtin posameznikov vodilnih skupin. Vsi tudi ve- mo, da bodo le usposobljeni samoupravni organi in spo- sob.ie politične organizacije lahko uspešno spodbujale ta- ke samoupravne procese, ki bodo upoštevali interese ko- lektiva. Njegov položaj. In njegove težnje po napredku. In vendar bomo morali zla- sti v ZK več razpravljati. O njeni sodobnejši vlogi. Ni do- volj, če samo besedno ople- tamo, kako dobro razumemo \''logo ZK, ki ne sme biti več oblastna organizacija iixi. ZK v celjski občini je na te 'itvari že večkrat opozori- la. Nedvomno bodo še po- hrehni preudarni dialogi. Pa tudi premišljeni razgovori. Poleg tega pa bomo morali prioraviti za komuniste še več' oblik upravljanja, saj la- hko le tx)litično usposobljeni člani ZK odgovorno nastopa- jo. In za konec. Samouprav- Ijavska vznemirjenost zahte- va, da v razpravah o stanju v vsaki posamezni delovni sredini razmišljamo preudar- no, tehtno. Enotno. In da skrbno spodbujamo nadalj- nji proces večje samouprav- ne dejavnosti v delovnih or- ganizacijah. Največja, nepopravljiva po- litična in družbena škoda pa bi bila, če bi kateri želeli na stopati preveč osebno. Ali — če bi prevladali osebni inte- resi. To ne bo ničemur korl- stalo. Nasprotno. i. VOLFAND Zapostavljene ovčice Le«itiin;uij.i Andraža: leži med Polzelo in Velenjem, ima SOO prebivalcev, prevladu.jej«* kme. in delavci. Ti bodijo na,jveč na delo v Velenje, nekoliko manj na Polzelo. Na ono stran so boljše y\ez€ in bolje plačajo pa več po.sluba imajo za njihove težave. Kraj ima obiiov. Ijeno štirirazredno osn(»vno šolo brez vode in centralne kurjave, elektrike, so bre/ asfalta, vodflv(»d je v izgiadnji, na 50-metrski sk-^kalnici pa vsako leto pripra\ij(» meddriištvene smučarske tekme. Kmetje so napredni, imajo okoli 70 kosilnic in 7 traktorjev, v glavnem pa pridrlii.jejo hmelj in gojijo živino. Prihodnje leto bodo v kraju pra/.novali prvo zlalo poroko. Ljudje tam v .Andražu so dobre volje, vendar jih vseskozi p« vojni moti oluiitek, da so zaposta\ljene ovčice.,. Dan je bil že nekoliko ut- rujen, ko smo prišli na obisk v eno najdelavnejših naselij v žalski občini — Andraž. Kraj sredi polj in travnikov, proč od mestnega vrveža in kjer še vedno sanjajo, kljub temu, da je že skoraj vsa do- lina od vsakega zaselka pre- vlečena z asfaltom, prav o njem. So na meji med Pol" zelo in Velenjem. Vas si je poiskala mesto na manjši vzpetini. Glavna ce.sta pa se, čaJdovito speljana in ohra- njena, vendar makadamska, vije nekoliko nižje med go- zdovi, polnimi gob, gozdnega sadja, divjadi. Cesta do tistih nekaj hiš, ki so si podaie ro- ko prav na vrhu, je slaba, kamenjasta. Ljudje si pošte- no namučijo kolena in pod- plate, da prilezejo do go- stilne ali šole ali cerkve ali spomenika ali kamor pač so že namenjeni. Sedimo v gostilni »Pri Gričar«, kjer radodarno po- kažejo štirinajst dni starega smjačka, najdenega v go- zdu. Pogumno stopica po prostoru in presenetljivo hi- tro obstane, ko se 2vasveti »fleš«. Radi bi ga imeli na posnetku. Sogovorniki so: Martin Umbreht, odbornik Krajevne skupnosti, še prej pa celih osem let predsednik krajevne organizacije SZDL Andraž, človek torej, ki se spozna na probleme kraja, saj je tam od rojstva. Tone Jelen, mlad človek, ki si Je delo poiskal na Polzeli in katerega stari oče in stara mama bosta prihodnje leto praznovala .50 letnico skup- nega življenja. Oče Jože Jelen je star 85 let, najstarejši v Andražu, človek, ki še vedno postelje živini, pokadi pipo In popije kozarček domačega. 2ena Frančiška ima 78 let. Oba sta čvrsta kot dren na robu gozda m vsi pričakujejo, da bodo prav z njima lahko pri- hodnje leto praznovali prvo zlato poroko v Andražu. To se bodo šibile mize in teklo bo vino, vse v želji: še na m^noga leta! Tretji sogovor- nik je modema varianta ti- stih starih ljudskih šegavih ljudi, brez katerih vas ni bi- la vas in v njej nd bilo pravega življenja: Mihael De- želak »stari gobar, drugače klepar«, kakor se je pred- stavil, ko je prišel v krčmo in pred Martina položil dva rosna jurčka. »Veste, ta kar z baterijo nabira gobe. Vsak del gozda pozna.« Mihaei je potegnil iz žepa baterijo in čisto resno pritr- dil, da si tudi z njo ponia ga pri iskanju gob. Ker je bila zunaj še skoraj trda te ma, jurčka pa sveže odtrga na, smo mu morali verjeti. »Včasih sem delal po tur- nih, v gostilnah bolj malo, pa kikle sem tudi obračal. Teh se sploh ne da prešteti,« se je po požirkih piva spo minjal dobrih starih časov stari Deželak, mož, ki vsak dan najde nekaj gob, katere potem žena doma pridno vla- ga za ozimnico. Pa drugim jih rad daje, takole za ste- klenico piva. Kako pa je kaj s strupe- nimi gobami? »Tudi te morajo biti, na primer mušnioe. Ce te v go- zdu dobi dež, se kar pod nji- hov klobuk skriješ in čakaš, da bodo v okolici ssrasle mla- de užitne gobe.« Medtem, ko je Mihael bolj pripovedoval o svojih vese- lih .doživetjih, pa je Martin Umbreht posegel na bolj zah- tevna področja. »Prav je, da ste prišli, da boste enkrat še nekaj o na- šern kraju napisali. Veste, med vojno smo veliko dali, pa še danes si ljudje odtrgu- jejo od lastnih ust, da bi izboljšali komunalne proble- me v kraju. Samo kaj ti to pomaga, če pa ni konkret- ne pomoči iz doline, iz cen- tra. Vsi drugi, manj potreb- ni kot mi, pridejo prej na vrsto za organizacijo občin- skega praznika, ki prinaša določene ugodnosti. Poglejte: makadamska cesta je stara blizu štirideset let in najkraj- ša povezava med Polzelo in Velenjem. Z velenjske strani je do Šentilja že asfaltirana. Oni bi bili pripravljeni sode- lovati. Kmetje so bili pri- pravljeni dati po 200 tisoč starih din, samo da bi do- bili asfalt. Tudi avtobusne zveze z Velenjem so bolje urejene kot s Polzelo. Tako morajo otroci pozimi in ob slabem vremenu peš v šolo na Polzelo. Dru*;. me manj- ši problem ne predstavlja vo- dovod. Izkop smo opravili, cevi položili, zdaj pa se zataknilo pri mestu, kje naj bo zajetje.« Ljudje ostajajo v kraju. Tam imamo dom in kruh. Nekateri hodijo samo na delo v dolino, po »šihtu« pa takoj nazaj. Kmetje so na- predni, pomagajo si s sodob- nimi kmetijskimi stroji. Za prodajo imajo hmelj in živi- no, ostale poljščine ostanejo doma, da ni Vreha vsega kupovati, šola je štirirazred- na in dva u-čitelja poučujeta okoli 60 otrok. Mladi so iz. redno delavni.. Za vsak praz- nik pripravijo proslavo pa ljudsko igro in skakaJnico so si zgradila. Pravo 50 metrsko skakalnico. Les so prispevali kmetje, delale so domače ro- ke. Vsako leto imajo na njej te-kme. Imajo tudi knjižnico, kjer prevladujejo predvsem knjige starejšega datuma. DPD Svoboda je delavna, vendar nekako republika zia- se. Kako je z delom v kra- jevnih organizacijah? »Vsi vestno delajo. Tudi po uro in pol, na primer kmet Jože Ježovnik iz Dobrniča, hodijo odborniki na seje kra- jevne skupnosti.« Tako: ljudje so pripravlje- ni delati in delajo. Radi pa bi, da bi jih pri njihovem delu in urejanju krajevnih problemov še kdo podprl. Recimo tisti, ki podpirajo druge kraje v občini. Potem bi tudi Andražani z večjim optimizmom in dobro voljo gledali na svet okoli sebe in življenje v njem. Sicer pa tu- di njim ni popolnoma zmanj- kalo dobre volje. Ko smo se še pogovarjali o letini gob, je dobrovoljni in hudomuš- ni Mihael Deželak povedal, da je letina slaba. Bila pa b4 lahko boljša, če bi v gošo vlili sod tovkovca. Če pa še to ne bi pomagalo, pa sod »šmarjakla«. To bi potem rastle gobe! Ko bi le ta re- cept veljal tudi za kaj dru- gega, potem Andražani ne bi več govorili o zapostavljenih ovčicah. Tekst: T. VRABL Foto: T. TAVČAR Mihael Deželak Martin Umbreht Komu je bolj potreben prostor? Osrednje v^jrašanje minule seje sveta za šolstvo je bila ukinitev internata srednje medicinske šole v Celju. In-' temat je gostoval v traktu Splošne bolnice v Celju. Uki- nili so ga že meseca julija, popolnoma pa se je prese.il v avgustu. Prizadeti so bili p>ostavljoni takorek^oč pred dejstvo, kar se mi ne zdi naj- bolj demokratično, čeprav so vse, ki se jih stvar tiče, nen da pravočasno obvestili. Ob- staja pa seveda vprašanje, kdo ima in kdo nima prav. Bolnica nujno potrebuje pro- stor in prostor, v katerem je bil internat, je za to najbolj primeren. Slišali smo. Kak- šne so razmere v bolnici, namreč da bolniki celo po težkih operacijah leže na hod- nikih itd. V •izpraznjeni inter- nat bodo namestili travmato- loški oddelek. Bolnica ona torej po svoje prav. In sred- nja medicinska šola? Znano je, da Celje zavrne vsako leto precejšnje število dijakov, ki žele nadaljevati študij na srednjih šolah. Vzrok? Premajhne kapacite- te. Pri vsem tem nam zelo manjka medicinskih sester^ ki razen tega množično 'Odha- jajo celo v tujino. Rešitev so na seji našli. Gojenke bodo za to leto spra- vili v dom Vere šlandrove. Vprašanje je le, kako bodo v tem domu našle vse tisto, kar so v prejšnjem okolju imele. Morda da, morda ne. Poleg tega pa so popolnoma izključene vse možnosti za razširitev šole. Bolnica bo podelila tudi štipendije, vr- nila pa bo internatu, oziroma šoli investicije, ki jih je ta vložila v internat. Vsaj tako je bilo rečeno. Ob vprašanju dislociranih oddelkov celjskih šol ni bilo težav. Industrijski center Bo- risa Kidriča namerava odpre- ti oddelek v Slovenskih Ko- njicah, šola za kmetovalce Pa na željo tamkajšnjih občin oddelek v Radljah ob Dravi. Razen teji dveh pa bo center Za blagovni promet v Celju odprl svoj oddelek v Velenju, in sicer samo prvi letnik. MILENKO STRAŠEK Kljub toči in suši - dobro v Savinjski dolini so začeli z odkupoviin.jeni bimcl.ia. koru/e in kromi>ir.Hi — v Mirosami začetek obiranja s:wlja — Jabolka so dobre kvalitete, vendar bodo veliko dražja kot lani — Kako bo kupoval sadje »mali« človek? Tokrat smo obiskovali tiste obrate, kjer se zbirajo artik- li pridelovani skozi vse leto. Popraševali smo o letini, kakšna je in če je'slabša kot lani. Kje so vzroki? Najprej smo se ustavili pri Kmetij- skem kombinatu Hniezad v 2alcu. Vlado Plaskan: »6. septem- bra smo začeli na treh kra- jih — v Taboru, v central- nem zbirališču v Žalcu in v zadružnem domu v Petrovčah — odkupovati hmelj. Lahko pK>vem, da bo letina v pri- merjavi z lansko vsaj za 10 odstotkov slabša. Vzrok je predvsem v »suhem« vreme- nu. Kvaliteta hmelja bo do- bra, slabša je kvantiteta. Naj- boljši hmelj so pridelali v južno-vzhodnem predelu Sa- vinjske doline in po obron- kih, kjer je bilo dovolj dež- ja, občutno slabše pa je v centralnem delu od Šempet- ra proti Polzeli in Braslov- čam. Poteka tudi odkup krom- pirja, ki ga je letos izredno veliko. Do zdaj smo ga od zasebnih kmetov odkupili že preko 200 ton. S kortizo so večje težave in bo letina sred- nja, boljše pa je s p.šenico, pri kateri nismo pričakovali tako dobrega pridelka.« Mirosan Sadjarstvo, Petrov- če: Sadna letina bo letos slab- ša kot lani. Vzrok: suša in toča. Začeli so z obiranjem zlate permene, nadaljevaU i>a bodo z zlatim delišesom, jo- natanom in ostalimi. Jabolka prodajajo tudi na ^>drobno«, po 2,70 din za kilogram, se- veda tista najboljše kvalitete. Z obiranjem bodo končali do 15. oktobra. Ing. Alfonz šelih, upravnik »Hladilnice« Celje: »Letina ja- bolk bo letos za 20 odst. slab- ša kot lani. Kvalitetnih ja- bolk bo sicer dovolj, te pa bodo tudi primemo drage. Primanjkuje srednje kvalitet- nih vrst jabolk, tistih, ki jih pridelujejo kmetje in ki jih kupuje »mali «človek. Veste, ne vem, kako si bodo prav ti ljudje lahko kupovali dra- ga jabolka. Pri nas odkupu- jemo Jabolka predvsem iz Makedonije in Slovenije, ker imamo obveznosti do kupcev. Z odkupom bomo končah do 15. oktobra.« Navkljub vsem težavam la- hko letino ocenimo za uspeš- no. Kvaliteta posameznih poljščin in sadja je zagotov- ljena, kvantiteta pa je zara- di znanih vzrokov občutno manjša kot lani. Povečale se bodo, tako kot drugje, tudi cene. Verjetno prav zaradi tega bo pri nabavi krompir- ja in sadja pa delno zelja naj- bolj prizadet »mali« človek .. T. VRABL 100 novih strojev Zaradi izrednega ugleda na tržišču in dobre prodaje svojih izdelkov so se v tovarni nogavic Polzela že pred časom odločili, da bodo bistveno povečali svoje kapiiLitetc. Tako so že letos kupili preko 100 novih pletilnih si rojev, katerih vrednost je bila kar 15 milijonov din. Za prihod- nje leto pa napovedujejo, da bodo kupili še več str-tjev kot letos. Zdaj uideiujejo v tovarni nogavic Polzela kar 60.000 pa- rov nogavic dnevno. Po nji- hovem razvojnem programu pa iiaj bi že prihodnje leto iz delali dnevno kar 10u.0(X) pa- rov nogavic. Moških, ženskih in otroških. Upajo, da bodo tako zadostili vsem potretom. Po njihovih izdelkih je nam- reč tolikšno p>ovpraševanje, da lahko zdaj izpolnijo naro- čila šele v dveh mesecih. S spremljanjem vseh novi- tet na trgu in z lastnim raz- vojnim oddelkom lahko pri- sluhnejo vsem želj3m kupcev in prav to jim je pripomoglo k uspehu. Prav v zadnjem ča- su pa so dobili tudi lepo pri- znanje nemških strokovnja- kov. Iz Zahodne Nemčije so uvozili nek material, pjogoj pri nakupu pa je bil, da morajo vse izdelke iz tega materiala pošiljati na testiranje v nean- ške znanstverie institucije Strokovnjaki so po izredno zahtevnem testu ocenili njiho- ve nogavice z najvišjo niož- no oceno. Vodja komerciale Janežič, pravi: »Dobro se zavedamo, da se da na trgu uspeti le, če delaš tisto, kar sj kupci želijo. Izdelki morajo biti m> derni, kvalitetni in udobni. Nam je to uspelo s posodob- ljenjem tehnološkega; postop ka ter intenzivnim spremlja- njem tržišča. Seveda pa je va- žen faktor tudi cena, ki o lahko znižamo le s povečimo produktivnostjo dela. Prav za- radi tega vlagamo tudi na]- več naporov in mislim, da nam je to že razmeroma do- bro uspelo.