Ste«. 154. V Trstu, v soboto 5. junija 191 S, Leiftah Izhaja \iak dan, tudi ob nedeljah in praznikih, cb 5 zjutraj, oh ponedeljkih ob 9 dopoldne. L'redniftva: Uka Sv. i A 20, i. nadstr — Vs! dop naj se Dojilja jo ured. :itv. I 1a. Nefi^nktrana pisma se ne "spcejem^to in rokopis* se nc vračajo. Izdajatelj in cdgovorni rrcdn^ Š&taa Godin. Lastnik konsorrij H***' .EĆinosti*. — Tisk irr." „Edinosti*, vpisane zadruge z ofr.ejeinim poroštvom v Trstu, i J Sv. FanEiSka Asi^.ega 5t. 20. le k ion u/edni5t\a n uprave f'.cv. 11-57. Naročnina laaia: Za celo eio........K 2J. Zs pol leta ...................• • • za tii mesece...........- za nedeljsko izdaje za celo ieto ....... o.20 za poi ........................ Posamezne številke .Edinosti" sc prodajajo po 6 vinarjev, zastarele Številke po 10 vinarjev. Oglasi --e računajo na milimetre v Sirokosti ene ko! Cene: Oglas: trgovcev in obrtnikov.....mm pcflO vin Osmrtnico, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov . ..............mm po 20 vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrst........K 20. vsaka nadaijna vrsta.......: . . . . - 2.— .Mali oglasi po -l vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema inseratni oddelek .Edinosti". Naročnina in reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno le upravi .Edinosti". — Plača in toži se v Trstu. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška Asiškega št. 20. — Poštnohranilnični račun št. 841.652. Ril Hi m psina. - Hi Hi iliil K. - K ori ini. ilfldoljni uspehi nosili in nemških čet 0 srednji Galiciji. - Novi hoji oh Prutu. - Oh dolnjem Sanu in na Poljskem položaj neizpremenja Nemški uspehi v Flandriji in pri Souchezu. Izjalovljeni francoski napadi pri Neuvillu. I arcfnisko-iialijaiifta lupa. OIN4J, 4. (Kor.) Uradno se objavlja: 4. junija. Na tirolskem obmejnem ozemlju nobenih bistvenih dogodkov. Vzhodno sedla Kreuzberg so naše čete j zavzele dva vrha. ki so jih imeli Italijani' začasno moćno zasedena. Na koroški meji >e mestoma nadaljuje; topovski boj. \a Primorskem >e vrši boj v ozemlju, Kobarida. . . j Namestnik šefa generalnega štaba, pl. flofer. fml. :---- Ruski letalski oficir o postopanju Italije. IHJNAJ. 4. (Kor.) Iz vojnega časnikar-j skega siana se poroča: Ruski letalski o-ficir. poročnik Sergij Kustelnicki. ki je bil, na poizvedovalnem poletu dne 26. maja j vsled poškodovanja letalskega aparata pri I vszou niji prisiljen, da je pristal pri Sko-j lah. je dal pri zaslišanju protokolirati do- J besedno sledečo izjavo: Vojna napoved1 Italije nam je bila naznanjena ifradno.; Čeprav ie treba ta dogodek z našega vo-j jaškega in političnega stališča j>ozdravitij z veseljem, vendar se kot poštenjak ne, sramujem priznati, da smatram postopa- j nje Itahie napram Avstriji kot ne.itorai-i čno in kot podlo nesramnost. Sestanek angleškega in italijanskega finančnega ministra. LUOANO, 4. (Kor.) Corriere della I Sera poroča iz LiHidona: Angleški tinan-. čni minister odpotuje ta teden v NicoJ kjer se sestane z italijanskim finančnim j ministrom. Znano je že dalie časa. da ba-i žira angleško posojilo Italiji ha zastavitvi j itahjansKiu carinskih dohodkov, ki iiii kon-1 trolira angleški komisar. I Nabori za nepotrjene \ Italiji. i DUNAJ. 4. (Kor.) Cilasom poročil iz Berna, morajo za vojaško službo nesposobnim spoznani Italijani vnovič na nabor. To zahtevajo predvsem socijalistični poslanci. ki hočejo naprav iti s tem konec velikemu številu nesposobnih med aristokracijo. ____ Z avstrijsko-ruskeia bojišča. DUNAJ. 4. (Kot.) Uradno se objavlja: 4. junija. Tekom dneva je sovražnik izpraznil Przemysl in se umaknil v vzhodni smeri in na višine jugozapadno Medyke, kjer se poskuša upirati z zadnjimi oddelki. Zvezne čete sedai tamkaj napadajo. Med tem se je armadi Bohm - Ermol-lija posrečilo z juga prebiti rusko obrambno postojanko in prodreti v smeri na ttoščisko, odkjer so oddaljene naše čete le par kilometrov". Pri ceh bojih je bilo ujetih veliko število Rusov. Tudi napad armado generala Linsinge-na ima zaznamovati nov uspeh. Rus! so od danes zjutraj pred to armado v polnem umikanju. Ob Prutu so se pod vplivom dogodkov .>b Sanu in ob zgornjem Dnjestru, razvili novi boji. Kier je sovražnik poskušal napadati, je bil zavrnjen z močnimi izgubami. Ujetih ie bilo pri tej priliki 900 mož. Sicer je položaj ob dolnjem Sanu in na Poljskem neizpremenien. Namestnik šefa generalnega štaba, pl. Hoter, fml. Znsedenje Przemvsla. DUNAJ, 4. (Ror.) Čete so udrle včeraj hitro zaporedoma z vseh strani v mesto Przo i vsi. Z Bavarci so se srečali konjeniki konjeniške divizije Berndt na trgu. Kmalu nato je prispela tudi pehota desetega anuadnega zhora. V mestu je nastalo nepopisno veselje. Vse ceste so bile polne liudi, ki so obsipali vojake s cvc-tlicarni, vihrati zastave in jih razobesili tudi na hiše. Mesto ni trpelo. V skladiščih so ostale velike zaloge. Tudi drugega vojnega materijala je še dosti v trdnjavi. Toda čete se niso mogle dolgo muditi v mestu, ker so pričele takoj pritiskati na umikajočega se sovražnika, ki je postavil v varstvo umikanja na višinah vzhodno mesta zadnje oddelke čet, ki so se precej trdovratno hranile. Naše čete so polagoma potisnile sovražnika s postojanke do postojanke iz trdniavskega okrožja. Število ujetnikov še ni določeno. DUNAJ, 4. (Kor.) \se časopisje izraža živahno veselje in globoko zadoščenje na J. zopetno osvojitvijo Przemysla, ki ii rripbuje poleg strategičnega tudi mora-ličen pomen, kajti reokupacija trdnjave povečuje zaupanje zaveznikov centralnih držav v končno zmago. BKRLIN. 