Št. 163 (16.200) leto LIV. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob” v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 dc " maja 1945 v tiskarni "Slovenija’ pod Vois ' / maja 1945 pa v osvobojene,' minja številka. Bil je edini v.: NIK v za- sužnjeni Evre; ' i 43 ■ . ie.l | Hnn it ili Spedizione in cč-i»v,,amenio postale 4S% Art 2, comma2Qb,legge 66296-Filiale d Trieste SOBOTA, 11. JULIJA 1998 Vse gre po načrtu Vojko Colja Poveriti Varnostnemu svetu OZN nehvaležno na-l°go gašenja kosovskega Požara lahko pomeni sa-mo to, da vse teče po Milo-Sevidevem načrtu, saj je jasno, da bo Rusija z vetom Preprečila vsako pobudo, •n ne bi bila po godu beograjskemu režimu. Že res, da sta tako ameriški veleposlanik Holbrooke kot generalni tajnik zveze Nato Solana pred dnevi kot glavnega krivca za kosovsko krizo in bosansko-her-oegovsko tragedijo obtožila Slobodana Miloševiča, a to ne spremeni dejstva, da so bile vse dosedanje sankcije in celo grožnje z vojaškim posegom mlatenje prazne slame, ker Miloševič razume samo logiko sile. To je jasno prišlo do izraza tako na Hrvaškem kot v BiH. Kosovo seveda niso srbske krajine na Hrvaškem, ki so jih Srbi s svojo blodno vizijo uresničevanja velike Srbije izgubib. Kosovo tudi ni Bosna in Hercegovina, kjer so v bistvu Srbi ob Muslimanih glavni poraženci. Kosovo Je poglavje zase, je sod stnodnika, ki lahko zruši geostrateska ravnotežja na “alkanu in povzroči novo balkansko vojno, če diplomatom ne bo uspelo dose-b* premirja in miru. To pa brez privoljenja Srbije in Osvobodilne vojske Koso-va ni mogoče. , Za Srbe je Kosovo zibelka njihove srednjeveške državnosti, je svetinja, se ji ne morejo odpovedati, saj bi bili ob svojo nacionalno identiteto, ob mit kosovske bitke, s kate-11 ni so prežeti do dna du-Sp- Na njihovo žalost pa so . rbi Kosovo v bistvu že Zgubili, ko so mu odvzeti avtonomijo i t^rope ustvai Primer »apa Odvzema avto budna diploma Prečila, požar gnsiti, ko je poti s°vskih Alban Pelo, ko so segli 0 je pobudo gnndhijevskega ^Ugov---------1 dibia v vipivti sprožiti %ko represiji romanja < opazovalnih _• i "Stavita na «aslUgi krat bfke politik ed obema n egl° takšno to°3?ni vf , sožll !rl strpnos hii°8oc.e na l RIM / REAKCIJE IN POLEMIKE PO NASTOPU PREDSEDNIKA DRŽAVE Pri Oljki hvalijo poseg Scalfara Pol svoboščin zahteva komisijo Komisija bi raziskovala podkupninske afere - Milanski sodniki »grenko razočarani« H CERMIS / SKLEP POVELJNIKA MARINCEV h Sodili pilotu in navigatorju Disciplinska preiskava tudi proti štirim nadrejenim oficirjem VVASHINGTON - O usodi pilota Ashbyja in navigatorja Schwe-itzerja, ki sta obtožena, da sta povzročila tragedijo v Cermisu, bo odločalo vojaško sodiSče. Ostala dva častnika letala, ki je pretrgal žico žičnice za Cermis, sta bila oproščena, proti štirim nadrejenim oficirjem pa bodo uvedli disciplinsko preiskavo. To je sklenil general Peter Pa-ce, poveljnik marincev atlantskega območja. Na 2. strani RIM - Ocene in mnenja o pozivu predsednika republike Scalfara, češ da je treba utišati polemiko o sodstvu in njegovi kritiki na račun Višjega sodnega sveta, so si bile deljene. Opozicija pravi, da poseg, ki je sicer prišel pozno, potrjuje potrebo po ustanovitvi preiskovalne parlamentarne komisije o podkupninskih aferah. Na drugi strani se v Oljki, kjer so pozdravili »uravnovešen« govor predsednika države, istočasno krepi bojazen, da bi taka preiskava sprožala nenehne spore med političnimi stranmi ali spopad med enim delom politike in sodstvom. Prav s strani milanskih sodnikov včeraj ni bilo reakkcij, bili naj bi »grenko presenečeni«. Na 2. strani KOSOVO / KLJUB DIPLOMATSKIM NAPOROM Srbskoalbanski spopadi se stopnjujejo Francija in Velika Britanija pripravljata resolucijo, ki jo bosta predstavili VS OZN PRIŠTINA, PARIZ -Medtem ko je bilo obmejno območje Kosova z Albanijo včeraj prizorišče krvavih spopadov, požigov in bega ljudi, svetovna diplomacija mrzlično išče kvadraturo kroga, ki naj prepreči izbruh še bolj dramatičnega in splošnega spopada. O spopadih med srbskimi varnostnimi silami in pripadniki Osvobodilne vojske Kosova so poročali z območja Prizrena in Peči. Prav pri Peči naj bi prejšnjo noč prvič oboroženi srbski civilisti iz vasi Svinj are napadli albansko vas Panti-no in jo zažgali, ne da bi srbske sile posegle. Francija in Velika Britanija pa sta včeraj napovedali osnutek resolucije o Kosovu, o kateri naj bi prihodnji teden razpravljal Varnostni svet OZN. Na 12. strani LJUBLJANA / NOVINARSKA KONFERENCA SKGZ o položaju manjšine Pozitivnejši odnos Rima, Sloveniji manjka celovita strategija LJUBLJANA - Predstavniki dveh letih odnos italijanski oblasti SKGZ so včeraj na novinarski kon- do manjšine spremenil, medtem ko ferenci v Ljubljani podali oceno bi želeli celovito strategijo Sloveni-trenutnega položaja slovenske je v pomoči manjšini. (Foto Zivu-manjšine v Italiji. Pozitivno so oce- lovič/ BOBO) nili dejstvo, da se je v zadnjih Na3.strani Teleskop MNA s Padrie v vesolje TRST - Včeraj je poletel v vesolje še en izdelek Znanstvenega parka pri Padričah. Gre za teleskop za kozmične žarke NINA, ki ga je ponesla v orbito okrog Zemlje ukrajinska nosilna raketa Zenith 2. Raketa je vzletela s kozmodroma Bajkonur v Kazahstanu. Teleskop NINA so izdelali izvedenci Vsedržavnega inštituta za jedrsko fiziko v sodelovanju z ruskimi z znanstveniki. Na 5. strani Na znanstvenem liceju vsi zreli TRST - Na znanstvenem liceju Franceta Prešerna so včeraj objavili izide zrelostnih izpitov. Tudi na tej šoli so vsi kandidati vseh treh razredov izdelali, dve dijakinji pa sta dosegli najvišjo oceno, šestdesetico. To sta dijakinja 5. B razreda Jadranka Križman in dijakinja 5. C razreda Tanja Sternad, ki je obiskovala oddelek jezikovne smeri (letos so prvič polagali izpite tudi dijakinje te smeri). Po objavi izidov na vseh šolah je skupni rezultat nadvse zadovoljil: izdelali so prav vsi kandidati. V Rimu pa so med preverjanjem sklenili, da bodo šoloobvezno dobo dvignili od 8 na 9 let Na 5. strani Poenotenje carinske kontrole še kasni GORICA - Maja letos je bil podpisan dogovor o poenostavitvi in poenotenju carinske kontrole na italijansko-slovenski meji. Poskusno naj bi sporazum začeli izvajati že junija, vendar se je zadeva zavlekla zaradi birokratskih težav. Nov sistem carinske kontrole naj bi znatno skrčil čakalno dobo na meji in odpravil številne druge nevšečnosti. Na 10. strani Gorica: v četrtek umestitev sveta GORICA - Včeraj je župan razposlal vabila za umestitveno sejo na junijskih volitvah izvoljenega občinskega sveta. Seja bo v četrtek, 16. t.m. ob 17.30 in predvidoma tudi naslednjega dne. Pred svetovalci je namreč kar zajeten dnevni red. V pričakovanju umestitvene seje se nadaljujejo spori in prerekanja v vrstah večine glede odborniških mest. Na 10. strani SP V NOGOMETU Nizozemska in Hrvaška drevi za tretje mesto Na svetovnem nogometnem prvenstvu v Franciji bosta drevi Nizozemska in Hrvaška v Parizu odigrali tekmo za končno 3. mesto (ob 21. uri), a ta dvoboj se bo odvijal v senci jutrišnjega finala med Brazilijo in Francijo. Nizozemci in Hrvati niso kdove kako motivirani, še najbolj pomembna bo tekma menda za hrvaškega napadalca Da- vorja Sukerja, ki še lahko osvoji naslov najboljšega strelca prvenstva. Enajstčlanska strokovna komisija FIFA pa je včeraj objavila seznam 16 najboljših igralcev prvenstva. Med njimi ni ne Nemcev ne Italijanov, največ pa je Brazilcev. Italijanskega napadalca Christiana Vierija so uvrstiti med rezerve. Na 9. strani ME, AZETASPORT TRŽIČ - ul. IX Giugno 84/A - tel. 0481/45735 MCm03 Opčine Narodna ulica 134 SEZONSKI POPUSTI OD 20% DO 50% RIM / MEDTEM KO SO MILANSKI SODNIKI »GRENKO PRESENEČENI« CERMIS / SKLEP Razhajanja o Scalfarovem posegu o sodstvu in politiki Pol svoboščin trdi, da prihaja pozno - V Oljki ploskajo predsedniku Pilot in navigator bosta morala pred sodnike Disciplinska preiskava tudi proti štirim nadrejenim oficirjem RIM - Odločen poziv predsednika republike Scalfara, da je treba ublažiti ton polemike o sodstvu in njegov »ukor« na račun Višjega sodnega sveta sta bila tudi včeraj v ospredju politične debate in se prepletata z razpravo o umestnosti ali neumestnosti preiskovalne parlamentarne komisije o podkupninskih aferah. Opozicija meni, da poseg državnega poglavarja potrjuje potrebo po ustanovitvi takega organizma, vendar se v večini krepi bojazen, da ne bi mogli preprečiti nevarnosti, na katero je opozoril tudi predsednik poslanske zbornice Luciano Violante, in sicer, da bi preiskava o podkupninskih aferah »sprožila nenehne spore med političnimi stranmi ali pa spopad med enim delom politike ter sodstvom.« Kot pravi Alfredo Mantovano (NZ), govor predsednika Scalfara »pelje logično do zaključka, da je treba komisijo ustanoviti, tako da spet vnesemo potrebno vedrino in da ugotovimo resnico.