« Pripravljajo tudi nekaj no- vosti. To So hlačne m^avice proti krčnim žilam, ki bodo precej prispe/ale k vitkosti žen.sk. Zlasti pa bo zanimiva njihova pomladanska kolekci- ja nogavic za vse Prav gotovo lahko verjame- mo njihovim obljubam. T St;:všEK $t. 36 — 16. september 1971 NOVI TEDNIK stran 5 Preživljanje na Bežonovi domačiji # Sonce pred 300-letno hišo na Ostr(»žnem nad Ponikvo sije, v hiši pa že več let ne 0 Danes še gre, kaj pa bo čez deset let Medtem, ko v dolini po že- leznih tirih švigajo mednarod- ni ekspresi, sloni sto metrov više ob vratih hiše človek brez noge, oprt na i>alice. »Lep dober dan;« pozdravi- va. »Lep že,« odgovori in se o- zre proti soncu ter plavemu nebu, ),dober pa ne, je tak kot vsi drugi,« Obiskali smo Bežonovo do- niačijo na Ostrožnem nad Po- nikvcj. Lepo posestvo, pore- čete, ko vidite valovito pokra jino, njive in vinograd. Res je lepo, smo ugotovili, pa kaj poniuga teh 18 hektarjev. V ledeni hišici, kriti s ,^la- nio. živita zakonca Ferlež, g«> spodai je ona. Terezija, ki smo Jo zniutili pri izkopava- nju krompirja. »Delo bo že počakalo,« se široko nasmehne jai obriše žu- Ijave, trde roke s koščki pr- sti v s.ar predpasnik. Sama dela, podnevi in mno- gokrat še ponoči. Mbž Franc že dve leti leži v postelji tež- ko bojon. Moževa mama pri 83 letili ne more več pomagati na p^jseslvu. Invalid brez no- go. Anie, prav tako ne. C-b- čina mu daje skromno pod- poro 80 dinarjev mesečno Za cigjrfcte, kar je še edina strast nebogljone.ga človeka. Otrok v Ferleževj družini ni bilo. Ljudi, ici bi pomagali, ni, pa še plačali bi jim težko, ker pri hiši ni denarnih dohod- kov razen tiste p>odipore. Dobiti delavce na polje in jmi plačati, pomeni, da si mo- rajo sami odtrgata od tist. Krompir, zelje, fižol, kruh os- novna prehrana Ferleževih, Anteja in stare matere. Meso je tedaj, ko »ubijejo« kakšno kokoš. Enkrat na teden, red- ko dvakrat, velikokrat pa dva tedna nič, »Več kot delati ne morem, garam iz dneva v dan. Hišo bi radi popravili, je stara že čez 300 let. Ja, ko bi bili mla- di pri hiši, saj bd šlo. Tako si mi sami ne moremo poma- gati veliko Ko bi vsaj Ante imel večjo podporo Za tak- šen denar ga še v hiralnici ne bi hoteli. Tudi prodala bi zemljo mlademu, pa Itaj, ko še za lastnimi očeti drugod nočejo prevzeti, kdo bi pa na tujem. Za sedaj še gre, kako pa bo čez deset let, ne vem. Vedno ne bom zmogla toliko dela. 2e sedaj čutim, da pe šam. Ne, ne vem, kaj bo po- tem z nami. Naj gremo vsi v hiralnico? Vse preveč jih je odšlo v tovar.ne, na zemljo ne dobiš človeka,« se je razgo- vorila Terezija. Odšla sva hkrati s soncem, ki je krvavo obarvalo vrhove smrek. V ta zaton sta se za- strmela človek na eni nogi, zgarana ženska, iz izbe v '^o- oi pa se je slišalo suho po- k'ašljevanje bolnega moža. MIIJ^N SENIČAR TONE VRABL V ospredju gospodarska vprašanja Minuli ponedeljek so se zbrali na skupni seji od- borniki obeh zborov občin- ske skupščine Mozirje. Os- rednji točki dnevnega reda sta bili posvečeni analizi go- spodarskih gibanj v občini v pr\'em polletju ter aktual- nim problemom in nalogam na FMDdročju dela davčne up- rave in davčne politike. Gospodarska gibanja, kljub splošnim težavam, so ugodna Povečala se je rentabilnost, produktivnost dela in tudi akumulativnost podjetij, ki pa jih prekomerno tarejo problemi nelikvidnosti. Celot- ni družbeni pro.zvod v ob- čini je 16 0/0 večji kot v istem obdobju lanskega leta, neza- držno pa raste tudi razlika med obveznostmi do dobavi- teljev in obveznosti kupcev. Preko 30 milijonov znaša ta razlika n je veliko večja kot lani. Nekaj malega se je, po- večala tudi zaposlenost, oseb- ni dohodki pa so relativno nizki, saj je povprečje v ob- čini samo nekaj več kot 1.200 dinarjev. Odborniki so ugodno oce- nili delo davčne uprave in potrdili predloge nekaterih ukrepov, ki bodo njeno delo v bodoče še izboljšali. Poleg sprejetja sklepa o kreditiranju stanovanjske iz- gradnje pa je skupščina na predlog posebne komisije tu- di odločila, kdo bodo letos dobitniki občinskih nagrad, ki jih predelu.jejo v okviru praznovanj občin.skega praz- nika. Letošnji nagradi bosta prejela profesor MAKS VE- STEH in ing. BRANKO KOR^ BER. B. .STRMČNIK dr mirkp vengušt; O Starosti in ostarelih StHnovan,je je kriaI.jevstvo starega človeka. Osamele osebe cesto zanemarjajo .gospodin.jstvo in prehrano. Seveda dajejo te oblike življenja starostniku le en dei njegove vsebine. Da bi uklonili dolgčas in da bi dali »tretjemu časovnemu obdo- bju« določen smisel, potre- buje ostareli človek zaposli- tev. To zaposlitev pa je tre- ba pripravljati že v razgiba- nem delu življenja — v po- klicu. Opravljanje pomožnih del moških in domača de- la starejših žena, a tudi nad- ziranje otrok, so naloge, ki prinaša,jo spremembo in ja- oajo občutek lastne vredno- sti. Ne smemo i)0dcenjevati športnega življenja starejših ljudi, šport, ki je prilago- jen psihofizični sposobnosti, veliko prispeva k ohranitvi telesnega in duševnega zdrav- ja. S(>-:iALNA VARNOST 0.>TA- Glavna skrb ostarelih je zagotovitev življenjske samo- stojnosti. In varnosti. Starej ši ljudje ne želijo biti od- visni, ampak želijo ohraniti SVOJO samostojnost. Zaradi tega ni posebej primemo na- čelo podrejenosti za zavaro- vanje proti materialni stiski. Pri tem načinu podpore so v prv'i vrsti nosiloi odgovor- nosti sorodniki. To ima za p>osledico, da je del ostarelih prisiljen žive- ti skupaj z odraslimi otroki. Na deželi, kjer velika druži- na opravlja vlogo skrbnika, si tako rešitev lahko zami- šljamo, nasprotno pa v me- stu to ni mogoče. Pomisliti moramo, da je v mestih da- nes 80 odstotkov za prido- bitno delo sposobnih v de- lovnem razmerju in da ni- majo večjega premoženja. Mestno družino bi tako ko- maj lahko upoštevali kot o- skrbnika. Ob načelu solidar- nosti pa prevzame družba obveznost skrbeti za ostare- le — še posebej za njihovo zdravstveno in socialno var- stvo. Pri osebah brez sred- stev so plačniki občme, si- cer P>a starostni upokojenci sami oziroma njihovi sorod- niki. Glede na vse bolj pogo- ste zdravstvene motnje in s tem povezanim zdravstvenim varstvom ostareli potrebuje- jo zdravstveno zavarovanje. Na tem področju ima zavod za socialno zavarovanje, važ- no socialno vlogo. še tako dobra zdravniška oskrba sama pa ne more za- dostiti potrebam za ohranje- vanje zdravja. Ravno pri o- starelih, katerih zdravstveno stanje je labilno in rahlo ter kaj lahko podvrženo vplivom okolja, je treba nujno skr- beti 7.a pravilno obliko oko- lja in pravočasno varstvo. Neupoštevanje teh dejstev ima kaj lahko za posledico, da morajo ostareli predčasno v bolnišnico. Pomanjkanje postelj v bolnišnicah in so- cialno-zdravstvenih zavodih in pomanjkanje zdravstvene- ga osebja bi bilo fako za kronične bolnike še občutnej- še. Tega problema pa ne mo- remo venomer reševati z ve- čanjem tovrstnega posteljne- ga sklada, ampak je treba najti, oziroma poiskati druge rešitve. Upoštevati je treba možnosti, s katerimi družba razpolaga, in naše delo mora biti s temi možnostmi uskla- jeno. Važen faktor je stanovanje. Stanovanje je kraljestvo sta- rega človeka. Ostareli živi raje v skromnem stanovanju, v kraju, kjer stalno prebival, kot pa v bolnišnici, socialno- zdravstvenemu zavodu ali do- mu, ki ga cesto jemlje kot »zadnjo postajo«. To pa ved- no ne drži. Želi ostati v bli- žini svojcev in znancev, želi ohranjati svoje dosedanje na- vade, želi biti še aktiven in deležen družbenega življenja. Zato bi naj bila naloga so- cialnih delavcev ob pomoči zdravstvene službe, da take razumljive težnje ostarelih z razumevanjem podpira in po- skuša ostarelega človeka čim dalj-časa zadržati v njegovem domačem okolju. Trenutek za odhod v bolnišnico ali v socialno-zdravstveni zavod ali dom še tako cesto prehitro nastopi. Ker je oslareli človek po- gosto zaradi obolenja nog ali prizadet zaradi bolezni srca, pljuča in obtočil težje pomi- čen, naj bo njegovo stanova- nje lahko dostopno in tako urejeno, da lahko opravlja svoje gospodinjstvo po mož- nosti brez tuje pomoči in brez nevarnosti, da bi padel, se poškodoval, ali kako dm- gače ponesrečil. Tudi pri ze- lo težko telesno prizadetih in zavrtih lahko zagotovimo v veliki meri samostojnost in neodvisnost ob primerno u- rejenem stanovanju, ob po- moči svojcev, gospodinjskih pomočnic itd. Rešitev stano- vanjskega vprašanja je ena najvažnejših nalog v skrbi za ostarele. Izredno pomembna je tudi prehrana. Najčešče je pri o- samelih zakonskih parih za- gotovljeno, da ohranijo prejš- nje navade prehrane. Osame- le osebe pa cesto zanemarijo gospodinjstvo in prehrano. ODMEV Dobili smo pismo Ane Strašek iz Brecljevega nedale« ^od Šmarja pri Jelšah. Takole nam piše. »V Novem tedniku sem prebrala sestavek z naslovom »Sonce je zastalo za bajto«. Tako sem zvedela, da ta ženica, stara devetdeset let, še živi. Bila sem začudena, ko sem gledala njeno sliko, sliko človeka, ki bi ga lahko že od- pisali. Prelepo se mi je zazdelo, ko sem prečitala članek in čutim dolžnost, da se zahvalim novinarju za tako lepe in izbrane besede, polne tolažbe, ki jo star človek tako zelo potrebuje. Tudi jaz Micko, o kateri je novinar Milenko pisal, ve* krat obiščem, da ji prinesem grozdek, ki prav adaj zori v mojem vinogradu. Vesela bom, če bo tudi merrf stisnila roko in bo srečna ob mojem obisku. ZAKAJ Zakaj imajo novi naročniki razm ugodnosti? Ne px^ mer Stoletno pratiko in drugo. Po mojem mnenju sm0 »stari« naročniki, ki smo na novi tednik naročeni te ]Q in več let, bolj upravičeni, da dobimo la&šno pttsnaoj^ Tega pa žal nismo doživeli. Predlagam, da U Imeli stati naročniki v listu posebno rubriko aH kaj podobnega. MJOJZ TESBMM ODGOVOR. Tovariš Ferme, na naS9 »vest9, tMbtt um ročnike nismo pozabili. Poglejte! Donet »ačenjamo m 9» graclno igro Nagiadni globus. Pripravljamo tudi druga pf^ senečenja. Vse za va§e bralce — to f€ naSa ielja. Jtaeumi^ vo. Kar zadeva Stoletno pratiko j« pa takole — i)reTneš9 ie imamo, da bi jo poslali vnem. Protekcife pa n* maramOk Zato smo rekli — samo novim. Vaš predlog o rubriki za stare naročnike j* zanimiv. A poglejte. Pisma bralcev so sHtio odprta rubrika. Zelo ratU bomo tudi objavili odm.eve na sestavke v Novem tedniku. Tako da je že sedaj precej možnosti, da naročniki lahko 'odelujejo pri oblikovanju tednika. NEODGOVORNO POČETJE Kot kaže, je letošnjemu pomanjkanju vode botrovalo tudi neodgovorno trošenje vode. V naši hiši je števec kazal 21 .maja 40 kub. metrov vode, 21. junija 40 kub. me- trov in 21. julija 35 kub. metrov vode. Taka poraba vode se mi je zdela prevelika, pa sem si dal montirati svoj števec. Od 28. julija do 1. septembra 1971 pa nam je poka- zal porabo 6 kub. m vode. To pomeni — če je naša šestčlanska družina porabila 6 kub. metrov,- potem bi lahko dvočlanska, družina le 3 kub. metre. Kam je šlo torej v času najhujše su*.e 25 kub. metrov vode? Računica je preprosta — sosed je najbrž cele noči puščal vodo v kanal. Tako smo mi za porabo plačali 2/3 količine (ker nas je več) ali 4 do 5 ti- soč din, soseda pa le 1/3 ali en tisoč. Ali ni bo zelo »humano« početje? EDO LORGER Celje Breg 23 ODGVOR: Ni »h'umano'< ]x>čet]e, seveda ne. Najmanj pa — sosedsko ni. Za dobro sosedstvo pa je včasih dovolj že odkrit pogovor. Tudi to poskusite. Prepiranja je na svetu 2e itak preveč. O POSTREŽBI Vprašujem se, zakaj mora abonent plačati surovo ko- silo. Poleg tega pa mora gost čakati petnajst do dvajset minut, preden ga postrežejo. Lahko i>a se zgodi, kot se je meni 31. avgusta, da gost čaka na »deci« vina več kot pol ure. In še nekaj povrhu — če si prepočasen pri sre- banju juhe, .strežnica krožnik kar odnese. Mislim, da bi se morali v »Ameriki« poboljšati. POTOČNIK ALFONZ Gosposvetska 6 Celje OBVESTILO Vse, ki pišete v rubriko Pisma bralcev, prosimo, da se podpišete s polnim imenom in priimkom ter naslovmn. Da ne bo nepotrebnih nesporazumov! Vaš urdnik 6. stran NOVI TEDNIK St. 36 — 16. september 1971 Ziv žav v novih prostorih MAMICE V VELENJU SREČNE ZARADI NOVEGA MODERNEGA VRTCA Pesek je pač še vedno najbolj privlačen Mlado Velenje je zopet do- bilo nov, čudovit objekt, ka- terega so najbolj vesele mla- de mamice in njihovi otroci. Potreba za povečanimi kapa- citetami otroškega varstva v Velenju je bila aktualna že več let. Referendum je poka- zal, da Velenjčani radi pri- spevajo denar za to, da bo za njihove malčke poskrblje- no. In prav za te Malčke danes z vso ljubeznijo in vsemi .Tio- čmi skrbijo od upraviteljice Majde, do vzgojiteljic Lije, Majde, Anice, Slavke in dru- gih. 2e zgodaj zjutraj se »zaj- čki«, »pikapolonce«, »veveri- čke«, »gobice« in drugi raz- vrstijo po svojih igralnicah. Nekateri pridejo že ob p>ol- šestih zjutraj, drugi pozneje. PričaJca jih topel zajtrk in na- to se prične izredno bogat dnevni program od spreho- dov, do igric, učenja, pre- pevanja pripovedovanja pra- vljic in podobnega. Vzgoji- teljice izkoristijo prav vse da bi malčke čimveč naučile in jim dale pravilne predsta- ve o življenju. Spomnim se prvega obiska v velenjskem otroškem vrtcu ko je tova- rišica Lija izkoristila mojo radovednost in vprašala '>t- roke: »No otroci to je tovariš novinar. Kaj menite kaj je to novinar?