m**wwvnr»'
Posamezna številka: 60 vinarjev.
*TAB0Rtt izhaja vsa« dan, rarven
nedelje in praznikov, ob 18. uri z da.umora naslednjega dne tei stane celoletno 120 K, polletno 60 K, četrtletno 30 Jx, mesečno 10 K. Ineorati po dogovoru. Pri večkratn. objavi popust.
flaroo. f*o pri upravi ^TABORA*, MARIBOR, Jurčičeva ulica štev. 4.
O O O FOŠ0MNA ' PA.VSAl.rRAITA
miasTseiSP.
grty#rr* wvi % wiryqr*to*nr§wmff:wm
’ Posamezna številka; SS
S
60	vinarjev..	5
tJREDNISTvv se nant^aVT^Sferfi j boru, Jurčičeva ul. št. 4, 1 nad- « stropje. Telefon interuvb. St 276.	'2
UPRAVA se nahaja v Jurčičevi m ulici štev. 4, pritličje, levo. Tele- J :on št, 24. SRS poštnoeokovni ra- « čun	šiev. 11,737.	•
Ha naročila brez denarja se ne 5 vaira*- — Rokopisi »e ne vračajo. J
■	m
*	•»
«11 laafKMiiMViattTtvMaifts
Leto: I.
Maribor, petek 1. oktobra 1920.
Številka: 30.
>•
^^^ag3miiigiagaag^^MBS^SBiiB8MM^B8BEME!30BigaBBiaw>gBMBaBiwaaaaHffiižsaMŽaBaBBMBiŽB8ia8aa »aasiMJssai
Š Or.* Leskovar Razrešen posia vladnega komisarja.^— Konferenca v Rigi^PoSjaki sl bole notranjih nemirov.
«jMttieaiiiaaMQ«MaiMM55ii5ii^S5SSSm»
Iz dežele zasužnjenih.
Maribor, 30. septembra.
\J tržaški »Edinosti« priobčuje star slovenski rodoljub odprto pismo na ekscelenco Mosconija, iz katerega tako jasno odseva vsa bol naših zasužnjenih bratov v Primorju, da ga na tem mostu priobčujemo v celoti. Pismo slove:
»Ekscelenca! Sedem desetletij sem Že na svetu, 17 let sem hodil v šolo, nekaj knjig sem tudi prebral, izkustva imam precej, tako da morem soditi o položaju našega ljudstva.
Ekscelenca! Stopil sem na bližnjo' postajo ‘in vprašal uradnika za vozni ■ listek. Jaz sem vprašal, kar je na-j favno, v slovenskem jeziku, ker menim,; da je dolžan uradnik vsaj razumeti: jezik naroda, med katerim in od ka- j terega živi. Videč pa, da uradnik zna le laški, sem radevolje ponovil zahtevo po listku za v Boršt. Uradnik; ni vedel, kje da je ta Boršt in nihče potnikov — in nas je bito najmanj 10 okoli blagajne — ni vedel kako se pravi Borštu drugače. In nisem mogel dobiti listka. Stopil sem na vlak in sprevodnik mi je dejal, da se pravi Borštu »Mocco«. Za božio volj^j, kdo pa je to kdaj čul? Ne v knjigah, ne v listih nisem čul in prepričan sem, da 100% Tržačanov tudi , nikdar ni pravilo »Mocco«, ampak vsi, brez razlike narodnosti, le Boršt. In tako so; Vaši soplemenjaki pokazali in pokve-čili vsa imena naših krajih, rek in gor. Ekscelenca! Kako bi vam bilo pri srcu, ,ko bi n. pr. nemški narod okupiral Italijo, zasedel krasni Neapoli, ter črtal vsepovsod to ime ter je spremenil n. pr. »Siidsfadt«, tako, da bi se morali vsi Italijani posluževati novega naziva, in Napolitanec, ki bi na postaji v Rimu zahteval listek »per Napoli«, bi ga ne mogel dobiti? Eks-
tmmms iti manmmamm m —ga—nn——i mnu in ■ i, mrvnmiin
celenca 1 Če je Italijanom res pretrda izgovarjava naših lastnih imen, naj si le skujejo nova imena za naše kraje, Bog jim blagoslovi! To naj bi bilo! Toda naših starodavnih nazivov ne bi smeli odstraniti! Na vseh Postajah, v vseh javnih spis:h, naj bi ostalo v rabi tudi orvotno, staro ime.
Ekscelenca! Opravki so me spravili v Trst, ki ga le redko vidim. Večjo jsvoto, ki je nisem hotel osebno nositi, sem hotel v Trstu oddati in po ■pošli nasloviti na dorn. Napisal sem kakor po naVadi in izročil nošfni | uradnici denar in nakaznico. A glej !gospica mi je vrnila, češ, da more biti nakaznica v laščine pisana. Na svoji zemlji, kjer sem se smel doslej povsod posluževati domačega jezika, ne smem več ne pisati ne govorili v njem. In pri tej priliki mi je v tramvaju pošepetal v uho vi ji ‘uradnik,
;nekdanji moj sošolec: »V državnih I uradnih, pri financ!, na pošti, se že še ' dobe Slovenci in Slovenke, n ti morajo i zatajiti svoj jezik, če hočejo zgubiti j službe, ali vsaj se izpostavljati zs-1 smehovanju.
Ekcelenca! V Trstu imun sorodnika, ki Ima šolodclžne otroke. Starejši deček je obiskoval prej peti razred slovenske gimnazije, a sedaj je nekje za rokodelca. In po čigavi krivdi? Oblast jo slovensko gimnazijo odpravila fn na Italijanski gimnaziji so hoteli dečka sprejeti v I. razred! Rrši je nadarjeni deček pustil, šolo in šel de lat. Koliko eksistenc bo tako uničemh koliko let zamuienih! Oče seveda ni imel fn nima takih dohodkov, da bi otroke šolal v Idriji. Koliko otrok se 'bo moralo odpovedati šolam, če ne j dobimo gimnazije v Trstu in- Goric?. jVseoovsod po Evropi se otvarajo šole j tam, kjer je največ staršev. Kje pa je iveč slovenskih staršev, nego v Trsiu, \ kjer živi 50 tisoč Slovencev, v Goric!
Wrffl-|MH!II||WI»1 m ir Tir-rni	      r-nri	m	i
z 10 tisoč?! Šolanje v domačem kraju ie zvezano z neprimerno. manjšimi stroški* Ubogi naši starši in revna naša deca!
Ekcelenca! N«’!?! kmet ?z vasi, kjer službujem, ie še! po opravilih v Trst. Moral je tudi ma carinski urad, 'krier pa ni ničesar opravil, • |<cr se v sled jezikovnih razlogov ni mogel sporazumeti z uradnik! Revež je moral v Trstu Iskati tolmača, Id mu je šel na roko proti- odškodnini 15 lir. In tak! slučaji se vrstijo dan za dnem. Kaka čustva vzbuja to v takih nesrečneži? Ekcelenca — razmišljajte!
Ekscelenca! Ah vam r.i znano, da se morajo na sodiščih posluževati tolmačev. tn vendar smo v Evrov!! Slovence, domačin, mora imeti tolmača, če hoče govoriti s sodnikom; in tona domačih tleh. Ekscelenca, užimte se v dušo našega ljudstva, in razumeli boste marsikaj!
Ekscelenca! Kai na; Vam se tožim? Naj nehan\,s'cer hi šlo predaleč Dajte, da bo v. naših krajih naš tičhvlj poučeval deco v domačen jeziku, da bo naš' uradnik uradoval, da bo naš človek nš dothačf zemlji svobodno rabil svoj je?.?k na sodniji, na kemisarijatu, na želernkcl in drugod. Zakaj dosedanje vladanje ne more .'zbujati in zau-! panja.