« Michele Sapona- ra (FI) poudarja, da je zahteva po komisiji prav posledica dejstva, da je Višji sodni svet stal ob strani, kar pa je predsednik države pozno ugotovil. Rocco Buttiglione (Udr) opozarja, da Scalfara pravi resnične stvari, a jih pravi pozno in pozablja, da je bil Berlusconi prizadet, medtem ko niso nikoli postopali proti ravnanju nekaterih prav-dnistev. Tudi FI trdi, da poziv Scalfara Višjemu sodnemu svetu ne prihaja pravočasno: če bi prišel tedaj, pravi predsednik senatorjev FI Enrico La Loggia, ko je Berlusconi ob vrhu v Neaplju prejel jamstveno obvestilo, bi tudi zgodovina te dežele bila drugačna in drugačne bi bile garancije, vzdušje za reforme in tudi sedanja vlada. La Loggia in Beppe Pisarni poudarjata, da hočeta komisijo, ki bo pokazala, zakaj so podkupninske afere spravile na kolena vse stranke z izjemo KPI. Oglasil se je tudi Di Pietro: ne da bi ga omenil, je kritiziral Scalfa-rov govor, češ da hočejo komisijo, po kateri bi prišli do absurda, da so vsi krivi in torej ni nihče kriv in da so bili torej Italijani žrtve senzacionalnega privida. Nichi Vendola (Skp) ne želi govorov, ki enako hvalijo ali kritizrajo ene in druge, temveč odločnejšo obrambo sodstva. Ostala večina pa odobrava »uravnovešen« poseg poglavarja države: Pietro Folena (Levi demokrati) meni, da je »izredno koristen, ker vse opozarja na svoje dolžnosti«, a Giovanni Pellegrino se strinja s Scalfarom, da »problem ni toliko omejevati početje sodstva, temveč najti nove oblike za delovanje sodstva«. Marco Boato (zeleni), poročevalec o sodstvu v dvodomni komisiji, je dejal, da Scalfa-rov poseg lahko razreši vozel okrog vprašanja sodstva in omogoči, da spet spravijo v tek reforme, ključni problem pa je preiskava o aferah, ki lahko pomaga, da »zaprejo račune s preteklostjo«, a pod pogojem, »da ne preiskujejo tistih, ki so preiskovali«. V levi sredini pa je vse več glasov, ki nasprotuje- jo komisiji: Gibanje za Oljko pravi »ne« poskusu, da »bi si podredili sodstvo« in ob »zaskrbljujočem kolebanju in spreminjanju stališč« večine se voditelj Sdi Enrico Bo-selli zavzema, da bi komisijo ustanovili do konca julija. S strani milanskih sodnikov včeraj ni bilo nobenih reakcij, vendar naj bi bili »grenko presenečeni«. Zato pa je bila precej zgovorna predsednica Višjega sodnega sveta Elena Paciotti, ki je vneto zagovarjala sodnike, »žrtve nenehnih napadov, ker opravljajo svoje delo.« Palermski pravdnik Gian Carlo Ca-selli je opozoril, da je vsa pozornost usmrejena na mafijo, korupcijo, pred časom je bila na terorizem, sodstvo glede tega bolj ah manj deluje, ne deluje pa tisto vsakdanje, na katerega so vezani navadni ljudje: navedel je podatek, da kar 20% obtožencev zaradi ekonomskih težav ne more plačati odvetnika in jim dodelijo uradno obrambo, kar dejansko pomeni, da so brez obrambe. VVASHINGTON - O usodi pilota Richarda Ashbyja in navigatorja Josepha Schvveitzerja, ki sta obtožena, da sta povzročila tragedijo v Cer-misu, bo odločalo vojaško sodišče. Ostala dva častnika letala, ki je pretrgal žico žičnice za Cer-mis, pa sta bila oproščena. Proti poveljniku eskadre in drugim oficirjem pa bodo uvedli disciplinsko preiskavo. To je sklenil general Peter Pace, poveljnik marincev atlantskega območja. Ameriško vojaško sodstvo nadaljuje torej po svoji poti, med protesti tistih, ki trdijo, da so pilota in navigatorja žrtvovali zaradi pritiskov Italije, in tistih, ki trdijo, da so bili premalo strogi. VLADA IN VEČINA / KOMPROMIS Podaljšanje obvezne šole od 8 na 9 let RIM - Pred nekaj meseci je minister za šolstvo Luigi Berlinguer predložil zakonski predlog za podaljšanje obveznega šolanja od sedanjih osem na deset let, da bi se italijansko šolstvo (kot zadnje) prilagodilo evropskim šolskim merilom. Včeraj je isti minister novinarje seznanil, da so se vlada in koalicijske sile dogovorile za podaljšanje obveznega šolanja na devet let, kar pomeni, da bodo - potem ko bo zakon odobren in bo stopil v veljavo - šolarji v Italiji obvezno obiskovali šole do 15. leta starosti. Vlada je nato ocenila ta sklep kot dokaz o udejanjanju dogovora, ki je izšel iz preverjanja med vladnimi partnerji in Stranko komunistične prenove. Berlinguer je sicer ponovil, da bi bilo treba obvezno šolanje podaljšati do 16. leta starosti, vlada in večina pa sta odločili, da bodo za kratek čas uvedli devetletno obvezno šolanje, ker bo tako mogoče premostiti nekatere tehnične težave. Te težave pa izvirajo izključno iz počasnosti italijanskega zakonodajnega stroja. Italijanski parlament bo moral najprej odobriti zakon o reformi šolskih ciklusov, šele zatem bo mogoče udejaniti desetletno obvezno šolanje. Berlinguer je napovedal, da bosta vlada ali večina predložili ustrezni amandma k zakonskemu predlogu o podaljšanju obveznega šolanja, o ka- terem bo morala sedaj razpravljati poslanska komisija za kulturo. Ukrep bo stopil v veljavo v šolskem letu 1999/2000, ker parlamentu ne bo uspejo odobriti zakona pred začetkom prihodnjega šolskega leta, četudi bi se to zgodilo, pa so izvedenci na ministrstvu za šolstvo izračunali, da bi potrebovali nadaljnjih 7 mesecev za njegovo udejanjenje. Včerajšnjo odločitev gre oceniti kot kompromis. Podaljšanje obveznega šolanja bo veljalo izključno za javno šolstvo, že včeraj pa so se z nekdanjih de-mokrščanskih vrst ponovno dvignili glasovi o »enakopravnosti javnih in zasebnih šol«. Cossigo in njegove seveda najbolj (ali izključno) zanimajo verske šole, za katere zahtevajo izdatno državno podporo. Vlada je medtem včeraj zvišala za nadaljnjih 120 milijard lir sklad za izplačevanje komisarjev na zrelostnih izpitih. Ta sklad bo tako znašal vsega 300 milijard lir. Komisarji bodo prejeli različne odškodnine za svoje sodelovanje na izpitih: predsedniki bodo prejeli več kot ostali člani; tisti, ki so se na sedeže matur vozili iz drugih krajev, bodo več plačani od notranjih članov, notranji člani pa bodo posebej plačani za opravljene pristopne izpite privatistov. VLADA / DAN PO VRHU VLADINE VEČINE Preverjanje deležno vse več kritičnih ocen RIM - Preverjanje vladine večine ostaja ena od vročih tem političnega trenutka, dan po vrhu večine pa je vse bolj jasno, da ni mogoče pričakovati velikih sprememb v programu, ki ga namerava Prodi izvajati v tako imenovani drugi fazi svojega mandata. Vlada ne more pluti brez kompasa, ne more si privoščiti luksuza, da bi lebdela na gladini, je dejal premier, katerega opozorilo je bilo seveda namenjeno Bertinottiju, medtem ko bo treba za izid merjenja moči v večini počakati na glas parlamenta. Negativna ocena dosedanjega poteka preverjanja je včeraj prišla od konfederalnih sindikatov, ki zahtevajo dosledne, resne in jasne izbire, predvsem pa svarijo pred odločitvami, ki so v pristojnosti socialnih partnerjev. Primeri, kakršen je vsiljen zakon o skrajšanju delovnega tedna na 35 ur, se ne smejo več ponoviti, je zagrozil li-der CISL Sergio D’Antoni, za katerega preverjanje ne obeta nič drugega kot novo neslano kašo. Tudi UIL ocenjuje, da na obzorju ni nič dobrega, če naj dan ocenjujemo po jutru, medtem ko CGIL svari pred sprejemanjem asistenciali-stičnih rešitev. Guglielmo Epifani, drugi mož največjega italijanskega sindikata, je izrazil dvome nad vsebinami preverjanja, medtem ko je tajnik CGIL Cofferati posvaril pred »nedefiniranimi pošastmi«, pri čemer se je nanašal na strukture, kot je agencija za jug. Podobne skrbi prevladujejo tudi med delodajalci, v imenu katerih je predsednik Con-findustrie Fossa izrazil bojazen, da bi prišlo v zameno za preživetje vlade do pretiranega popuščanja zahtevam neokomunistov. Industrijci se namreč najbolj bojijo tistih zahtev zu-najkoalicijskega partnerja Prodijeve vlade, ki vplivalo na zmanjšanje že sicer nezadostne kompetitivnosti italijanskega sistema na mednarodnih trgih. Zagon investicijske dejavnosti, problemi juga države in zaposlovanja so kot znano v ospredju pogajanj med silami vladine večine, zakladni minister Ciampi pa je včeraj pojasnil svoje poglede na ta vprašanja. Predvsem je opozoril, da je največja zavora za investicije na jugu države negotovost okrog cene dela, zato je neobhodno povečati fleksibilnost in podjetnikom zajamčiti varnost. Sicer pa je ekonomski minister prepričan, da se na jugu stvari vendarle premikajo, saj prihajajo »znaki prebujanja«, ki jih namerava vlada okrepiti z ustreznimi ciljnimi posegi. Ti pa ne bi smeli posegati na davčno področje, je včeraj še enkrat opozoril evropski komisar Mario Monti, ki odklanja hipotezo o davčnih olajšavah za spodbujanje gospodarske rasti na jugu in opozarja na nujnost strukturnih reform. Proces bo v oporišču marincev v Čamp Lejeu-nu v ameriški zvezni državi Severna Karolina. Datuma procesa niso sporočili, pilota in navigatorja pa obtožnica bremeni nenamernega umora, nemarnosti, kršitve ukazov in drugih manjših kaznivih dejanj. Kapitana VVilliam Raney in Chandler Sea-graves, ki sta bila v zadnjem delu letala, sta bila kot rečeno oproščena, ker ni dokazov, da bi ugotovila pilotovo napako. Izvidniški provvler, ki je po poletu z oporišča v Avianu 3. februarja pretrgal žico žičnice za Cermis, tako da je gondola zgrmela v globino in je pri tem življenje izgubilo 20 oseb, je po preiskavi ameriških marincev letel nižje od dovoljenega. Po mnenju ameriških vojaških preiskovalcev je bil pilot nepreviden, njegovi nadrejeni pa so mu dali nezadostne in zmedene ukaze. General Pace je torej v celoti osvojil zahteve vojaškega preiskovalnega sodnika, polkovnika Rodgersa. Sprejel pa je tudi ukrep, ki ga polkovnik Rodges ni zahteval, in sicer sprožil je preiskavo o odgovornosti štirih pilotovih nadrejenih oficirjev. Predstavnik za tisk marincev je pojasnil, da je to »disciplinski in ne sodni ukrep«. Zasliševanje in celo imena oficirjev bodo ostala tajna, sporočili bodo le morebitne disciplinske sankcije. Disciplinski ukrep je priporočil general Michael Gross, načelnik generalštaba drugega letalskega eskadrona marincev, ki je v prvi preiskavi o tragediji ugotovil, da so pilotu ukazali-naj leti pod dovoljeno minimalno višino, a da je pilot na lastno pobudo letel še nižje. Če bi pilotu in navigatorju potrdili krivdo, bi ju lahko obsodili celo na dosmrtno ječo. Pilot Ashby trdi, da je le grešni kozel, ker so v Avianu vedno kršili vse varnostne norme. 