4. i Kor.) »Norddeutsche All-gemeinc Zeitung piše: Veselo vest o zo-petni osvojitvi Przemvsla bo z veseljem pozdravila vsa Nemčija kot vojni čin prvega razreda. List naglaša, da je zmago odločilo orožje, ne pa lakota, ki so ji podlegle hrabre avstrijske čete, potem ko so trdovratno kljubovale sovražniku do skrajnosti. List zaključuje: Skupno sodelovanje nemških čet z avstrijskimi se je zopet sijajno obneslo in zavezniška zvestoba obeh cesarstev si je postavila'zopet nov krasen spomenik. C ARIGRAD, 4. t Kor.) Vest o zasedenjti Przemysla je bila sprejeta z velikanskim veseljem. Mesto ie slovesno okrašeno. CARIGRAD. 4. (Kor.) Vse časopisje izraža veselje nad zopetno osvojitvijo Przemvsla. Listi se spominjajo junaške obrambe avstrijske posadke, ki je morala kapitulira i le vsled lakote in naglašajo. v kako kratkem času se ie zaveznikom posrečilo izvršiti dejanje, ki je Ruse kljun velikanskim obrambnim utrdbam prisililo k begu. Z nemio-ruskefd hojišča. BERLIN, 4. (Kor.) Veliki glavni stan, 4. junija 1915: Vzhodno bojišče. Ruski oddelki so bili pregnani iz krajev Lenen in Schrunden vzhodno l.ibave. Sovražni napadi ob Oubisi so se izjalovili. Jugovzhodno bojišče. Naše čete so med bojem dosegle kraje vzhodno Pr/cr.iysla in severovzhodifb črte Bo!estraszyce - Torki - Podziae - Star-zavva. Plen iz padca Przemysla še ni dognan. Po izpovedbah ujetnikov izhaja, da so Rusi v noči 2. junija izvršili proti armadi generala Mackensena na vsej fronti splošen napad, ki pa se ie že v začetku popolnoma izjalovil. Nemške čete so zavzele višine na obeh straneh Myslatycze, 22 km vzhodno Przemvsla. Armada generala Linsingena se pripravlja, da prekorači gornji tok Stryja, severovzhodno enakoimenskega kraja. Vrhovno armadno vodstvo. Z zapodneia bojišča. BERLIN, 4. Kor.) Veliki glavni stan, 4. junija 1915: Zapadno bojišče. Grad in kraj Siooge, vzhodno Yperna, so zavzele naše čete z naskokom. Angleški protinapadi so bili krvavo zavrnjeni. Vzhodno Givenchv so bile angleške čete, ki so udrle v našo postojanko, vržene ob težkih izgubah zopet nazaj. Sladkorna tovarna v Souciiezu je v naših rokah. Močen sovražni napad pri Neuviiiii se je razbil v našem artilerijskem ognju. Južno Neuvilla so vrše boji iz bližine. V Svečeniškem gozdu se nam ie posrečilo zavzeti nazaj večji del izgubljenih jarkov. Vrhov no armadno vodstvo. Potopljeni angleški bojni ladji? FRANKFURT, 4. (Kor.) »Frankfurter Zeitung« poroča, da je neki nemški podmorski čoln dne 31. maja pri otokih Stra-to potopil neko angleško pomožno kri-žarko, 12.000 ton. Dalje je dne 2. junija torpedira! neki nemški podmorski čoln pri otoku Tenedu neko angleško linijsko križarko. Francoska zbornica. PARIZ, 4. (Kor.) Finančni minister je predložil zbornici zakonski predlog glede provizoričnih kreditov za tretje četrtletje 1915, ki znašajo približno 5600 milijonov. Od izbruha vojne znašajo od parlamenta dovoljeni krediti 24 milijard. Tursko tolisče. Boj za Oardinele. CARIGRAD, 4. (Kor.) Iz glavnega stana se poroča: Na dardanelski fronti so se vršili le slabejši artiljerijski in infanterijski boji. Naše azijske obrežne baterije so uspešno obstreljevale sovražne postojanke pri Seddil Bahru. Na ostalih bojiščih se ni zgodilo ničesar bistvenega. Apponyi v avdijenci. DUNAJ. 4. (Kor.) Cesar je sprejel dopoldne grofa Alberta Apponyja v Schon-brunnu v oosebm avdiienci. Zborovanje zastopnikov tržaških gospo- j darskih korporacij in zavodov na — Du-j naju. DUNAJ, 4. (Kor.) V prostorih, ki jih je dala na razpolago dunajska trgovska1 zbornica se je vršilo na vabilo tržaške j trgovske zbornice zborovanje sedaj na Dunaju bivajočih tržaških interesentov. Zborovanja so se udeležili zastopniki tržaške trgovske zbornice, bank, zavarovalnic, paroplovnih družb, industrije in trgovine. Predsednikg. Bussanich se je v zgovornih besedah spominjal tragične iz-premembe usode, ki je po izbruhu novega napada, ki ga vsi obsojajo, primorala toliko Tržačanov, svojo ožjo domovino začasno zapustiti, ter je dal v imenu vseh navzočih toplega izraža čurstvom uda-nosti do rodovinske cesarske hiše in do vzvišene osebe vladarja. Govor predsednika, ki se je spominjal tudi naše sta1«, ne armade ter izrazil željo, da bi delovanje državnega pristanišča čim prej zopet oživelo, so zborovalci poslušali stoje ter ga sprejeli ob živahnem odobravanju. Nato je poročal zbornični tajnik Mo-scheni o akcijah, ki jih je do sedaj pripravljala zbornica in ki zadevajo pred vsem organizacijo poštnega, brzojavnega in telefonskega prometa s Trstom, nadalje rešitev blaga, ureditev osebnega prometa, preskrbo drobiža, kakor tudi aprovizacijo in odredbe v zadevi moratorija. V svrho podrobnejše razprave o posameznih vprašanjih so se ustanovili posebni strokovni odbori, ki