Ekscelenca! Italija je bila* zibeli* ka kulture in prosvete. To vsmo mi Izobraženci, ki smo študiral?, teda ljudstvu, k! ni pohajalo višjih šol, je treba z delani! pokzzefi kuljuro in civilizacijo nujno. Ali bi mar' no bilo bolje za mirno sožfvljenje obeh noro-dev, ko bi si vlada s prisrčnim vlad; -njern pridobile, srca našega ljudstva?—
G:o!i!t\ obljublja zlete gradove, govori o -potrebi prijateljskih odnošojev z našim nnodom, toda vse to so samo besede, besede In zopet besede. V7 praksi pa, kler bi te svoje besede
,ww m. w i . —.m*	-*-riw*^. ,..i. »m.
moral udejstvlt!, tam na se'e m*?stc prijateljstva sovraštvo fn odpor, ki naraščata od 'dne do dne.
Zunanja iti notranja
1 18$** I
IčtJisii&žžisl#	‘
* Rop Južne Tirolske. Pondeljkovi številka inomoškega »Alpenlanda« j® izšla, v očigled sprejetja eneksijskega zakona o Južni Tirolski v rimski zbornici črnoobrobljena. V krasnem uvod-1; nem članku izliva svojo bol nad izgubo; te od nekdaj nemške dežele ter piše} »-Zakon o aneksiji je sankcijoniran —; rop je posvečen — naša najbolj nem-' ška dežela nosi suženjske verige —1 tisočletna neločljiva zgodovina je raztrgana — Tirolska kot geografičen pojem ne obstoja več. Vendar ne bo neben sklep ljudi, noben kraljev podpis, rop, sila, ponižanje, nobena moč: sveta, nič ne bo v stanu Nemcem oboje-' stransko Kranerja iztrgati iz srca zavesi da je Tirolec in da bo Tirolec tudi ostal. Izdani in predani, brez obrambi in brez orožja se moramo ukloniti] škrbajoč z zobmi prenašati tuje go-1 spodstvo, katero smo mi — stoletij prosti sinovi prostih gor — sovražili!
! Vendar — nasTje ne more ostati trajno* j Ko je šel italijanski narod v vojnoj j da združi pod svojo zastavo vse svoje ;bi'3te ter pri tem zahrepenel po meji; j na Brenerju, tedaj je grešil ta narod | proti svoji osvoboditvi — v mislih. Zaj j to je »zmagal« v 11. soški bitki in pri | Vitiorio Veneto. Ko je ta narod po roparskem miru v St. Germainu svoja ■misli izpremenil v dejanje, ko je pod« vrgel svoji nadoblasti 300.000 Nemcev — tedaj je greši! v .dejanju. Stalni, težki nemiri v njegovi državi so plačilo za ta zločin. Sedaj krona Italija svoje zmagoslavno delo — toda prišlo bo še drugače, vseeno od kod, ker:
Gorsltl:
Plesna umetnost.
Kdo je iznašel ples, oziroma, kdo fe kretnje telesa spojil z godbo, o tem ne moremo nič natančnega povedati. Skoraj gotovo se je ples porodil s človeštvom ter je bil sigurno v začetku jako neokreten, surov in divh, kakor takratni človeški red, a z viškom kulture se fe ublažil do sedanje stopnje.
Ples je bil najprvo v rabi pri reli-gijoznih in bojnih slavnostih, a šele kasneje se ga je porabilo za vzgojo in v razvedrilo.
Pri Grkih je bila plesna umetnost . v najvišjem cvetju, da, celo učeni možje in odlični meščani so si šteli v ča-t, ako so zamogti sodelovati pri tragedijah in drugih javnih plesnih prireditvah.
Pri Rimljanih se je plesna umetnost dokaj spremenila, tako da je postal ples v času krvoločnega cesarja Nerona tako nemoralen in razuzdan, da so ga poznejši značajni vladarji omejili in deloma zatrli. Vkljub temu se ga ni popolnoma ugonobilo in je bil ita-
lijanski ples dolgo časa drugim narodom nekak vzor.
Španci, katerih krasne narodne plese smo mnogokrat imeli priliko občudo-j ;vati in Francoz!, so posneli ples od, ! Italijanov ter so istega tako preuredili,; j da še'sedaj prav radi plešemo francoske plese, osobito pri nas toli udomačeno četvorko. Iz Francije se je J prenesel ples v Nemčijo in k ostalim i narodom, a danes nas zanimajo največ j naši krasni slovanski plesi, med katere ’ spadajo srbski, hrvatski in češki plesi.
V zadnjem času so poizkušali razni I plesni učitelji uvesti pri nas amerikan-(ske plese, a imeli so sreče največ le 5n n.er.azsodni mladini, kateri se je ■ dopadalo to Neronovim časom pri-(merno, a naši kulturni stopnji nepri-jmerno izvajanje plesa, i Tudi pri plesni umetnosti se opaža, j na žalost, upliv svetovne vojske.* V i plesnih dvoranah vlada pravi pravcati vojni metež, o umetnosti in oliki sedaj s skoraj m več govora. Vsak pleše, kar j se mu dopade ter nekateri popolnoma [zamenjajo plesno dvorano zbeznicatni..
Najboljši dokaz temu je bil zadnji predpust. Eni so plesali na godbo polke, valček v desno, drugi valček v | levo, tretji One sten, četrti Two st?r,j j peti figuralni valček, o šesti vrag si; 'ga vedi, kako ime nosi isti ples, ako j sploh ima katero, in tako je bilo v I plesni dvorani tako suvanje, zaletavanje in taka konfuzija, kot pri neurejenem 'beganju pred sovražnikom. Nekaterim 'se je to dopsdlo, a pretežna večina; ! trezno mislečih plesalk in plesalcev ie! j raje zapustila plesno dvorano, kakor j pa da bi v takih okolnostih vživali ve-jselje plesa in tvegala zdrave ude.
• To je tudi glavni vzrok, zakaj so
[ začeli nekateri tako grmeti proti plesu, j češ, da je nemoralen in škodljiv. -Ples sam na sebi je prav zdravo; veselje, seveda ne sme biti nikdo brez-; meren pri uživanju te umetnosti. Kdor ; vživa zmerno veselje plesa ter razume ■poleg nedolžne zabave upoštevati tudi jhigiienični in estetični namen-istega, [ne bode trpel nikdar škode.
| Glavni namen plesne umetnosti je;
* Odpraviti^slabe. navade .v, jtedenju ia:
kretaniu, uvesti plesaželjne na Isto stopnjo bon ton3, katero' .srne in mora zahtevati kultura 20. stoletja.
Zato priporočamo vsem plesnim : učiteljem in tudi pričakujemo od njihj da bodo glavno smer v svojih plesnih šolah polagali na izobrazbo za plesno dvorano, da ne vadijo razuzdane tuj« plese, ki nas v očeh tttjerodcev poni-jžujejo, kajti mi imamo dovoij naših j lepih slovanskih plesov, katerih znanje j je poleg že mnogo desetletij vpeljanih tujih plesov bolje potrebno, kot kakšen Pas du Grizzlv beer ali po našem medvedov ples.
