Mar jan RAVBAR KRAŠKA EROZIJA V O K O L I C I STRAŽE PRI N O V E M MESTU UVOD Erozi jo tal povzročajo naravne s i le , kot so mraz, veter in padavine, zato je e roz i j a v bistvu naraven geološki proces, ki pa se zlast i z neprimernimi č lovekov imi posegi v naravo h i t re je sprošča in pospeše- no razv i j a . Vsa problemat ika eroz i je prsti i zv i ra iz de js tva, da se zemel jsko površje neprestano spremi- n ja . Erozi jo pogojuje v prv i vrsti mehanično in kemično preperevunje, pa tudi b io loško. V ravnin i so ti procesi malo zaznavn i , zato pa so v v iš j ih legah zaradi g rav i tac i j e dokaj močn i . Erozi ja prsti pomeni razdiranje tal in prenašanje erozi jskega mater ia la . Pojav eroz i je je torej vezan na višinske raz- l ike in je permanenten morfološki proces ap lanac i je . V hr ibovi tem in gorskem svetu gre predvsem ob na l i v i h za naglo stekajoče se neurne vode, ki ne spirajo samo plodne zeml je , temveč v g lobinsko ero- z i j o odnašajo s poboči j tudi grobe prepere l ine, grušč in kamenje, ki ga hudourniki odnašajo v do l i ne . Osnovni vzrok eroz i je je preperevanje, k i ga povzročajo mehan ičn i , kemični in b io loški v p l i v i . M e - hansko razpadanje ne menja kemične strukture snovi in je najvažnejše pr i e roz i j i prst i . Tu se srečamo predvsem z uč ink i vode in temperature. Vsaka kamenina ima ploskve manjše odpornosti in pod vp l ivom zgoraj omenjenih fak to r jev razpade v vedno drobnejše de l ce , ki so osnova za e roz i j o . Voda delu je na kamenino zaradi v l ažen ja , tako da zaradi spremenjenih not ran j ih napetosti nabreknejo de l i kamenine in p-epokajo. Ta pojav je t ip ičen za naša f l išna področ ja. Proces se in tenz ivne je nadal ju je pri t op lo t - n ih raz l i kah . Temperaturno kolebanje povzroči neposredno temperaturno preperevanje, k a j t i vsaka k e - menina ima svoj razteznostni koe f i c ien t . Pri segrevanju oziroma oh la jevan ju pa pride do nekakšnih not ran j ih napetost i . Tako ima na primer kremen 4 -k ra t manjšo notranjo napetost kot sol in 1 0 -k ra t več jo od diamanta pri ist i temperatur i . Poleg vsega so kamenine še raznobarvne in zato absorbirajo raz l i čno ko l i č i no energ i je . Upoštevati je treba še albedo. Pri neposrednem sevanju je temperaturna ampl i tuda večja, kot če je kamenina prekr i ta z rušo. Kamenina se r,a površju bo l j segreje kot pa zno- traj i td . To so sicer d robn i , a stalni procesi, toda posledice se k o p i č i j o in s topnju je jo . V zmernih in v isokih geografskih š i r inah, posebno na gozdni m e j i , pa je intenzivnejše posredno tempe- raturno preperevanje a l i zmrzovanje. Kamenina prepereva zaradi zmrzovanja , ko voda a l i led s svo j i - mi pr i t isk i razmikata razpoke v kamenin i . Med zmrznjeno in nezmrznjeno p last jo nastane plast manjše odpornosti. Rezultat pa je drsenje. Pri zmrzovanju se zmrz la plast zaradi povečanega volumna dvigne pravokotno na poboč je , ko pa se o top i , pa pravokotno na smer si le težnost i , torej navpično. To je osnova za premikanje v pe r ig lac ia ln ih področ j ih . Mehanično razpadanje ustvar ja pretežno debe le jš i , robat i mater ia l . Kemično preperevanje se vrši s pomočjo k is l in in pušča za sabo na j f ine jšo , kemično spremenjeno snov. Biološko razkro jevanje pa je povezano s pedogenetskimi procesi in je razv i to pod vegetac i jo . Zunanje sile so prst sicer odnašale že od nekda j . Močno pa je ta proces