« Odgovorov raje ne bi za- pisal. Skratka v Velenju so v teh dneh srečni vsi, od ma- mic do vzgojibjeljic ki so z novim vrtcem končno prišle do nujne metodi&ie sobe ter telovadnice. Kljub novim prostorom pri- tlične stavbe pa bodo morali v Velenju še vedno ohraniti kot vrtce »rdečo hišo«, od- delek na nebotičniku in od- delek v Pesju. Trenutna ka- paciteta 500 otrok še vedno ne zadošča velenjskim po- trebam. Zaposleni v vrtcu so žalostni, kadar morajo zavra- čati otroke gospodinj in dru- gih, ki jih šola pošlje nazaj v vrtec, češ, polno je. Te- žko je materam in očetom, ki vedo, da njihov otrok ne bo deležen izredne pozorno- sti, katere so malčki deležni v tako modemi vzgojno var- stveni ustanovi kot je velenj- ska. 360 milijonov starih di- narjev za gradnjo in opremo novega vrtca ni malo. Let>o bi bilo, ko bi lahko zgradili še enega, vendar so v Ve- lenju zadovoljni, da imajo že tega. Tudi druigod bi bili. M. SENTČAR T. VR.ABL Nelikvidnost pesti gospodarstvo (Nadaljevanje s 1. strani) mi ukrepi v poslovni politi- ki, vsaj delno omiliti ta ne- vsakdanji problem. Nekate- rim pode j tj em to dobro us- peva (Gorenje, Steklarna Ro- gaška Slatina), medtem ko se druga nikakor ne ^ t rejo izkopati iz nastalega položa- ja. EMO, ALPOS, KONUS, TOVARNA USNJA ŠOŠTANJ pa imajo glede tega najhujše probleme, saj so nekateri od njih blokirani že po več me- secev in nič ne kaže, da bi se stanje v bodoče bistveno izboljšalo. Bo obvezni, splOvšni, oziro ma totalni kliring, ki ga ne- kateri predlagajo kot rešitev, presekal gordijski vozel? Vsi uporabniki družbenega pre- moženja bodo morali v tem primeru poravnati v breme svojega žiro račima vse svo- je obveznosti. Tudi tisti, ki nimajo kritja v terjatvah, kar bo seveda ix)vzročalo minu- se, ki pa jih ne bo nihče pokrival, skupščine občin pa bodo skupaj z bankami raz- pravljale o eventualni sana- ciji ali likvidaciji takšnega podjetja. Obravnave se tudi predlog, po katerem bi lah- ko upnik zasegel in prodal dolžniku vse tiste predmete, ki so najbolj kuranfcni, in to po ceni, ki bo dosežena na dražbi. Gre pa še za en predlog, ki bo tudi omilil sedanje sta- nje. Opraviti imamo namreč z določenim anahronizmom, ko nekatere podjetja zapada- jo v blokado žiro računov, na drugi strani pa oročajo sredstva pri bankah za kas- nejše naložbe. To je nevzdrž- no, čeprav se pomena novih naložb zavedamo vsi. Pred- log, da se podjetjem na po- dlagi perdpisa in brez sodne izterjave poberejo tudi oro- čena sredstva pri bankah, bo v primeru, da bo uveljav- ljen, močno orožje v rokah upnikov. Ukrepi se torej le priprav- ljajo, vendar vse prepočasi, saj barka prehitro tone, da bi jo uspeli še dlje časa ob- držati na površju. Predvideni ukrepi pa seveda ne bodo na- FK>Lnili žiro računov podjetij, kot si nekateri to zmotno predstavljajo, temveč bodo na reševanje problema nedvo- mno vplivali različno. Nekate- rim bodo rešitev problema, drugim pa nov, hud udarec, ki bo pokopal prenekatero podjetje, če dane5 še životari in ustvarja probleme sebi im družbeni skupnosti. Brez re- snih posegov, dolgotrajnih ukrepov in solidne poslovne IX)litike ter zavzetega pristo- pa k reševanju problema tudi v podjetjih prav gotovo ne bo šlo. Dotlej pa nam ostaja le to, da se sleherni, svojim prilikam primemo, kar naj- bolj učinkovito postavlja p>o robu tej rastoči pošasti, ki se ji pravi nelikvidnost . . : Bemi STBMCNIK, Obrazi FRANC MEKINDA Tudi v majhnih krajih ži- vijo veliki ljudje, in škoda, da lih. vsi ne poznamo Eden takih je S2-letni Franc Mekinda iz štor po ro- du s Koroškega. V štorah 1^ živel Od mladosti in se spet vračal v kraj, kjer preživlja jesen svojega življenja Trideset let je od tega, ko so se tudi okoli Stor in Šen- tjurja, kmalu po kapitulaciji stare jugoslovanske vojske in okupaciii dežele, začele zbi- rati prve skupine odporvi^ke- ga gibanja. FRANC MEKIN- DA se Je kljub visoki ata/o- sti vključil v narodnoosvobo- dilno delo. Zlasti starejši domačini so mu hvaležni za veliko hrab- rost in požrtvovalnost, ki jo je znal uporabiti, da je za- ščitil tako okoliške ljudi kot prve zarodke partizanskih enot. Po mobilizaciji v nemško žandarmerijo je veliko storil, ko je obveščal pripadnike na- rodno-osvobodilnega gibanja o načrtih nemške policije. Ta-, ko je rešil veliko življenj. Po zvezah in drugih pripadnikih Osvobodilne fronte je obve- ščal partizanske enote, kako se naj gibljejo, da ne bodo padle v zasede. Enkrat pa je v takšen pohod proti partiza- nom vodil tudi Nemce, toda v prazno. Ko so zasumiU, ka- ko je z njivi, so ga puščali samo pri delu na postaji. Pa tudi to dežurstvo je izkoriščal za povezovanje z partizani in ilegalci preko soseda Rozma- na. Delal je torej z vsem srcem m pam,etjo požrtvoval- no vse do konca 1942. leta, ko je bil izdan in obsojen na smrt. Toda, usoda je hotela drugače. Preostala vojna leta je preživel v najtežjih koncen- tracijskih taboriščih- Njegovo delo je bilo veliko. Ni besed, s katerimi bi se mu zahvalili za vse, kar je storil. Tak je bil Franc Mekinda. Ta zapis naj mu še olepša dneve, ki jih sedaj živi v flo- rah. ZE DANES MISLI ZA JUTRI FRAN JO ADAMLJE, sicer ni rojen Konjičan, vendar si je tu že zdavnaj pridobil »do- movinsko« pravico. Rodil se je pred 43 leti v Gradišču pri Ljubljani, v Konjicah p>a živi od leta 1956. Od kar je pred devetimi leti odložil ftmkcijo občinskega sekretarja ZKS, je nepretrgoma direktor KO- STROJA. Je poročen in ima dvoje sinov v starosti 19 in 9 let. Je aktiven družbeni de- lavec in poleg direktorske slu- žbe opravlja še nekatere po membne funkcije v okviru ob- čine. Težko bi zapisali vse, o čemer je tekla beseda. NOVI TEDNIK: Kostroj do- sega iz leta v leto 'epše go- spodarske rezultate. Kako o- cenjujete trenutni položaj va- šega podjetja? ADAMLJE: To leto pomeni za naš kolektiv leto pomemb- nih dosežkov. Kot specializi- rani proizvajalci investicijske opreme za potrebe usnjarske industrije imamo pač poseben FK>ložaj, ki nas siJi predvsem v izvoz na tuja tržišča. Letos opremljamo že dmgo tovamo usnja v Sudanu, za tretjo pa so pogovori že v zaključni fa- zi. V prvem polletju smo za 14 odst. povečali realizacijo napram lani, za 21 odst. je po- rastel dohodek, osebni dohod- ki pa so se povečali za 24 odst. tako da znaša trenutno pov- prečje 1.336.— dinarjev. Več kot 30 odst. vse proizvodnje prodamo v izvoz, od tega pa 70 odst. na konvertibilno po- dročje. Dela imamo več kot dovolj in tudi za prihodnje ne bomo,ostali brez njega, že da- nes mislimo na jutri! NOVI TEDNIK: Omenili ste jutrišnji dan. Kakšna je per- spektiva podjetja. Pripravljate kaj posebnega? ADAMLJE: Kot rečeno, za enkrat ni bojazni, da bi v bo- doče ostali brez dela, pa ven- dar mislimo tudi na ustrezno dopolnilno preusmeritev naše proizvodnje. Uvajamo novo proizvodnjo, ki je novost tudi za jugoslovansko tržišče — to je proizvodnja plastičnih pro- filov za stavbno pohištvo. Pr- ve take izdelke bomo razsta- vili tudi na sejmu obrti v Ce- lju. Z zahodnonemšktm part- nerjem smo sklenili pogodbo o odkupu licence, izšolali smo ljudi in prve poskuse že us- pešno opravljamo. Resda v zasilnih prostorih, toda to je šele začetek. V načrtu imamo, da bi zgradili nove proizvod- ne prostore, kjer bi za začetek postavili eno linijo, kasneje tudi štiri, če bo tržišče to na- rekovalo. Sto delavcev ene li- nije bo ustvarilo preko mili- jardo in pol brutto proizvod- nje, v starih dinarjih seveda. Osvojitev te proizvodnje po- meni revolucijo v stavbnem pohištvu. Vse iz plastike, ču- dovito vam rečem! NOVI TEDNIK: Kaj vas kot direktorja najbolj angažira, če- mu posvečate največ pozor- nosti? ADAMLJE: Cas, ki ga živi- mo, odreja več ali manj tudi vsebino dela vodilnih delavcev v podjetjih. Finančni proble- mi, nelikvidnost in podobna vprašania jemljejo vse preveč rasa. V<'''-ko se posvečnm .ana- lizi tržišča, poeebno glede na predvideno novo proizvodnjo veliko pa delam mdi zunaj podjetja. NOVI TEDNIK. Uspešno združujete dolžnost direktorja in aktivnega družbeno politič- nega delavca. Kako vam to uspeva? ADAMLJE: Resnici na ljubo bodi povedano, da nisem po- polnoma prepričan, če je to res tako uspešno Politično rad delam, res pa je, da mj to jemlje precej časa, tudi pro- stega. Osebno pa mislim, da danes pravzaprav m mogoče biti uspešen delavec v gospo- darstvu, če nisi tako ali dru- gače vključen tudi v politično delo. To se prep^pta je pove- zano, 2sato tega m moč ločiti! NOVI TEDNIK: Kako oce- njujete politično situacijo v konjiški občini, še zlasti po znanih dogodkih v Konusu? ADAMLJE: Prepričan sem, da je politična situacija bolj. ša kot kdajkoli poprej. Afera v Konusu je šla hitro mimo ljudi, ki So akt kot tak sicer ostro obsodili, vendar ob tem ni bilo običajnega naslajanja. Ljudje, še zlasti pa delavci v Konusu, so se raje lotil: re- ševanja tekočih problemov, ki jih tudi m malo. NOVI TEDNIK: Kaj vas kot občana v Konjicah naj- bolj moti? če bi imeli moč odločujočega vpliva, česa bi se takoj lotili? ADAMLJE: Komunalni pro- blemi so na prvem mestu. Videz kraja še vedno ni tak, kot si ga želimo. Skozi Ko- njice gre ogromno tujcev in turistov, pa niti pOvštenega lo- kala nimamo, da ne govorim o hotelu, ki je nujno potre- ben. No, no, raje kar nehaj- va, preveč je tega, sicer pa se s tem več ali manj uspešno itak ukvarjajo dragi. NOVI TEDNIK: Pred krat- kim so se v Ločah končale Poletne prireditve. Kako oce- njujete to kulturno manife- stacijo? ADAMLJE: Amaterjem i2 Loč vse priznanje. Kar pa se Konjic tiče, pa bi bilo kori- stneje, ko bi tisti, ki so na Ločane ljubosumni, raje pri- skočili na pomoč. Taka priza- devanja je treba podpirati. Tudi Loče so del naše obči- ne, njihov uspeh je torej tu- di naš skupen uspeh, zatorej tudi ustrezno jK)moč, pa bo v bodoče kaj podobnega še več. NOVI TEDNIK: Si lahko predstavljate živlejnje s 1.000 osebnega dohodka na mesec? ADAMLJE: Po pravici do- vedano, preklemansko težko. Mi si sicer prizadevamo do- seči ta minimum, vendar je po mojem že prenizek. Kar zamisliva si štiri ali več član- sko družino. Težko je to, tež- ko . . Na vsak način je to problem vreden vse družbene pKxzomosti. NOVI TEDNIK: Kaj sodite o akciji 25 poslancev? ADAMLJE: Naj odgovorim z vprašanjem: pa vi? Isti vi- ri informacij, enaka ocena in odnos. Osebno mislim, d* nam tega res ni bilo potreb^ no. Dražba z uveljavljenimi demokratičnimi institucijami res ne potrebuje podobnih aK- cij. NOVI TEDNIK: Mnogi sO prepričani, da smo zanema- rili nekatere med NOB izo- blikovane moralne kvalitete. Kaj mislite vi? AD.A.MLJE: Ne strinjam se z njimi. Vsebina moralnih norm se ne spreminja, spre- minjajo se družbene pril'ke, standard in to menja tudi ob- liko moralnih norm. Odstopa" nje od teh norm so ekscesii ti pa so v manjšini in ne so- dimo po njih. Več pozornosti tudi temu vprašniu na seve- da ne bo škodilo! BERNI STRMČNI> St. 36 — 16. september 1971 NOVI TEDNIK stran 7 Gledališke poti stopama v novo gledali- ško Leto. Seznanjeni z resni- cunii in tudi leporečnimi ugo- tovitvami o najuspešnejših trenutkih lanske sezone. .i>podbudno. Prijetno. Obe- tajoče. . sak ljubitelj Talijinega hrama še s toliko večjo ple- menito zavzetostjo razmiš- lja o tem, kar je bilo. Kako Je oilo. In kako bo. Kajti — ali je resnično storjeno vse, da bi »gledali- šče kot najvidejše središče celjske kulture »razodelo vso svojo izrazno, socialno in estetsko moč? Bržčas bi bil vsak hiter odgovor neprimeren. Najprej je seveda res, da celjsko gle- dališče že zdavnaj nt več celjsko. Po vrednosti, name- nu, ambicioznosti In glede na naravno spoznavno in os- veščevalno moč, ki jo ponu- ja. To je eno. In drugo? Gleda- lišče in občinstvo? Ne. Gle- dališče in Ljudje. Umetniška dejavnost je du- hovno estetski izraz in ude- ležba človeka v družbi. T-metnost ima sicer namen estetsko vzgajati. Toda njen ve!-k namen in učinek je člo- veka osveščati. humanizirati, so -nI-no združevati. In še en citat. Sedaj Can- ka^-.iev. Dokler sem zvest resnici, sem zvest sebi; dokler delam v njenem imenu, bo moje delo rodovitno, ne bo ovene- lo od pomladi do jeseni. .. Zakaj ti povzetki? V napovedanem programu za novo gledališko sezono je določen abonma za režiserje — amaterje. Verjetno je za- mišljen tudi že tradicionalni program obiskov manjših krajev. In televizijskih sne- manj. Pa še česa. že našteto nakazuje upošte- van i e komunikativne vloge in uresničevanja socialne na- loge gledališča. Vendar — ali je to dovolj? Kaj bomo storili (v sloven- skem prostoru nasploh) da se bo struktura obiskovalcev gledaliških predstav postopo- ma in premišljeno spremi- njala v korist veduhovne eli- te V korist kulturno še ne- rasgibanega človeka. Njego- vega odnosa do gledališča. Ali ne bi v programu upo- št''.