Nadejamo se, da bode prihodnji j predpust pokazal, da smo vredni živeti v 20. stoletju in da smo glede kulture ;res na tako visoki stopnji, da si bodo ; lahko drugorodci vzeli vzgled nad nami;
Boginja Terpsihora pa naj vživa v Jugoslaviji fak ugled, kakršnega je v resnici vredna in naj ne gleda z žalostjo na razširjajoče se neokusne in grde, M nje nikdar vstvarjene kretnje j v plc::v. d .-onni. •
.En narod prevjeten drugega zmane,
in vživa zmagoslavja pijani raj —
a pride dan, ko ta narod spel. vstane
in vrne ponižanje mu nazaj!' Sklonjeni od boli. toda ne strli, stojimo mi Tirolci ob — o ne, ne Ob' grobu — le ob ječi naše svobode, ob prepadu, ki nas loči brate ene krvi. Tudi čas ječe bo minul, tudi prepad'bo — premoSčen. Otresti moreče suženjstvo, osvoboditi naše pod oblastjo tuje države trpeče brate, to je naloga vsakega Tirolca', to delo podpirati pa je naloga vsakega Nemca. Nikoli ne bomo priznali to nasilje kot pravno veljavno — to bodi danes Se enkrat in slovesno povdarjeno. Naj bo v očeh laških šovinistov Brener tudi’ »naravna' meja Italije, za nas je le tirolska gora, ker južno njega živi tristo tisoč Nemcev. — Nemška je tam zemlja, nemški ostane kraj! — »Do Saturna!' glasi parola Tirolcev. Naj tudi danes v tej bridki uri triumfira laška trikolora nad raztrganim in zmečkanim rdečim tirolskim orlom, naj drobi skale in smreke v gorah — mi ne klonemo!' Ves Tno-most in vsa Severna Tirolska je bila ta dan odeta v črne zastave( žalosti. — Vse kar piše tu »Alpenland', velja v polni pteri tudi za nas Jugoslovene in za naše v italijanski sužnosti trpeče Primorje.
* Sovraštvo proti naši državi in našemu narodu je pokazal Vatikan že ponovno, sedaj pa ga je potrdil tudi s tem, da ne dovoli ustanovitve nad-škofijštva v Subotici, ki je neobhodno potrebno, kajti sicer bi Bačka, Baranja in Banat spadali cerkveno še nadalje pod Madžarsko. Po našem mnenju bi bilo najbolje obrniti laškonacijonalnemu Vatikahu hrbet ter rešiti naše potrebe orez njega.
"• Koroška plebiscitna komisija je izdala sledeče odredbe: Tovorni avtomobili ne smejo,, več iz cone A. Nemci po tej odredbi ne bodo mogli več vdirati v naše ozemlje. Glede propagandnega blaga, ki so ga zaplenile naše oblasti je odredila, da ostane za enkrat še v skladiščih, kaj se ž njim ukrene .se določi pozneje. V coni A morajo biti gostilne zaprte že ob pol deveti uri. V nedeljo pa morajo biti zaprte ves dan, ter se alkohol 'sploh ne sme točiti, istotako pa sč ne sme točiti alkohol tudi 9., 10. in 11. oktobra. Ker so Nemci ogrožali življenje naših članov glasovalnih odsekov v coni B se jim dostavi varnostna straža. Iz vsega tega je razvidno, da se je tudi komisija že prepričala, kdo dela . nemir.
Dnevna kronika,
— Nikar ne .zapeljujte ljudstva? Iz okolice Slov. Goric dobivamo pritožbe, da agitatorji SLS ljudem prigovarjajo naj le pridno sade tobak, češ, naši poslanci so že dosegli tozadevno dovoljenje. Med temi agitatorji ljudje največ verujejo v Žebota, ki nastopa že kot, poslanec. Sicer bi lahkovernežem privoščili, da se vjamejo v take zanjke: vendar, p? se ,nam zdi škoda zanje, ker se vsak tak poskus svobodnega sajenja tobaka strogo kaznuje.-
.-r Odvetniki v Mariboru. Odvetniški izpit je napravii tukajšnji kandidat g. dr. Lovrec, ki bo prihodnji teden otvoril svojo odvetniško pisarno v Mariboru. To bo 23. odvetnik v Mariboru. Semkaj pa se misli preseliti tudi več tržaških slovenskih odvetnikov kot dr. Wilfnn, dr. Kimovec, dr. Jan in najbrž jtudi dr. Boštjančič in dr. Pretnar, ker je njihov obstoj v Trstu baje nevzdržljiv, Povrh tega misli otvoriti v Mariboru svojo pisarno tudi Mravlagov koncipijent. venegat iz Podplala dr. Kupnik, ki je znan po svojem nesramnem obnašanju v političnih procesih pred tuk. sodnijo leta 1 '•)11 Maribor je po našem mnenju
z odvetniki začasno saturiran, bilo bi pa gotovo, za naše brate iz zasedenega ozemlja še tudi v Mariboru dovolj prostora in kruha; če ne bi naša neumljiva kulantnost ih popustljivost trpela in redila v mestu zakletih sovražnikov Jugoslavije a la dr. Juritscha, dr. Orosla in dr. Mravlaga. Cie smo onemogočili nemške in nemškutarske notarje, čemu trpimo te advokate, ki so nam in nam še. veliko več škodujejo ? Cernu stanovanjska komisija v smislu naredbe § G6 ne odpove tudi miljonarjemu Oroslu in Mrav-lagii lokalov v tujih pišah ?
— Okrajni sodniji v Mariboru oziroma komur se tiče, se priporoča, naj reže kruh v izvršitvih poslih oni, ki je za to poklican. Odbijati predloge in črtali stroške iz stališča simpatije do enega ali drugega in se o tem hvalisati v javnih lokalih, ni niti v interesu juslice' same, niti strank, katerim se s tetnpre-vzroča nepotrebne poti in stroške. Želeti bi tudi bilo, da ravnotam preneha zloraba moči višjega nad nižjim v korist politični stranki, četudi se ta slučajno imenuje — narodno socijalno.
— Peki nagajajo. Ne le, da včeraj nismo dobili žemelj, tudi beli kruh je izginil iz pekarn; namesto belega kruha smo dobili naenkrat neko mešanico, ki ni črna, še- manj pa je bela in okus zagreni kakor od izprijene moke; velja pa ravno toliko kakor prejšnji beli kruh. Barva in kakovost tega novega peciva, ki je sestavljeno iz treh različnih vrst moke, ni v vsakk pekarni jednaka. In ves ta preobrat je prišel preko noči brez obvestila občinstvu. Že ko je bil prevrat izvršen, torej ko nismo dobili žemelj, a ko srno damesto belega dobili »zmešan* kruh, je zadruga pekov samo na enostranski poli objavila vzroke te spremembe. Pravijo, da se je moka podražila od 11 na 15 K in da so že zdavno opozarjali mestni magistrat, da jim ni mogoče peči peciva po dosedaj predpisani ceni in kakovosti ter da zahtevajo ali pribitek od 3 K pri črnem in 3 K 50 vin. pri belem kruhu ali pa znižano težo 'kruhu. Ali in v koliko ta izgovor odgovarja resnici, ne verno. Dolžnost obrtne oblasti je, da to čirnpreje pojasni občinstva. Nam pa je znano, da so mnogi peki že zdavno pekli manj vredno pecivo iz izprijene moke in pod predpisano. težo, da so se vršile tozadevne preiskave v zvezi z zaplembo moke v Franzovem mlinu, tla za skok cene od 11 na 15 K ni bilo posebnih vzrokov in da je torej ves ta preobrat le nekakšno maščevanje in nagajanje nekaterih vplivnejših pekov, ker so tudi oni soudeležni umazanih špekulacij. Koliko je na tej ljudski sodbi resnice, ne vemo. Kakor rečeno.(javnost ima pravico zahtevati tozadevnega pojasnila ocl strani poklicane oblasti.