prično takoj z delovanjem. Zborovanje je izreklo zahvalo dunajski trgovski zbornici na izredni gostoljubnosti ter je sklenilo, odposlati obolelemu predsedniku tržaške trgovske zbornice g. Scara-mangi pozdravno brzojavko. _ Oznanilo. Vsled ukaza arntadnega poveljništva morajo vse v okrožju tržaškega redarstva stanujoče osebe nositi pri sebi numerirano legitimacijo. Poživljajo se torej vse nad 14 let stare osebe, da si tekom 6. julija t. I. pri pristojnem redarstveneni nadzorništvu (inšpektoratu) priskrbe po dva vzorca dotične legitimacije, ju natančno izpolnijo in z dokazi identitete \red v teku od 7. do 10. junija t. I. zopet izroče redarstvenemu nad-zorništvu. Kdor bo zasačen po 15. dnevu junija meseca t. L brez numerirane legitimacije, bo ne glede na druge kazenske posledice kaznovan v smislu ministerijalne naredbe z dne 30. decembra 1857 štev. 198 drž. z. T r s t, 5. dne junija meseca 1915. C. KR. REDARSTVENI PREDSEDNIK. Svetovna vojna in Hrvatje. Dr. Juričič je izdal pod tem naslovom brošuro, v kateri podaja interesantnih misli o notranji politiki Hrvatske. Z oziroin na dejstvo, da si Slovenci in Hrvatje niso le sorodneji plemeni v veliki slovanski družini, marveč da ste te dve plemeni naravnost navezani se svojo bodočo usodo druga na drugo, da narn je usojeno ah skupno krepko in zdravo narodno življenje z vsemi uogoji za obstanek in napre- P O D L jj T E _ GREŠNICE. Roiraa. _ Francoski spisat \avier uc Montčpin _ prav ima. — je rekel H i je ronim, ki Je hotel posredo\ ati :— z jokanjem in tarnanjem ne izpremenimo nič. Boljše ie, da ga pošteno obvežemo. -- Obvežemo? - ie zaklicala Moni-ka. - kako pa vendar hočeš obvezati?.. Pojdi takoj v Pontarber pt- zdravnika. — Ni treba, - ie odgovoril Peter; — ozdravim se sam bolje kot bi me ozdravili vsi mestni zdravniki. Jezus Mariia! kaj pa vendar misliš? — Videli boste kmalu. — Kaj? Ti Iiočeš____? — Hočem, da mi hitro prinesete, česar potrebujem, kaiti drugače znorim zaradi bolečin. — Povej vendar, česa potrebuješ? Vse ti prinesem. — Najprej sveže vode, da zini jem strjeno kri z obraza, ki mi j'e zalepila zdravo oko. Tu ie voda____ in kaj še? — Poiščite krpo platna, najfinejšega, ki ga imate, raztrgajte io v manjše krpe in jih namočite r osoljeno vodo, da jih boni polagal na rano____ To je baje najboljše sredstvo, kakor sem Ču! pripovedovati. Monika se je podvizala in pripravila vse, kakor je zahteval Peter. Le-ta je začel nato polagati ohkladke z osoljeno vodo na krvaveči« očesno duplino. Bolečine, ki jih je trpel pri tem. so morale biti strašne, kajti stokal je in klel ve-uomer, ne Ja bi bil kai prenehal. lutri bo že boljše. ie rekel nato. — Torej nai bo dovolj. Sedaj govorimo o čem drt.gem. Najprej poglejte tudi nekoliko po Mignorini... saj leži na tleh kakor sveženj umazanega perila. Ali je njo tudi morebiti zadela kaka nesreča? Naše ljubeznive bralke si bodo pač lahko mislile, kako je izrekel Peter Nicot te £esede. Ko je potem gospodinja vzdigovaJa Mi-gnonno, je odgovoril Hijeronim: — -O. pri Mignonii ni take nevarnosti____Videla je volka, ki je napadel njene koze, in se ga je ustrašila — [e začel Peter neodločno: takoj nato pa je nadaljeval: Stvar je popolnoma preprosta. V lasu škem gozdu sem splezal na drevo, da bi srake pobral iz gnezda, a sem stopil na i suho vejo, ki se ie odlomila. Hotel sem po-! grabiti za drugo vejo. pa je nisem dosegel in sem padel na tla. Po nesreči sem priletel ravno z desnim očesom na štor. — Oh, kaka nesreča! -- Da, nesreča je zares! Toda kai mi škoduje končno? paradi tega ue boin še grši, kakor sem bil doslej. Ob teh besedah se je Peter postnejal. To prisiljeno radost je bilo strahovito po gledati. — Zdaj grem pa v posteljo, — je nadaljeval po kratkem prestanku; — mislite si pač lahko, da nimam prav nič teka in da se mi ne ljubi večerjati. Lahko noč vsem skupaj! Mignonne se je v tem osvestila. Peter Nicot je stopil k njej in jo prijel za roko, ki mu je uboga deklica ni upala odtegniti. — Lahko noč, Mignonne! — je deial in iej stisnil roko tako močno, kakor da bi jej jo hotel zmečkati. — Lahko noč in na svidenje! Po teh besedah je omahovaje odšel iz sobe.----- * * Trije tedni so minili po dogodkih, o katerih smo govorili pravkar. Peter Nicot je zaradi močne mrzlice, ki jo je dobi! zaradi rane, moral ostati par di'i v postelji. Njegova železna narava pa ie bolezen premagala z lahkoto in po osmih dneh je že hodil vsako popoldne za nekaj ur od doma. Mignonne je prej ko slej gonila svoje koze na ravnico pod skalo, kamor je tudi redno prihajal mladi baron de Saint An-dre, da je kramljal žnjo. Mignonne je ljubila Karla — to se ne da tajiti. Ljubila ga je s prav tako otroško kot brezmejno ljubeznijo. Toda vkljub nevarnim prišepetavanjem svoje mladosti, vkljub svoji neizkušenosti in svojemu iskremu značaju je, posvarje-ra pred samo seboj po slabosti, ki jo je pokazala pri znanem prizoru v duplini, napravila neprestopno ograjo okoli svoje deviške nedolžnosti in ničesar odločilnega dovolila naiognjevitejšhu Karlovim prošnjam. dek, vsled česar je tudi za Slovence vprašanje največje važnosti, kako se razvijejo politične razmere na Hrvatskem: vsled