■•ali tudi tega'' Seveda — deloma. Ali ne bi premišljeno or- go.viztrali posebnih predstav ~~ večkrat — za velik del doslej nezainter&siranih za gledališko poslanstvo? Pose- be^ za delovanje organizaci- je Ali ne bi pripravili štin- naistdneimih nedeljskih sre čani i ura pravljic, če posne- mamo) za mladino^ In še . . . Poti gledališče umetnosti fO((':;o k njemu, k človeku. Seveda pa to duhoimo zbli- tanje doseže le teater, ki ne teli votrjervati eksperimen- talni) larpurlatističnega po- slanstva Naše gledališče že s svo- jim konceptom morda do kaziije. da hoče — da hoče človeka. Uresničenje te zamisli pa lahko vodi prek širših poti J. V. Govori EMIL ZUPANC, eden glavnih organizatorjev POLEINIH PRIRE:dITE:v, ki so se pred dnevi končale v IX>CAH Tudi vas - kulturno žarišče v Ločah pri Slovenskih Konjicah so letos poleti izvedli kulturno manifestacijo »POLETNE' PRIREDITVE«, ki ji podobne ne moremo najti enake na našem območju. Majhen kraj je postal žarišče kulturnega dela in prireditev, ki so bile v poletnih mesecih, ko kmečkega j dela ni ravno malo, rekordno obiskane. Da bi zvedeli kaj več, smo za kratek razgovor-i naprosili EMILA ZUPANCA, enega izmed glavnih organizatorjev te prireditve. j VPRAŠANJE. Zakaj ste pri- šli na idejo Tudi vas — kul- turno žarišče — organizaciji take prireditve? ODGOVOR: Ideja se je po- rodila že davno, izhaja pa iz želje, da bi tudi ljudi na vasi ustrezno vključili v celotna kulturna prizadevanja. Pred- lagal sem prosvetnemu dru- štvu, ki je idejo podprlo, pri- čel sem abirati denar in kot vidite, prireditve so že za na- mi VPRAŠANJE: Kaj so obse- gale letošnje prireditve in za- kaj? ODGOVOR: Poletne priredi- tve so bile združene s pre- gledom dosežkov na področ- ju sodobnega jugoslovanskega filma. Predvajali smo vse, kar smo iskali s pomočjo dolo- čenih meril. Tudi Maškerado, ki jo je publika odklonila, ne zaradi nagcev, temveč prepro- sto zaradi tega, ker jim ni nič povedala, ničesar pa dala. Na premieri filma Na klancu je sodeloa^ala celotna ekipa z Duletičem in Prirekom na če- ul. VPRAŠANJE: In ostale pri- reditve, ODGOVOR: Pripravili smo razne koncerte. Naj omenim večer Ota Pestnerja, pri orga- nizaciji katerega je sodelova- la Ljubljanska banka, podruž- nica Celje in drug. Imeh smo gledališke predstave, za za- ključek pa še Miklovo Zalo, ki si jo je ogledalo skoraj 900 obiskovalcev VPRAŠANJE: Kako gleda na prireditve občinska zveza kulturno prosvetnih organiza- cij, ODGOVOR: Upam, da do- bro. Dosedaj kakšne konkret- ne pomoči od njih še nismo dobili, čeprav smo jih prosili. Upam, da nas ne bodo poza- bili. Morda posameznikom ni najbolj všeč, da je to v Lo- čah, toda nas to prav nič ne moti. VPRAŠANJE: Obisk je bil vseskozi dober Kako je pu- blika spremljala posamezne predstave, ODGOVOR: Da, obisk je bil čudovit in to dokazuje, da ljudje tudi na podeželju radi spremljajo kulturne priredit- ve. Samo izbrati je potrebno primeren program, ki bo lju- dem blizu in ga razumejo. VPRAŠANJE: Mnogi trde, da amaterizem odmira. Kako gledate na to? ODGOVOR: To ni točna oce- na. Brez »amaterske kulture« ni možno razvijati in ocenje- vati nacionalne kulture neke- ga naroda. Pri nas ne odmira menju.ie oblike. Amaterizem bo ogtal, proble.Ti je le v tem, ker je vedno manj entuzias- tov, ki so se nekoč razrlaj:-ili za tako delo. VPRAŠANJE: Za pravkar končane prire:1itve ste pobra- li ogromno prostega časa. — Kaj vas stimulira za tako de- lo? ODCtOVOR: Ste videli nav- dušene obraz« več 800 obisko- valcev na zaključni predst.avi? Vidite, to je tisto, kar stimu- lira. Zavest, da si ljudem omogočil nekaj videti, kar bi sicer ne videli. To je izredno zadovoljstvo, ki ga ne menjam za ničesar. VPRAŠANJE: In kakšni so načrti za bodoče? ODGOVOR: Poletne priredi- tve v Ločah naj bi postale tradicionalna manifestacija. Pripravljen je že program aa prihodnje leto, ko n:-unerava- mo igre razširiti tudi na so- Emil Zupane delavce iz zamejstva. Upamo da bomo uspeli. Razgovor pripravil: BERNI STRMCNlK I VABILO SKLADA I STANETA SEVERJA I Na osnovi ustanovne listme sklada Staneta Severja I in v skladu z določili pravilnika sklada vabimo delovne [ in druge organizacije ter njihova združenja, samoup- j ravne interesne skupnosti, družbeno politične skupno- I sti. organe in druge pravne osebe ter posameznike, j da pristop jo med ustanovitelje sklada, j Sklad je ustanovljen z namenom, da nagrajuje na I Severjevem umetniškem izročilu temelječe najboljše I stvaritve slovenskih poklicnih igralcev, študentov aka- I demije in amaterskih igralcev. I Ustanovitelji sklada se zavezujejo, da bodo mate- 1 rialno omogočah namen sklada. Letni prispevek usta- [ novitelja znaša najmanj 1.000,— dinarjev. Nagrade se javno podeljujejo vsako leto na dan obletnice Sever jeve smrti 18. decembra v škof ji Loki v muzeju na gradu. Sedež sklada je na AKADEMIJI ZA GLEDALIŠČE, RA- DIO, FILM in TELEVIZIJO v Ljubljani, Nazorjeva 3, ki opravlja upravne posle za sklad. Žiro račun: .tO1-3-10; Akademija za gledališče, radio, film in televizijo, Ljubljana. Svrha nakazila: za sklad Staneta Severja. UPRAVNI ODBOR SKLADA RAZPIS LETOŠNJIH NAGRAD v skladu s pravilnikom o ustanovitvi Sklada Sta-j neta Severja razpisuje upravni odbor sklada za leto < 1971 tele nagrade: 1. dve nagradi z;a igralsko stvaritev na enem od slo- venskih poklicnih gledališč, 2. za i,gralsko stvaritev enega od študentov AGRFT, 3. za igralsko stvaritev enega od igralcev slovenskih amaterskih gledališč. V poštev pridejo i.gralske stvaritve, ki so nastale v letu 1971 in ki ustrezajo pogojem pravilnika sklada. Kandidate predlagajo poklicna gledališča, republiško združenje dramskih umetnikov, akademija in ZKPO Slovenije. Na.grade bodo javno podeljene 18.decembra 1971. Pri- jave sprejema najkasneje do 1. decembra 1971 sedež sklada, AGRFT, Ljubljana, Nazorjeva 3. UPRAVNI ODBOR SKLADA Kozje - pridni šolarji Učenci osnovne šole Kozje so s prostovoljnim delom (3271 delovnih ur) uredih lep športm park ob nogomet- nem igrišču TVD Partizana Zgradili so atletsko stezo, površine za mete in skoke, igrišče za odborjko in popra- vili nogometno igrišče. Posta- vili so tudi letno konstruk- cijo za kroge in plezalne naprave. Ob otvoritvi športnega par- ka Je bila prisrčna proslava. Pionirska delegacija je polo- žila venec na spomenik pad- lih v NOB. Na športnih ig- rah so poleg domačih članov športnega driištva nastopili tudi učenci iz Bistrice ob Sotli in Podčetrtka. Srečanje je bilo zelo prijetno. Vsako društvo je doseglo po eno prvo mesto. Bistrica v roko metu za deklice. Podčetrtek v košarki, domačini pa so bili prvi v malem nogometu. ____________....... Bif Zlata Krašovec: LJUBLJANSKA SREČANJA Janez ^kof v komediji »Go- 1 spod Evstahij Iz Šiške« JANEZ ŠKOF Po rodu je Janez Škof Ljubljančan, vendar ga Ce- 1'ja/ni radd štejemo za svoje- ga. Petnajst let je igral v našem gledališču, F>etnajsrt let smo ga srečevali v naj- različnejših vlogah. In pet- najst let je dovolj, da se nam nekdo vtisne v spo- min. Ko sem Janeza Škofa pov- prašala po njegovih spomi- nih na Celje, nisem niti slu- tila, kako nenehno živi so ti spomini: »Zame so bili to nepozab- ni časi. Danes komaj verja- mem, da je mogoča silna, skoraj osupljiva energija, s katero smo takrat delali. V nekaterih sezonah smo da- jali tudi po enajst premier, v vseh sem igral, polovica je bila glavnih vlog. Danes tega človek preprosto ne zmore. Ob vsem tem še pomisli- ti nismo mogli na avtobus. Na gostovanja smo se vozd- li s kamionom. Spominjam se gostovanja v Topolišici, ko nas je zametlo in smo vso noč čakali na postaji. Ko je bila v Celju povodenj, smo prišli z gostovanja že do pasu v vodi. Spomnim se gostovanja^ ko je v civo- rani razneslo lestenec. Bil je pač hud mraz. Dvorana pa še nedograjena, tako, da ni bilo zadnje stene. Pa vseeno, delali smo z veseljem in takšne neprijet- ne dogodivščine jemali bolj za šalo kot zares.« Najraje se Janez škof spo- minja vlog v Zadevi Caine, Othelu, Mladosti pred sodi- ščem. Lepi Heleni . . Vesel je, ker se ga celjska publi- ka še spominja, vesel )e, ker ga toplo sprejema, ka- dar v Celju gostuje, vesel je tudi, kadar ga na cesti usta- .vi neznanec, pa ga a?rtavi kar po domače — Poslušaj Janez... Pa vendar, pravi, da je ob misli na Celje vča- sih tudi zagrenjen. Da so proslavljali dvajsetletnico po- klicnega gledališča v Ce- lju, je izvedel čisto slučajno. Niso ga povabili. Pet.naist let dela pa le ni majhna ne- pomembna stvar... VeUko .je igral tudi v 'il- mih, domačih in koproduk cijskih. Alnogih (posebno ko- produkcijskih") nikoli ni vi- del. O njih so nui pripove- dovali znanci, ki so se inu- dih kje v mjini. Med tisti- mi, ki jih je vendarle videl, mu je najbolj pri srou Ve- selica. Vsi se Janeza škofa spominjamo iz uspele "-ele- vizijske serije Mali oglasi: »Za televizijo delam zelo rad. To je danes nedvomno najpopularnejši medij. Pri Malih oglasih je bilo delo še posebno prijetno. V programu Kultura je bila vedno ti- sta, ob kateri se je sprošča- la m rojevalo največ prooie- mov. Končno smo dobili dolgo pričakovane kulitume skupnosti, ki naj bi stanje na področju kulture sanirale. Ker je konec dopustov in se bo delo začelo tudi zanje, smo o nekaterih stvareh po- vprašali Milo Stamejčiče- vo, predsednico lO Kulturne skupnosti v Olju. »Tovarišica Stamejčič, ka- ko je s sredstvi, ki bd jih morali dobiti od izvršnega sveta za kulturne skupnosti?« »Denar je skupnostim že nakazan, a gane morejo dvi- gniti, ker še ni izdelan dru- žbeni dogovor. Stvar je pred izvršnim svetom. Upam. da bo kmalu rešena.« . »Vsaka skupnost se srečuje s problemi. In vi?« »Vsekakor je najtehtnejši pproblem enotno merilo za financiranje vseh kulturnih skupnosti Nekatere izmed teh so živele v slabših pogo- jih kot druge. Te razlike bo treba odpraviti. Skrbi nas saniranje nekaterih objektov, saj vemo, da s tem denarjem tega ne bomo zmogli. S sred- stvi, ki jih dobimo od izvr- šnega sveta, bo;no lahko po- krili OD, ki bodo s tem ne- koliko boljši, za silo bomo lahko pokrili stroške sanacij- skega programa, za .^ečje stvari pa ne bo denarja. Zad- nji, večji problem pa je knji- žničarstvo, saj imamo zelo malo knjižnic in bo treba od- pirati nove. Denar je, ni pa kadra. Pri šolanju nam bo pomagala Studijska knjižnica 5 kratkim tečajem.« »Ali bo celjska kulturna skupnost organizirala kakšne nove kulturne prireditve, ki bi v Celju pobudile živahneje kulturno vrenje?« »Obdržali bomo pevski fe- stival, skušali vsaj enkrat na leto pripraviti predstavo ope- re v parku in znova uvesti Teden s'ioven>ke dramatike. Predstav na gradu najbrž ne bo_ ker so stroški prerasli možnosti. Na vsak način pa bomo poma.gali gledališču« »Kako je s finansiranj^m Zavoda za spomeniško var- stvo in zgodovinskega arhi- va?« »Po družbenem sporazumu so vse občine dolžne sofinan- cirati oba omenjena r,avoda. Mi smo jim denar dali. Na- slednje leto se bomo glede tega drugače dogovorili: če občine ne bodo izpolnjevale svojih obveznosti, jih tudi mi ne bomo. Tako bodo prisiljeni malo pomisliti. Kar zadeva ob- čino Šmarje: ta občina .ma največ kulturnih spomenikov, sredstev pa najmanj. To bo- mo poskusili rešiti s pomo- čjo izvršnega sveta.« Tekst: Milenko Strašek Foto: Bemi Strmčnik Trslenk-anl pridejo Cez nekaj dni bodo učite Iji in šolarji v Rimskih Top- licah dobili goste, prosvetne delavce in učence iz občine Trstenik, občine, ki je po- bratimsko vezana z laško ob- čino. Največje skrbi jim pri tem povzročajo možnosti za prenočišča gostov, zato gosti- telji pričakujejo, da bodo Vsi občani, ki zmorejo spre- jeti pod streho goste, gosto- ljubno odprli vrata svojih Atomov. 8. stran NOVI TEDNIK St. 36 — 16. september 1971 Pesnik, ki riba zelje »Rojen sem bil marca 1. 1S93 v Ko- nianiji pri Podsmreki, občina Dobrova pri Ljubljani; moj oče je bil srednji kmet. .« Tako začenja svoj življenjepis Josip Marinko, kmet-pesnik, ki je tisti dan, ko sern ga obiskal, ribal zelje. Marinku so leta pobegnila, zato ni vi- deti, da bi jih imel toliko, kolikor si jih je prisodil v svojem življenju. Da je ta- ko, kakor pač je, potem se ima za to zahvaliti svojim pesmim, ki jim je men- da posvetil življenje. Sam pravi: »Ce mi je bilo hudo, sem sedel in na- pisal pesem. Ko so nas med vojno pre- ganjali, sem. preganjal žalost & pesmijo. Težave s komerkoli — Jože je napi.ial pesem. Dostikrat mi ni bilo všeč, kar .•JO sklenili na vrhu. In sem vio^al na pisati pesem. Moral, veste, kaj to pome- ni? Iztrgati iz srca, položiti takorekoč na mizo.« Tako je povedal Marinko in z zguba- ?iimi rokami premetaval liste papirja. Zunaj je bila jesen in skoraj malo mrz- lo. Bo napisal pesem? Seveda jo bo. »še napišem iu in tam kaj AmjMk zdaj sem star. Noge me ne nosijo več. Zdaj bom izdal pesmi, moje pesmi.. Knjigo sem napisal že pred leti. Pa ni objavljena. V njej je vse, kar se je do- gajalo med vojno. Poglejte. Debel sveženj listov, že malo rume- nih, je ležalo pred menoi. Lislam in be- '■em. Marinko me gleda, preiskuje z oč- mi. Pogled potuje po meni. čutim to. Najbrž si misli: iili bo razumel moje ro- manje med vojno, bo razumel, kaj sem čutit, ko so mi pregnali ženo, ko so mi sinovi bili v partizanih, hčerka v pre- gnanstvu? Bo?