pospešil č lovek s svoj im ob- de lovan jem, ko je marsikdaj neprav i lno posegel v pedološke procese. Un ič i l je ravnotež je v naravi in s tem povzroč i l dest rukc i jo prst i . Ni malo k ra jev , k jer je e roz i j a odstrani la prst vse do matične osnove. Posebno v zadnjem času se opaža pojačana e roz i ja na vseh predel ih sveta. Ponekod se e roz i ja poveču- je ce lo po geometr i jsk i postopic i . V mnogih predel ih že ogroža č lovekovo eksistenco. Erozi ja prst' pa ni za vse vrste prsti enako usodna, k a j t i voda odnaša le naj f inejše delce - humus. Za to nekater i t i p i prst i , ki imajo malo humusa, niso v t o l i k i meri p r i zade t i . Za la ter i te in za izprana peščena t la je e ro - z i j a ce lo kor is tna, ker tako pr ide jo na površje spodnj i , manj izprani m inera l i . Toda e roz i ja prsti je tu prav zaradi poroznosti teh tal slaba. Nasprotno pa je močna pr i temnih, humoznih prsteh, kot je na 12 primer c m o z | o m . Z N A Č I L N O S T I I N RAZČLENITEV EROZIJE N a č i n i , kako pr ide do odnašanja prs t i , so r a z l i č n i in so v v e l i k i mer i odv isn i od strukture in teks tu- re p rs t i , od k l ima tsk ih razmer , od s t rmine, od nač ina obde lovan ja . Z e l o važna je tud i v l oga v e g e t a - c i j e : gozdna ode ja zmanjša k o l i č i n o in hi t rost odtoka ne le z a t o , ker ga z a v i r a mehan ično , temveč tud i z a t o , ker že sam v rhn j i hor i zon t in humozna plast v prsti pod v e g e t a c i j o absorbi rata mnogo pa - dav in in s tem zmanjšata de l od toka. Če pr i rodno vege tac i j o odst ran imo, če t l a s ta lno o r jemo t a k o , da so i zpos tav l jena d e ž j u , soncu in ve t ru , imata voda in veter tako j popo ln u č i n e k . V g lavnem loč imo t ipe e roz i j s k i h po javov v humidn ih in a r idn ih p o d r o č j i h . D e j a v n i k i v obeh p r imer ih so voda , v e t e r , led . G l e d e na to r a z l i k u j e m o vodno, eolsko in g l a c i a l n o e r o z i j o . Lahko se p o j a v l j a vsaka zase a l i pa se med sabo komb in i r a j o . Pri vodn i e r o z i j i r a z l i k u j e m o p l u v i a l n o - dežno in f l u v i a l n o - rečno. P luv ia lna e r o z i j a je občasna. Tu gre v b istvu le za udar jan je k a p l j i c na površ ino. Dežne k a p l j i c e ima jo n a j v e č j i uč inek na nezava rovan ih , g o l i h površ inah. To sproži p loskovno e r o z i j o - denudac i j o na t l eh z normaln im vodn im o d t o - kom in kraško e r o z i j o na karbonatn ih t l eh . Ploskovna e r o z i j a kaže povsem drugačne ob l i ke kot g l o - binska - brazdasta e r o z i j a . Takšna e r o z i j a je že rezu l ta t sk len jenega vodnega toka in je že prehod k f l u v i a l n i - l i nea rn i e r o z i j i . Ploskovna e r o z i j a obstoj i v tem, da se d e l c i po površ in i sp i ra jo . Takemu spiranju na jpre j pod leže jo d robnozrna t i d e l c i . Izprana t la so g robozrna ta . Za to pedo log i ta t i p imenu- j e j o tud i se lek t i vna e r o z i j a . Ploskovna e r o z i j a napreduje v p las teh , nazadnje pr ide do r a z g o l i t v e , do skalne osnove. Često pr i spi ranju pr ide tudi do spremembe barve. Z e m l j a , podvržena e r o z i j i , je svet - lejše b a r v e , ker se humus in vsi na j f i ne j š i d e l c i p res tav i jo v n i ž j e lege , obenem pa j e še močno iz lu zevan je . Tabela 1; LASTNOSTI TAL Lastnosti ta l pred i zp i ran jem po i zp i r an ju spre jeml j ivos t