vsega tega mota zanimati tudi nas, kako razpravlja dr. luričič o strankarskem življenju na Hrvatskem, o ulogi, ki jo je igrala doslej stranka prava v tem življenju in o razmerju med hrvatstvom in srbstvom. Mej drugim piše: Dr. Starčevič je umrl 28. februarja 1N96. Po njegovi smrti so začeli razkoli v njegovi stranki drug za drugim. Stranka je razpadla v dve frakciji, ki ste obe trdili, da ste pravi Naslednici naukov in maksim, z eno besedo: vse velike zapuščine dr. Antona Starčeviča. Med tema dvema frakcijama le nastalo isto razmerje, ki je obstajalo nekdaj med »obzoraši« in »pravašu. Borili ste se med seboj na nož, uničevali se medsebojno z enim istim orožjem osebnih napadov, psovk, sutnničenja, klevetanja, ne da bi mogla ena nadvladati ali potisniti drugo. Pravaši niso mogli več priti do kake resneje in važneje akcije za splošno narodno korist. Stranka je izcrptjala narodno moč v popolnoma jalovem notranjem trvenju. Mi pa mislimo, da tudi v slučaju, da dr. Anton Starčevič ne bi bil umrl. stranka prava vendar ne bi dosegla uikakih uspehov. Mislimo, ua ta stranka sploh ni imela pogojev za kako veliko in zistematično akcijo in to v sled temeljne pogreške vsega Starčevičevega nauka: namreč radi nje pretežne negativnosti. Praktično najvažnejša uačeia njegovih naukov so bila čisto negativ ue naravi. Starčevič ni priznaval nagodbe, ni priznaval Srbov, ni priznaval državnopravnega razmerja Hrvatska s kraljevino Ogrsko! Seveda ni bilo s tem nič pridobljenega, ker dejstva i-majo to neugodno svojstvo, da obstajajo dalje brez ozira na to, ali se jih priznava aii ne. — Dr. Anton Starčevič nam ni znal povedati, kako moremo odpraviti nagodbo, in istotako ne, kaj naj postavimo na nie mesto, ni znal povedati, kako se reši težki srbski problem itd. Vsled te pretežne negativnosti in pozitivne vsebine in konkretiziranih ciljev je bila stranka prava a priori obsojena v popolno nedelavnost, ker sploh ni mogla iz svojega programa izkristalizirati načrta za pozitivno delo. Morala je omejiti svoje delo v negativni smeri n:i podiranje in rušenje. Pravaši niso nikdar imeli nc gospodarskega, ue socijalnega, ne kulturnega programa. Dokaz: leta i909, ko ste se pravaški frakciji začasno fuzijonirali med seboj in s hrvatsko krščansko socijalno stranko. so objavili v svojem manifestu ta-Ie stavek: Hrvatska stranka sprejema kulturni in gospodarski program krščansko-socijalne stranke. — Kaj pomenja to, ako tako velika stranka po petindvajsetletnem obstanku sprejema »kulturni, socijalni iu gospodarski program« — kake druge stranke? Pomenja, da stranka ali ni imela programa, ali da ni imel vrednosti zanjo! Stranka prava ima neutajljivih zaslug. Poleg hrvatske neodvisne stranke (obzo-rašev). ki so bili nemočna strtmka, bolj klika nego stranka, se je stranka prava kazala kot element moči, ki je obetal uspehov. S svojim programom narodne veličine velike Hrvatske , je močno deloval na narodno fantazijo. S svojim odločnim ekskluzivnim hrvatstvom se je ta stranka Ljubezen mladega barona pa je zato po-I stajala !e še vedno siiucjša. Prepričan je I bil, da doseže cilj svojih vročih želja nrei ' ali slej: vedel samo ni. ali bo to kmalu. I To silno hrepeneče, mrzlično, z veliko j radostjo iu majhnimi bolestmi združeno ; pričakovanje v opojnosti prve ljubezni je I— to moramo priznati — imelo v sebi ve- • liko mikavnosti. ! Tisti čas se ie pojavila v Karlovem raz-i položenju in navadah ona velika izpre-| memba. o kateri sta. kakor smo čuli v prvem poglavju te po\ esti, govorila gospa baronica de Saint Andrejeva iu pa vaški župnik anbe Brigogne. IX Na brvi. Ajoška dolina, nekoliko ur oddaljena od prizorišča naše povesti, je bila široka in globoka dolina, od obeh stran« obdana od strmih hribov. Po dolini.je tekla majhna rečica, ki je šume skakala po svoji skalnati strugi. , V smeri od kraja, na katerem se je zgodilo to, kar hočemo povedati sedaj, so se stene doline začele stiskati vedno bolj in bolj in hriba na obeh straneh sta kazala le še naravnost navpične skale. Siran II. .EDINOST" štev. 154. V Trstu, dne 5. junija 1915 urinim izticala proti obzorašcmki se i; kliker n:M» moteli otresti jugoslovanskega jajca, iz katerega so se izlezli. Stranka prava ie postala budilka narodne za-vvsti. nositeljica hrvatskega nacijonaliz-i.ia. ki ie narodno zavest ztnagonosno raznesla |m> vseli hrvatskih deželafi: v Dalmacijo. Istro, Bosno in je tako res dala narodu ^liko narmlne veličine. Dr. Starce vić je negiral Srbe. trdeč, da t«» niso Srbi. ampak pravoslavni Hrvatje. S teni se je po>ra\il \ nasprotje z neovrž-niin deisi\oin. da je najmočnei: kriterij narodnosti notranje čustvo pripadnosti k tej ali drugi grupi ter da — čim se kdo čut? Srba ali Hrvata — mu tega ne more ni-kdo oteti. Obenem je Starčević globoko »nrzil Srbe morda zato. ker ie občutil, da s< oni največja ovira uresničevanju nje- ega programa. S tem pa jih je le pognal v naročje grofa Khuena, ki se je posluževal Srbov, da je slabil odporne Hrvate. I rekapituliramo: Neugodno današnje1 stanje Hrvatov datira iz Khuenovih ča-! srv... Zlo je postalo tem večje, ker o-j pozicija proti tej vladi — v glavnem stranka prava ni imela nikakcga smisla za g. spodarsko. kulturno in socijalno politiko in zato ni mogla tudi vršiti korekture proti vladi. Da so imeli pravasi pro-! Kram in smisla, bi bili mogli s kritiko in ! privatno organizacijo v tej smeri prisilili vlado, da bi kaj delala. Nobena zavedna vlada ne n;ore dopuščati, da bi jo privat-! na inicijativa .»pozicije prehitevala in jej s plodonosnim delom jemala ugled. 