« »Ob rasti novega svetan, nosi ime knjiga, ki ni knjiga, ampak kup žalost- nih listov. Bo nekoč prišla med nas? Marinko ne ^ajde nikogar, ki bi mu izdal njegove pesmi, zato jih bo izdal sam. Sani: s trmo dobrega človeka, ki ve, da je to, kai dela lepo in prav. Pes- mi morajo med ljudi. »Marsikomu ne bodo povšeči. Stru- pene so, tu in tam katere. Tudi življe- nje je strupeno. In pesem mora biti tak- šna, kakršno je življenje«. Tako misli pesnik, kmet Josip Marin- ko, ki se mu za njegove pesmi hodijo zahvaljevat ljudje iz Mlač, kjer že dol- ga leta živi, tam od 1914, pa iz daljnje- ga Pohorja. Vedo, da je njihov, da čuti kot oni. »še piši,« pravijo in Marinko pokima z glavo. Obljubi mi, da mi bo poslal svoje pe- smi, ko izdidejo. Njegova velika zelja je, da bi jih mnogo ljudi bralo. Potem bo srečen. »Kakor ptičica v kletki jaz živim, v domu svojem, tekki časi so mi redki — pesmi pišem in pa pojem. J. Marinko Tekst: Milenko S. Foto: Drago Medved^ Korbar, Vester - občinska nagrajenca Za izjemne dosežlie pri razvoju mozirsive občine, sta letos prejela občinsko nagrado Ing. BRANKO KORBAR in prof. MAKS VESTER. Iz utemeljitve za letošnja nagrajenca je raz- vidno, da sta vsak na svojem delovnem področju dosegla resnično velike uspehe. Tov. Kor))ar ima veliko zaslug za razvoj turj/m:i v niozirski občini tov. Vester pa .je veliko doprinesel na področju razvoja šolstva. Na sliki vidimo nagrajenca, med branjem obraz- ložitve, ki jo je na svečanem zborovanju ob otvoritvi tovarne iveric v Nazarjih, prebral predsednik mozirske skupščine Jože Deberšek. (Foto: B. Strmčnink) DELEGACIJA IZ PANČEVA Pretekli teden je Celje obi- skala delegacija občinskega odbora Rdečega križa iz Pančeva. pri Beogradu, člani tamkajšnjega odbora so bili gostje občinskega odbora RK Celje, s katerim imajo že več let tesnejše kontakte. O- bisk je sodil v program iz- menjave izkušeijj, zato So or- ganizirali tJudi posamezne ra- zgovore, na katerih so tovari- ši iz Srbije spoznali delo in problematiko celjskega odbo- ra RK. ki s<^Kii med aktivnej- še v republiki. Gostje so si ogledali tudi nekatere zani- mivosti v bližnji in daljni okolici Celja, odpotovali pa so tudi v Kranjsko goro. De- legacijo iz Pančeva je spre- jel predsednik občinskega odbora RK v Celju, tovariš Tone Erjavec. ENOTNA STALIŠČA POSLANCEV Poslanci republiške skup- ščine iz celjske občine so se minuli teden na pobudo vod- stva občinske konference SZDL Celje, sestali na pose- bnem posvetovanji:, na ka- terem so obravnavali proble- matiko v zvezi s tako ime- novano akcijo 25 tih poslan- cev. Kot je znano, so bili v minulih dneh podobni ses- tanki po vseh občinskih sre- diščih v Sloveniji, še zlasti zaradi nekaterih stališč, ki jih je do omenjenega pro- blema zavzel Univerzitetni komite ZKS. Celjski pKJslan- ci so u€oto\ali, da se v ce- loti strinjajo z ugotovitvami in zaključki, ki sta jih s tem v zvezi zavzela Izvršni odbor Republišlie konference SZDL in Izvršni komite CK ZK Slov^enije. OBMOČNO POSVETOVANJE Predstavniki vseh vodstev občinskih konferenc Sociali- stične zveze celjskega območ- ja so se sestali pretekli te- den na skupmem posvetova- nju glede organizacije in iz- vedbe nadomestnih volitev v zbor narodov. Na sestanku so opravili tudi evidentiranje možnih kandidatov za izpra- znjena mesta v zboru naro- dov. Poleg vprašanj v zvezi z evidentiranjem in izved- bo nadomestndh volitev so se predstavniki SZDL pogo- vorili tudi o nekaterih aktu*- alnih nailogah Socialistične zveze na celj.skem območju. »ZLATI DELFIN« OTO PESTNER Oto Pestner kljub začetku »guljenja« šolskih klopi v celjski gimnaziji redno poje in nastopa. Njegov oče po cele popoldneve stoji na po- šti in odgovarja na telefon- ske pozite o tem, kje naj bi Oto nastopil, snemal itd. Po- snel je že ploščo z zaianim jugoslovansko zabavno gla.s- benim ansamblom Pro Arte, s katerim je tudi podpisal enoletno ekskluzivno pogod- bo za sodelovanje. Ansambel je sicer želel petletno sode- lovanje, vendar je to Otov oče odbil. V soboto je mladi pevec nastopil na mednarod- nem festivalu v Poreču, kjer so se predstavili pevci, ki so letos ali lani zmagali na enem izmed evropskih pevskih fe- stivalov. Oto je zastopal Slo- venijo in bil rned nastopajo- čimi med najboljšimi. Kot vsi nastopajoči je prejel sim- bol festivala »zlatega delfi- na«. Ponudbe še prihajajo, Oto pa uspeva. Ko bi bilo še dolgo tako! tv SEJA SVETA ZA DRUŽBENI PLAN IN FINANCE Jutri, to je v petek, 17. septembra bo redna 21. seja sveta za družbeni plan in fi- nance skupščine občine Ce- lje. Razpravljali bodo o pred- logu odloka o prispevkih in davkih občanov, poslušali in- formacijo realizaciji letoš- njega proračuna in reševali nekatere premoženjsko prav- ne zadeve. OBISK IZ BAČKE PALANKE štiri dni je bila na obisku v žalski občini delegacija iz pobratenega mesta Bačke Pa- lanke. Ob tej priložnosti so si poleg turističnih zanimi- vosti ogledali še tovarno ke- ramične industrije v Libojah in obrat AERO v Šempetru ter se z občinskimi predstav- niki pogovarjali o nadaljnjem medsebojnem sodelovanju. ZAČETEK OBNAVLJANJA ROJSTNE HIŠE RISTA SAVINA Se v tem mesecu bodo ia- čeli z obnavljanjem roj sme hiše slovenskega skladata.ja in žalskega rojaka Rista Sa- vina. V stavbi, ki stoji ob glavni cesti sredi naselja, bo- do najprej obnovili stene, stopnišča in streho. Program obnovitve je pripravil Vinko Jordan. StaVbo bodo obnav- Ijah iK>stop>oma, v njej pa Bernardka Dolar v torek smo spremili v prerani grob našo drago tri- intridesetletno Bernardko Do- larjevo. Minilo je 15 let, odkar je stopila v noš kolektiv. Naš zavod je bil njeno prvo in poslednje delovno mesto. Ves čas je bila zaposlena na Oddelku za varstvo rastlin. Dobra, marljiva, iskrena —. vedno pripravljena pomagati sodelavcem Kruta smrt jo je iztrgala njeni družini in nam v letih, ko je bila polna načrtov — poleta. Nepričakovano sta na inštitutu za vedno zamrla njen smeh in dobra volja. Težko Se je sprijazniti z resnico, da je za vedno od- šla. Z njo nas veže petnajst let SikuiMiega dela, petnajst let spominov, petnajst let iskrenega tovarištva in to je dovolj, da bo spomin na na- šo Bernardko ostal Vv^dno med nami. Kolektiv inštituta za hmeljarstvo 2alec bo prostor za likovni salon, spominsko sobo Rista Sa-/i- na, morda hmeljarski muzej, klubske prostore in prostore kultumih organizacij. Sred- stva sta prispevali občinska skupščina in kulturna skup- I nost Žalec. OTVORITEV OBNOVLJENE ŠOLE Kljub temu, da so že v po. nedeljek začeli s poukom v obnovljeni in dozidani osnov- ni šoli, pa bo uradna otvo- ritev šele v nedeljo, 19. sep- tembra, tvoritev so presta- vili zato, ker bi radi ob no- vem traktu s številnimi učil- nicami in telovadnico uredili tudi okolico. Učenci pripriv- Ijajo kulturni program. Šola je bila zgrajena s samopris- pevkom in tako predstavlja nov uspeh v izgradnji in ob- navljanju šolske mreže v žal- ski občini. VPRAŠUJE: Berni Slrmčnik nik ODGOVORJA: Jože Mlačnik Le nekaj goscov je se>ielo Ob mizah v bifeju pri IgH, za- to sva z oskrbnikom Jožetom našla toliko časa, da sva po- klepetala o tem in onem. Jo- že Mlačnik, mirnodobski vo- jaški invalid, star 32 let, je domačin iz LUČ, okrepčeval- nico pn Igli pa je prevzel v zakup Od Planinskega dru- štva. Kdaj si prevzel okrepčeval- nico? S 1. m.ajem letos, ko seru sklenil ustrezno pogodbo s planinskim društvom, ki je lastnik. Praviš, da si prevzel v /akup. Koliko pa moraš od- meriti društvu? Pogodili smo sm.f) se za milijon osemstoti- soč sianh d'.n. Se ti zdi to veliko? Kakor se vzame. No. ostane pa tuli .še za mene. Se torej zplača? Vsekakor se izplača, me pa to delo tudi zelo veseli. Vidim, da nisi sam. Imaš še pomočnico? Da to je Fanika Robnik, prav ta- ko iz LUČ, oba skupaj vča- sih komaj zmoreva, toliko je dela. Ko si omenil delo, po- vej, koliko se tod ustavlja .^^o- stov. Kakšen je promet? Go- stov je posebno ob sobotah in nedeljah kar veliko, pa tu- di čez teden se jih ne manjka. Kaj pa nudite gostom? Poleg pijač vseh vrst tudi nekaj ma- lega hrane. Sendviče in p>o- dobno. Kuhanio ne, ker se ne izplača Imaš tudi svinjski želodec? Da, tudi tega sem im'.'l v glavni sezoni, pa so težave Ko ga enkrat načneš, ga je potrebno porabiti, sicer se pokvari. Pa se zgodi, da kak dan prodaš eno porcijo, kaj pa naj potem z ostalim? Zaradi tega sem to opustil. Kdaj ho ob.jekt urejen do kra- ja? Veliko je bilo opravljeno že letos, ostalo pa pride na vrsto prihodnje leto. Dobili smo tudi elektriko, to pa je nadvse pomembno. Kdo naj- več zalia.ja se.n? To so prav got>vo še vedno domačini, ki radi pridejo ob nedeljah na izlet. Ustavljajo pa se tudi drugi, ki potujejo v Logarsko dolino. Kdaj je hiln najbolj veselo tu pri vas? Morda ta- krat ,ko so fantje stavili, ko- liko čiisa bi rabil Supinov Mirko, da pride na vrh Igle, kjer je bil že čez 200 krat. Če pride na vrh v 5 minutah, pla- čajo fantje 7^boj cvička, si- cer ga plača .sam. Stavo je dobil Mirko. Boš tu tudi dru- g:o leto? Bom, če bo tudi dru- štvo za to. Upam, da bodo. Spet fihnsko gledališče in pionirski kino Občinski svet ZKPOS, že vrsto let organizira Mladin- sko filmsko gledališče in pi- onirski kino, s« temeljito pripravlja na novo filmsko- vzgojno sezono. Letos bi radi vključili čimveč novih abone- ntov. Program MFG sestav- ljajo naslednji filmi: franco ski barvni film >Kleveta«, ameriški barvni film »Ta no- ri^ nori svet.«, švedski barvni fiLm »Ole in Julija«, sloven- ski bar\Tai film »Vesna«, so- vjetski film »Letijo žerjavi« in ameriški barvni film »iZbo gom Columbus«. V spored za mlajše kino- obiskovalce so uvrstili tel« filme: ameriški barvni film »Nomadi s severa« ameriški barvni film »Čudežni svet bra- tov Grtmm«, »Mojstrovine W. Disneya«, slovenski iUi^ »Ne joči, Peter«, sovjet-sKi barvni film »Kam en i ti cvet« ter ameriški barvni film »D^' ma in potepuh«. Vsi mladi ljubitelji filmsi^e umetnosti so vabljeni, da se vključijo k oirganiziranim komentiranim filmsko-\'ZgoJ' nim predstavam, ki bodo tu- di letos ▼ dvorani »Metro- pol«. . fiTEFAN Z\'lZ£^ $t. 36 — 16. september 1971 NOV! TEDNIK stran 9 RAZŠIRITEV KMEČKEGA TURIZMA Zanimanje za kmečki turi- peni je med kmeti v Gornji savinjski dolini vedno večje, saj si mnogi prizadevajo, da bi prišli do kreditov, s ka- terimi bi ustrezno opremili svoje domačije. Saj imajo le- pe možnosti za razvijanje tu- di te pomembne in donosne dejavnosti. Na za.dnjl seji skupščine je bilo povedano, da Turistična zveza občine že pripravlja projekt razvoja Kmečkega turizma, Ljubljan- ska banka pa je tudi že ob- ljubila, (nedavno tega je do- lino obiskal njen direktor NIKO KAVČIČ), da bo pri- skočila na pomoč z večjimi jcreditnimi sredstvi. Vse ka- že, da se razvoju kmečkega turizama v mozirski občini obetajo še boljši časi. KAJ BO S ŠOLO V ŠOKATU Xi še dolgo tega, ko so šoisko poslopje v Šokatu nad Gornjim gradom lepo obno- vili, vendar so kasneje raz- mere pokazale, da je bolje učence voziti z avtobt,som v Gornji grad, pouk na tej po- družnični šoli pa opustiti. Tako je šolsko poslopje osta- lo samo, prepuščeno na mi- lost in nemilost vsem tego- bam in baje je že kar red- ka šipa v oknih, ki je ostala še cela. Na odborniško vpra- šanje, kaj bo 'z nekdanjo šolsko zgradbo, je bilo pove- dano, da s šolo gospodari osemletka v Gornjem gradu. Ta pa je očividno ne more prodati, zato naj priskoči na pomoč še referent za stano- vanjsko komunalna vprašanja vprašanja pri občini ber po- maga, dft se šolsiko poslopje proda. SNEMANJE »LJUDJE V SOSESKI Ta petek, soboto in nede- ljo bo Luče ob Savinji obi- skala snemalna ekipa ljub- ljanske televizije z Borisom Kocjančičem na čehi. V tem kraju bodo snemali oddajo »Ljudje v soseski«. Izbor kraja je bil tokrat prav goto- vo zelo posrečen, saj je kra- jevna skupnost v tem kraju zelo aktivna in se lahko po- hvali s prenekaterim dosež- kom iz minulih let. Kolikor poznamo Lučane, je pričako- vati, da bo produktivnost v teh dneh precej padla, na svoj račun pa bodo prav gotovo prišli gostilničarji, saj bo navzočnost TV ekipe v kraju dala prenekatero temo za ra^ovor, ki ga ne kaže opraviti dr^agje kot ob dobri kapljici ... ODKLOPLJENA JAVNA RAZSVETLJAVA v minulih dneh so .se iieKa- teri Lučani kar precej naje- zili, ker je bil zgornji del vasi kljub moderni javni raz- svetljavi cele noči v temi. Dvoje lastnikov stanovanj- skih hiš. se je namreč lotilo adaptacij. Vse lepo in prav, toda če se odklopi javna raz- svetljava, potem jo je po- trebno tudi spraviti nazaj v stanje, kakršno je bilo prej. Morda pa bi kazalo videti, če nimajo vmes prstov tudi vaški fantje, ki jim včasih bolj odgovarja temna, kot pa razsvetljena vas . . . PRENIZKA ODKUP- NA CENA MLEKA Na zadnji seji občinske skupščine je bilo postavljeno tudi odborniško vprašanje glede odkupne cene mleka, saj kmetje v okolici Ljubna ugotavljajo, da so se cene krmil znatno povečale, Ljub- ljanske mlekarne pa mleko še vedno odkupujejo pO i§ti ceni. Bati se je, da bo od- kup mleka padel samo na Ljubnem za cca 300 litrov dnevno, če se vprašanje ne bo v kratkem ustrezno ure- dilo. Kmetje bodo namreč mleko raje dajali svinjam, kot pa ga dostavljali v zbi- ralnico. Odbornikom je bilo pojasnjeno, da bo ustrezen odgovor podan na prihodnji seji, ker ga je potrebno po- sredovati Ljubljanskim mle- karnam. NADALJNA MODERNIZACIJA KMETIJSTVA RazvOj kmetijstva v mo- zirski občini je dosegei stop- njo ko se na vseh področ- jih kaž^ejo pozitivni rezultati izvajane kmetijske politike. Zasebno kmetijstvo se hitro modernizira, seveda pa so še poleg uspehov tudi mnogi problemi. Glavni je pred- vsem v pomanjkanju sredstev za kreditiranje tistih kmetov, ki imajo vse možnosti, da bi lahko postali pomembni trž- ni proizvajalci kmetijskih proizvodov. Nedavno tega so si uspehe raza^oja kmetijstva v tej občini ogledali tudi predstavniki Ljubljanske banke in se prepričali, kaj je možno doseči na podlagi pametne politike in racional- nih naložb. Razveseljivo je, da so jih uspeli spodbuditi in kot kaže, bodo še letos povečali sredstva za kredite od 5 na 10, drugo leto pa celo na 20 milijard starih di- narjev. S temi sredstvi pa se bo dalo marsikaj storiti. URNIK Telovadno društvo TVD Partizan Gaberje (3elje, Mari- borska 42, obvešča vse svoje člane, kakor tudi vse tiste, ki bi se hoteli vključiti v njegove vrste, da se b(i 1.5. 9. 1971 pričela redna vadba za vse oddelke. Urnik je sledeč: Ponedel.jek — cicibani od 16. do 17. ure; st. članice od 17. do 19. ure; mladinke od 19. do 20,30; ml. članice od 20,30 do 22. ure; torek — odbojka od lfi.30 do 18. ure; pionirji od 18. do 19,30. mladinci od 19„30 do 21,30 ure; sretla — pionirke od 17.30 do 19. ure, st. članice od 19. do 20. ure, hokej od 20. do 22. ure; četrtek — hokej od 17,30 do 19. ure, mladinke od 19. do 20.30, ml. člani od 20,30 do 22. ure; petek — odbojka od 16,30 do 18. ure. pionirke od 18. do 19,30, mladinci od 19.30 do 22. ure; sobota — pionirji od 1.5. do 17. ure, narniani tenis od 17.30 do 20. ure. Tako se je postavila pred objektiv družina pogumne vdove ANE PEVEC s Slatine pri Ponikvi. Pogumne zato. ker je v dobrem letu s pomočjo — denarno — G(i Celje in do- brih ljudi postavila enega največjih in najmodernejših Iile- vov na našem in celo slovenskem območju. 