10. JULIJ 1998 v LIC iAH valuta nakupni prodajni 25 5 ODC •Mm m francoski frank 288,00 298,00 danska krona 253,00 263,00 norveška krona 227,00 237,00 m* U* < U švedska krona 216,00 226,00 z v kanadski dolar 1200,00 1240,00 im m portugalski eskudo 9,11 10,01 2 N nizozemski gulden 859,00 884,00 oc avstrjski šiling 137,90 142,25 o španska pezeta 11,11 12,21 N grška drahma 5,61 6,41 irski šterling 2439,00 2519,00 /2£y japonski jen 12,22 13,12 # rrfe avstralski dolar 1.055,00 1.125,00 lEULgj® madžarski florint 7,00 8,50 r hrvaška kuna 255,00 275,00 ■ vv slovenski tolar 10,25 10,50 10. JULIJ 1998 v LIRAH 10. JULIJ 1998 v LIRAH valuta nakupni prodajni valuta povprečni ameriški dolar 1786,00 1818,00 ameriški dolar 1792,260 nemška marka 978,00 996,00 EKU 1949,620 francoski frank 289,00 299,00 nemška marica 985,570 nizozemski gulden belgijski frank 859,00 47,00 884,00 48,80 francoski frank funt šterling nizozemski gulden 294,01 2926,220 874,360 funt šterling 2889,00 2979,00 belgijski frank 47,794 irski šterling 2442,00 2537,00 španska pezeta 11,618 danska krona 254,00 264,00 danska krona 258,690 grška drahma 5,70 6,18 irski šterling 2480,670 kanadski dolar 1201,00 1236,00 grška drahma 5,934 švicarski frank 1154,00 1179,00 portugalski eskudo 9,635 avstrijski šiling slovenski tolar 138,00 10,15 142,50 10,48 kanadski dolar japonski jen švicarski frank 1212,130 12,738 1166,460 hrvaška kuna 260,00 280,00 avstrijski šiling 140,090 norveška krona 232,530 • švedska krona 222,200 finska marka 324,300 MILANSKI BORZNI TRG 10. JULIJ 1998 INDEKS MIB 30: -0,15 delnica cena var. % delnica cena Alleanza Ass. 26.207 -0,94 La Fondiaria 11.466 Bca di Roma 3.674 -0,94 Mediaset 12.151 Bca Fideuram 11.359 -0,49 Mediobanca 24.777 Bca Pop.M 1 15.989 +2,18 Montedison 2.366 Compart 1.738 -1,19 Olivetti 3.036 Comit Čred it 12.628 10.121 +0,30 -0,95 Parmalat 3.831 Edison 16.115 -1,10 Pirelli Spa 6.225 Eni 11.824 -0,09 Ras 26.829 Fiat 8.142 -0,74 Rolo 45.206 Generali 63.324 -0,39 Saipem 9.465 Imi 31.366 +0,54 San Paolo To 29.290 Ina 5.504 -1,00 TIM 11.569 Italgas 7.933 -1,97 Telecom Ita 14.627 var. % -1,69 -0,48 -1,73 -1,82 -1,04 -1,49 +0,02 -0,21 -1,41 +0,40 -1,54 -1,90 O ljubljanska banka Podružnica Milano LJUBLJANA / NOVINARSKA KONFERENCA PREDSTAVNIKOV SKGZ CELOVEC / NAPOVED VLADE Priznanje dvojezične šole zelo pomembna pridobitev SKGZ pogreša celovito strategijo pomoči s strani matične države Novi sosvet bo oblikovan do konca poletja Štajerske Slovence bodo kooptirali, ko bo parlament potrdil razširitev LJUBLJANA- Predstavniki Slovenske kulturno-gospodar-ske zveze so na včerajšnji novinarski konferenci ob koncu sezone podali oceno trenutnega položaja slovenske manjšine v Italiji in dela organizacije v preteklem letu. Predsednik SKGZ Rudi Pavšič (prisotni so bili poleg novinarjev še tajnica Jole Namor, predsednik tržaškega pokrajinskega sveta Branko Jazbec in član vodstva Igor Gabrovec, Jure Žmavc pa je zastopal urad za Slovence v zamejstvu in po svetu) je z zadovoljstvom ugotovil, da se je odnos italijanskih oblasti do manjšine v zadnjih dveh letih, odkar je oblast v Italiji prevzela levosredinska koalicija Oljka, znatno izboljšal. Po njegovem mnenju je to prva povojna vlada, ki je pokazala dejanski interes za razrešitev manjšinske problematike, Pavšič pa pričakuje, da bi ta otoplitev v odnosih lahko že letos prinesla sprejem globalnega zaščitnega zakona, za katerega si slovenska manjšina prizadeva vsaj zadnjih 30 let. Kot eno najpomembnejših pridobitev manjšine v zadnjem Času, ki je med drugim posledica boljših slovensko-italijan- skih odnosov v obdobju po Berlusconijevi vladi, je predsednik Pavšič poudaril priznanje dvojezične šole v Videmski pokrajini v Spetru. S tem dejanjem je italijanska vlada dejansko priznala obstoj manjšine tudi v tej pokrajini, italijansko ministrstvo za šolstvo pa je slovenskemu šolstvu v zamejstvu priznalo avtonomijo, tako da bo Slovenska glasbena matica dobila status konservatorija. Kot tretje pomembno dejstvo je Pavšič navedel zakon, s katerim je parlament izglasoval zakon o dodatni finančni pomoči časopisu manjšine Primorskemu dnevniku. Na ravni sodelovanja med manjšino in deželnimi oblastmi Furlanije-Julijske krajine je pomembno, da odslej pripadniki manjšine v deželnem svetu lahko uporabljajo slovenščino enakopravno z italijanščino in furlanščino. V zvezi z odnosom med manjšino in matično državo je predsednik Slovenske kulturno-gospodarske zveze izpostavil potrebo po boljšem gospodarskem sodelovanju oz pomoči manjšini. Slovenska manjšina v Italiji pogreša celovito strategijo pomoči s strani Slovenije, saj sta obstoj in avtonomija manjšine odvisna od njene gospodarske uspešnosti, je poudaril Pavšič, ki je pri tem omenil skupni predlog o gospodarskem sodelovanju, ki so ga izoblikovali predstavniki manjšin iz Italije, Koroške in Porabja. Gospodarski položaj manjšine se je še dodatno poslabšal pred dvema letoma s propadom Tržaške kreditne banke, so opozorili predstavniki manjšine. Sicer pa manjšina pogreša večjo odmevnost njenih dejavnosti in prizadevanj v slovenskih medijih ter obžaluje, da predvsem v Benečiji, Reziji in Kanalski dolini pa tudi delu Trsta še vedno ni možno videti programov slovenske nacionalne televizije in slovenskih programov italijanske televizije RAL Kar zadeva razmere znotraj slovenske manjšine v Italiji je predsednik Pavšič opozoril, da si SKGZ prizadeva za premostitev zgodovinskega razcepa med dvema taboroma in doseči skupno zastopstvo v dialogu z italijanskimi in slovenskimi oblastmi ter tudi z Evropsko unijo. SKGZ si kot največja ci-vilnodružbena organizacija zamejskih Slovencev prizadeva za oblikovanje ene same orga- nizacije, ki bi zastopala skupne interese manjšine. Dvojezično šolo v Spetru, ki se je razvila iz zasebnega dvojezičnega vrtca, ustanovljenega pred 12 leti, je v preteklem šolskem letu obiskovalo 120 otrok, kar je več kot tretjina vseh šoloobveznih otrok v sedmih občinah Nadižke doline, je povedala deželna tajnica SKGZ in pokrajinska predsednica za Videmsko pokrajino Jole Namor. Poleg vrtca lahko otroci obiskujejo le prvih pet let osnovne šole (nižja osnovna šola), torej do enajstega leta starosti. Celodnevni pouk v Spetru poteka izmenično v slovenščini in italijanščini, v vrtcu pa igre potekajo tudi v domačem dialektu. Vodstvo šole in predstavniki manjšine si prizadevajo izobraževati svoje kadre, da ne bi potrebovali učiteljev iz Tržaške in Goriške pokrajine. Učitelji se dodatno izobražujejo v Sloveniji, kjer se učijo predvsem slovenskega jezika. Štipendije za izpopolnjevanje prispeva slovensko ministrstvo za izobraževanje. Poleg tega se učitelji in vzgojitelji s špetrske šole udeležujejo tudi hospitacij v slovenskih osnovnih šolah. (STA) CELOVEC/DUNAJ - Koroški Slovenci bodo predvidoma konec avgusta, najkasneje pa v začetku septembra spet imeli svoj narodnostni sosvet pri uradu zveznega kanclerja! Po včerajšnji (neuradni) seji članov starega sosveta v Celovcu je predstavnica Urada zveznega kanclerja na Dunaju Christa Achleitner sporočila, da je osrednjim slovenskim organizacijam, strankam ter Cerkvi z včerajšnjim dnevom posredovala pisni poziv, naj do 24. julija imenujejo svoje člane za novi sosvet za Slovence. Zaradi blokade predvidene razširitve sosveta na zastopnike štajerskih Slovencev bo novi sosvet konstituiran po trenutno veljavni odredbi, torej v starem sestavu (16 članov), štajerski Slovenci pa bodo samo koo-ptirani. Takoj ko bo avstrijski parlament sprejel odredbo o razširitvi sosveta na 18 članov, kot je to že predlagala vlada, bodo sosvet razširili s predstavniki štajerskih Slovencev, je novinarjem na tiskovni konferenci zagotovila predstavnica urada zveznega kanclerja. Seje sosveta so se polnoštevilno udeležili zastopniki Zveze slovenskih organizacij (ZSO), socialdemokrati, svobodnjaki ter zastopnik Cerkve, Narodni svet pa je zastopal en sam predstavnik. NSKS je to izbiro utemeljil s tem, da se je doba starega sosveta iztekla in zato tudi ne obstaja več. Stališču NSKS se je pridružila tudi ljudska stranka (OVP), katere dva zastopnika tudi nista prišla. Postopek konstituiranja sosveta predvideva, da morata obe osrednji politični organizaciji koroških Slo-vencec, NSKS in ZSO do 24. julija imenovati po štiri člane, socialdemokrati tri, svobodnjaki in ljudska stranka po dva in Cerkev enega zastopnika. Predlagane osebe bo - tokrat prvič - potrdil zvezni kancler v obliki obdločbe, proti kateri je možen priziv pri upravnem sodišču. Ivan Lukan ODPRTA TRIBUNA Nekaj naglašenih glos Boris Pahor L »Primorski dnevnik« je 28. 