1'aKo je po krivd' od zgoraj in spodai i vse pritiskalo — nazaj. A^rsvlsadsa. SinhrM arije /bora javi»e pomeči. Od; r javne pomoči ie ponudil svoje f Jel aisic aprovizaciiski komisiji, da bi sc bolise urediia razdelitev živil. Aprovi-zacij a odbor je z veseljem sprejel ta j predlog in se z današnjim dnem prične s«»de! vanje obeli institucij. — Zbor javne j roi ; či še ni popolnoma sestavljen, ker gre za dvatisoc ljudi, ki se morajo uvrstiti in izvežbati za mestne in okoliške okraje. Oz; 'iba nalog, izbor in prilagodenje k razvrstitvam, naučenje in izpopclnjenie predpisov, to so stvari, ki zahtevajo časa. V erjetno je. da se tekom tedna zbor j javne pomoči popolnoma uredi. Toda ne da bi se čakalo na njegovo u-reditev. rrič';e danes z delom. Zbor daje med tem aprovizacijskemu odboru na j raz; olago dovoljno število prostovoljnih rediteljev. Di ic^ popoldne se bo prodajalo 3 vagone \c na sledeičh osmih mestih: Mihii trer iVIUj: 11 K I rg Ponterosso l"rg Cjoldoni Trg Barriera vecchia I rg del Perugino ulica Giuliani ulica Margherita (tramvajska postaja). Za danes se ni moglo napraviti še več: iu udejstviti druge načrte, ki bodo zelo olajšali razdelitev. Z . bt Joče se pripravlja večje število i n diijatnic, odgovarjajoče okrajem, ter se bo ob »delovanju prostovoljcev javne I aiLČi uredila zadeva tako, da se bodo pri • rečili vsakršen naval, dolgo čakanje in mnogobrojne zlorabe, ki so se do sena? doga i. Je. L redila se bo stvar tako. da bi 'i. tudi siabotneiši in boječi, ki so mo-ra:i do sedaj ochajati praznili rok. dobiva- ; li svoj čc. in da se navihanci in predrzne-7.i ne bodo okoriščevali na škodo drugih. Na^-i" dne\i razprodalanja moke se bodo občinstvu naznanjali potom časopi- Razne psliilčnt m\l !vu:-tja in Italija. C. kr. korespondenčn' urad p >rcča iz Lugana: Ruski m i i iste r zu- j nanj i i stvari Saz nov je izja\ii dopisniku m anskega „Secola", da bo Italija biez-d/omno podedevala glavni del trgovinskega vpliv ; N\račjc in Avstro-Ogrske na Balkiru. V ta narrcn mera Ita!;ja že sedaj posvečati s\o"o pozornost balkanskemu trgu in posebne »z us;::i, da pridebi zaupanje Srbov. To se more zgoditi, če Italija ne bo ponav-lja!a zmot Avstro-Ogrske in izkušara zatirati slovanske kulture. Italija mota tudi napram Srbe ni varovati narodnostno načelo, drugače ti z : La Italiji priznana dalmatinska obal po-r a i ne most, temveč zid v trgovinskih odri. a ih n ed Balkanom in Italijo. Rusija sama ne iSče ničesar v Jadranskem morju in more skupno delovati z Italijo. Italija le ne sme stori.i ničesar, kar bi se moglo smatrati za sovražnost proti Slovanom. Bospor in Dar-daneie bi tvorile v rokah Rusije poroštvo za red in varnost pomorske plovbe, tako da bi se Bolgarski in Romunski ne bi bilo treba fca:i ničesar. Rusija noče posebnega miru, kakor tudi ne Italija, ki je pristopila londonskemu dogovoru 4. septembra 1914 I. Vojna bo trajala, dokler se ne bo mogel skeaiti res gotov in trajen mir. Potemtakem bo trajala vojna še dolgo in to še huda, ker je sovražnik Še močan. Ženska politika na rimskem dvoru. — tirof Voli tiini piše med drugim: Marsi-k jt iznenadilo glasovanje italijanske zbornice. Kako ie bilo pač mogoče, da je bilo 14. maja nad 300 poslancev, ki so izjavili. da soglašajo s Oiolittijevo politiko, dne .?<». maja je pa 470 poslancev proti 72 dalo Salandrovemu ministrstvu pooblastilo. da prične vojno? Kdor ne pozna itali- j janskih razmer, bo mislil, da so ta prevrat p vzročili vojni hujskači z d'Annunzijem na čelu. Tega pa nikakor ne bi dosegli, če ne bi sodelovale še druge okolnosti. — J Sem spada v prvi vrsti stališče krone.; Kralj Viktor Emamtel je v začetku vojne, s -i\ J. da i i zavzemal precej nepristran sko stališCe. Vendar se je pa kmalu pričel kazati \j>liv sorodnikov kraljice Helene. Ta ni mogla pozabiti, da je hčerka črnogorskega Nikfte, svakinja srb-kega Petru in posebno sestra velike kneginje Stane, žene Nikolaja Nikolajevima. Tako je okolica kraljice Helene postala središče ruso-tiiskega razpoloženja. Tem vplivom se tudi krali ni mogel izogniti. — Ko je sprejel Oaribaldija. srbskega princa Jurija in d'Annunzia. se je videlo, kako misli ^lede na razmerje do Avstrije. Ko kralj ni siirejel Salandrove demisije in s tem povedal, da na nezaupnico vladi odgovori z razpustom zbornice, je bilo vsem poslancem jasno, da tudi kralj hoče vojno. To ie tudi na poslance toliko vplivalo, da so pustili Oiolittija na cedilu in glasovali za Salandro. Zastrupljenje z mesom v budimpeštanski bolnišnici. Poročali smo že na kratko, da jc bil v Budimpešti aretiran neki Sin-, ger, ki je bil osumljen, da je zakrivil zastrupljenje več oseb v vojaških bolnišnicah v Budimpešti. O stvari poroča sedaj budimpeštanski list »Az Est< : Budimpe- j