za vodo 6 7 , 2 % 4 6 , 8 % vsebnost humusa 1 4 , 6 % 9 , 8 % vsebnost duš ika 0 , 4 9 % 0 , 1 6 % Poskus, ki ga kaže zgorn ja t abe la , so i z v e d l i v Sovjetsk i zvez i in z e l o nazorno k a ž e , kako se je zmanjšala spre jeml j i vos t tal za vodo . Rezul ta t tega pa j e , da se poveča odstotek vode, k i odteče t a - k o j . S tem pa se seveda poveča e r o z i j a . Moramo pa tu še upoštevat i že omenjene podnebne in pada- vinske razmere , r e l i e f , d o l ž i n o in o b l i k o poboč ja . T la , k i so močno podvržena e r o z i j i , so: g l i n a , i l o v i c a , p u h l i c a , humusna in d robnozrna ta , laporna in f l i šna t l a . Tu ima e r o z i j a n a f v e č j o moč in rečn i t okov i že pr i najmanjšem dež ju postanejo ka ln i (Krka in vse kraške reke) . Kohez i j ska s i la pr i z g o m j omenjen ih prsteh je sorazmerno s laba, posebno če je zem l j a suha. Suha zeml ja se na zače tku tud i z e l o težko v l a ž i in prav tedaj je e roz i j ska moč n a j v e č j a , ko se vodne k a p l j i c e že tako j na začetku z d r u ž i j o v ž l e b i č i h in pospešeno e rod i ra j o . Za brazdasto a l i g lob insko e r o z i j o je z n a č i l n o , da se po površ in i tekoče vode zbere jo v curke . To je na zunaj mnogo v idne jš i nač in . J a v l j a se posebno v kompaktn ih i l a v n a t o - g l inast ih t l eh . Pri tem nag lo nas ta ja jo j a r k i , ki se z a r e ž e j o v rodov i tno prst in se ob vsakem na l i vu š i r i j o . Ti ž l ebov i p o t e - k a j o v smeri nag iba in so navadno vzpo redn i . V prečnem pro f i l u so t i j a rk i os t r i , vendar r a z l i č n i h o b l i k . Pri g l i n i se navadno i z o b l i k u j e j o skoraj navp ične stene z U p ro f i l om. Če pa so spodnje p last i .nanj odporne, voda spodaj bočno i zpod jeda stene in tako širi ž leb iče v ja rke . To je tako imenovana tunelska e r o z i j a . Navadno pa so spodnje p last i vedno trdnejše od zgo rn j i h . Tedaj se i z o b l i k u j e j o ž l e - 13 b i č i z V ob l i kami . G lob inska e roz i ja je v začetku prav tako neopazna. Pri nadal jn jem razvoju pa prehaja brazdasta e ro- z i j a v jarkasto, ki jo pospešujejo še pot i na poboč ju , nepravi lno oranje i td . Pri jarkasti e roz i j i se v o - da združuje pahl jačasto. To je že prva koncentrac i ja vode. Sčasoma, če je vodozbirno področje v e l i - ko , pa jarkasta e roz i ja preide v hudourniško. Hudournik i so kratk i gorski vodni tokov i , ki so g loboko za jeden i . Imajo ve l i k strmec in ve l i ko vodno ko lebanje . Če j i h napaja dežn ica , ponavadi presahnejo. Le če j i h napaja snežnica, imajo enakomernejši vodni odtok. Hudournik i teče jo po k ra tk ih do l inah . Po jav l ja jo se sporadično in prenesejo v kratkem času ogromno vode in mater ia la . S svojim izpi ranjem in odnašanjem t rgajo bregove in ta mater ial - p lav ino odlagajo v b l i ž i n i . Hudournik navadno nastopi v gorovju zaradi opustošenja rastlinske odeje a l i zaradi popolne ogole lost i . Vet rna e roz i ja baz i ra na mehanski s i l i ve t ra , ki z de f l ac i j o prenaša de lce . Nastopa na ar idn ih prede- l ih - pri nas na puh l i c i (Peščara). Veter delce prenaša tudi do 1000 km do leč . Def lac i j ska moč ve - tra je ogromna. Na kra tko bi omeni l i še zadnj i t ip e roz i je : ledeniška e roz i ja nastaja zaradi leden ikov , ki s svojo te - žo brusi jo podlago. N j i h o v a moč je po nekater ih po jmovanj ih 3 do 1 0 krat več