6. posvetil dve strani obletnici obsodbe Informbiroja jugoslovanskega komunizma 1948. leta pod naslovom Ko-minform buri duhove. Menim, da je takšno, bulvarsko naslovljanje, neprimerno, še bolj pa me moti, da sta objavljeni izjavi Branka Babiča, za slovensko-jugoslovansko partijo, ter Vittoria Vidalija, za moskovsko-italijansko, brez slehernega komentarja, kot da bi bilo mlajšemu bralcu ali bralki vse na dlani in jasno kot beli dan. Omenjeno dogajanje izpred 50 let pa bi zahtevalo zgoščeno sicer, a demokratsko pošteno razlago. S tem v zvezi bi rad poudaril dvoje resnic; tudi če namreč niso nove, je potrebno kdaj nekatere ugotovitve osvežiti za nove interesente. Predvsem je pomembno vzeti v poštev, da smo primorski ljudje pristopili k Osvobodilni fronti zato, da nadaljujemo boj proti fašizmu in da prispevamo k združitvi celotnega slovenskega ozemlja. To je bil cilj večine, bila je zgodovinska odločitev, na katero smo ponosni, ker smo uveljavili pravice svobodnega človeka in pomagali rešiti dobršen del Primorske tujega gospostva. Zato imamo za -na državni ravni - absurdno in seveda politično zgrešeno stališče nekaterih strank v Sloveniji do medvojnega vojskovanja na zavezniški strani. Žal pa je tudi res, da je poglavitno voditeljsko vlogo osvobodilnega gibanja po začetni koalizacijski obliki diktatorsko prevzela komunistična stranka, ki je imela za glavni cilj revolucijo. To je vsaj dvakrat zelo natančno priznal predsednik jugoslovanske države Josip Broz - Tito. Na primer na beograjski televiziji 12. maja 1972. leta: »To je torej bila državljanska vojna. Vendar o tem med vojno nismo govorili, ker nam ne bi koristilo.« To pomeni, da je jugoslovanska vojska bila pri nas 1945. leta kot revolucionarna vojska, in v imenu internacio-nalizma se je zato dogajalo vse, kar se je dogajalo, vključno z vsega obsojanja vrednim početjem, povezanim s kraškimi jamami. Zato bi bilo edino prav, da še živi predstavniki tiste revolucije obsodijo tiste svoje takratne strasti in tako razbremenijo tukajšnje slovensko prebivalstvo krivde, ki se njega čisto nič ne tiče, saj se je vdajalo veselju, ne revolucionarnemu norenju. Absolutno negativno za našo tukajšnjo usodo je potem bilo, da je potem ko je prevzela oblast Zavezniška vojaška uprava, slovensko partijsko vodstvo nadaljevalo s svojo prevratno politiko, skupaj z italijanskimi tovariši, ki so se potem čutili kot solastniki, ko je šlo za slovenske objekte, imeli so jih, kot so zatrjevali, za Patrimonio del Partito. O enem takem sporu govori članek v omenjeni številki »Primorskega«, a brez tolmačenja potrebnega ozadja. In tukaj smo zdaj pri poglavitnem vprašanju. Ko bi bilo namreč slovensko vodstvo takoj po osvoboditvi izoblikovalo pluralistični slovenski forum, ki bi ga v ozadju podpiralo, bi posledice Kominforma ne bile tako katastrofične za našo skupnost, morebiti bi se je samo obrobno dotaknile, tako pa so zajele bistvo političnega, narodnega in kulturnega življenja. A ta zgodovinska napaka o vztrajanju pri oblastniškem internacionalizmu je obveljala tudi potem in se, čeprav v nekoliko spremenjeni obliki, nadaljuje tudi danes, saj nastopajo slovenski ljudje v dveh italijanskih strankah še zmeraj v imenu intemaciona-lizma, ki ga eni skrivajo za multikulturnostjo, drugi pa so mu zvesti odkrito, obojni namreč odklanjajo nacionalni (prenovljeni komunisti etnični) princip. Zatajevanje tega principa kot poglavitnega pa vodi ogroženo skupnost v postopno krčenje svoje konsistence, in to ne glede na še tako dobro voljo internacionali-stičnega voditelja, svetovalca, poslanca ali senatorja. Spravljajo nas torej v položaj, ki ga po navadi izbere mogočnik po načelu divide et impera, to je deli in vladaj. Tako je naša usoda v ravni črti povezana s Kominfor-mom, vendar je tudi ta posledica poprejšnje prevratne strategije, ki je v komintern-skem duhu skušala načeti tudi pristnost osvobodilnega boja. n. Prispevki Jožeta Pirjevca v »Primorskem dnevniku« so popestritev, ki bi jih dober list moral imeti več, vendar so kdaj njegove trditve takšne, da bi jim ugovarjal, ko bi mi čas dopuščal. No, prispevek z dne 2. julija, v glavnem zanimiv, ima dvoje trditev, ki jima je treba ugovarjati. V prvi pravi, »da bi bila KPJ zmožna v marsičem preoblikovati teorijo in prakso svetovnega komunizma, ko bi ne ostala zaprta v mejah majhne in zaostale balkanske države«. Gre za enega izmed Pirjevčevih poklonov jugoslovanskim voditeljem, ki pa nima osnove, ker bi razvita družba ne prenesla diktatorskega režima, s tem bi bilo partije in z njo komunizma konec. (Tako bi, na primer, tudi Bertinotti s svojim komunizmom, čeprav prenovljenim, ne mogel nikamor, ko bi postal ministrski predsednik.) Zanimivo je, da, ko pozabi na svoj poklon, sam Pirjevec, na koncu članka, doda »revolucije v razviti družbi ni mogoče izvršiti«. Kar pa mu kot zgodovinarju zamerim, je naslednji odstavek: »Poglavitna nesreča jugoslovanskih komunistov Djilasovega, Kidričevega in Kardeljevega kova je bila namreč v tem, da so morali svoj ideološki nemir in ustvarjalnost udejaniti v okolju, ki ga ni bilo možno dojeti in sprejeti, saj ni bilo zrelo za drugo kot za anarhijo in za batino.« Ne glede na to, da ni avtor pri takem pisanju nič prenovljen, ni dopustno, da omenja Djilasa skupaj z drugima dvema, ko pa je Djilas svoj odklon do režima ponosno izrazil in drago plačal z dolgimi leti ječe. O Kidriču bi pustil vprašanje odprto, ker je bilo njegovo delovanje kratko, a v čem je bil posebnega kova Kardelj v svojem »ideološkem nemiru«, to pa bi bilo zanimivo zvedeti. Odpravil je Kocbeka, ki mu je edini nudil možnost drugačnega oblikovanja napredne družbe; politično je pomagal likvidirati Kavčiča, ki je, v danem položaju, res bil drugačnega kova. Glede nacionalnega principa je Kardelj tudi' škodil s trditvijo, da bo socializem narod zbrisal iz zgodovine. Tako je sam soustvarjal »anarhijo«, ki jo je potem in extremis skušal reševati z novo ustavo. Ergo? Žal pa Jože Pirjevec večkrat ne zna biti dosleden; ko sem namreč objavil odzive na partijske perfidne napade na Kocbeka 1975. leta, mi je očital, da nimam niti trohice humorja pri pisanju o »raznih Kardeljih in Dolancih«, zdaj pa Kardelj ne spada več med »razne«. Menim, da gre le za preočiten razkorak, ali pa sem kriv jaz, ki zdaj nimam smisla za odtenke. ra. Gospod nabrežinski župan in prof. Mariza Skerk sta me ločeno in obenem v imenu županstva prosila za govor ob odprtju prenovljene Grudnove hiše. In priznam, da nisem bil navdušen in sem tudi gospodu županu priznal, da bi bilo bolj umestno, ko bi odprtje spremljala razstava slovenskega slikarja, na primer Sirka, čeprav Fellinija zelo cenim. No, Grudna bom počastil, kot mu gre, sem si potem rekel, in napisal tri strani, ker so bile druge tri namenjene prevodu v italijanščino. To je bilo pred mesecem dni, zdaj pa prihaja do mene glas, da so nabrežinski domačini nejevoljni, da ne čutijo Grudnove hiše kot za svojo in da je vse nekako razglašeno in tuje. Dobro, si pravim, to je razumljivo, vendar bi tudi sami nekako lahko nastopili za to, da bi bilo vse bolj sprejemljivo in po njihovi želji. Hkrati pa si pri temeljitem spraševanju vesti pravim, da do mojega nastopa nikakor ne morejo biti kritični, pesniku sem skušal biti zvest, kolikor je v tako kratkem prikazu mogoče. Manj so lahko bili zadovoljni italijanski poslušalci, ker je v Grudnovih pesmih mrki odsev fašistične dobe, rabskega pogina, ki je tudi njega oplazil. In priznam, navedbe sem izbral hote, zato da bi vsaj iz pesnikovih stihov slišali o resnici, ki jim je drugače nihče ne razkrije. Ne vem, o njihovem odzivu nimam podatkov, najbrž bi bili rajši slišali kaj bolj liričnega, o morskih motivih, na primer, o Grudnovi in Slata-perjevi interpretaciji kraške posebnosti, kar bi bolj spadalo v ozračje sožitja dveh kultur in dveh književnosti. Vendar mi tam to ni bilo mogoče, zvestoba Grudnu je bila obvezujoča. A to, kar pri vsem tem ra- zmišljanju najbolj prizadeva, je misel, da sem jaz pravzaprav razglašen, ko pa pričakujem priznanje storjenega hudega, namesto da bi gradil prihodnost. Vendar mi čut za pravičnost oporeka: zakaj se italijanska javnost, po Spada-rovi zaslugi, lahko zgraža ob početju v zvezi s kraškimi jamami, o Rabu in gorečih vaseh in postreljenih talcih pa ne sme zvedeti nič. Ne samo, Franco Juri, državni sekretar na Ministrstvu za zunanje zadeve slovenske vlade se v Sobotni prilogi Dela 13. junija zaganja proti italijanskim zgodovinarjem, ki so, ob srečanju Violanteja in Finija v Trstu, objavili tekst o fašističnih zločinih in o grozotah v zasedeni Sloveniji. Zanj so negativen primer. Dvomi »o pravih namenih« avtorjev, medtem ko je po njegovem treba počakati, da o preteklosti spregovori mešana kulturno-zgodovinska komisija, ki sta jo imenovali italijanska in slovenska vlada. Zelo lepo. Samo da ta komisija deluje že od leta 1993, trenutno pa počiva, ker italijanska stran ni imenovala nadomestnega člana. To se pravi, da se italijanski mediji o početju jugoslovanskih revolucionarnih sil med vojsko in po nji lahko razpišejo po mili volji, medtem ko naj javnost o drugi resnici čaka na izjave neke komisije, kateri se nič ne mudi. Da se italijanskemu delu komisije ne mudi, je razumljivo, da pa se slovenska politika tako klečeplazno