— Kakšni duhovi še tupatam strašijo med nami, naj bo v dokaz dopis, ki ga spodaj priobčujemo, katerega je dobila te. dni seveda brez podpisa »Mar-burger Zeitung".- Potem ni čudno, če se vrše na naše ljudi napadi: »Citati smo zadne Mariborske časopise keri kres koroško pravi da bo ped slovenijo spadala zakaj se take neumnosti pišejo, ker mi naši rojaki in Slovenci iz Maribora dobro znamo kak iti kaj stoji tudi Maribor spada pot nemško avstrija hvala bogi kateri sem ne slišijo bojo šli tako kako na koroškem, kateri, ni tam rojen in Ja in gor zrastel mora zapustiti koroško in tako bo v mariboru, bojo mo-ra.i toti tuji kriliti kateri sem ne slišijo bežati drugače bojo dobili po . . . . * Vi tudi pravite da komisija nič ni vredna tisto nije res komisija rabi red ne tako kako jugoslavija posilein so hoteli ruaribor in so jim dali tolišnc plane, namesto pohorja plač, in namesto Drave muro zato nebo dolgo da bo se reklo drugače. Eden Slovenec je bil te dneve na dunaji in on pravi vse kaj je zvedel na dunaji vse bo za en kratek čas drugače mi ne nočemo srbije Xn ne čiče tudi ne” krancov samo naše domače Slovence in nemce potem bo pa lušno bedaki pa idite vstran.* Treba bo takim ptičkom malo bolje posvetiti.
— Dva vagona moke čakata v skladišču Reitinger na rešitev nekega rekurza radi verižniške obsodbe, občinstvo pa nima belega kruha in žemelj.
Ali ne bi mogla oblast poseči vmes — seve v korist konsumentov? Kaj, če se moka skvari ? Ta moka je že prodana pekom in sicer po ceni, da bi jo morali dobiti konsumenti v roke po .14 K kg. (belo). Prepričani smo pa, da jo bodo. plačali konsumenti, ko' pride v promet, že po »novi ceni".
— Kostanjarji so sc v letošnji jeseni prav številno »pojavili* po mariborskih trgih in ulicah. Moramo priznali, da niso bili dragi, kajti prodajali so pečeni kostanj po G K liter. Včeraj, ko se zjutraj v veliko presenečenje občinstva pri pekih niso več pojavile žemlje, pa so naenkrat tudi kostanjarji poskočili s ceno za 2 K pri litru. In čudno, vsi enako. Čemu? .Res'smo radovedni, kaj sc je pri teh kostahjarjih čez noč’ tako podražilo? Upamo, da, bo to zagonetko razvozljal verižniški urad, mi pa bi večini kostanjar-! jev svetovali, naj se prej naučijo kostanje peči, da nam ne bodo prodajali pol zažganih in istočasno napol surovih.
—- Darilo. Za koroške Slovence je daroval policijski uradnik g. Knez znesek 40 K. Slovenci, Jugosloveni posnemajte ta zgled ter darujte vsak po svojih močeh. Darila sprejema tudi naše uredništvo.
— Prošnja ! Vsa sokolska in druga društva, vsi zavodi in vse privatne osebe, katerim je »Propagandni odsek za zlet Sokolskega Saveza StlS v Mariboru* svoje dpi vposlal nabiralne pole in še istih niso vrnili, se najuljudneje prosijo, da jih gotovo in v najkrajšem času vrnejo. Nabiralne pole bi se morale vrniti do 15. avgusta t. 1.. prazne ;tli pa skupaj z nabranim zneskom. Pole nosijo tekočo številko in so last zletnega od-bpra, zato mora vsak imejitelj take pole isto kot tujo last vrniti. Dr. Irgolič, predsednik propagandnega odsaka.
— Vodstvo trgovske nadaljevalne šole v Mariboru naznanja, da se vrši vpisovanje trgovskih vajencev v nedeljo, dne 3. oktobra t. 1. od 9. do lf. ure v pisarni deške ljudske šole t (Zrinjskega trg). Začetek pouka se bo kasneje naznanil.	Vodstvo.
— Popis Invalidpv, družin padlih in pogrešanih itd. za izjemne slučaje se vrši edinole še dne 1. oktobra 1920 od 8. do 12. ure v mestnem vojaškem uradu trg št. 5.
— Jadran društvo beguncev iz juga priredi v soboto in nedeljo dne 2, in 3. oktobra v slučaju ugodnega vremena skupni izlet k Sv. Arehu. Prva partija odhaja v soboto ob 12. uri pop. izpred »Velike kavarne' • reditelj- g. Ludovik Piano. Druga partija odhaja v nedeljo zjutraj ob 5. uri š koroškim vlakom do Ruš in od tam k Sv. Arehu; redite)jica gdčna. Vanda- Troštova. Vsi oni, ki bi se tega zleta ne mogli udeležiti, naj pridejo v nedeljo s koroškim vlakom ob 17. uri popoldne v Ruše, kjer je r gostilni Mulej zbirališče. Povratek ž vlakom ob 20. uri. K obilni udeležbi vabi »Jadran'.
— Čebelarska podružnica zgornje Dravsko polje priredi dne 3. oktobra v vseh prostorih gostilne g. Bandura, po domače »Spengl" v Orehovi vasi veliko ljudsko veselico z jako mnogobrojnim vsporedom, vsled česar se vsa sosedna društva prosijo, da sc ozirajo na omenjeno prireditev.
Sokohivo,
o Mariborska Sokolice nabrale so ob priliki cvetličnega dneva zadnjo nedeljo znesek po 11.864’ K v prid koroški Sloveniji. Društvo izreka vsem darovalcem cvetlic, kakor tudi vsem oniih kateri so darovaji svoj prispevek v zgoraj navediii namen, iskreno sokolsko zahvalo.
o Zlet naraščaja Sokola v Mariboru se vrši v slučaju lepega vremena v nedeljo_ dne 3. oktobra popoldne v Hoče. Zbirališče ob 13. uri popoldne pred Narodnim domom. Starši otrok se istotako vabijo.	. Odbor.
o Sokolsko društvo v Studencih
V nedeljo je peširiet v Hoče. Zbirališče je ob	pri Sokolskem domu. Od
tod pohod nn Kralja Botra trg, kjer se združimo s Mariborčani. . Zdravo ! Odbor.
o Sokolski odsek v Hočah. V ne
deljo 3. oktobra t. I. se vrši ustanovite*, odspka v Hočah. Ob tej priliki napravit; tje sokolski društvi Maribor in Studend peš izlet s celokupmnim članstvom in naraščajem. Kakor čujemo se udeleži tudi pevsko društvo „Drava“.
Kultura in umetnost.
~!~ I. umetniška razstava v Mariboru se vrši začetkom meseca decembra, Ker je to prva slovenska razstava na Štajerskem, se opozarjajo vsi slikarji in kiparji zlasti iz slovenske Štajerske, da bi se je polnoštevilno udeležili. Istočasno z razstavo se bo ustanovil v Mariboru »umetniški klub8, čigar naloga bo, prirejati nadaljne razstave in skrbeti za druge prireditve umetniškega značaja. Podrobnosti o razstavi se bodo objaviie pravočasno. Za sedaj se naprošajo vsi oni, ki se nameravajo razstave udeležiti s svojimi deli, da naznanijo svoje ime in bivališče najkasneje do 20. oktobra na naslov profesor Viktorja Cotiča, Maribor, Maistrova ulica 17, II. nadstr.