ja od rečne. KRAŠKA EROZIJA NA N A G N J E N E M POVRŠJU V O K O L I C I STRAŽE Na kraških t leh obstaja tudi ze lo in tenz ivna d inamika , k i jo lahko opazujemo pri raznih po jav ih t a - ko na površju kot pod površjem. Vzrok temu je kemično preperevanje apnenca in do lomi ta , ki je že samo po sebi neke vrste d inamika. Toda nas zanimajo predvsem p o j a v i , ki nastajajo pred našimi očmi na kraški i l o v i c i , predvsem na obdelanem zeml j išču. To je druge vrste d inamika - kraška e r o z i j a , ki jo bomo skušali p r ikazat i na dveh pr imerih - dveh raz l i čn ih t ip ih odnašanja prst i . Prvi t ip eroz i je prsti na kraških t leh je čisto navadno ploskovno izp i ran je - denudac i ja . Pojav l ja se na sicer krašk i - jursk i do lomi tno-apn išk i osnovi, ki pa je na hribu nad Stražo rahlo prekr i ta s s i l ikatno- kremenovo ode jo . Ta pojav se odraža tudi v barv i prst i , ki ni tako in tenz ivno rdeče barve. Posebno zanimiv se nam zdi ve r t i ka ln i razpored zgornjega sloja prst i , medtem ko je ta lna osnova spodaj ob Kr- ki povsem s i l ikatna - barva je s ivkastor java. Prst se tudi lesketa in vsebuje še precej nepreperelega kremena in muskovi ta. Sivkastor java barva pa se z oddal jevanjem od Krke rahlo vse bo l j spreminja in postaja čedal je bo l j rdečkasta. Na zgorn j i mej i v inogradov in v gozdu je že skoraj prava kraška rde- ča i l ov i ca . Zgoraj opisani primer je morda tudi dokaz , da je do sem segal zatok pl iocenskega pa nonskega mor ja . Drugi t ip e roz i je se j av l j a na prav ih kraških t leh: v našem primeru na Ljubenski gor i pri Drganj ih se- l i h . Hrovat v "Krašk i i l o v i c i " ta t i p imenuje površinska e roz i j a . Po našem mnenju pa ta termin ni na jbo l j posrečen, ker se ta vrsta eroz i je po jav l j a predvsem na nagnjenih poboč j ih , v našem primeru v v inograd ih . Odnašanje prsti je tako močno, da v inogradi vedno bo l j i zg in j a j o . Na nj ihovem mestu pa se pr ikazuje kamenje, ki onemogoča vsako obdelovanje. Tu ne gre za ob iča jno odplakovanje vrhnje ga sloja zeml je , kot je to pr i prvem t i pu , marveč je tu dominanten pojav izg inevan ja prsti v zeml jo . To je kraška e roz i j a . Rezultat pa je , da raste kamenje. Odplakovanje je na jbo l j v idno v v inograd ih , ki so ponavadi na bol j strmem poboč ju , kakor druga ob- de lova lna zeml j išča. Navadno vinograde okopuje jo dvakra t , ponekod tudi t r i k ra t na le to. Ze samo o- kopavanje pomeni v zgornjem delu v inograda zmanjševanje prst i , ker pri tem obračajo zeml jo in jo prož i jo navzdo l . Z rahl jan jem že tako precej rahle površine pa še pospešujejo e roz i j o zeml je . Kako h i t ro poteka kraška e roz i ja prst i , je sporno vpiašanje. Hrovat je podrobno opisoval e roz i jo na dc lenjskih n j i vah in v v inograd ih . Ugotov i l j e , da se prst zn ižu je v povprečju za 5 - 8 mm na leto. Če bi b i l a Hrovatova ugotov i tev resnična, bi na n j i vah up lahn i la prst v sto le t ih za 50 - 80 cm. Ta pro- 14 blem smo zače l i raziskovat i z druge p la t i . Med sabo smo pr imer ja l i obseg v inogradov po katastru l e - ta 1825, stanje le ta 1945 in današnje razmere. Po franciscejskem katastru je b i l o v katastrski občini Straža 3 , 9 % vinogradov (vsi so na Straškem hr ibu). Lera 1945 j i h je b i l o še 2 , 8 % in danes po o- ceni občinske statist ične službe v Novem mesru le še 2 , 4 % vse površine. Hrovat piše, da so pred kakimi 70 le t i