vede, ko gre za pravično zadoščenje za usodo predvojnih in medvojnih žrtev, potem ni mogoče sklepati drugače, kot da gre za dvojno izdajstvo: za vladno, ki zaradi vstopa v Evropo ravna po načelu, da cilj posvečuje sredstva, pa naj so še tako nečastna; za opozicijsko izdajstvo zato, ker s spregledovanjem predvojnih in medvojnih hudodelstev italijanskega fašizma in ne samo fašizma zakriva vlogo slovenske kolaboracije. Ob vsem tem sem bil jaz na nabrežinskem podiju čudaški Don Kihot, ki kvari s soncem oblito slavje, ko navaja rabske mrtvake? Najbrž sem bil res. PS »Primorski dnevnik« me ni vprašal za nabrežinski govor, kot ima navado ob takih priložnostih. Verjetno je šlo samo za nepazljivost, čeprav bi Gruden zaslužil nekaj več pozornosti, saj reporterjevo poročilo ne more nadomestiti navedb iz pesnikovega opusa. IV. O mešanih zakonih Gre za naraven pojav, koliko pa pri tem pojavu izgubi ogrožena skupnost, je v prvi vrsti odvisno od narodne (etnične) zavesti slovenskega partnerja. Ker pa je za inter-nacionalizem narodna (etnična) zavest postranskega ali vsaj drugotnega pomena, in-ternacionalizem posredno vpliva na usodo slovenske identitete v mešanih zakonih. PREDLOG SLOVENSKIH ŠKOFOV Slomška naj bi beatificirali prihodnje leto v Mariboru V ta namen bo SŠK povabila v Maribor Janeza Pavla II. LJUBLJANA - Na izrednem zasedanju Slovenske škofovske konference, ki ga je vodil predsednik SSK Franc Rode, so včeraj govorili o razglasitvi A.M. Slomška za blaženega, sprejeli prvo poročilo nedavno ustanovljene posvetovalne komisije in se seznanili s potekom pogajanj med cerkvijo in državo, so sporočili iz SSK. Postopek za razglasitev za blaženega škofa A. M. Slomška je končan, ni pa še znano, kdaj in kje bo slovesna razglasitev oziroma beatifikacija. Škofje so sklenili, da bodo ob tretji obletnici papeževega obiska v Sloveniji, maja 1999, svetega očeta Janeza Pavla H. povabili v Maribor, kjer naj bi Slomška razglasil za blaženega. V zvezi s pogajanji med cerkvijo in državo so škofje znova podprli temeljno misel, da ima smisel samo mednarodni sporazum oziroma sporazumi med svetim sedežem in Slovenijo. Samo s tem bo po njihovem mnenju položaj cerkve v državi urejen enako kot v primerljivih evropskih državah. Škofje so sprejeli poročilo o zbiranju gradiva o slovenskih mučencih, ki ga pripravlja komisija v okviru narodnega odbora za pripravo na veliki jubilej leta 2000. Na papeževo željo zbirajo narodni odbori po vsem svetu podatke o tistih, ki so v tem stoletju dali življenje za svojo vero. Slovenski odbor je zbral podatke o 157 mučencih iz ljubljanske nadškofije, 23 iz mariborske in 19 iz koprske škofije. Na današnjem zasedanju so sprejeli tudi prvo poročilo nedavno ustanovljene posvetovalne komisije, ki pripravlja strokovno mnenje o ustanovitvi novih škofij v Sloveniji. Komisija bo predloge pripravila na osnovi pastoralnih, zgodovinskih, socioloških in gospodarskih kriterijev. Svoje delo bo končala do jeseni in predloge predložila škofom. V zvezi s pisanjem medijev o novem zakonu o verskih skupnostih slovenski škofje poudarjajo, da je povsem neresnična trditev, da je takšen zakon predlagala katoliška cerkev v Sloveniji. »SSK kot najvišja avtoriteta katoliške cerkve v državi ni bila nikdar vprašana za mnenje o tem,« pojasnujejo pri SSK in dodajajo, da demokratične države takšnega zakona ne poznajo. SSK takšen zakon pojmuje kot vračanje v preteklost. Predlog zakona po besedah škofov ni v duhu ustave, ki jasno določa, da se človekove pravice in temeljne svoboščine, kamor sodi tudi verska svoboda, uresničujejo neposredno na podlagi ustave. PISMA UREDNIŠTVU TrdaškaSKPza skupno sintezo Članek, ki je bil 9. julija objavljen v Primorskem dnevniku, je pravilno navajal zaključke, do katerih so prišli na pokrajinskem političnem odbom tržaške federacije Stranke komunistične prenove, vseboval pa je tudi misel, da v tržaški federaciji domnevno prevladujejo stališča, ki so blizu stališčem predsednika Cossutte. Zaradi korektnosti do vseh članov naSe stranke in vseh tistih, ki pozorno sledijo tudi naši notranji razpravi, bi hotel pojasniti, da kljub potrebi po resničnem soočanju v tako pomembnem političnem trenutku sta bodisi moje poročilo kot razprava, ki je sledila v tržaškem pokrajinskem političnem odboru, želela poudariti potrebo po enotni sintezi, torej ne moremo sklepati, da je v naši pokrajini prevladala ta ali druga usmeritev. Mislim, da je v stranki in pri njenih vodilnih organih zelo razširjena zavest o potrebi, da preprečimo, da bi poraz in torej razkol v vladni večini omogočila politično in družbeno zmago desnice, vendar je prav tako močno nezadovoljstvo, s katerim se med drugim strinja zelo veliki del prebivalstva, glede delovanja vlade na družbenem področju in na področju razvoja in torej zahteva po preokretu, brez katerega bi desnica črpala novo moč prav iz naraščajočega razočaranja demo- kratičnih in levičarskih volivcev. O teh vprašanjih je v naši stranki odprta resnična razprava, o tem, kako bi na najboljši način odigrali našo vlogo komunistične sile in uresničili mandat našega zadnjega kongresa, ki je potekal v znamenju avtonomije in enotnosti. Na koncu hočem spomniti, da je tržaška federacija v teh letih morala se posebej okusiti težavo, ki izhaja iz vokacije po enotnosti, da se je vedno spopadala z zaporami Oljke, ki so posledica predsodkov, in z nenehnim drsenjem DSL na desno v zvezi z družbenimi vprašanji, političnimi zavezništvi in tudi na zgodovinsko-kul-tumem področju. Tržaški komunisti smo vedno enotno iskali tvoren odnos z drugimi političnimi silami in boleče razkole preteklosti ne občutimo kot svojo odgovornost. Prav tako verjamem, da tržaški komunisti enotno želijo, da soočanje v vladni večini privede do trdnega dogovora, ki bo omogočil preokret in z njim novo politično obdobje v naši državi, vendar so tudi pripravljeni, da ostro odgovorijo, če bodo prezrli stališča Skp ali ce bo kdo mislil, da lahko dobi glasove komumstov, ne da bi nudil odgovore na zahteve delavcev m ljudskih množie, ki jih komunisti nameravajo ščititi. Pokrajinski tajnik Jacopo Veni®" ZNANOST / TELESKOP NINA SO IZDELALI V ZNANSTVENEM PARKU VEČER PRAZNIČNEGA DNE / PREDSTAVITEV Teleskop s Padrič poletel v vesolje V orbito ga je popeljala ukrajinska raketa Zenith 2 Avgusta gremo nazaj v srednji vek Deseta obletnica festivala - Prireditve na sv. Justu - Pester program - Vstop prost Včeraj je poletel v vesolje še en izdelek Znanstvenega parka pri Pa-dričah. Laboratorij Vsedržavnega inštituta za jedrsko fiziko, ki ima v njem svoj sedež, je nam-reC izdelal načrte teleskopa za kozmične žarke NI-NA, ki ga je včeraj ponesla v orbito okrog Zemlje nkraj inska nosilna raketa Zenith 2. Slednja je vzletela s kozmodroma Bajkonur v Kazahstanu ob 8.30 Po srednjeevropskem času, in sicer potem ko so vzlet zaradi tehničnih težav večkrat prenesli. Teleskop NINA (na sliki) je sorazmerno nrajhen, saj tehta kakih 40 kilogramov. Resnici na ljubo pa gre za zelo občutljivo merilno napravo na silicij. Telescop je namreč sestavljen iz 32 ploščic iz silicija, debelih za tretjino milimetra ysaka, ki so v stanju, da izvedejo spektroskop jedra kozmičnih žarkov ter tako rekonstruirajo njihovo smer in energijo ter iz-\ vor in starost. S pomočjo \te naprave nameravajo Preučevati vire kozmičnih žarkov in strukturo niagnetosfere okrog Zemlje, kakor tudi vpliv Sonca na skorjo našega planeta ter sestavo delcev niaterije, ki prihajajo iz drugih predelov naše galaksije. Predvsem pa na-nteravajo podrobneje ra-Ziskati tako imenovano "anomalno komponento« kozmičnih žarkov. »Gre Za žarke, ki vsebujejo velike količine helija, dušika in kisika, katerih izvor še ni bil povsem Pojasnjen,« so povedali jzvedenci Vsedržavnega ^štituta za jedrsko fiziko. »Najverjetnejša je domne- Že deseto leto zapored bomo lahko spet podoživljali v Trstu srednjeveški dovtip. Z 19. julijem se bo namreč vnovič pričel festival La sera del di di festa (Večer prazničnega dneva), ki ga je organiziral krožek Jac-ques Maritain. Na sporedu bodo štirje večeri z raznimi predstavami (vstop je brezplačen), odvijali pa se bodo ob nedeljah na prostoru pred katedralo sv. Justa (v primeru slabega vremena v dvorani »Don Sturzo« v ul. Don Sturzo, 4 (trg Ro-smini) z začetkom ob 21. uri. Prireditev, ki je pod okriljem Občine Trst, Dežele FJK, Podjetja za turistično promocijo Apt, deželnega podjetja za turizem, Trgovinske zbomi- va, da gre za medzvezdni plin, ki so ga ionizirali žarki Sonca v pospešenem gibanju. A prav teleskop NINA bi moral prispevati k boljšemu razumevanju tega pojava,« so še pristavili. Povejmo naj, da je pri realizaciji te naprave sodelovalo podjetje Laben skupine Finmeccanica, prispevale pa so še druge tvrdke, bodisi italijanske kot iz drugih držav. Načrte zanjo je pripravila skupina fizikov pri Padričah pod vodstvom prof. An-drea Vacchija. Celoten znanstveni projekt pa vodi astrofizik Pieirgiorgio Picozza z rimske univerze Tor Vergata ter je plod sodelovanja med Vsedržavnim inštitutom za jedrsko fiziko iz Italije in Moskovskim inštitutom za fizično inženirstvo (MEPHI). Omenimo naj, da je bilo z vzletom nosilne rakete Zenith 2 precej težav. Po prvotnih načrtih bi jo bili morali izstreliti 23. junija, a