štanska policija ima zopet priložnost, da; se bavi z novimi sleparstvi nekega i podjetnika, ki sicer ni dobavljal blaga vojski na fronti, pač pa je bil dobavitelj vojaških bolnišnic. Redarstvo je prejelo; anonimno pismo z ovadbo, da neka bol-; nišnica dobiva navadno pokvarjeno meso in ponarejeno mast, in je nato uvedlo preiskavo. Detektivi so v kratkem dognali. da je v oni bolnišnici v Budimpešti od 5. dne meseca majnika dalje obolelo 1.30 ranjencev zaradi zastrupljenja z mesom. Detektivi so nepričakovano prišli v bolnišnico in so začeli pregledovati kuhinjo in jedilne shrambe. Policijski zdravnik je našel tamkaj pokvarjen kakao iu pokvarjeno mast. ki jo ie vzel s seboj, da jo preišče natančneje. Nato se jc pričelo zasliševanje ranjencev in kuhinjskega osoLja. Dognalo se je, da so ranjenci S. dne meseca majnika dobili za obed razs^kliano meso in kolač in da je dan nato obolelo V30 lji.;di. Stvar so take.] naznanili bolniš-niškemu zdravniku, ki je bob ikom predpisal zdravila in dognal, dn je po 'sej priliki povzročilo bolezen razsckljano meso. ki so ga ranjenci jedli prejšnji dan. ali pa morda pokvarjena mast. s katero je bilo zamešeno testo za kolače. Razseklja-no meso so ranjenci dobivali vsak šesti dan in so vselej oboleli, ali po mesu. ali pa po kolačih, ki so jih dobivali poleg mesa. Zaslišano kuhinjsko osobje je pri-i znalo tudi, da sc je pogostoma kuhalo z-\ ranjence pokvarjeno meso in se belilo s pokvarjeno mastjo. V bolnišnici so pripravljali razsekliano meso z veliko primesjo razrezanih žemelj in zelo veliko različnih dišav, da bi sc ne opazilo, da je1 meso pokvarjeno. Ne ve sc pa natančno, | nii je bilo meso pokvarjeno že tedaj, ko se 1 jc kupilo, ali morda šele pozneje. Dogna- | Io se je samo toliko, da je dobavitelj Sin-ger kupoval meso ?)o ulicah zvečer in sicer meso. ki je čez dan ostalo mesarjem. V bolnišnici niso imeli ledenice in je meso v sedanji vročini ležalo vso noč v jedilni shrambi. V vsakem slučaju je bil dobavitelj Singer, ki je bil obenem tudi lastnik bolnišniške kuhinje, kriv, da so bolniki v bolnišnici dobivali pokvarjeno meso. Po-'icija je Sitigerja takoj aretirala in ga vta-knila v zapor. Dognalo se je tudi., da glavni zdravnik ni bil. kakor je predpisano, v j kuhinji, preden so bolniki dobili jed in da je and ni pokusil. Toda zdravnik je dokazal. da ni mogel storiti tega, ker je bil ravno tedaj, ko bi bil moral iti pokušati ieJi. poklican k svojemu predstojniku, da mu poda svoje poročilo. Aretirani Josip Singer ni samo dobavitelj, temveč tudi podjetnik in je v sedmih budimpeštanskih b >luišnicah prevzel bolnišniške kuhinje. Ravno tako ima tudi zunaj Budimpešte v i oskrbi tri bolnišniške kuhinje. Izgovarjal j se j<*. da ne more povsod sam osebno nad- i zorovati kuhe. in če se je prigodila kie ; kaka napaka, da zato ne morejo klicati na odgovor njega, temveč one uradnike, ki i so morali nadzorovati kuhinjo. Toda poli-j ciia se ni ozirala na ta njegov zagovor in i ie smatrala ta dogodek za vzrok, da vo- i iaška oblast razveljavi vse pogodbe žnjim. Singer je bil že štirinajst let podjetnik v 1 razni': vojaških bolnišnicah. Pred letom dni je bil obsojen na eno leto zapora. Italijanski in madjarski svobodni zidarji. Italijanski svobodni zidarji so izvrševali velik vpliv na vojno razpoloženje v Italiji. Tako vsaj jiii obtožujejo njihovi tovariši na Ogrskem. Iz francoskih lož da sc ie Srdito agitiralo v italijanskih ložah za voino in te agitacije tudi odposlanci avstrijskih, nemških in ogrskih lož niso mogli preprečiti. Italijanska loža je širila in podpihovala vojni ogenj, in to potom »last,pisia, na ulici in v parlamentu. S tem se je globoko zagrešila na svobod nozi dar-skih načelih samih, kajti ta propovedujejo ljubav, mir iu humanizem. Ta nezvestoba italijanske lože je primorala veliko zvezo lož v Berolinu in simbolično zvezo v Budimpešti, da ste prekinili vsak stik z italijansko ložo. l ako javljajo iz svobod-nozidarskih krogov. Dovoljujemo si kratko pripombo. Fundamentalna zmota bi bila. ako bi si kdo ali kje domnevali, da so le iz svobodnozidar-skib lož podpihovali vojni ogenj v Italiji .Morda bi tudi kje v Trstu mogli povedati, ua je tudi med ljudini, ki so sicer z vsem svojim političnim mišljenjem za cele svetove oddaljeni od svobodnozidarskih lož, takih, ki plamte v tem in za ta ogenj. Sličice iz vojne. S primorskega — avstrljsko-italljan- skega bojišča piše slovenski častnik: Dela imam silno veliko. In če s?m še pred me-sečem dni mislil, da človeku ni mogoče ži-veti brez spanja, dnnes prihajam do pre pričanja, da človek tudi brez spanja ali vsaj s prav malo spanjem lahko živi, če ima delo in to zvezano z veliko odgovornostjo. Danes so vozili mimo nas že nekaj ranjencev z nekega hriba, na katerega že tretji dan padajo težke italijanske granate. Zanimivo je gledati to udarjanje bomb ob skalovita kraška tla. Kamor je granata padla, tam se dviga velikanski steber črnega dima, ki ,se vleže; potem kot odeja na vso okolico. Čudno je i to, da so naši ranjeni samo na rokah ali glavi. Tolmačim si to stvar tako: Svet, v katerega streljajo, je zelo kamenit in ko granata eksplodira, vrže razstreljene