segali v inogradi do p r ib l i žno ene t re t j ine pod vrhom hr iba , do danes pa so se skoraj za eno po lov ico zmanjšal i . Okrog lera 1950, ko je Hrovat , opazoval v inograde, so b i le vidne na nekater ih v inogradih še jase, danes tudi teh ni več. Tudi na Ljubenski gor i so se v inogradi precej zmanjšal i . Prof. Seial je ugo tov i l , d a , če je i l o v i c i primešan droben s i l i ka tn i ma te r ia l , je ta , dokler je suha, precej rahla in sipka. Hrovat pa doda ja , da , če je v lažna , je manj gnetna kot g l i n o . To se nam zdi osnovna ugotov i tev in pogoj za e roz i j o ns Straškem hr ibu. Kohezi jska si la na tej karbonatno-s i - l i ka tn i r j av i prsti je rorej prav zaradi s i l i ka tn ih primesi še siobša kot pri i l o v i c i , za katero je prav tako znači Ino, da je n jena kohezi jska si la ze lo siaba. Dokazov za slabo kohezi jsko sposobnost i l o - v ice nam ne manjka. Pri vsakem vseku v kraško i l o v i co opaz imo , kako se drobi in posipl je navzdol . Spodaj nastajajo sipinski s tožc i . Prst se drobi v suhem in v v lažnem stanju. Predvsem je posipanje močno spomladi, ko se prst odtop i . Prav spomladi lahko opazujemo ob cestnih vsekih, kako posipni stožec raste iz dneva v dan. Raste tako močno, da je potrebno vsako leto nanovo odstrani t i nasipani mater ia l . Zanimalo nas j e , do kod bi šel ta proces, če ne bi mcter ia la odst ran jeval i . Kakšen je na- ravni naklonski kot posipane i l o v i c e ? V ta namen smo p r ip rav i l i improv iz i ran hudournik z eno vmes- no stopnjo. Po na l ivu je naklonski kot nasipanega stožca znašal 29 „ kar se ujema s t rd i tvami Hrova- ta , ki piše, da je naklonski kot posipanega mater ia la pri i l o v i c i 30 - 33° . Zan imiva posebnost kraške i l ov ice je k rčen je , ki se po jav l ja predvsem po le t i , ko voda izh lapeva iz ta l . Pri izsuševanju pa nastajajo raz l i čno ve l ike in globoke razpoke. Ve l ikos t razpok je odvisna od t ra jan ja suše, vročine in ekspozic i je ta l . Razpoke so na vodoravnem površju na jbo l j i z raz i te . Na g o - lem in strmem pobočju pa se de l c i zaradi zgoraj omenjene slabe kohezi jske moči ob prepokah kotale navzdo l . Prav zato so razpoke na pobočju manj i z raz i te . Tak primer je na Ljubenski go r i . Na Straš- kem hribu smo sicer opaz i l i razpoke, ki so b i le večje tam, k jer je b i l a zeml ja bol j i l ovnata , torej č im v i ž je smo opazova l i , tem več ja je b i l a prepokanost. V splošnem pa je b i l a prepokanost no Stra- škem hribu manjša kot na L jubnu, čeprav je naklon na obeh poboč j ih p r ib l i žno enak (16-18 ). Zdi se nam, da je prav zaradi zgoraj omenjenih raz l i k tudi raz l i ka med t ipoma eroz i je na Straškem hribu in Ljubnu. Na hribu nad Stražo je več površinske eroz i je kot odplakovanja v zeml jo . Voda del i lov ice po površini odnaša v n iž je lege, del pa je nosi s sabo, ko pronica v g lob ino . V o - da pronica v notranjost po l oč i l n i h ploskvah, ki so v i l o v i c i . Na svoj i poti odlaga delce humusa. Prav zato so loč i lne ploskve ze lo pogosto temnejše od same i l o v i c e , kar kaže, da je i l ov i ca prepletena s tankimi ž i l i c a m i , po kater ih pronica voda. O p a z i l i smo, da je na Ljubnu več humatov kot pa nad Stražo. To nam zopet pot r ju je domnevo, da je odnašanje prsti na Straškem hribu bol j denudaci jsko. Voda odnaša v notranjost le naj f inejše de l ce , nas pa je zan ima lo , kakšna je struktura