so vzlet dvakrat prenesli zaradi motnje v elektronski opremi. Tudi včeraj zjutraj so iztrelitev nekoliko zakasnili zaradi podobnih tehničnih tažav. Spričo teh težav so seveda dokaj zaskrbljeni vsi tisti, ki so direktno ali indirektno vpleteni v to vesoljsko odpravo. Povrh ne gre pozabiti, da je podobno raketo 20. maja lani v 49. sekundi po vzletu razneslo, ker so zaradi tehnične okvare ugasnili raketni motorji prve sato-pnje, do vžiga motorja druge stopnje pa ni priš- lo. Kot kaže, je včerajšnji vzlet uspel. Celotna misija s teleskopom NINA bi morala trajati tri leta. H PRI ZTT / PONATIS h Že dmga izdaja knjige Je več dnevov ku klobas Po uspešni prvi izdaji knjige Je več dnevov ku klobas, se je Založba tržaškega tiska te dni odločila za drugo izdajo te knjige. Delo, ki je nastalo izpod peresa avtorice Vesne Guštin - Grilanc, je zapis pričevanja starejših ljudi z območja tržaškega Krasa, Brega in predmestja. V njem so zbrani predvsem kuharski recepti, ki vsebujejo najbolj značilne jedi, ki so skozi celo leto bogatile preproste primorske mize in tiste, ki so jih žene pripravljale ob pomembnejših praznovanjih in praznikih. Knjiga pa vsebuje še celo vrsto prehrambenih navad in običajev, ki segajo še na začetek tega stoletja in ki so v teku let bodisi zaradi vojn, bodisi zaradi naglega gospodarskega razvoja začele izumirati. Nova izdaja je obogatena še z novimi recepti in informacijami, ki jih je avtorica zbrala na srečanjih z bralci, in s katerimi je hotela še dodatno izpopolniti svoj priročnik starih jedi, ki jih danes le redko vidimo na mizah. Iztok trgovina / po živahnem večeru v terezijanski četrti včeraj stekle sezonske razprodaje ce, fundacije Crt in vladnega komisarja, je v imenu krožka Maritain predstavila Rossana Poletti, prisotna pa sta bila tudi predsednik TZ Adalberto Donaggio in direktor Apt Paolo de Gavardo. Tržačani in turisti se bodo lahko približali srednjeveški umetnosti, ki je v Trstu slabo poznana, so povedali. V okviru festivala bomo tako doživeli z glasbo, gledališkimi in pouličnimi predstavami tedanje ozračje, njegov smisel pa je tudi ovrednotiti del starega mesta. Prvi večer (19.) je na programu koncert okci-tanske glasbe skupine »Compagnon Roulant«, ki mu bodo sledile Pripovedi ob okrogli mizi s spopadom med čarodejem Merlinom in ča- rovnico Morgano v izvedbi skupine »Teatro Agri-colo«. Naslednjo nedeljo (26.) bo »Compagnia Luo-ghi deli’ arte« predstavila prvi prizor španskega literarnega dela La Celestina z vokalno in glasbeno spremljavo združenja »Antigae«. 2. avgusta bodo »Insie-me Dramsam« izvedli srednjeveške španske hvalnice Os diabos, posvečene Materi božji. Sledila bo predstava Quasi Alter Mundus, ki jo bo prikazala skupina »Brisi-ghella Medievale«. Festival se bo zaključil v nedeljo, 9. avgusta, s koncertom Tržačana Axela Bocha, ki igra na špansko kitaro vihuela, zatem bo potujoči pevec Andrea Brugnera uprizoril »Ca-melot«. A. G. NOVICE Tečaj o pravicah beguncev za humaniratne operaterje Danes bo v dvorani Časnikarskega krožka v Trstu, Korzo Italia 13, potekal celodnevni tečaj na temo: »Varstvo beguncev na osnovi mednarodnega prava in italijanske zakonodaje«. Tečaj prirejajo Italijanski svet za begunce, Visoki komisar Združenih narodov za begunce in Italijanski sohdarsnostni konzorcij, namenjen pa je operaterjem humanitarnih organizacij. Pričel se bo ob 9. uri, razdeljen pa bo na tri dele. V prvem delu bo govor o podobnostih in razlikah med mednarodnim pravom in italijansko zakonodajo o beguncih, v drugem delu bodo obravnavali problem političnega zatočišča, v tretjem pa bo govor o sprejemu in integraciji beguncev. Cepljenje proti steklini v Devinu-Nabrežini in Miljah Devinsko-nabrežinska občinska uprava obvešča, da bodo veterinarji tržaškega zdravstvenega podjetja izvajali brezplačno cepljenje psov proti steklini ob ponedeljkih in sredah od 11. do 12. ure v prostorih Centra Strekelj v Sesljanu do 29. t.m. V Miljah pa bodo isto cepljenje izvajali od 15. t.m. dalje ob ponedeljkih in sredah od 8. do 9. ure v prostorih zdravstvenega podjetja v Ul. Roma. Psi morajo imeti nagobčnike! V obeh občinah je tudi v teku brezplačno cepljenje drobnice in goveda proti steklini po posameznih kmetijah. Pivo četrtkovo večerno poslovanje trgovin sovpadlo z začetkom popustov Leto je naokrog in raj se je začelo obh 0udobje poletnih se skih razprodaj, ki je ?taj po naključju sov 0 z veliko novostji rikovega večernege Prija trgovin. Eksj ^ant, za katerega D(lločila tržaška obči uPrava na pobudo t aev v središču mesi ako stekel na ne r; Tajbolj posrečen m ajti večer j acetkom sezonskih Pr°daj je za nakup °rinalni ceni izkor: anj odjemalcev o ki bi jih le Pricakovali sicer. Re l,’. da je bil obisk v ritlo 70 do 80 tig ab, ki so bile v če °dprte do 22. ure, h odi n’ sa) 80 si Trže dedovali blago in i ali. kaj bodo kup slednjih dneh, kc do začeli veljati popusti. Trgovci, ki so optirali za odprtje že ta prvi četrtek, so s posli kljub vsemu zadovoljni, kar je nedvomna spodbuda za njihove kolege, ki so se odločili, da se iniciativi pridružijo prihodnji četrtek. (Med njimi bodo gotovo tudi člani Slovenskega deželnega gospodarskega združenja, čeprav le-to za zdaj pri ini-citivi ne sodeluje v prvi osebi, a ji tudi ne nasprotuje.) K živahnemu razpoloženju v Terezijanski četrti je v četrtek zvečer veliko prispevala tudi poulična animacija z glasbo, ki je zamenjala običajni hrup motornega prometa. Iz zaspanega in puščobnega mesta se Trst tako vsaj v teh poletnih mesecih postopoma spreminja v prijetnejše okolje ne samo za svoje prebivalce, ampak tudi za tujce, ki ga počasi začenjajo odkrivati. Kot rečeno, se je včeraj začelo dolgo obdobje sezonskih razprodaj, ki bo trajalo do 10. septembra. Časa je torej veliko, zato še ni bilo opaziti navala na trgovine. Kupci se morajo prej »razgledati« po ponudbi in primerjati cene, kot vedno pa tudi tokrat velja vabilo k pre- vidnosti. V živo bodo razprodaje stopile čez kak teden ali dva, ko bodo imeli kupci zadosten pregled nad ponudbo, trgovci pa nad utripom poletnega povraševanja. Izžrebali srečke »Vincinbus« V sredo, 8. t.m., so izžrebali 11 številk avtobusnih vozovnic ACT v okviru srečolova Vincinbus, ki sta ga priredila avtobusno podjetje ACT in Občina Trst. Gre za vozovnice št: 0012049, 0007902, 0003091, 0012407, 0013195, 0013483, 0011037, 0012118, 0006416, 0003562, 0003008. Dobitniki bodo prejeli res bogate nagrade, od brezplačnega križarjenja do televizije. Srečni posestniki izžrebanih vozovnic imajo do 30. julija čas, da se prijavijo agenciji Benus-si, tel. 040/942346. Nagrade bodo podelili na slovesnosti 30. julija. Nova avtobusna postaja Konzorcijsko podjetje za prevoze ACT obvešča, da bo od ponedeljka, 13. t.m., stopila v veljavo nova postaja na avtobusni progi št. 32, in sicer v Ul. Colarich pri hišni št. 72. Seja pokrajinskega sveta V ponedeljek, 13. t.m., se bo ob 18.30 sestal tržaški pokrajinski svet. Na dnevnem redu bo imel odobritev obračuna za leto 1997 in zamenjavo pokrajinske svetovalke. Na mesto Brune Zorzini Spetič, ki je bila izvoljena v deželni svet, bo namreč stopila prva neizvoljena na listi SKP Giuliana Zagabria. Na seji bo predsednik Renzo Codarin tudi odgovoril na svetovalska vprašanja o zadržanju, ki ga je zavzel do vprašanja upravljanja tržaškega pristanišča. Niz prireditev Morje in Kras v Devin-Nabrežini Devinsko-nabrežinska občinska odbornika Mariza Skerk in Nevo Radovič bosta priredila tiskovno konferenco v ponedeljek, 13. trn., ob 11. uri na sedežu turistične ustanove v Sesljanu, na kateri bosta predstavila niz poletnih prireditev, ki se bodo odvijale v občini pod naslovom Morje in Kras. ŠOLSTVO / ZRELOSTNI IZPITI POLETNI CENTER / V ORGANIZACIJI REPENTABRSKE OBČINE Znanstveni licej: vsi zreli in tudi dve šestdeselici Najvišjo oceno prejeli Jadranka Križman in Tanja Sternad Otroški živžav v vrtcu na Colu V igri in zabavi preživlja prvi del počitnic 19 slovenskih in italijanskih otrok - Veselo kopanje Z objavo izidov zrelostnih izpitov na znanstvenem liceju Franceta Prešerna se je včeraj na slovenskih višjih šolah zaključila letošnja maturitetna preizkušnja. Tudi na znanstvenem liceju -kot na ostalih šolah - so vsi izdelali, dve dijakinji, Jadranka Križman iz 5. B razreda in Tanja Sternad iz 5. C razreda, pa sta prejeli najvišjo oceno, šestdesetico. Na znanstvenem liceju Franceta Prešerna so izdelali: 5. A razred: Erika Balde (44/60), Alex Bla-sina (36/60), Mara Bogateč (38/60), Žarko Buka-vec (50/60), Dunja Fabjan (58/60), Tamara Gi-orgi (58/60), Irena Jeler-cic (42/60), Metka Kuret (40/60), Matthias Mauri (40/60), Kristian Miliani (36/60), Alesandra Pavlica (36/60), Irina Perosa (54/60), Vera Repini (39/60), Valentina Sancin (39/60), Alessio Stoka (40/60), Tanja Toma-selli (36/60), Vasja Vavpetič (40/60). 5. B razred: Sara Brezovec (50/60), Goran Cuk (44/60), Tibor Dras- sich (48/60), Ivan Furla- 5. C razred: Nina Coci-ni (45/60), Gorazd Husu ancich (36/60), Karin Ga- (36/60), Jadranka Kri- brovec (45/60), Alja Hr- žman (60/60), Andrej Pe- vatic (55/60), Tinkara taros (48/60), Peter Se- Kovač (44/60), Veronika nizza 50/60), Christian Pertot 44/60), Tanja Ster- Slavec (36/60), Katerina nad (60/60), Milena Sossi (39/60), Andrejka Udovič (44/60), Luisa Starec (50/60). Vigini (52/60). NAŠLI SO GA MED ČIŠČENJEM SACCHETTE Pretekli ponedeljek je spet zaživel otroški vrtec na Colu: ker je šolsko leto že zdavnaj mimo, ga tokrat ne poživljajo le živahni glasovi malčkov iz vrtca, a tudi klici in smeh osnovnošolcev. Zakaj so se osnovnošolci vrnili v vrtec? Preprosto: žačelo se je poletno središče, ki ga prireja re-pentabrska opbčinska uprava! 