-4- Zveza kulturnih društev v Ljubljani. Leta 1908. je bila ustanovljena Zveza narodnih društev za Štajersko in Koroško, ki je. imela že; takrat nad 100 rednih članic in ki je takoj v začetku razvila popolno delovanje. Seveda predvojne razmere žal niso dopuščale, da bi Zveza mogla, vršiti svoje lepe načrte tako, kot si jih je bila zamislila, a vojna je njeno eminentno ngrodno delo popolnoma prekinila. Ob obletnici narodnega vstajanja, ob priliki sestanka starejšin naprednih akademičnih društev in ustanavitve jugoslovanske starejšinske zvezd so naši neumorno dejavni in kulturni delavci na bivšem Štajerskem obnovili omenjeno zvezo pod imenom: »Zveza prosvetnih društev za Slovenijo". Celje, ter se odločili posvetiti vse svoje moči,( da naš narod' po politični osvoboditvi tudi duševno prerode. Zveza je hotela združiti vsa slovenska napredna, nepolitična društva, da bi z medsebojno podporo tepi laže delovala v prospeh ljudske izobrazbe. Z veseljem in s ponosom je šla na delo. Toda v praksi se je kmalu pokazalo, da Celje ni ravno najprikladnejše mesto za središče njenega delovanja. Zato so se njeni voditelji po večkratnem temeljitem posvetovanju s kulturnimi delavci iz bivše Kranjske odločili 2,'vezo reorganizirati in prenesti njeno ^središče v Ljubljano, in tako se je ustanovila koncem julija 1920. —Zveza kulturnih društev v Ljubljani. Pravila so potrjena. Z delovanjem se prične takoj. Poživljamo tem potom različna narodna društva: čitalnice, kjižnice, bralna, sokolska (izobraževalne odseke), učiteljska, pevska, akademična, podporna gasilna, športna, olepševalna in druga prosvetna društva, ki niso izrazito politična, da sklenejo na odbotoyi seji svoj pristop k Zvezi. Vsako društvo, kije javilo svoj pristop in ki ga je Zvezin odbor sprejel, je redni član ŽKD. Izjavo za pristop je poslati- na ZKD, Narodni dom, Ljubljana, Prispevki se določijo pozneje sporazumno z^ društvi. Vsako Zvezi pripadajoče društvo ima pravico, biti deležno vseh koristi Zvezinega delovanja >n JjPfnuje svojega zastopnika (delegata) v širši odbor. Obračamo se do napredne inteligence, zlasti do imovitejših slojev, da pristopijo k Zvezi kot ustanovni, oziroma podpprni člani. Vstanovni Član plača enkrat za vselej 200. K podporni pa letno 10 K. Ako kako društvo ali posameznik želi natačnejšega pojasnila v kateremkoli oziru,- naj se obrne ustmeno ali pismeno na Zvezino tajništvo, Narodni dom L nadstr. V Celju se ja ustanovil eeljski in v' Mariboru mariborski odsek ZKD. Prijave in plačevanja posameznih društev v območju imenovanih odsekov naj se izvrše naravnost na ZKD. Ustanovni oziroma podporni člani pa se lahko javijo ali naravnost pri Zvezi, ali pa tudi pri dotičnem odseku ki potem prijave in denar pošlje naravnost v Ljubljano. Društva včlanjena v ZKD naj poročajo dvakrat na leto:. 1. ob novem letu, vsaj dc konca januarja in 2. ob binkoštih. vsaj do konca junija pregledno o svojem delovanju.Na delo torej posamezniki -m društva, prer* vsi ki v resnici ljubimo naš n^rod a* fct
mu v resnici želimo dobro! Pustimo breplodno zahvaljene proti vsem in vsemu po gostilna-h in kavarnah, strnimo vse vrsto v podrobne kuturnem delu in imeli bomo prijetno zavest, da smo storili, svojo dolžnost. Tajništvo ZKD.
-f- Gledališka rfivija „Maska“ je pričela izhajati v Ljubljani s prvim oktobrom. Odgovorni urednik je gledališki igralec Rado Pregare.
-}-Vestnik jugoslovanske napredne omladlne v Sloveniji so osnovali v Ljubljani. List bo izhalal po možnosti vsak teden 'ter bo imel nalog, razbistriti in vzdramiti omiadino iz brezčutne stagnacije do političnega, socijalnega in kulturnega dela. Upravo bodo tvorili akademiki sami. Uredništvo in upravništvo se nahaja v mali dvorani Narodnega doma v Ljubljani.
Konservatorij se namerava ot-voriti v Beogradu. Umetniški oddelek v ministrstvu za prosveto je pričel z izde-Lnmnjein načrta in uredbe.
-j- Volilni red za ustavotvorno Skupščino. Priredi! dr. Stefan Sagadin. 1920. Založila Tiskovna Zadruga v Ljubljani. 100 Strani, cena 16 K, po pošti K L20 več. Pravkar je izšel volilni red za ustavotvorno skupščino. Priredil ga je dr. Stefan Sagadin, načelnik v ministrstvu za konstituanto. Brošura ne obsega le volilnega zakona, marveč tudi prav lepo razlago o proporčni volitvi, o volitvah s kroglicami ter navodila, kako je razumeti vse druge volilne predpise. Brošura je potrebna za vsakogar, ki se zanima za volitve, zlasti jo morajo imeti županstva tn drugi uradi, ki se bodo bavili z volitvami. Volilni red se naroča pri Tiskovni Zadrugi v Ljubljani Sodna uiica 6.
Sodišče.
Porota.
i'
Maiibor, 25. septembra.
Skrivnostni poštenjak, taf-vlomilec.
Ko prečitate vsebino tega naslova, se najbrže tudi vam ne bo zdel tako — čuden.
Javni obtožitelj sam je odkrito priznal, da je za svojo osebo uverjen, da na porotni klopi sedi čisto kdo drugi kot Milan Ceraj. Ampak obtoženca sc je še iz nepoznanih razlogov zljubilo, da sedi in se pusti obsoditi pod lepim imenom Milan Ceraj, 22 Idt star, doma iz Zagorskega Sela pri Krapini. Javni 'obtožitelj dr. Jančič, ki pozna vse take tiče, že zato ne veruje v Ceraja, ker ne govori prav nič, kakor bi moral govoriti kot Hrvat, ampak čislo slovenski in potem je gospod ,.Milan Ceraj“ tudi dvakrat v nesoglasju izpovedal svoje rojstne podatke. Kar pa je najbolj čudno! Obtoženec trdi, da še ni bil nikdar na temnih, zakrivljenih potih uzmovičev, a priznava 11 tatvin in vlomov, katerih večina dela „vso čast“
, že izkušenim mojstrom na tem • polji! »strokovne* izobrazbe.
Torej skrivnosten je ta Milan Ceraj.
On je pa tudi poštenjak. Tako ga Aamreč v splošno veselost porote 7n poslušalcev taksira javno oblast za privatno moralo, katera (namreč javna oblast) mu je izdala spričevalo v smislu, da je gospod Milan Ceraj še ni-dal’ nobenega povoda, da bi ne bil na dobrem glasu. Samo škoda, da to spričevalo datira izza časa, ko je gospod Milan Ceraj na račun svojega dobrega glasa priredil že nekaj — vlomov in tatvin. Tudi pri gospodinji na Aleksandrovi cesti štev. 24, kjer je ta gospod stanoval — gotovo pod kontrolo našega vzor — stanovanjskega urada — je bil Milan Ceraj na dobrem g[asu> zato ker je mislila, da je — verižnik. Sklepala je to, ker ji je nosil kar cele vreče soli — iz Nemške Avstrija — kakor se je izkazalo, iz tiste tam na Trgu Svobode v Mariboru. GospQd dr. Juvan je lahko ponosen na svojo stanovanjsko kontrolo, zlasti, če se za gotovo računa, da je takih gospodov Če-rejetf še na stotine v najlepših stanovanjih v Mariboru.
Na ta način torej je gospod Milan Ceraj tudi privatno, in uradno-potrjeni
poštenjak.-
Da pa je pravzaprav tat in vlomilec, to je navsezadnje sam priznal. In sicer je organiziran — kar je deloma tudi sam priznal - v dražbi tistih akcijo-narjev vlomilcev, ki izdelujejo svoje načrte po kavarnah. Kaj vse itna na svoji vesti, to morda pride še kdaj na dan. Za enkrat je priznal, da je viomil oziroma okradel pri: trgovcu Brdajsu 4 vreče soli, moko i. dr.; Kašperju 2 stroja za lase, več Škarji i. dr.; v kolibi Ed. Skrbota sladkor, pomaranče in druge sladkosti; pri čevlarju Marčiču 7 parov novih čevljev; v skladišču na Rotovškem trgu Jakobu Torinu 2 suknji in tobak; Cecilji Frasovi na Glavnem trgu kar iz žepa 80 K; pri trgovcu Paluca poskusen vlom in drugič posrečeno tatvino mila i. dr.; pri Mariji Olnrovi jajca, klobase, marmelado; pri Mariji Morovi namizni prt, tobak i. dr.; v kolibi Lavoslava Kranjca več hrenovk, žemelj i. dr.	......