33 milijonov starih dinar.jev za hlev za zasebne.ga knieiijske.ga proizva- .jalca ni malo. .\na Pevec .je s svojimi štirimi otroki — na sliki manjka hčerka .\nka, ki je bila na vožnji za šofer- ski izpit — to zmos;la. Foto: T. V. Peli bodo Ipavčeve pesmi Kljub temu, da še vedno ni znan prostor, kjer bo v Šentjurju stal .spomenik skla- dateljem bratom Ipavcem, pa je glasbenik Radovan Go- bec že pripravil okvirni pro- gram, ki naj bi ga izvadll številni moški ■ in mešani zbori ob otvoritvi spomenika prihodnje leto. Tako naj hi pet do šest združenih zborov ob otvoritvi spomenika nape- lo tri pesmi: Benjamina Ipa-'- ca »Domovini«, Gustava Ipav- ca.»Slovenec sem« in Josipa Ipavca »Imel sem ljubi dve«. Na popoldanskem koncertu Jiaj bi nastopilo pet moških in pet ženskih zborov, ki bi Se predstavili samo z Ipav- čevimi pesmimi. Program je bil tako »godaj pripravljen zato, da bi se posamezni zbo- ri lahko oimbolje pripravili 8a nastop. Zanimiva je po- buda pevskega zbora iz Zreč, ki je predlagal, da bd v kra- jih šentjurske občine pripra- vil več koncetrov, peli bi Ipavčeve in druge pesmi, ves dohodek pa bi namenili grad- nji spomenika. To je menda prvi primer, da je prej znan dokončen program kulturne prireditve, kot pa kraj, kjer bo stal spomenik, kateremu je iul- tuma prireditev namenjena. Pravijo, da bo končna loka- cija znana še v tem mesecu. Ob nedavni otvoritvi no- ve tovarne ivernih plošč v Nazarjih so si po slo- vesnostih ogledali novo tovarno tudi vsi povab- ljeni gostje ter številni ob- čani. Obkrožen s sodelav- ci in gosti je stopal sko- zi prostorno in svetlo halo tudi Tone Kropušek, pred- sednik republiškega sin- dikalnega sveta. Z zani- manjem si je ogledoval moderne proizvodne na- prave, še zlasti pa je pri- tegnila njegovo pozornost prostrana armaturna plo- šča, mežikajoče luči na njej ter delavec v plavem kombinezonu, ki je s pri- tiskom na razne gumbe uravnaval proizvodni po- stopek. »Hej, pokličite Marinca, da mu zastavim neko teo- retično vprašanje. Zuni- ma me namreč, ali je ta delavec tu neposredni pro: izvajalec, torej predstav- nik delavskega razreda, oziroma kam naj ga raz- poredim?« se je bolj v ša- li kot zares pozanimal to- variš Kropušek. Pa se og- lasi nekdo bolj iz zadnjih vrst: »Povejte mi, tovariš Kropušek, koliko zasltižl, pa vam bom jazpovedal, kam ga je treba razvrsti- ti.. Bogalaš! Kaj je lo? čedalje gla.snejše so govorice, kako nastaja pri nas, v naši družbi, plast ljudi z ogromnim premoženjem. Živi- jo med nami in bogatijo, F>ostavljajo si hišice in hiše ter nalagajo denar v inozemstvu, medtem ko si ogromna ve- čina služi kruh v potu obraza. Tako pravijo ljudje, po- smehljivo, jezno in s sovraštvom v očeh. In v.selej se na koncu takšnih razprav vprašajo, kako je to mogoče. Obiskali smo pet občanov Celja ter se z njimi pogo- varjali o bogataših: ali so pri nas bogataši, če .so, kaj je to bogataš in kako je mogoče, da se porajajo pri nas. Pričakovali smo, da bodo ljudje o tem manj odkrito go- vorili in se izmikali, odgovori pa kažejo, kako prisotno je raz.glabljanje o bogataših med nami. ROMAN MAZEJ, študent in pevec: »Da, so in to krep- ki! Bogataši so ljudje, ki imajo glede' na svoje vlože- no delo preveč denarja. Sli- šal sem, da so Celjani, ki imajo denar naložen v Švi- ci. To mi ne gre v glavo, da nekdo, ki dela osem do de- set ur na dan nalaga denar v Švici, drugi pa še v naši banki tega ne zmore. Razli- ke med ljudmi pri nas cx>- do vedno večje in v tem vi- Idm težak problem. Bogate- nje omogoča premajhna kon- trola ali interes raznih služb zaradi visokih davkov« DAMJAN BRVAR, direk- tor Kinopodjetja Celje: oPo moje so! Bogataš je človek, ki ima več sredstev, kot jih lahko porabi za normalno življenje, čeprav je to zad- nje raztegljiv pojem. To so ljudje z nekaj hišami, vi- kendi, v družini sta dva ali celo trije avtomobili. Me- nim, da je to posledica iz- redno hitrega razvoja v zad- njih desetih letih in iznaj- dljivost posameznikov, ki so si poiskali nekontrolirana iz- hodišča za lastno bogatenje. To je vprašanje sistemske- ga značaja « VLADO RX3JC, orodjar v, EMO: »Jih je nekaj! To so; ljudje, ki imajo okrogel m>i lijon na aiesec, ampak tie' tistega po redni poti, 'em-j več takšnega v plavi kuver-. S. Navadno imajo svojo iu-' šo, dva vikenda — enegaj obvezno na morju, denarna': sredstva pa v Švici ali Ita- liji. Menim, da je za to kri-- va diiižba. Res je, da smo: mi del družbe, ne vem pa,' kako in na kakšen način' smo mi krivi. Takšno kriv-1 do bi raje pripisal predpi-; som in organom kontrole. • Inšpekcijskim službam!« ROMAN BOBEN, poklicni svetovalec v Ctelju:' »So! Po- znam veliko primerov bo- gatašev za naše pojme. To so tisti, ki imajo dvakrat aH večkrat več denarja, KOt si ga zaslužijo. Vsa čast ti- stim, ki so plunili v roke in naredili veliko, človek i'a Kozjanskem, kjer delam, težko živi po 15. v mesecu, ker mu zmanjkuje, ti bo.ga- taši imajo pa še čez 15. t naslednjem mesecu. Ni kon- trole in nihče za nič ne od- govarja. Res ne vem, ali imamo miličnike samo za promet?« PETER B02IČ, novinar RTV Ljubljana: »So! Ima- mo takšne, ki so si pridobi- la bogastvo z dedovanjem in takšne, ki so ga do- bili z raznimi špekula- cijami. Opravljajo posle na rob;i zakonitosti, nekateri pa zaidejo tudi preko roba. To jim omogoča premajhna kon- trola in pomanjkljiva zakono- daja. Nek inšpektor mi je dejal, da vedo za več prime- rov, vendar imajo zve.^.ane roke ravno zaradi lukenj v zakonih.« Verjetno pred desetimi leti ne bi dobili takšnih odgo- vorov. Vprašanje je samo, kakšni bodo odgovori čez de- set let. MILAN SENIČAR TONE VRABL 10. stran NOVI TEDNIK St. 36 — 16 sentember 197^ PO SEDMIH LETIH PONOVNO ŽIVINOREJSKA RAZSTAVA Živinoreja po evropsko 0 »Kinei"ki dan« kol nuilo takih. Preko 3.0(M) ljudi se je zbralo pnnl dnevi v Rečici ob Savinji. Priiiiteli so od blizu in daleč, da bi videli najnovejše živinorej?»"ke do- sežke gornjesavinjskili kmetov. No, imeli so kaj videti! Preko sto glav čtido\ite živine, sivorjave pasme in za nameček še čistokrvni žrebci — to resnično iii malo. % IVTnogi prizadevni živinorejci, proizva.jakn mesu in posebno mleka, so prejeli po- sebna priznanja in denarne nagrade. Nagrajena in tudi ostala razstavljena živina, ter podatki, ki jih je prikazovala razstava, pričajo o tem, da je živinoreja in z njo celotno kmetijstvo v Gornji Savinjski dolini dosegla tako stopnjo, o kateri tudi največji optimisti pred leti še sanjati niso upali! 9 SIP iz Šempetra je demonstriral kmečko mehanizacijo, še posebno pozornost pa so pritegnili stroji za spravilo krme. 2e ureditev samega pnreidit- venega prostora je kazala na to, da bo slovesnost tokrat potekala nekoliko drugače. Glavni prostor pred svečano tribuno namreč ni bil name- njen ljudem, temveč živini, da živini, ki je v oikviru živi- norejske razstave prejela naj- boljše ocejie. Po uvodnih ce- remonijah in mnogih govor- nikih So pred več tisočglavo množico zde^fi^irole krave re- korderke . . . Resnično neikaj pooejnsga je bil ta defile. Krsva na- graenka, ki je lam dala -lič več in nič manj kot 36.000 litrov mleka, pa zopet kra^a, ki 'e dala toliko in toliko Li- sec mleka, pa kravje družine s telicami in tako naprej. Po- nosno so kmečki gospodarji vodili na povodcih, s čudo- vit'mi zvonci ozadjšane kra- ve ' b'skovalci pa so se ču- dili, prelepi živini, oudili be- sedam uradnega napovedo- valca, ki je komentiral do- gajanje pred tribimo . . . KMEČKI DAN! Le zakaj so take prireditve tak^ pored- Koma? Zakaj že prej nisano dali kmetom možnosti, da po- nosno pokažejo obiskovalcem svoje dosežke? Organizatorji letošnjega praznika so že imeld tehtne razloge, da je ;o bilo ravno letos. Vsi, taKO mnogi kmetje, ki so sem pri- šli iz vse Slovenije, kakor strokovnjaki, ki se še zlasti spoznajo na živinorejo, so si bili enotni v oceni: to, kar se je tega dne videlo v Re- čici, smo pred leti hodili ob čudovat. kot sedmo čudo v druge države Evrope, poiseb- no pa še v sosedno Avstrijo Živinoreja m sipecializirana kmetijska proizvodnja nas- s.ploh sta v Gornji Savinjski dolini že dosegla evropsko ra- ven, saj rezultati kažejo, da se z dosežki lahko kosajo vj di s tistimi, ki so jim bUi še včeraj za vzor. Ali je kaj čudno tedaj, če so ob tej priliki mnogim pi- onirjem .sedanjega razvoja, požrtvovalnim stroko^vnjaikom Gornje Savinjske kmetijske zadruge in drugim, podelili posebna priznanja, izpisana na pergament. Videl sem ta- ko priznanje Fjes je lepo. Toda videl sem tudi. ko je star kmet, ki je prejel pri- 7.nanije za svojo živino, pri- stopil k mlademu inženirju, ki je prejel občinsko prizna- nje, in se mu zahvalil, rekoč: »Veš Lojze, za marsikaj se ti moram zahvaliti, tudi za tole, kar sem danes dotoiL Nekdanja »princeza« je imela nemalo občudovalcev, saj je zelo spretno upravljala železnega konjička. Tudi zanju je bil Kmečki dan uspešen Kdo, zlomka, bi si mislil, da bomo nekega dne takole ogledovali našo živino, pa kakšno! Hvala, Lojze!« je še rekel, ko je odpeljal svojo kravo nazaj na razstavni -pro- stor, da bi jo videli še drugi. Preveč je bilo podeljenih priznanj, preveč nagrajencev in nagrajenk, da bi mogli za- beležiti vse. Celotna priredi- tev je bila eno samo prizna- nje, priznanje prizadevnim kmetom, kmetijskim stroko- vnjakom za tzorano edino, ko so v relativno kratkem ča- su uspeli iz tega dela doline narediti kmetijsko oazo v pravem pomenu besede. Do- lina, ki je še nekaj let na- zaj živela izključno od lesa. je spremenila svojo podobo. Gospodarstva, kier je nekoč pela gozdarska žaga in sekira, so se spremenila v tržna <^fi- .spoidar.sitva, ki po sodobni tehnologiii rede živino, pri- delujejo mleko, sikraitika go- spodarijo tpko. kot se je to videlo pred le^i le nri raz- vitejših sosedih. Stotine no- ve živine muka oo hleinh. ti- soči litrov mleka zapuščajo dnerao dvolino. kmet pa si ie ustvaril košček standarda tu- di zase in svojo družino, '^'''^e se je spremenilo. Tudi misel- nost liudi Nekoč nezaupljivi do novosti, ki iih je bilo strah, so danes gomiesaTinj- ?ki kmetie po zaslugi ne- umornih kmeti'ckih strokov- njakov, zbranih v Kmetijski zadrugi i>ostali znanilci nove dobe sodobnega kmetijstva. Opazoval sem kmete, ki so prihiteli na KMEČKI DAN 'z drugih krajev. »Ti pa znajo, le kako jim je uspelo? Take dosežke so nekoč imeli le 5e v tujini . . .« in podobni ko mentarji so se slišali na vsa- kem koraku. Ni čudno, tudi za laika je bilo očitno, da <>e je tod nekaj bistveno spreme- nilo ... spremenilo na bo- lje! Brez sodobne mehanizacije pa tudi v kmetijst\ai ne gre. Nič čudnega tedaj, če je na priredit-vi sodeloval tudi SIP iz Šempetra, ki je na trav- niku ob razstav: ščnem pro- storu prikazal delovanje so- dobnih kmetijskih strojev za spravilo krme. Kmetie ' >o z zanimanjem opazovali, .-cako je moč ogromne površine kr- me v relativno kra+kem času obrniti in suho spraviti na prikolico, pripeto za traktor. Zanimali so se za možnosti doba-^re, zq cene, kredite "n podobno. Niso in ni?o mogli se ločiti od modemih strojev in sleherni ga ie že v mislih videl na svodih travniVih. To- da pot od želia do n^^ln.irDa le trenutno š^ za marsiko?-a kar preveč d-^lo-a. Tu bo treba nekaj ukrenil. Kmetom bo treba omo^o^iti. da m'->'^pr- nizira'o svoio prolzvodinio. da bi čez leta lahko tudi v drugih ol>činah občudovali t^. ke rezultate, s kakršnimi se lahko v mozirski že poh-/a- lijo... X Obiskovalci jSa se niso za- dovoljili samo s tem, kar so videli na KMEČKEM DNE- VU. Ni bilo malo takih, ki so se dogovorili s tem aj onim gomjesavinjskim go spodarjem, če sa lahko obi- ščejo na domu, kjer bi si podrobneje ogledali nje,govo gospodarstvo in se .seznanili rudi z drugimi važnimi vpra- šanji sodobnega kmetovanja. Tudi s tem je bil dosežen jjo. memben uspeh, saj prireli- tev na koncu koncev ni oiia sama sebi namen, temveč -^e želela, da ob prikazu dose- žkov pobudi tudi druge -je- veda — da bodo prilagojeno svojim prilikam krenili po poti hitrej.šega napredka. KMEČKI DAN na Rečici več kot uspel! Vsem >riza- de\'nim organizatorjem, stro. koTOJakom in sodelujočim kmetom gre vse priznanje, ?i vse prikazane dosežke. Zelja mnogih, da bi Kmečki dan postal v bodoče tradi- cionalna prireditev, je vež kot utemeljena, če že ne ^a ko leto. vsaj vsako drugo ali tretje bi bilo potrebno orea- nizirati nekaj podobnesa :a vse nas! Tako prijeten dan vsakdo rad doži'vi. Tekst in slike: BERNI STRMČN^K Počasi, toda vztrajno naprej Minulo nedeljo se je v Rogaški Slatini, na ploščadi pred Zdraviliškim domo-m, zbral« pre- ko dva tisoč ljudi na osrednji prireditvi v počastitev šmarskega občinskega praznika. Veli- kega zbra, ki je bil benem tudi spomin na tridesetletnico vstaje, so se poleg naših najvid- nejih družbeno političnih delavcev udeležili tudi predstavniki občinskih skup.ščin Slovenske Konjice, Laško, Brežice. Slovenska Bistrica. .Sevnica in Krapina. Po kra.jšem progranui .je spregovoril predsednik občine Beno Božiček in pozdravil goste ter vse. ki so se zbora ude- ležili. V svojem govoru je na kra- tko orisal boj šmarskih ljudi IV NOB in hkrati tudi pouda- ril, da tudi po svobodi mso stali križem rok. Postavljene So bile številne šole, prosvet- ni in gasilski domovi, zadru- ge, obnovljeno je bilo mnogo domačij. Danes ima skoraj vsak:a vas na šmarskem po- dročju svoj vodovod. Zgra- jene so bile bencinsike črpal- ke. Prav te dni so odprli v počastitev praznika črpalko v Rogatcu, vzidali temeljni ka- men za novo šolo v Podče- trtku. Kozjanska in Obsote- Qe sta danes eno samo veliko gradbišče. Delajo se odseki cest, asfaltira se dokaj kilo- metrov, v Rogaški Slatini stoji pravkar zgrajena nali- Talnica. Se bi lahko nastevaU uspe- he, ki jih je dosegla sicer ena najrevnejših občin na slovenskem območju. Mnogo so prispevali k temu občani sami in s tem pokazali svojo visoko zavest in pripravlje- nost pomagati občini pri nje- nih prizadevanjih, sirom ob- čine tečejo akcije za samo- prispevek. Tovariš predsednik je na koncu prisrčno pozdravil predstavnike krapinske obči- ne in dejal: »Mislim, da moramo da- nes, prej kot kdajkoli po svobodi trdno stati skupaj, z ramo ob rami.