kamenite drobce na vse strani in te škrbine razmesa-rijo človeka na glavi in rokah, ker so glava in roke nezavarovane. Sicer pa so ti naši Lahi grozno strahopetni in bodo šli, če bogt da, prav kmalu papcat polento domov. Se- : veda jim jo mi prej prav pošteno osolimo. Ravno, ko to pišem, grme topovi. Človek se na to grmenje tako privadi, da mu nič! ni, in tudi ljudje/ki so ostali tu. so čisto; mirni. Človek otopi, ko vidi, da zoper to ne more nič opraviti. Danes smo opazovali topovski boj in našteli v pol ure 53 granat! ter šrapnelov. A Lahi merijo silno slabo in mene bi bilo naravnost sram, če bi tako „žajfal" kot oni. Proti večeru sva šla z nekim nadporočnikom gledat našo baterijo, ki je popolnoma zakopana. Ta Lahom grozno nagaja, a je ne morejo izslediti. Že pet aero-p!anov jo je iskalo. Metali so bombe doli, a niso pogodili in je niso mogli izslediti. Življenje je tu zelo zanimivo in želim si ostati tu ter pomagati, da sunemo sovraž- i nika prav pošteno v želodec, da se mu bo kolcalo vse večne čase. Ljudi je ostalo tu še precej. Ruski konzul pretepen. Ruski konzul v Bersiju, Vladimir Jevreo, je šel v Barleto, j da bi se prepričal na lastne oči, koliko škode je n »pravilo avstrijsko bombardiranje, in aa bi potem o šivati obvestil rusko vlado. Ljudje, ki so se vozili ž njim v istem vlaku, so ga smatrali za Nemca, ga napadli in ga tako pretepli, da je bil težko ranjen. Šele karabinijerji so ga rešili in spravili na varno. Ko je ljudstvo izvedelo, da je preteplo ru-! škrga konzula, mu je dalo nemudoma za -d šetnje in sicer tako, da ga je ob velikih | ovacijah nosilo po mestu. EiiMce mli I Nekaj konstatacij. Dunajska lniorma- j tion poleinižuje precej razdraženo proti' tistim nemškim socijalnim demokratom.1 ki še niso izpoznali, da »mednarodna kul-, turna skupnost, zvestoba in vera, ako naj veljajo kot garancije, sezajo le tako j daleč, do koder seza poštena, oklopljena roka poštenih narodov«. Z drugimi besedami: »Imorniation« odreka vsako vrednost internacijonalizma, kulturne skupnosti, mednarodne lasti« — kakor prihajajo iz ust nemških socijalnih demokratov«. Zato poživlja »Information« nemške socijalne demokrate, naj že enkrat prenehajo s temi mednarodnimi »resnicami«. (Tudi navodnice pri tej zadnji besedi je napravil dunajski list). Zaključuje s tako-le za-soljenko: »Socijalnim demokratom pušča-j mo njihovo vero. Će po dosedanjih izku-: stvih še verujejo v internacijonalizem,! kulturno skupnost itd. kot realne faktorje, ki se jim more .zaupati ekzistenco kakega naroda, potem ni to nič drugega, ne-i go pobožno varanje samega sebe«, Mi se seveda v teh časih ne bomo vmešavali v to kontroverzo, ker se bo šele i po voini mogla koristno razviti. Ali nekaj! moramo vendar-le konstatirati že sedaj.' Ni še dolgo temu. ko so se v Trstu Nemci družili z Italijani celo potom volilnih kompromisov in ko so to politično kame-radst . o mogli opravičevati edino le z na-glašanjem — kulturne skupnosti. So torej — po »Informationu« — varali sami1 sebe; a mi bi pristavili: tudi druge!! Nadalje treba konstatirati, da ti Nemci, ki so zagrešili tak »Selbsbetrug«, niso bili nikaki socijalni demokratje, ampak nacijo-nalni Nemci najčistejše vode. Slednjič bodi konstatirano, da se mi čisto nič ne spominjamo. da bi bili Nemci drugod — tudi v i Information« menda ne — protestirali proti veri v tako mednarodno »resnico«, i kakršna je tedaj naglašena — kulturna skupnost med Nemci in Italijani!! Na čem smo torej, gospoda pri »Information«?!! No, mi hočemo počakati, ker utegne priti i nemško pojasnilo v smislu, da tedania kul-1 turna skupnost« je bila veljavna, ker je bila naperjena oroti — Slovencem, a< to, da je kaj drugega! To pojasnilo bo za-j doščalo, ker bo zelo blizu resnici vse mini- i le in poznane nemške prakse v Trstu, in , mi se pri tem spominjamo imena nekega rno^a z najčistejšo nemško krvjo v žilah, ki ni mogel zapeti v tem zelo interesantno pesmico. Ime zveni — princ Ho-henlohe. £e mnogo interesantnih stvari nam sili iz peresa. Pa pustimo! Zt pride počasi vse na vrsto. Tržaška tramvajska družba naznanja, da v n e k a t e r i h dneh zopet uvede omejen tramvajski promet s konji. Promet se bo pričenjal ob 7 zjutraj z vozovi, ki bodo odhajali iz ulice Kandler in izpred »Chiozze« na Campo Marzio, oziroma iz Barkoveli bo, če ne bo nasprotovala višja sila, odhajal ob 9 zvečer, pri čemer si pa pridržuje družba, da podaljša ta urnik, če bodo dovoljevale razmere. Za vožnjo s ; konjskim tramvajem ne bodo veljavne izkaznice za poljubno vožnjo, prosti listki, izkaznice in listki po znižani ceni in abo-! nentsks izkaznice, kar vse velja edino le za uporabo električnega tramvaja. — Včeraj še ni bilo mogoče otvoriti prometa, ker se vrše še vedno konjski nabori. Morski pes v Tržaški luki. C. kr. pristaniška in pomorska zdravstvena oblast v Trstu opozarjate kopajoče se občinstvo, da se je pojavil včeraj v pristanišču Fran-! ca Jožefa mod pomolom Št. 5 in nasproti I ležečim ^alolomom njorski pes. dolg poldrugi meter. Kakor se nam poroča z za-nesljivega vira, se je imenovani morski pes nahajal pred par dnevi pri pomolu sv. Karla. Deželni odbor