Vse te zaloge je skrivnostni poštenjak prinašal domov in ker je trdil, da je vse to iz Nem. Avstrije, ga je gospodinja imela za poštenjaka kakor so sploh verižniki. In ljudje so to blago kupovali od njega, ker je prišlo iz Nem. Avstrije. O ti vboga Nem. Avstrija v ' Jugoslovenskem Mariboru!
Ker je fant pristal na svojem Milanu Ceraju, kolarju iz Hrvaiske in glede poštenosti po zgorej označenih dokazih slavni poroti in preveč belih glave, so mu naklonili 4 in po! leta popolne preskrbe v veliki hiši onokraj Drave.
Bog ve, ali Milan Ceraj’ kdaj izve, kateri poštenjak živi, greši in zdaj sedi na račun njegovega imena.
*	‘J.v
Iz jetnišnice pobegli tat.
. Edmund Hasel rojen !. 1896 v Laj-tersbergu, ključavničar je služil v začetku p. 1. pri vojakih. Obnašal se je nasilno, pobegal iz službe, vsled česar je voj. sodišče proti njemu uvedlo preiskavo. Pred aretacijo pa je pobegnil v Nem. Avstrijo. Vstopil je v službo pri Karolu Stiftu v • Širassu in gospodarju vkradel 28 kg. sladkorja. Pri drugi tatvini zasačen, je zopet pobegnil k svoiim starišem v Vatrislavo (Češko) od koder so ga' izgnali. Pri tepel se je k svoji stari materi v Poličko vas, od tu zopet v Avstrijo. Na poti je vkradel Simonu Prahu na Ranci 3 letno kobilo, jo gnal v Erncvž ter jo** prodal Francli Rcibenschuhu za 6100 K. Potoval je preko Bruka v Gradec in zopet nazaj v Ernovž, kjer je bil radi tatvine pri Stiftu aretiran in kaznovan na 6 mesecev težke ječe. 10. junija izpuščen, se je podal zopet v našo državo, kjer je takoj zopet izvršil tatvino. In sicer je Možetu v Cirknici vkradel dve geli konjski opremi, uzde itd. Takoj po tatvini je bil s svoiim tovarišem vred aretiran na cesti. Hasel je bil končno tudi med tistimi sedmimi junaki, ki so junija meseca pobegnili iz.tukajšnje jetnišnice. A roka pravica je tiča prijela še pred pobegom v Avstrijo.
Hasel prizna vse, Obsodba: dve in pol leti težke ječe.
Sloven. nai odsio f? a^aJišče
Repertoire bodočih cini:
V četrlek 30,: „nral Martin*. Ab. A—2.
V petek 1.: Zapi lo.
V soboto 2.: ..Hlapci*. B—2.
V ne-!eljo 3.: Popolilne ob 15. uri „Pereant možje*, zvečer ob pol 20. uri ..Gdč. Josette moja žena*, izven abon. — V nedilio je prva popoldanska predstava ob zelo znižanih cenah. Zvečer se pa ponovi v lanski sezoni krasno uspela ,Gdč. Jossete moja ženn*.
Gg. abonenti, ki niso Se dvignili svojih iz-i kaznic za ahonnement, naj to store čimprej. Iz-kaznice so jim na razpolago pri dnevni blagajni kakor tndi pri večera1.
Najnovejša poročila.
Italijani pretepajo naše Korošce.
LDU Ljubljana, 30. septembra. Kakor se doznava iz Celovca iz krogov, ki so blizu nagi plebiscitni delegaciji! "se je incident s predsednikom okrajnega sveta v Pliberku podpolkovnikom Na-variuij«m jzvršii, ktako-le; ih-ed gostilgo
Nemec se je zbralo mnogo Nemcev iz Celovca, ki so prepevali nemške pesmi in se vedli izzivalno. Na nasprotni strani se je na nemško izzivanje pred Narodnim domom zbralo nekaj Slovencev. Mimo so šli italijanski vojaki in iz njih skupine se je zaslišal vzklik:	»Crepa
Jugoslavia!* Nato je neki Simon Krepel zasolil:	»Crepa Italia!* Potem so ga
neki Italijani in en Nemec napadli s palicami in ga pretepli. Mod njimi je bil po trditvah udeležencev tudi Navadni v civilu.
Prihitelo je orožništvo na trg, da naredi mir med Nemci in Slovenci, ker sta se obe skupini zbližali. Franca Figo, pomožnega orožnika, je udaril majhen civilist s palico po glavi. Orožnik mu je vrnil udarec s puškinim kopitom. Po predpisih bi ga bil moral zabosti. Ta majhni civilist je bil Navarini. V tem se je orožnikom posrečilo narediti mir in ločiti skupini. Sedaj je Navarini skupno z angleškim častnikom, ki je bil tudi v civilu, stopil iz nemške skupine proti Slovencem in dejal: „Jetzt alles nach Hause gehen! To nekemu Klobučarju ni ugajalo in je rekel misleč, da ima pred seboj Nemca: »Kaj nas bodo ti prekleti Nemci podili domov?* Nato ga je Navarini udaril s palico čez obraz, da se mu takoj vlila kri.
Dr. Leskovar odstavljen.
Beograd, 30. septem. Mariborski vladni komisar dr. Leskovar- je odrešen svoje funkcije. Na njegovo mesto bo imenovan višji uradnik iz politične uprave.
Konferenca v Rigi.
DKU Moskva, 29. sept. (Brezžično).
V tretji seji konfet ence v Rigi so predsedniki obeh zastopstev označili pogoje svojih vlad. Izjava Domskega je bila le formalnega značaja. Na nove ruske predloge se odgovarja le deloma. Rusko zastopstvo je mnenja, da hoče Poljska zavleči p'ogajanja. Protipredlogi so se najbrže izgotovili že pred publikacijo novih ruskih predlogov. — Po poročilih iz Rige je zahtevala francoska vlada od Poljske, da popusti v svojih teritorijalnih zahtevah tfc da stavi zahtevo na popolno razorožitev rdeče armade. Sapieha se je zadovoljil s tem predlogom ter omenil, da je poljska armada zelo izmučena in da preti nevarnost, da se radi notranjega gospodarstva ne pojavijo nemiri.
DKU Moskva 28. sept. (Brezžično.) Poljski zunanji minister Sapieha je na očitanje nekaterih francoskih listov, da je podpis miru z Rusijo izdaja na uničenju bolševizma, proti kateremu so se borili, odgovoril, da je Poljska še vedno pripravljena, podpirati Wranglovo armado z municijo.
Nemiri na Irskem.
DKU London, 29. septem. (Reuter.
V pretekli noči so se na Irskem zopet pojavili nemiri, ki so pa bili takoj vdu-šeni. Izvršilo se je 17 aretacij. Nemiri so nastali radi napada delavcev ladjedelnice v katoliškem okraju na nasprotno stranko, katero so obmetavali s kamenjem ter streljali nanjo z revolverji. Ranjenih je bilo 7 oseb, med njimi dve težko.
DKU Pariz, 29. sept. (Havas.) Kakor poroča »Malin* iz Londona, so napadli včeraj opoldne sinfajnovci ladjedelnico ter jo zasedli. Straže so delavce preteple ter odpodile, obratovanje pa se je moralo ustaviti. Posredovanju policije se je posrečilo, da se je.zopet vzpostavil mir jn red.	i
Državni odbor.
LDU Beograd, 29. septembra Državni odbor danes ni sklepal ničesar« ker še niso došli potrebni podatki od posameznih ministrstev.
Karel se ne vrne na Madžarsko.