površinsko na- p lav l jenega mater ia la . To smo ugo tov i l i pri temle poskusu: 10 m pod vrhom vinograda nad Stražo pri naklonu 18° smo za je l i ves mater ia l , ki ga je najprej nap lav i l močan na l i v . Na to smo poskus ponov i l i pri rah l ih dežnih pa- dav inah. (Bl ižnja vodomerna postaja v Novem mestu je v prvem primeru nameri la 107,3 mm, v drugem primeru pa 3 6 , 0 mm padavin) . N a l i v je nap lav i l 1 160 gr mater ia la , po dežju pa se je nastreglo 290g zeml je . N a l i v torej pospešeno erodi ra. Ob upoštevanju, da so naši podatk i ko l i kor to l i ko natančn i , je tedaj na l iv odnesel cca 2500 kg prsti na hektar , dež pa le cca 560 k g / h a . 15 Tabela 2: STRUKTURA NEPLAVLJEN EGA MATERIALA (po metodi sejanja) Debelina pri dež ju v % pri na l ivu v % več kot 2 mm 11 17 1 , 9 - 0 ,5 mm 72 45 0 , 4 - 0 , 2 mm 12 24 0 , 2 - 0 ,1 mm 4 11 pod 0,1 mm 1 3 S K U P A J 100 100 In kakšna je b i l a zrnatost naplav l jene prst i? Pri ana l i z i z metodo sejanja :mo zaradi poenostavitve mer jen ja moral i i z l o č i t i vse kamenje s premerom več j im od 5 mm. Teh kamenčkov po dežju sploh ni b i l o pri prsti. Zato j i h je b i l o pri nap lav in i po na l ivu po oceni skoraj 10 %. Na jdebe le jš i kamen je tehtal 23 gramov. Če pogledamo tabelo 2 , v i d i m o , da je na l i v nanašal več debelejšega in pa naj f inejšega mater ia la v pr imer jav i s prst jo , ki jo je nanesel dež. Pri tej je b i l o t r i čet r t ine peska debel ine med 0 ,5 in 2 mm Pomembno je t ud i , da se pri dež ju površinsko odp lav i jo ze lo malo na j f ine jš ih de lcev (pod 0,1 mm). Te naj f inejše delce voda nosi s sabo v g lob ino in to so t ist i humat i , ki smo j i h zgoraj omenja l i in j i h je na Straškem hribu manj kot na L jubnu. Medtem ko je zgoraj uporabl jena metoda le pr ikaza la neke raz l ike med strukturo prst i , ki jo je na en i strani nanesel dež , na drugi pa n a l i v , pa anal iza naplavine s p ipet i ranjem ne pokaže nobenih bi- stvenih r a z l i k . V vseh pr imer ih je grobega peska okrog 1 %, f inega 20 %, mela 30 % in g l ine oko l i 50 % (g l . tabelo 3) . Tabela 3: STRUKTURA NAPLAVINE (po metodi p ipe t i ran ja) Debel ina pr i dež ju v % pri na l ivu v % grobi pesek (2 -0 , 2 mm) 1,1 0 , 4 f in i pesek ( 0 , 2 - 0 , 0 2 mm) 2 1 , 4 2 0 , 6 mel (0 ,02 - 0 ,002 mm) 34 ,3 2 9 , 0 g l i na (pod 0 ,002 mm) 43 ,2 5 0 , 0 S K U P A J 100 ,0 100 ,0 Iz navedenega bi b i l o ze lo zan imivo u g o t o v i t i , ko l i ko zeml je je le tno odnešene in za ko l i ko se k a - men pr ikaže na površje. Zaradi neprestanega izp i ran ja v zeml jo se na Ljubnu vedno bo l j pr ikazuje kamenje, v inogradi se k r č i j o in umika jo v n iž je lege. Ljudje m is l i j o , da kamen raste. Sicer si kmet- je na vse načine p r izadeva jo , da bi ohran i l i v inograd. Se pred nekaj l e t i , posebno pa pred drugo svetovno vo jno , so kmet je kamen o d b i j a l i . Odb i to kamenje pa z laga l i v škarpo ter s tem zav i ra l i po - vršinsko e roz i j o . Poprečna viš ina izmer jen ih škarp je 91 cm. Na j v i š j a izmer jena škarpa je visoka 125 cm, na jn i ž j a pa 58 cm. Vse izmerjene škarpe so še na danes ak t i vn ih v inogradih . Z ind i rek tno metodo smo poskušali dob i t i in tenz i te to eroz i je : Na še ak t i vn ih in na nekdanj ih v inogra d ih smo izmer i l i v iš ino kamenja, ki g leda iz zeml je . V iš ino kamenja smo ugo tav l j a l i na spodnji stra- ni kamna in do spodnje meje odbi tega kamenja. 