19 slovenskih in italijanskih otrok iz Repna, Cola in bližnjih vasi (nekateri prihajajo celo iz mestnega središča) bo v teh prostorih preživelo 10 dni svojih letošnjih počitnic. Nekateri so že redni obiskovalci poletnega centra, za druge je to prvič. »Veterani« so se pokazali že prve dni. Tako so animatorko Natašo že drugi dan premočili od nog do glave, z oblekami vred... previde-nejša Dunja, druga animatorka, pa je zavohala namen igre z vrči vode in oblekla kopalke. Pod sončnim nebom, a navsezadnje tudi pod sivimi oblaki, so otrokom igre z vodo najljubša zabava. Na to opozarja improvizirana plaža ob treh malih bazenih na dvorišču vrtca na Colu: brisača ob brisači, peskovnik in močenje z vodo. Tako se je mala Karin potožila, da so ji največji zmočili brisačo in copate. Se dobro, da je Karin v centru dobila novo prijateljico, Rebecco, in se z njo takoj potolažila. Ko je močenja konec, se drsajo po mehki travi; plastično prevleko namažejo z milom in imajo drsališče. Zagoreli Stefane je Normanu in Martini na »drsališče« prinesel žogo in nastala je še ena igra. Robert, Davide, Loren-zo in Alen si radi belijo glave z gradbeniškimi težavami na peskovniku. Problem predstavlja vo- da, ki pesek spreminja v blato. Nikakor jim ne uspe, da bi okrog peščenega otoka po strugi tekla reka kot okrog srednjeveških gradov. Čeprav je igra poglavitni sestavni del dne-vov v poletnem središču na Colu, je program osnovan tudi na spoznavanju značilnih krajevnih kalov. Arianna je na sprehodih v naravo spoznala, da so kali »velike luže, iz katerih so nekoč ljudje pili vodo -sedaj živijo v kalih ribice in videti je, kako jim iz ust uhajajo mehurčki«. Ciuho je ob isti priložnosti ugotavljal, da »so kali jezerca prekrita s travo, ki zgleda, da jih ni, ampak so«. V svet okrog kalov spremlja otroke domačinka Vesna Guštin, animatorke pa bodo v naslednjih dneh z otroki razvile različne dejavnosti in ročna dela okoli te teme. (JPč) Še nevarno orožje ali samo kup železa? Predmet (morda človeško vodeno torpedo) so zaenkrat dvignili na pomol Venezia Sele minerci iz Padove, ki so jih poklicali na pomoč, bodo povedali, če je predmet nevaren ali gre le za pol tone starega železa. Iz previdnosti je zaenkrat zaščiten na pomolu Venezia. Domnevajo, da gre za sprednji del človeško vodenega torpeda, tako imenovanega »maialina«, s katerim je bila oborožena italijanska mornarica med drugo svetovno vojno in je bil tudi podoben tistemu, s katerim so razpolagali pri »X Mas«. Morda gre za isti predmet, ki se je nedavno ujel v mrežo nekega ribiča. Ko je mrežo potegnil na barko, je nekaj težkega padlo v morje, vendar ni opazil, kaj je bilo. Prav gotovo pa ni pomislil, da je kaj nevarnega, sicer bi mrežo, s katero je ribaril v Miljskem zalivu, pustil kar pri miru. Kovinski cilinder so včeraj na površje potegnili gasilci, ki čistijo morsko dno pri Sacchetti, kjer je bilo potopljenih tudi nekaj večjih plovil. Za čiščenje se je odločilo pristaniško poveljstvo. V pričakovanju na minerce so pomol zaščitili. Zahtevno odstranjevanje tovornjaka Gasilci so se kar štiri ure trudili, predno so odstranili tovornjak, ki je nevarno visel nad Ul. della Rampa in železniško progo, nedaleč od vhoda na VII. pomol, zaradi česar več tamkajšnjih prebivalcev ni moglo domov. Kaže, da je tovornjak prebil varnostno ograjo, ker ni bila potegnjena ročna zavora, cesta pa na tistem odseku visi. Na srečo težko vozilo ni zgrmelo okrog 6-7 metrov nižje, vendar je bilo odstranjevanje zelo zahtevno, saj se je vsakokrat, ko so se ga dotaknili, zatreslo, najmanjši zgrešeni manever bi imel nepopravljive posledice. Naposled pa so ga le trdno privezali in dvigniti. Gasilce, ki jih je vodil Claudio Bicci, so poklicati mestni redarji, katerim je tokrat poveljeval poročnik Gianfranco Macoratti. Razpečeval je mamilo Po dolgi in zahtevni preiskavi so agenti s komisariata pri Sv. Soboti zaradi razpečevanja mamila aretirati 31-letnega Roberta Boža. V okviru iste preiskave so zaradi nudenja pomoči prijaviti druge tri Tržačane, 40-letnega Fabia Parisija, 32-letne-ga Paola Stingoneja in 28-letnega Pasqualeja Saiza ter zapleniti več gramov raznih vrst mamila (heroin, hašiš, exstasy in LSD). Preiskava, ki jo koordinira namestnik državnega pravdnika Frezza, se je pričela po lanski aretaciji Ennia Grattagliana, razpečevalca, ki naj bi se oskrboval prav pri Božu. Agenti so za- tem na podlagi raznih izsledkov prišli do zaključka, da je Boz že leta z mamiti zalagal bodisi zsvojence kot manjše razpečevalce, ki so stalno zahajali v njegovo stanovanje, najprej na področju Čampi Flisi in zatem v Naselju sv. Sergija. Redarji zelo hitro našli ukradeno motorno kolo Mestni redarji so že po nekaj urah našli motorno kolo, ki je bilo ukradeno na področju sodne palače in ki so ga že vrnili lastniku (znani sta samo začetnici, B.F.). Eden od agentov II. okraja je opazil dva motociklista, ki se nista zmenila za rdečo luč na semafom med ulicama Pascoti in Nicolini. Tudi nista upoštevala ukaza agenta, ki jima je velel, naj se ustavita. Eden pa je imel smolo, vozilo se mu je pokvartio. Pri sebi ni imel nobenega dokumenta, povedal je sicer svoje ime, vendar so kasneje ugotovili, da je bilo izmišljeno. Ko pa se je mestni redar obrnil do operativne centrale in zaprosil za pomoč, je mladi motociklist zbežal po bližnjih ulicah, niso ga več našli. Zato pa so ugotoviti, kdo je bil prvi ubežnik (začetnici sta C.M.), ki so ga prijaviti zaradi sodelovanja pri kraji. VCERAJ-DANES Danes, SOBOTA, 11. julija 1998 BENEDIKT Sonce vzide ob 5.26 in zatone ob 20.54 - Dolžina dneva 15.28 - Luna vzide ob 22.04 in zatone ob 7.20 Jutri, NEDELJA, 12. julija 1998 MOHOR VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 23,9 stopinje, zračni tlak 1014,7 mb raste, veter 7,6 km na uro zahodnik, vlaga 52-odstotna, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 24,6 stopinje. ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI Rodile so se: Anna Boccai, Giorgia Marino, Aurora Piz-zato. Umrli so: 97-letna Eleono-ra Cirielli, 72-letna Ameba Bartole, 67-letna Norma Zara-tin, 83-letna Luisa Farinelli, 88-letna Maria Salich, 90-let-ni Giuseppe Pauli, 86-letna Maria Šajn, 22-letni Marko Zaccaria, 69-letni Mario Lus-sa. Oklici: risar Manuel Busolo in uradnica Otimpia Porcu, uradnik Diego Moscati in uradnica Serena Fonda, delavec Roberto Godina in uradnica Michela Vegliach, skladiščnik Michele La Centra in uradnica Maria Elena Magi, šofer Carmine Fedele in uradnica Roberta Putin, trgovec Umberto Castaldo in gospodinja Barbara Stefani, svetovalec za informatiko Massi-mo Sbarbaro in publicistka Matejka Grgič, zapriseženi čuvaj Roberto Pentassuglia in pomočnica v zobozdravniški ambulanti Deborah Pesaro, šofer Stefano Fazi in prodajalka Raffaella Milocco, elektrikar Massimo Moratto in frizerka Etisabetta Liberale, delavec Tristano Indri in trgovka Cinzia Sani, uradnik Dino Steccazzini in uradnica Giuseppina Parisi, trgovski agent Moreno Anelli in frizerka Monica Cordi, uradnik Giorgio Sterle in prodajalka Lucia Cavaresi, bančnik Antonio Leonardo in uradnica Maria Teresa Marino, prodajalec Mauro Cividin in uradnica Marina Milocco, elektrikar Sergio Zaccaria in bolničarka Nives Burelli, uradnik Fabio Coslovich in nepremičninski agent Anto-nella Fratte, elektrikar Michele Pepe in prodajalka Marina Slavec, šofer Pietro Germa in šivilja Francesca Zaccaria, elektrikar Daniele Perselli in zdravstvena delavka Feman-da Nader Damiao Rodrigues, delavec Salvatore Di Toro in prodajalka Annalisa Bisulli. LEKARNE Od ponedeljka, 6 do sobote, 11. julija 1998 Normalen umik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Tor S. Piero 2 (tel. 040 421040), Ul. Revoltella 41 (tel. 040 947797), Zavije - Ul. Flavia 89 (tel. 040 232253). Zgonik (tel. 040 229373) -s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Tor S. Piero 2, Ul. Revoltella 41, Goldonijev trg 8, Zavije - Ul. Flavia 89. Zgonik (tel. 040 229373) -s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Goldonijev trg 8 (tel. 040 634144). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 040 350505 - TELEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 040 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. me. - tel. 040 573012. Dežurna zdravstvena služba Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 040 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. me. Hitra pomoč tel. 040 118. Telefonska centrala KZE-USL: 040 399-1111. KINO ARENA ARISTON (poletni kino; v primeru slabega vremena bo predstava v kinodvorani) - 21.30 »Break down - la trappola«. r. Joh-nathan Mostovv, i. Kurt Russell. EXCELSIOR - Zaprto. EXCELSIOR AZZURRA-18.20, 20,10, 22.00 »Paradi-so perduto«, r. Alfonso Quaron, i. Ethan Havvke, Robert De Niro. AMBASCIATORI - Zaprto zaradi dopusta do 14. 8. NAZIONALE 1 - Zaprto zaradi dopusta do 14. 