DKU B u d i m p e š t a, 29. septembra. Madžarski dop. urad dementira z vso odločnostjo vesti inozemskih listov, posebno berlinskih, da bi se vršili pogovori med zastopnikom narodne skupščine Edvinom Benibzkym po nalogu madžarske vlade in med prejšnjim kraljem Karolom radi njegove vrnitve.
31. oktober — dan miru v Italiji.
DKU. Rim, 29. sept. (Stefani.) Mini-sterska seja je določil 31. okt! kot dan na katerem preneha vojt^o stanje. Vendar si vlada obdrži pravico, da v slučaju, ako bi bilo potrebno, ta datum spremeni.
Vrnitev k delu v Italiji.
DKU Milan, 29. septembra. Vrnitev k delu v kovinskih tovarnah se je izJ vršila brez posebnih incidentov. Samoi tovarna Pirelli, v kateri se niso mogli zediniti ,radi difence pri mezdi, je š® zasedena.
Stavka ljubljanskih tramvajskih uslužbencev.
LDU. Lljubljana, 29. septem. Včeraj popoldne je končala je tridnevna stavka ljubljanskih trmvajsklh uslužbencev, ker se je njihovim zahtevam deloma ugodilo,
Neurje v Italiji. -
DKU London, 29. septembra. (Brezžično.) Po poročilu iz Camo je vsled povodnji polovico mesta pod vodo. V Avenccano je neurje uničilo zasilna stanovanja, katera se je postavilo za one prebivalce, ki so bili po zadnjih potresih brez strehe. Enaka poročila prihajajo iz Furlanije.
Mandati na Švedskem.
DKU Stockholm, 29. septembra, vWol(T.) Druga kamora se je sestavila sledeče: 72 konservatistev, 28 zastopnikov kmečke organizacije, 47 liberalcev, 76 socijalnih demokratot in 7 sosijalistor-levičarjev.
Stavka na Danskem.
DKU Dansko, 29. septembra. (Wolflf.) Nastavljenci državnih obratov so pričeli danes stavkati. Od zjutraj počiva vse delo v trgovskih prostorih ladjedelnice, v topniški delavnici in v tovarni za puške-
Borza.
LDU Curih, 2.9 sept. (Borza.) Devize: Berlin 10*125, Holandska 192-75, Newyork 621, London 21-76, Pariz 41-70, Milan 25.95, Bruselj 43 95, Praga 8-25, Beograd 21, Zagreb 5.15, Budimpešta 2, Dunaj 2-80, avstrijske žigosane krone 2-30. ''
LDU Dunaj, 29. septembra. (Borza.) Dev.: Berlin521-—, Curih 4300; valute: nemške marke 515, romunski leji 515, bolgarski levi 380, švicarski franki 42-75, francoski franki^ 1800, italijanske lire 1190, angleški funti 895, ameriški dolarji 270, carski rublji 280; v prostem prometu: Zagreb 252—273, Budimpešta plačilo v denarju poštne hranilnice ali v žigosanih kronah 97—107, madžarske žigosane krone 96—106, Praga 408 do 434, Varšava in Krakov v poljskih markah 100—114, čehoslovaške krone, pettisočaki in manjši bankovci 405—43? novi .diparii 1000-1050*
<*}»."' j-' :	'	■’	.	■
v •' v. Športt : 1
: „Concordi]£“:„Drava“ 10:1. V jnedelio ja igrala v Varažd>nu zagrebe ička »Concordija« z varaždinskim klu-j bom »Drava« nogomeino tekmo, z te- j
Sulfatom 10:1 v prid »Concordije«.; 'olčas 6:1. »Concordija« je igrala! eli čas, skovavno je imela pet rezerv,' prašno igro absolutne športne višine, j iMnocjebrojna publika je Zagrebčanom £!v?hno aplevdirsla ter jim prirejala: ovacije do kiubovih prostorih.
: Dunajske prvenstvena tekme, j Rudolfcluigel-Rapid 4:3, FJorisdorfer* J 5itr.mering.er Sportclub '1:6, Hakoah-j Admlra 4:1, Amateure-Vienna 4:0,) Wacker-Waf 0:0, Wac*Wiener Šport-; -Club 2:2.	j
: Lahka atletika. Na maksimir-ji skem igrališču v Zagrebu r.e je v ne- s deljo vršil lahkoatletski meting; Rezu!-j lati so bili za meting, ki jd bil prijav-* lien že pred par meseci, v glavnem slabi. Rezultati: Tek 100 m*: 1. Miha-] novič 1J‘8 sel?., enako iugosl. rekordu j 2. Kojič (Hašk) l. za njim. 3. Kohn (M).'
— Metanje krogle: 1. Gašpar 10 07 m, j 2. Miioš, 3. Sendjordji. vsi Hašk. —j Tek 300 m: 1. Majer (Gr.) 2 min. 20 4: Fek. 2. Erega (H) 5 min. za prvim. 3.j ?iof (Gr.) — Skok v daljavo z zale- j jtnm: 1. Gašpar 5 33 m, 2. Jakopič. 3 j Ssndjerdii. vsi Hašk. — Metanje diska::
1. Miloš 29 25 m, 2. Gašpar, oba Hašk. ;
— Tek 200 m: 1. Kojič (11.) 25 l sek.;
2. Mihancvič (Gr.), 3 Kohn (H) —j Troskok: 1. Gašpar 11'24 rn, 2. Sen-’ djerdji. — Metanje kopia: 1. Sendjevdji 35’15 m, 2. Kojič. — Skok v viš no ' zaletom: 1. Spitzer 150 cm, 3. Jakopič 450 cm, 3. Sendferdii 140 cm. — Tek [1500 met,: 1. Erega 5 min. 59 seh.: 2 Majer.
* Razno in hnsner. i
Iredentizma ne bol Pri razpravi j p senžermenski mirovni pogodbi v laškem parlamentu je izjavil zunanji! minister grof Sforza, da bo postopala! Italija z »odrešenimi brati« tako, daj bo izključen osak iredentizem. Oni, kij so ga prav razumeli,'mu to tudi res j verujejo. Oni, ki bodo nezadovoljni z| odrešitvijo, bodo deloma izgnani, de- j Homa pozaprti in pobiti. Ker bodo naj tla način vsi iredentisti »rešeni« jena-i iravno, da tudi iredentizma ne bo več treba.
Gospodarsko m trgovina.
| Označenje cen v izložbah. Po naredbi ministrstva notranjih del mora j biti vsak predmet v izložbah označen j z ceno. Prestopki se bodo najstrožje* kaznovali.	j
| Trgovska agentura SHS se ot-; cori na Dunaju po pooblaščenju ministrstva trgovine v Beogradu. Mi-' loje Simič je imenovan tamošnjim; šefom; dosedaj je izvrševal posle! ravnatelja agencije v- Trstu.	(
| Cene jajc so v zadnjem času na! zagrebškem trgu zelo poskočile. Radi
[tega je mestni magistrat v Zagrebu [naprosil ministrstvo za prehrano, da 1 ukine prost izvoz jajc iz naše države.