16 Tabela 4 : V I Š I N A ODBITEGA K A M E N J A Zemel jska kategor i ja T r a v n i k i V i n o g r a d i N a k l o n 6° 11° 17° 13° 17° povpr . viš. odb i t , kamenja 45 cm 40 cm 36 cm 30 cm 33 cm Tabela 4 kaže povprečno v iš ino kamenja, ki danes g leda na površino. Tabela je zan im iva , saj rezu l - tat i kaže jo , da je na manj nagnjenem pobočju kraška e roz i ja močnejša. To pa je v nasprotju s Hrova- tovimi ugo tov i t vami , ki t r d i , da se površje zn ižu je sorazmerno z naklonom zeml j išča. Na nekdanj ih v inograd ih je v iš ina kamenja več ja kot v še ak t i vn ih v inograd ih . To je razuml j i vo , saj teh vinogradov že več let ne č is t i jo in so prepuščeni zaraščanju. Da b! p repreč i l i odnašanje zeml je , po lagajo v inogradnik i preko vinogradov deske. Lastniki deske vsa- ko pomlad postav i jo na novo, jeseni pa j i h odstrani jo. Tako smo na več mestih opazoval i skoraj " c e - lo le tn i pr ide lek" e roz i j e . Pred vsako desko se je ustav i lo cca 4 - 5 cm odnesene prst i . In kakšna je debel ina preperel ine v v inograd ih? Na gorn j i mej i v inogradov in v gozdu nad Stražo jo je b i l o lahko u g o t o v i t i , ker je tam prsti ze lo malo. V samem gozdu nad v inogradi g leda vse polno kamenja iz ta l . Ta kamen je deloma ž i v , deloma pa so to odkruški in ostanki nekdanj ih škarp, ki pa so danes popolnoma porušene. Okamenelost v gozdu je p r i b l i ž n o 60 % - n a glede na vso površino. Gozd je seveda slabe kva l i te te - predvsem je to varova ln i gabrov top lo l jubn i gozd. Debel ina prsti v gozdu je od 18 do 81 cm. V povprečju pa se g ib l j e med 25 - 35 cm. Takoj na zgorn j i mej i v i - nograda se debel ina preperel ine poveča v povprečju na 30 - 50 cm. Od tu da l je pa je pravo debe- l ino prsti teže d o l o č i t i , ker se od tu navzdol kombinirata dva t ipa prsti: av toh tona preperel ina spo- daj in naplav ina nad n jo , ki je na spodnji mej i v inograda na j več ja . Z vrtanjem in po v iš in i spodnjih škarp smo u g o t o v i l i , da se debel ina prsti g ib l j e med 168 in 174 cm. V zvez i z e roz i j o prsti je prav gotovo tudi naklon pobočja. Zgo ra j , na mej i gozda in v inograda, je 27° - 3 0 ° , dobr ih 100 m n i že , med v inograd i , pa 18 - 21° . Pri zmanjšanju strmine je sodelovalo se- veda več fak to r j ev . Nas zanima predvsem delež pospešene eroz i je - to se prav i , kakšen je č lovekov de lež pri zmanjševanju strmine. Pod v inogradi nad Stražo so b i l i vseskozi t ravn ik i in pašnik i , torej tu ni b i l o n i ko l i pospešene e roz i j e . Na teh t ravn ik ih pa sedaj pri nak lonu 11 -14° ve l i ko grade. Fti i z - kopih se po barv i prav lepo raz loč i avtohtona prst od alohtone - nap lav l jene . Debel ina alohtone prsti se g i b l j e od 120 do 165 cm. Ta naplav ina je rezu l ta t pospešene e roz i j e , pa tudi prejšnj ih dob, ver - jetno ce lo pe r ig lac ia la , saj smo na nekem mestu na le te l i na brečo, ki je nedvomno ostanek hladnega obdobja. UPORABLJENA LITERATURA 1. Beuchetr i t ; L 'érosion accélérée dans les chaînes cél l iennes d ' O r a n i e . Revue de géomorphologie d inamîque. Grenoble 1955 2. Beuchetr i t : Le problème de l 'é ros ion des soils de montagne et le cas du Tell a lgér ien. Revue de géographie A lp i ne . Grenoble 1955 3. Gams: Kras. L jub l jana 1974 4. Gänsen: Wich t ige Bodenbildungsprocesse typischer Erdrüume in schematischer Darstel lung. Die Erde 1964 