« Za tovarišem Božičkom je prevzel besedo sekretar se- kretariata CK ZKS, ing. An- drej Marine, čestital je ob- čanom za že skoraj tradicio- nalni prazaiik, ki je hkrati tudi priložnost, da pregleda- mo naše uspehe in neuspe- he. »V tem političnem trenutJcu je še posebej važno, da se zavemo vseh svojih napak in jih po naših močeh tudi od- pravimo ali vsaj ublažimo. Kljub vsem napadom z vz- hoda in zahoda smo ostali močni in -vzdržali. Vemo, da je naša ureditev marsikomu trn v peti, naši ljudje pa jo spoštujejo in so jo priprav- ljeni na vsakem koraku bra- niti«, je povedal tovariš" Ma- rine. Spregovoril je tudi o dol- goročnem planu razvoja SRS, o skorajšnji ureditvi knie- čkega vprašanja v skupščin- skih klopeh, o večji skrbi za kmeta in njegovo prihod- njost. Andrej Marine je na koncu svojega govora izjavil, da ni res, da bi bila vlaganja v to področje ekonomsko neute- meljena, kot nekateri trdijo in je navedel za primer Atom- ske toplice, ki bodo vsak čas dobile svojega sotisočega go- sta. Ob tej priliki je rekel: »Naše delovne organizacije in banke bi se morale \xAi zanimati za te stvari.« Po končanem govoru je bil svečan mimohod vseh enot naše obrambe, potem pa se je zaradi dežja množica pre- selila v novozgrajeno halo na- livalnice, kjer je bilo poskr- bljeno za dobro voljo. To je bil hkrati zaključek vseh pri- reditev ob priliki občinskega praznika šmarske občine. MILENKO STRAšElC ^—' - - . Od Jutri pa do nedelje ho naše mesto srce jugoslovan- skega šaha. V Celju se bodo zbrali vsi najboljši jugoslo- vanski šahisti in organizator- ji, da bi proslavili zlati jubi- lej jugoslovanskega šaha — SO letnico ŠZJ. Proslava pa bo samo uvod v praznovanje 50 letnice celjskega šahov- skega kluba, ki fo bodo praz- novali od 25. septembra do 3. oktobra. Ze v začetku tega stoletja je v celjski Narodni dom pri- nesel prve šahovnice mlad zdravnik, zaveden Slovenec dr Anton šchmab. Med tjud- v^r^^jmiK 'KVHV um/a. Dr. Anton Sclnvab mi je igra postala izredno priljubljevM, med takratnimi najmočnejšimi igralci pa so bili (povzeto po spominskem katalogu) notar dr. Kolšek iz Laškega, zdravnik dr. šuklje, župnik Uršič, štu- dent Prekoršek, študent m- rist Brunčko, klepar Jošt, uradnik Vavken, dr. Sernec in prof. Emil Lilek, ki je bil v tistem času najmočnejši igralec v Celju. Pri ustanav- ljanju kluba sta mu pomaga- la še profesorja Ludvik Va- gaja iv Jože Grašer. Pred pr- vo svetovno vojno so bili tur- nirji zelo redki in o njih ni podqtkov z izjemo turnirta, U so ga leta 1912 priredili celjski in žalski šahisti v Žal- cu. Udeležili so se ga tudi tuj- ci fhmeljski nakupovalci tid- je iz Nemčije in drugi) in so ga žalčani imenovali »I. med- narodni šahovski turnir v Žalcu«. Zmagal je celjski ša- hišt Prekoršek.« Dr. Anton Schvoab je celj- sfci šahovski klub ustanovil leta 1920. leto dni zatem pa ie v Celju že bila ustanovna skupščina osrednje jugoslo- vanske šahovske zveze. To je ^^točasno ustanovitev edine hortne zveze v Celju. Ob 50 letnici pripravljajo v Celju več zanimivih priredi- tev. Tako prijateljsko sreča- nje z nastopom slovenskega Okteta (petek ob 19.30), de- lovno konferenco (nedelja ob uri) in turnir republik ter ^■vtonomnih pokrajin (sobota Vopoldne). Vse prireditve bo- ^0 v Narodnem domu, torej to,m, kamor je v začetku sto- '^ija dr. Antcm Schioab pri- nesel prve šahovnice. Pokroviteljstvo nad pnre- '^ihijo je prevzel predsednik ^FRj Josip Brog-Tito, vse ^jvidnejše jugoslovanske ^^histe na čelu z Gligoričem, ^atanovičem, Parmo, fvko- ^orn in drugimi ter šahovsKi- ^! delavci, gosti družbeno- političnih organizacij in pred- hodnika Mednarodne šahov- hl<'e federacije bivšega svetov- nega prvaka velemojstra dr. ^7iweia pa bo sprejela tudi l^e Isednica občine Celie Oh »a Vrabič. T. VRABL V nedeljo bodo že IV. tradicionalne naoto kros tekme na terenili pri Ce*jski koči. Organi- zator je Avtomoto društvo Šlander Celje. Nastopilo bo preko '^0 najbol.jših jugoslovanskih mladincev, saj telimovanje šteje v okvir državnega prvenstva za mladince v moto krosu, Mn(»'i:i izmeri mladih tekmovalcev so se že uveljavili v članski konkurenci. V odmoru bodo prvič nastopili tekmovalci z mopedi, ki bodo vozili na isti progi kot ostali tekmovalci za dr^-aviio pr\i'nstvo. Krog proge je dolg približno 10(M) metrov. Pokrovitelj prireditve je Teh- nounion L,iubJ.iana. Trening tekmovalcev je napovedan za 10. uro dopoldne, uradno tekmo- vanje pa se začne ob 14.30 uri. Foto: tv Poraz v Slovenj Gradcu Pomlajena ekipa celjskih rokometašev v II. kolu ni bila kos razigranemu domači- nu, ekipi Slovenj Gradca. Predvsem v prvem polčasu igra ni bila zanimiva in prav tu so imeli Celjani vse mož- nosti, da s prizadevno in or- ganizirano igro prevzamejo premoč na terenu. To jim ni uspelo, pač pa so domačini z dobro organiziranimi n točnimi napadi polnili mrežo Celjanov Rezultat 19:14 je po prikazani igri skoraj previsfik v korist domačinov. Celjani so nastopili v na- slednji postavi: Merguč, Lu- bej 3, Koren 1, Mravlje 1, Levstik 7, V. Bojovič 1 Me- tličar B. Bojovič Pcvnik in Pucko. Celjani so, trenutno na četrtem mestu z dvema točkama, v soboto pa igrajo doma proti Rainičkemu iz Goražda. Ekipa je v prvih dveh kolih dva remija in ne bi smela Celjanom predstav- ljati prehudega na-^protnika. Vprašanje je tudi, zakaj so Celjani odstopili Slovenj Gradcu prizadevnega in iz- redno uporabnega igralca Sa- fariča, ki je na obeh tekmah, tudi proti Celju, dosegel po pet golov. Sicer pa je pravil- na usmeritev na mlajše mo- I či, ki se bodo lahko v II. zvezni Digi, ki po kvaliteti ni I kaj posebnega, dobro preka- lili za morebitne kasnejše podvige. I tv Kimona vabijo nove člane Tudi za judo sekcijo, ti deluje pri TVD Partizan Ce- lje, se je že začela nova se- zona. Oto Seles, odlični slo- venski judoist, že pripravlja prvo ekipo članov za nastopa ki se bodo kmalu začeli. Po- leg treningov za člane p.ve ekipe pa pripravljajo tudi se- minarje za novince, ki bi >.e- leli spoznati in se ukvarjata z veščinami juda. Tako !>>- do v telovadnici IV. osnov- ne šole ob Dečkovi cesti pri- pravili tečaje, ki bodo tri- krat tedensko in to ob pone- deljkih, sredah in petkih od 15. septembra dalje Tečaje bos^-a vn-dila Ivan Uriovič in Dušan Tanko. Prnave snre- jemaio ob navedenih dnevih v telovadnici. Oto Seles pa je ob srečanju povedal še več zanimivosti o delu prizadevnih članov judo sekcije: »Predvsem želimo, Ja bi po intenzivnem programu v tečajih čimveč mladih ob- držali v klubu Samo tako bomo dosegli namen. , ^red leti smo začeli tudi z žensko vrsto in od 32. tekmova.k jih je ostajo osem. Vse .>o- do dobile oranžne pasove. V tem času nam je uspelo žen- ske toliko pripraviti, da bo- do lahko same vodile tečaje ženskih ekip. V okviru ŠŠD na IV. osnovni šoli pa bo- mo po dogovoru z Roman.>m Leskom, ki nam je tudi ra- dodarno pomagal pri dodelit- vi telovadnice za treninge, ustanovili pionirsko judo eki- po. Med mladimi je vellico zanimanje za ta atrakti^mi šport.« Fantje v klubu so pravi en- tuziasti. Opremo si kupujejo sami, blaz.ino jim je kupil TVD Partizan. ObZTK pa 'e omogočila dvema članoma Maruši in Tanku, nosilcema plavih pasov, da sta se ude- ležila tečaia tekmovalcev — borcev v ZRN. V klub snrei- meio vsakega od 15. do 45. leta, še posebej pa bodo ve- seli povratka tistih, ki so klub zapustili Vsi so preoričani. da bo-fo lahko samo s skup- nim delom dosegli še večie usoehe. tv ŠTIRI EKIPNE ZMAGE ZA v soboto m nedeljo je oilo na stadionu »Borisa Kidriča letošnje kvalifikacijsko tek- movanje za ekipno prvensrvo SFRJ zdiruženo s prvenstvom SRS. V vseh štirih kon.<:u- rencah je po boju med mo- škimi z ljubljansko Oiimpijo in med ženskama z Mari^j- rom zmagal domači Kladivar Kljub slabemu vremenu, zla sti v nedeljo, so bili doseže- na nekateri solidni rezultati, kompletna prireditev pa ,e le dala vtis, da je atletska se- zona dosegla z evropskim pr- venstvom, Ballcanskimi igra- mi in posamičnimi prvenstvi svoj vrh ter da počasi pada v kvaliteti. Tudi tekmovalci, predvsem člani najrazličnej- ših reprezentanc, ne kažejo več tiste volje, kot so jo na začetku sezone Med Celjani moramo ome- niti Vivoda (višina: 205 cm), Obala (400 m: 49,fi), Svera (5000 m: 14:42,8), Kocuvana (200 m: 21,8) in Leska : pa- lica: 440 cm). Ekipno (pr- venstvo SR Slovenije — mo- ški: 1. Kladivar 16450, žen- ske: 1. Kladivar 12555. Kva- lifikacije za ekipno prvenst- vo SFRJ — moški: 1. Kla- divar 31301 in ženske: 17683 točk. Obe ekipi Kladivarja sta se uvrstili v finale. tv ODBOJKARICE ZMAGALE V MARiRORU V prvem kolu republiške odbojkarske lige so Celjanke zabeležile pomembno zmago in sicer v Mariboru proti is- toimenski ekipi s 3:1. Celjan- ke so nastopile v naslednji postavi: H^vala, Kolar, Aškerc, Lesjak, Planteu, Ju- kič, Mežnarič in Stojkovič. V naslednjem kolu igrajo Ce- ljanke doma proti Ljubljani. LETALSKI MITING V LEVCU V nedeljo, 19. septembra bo na leta lišču v Levcu velik letalski miting, v ka terem bodo sodelovali predstavniki vojne ga letalstva, padalci, jadralni piloti in modelarji iz Slovenije in Hrvatske. To bo po osmih letih prvi miting v našem me- stu, ki qa bodo pripravili prizadevni de- lavci AERO kluba Celje. Tekmovanje se bo začelo ob 14,30. uri, dopoldne ob 10. uri pa bo za občinstvo ogled letalske dejav- nosti, turistične vožnje nad Celjem in piknik. Aero miting pripravljajo zato, da bi javnost opozorili na svoio bogato in vse- stransko dejavnost ter istočasno v svoie vrste privabili več mladih, ki bi se bili pripravljeni ukvarjati s tem zanimivim športom. In še ena novica iz tabora AERO klu- ba: pilota Srečko Pukl in Dušan Ferlež sta v torek odpotovala v Švico od koder bosta pripeljala novo sedemsedežno turi- stično letalo PIPER. To letalo bo na ogled že v nedeljo na letalskem mitingu. tv NOGOMET SINDIKALNI ŠPORT Tekmovanje v 1. m II noauinetii. ligu preliaja v zaključno fazo. Izgleda, da je naalov pi-vaka že oddan ekipi" Železnice, ki je še brez paraza. Za csiala mesta pa se je razvil ogorčen boj, iz lise pa bo po vseivei-.jetnosti izpadla 'ji-koiiko riedisciplinirana ekipa Lngrada, ki že dvakrat ni prišla odigrat tekme. V osmem kolu so dD.se.;t':'i: ria.slre.lr.ji :'e.'-Li!lul i: Železnica : Emo 4:0, Zlatarna : Klima 4:1, Kovmotelina : Aero 2:1, Tehno- mercator : Ingrad 3:0 b. b.. Železarna : Cinkarna 3:2 (protest Cinkarna). Lestvica po 8. kolu: 1. Železaiica 8 39: 7 16 2. EMO 7 21: 7 U 3. Cetis 7 14: 6 U 4. Kovinotehna 7 23 : 9 10 5. Cinkarna 7 18: 9 10 6. Klima 8 13:23 7 7. Aero 7 12:21 4 8. Železarna 7 6:17 2 (—1) 9. Tehnokomerc 7 12:21 3 (—1) 10. Zlatarna 7 7:20 2 11. Ingrad 7 5:21 O (—1) V drugi ligi so bili v sedmem k»lu doseženi naslednji rezul- tati: Žična — Izletnik 2:0, Liebla — Elektrosignal 3:0 b. b., Pro- sveta — Savinja 3:2, Prevoaništvo — Avto — Celje 3:0 b. b.. Gradiš — Toper 3:0 b. b., (0:1) protest zaradi neupravičenosti nastopa igralca Topra. Lestvica po sedmem koJu: 1. Žična 7 24. 2 14 2. Gradiš 6 24: 3 12 3. Prosveta 7 17:12 9 4. Libela 6 9:11 9 5. Merx 6 16:11 7 6. Izletnik 6 14:11 5 7. Prevozništvo 6 9:18 4 8. Toper 6 8:21 3 (—2) 9. Avto-Celje 6 6:12 1 (—2) 10. Elektrosignal 6 9:20 1 (—2) 11, Sav-nKa >: .5:22 —3 Tudi rokometa^ so pričeli s tekmovanjem. Letos sodeluje re- kordno število ekip — 15. Razdeljeno so v dve skupini, v kate- rih igrajo vsaka z vsako, v f-nalu o.n se bosta pomeril: enako- plasirali ekipi obeh skupin Po prvih rezultatih sodeč je v A skupini glavni favorit ekipa Železnice, v B skupini pa Emo Rezultati: A skupina — Železnica — Merx 18:12, Kovmot°hna — Cetis 5:5, Cetis — Prosveta 4:2, Prosveta — Kovinotehna 11:8, Železnica — Cinkarna 10:0 b. b., Merx — Toper 13:6. Železnica — Toperl9:5. , B skupina: Emo — Žična 13:7, Emo — Ingrad 10:0 b b., In- grad — Savinja 10:6, Žična — Savinja 7:5, Aero — Klima 1:1, Klima — Železarna 6:5, Libela — Aero 8:5, Železarna — Libela 13:8. Vse tekme so na Skalni kleti. T CtORŠIC PRVA ZMAGA V POKALNEM PRVENSTVU SRS celjski košarkarji so v pa-edkoiu za pokalno prvenstvo SBS p^remagali zelo solidno ekipo ZKK Maribor z 91:71 (34:28). Ce- ljani so takoj v začetku povedli in vodstva niso izpustili iz rok do konca tekme. Gostje so se zelo uspešno upirala napadom do- mačinov, tako da razlika v prvem polčasu ni bila večja kot 6 točk za Celjane. V drugem polčasu pa so domačini zaigral: ve- liko bolj poletno in v 28. minuti vo^dili že z 22 točkami razlike. Ko je bilo pričakovati pravi polom gostov, pa so C^eljani zai.