; Enako rastejo cene tudi v Ljubljani [in v Mariboru. .
| Revizija n uredbe o prepovedi [uvoza luksuznega blaga. Zveza trgovskih gremijev in zadrug za Slo- j venijo v Ljubljani poziva trgovce, daj ji pismeno naznanijo ene vrste blaga, j katerih uvoz je ro nareclbi o pri p o-1 vedi uvoza različnega blaga z dne! 23. marca 1920, št. 22.490, in 38135 j (Uradni list z dne 31. marca št. 41 in1 z dne 5. julija št. 80) rrepovedan, ki! služijo vsakdanji porabi in tudi manj i premožnim 'slojem, ki spadajo torej1 med navadne potrebščine in se ne' morejo smatrati za luksuzno blago j Pri manufakiurnih predmetih naj se, po možnosti priložijo tudi vzorci sli j slike prepovedanega blaga. Kakor je! zveza infornrrana, je pričakovati kma-j tu revizijo uvozne prepovedi in bo1 Zveza gremijev na podlagi zbranega! materijala intervenirala na sosednjih mestih, da se sedanja prepoved omeji j n'a resnično luksuzno blago.
j Trgovci, obrtniki in industrije!!; Po dolgem trudu se nam je vendar j posrečilo dobiti v Mariboru uradne j dneve za trgovsko in obrtniško zbor- j nlco, 1:1 pričenja svojinvuradovanjem' ervič dr,e 7. fn 8- oktobra 't. ! od! 9.—12. ure v Jurčičevi u!ici št. .8, II. nadstropje. Trgovski gredi je dal v to svrho 2 sobi na razpolago, ki o?. morata biti do tega č-sa tudi urejeni. Mariborski interesenije se torej naprosijo za upravo teh dveh sob po lastni vciji in prepričanju prispevati z denarnimi, doneski- V to svrho sfe bodo cd strani gremijev in obriti h zadrug razposlale nabiralne sbolo. Trgovska in obrtniška zbcrnfca v Ljubljani pošlje potrebne uradnike k zborničnem uradovanju na svoje stroške.
Prijava terjatev iz kurate razlike na kompenzp.cijsko pogodito a v strl', republike.^ Zvezi trgovsk h gremijev in zadrug'za Slovenijo'poživlja vse člane, ki. Imajo m podlagi vplačil na! kompenziisko pogodbo z Avstrijo terjatve iz kurzne razlike med jugoslovansko in avstriisko krono za dobo od 10, oktobra 1919 do 17. januarja 1920 in katere jim dosedaj Centralna uprava še ni iznlačala, da nemudoma ■ to prijavijo zvezni pisarni. -Navesti jej treba datum in kraj vpieč ia, za kakšno blago, vplačano svoto in tečaj dneva vp'ači!o.
J Silovito padanje cen v Ameriki. Po poročilu ..Timesa • iz Nevi-or-ka so zadnji teden zelo padle mene! blaga in potrebščin. Trgovci so zr.ižrii j iz lastne inicijative cene za 30 do 40 odstotkov. Po mnenju trgovskega tsj-; nika is pričakovat: še nadalnjo’oada-! nje. Amerlkanski trgovski krogi so se; izrazli, da so sedaj kurzi v najvišji; višini ter je pričakovati padec.
j
Glavni urednik: R a d i v o j Rehar.
Odgovorni urednik: Fran Voglar. '
j N a šim noro c n ikom!
1 Včerajšnji številki smo priložili položnice ter prosimo vse one, ki nam naročnine še niso pla-j čall, ali ki nam jo dolgujejo morda j še od prej, da račun takoj porav-1 ! najo, ker sicer bi jim morali Usi ustaviti. Obenem pošljemo nekaterim tudi račune. Če je kdo med tem časom že plačal, prosimo, naj nam to naznani ter oprosti, da ga znova terjamo. Naročnina se plačuje naprej in ne nazaj. „Tabor" je najcenejši slovenski dnevnik in naročnino! 10 K mesečno zmore pač vsakdo. Priporočajte ga tudi pri vaših znancih.
Uprava „ Tabora"*
Zahtevajte v vsaki]
gostilni in kavarni'. „Tabor“! I
j Efola ttfnanila.
i Proda se nov pianino. Cena j K 25.000. Vprašati Franko-j panska ul. 16, I. ndoir. 557
PzozGa se 20 kompletnih krevela, 2 onništa, 4 oeči od itc, 10 okruglih stolova, 1 prsščič itd. Gostilna »Slobodan, Koroška cesta 27.
556 2—1
Kova tbDSa z gospodarskim poslopjem, vrtom, 3 svinjami, kozo, senom, z pridelki na njivi i:i vrtu, se redi selitve po ceni proda. Stanovanje se lahko v nekaj dne-vih izprazni. Cesta na Brezje št. 56.	553 2-2
KoitipEeEna sjjalw?» sobe: s politiranim pohištvom ter druge razne predmete se po jako nizki cehi proda. Krčevina, Badlova utica št. l?.
552 3—3
! 852« sc stoitoiraraSe z 2—3 šotami, kuhinjo in mogoče z vrtom v mestu ali okolici lahko po! ure oddaljeno j Ponudbe na upravništvo pod j »Stanovanjc«. *
!
: (M!eSs£©vans» maseltao r.s«
■ fces išče staino nameščen gospod za takoj ali pa vsaj' š 15. septembrom, če mogoče boli v sredini mesta. Ponudbe pod »Soba« na upravo tega lista.
| Učiteljica
j vješta njsmačkom i francus-i kom jeziku te podučavanju u j glasoviru traSi se za 12 i 13 godišnje. djevojiiice za provin-jciju (Gorski Kotar). Hrvatski i jezik uvjet. Ponudbe na Za-jstopstvo jugoslov. novin Suš-j nik in drugj Maribor, Stoven-! ska ulica 15.	555	3—1
'	1 O»»»
......n»i.	—_ij _“	m..-—	>
Restanttfe na južnem, tolscSreru s Mora |
se priporoča potujočemu občinstvu. *
Priznano izborna kuhinja. Pristna vina in sveže pivo. ' j
Fra -SticfelnrI ij
Zavod m siražeisfe in
zaklepanj® ¥ Mariboru
prevzame
tts-nfco mpsIIo cS^ffSssuja v ntssite, na kolo* ,	kakoar	taecES sprasnljanje 2«tezn!i*
-3clh vozov. — . ^©.ijžisniaa w pisarni: P r i*
s š a bu S S k a u! 9 e a 2.
/
P ;Pohš|tv6 1
I Spalne, jedlhie In gosposke sobe, kuhinjska j ; oprava, podložkl, modroci, otomane, spalni i In deKoracijski divani, postelje, omare, mize I ; in stoli iz mehkega in trdega lesa, železne i postelje in umivalniki ter vse vrsta lesenega,
: železnega in tapeciranega pohištva v vsakem i slogu od proste do najfin. Izvršitve po jako i - nizkih cenah pri tvrdki za pohištvo
j KAREL PS18S, Maribor
Slcmšoltov trg St. 6	•
! Svoboden ogled! 2I7 Ceniki zastonj! j
*     _ . «1
Sirote povsod SS$£!
« Zaloga spalnih sob po majnlšJiSi cenah
lsM	I
| Ernest Zelenka, jpSisfeii:
n	Šolska ulica št. 5 3ei 20-15 <
»asa	iag5^CžX!3Ž5ž58&i
Tovarna in zalaga Koroška cesta 46—53
Pe!ar KosTiriegger 3n drugo vi
priporočajo
svojo bogato zalogo kompletnih spalnih sob, kuli! n Iške oprave iz mehkega in trdega lesa, kakor posamezne delo &9P po znižanih cenah.
T—glPm m r— •.» r.r~m	  111	—
| Telefon štev« 375	fjpa	^	Drzojav.	naslov:	Balkansped
Špedicija vseh vrst. o Sprejemanje blaga v skladišča.	Pjjjn Hm ra	S ra	Selitve	z patentiran, pohištvenimi vozovi na vse strani.
M Zacarlnjenja in zavarovanja, o Mednarodni prevozi.	||y|j	^^	^^	o	■	Skladišče	spojeno s tirom jnžne železnice. o
1 Spcdicijsko dostavno podjetje južne železnice.	Hajvežje	doma’če	špedicijslco	podjetje	v	Jugoslaviji.
i	MARIBOR
I o„...........Pisarne: Aleksandrova cesta 18. — SMacJiSSa: Aleksandrova cesta 70, Koroška c^ata 19..........................................................
|	 ..JfL.......,/	Centrala:	LJUSUANA.	- Podružnice: MAROBOR, POGRAD, ZAGREB. TJ5ST, 1VBSN. Š.