17 5. Hrovat : Kraška i l o v i c a . L jub l jana 1953 6. I lešič: Geogra f i j a prsti in rast ja. L jub l jana 1960 - skripta 7. Kosov: Razvite ovraženoj eroz i i v pr i rodnih zonah SSSR. Vopr . geogra f i , Moskva 1960 8. Rajner: Urejanje hudourniških območi j . Zapiski s predavanj na Gozdarski f aku l te t i v L jub l jan i 1969/70 9. Spir idonov: K izučenju ovraženoj e roz i i . Voprosy geogra f i i , Moskva 1950 10. Sukl je: Mehanika ta l . L jub l jana 1967 - skr ipta 11. Terzaghi: Erdbaumehanik auf bodenphysikal ischer Grund lage , Le ipz ig 1925 12. Vasovič : Uputstva za ispi t ivanje eroz i je zeml j iš ta . Beograd 1957 Mar jan KLEMENČIČ. POLJSKA VČERAJ, DANES, JUTRI Namen č lanka je podati - ob običajnem "šolskem" znanju geograf i je Poljske - nekatere znač i lne po- jave in procese, ki b istveno vp l i va j o na sedanjo podobo države in na njen pr ihodnj i razvo j . O b i l i c a problemov, i zha ja joč ih iz burnega zgodovinskega razvoja in iz močne pestrosti pr i rodnih pogojev za gospodarsko dejavnost , onemogoča, da bi se prelomno obdobje pol jskega gospodarstva (zgodovine) po- dalo v k ra tk i o b l i k i . Zato je treba ta č lanek razumeti kot av tor jevo že l j o , da seznani geografe ne to l i ko z razvojem a l i stanjem raz l i čn ih elementov pr irodnega oko l ja in družbenih razmer (glej r a z l i č - ne p r i r očn i ke ! ) , pač pa kot že l j o predstavit i regionalne raz l ike v družbenogospodarskem razvoju Po l j - ske kot izhodišče pri uresničevanju načrtov za opt imalno izkor iščanje prostora v naslednj ih t r ideset ih l e t i h . Naše sorazmerno slabo poznavanje Poljske (uradni naz iv zan jo je Poiska Rzeczpospol i ta Ludowa, okr PRL) vzbu ja v nas predstavo o n jen i precejšnj i oddal jenost i , odmaknjenost i . Pri ob jekt ivnem ocen jeva- nju dežele pa se predstave, dobl jene z opazovanjem šolskega atlasa o enol ičnost i pokra j ine , o v e l i k i enotnosti Poljske kajkmalu i zkaže jo za zmotne. In če hočemo spoznati družbenogospodarsko strukturo, moramo poseči naza j , v včera j . Za spoznanje g l ob l j i h vzg ibov de lovan ja , miš l jen ja in čustvovanja Pol jaka pa se moramo ozret i še bo l j naza j , v "predvčera jšn j i " dan. Brez dvoma je današnja družbenogospodarska s l ika Poljske posledica razvoja od druge polov ice 18. s to le t ja da l j e . To je čas, ko je Poljska i zg i n i l a s po l i t i čnega zeml jev ida Evrope ( 1772 prva in 1973 druga de l i tev Pol jske, 1795 dokončna razde l i tev ) , pa tudi začetek nove dobe v gospodarskem in d ruž - benem razvoju Evrope ( f i z iok ra t i zem, kasneje začetek indus t r i a l i zac i j e , začetek ob l i kovan ja d ržavne- ga aparata i t d . ) . Poljska kot država je b i l a iz ločena iz ak t ivnega ob l i kovan ja novih družbenogospo- darskih odnosov. Za družbenogospodarski in p o l i t i č n i razvoj Poljske do prve svetovne vojne je znač i l no dvo je : boj Po- l jakov za obnovi tev poljske države in ko lon ia ln i nač in izkor iščanja gospodarskega potenc ia la predelov, ki so si j i h pr isvo j i le sosednje velesi le (Prusija, Rusija, habsburška monarhi ja) . Tradic ionalen odpor do vseh ob l i k nadrejenosti je vod i l Poljake v stalne bo je , tako s sosedi kot tudi v medsebojne obračune. Pomanjkanje zavesti državne pripadnosti je v n a j v e č j i meri nadomesti la z a - vest nacionalne in verske pr ipadnost i . Poljska pomeni za Pol jaka na j več jo vrednoto, zato ni čudno, 18