^rali neresno in prednost je v slabih šestih minutah splahnela na vse- ga 8 točk. V zadnjih petih minutah pa so domačini uredili svo- je vrste, zaigrali učinkovito v napadu in zabeležili na koncu vi- soko zmago. Pri Celju sta se najbolj izkazala Zmago Sagadin In Jerič, v drugem polčasu pa je zelo dobro zaigral tudi Tone Sa- gadin. Za Celje so koše dosegli: Zmago Sagadin 26, Tone Saga- din 26, Jerič 12, Tomašič 6, Erjavec 6, Leskovar; 6, Ramšak 5, Divjak 2, Petrovič 2, Jug, Pejanovič. Pred 200 gledalci sta sre- čanje vodila Holzinger iz. Žalca in Zule iz Slovenskih Konjic. V prvem kolu pokalnega tekmovanja bo celjska ekipa nasto- pila proti ekipi Savskega naselja v Ljubljani, sicer člana I. B. republiške lige. POMEMBNA ZMAGA Košarkarji Celja so v borbi za drugo mesto v republiški ko- šarkarski ligi dosegli pomembno zmago proti zelo dobri ekipi Kroja iz škofje Loke z rezultatom 97:77 (50:42). Celjani so bili superiorno boljši skozi celo tekmo, kar pove tudi dejstvo, da so igrali kar polovico drugega polčasa z drugo petorko, ki pa tudi ni igrala slabo in je stalno držala razliko 20 košev. Zm.Tsja Celja ni bila niti za trenutek ogrožena, vprašanje je samo biSD koliko razlike bo v korist domače ekipe. Poglavje za sebe v tem pomembnem srečanju je bil Zmago Sagadin, kateremu je uspevalo prav vse in je bil nerešljiva uganka za obrambo go- stov Preko 300 gledalcev je bno rr^v^nSenn nad učinkovito :,gro domačinov, ki so na momente zaigrali res atraktivno. Koše za Celje so daU: Zmago Sagadin 3S, Tone Sagadin 25, Erjavec 16, Ramšak 4, Pejanovič 4, Divjak 2, Pešec 2, Petrovič 2, Jug 2, Je- rič 2. JANEZ CEPIN POMEMBNA ZMAGA NAD RUDARJE^ Nogometaši Kladivarja so zadnjo nedeljo slavili pomembno zmago, tokrat nad neugodnim nasprotnikom Rudarjem iz Trbo- velj. Po dokaj zanimivi igri so ga premagali kar s 5:2, gole pa so dosegli Žavski tri, čerenjak in Artrl po enega. C^jani so na j četrtem mesni z dvema točkama, t naslednjem kolu pa gostu- -j jejo v Kidričevem proti Aluminiju. i ŽREČ NI BILO Na področju celjske nogometne podzveze se je že pričelo pr- venstveno tekmovanje. Prvi so startali v I. skupini. Rezultati I. skupine v I. kolu: Papimičar — Šmartno 1:3 (0:2), Ljubno — Opekar 5:1 (1:1), Celulozar — Senovo 5:1 (2:0), Straža — Ža- lec 1:1 (1:0). Srečanje med Vojnikom in Zrečami ni bilo odi- grano, ker gostje niso prišli na srečanje. Izostanek niso javili ne podzvezi ne Vojniku. Tako bo tekmovalna komisija verjetno srečanje regiistrirala s 3:0 za Vojnik. T. Tavčar NOVI TEDNIK stran It Zlati jubilej jugoslo- vanskega šaha Osrednja proslava 50- letnice ŠZJ bo v Celju od 17. do 19. septem- bra v Narodnem domu Pokrovitelj prireditve predsednik SFRJ Tito SREČAhiJE BIVŠIH VOJAKOV 87. PEŠ- POLKA V CELJU Kakor že več let semkaj, se bodo tudd letos sestali iz iazn'.h krajev še živeči nek- danji vojaki celjskega peš- polka, v glavnem borci na soški fronti. Sestali se bodo na običaj- nem kraju v gostilni »Pri turški mački« v soboto 25. septembra ob 15. uri. To bo poslednjič v tej go- stilni, ki je prihodnje leto ne bo več. Zato se bodo udele- ženci pred njo slikali. Vedno je bila prijazna in je spomi- njala na stare celjske čase, v spomin na ta kraj in na čas prve svetovne vojne, ko so slovenski vojaki branili jugo- vzhodne meje naše Sloveni- je. UPOKOJENCA z lastnim osebnim avtomobilom iščemo 7» pomožna dela pri geodetskih meritvah. Geodetski zavod Celje To je spomenik vsem tistim občinam v regi,ji, ki niso sposobne ustanoviti svojih kulturnih skupnosti. Močnejši kot toča z RAKETAMI NAD OBLAKE — USPEŠNA OBRAMBA — KMETIJSKE PRI- DELKE JE LAŽE OBVAROVATI KOT ISKATI NADOMESTILO ZA ŠKODO V eni sami občini na Do- lenjskem — metliški — je letos toča naredila približno toliko škode —- po približni oceni štiri do pet milijonov dinarjev — kot je sedem ob- čin v severovzhodni Sloveniji prispevalo za ureditev uspeš- ne obrambe proti toči. Take primerjave so sicer p>ovršne, kajti vemo, da tovzročila v Slo- venskih goricah v enem letu nekajkrat več škode kot letos v metliški občini. Manjša ob- močja pa je opustošila sko- raj vsako leto. še letos, pre- den je začela delovati obram- ba proti toči. Pozneje pa na branjenih območjih ne več. Kmetovalci še vedno ugi- bajo, ali je obramba proti toči res lahko uspešna. Ali le- tos od začetka julija naprej morda le slučajno ni padala pri njih toča, ker ni bilo nevarnih oblakov? Strokovnjaki opozarjajo, da obramba proti toči ne more preprečiti sleherne toče, če- prav so jo že uvedli in jo preizkušajo ter izboljšujejo v mnogih državah. Po več- letnem delovanju na najbolj ogroženih območijh ugotav- ljajo, da so preprečili dve tretjini do tri četrtine škode. Take ocene delajo s primer- javami vremena v tistih le- tih, ko še niso imeli obram- be proti toči. V Sovjetski zvezi, kjer branijo ogromna območja, celo trdijo, da so preprečih 70 do 90 ^ o škode, ki bi jo povzročila toča. Ali se za tako obrambo proti toči splača trositi sred stva? In kdo naj jih prispe- va? To sta naslednji najp>o- membnejši vprašanji. V severovzhodni Sloveniji, kjer se je odločilo za obram- bo proti toči sedem sosed- njih občin — Maribor, Le- nart, Gornja Radgona-, Ljuto- mer, Ormož, Ptuj in Sloven- ska Bistrica — so prispevali večino sredstev iz občinskih proračimov, in sicer preko skladov za pospeševanje kmetijstva, oziroma so najeli kredite, ki jih bodo odpla- čevale občine. V Vojvodini, kjer so pripravili obrambo proti toči že pred leti, pa je precej prispeval tudi zavaro- valni zavod, pri katerem je imelo veliko kmetovalcev za- varovane pridelke. Zavarovalnici se je tak pri- spevek bogato obrestioval, saj so se zaradi tega močno amanjšah izdatki za kritje škod, ki jih je povzročila toča. Tudi občinam se obre- stuje. Kadar toča uniči ali močno poškoduje pridelke na polju, morajo kmetovalcem zmižati davčne obveznosti, če- prav zaradi tega dobijo manj sredstev v občinski proračun, če pa prispevajo nekaj za obrambo proti toči, po- zneje ne bo treba odpiso vati toliko dohodkov. Pri- spevki za obrambo proti to- či, bi se obrestovali tudi kmetovalcem, saj jim niti z odpisi davkov niti s plači- lom zavarovalnice, če imajo pridelke zavarovane, ni mo- či nadoknaditi vse .škode, ki jo povzroči toča. Obramba proti toči je toli- ko uspešnejša, kolikor večje območje zajame. Na širšem območju je tudi cenejša. Za- to si je ne morejo omisliti le posamezni kmetovalci ali občine. Več o tem pa dru- gič. JOŽE PETEK §t. 36 — 16. september 1971 NOVI TEDNIK stran 13 VLJUDNOST Na nekem parniku se med dru- gim vozita Francoz in Američan, ki sedita pri obedu za isto mizo. Toda vsakdo iamed njiju govori le svoj jezik in ne razume niti besedice tujega. Ko pride Američan prvi dan do mize, Francoz, ki že sedi, prijazno vstane in reče: Hon apefit i dober tek)! Američan misli, da se mu je predstavil, zato mu ponudi ro- ko ter reče; Howard Blake. Potem oba jesta, ne da bi spregovorila besedico Pri, večerji se stvar po- novi: Francoz reče bon apetit, Američan, nekoliko presenečen, pa mu odgovori: Hovrard Blake. Naslednjega dne se stvar pono- vi, to pa je Američanu preveč. Poišče glavnega natakarja in mu reče: Postavili ste me poleg neke- ga norca — neki Bon Appeetit! Pri vsakem obedu se mi predstav- lja. Glavni natakar mu pojasni zmo- to in mu pove, da mu Francoz želi dober tek. Zvečer, ko jride Američan k ve- čerji, pozdravi svojega tovariša s krepkim »bon ?.petit,<. Francoz, več očaran, noče biti neolikan. Nato vstane in mu odgovori v an- gleščini: »Howard Blake«! KEŠITLV IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE SLIKOVNA KRIŽANKA Vodoravno: - pitos, Orest, Lisca, Tališ, ogor, anali, pokrov, At, alt, Basuto, Nja.sa, Atos, kava, nart. etan, DH, TA, Dalton, Edir- ne. Rinka. Poznamo zdravilna zelisca; MILNICA — SAPONARIA OFFICINAUS Milnica Milnica je 30 -uo cm visOKa trajnica m raste pri nas kot nadležen ple/el ob potth, og- rajah in obrežjih rek. V zemlji inia precej debe- lo, žilavo, členkovito, zunaj rdečerjavo, znotraj rumeno, močno vejnato, prst debelo koreniko. Steblo je enostav- no, z nasprotnimi podolgova- timi suličascimi tri- ali pete- rožiliuil^imi listi. Belordeči, nekoliko dišeči cveti so zbra- ni ob koncu stebla v neprave kobuie. Vsak cvet pcdipirata dva majhna, suličasta lističa, čaša je valjasta in venec ima pet velikih cvetnih listo-" Cveti celo leto. Nabiramo korenikc od je seni do pomladi, bste pa pre- den rastlina cvete. Če rastlino gnetemo v vodi, se peni; vsa rastlina, zlasti korenika, vsebuje precej sa- poninov. Uporabljamo jo kot čaj, ki ga pripravimo iz posušenih milničnih korenin ali listov, tako, da vzamemo 1 veliko žli- co droge na skodelico mrzle vode, namaka.mo nekaj \ir in nato skuhamo, čaj odlično pomaga pri prehladih dihal, zlasti, če so močno zaslužena. Saponini topijo sluzi, pospe- šujejo ix)tenje ter ženejo na vodo. Boris Jagodic Veriga vlomov v Velenju 0 Neznanci odnesli iz tovarne Gorenje osem tele- vizorjev 9 Kaže, da v Velenju delata dve premeteni skupini vlomilcev Rudarsko mesto v teh dneh pretresajo novice o najraz- ličnejših vlomih, zaradi kate- rih mnogim sivijo lasje, hkra- ti pa vsi pričakujejo, da bo- do storilci kmalu odkriti. De- lavci Uprave javne varnosti Celje so bili vedno zelo us- pešni pri phojasnjevanju vlo- mov, zato smo prepričani, da bomo kmalu izvedeli, kdo so Hani skupinic, ki »operirata« 1 Velenju. V nekaj dneh oziroma toč- iteje v nočeh, so se zvrstili rtomi v Delavski klub, klub ipokojencev, slaščičarno, re- stavracijo Rudar, samopostre- žno trgovino in podjetje Di- los. Skupinica ali morda ce- 0 posameznik se zadovolji z najhnim plenom, saj nikjer liso odnesene večje stvari, foda tudi takšni vlomi pov- zročajo preglavice. Druga skupina dela bolj »na debelo«. Za cilj svojega nepoštenega delovanja so si izbrali tovamo gospodinjske opreme Gorenje in njene tele- vizorje. V poročilih o krimi- nalu smo že marca meseca le- tos zasledili vlom v to to- varno. Tedaj so storilci od- nesli blaga v vrednosti 5.000 dinarjev. Bilo je v zadnjih nočeh me- seca avgusta, ko se je skupi- nica splazila v tovarno. Pono- či imajo v Gorenju dva vra- tarja, čuvaja in »letečega ali obhodnega« čuvaja. Poleg teh je tudi več zaposlenih v raz- mh obratih. Neznancem je kljub temu uspelo neopaženo vlomiti vho- dna vrata hale za proizvodnjo televizijskih sprejemnikov, na- to pa še trojna vrata. Tako so prišli v glavno skladišče, iz katerega so odnesli osem televizorjev. Vsi aparati so bili pripravljeni za prodajo, lepo zaviti in opremljeni z garancijskimi listinami Nato so si še »sposodili« električni vrtalni stroj ter vrsto tehnič- nih instrumentov iz labora- torijev. Pred tovamo jih je gotovo čakalo vozilo, saj bi takšen plen le težko prenesli na rokah čimdalj. Skratka, neiaianci so jo za njihove pojme srečno odnesli, samo vprašanje je, kako dolgo bodo lahko uživali sadove svojega nepoštenega dela. Ukradeno blago so ocenili na 45.00p di- narjev. V Velenju se prav zaradi te kraje širijo najrazličnejše go-^ vorice, zato vsi nestrpno pri- čakujejo odkritje tega predr- znega vloma. M. SENICAR Zbrali denar za ulico Prebivalci Dobojske ulice so med redkimi v Celju, ki so dokazali veliko mero zre- losti in zavzetosti, ko so na zboTU volivcev sklenili sofi- nancirati dokončno ureditev ulice. Dobojska ulica je bila dograjena v makadamski iz- vedbi 196.5. leta. Vtem ko je šla akcija za modemizacijo 1968. leta v pozabo, so se le- tos znova odločili za samo- prispevek L-^tOO Po stanovanj- ski enoti. Zbrati morajo 75.000 din, ostala sredstva pa zagotavlja občinska skupšči- na. A. P. 400 ZAVOJČKOV CIGARET Tudi v gostišču »Hum« v Laškem so doživeli vlom. Ne- znanec se je splazil skozi ok- no z dvorile strani in uk- radel čez 400 zavojčkov raz- nih cigaret, škodo cenijo na 1.300 dinarjev. PRESLIŠAL JE VLAK Preči dnevi se je na želez- "ški progi Celje—Laško zgo- ^'la tiežja delovna nesreča, ki e zahtevala življenje 21-letne- 'a HUSEINA BRKIČA, ,4e- *vca podjetja TEKOL Mari- lor, Brkič je delal v skupini, ki 'b progi opravlja antikoro- *jska dela. Ko je končal de- ^ pri enem drogu ob progi, ® je po tirih napotil k na- Jednjemu v smeri proti La- *^nu. V tem trenutku je vo- "1 iz Celja potniški vlak, ka- ^''e;>a je Brkic najverjetneje ""slišal zaradi tovornega vla- ^' ki se je bUžal iz Laškega, ''^koinotiva je Brkiča zadela ^ zbila ob progo. Bil je mr- ^ ha kraju nesreče. Brkič je ^ v podjetju sedem mesecev, ^ tein delovnem mestu pa dneva. PADEL 20 METROV GLOBOKO 21-letni ANTON JELENKO je popoldne odšel v očetov kamnolom pod Konjiško go ro, da bi nakopal gramoz za soseda v Konji.§ki va.si. — V kamnolomu je na čelu izkopa 25 metrov visoko previs. Mla- denič je sam kopal tik nad previsom, ko mu je spodrs- nilo. Padel je v globino 20 metrov. Morda ]Dad.3c ne bi bil tako usoden, če pri tem ne bi zadel v skalo. Obležal je težko poškodovan. — Uro p>ozneje ga je našla mati. Od peljali so ga domov, kjer je umrl. Podobnih nesreč je bilo v kamnolomih in peskokopih v privatni lasti že veliko, zato bi morali lastniki narediti več za svojo varnost, kadar v njih delajo. POZNO SO OPAZILI OGENJ Ogenj Je v .^^araži ELIZABE- TE JOŠT v Gotovljah uničil traktor, škodo so ocenili na 10.000 dinarjev. Zanimivo je, da domačini sploh niso opa- zili ognja oziroma dima. O- genj se je vnel ponoči in ko So zjutraj odprli garažna vra- ta se je iz prostora valil gost dim. Traktor ni bil z .iesen že v novih, svetlih učilnicah. Milenko Slrašek^ Pogled na bodoči otroški vrtec v Žalcu' MAJOLKA POZDRAVLJENA Sedita Janez in Francelj v gostilni. Ni pa nujno, da sta prav ta dva. Takih Franceljnov in Janezov je pri nas na zalogo. Sedita in modrujeta. O življenju, o težavah, v, emenu in go- spodarstvu. Razvnemata se in kritizirata. Vse po vrsti. Od občinske skiii> ščine do izvršnega sveta. Nič jima ni prav. Hudu- jeta se nad devalvacijo, nad cenami in na koncu ugotovita, da jima ni za živeti. Vse bo treba pro- dati in na vrat na nos v Nemčijo. Tam se živi, tam je »bogbogova«. »Micka, še en Štefan, drugega tako nimamo na svetu, živjo, Francl_ daj ga. ne ga šparat'.« In vince teče, teče. kot da grlo nima dna. Denar- nica se odpira in zapira, enkrat Franci, drugič Ja- nez. Okoli njiju se na- bere dnttf