goriško - gradiščanski. j Kakor poročajo dunajski časopisi je imel i goriški deželni odbiH* 26. majnika sejo v ! Lipnici na Štajerskem in je pri tem organiziral sodelovanje goriške avtonomne deželne uprave pri državni pomožni akciji za begunce z juga. Od 28. majnika dalje je goriški deželni odbor pričel svoje delovanje provizorično na Dunaju, kier ima sedež v državnem zboru. Iz Pule. Oblasti opozarjajo prebivalstvo. naj se — čini bi sc pojavila sovražna letala — umakne v hiše. Oblasti so tudi odredile, naj se v mestu in po okolici pokončajo vsi psi in mačke, ki so brez gospodarja. Zato se posestniki takih živali opozarjajo, naj ne dopuščajo, da bi se okoli klatile. Nadzorujejo naj jih in :v i-merno hranijo. Eventuveine pritožbe radi pokončanja teh živali se ne bodo vpošte-vale v nobeni smeri. Gostilniško vprašanje v Puli. — Polacr Tagblatt« naglaša, da je to vprašanje po ! evakuaciji Pule postalo nujno in veleaktu-alno. (Jostilne, kar jih je še ostalo, ne zadoščajo. Tc so prenapolnjene z vojaškimi i osebami, tako. da si tu ostale civilne ose-; be ne morejo priboriti malo kosila ali ve-! čerje. Neizogibno potrebno je torej, da se odpomore tej kalamiteti. Seveda bo treba tudi določiti cene, da ne bodo konsument-ie na škodi, ali na drugi strani se bo moralo jemati ozir na sedanje življenjske raz- i mere, tako, da tudi gostilniška obrt ne bo trpela škode. Sklad za vdove in sirote v vojni padlih vojakov. Na korist imenovanega sklada ie došlo cesarskemu komisarju K 16'30 kot zbirka učencev v šoli grško pravoslavne občine in K 15*40 kot zbirka učencev in učenk meščanske šole v ulici Oiu-lia. Poštni in brzojavni promet z inozemstvom. Sedaj so dopuščene poštne nakaznice v Belgijo, v vse kraje provincij Ant-\verpen. Brabant, Hennegau tizključivši okrožja Tournai, vštevši pa mesto Tour-nai samo), Liittich, Limburg, Luxembur£ iu Namur. potem v kraje Aalst, Audenar-de. Briigge, Kortrvk. Oent in Sotegem. Velika svota denarja se zamore naključiti vsakomur, ki postane naš naročnik. - Brezplačna pojasnila pošilja : : : Srečkovno zastopstvo 4, Ljubljana : : s; M&LI OGLASI" nn se ra6ut,aj° p° **stot- be-cio. nn Mastno tiskane besede se raču- LJI-—• najo enkrat več. — Najmanjša, np-t LJLJ : pristojbina znaša 40 utotink. : LJLJ AnCnfl saiUH sPreJmc mlado služkinjo. Rojan-Uvjpll Scorcola-San Pietro 45. -Jbi) ftffffff se meblirana soba z kuhinjo za K 22.— UUUII UL S. Francesco 3G, vr. 2. 270 Štedilne družinske peči i^jfžt K 7-20, medena obešala za zavese K 3*50, prodaja CESCA, Trst, ul. Caserma štev. 14. 24.: Hlinislom (vreče) v2 Pridno služkinja iS v vili „Emilia", Pendice di Scorcois 353 oddaljena 10 criru« od kavarne ,Fabris'. " _ (»00 ZDRAVNIK M. Dr. Kirol Mmlll ordinira ed 11-1 pop. Trst, ulica Glulla št. 74 E (zra\cn Dreherjeve pivovarne). ZOBOZDRAVNIK "V Dr.J.Cermak se ie preselil in ordinira sedaj v Trstu, ulica G. Rossini št. 12, vogal ulice delle Poste. Izdiranje zobov brezDoiečine. Plombiranje. Dr. H0RVATH TRST, CORSO ST. 17 Specijalist sa KOŽNE in SPOLNE BOLfcZNl ŠIBKOST in NERVOZNOST sa BOLEZNI v NOGAH in SKLEPIH. Sprejema od 11-1 pop. in 4-S zvečer ob nedeljah od 10-1. JOSIP STRUCKEL Trst, vogal ul. Nuova-S. Caterina Nov prihod volnenega blaga za moške, in ženske, zefir, batist in perljiva svila za jopice. — Svilenina in okraski zadnje novosti, velik izbor izgotovljenega perila in na metre, spodnje srajce moderci. Vezenine in drobnarije, preproge, zavese, trliž po izjemno nizkih cenah. EmiSIa Cersgato Trst Cam@»o S. Giacomo 2 Priporoča cenjen, občinstvu svoja Mno pissrnliklti in šolsKlh potrebščin Prodaja razglednic in igrač vseh vrst^ Prodajo se M) rnolityeniRi v slov, jezika. i Zaloga tu in inozemskih vin, špirita, likerjev in razprodaja na drobno in debelo Jakob P^riiaisc Trst, Via delle Acque š?. 6 (Nasproti Caife Centrale). Velik izbor francoskega šampanjca, penečih ciezcr-tnih italijanskih in avstro-osrskih vin. Bordeaux, i Burgunder, renskih vin, Mesella in Chlanti. Run«. konjak, razna žganja ter posebni pristni tropino ve; J slivovec in briniavec. Izdelki L vrste, došli iz dotičnih krajsv. Vsaka naročba se takoj izvrši. Ra > I pošilja se po povzetju. Ceniki na zahtevo in franko. Razprodaja cd poS Sčtra naprsj. Ces. kr. priv. Rlunlone Adrlaticci di Sicurta u Trsta ustanovljena leta 1838. Zavarovanja proti škodi, povzročeni po ognju streli iti eksplozijah. Zavarovanja steklenih plošč proti ra bitju. Zavarovanja proti tatvini z vlomom. Zavarovanja posiljatev na morju in po sulwm. Življenjska zavarovanja v najrazličnejših kombinacijah. Delniška glavnica in rezerve dne 31. decembra 1912 K 175.540.187 98 Stanje zavarovalne gHvaice mi življenje 1L' 1!H2) K 534.593.429-60. Odkar obstoja družba, jc bilo v vseh branšah izplačano na škodah K 7f>S.4(>0..%6-88. Zastopstva v vseh deželnih glavnih mestih iu važnejših krajih Avstro-Ogrske monarhije. §€r@€i§š$r?i zm-'mđ (Srabilimento di creciito) TRST, Piazza Nuova štev. 2, TRST Rezervna glavnica približno 247 milijonov kron. se bavi z vsemi bančnimi posli. Upnsuljiš in Hreni uis vrednote. Hranilne knjižice obrestuje od 1. novembra i9I4 po r. 0 dohodninski davek plača zavc«1. MEHJAL!i!£A