8.. NAZIONALE 2 - Zaprto zaradi dopusta do 14. 8.. NAZIONALE 3 - Zaprto zaradi dopusta do 14. 8.. NAZIONALE 4 - Zaprto zaradi dopusta do 14. 8. MIGNON - Zaprto zaradi dopusta. CAPITOL - Zaprto zaradi dopusta do 17. 8. ALCIONE - 20.15, 22.00 »Elvis e Merilin«, r. Arman-do Manni, i. Edyta Ol-szovvka, Goran Navojec in Giorgio Faletti. PRISPEVKI Namesto cvetja na prerani grob tragično preminulega Marka Zaccarie daruje Sandro Jerič 250.000 lir za MePZ Rdeča zvezda. V spomin na Valena Bordona darujeta žena Milka in hči Milva 50.000 lir za TPPZ »Finko Tomažič«. Ob 2. obletnici smrti Rika Kralja daruje žena Liz1 Cuk 50.000 lir za kardiološki oddelek glavne bolnišnice v Trstu. V spomin na Pina Pertot3 daruje brat Bruno 50.000 m za vzdrževanje spomenika padlim NOB na Kontovelu- V spomin na Rozalij0 Počkar daruje Rožica 50.000 lir za pomoč v P°' sočju. , Namesto cvetja na gr° ^ Marije Metlikovec vd. K° srnina daruje nečakinj 100.000 lir za nakup So* 11 12 13 * * * * * * * *' busa pri dvojezičnem so skem centru v Spetru. V spomin na Marijo Me' tlikovec vd. Kosmina daruj Branko Adam 100.000 hr Sklad Mitja Cuk S IZLETI 40-LETNIKI s Tržaškega in Goriškega, pozor! Na razpolago so še zadnja mesta za septembrski dvodnevni izlet na Štajersko in Prekmurje. Pohitite in Prijavite se na tel. št. 211258 (Nadja) in 0338-7107142 (Igor). Pridružite se nam, ne bo vam žal. Potrditev in plačilo izleta v torek, 11. avgusta od 18. do 20. ure v Prosvetnem domu na Opčinah. SINDIKAT SPI-CGIL KROŽEK AUSER za Kraško območje, vabita v nedeljo 19. julija 1998 na izlet v Bohinj in na Bled. Za informacije kličite sedež sindikata (tel. 040-200698). 3 SOLSKE VESTI URAD SINDIKATA SLOVENSKE SOLE, Ul. Carducci 8, tel./fax 040370301, bo v juliju in avgustu posloval ob sredah, od 10. do 12. ure. E3 ČESTITKE Prejšnji teden sta praznovala obletnico poroke draga ALENKA RAPO-TEC in njen soprog RO- Ob rojstvu malega Martina iskreno Čestita svojemu predsedniku Sandiju De Luisi in ženi Lučki Društvo Skupnost BERT. Obilo nadaljnje sreče ji želijo četrtkove prijateljice. Danes stopata na skupno življenjsko pot ALENKA in MADJAN. Veliko sreče pod isto streho jima želijo kolegice iz Saleža in Zgonika. Ob dobro opravljeni maturi čestitava SAMOI MAURO in ji želiva, da bi uspešno nadaljevala študij, nona Marta in nono Bruno. Čestitke, še veliko uspehov in korajžno naprej, tudi IRINI DRUŽINA, Marta in Bruno. V sredo je diplomirala iz političnih ved naša pevka NATAŠA CANZIA-NI. Se veliko uspehov ji želi dekliška pevska skupina Valentin Vodnik iz Doline. Ob življenjskem uspehu NATAŠE CAN-ZIANI ji iz srca čestitajo Vilko, Jožica in Suzi. 'Z! OBVESTILA SLOVENSKA KULTURNO GOSPODARSKA ZVEZA sporoča, da bodo njeni uradi do konca avgusta odprti od 9. do 14. ure. TABORNIKI RMV obveščajo, da se na letno taborjenje odpeljejo v ponedeljek 13. julija. Zbirališče ob 7.30 na sežanski železniški postaji.Zaradi velikega povpraševanja sprejemajo TABORNIKI RMV prijave za trodnevno taborjenje za bivše člane NAZAJ V TABORNIŠKI RAJ do 20. julija 1998. Taborjenje bo v Ribičevem lazu od 31. julija do 2. avgusta 1998. KRD DOM BRISCIKI pod pokroviteljstvom Občine Zgonik vabi ob priložnosti 90-letnice Briškovske jame na razstavo Kamen, čipke, stare razglednice. Razstava bo odprta še jutri, 12. julija v Domu v Briščikih. Urnik razstave: od 11. do 14. in od 17. do 21. ure. MLADI V ODKRI- ALEN/03 SEZONSKI POPUSTI v trgovini obutve in usnjenih izdelkov ALENKA Prosek 111 VANJU SKUPNIH POTI opozarjamo na naslednji ponudbi: Mountain sum-mer camp - european coo-peration (v organizaciji ZKS), od 19. do 26.7. v Kranjski gori. Nastanitev v penzionu po sobah. Sprehodi, pohodi, šport v gorah, pa še pogovori na aktualne teme in družabnost. Namenjeno mladini iz Slovenije in iz vseh evropskih držav. IZOLA ’98 (v organizaciji ZKS) od 1. do 10.8. v Izoli. Nastanitev v župnijskem domu - skupna ležišča. Zabava in družabnost na plaži, predavanje in pogovori, likovne delavnice, izleti, plesi... Namenjeno študentom in mladim v poklicu. Informacije in prijave: MOSP, Alenka, ul. Donizetti 3, tel. št. 370846, od ponedeljka do petka, od 9. do 17. ure. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV sporoča, da bodo njeni tržaški uradi v Ul. sv. Frančiška 20 in goriški v Ul. Malta 2 julija in avgusta odprti za člane od 9. do 14. ure. Kot običajno, bodo zaprti ob sobotah. TEČAJI AEROBIKE, oblikovanja telesa, stret-chinga in klasične telovadbe že potekajo vsak torek in četrtek zvečer in v soboto zjutraj v repenski telovadnici. Interesenti lahko pokličejo na tel. št. 040-912843 (Petra). KD SLOVAN - Padriče obvešča, da je razstava ob stoletnici društva »Padriče skozi čas« v prostorih Gozdne zadruge odprta še jutri, 12. t.m. Urnik: od 17. do 20. ure. Na razpolago je tudi knjiga »Utrip pod gričem«. ILUSTRATORKA Vesna Benedetič in kerami-stka Nicoletta Benvenuti bosta do 14. avgusta vodili poletni minikampus umetniških dejavnosti SEZAM ODPRI SE. Za podrobnejše informacije se lahko javite ilustratorki na tel. št. 040-763875 ali ke-ramistki na tel. št. 040-380383. GLASBENA MATICA TRST - Sola M. Kogoj, Ul. R. Manna 29, sprejema potrditve vpisov za šolsko leto 98/99 do 15. julija vsak dan od 9. do 12. ure. Informacije: tel. št. 040-418605. LETOVANJE MEDVEDJE BRDO od 15. do 25. julija 1998. Razpoložljivih je še nekaj mest. Pohitite z vpisom! Vse informacije dobite v Slovenskem dijaškem domu Srečko Kosovel, Ul. Gin-nastica 72, tel. 040573141. LETOVANJE V FIESI PRI PIRANU od 27. julija do 5. avgusta 1998. Na voljo je še nekaj mest. Pohitite! Vse informacije dobite v Slovenskem dijaškem domu Srečko Kosovel, Ul. Ginnastica 72, tel. 040573141. SKLAD MITJA CUK sprejema vpisovanja v poletna središča: 1. Poletno središče v otroškem vrtcu na Proseku od 3. do 14. avgusta od 8. do 17. ure. 2. Poletno središče v otroškem vrtcu na Opčinah od 17. do 28. avgusta od 8. do 17. ure. Vpisovanje v uradih na Narodni ul. 126 na Opčinah, vsak dan med 10. in 13. uro razen ob sobotah (tel. 040212289) 3.) Poletno varstvo na Opčinah: do 4. septembra od 8. do 13. ure (možno vpisovanje iz tedna v teden). ZADRUŽNI CENTER ZA SOCIALNO DEJAVNOST prireja poletno središče v Brojnici (Kriz) od 24. avgusta 1998 do 4. septembra 1998. Za podrobnejše informacije in prijave se lahko oglasite na tel. št. 040-360324 ob delovnikih od 9. do 12. in od 15. do 17. ure. NARODNA IN STUDIJSKA KNJIŽNICA bo do nadaljnjega zaprta zaradi neuporabnosti prostorov. Vse informacije na Odseku za zgodovino, tel. št. 040632663 od 8.30 do 12.30. KD LONJER KATINA- RA prireja poletni center 1998 za otroke iz vrtca in osnovne šole v lonjerskih društvenih prostorih od ponedeljka, 20. julija do petka, 31. julija (razen sobote in nedelje) od 8. do 13. ure. Ce vas ponudba zanima, pohitite! Za informacije in prijave pokličite Tamaro, tel. št. 040910387. SKLAD MITJA CUK obvešča, da bo v mesecu septembru organiziral začetni in nadaljevalni tečaj ročnega tkanja pod vodstvom Magde Tavčar. Število mest je omejeno, zato prosimo vse tiste, ki jih tečaj zanima, da se zglasijo pri Skladu, tel. št. 040-212289 ali pri M. Tavčar, na tel. št. 040-226131. MALI OGLASI tel. 040 7786333 * 23 PRODAM CITROEN AX, letnik ’90, bele barve, s premično streho. Cena po dogovoru. Tel. 040-422128 v večernih urah. HIŠA NA PRODAJ na Rafutu (Nova Gorica) v Ulici Finka Tomažiča št. 23 prodamo 125-metrsko dvenadstropno hišo, s 656 m zemljišča. Za informacije tel. (0481) 390238 v večernih urah. DOMAČE BRIŠKO VINO prodaja kmetija Aleša Komjanča na pokriti tržnici v Ul. Carducci v Trstu (na novo odprta trgovina). SAAB 900 TURBO modre metalizirane barve, letnik ’94, full optional, prodam po ugodni ceni. Tel. 040-228989. RABLJENO POHIŠTVO: spalnico, dnevno sobo, kuhinjo ter raznovrstne omarice, stolice in belo tehniko prodam. Tel. 040-575145 ali 040-350150. AVTOKLEPARSKA DELAVNICA nujno išče izkušenega avtoličarja. Tel. 040-201168 ali 0336/644708. NA PADRICAH se je izgubil pepelnato-siv mucek. Ce ga je kdo videl, prosimo, da pokliče na tel. št. 040-226271. PRODAM harmoniko Scandalli (klavirsko) 120 basov, v dobrem stanju. Tel. 040-53421. SENČNO FASADNO ZAVESO (Tempotest) 460x260 cm, ročni mehanizem za odpiranje in zapiranje, ugodno prodam. Tel.: 040-226539 ob uri obedov. PRODAM po ugodni ceni malo rabljeno motorno kolo Ciao. Tel. 040-220202. ŠTUDENTKA išče delo kot baby sitter. Tel. 040-330798. NUJNO ISCEM delo kot hišna pomočnica ali kot baby sitter ter za varstvo starejših oseb. Tel. št. 040-771769 po 20. uri. PRODAM štiri francoske buldoge (dva samca, dve samici) z italijanskim pedigreejem, stare dva meseca. Interesenti naj kličejo na tel. št. 040-281244. ISCEM STANOVANJE ali hišo za začasno bivanje na Krasu ali v Trstu. Tel. št. 040-327240. V DEVINU prodamo opremljeno stanovanje. Pokličite nas v večernih urah na tel. št. 040-208658. PRODAM Peugeot 106 XT letnik ’92 v zelo dobrem stanju. Cena po dogovoru. Tel. 040-226889, od 18. do 20. ure. PRODAM popolnoma nov scooter Yamaha BWS. Cena 3.500.000 lir, ali po dogovoru. Tel. 040-225219 PROFESIONALNO novo motorno žago znamke ECHO 46 kub. cm prodam zaradi nakupa močnejšega modela. Tel. 0347/7825836. PRODAM trgovino blagovne tabele IX, X, XIV/VII in XIV/XXV. Tel 040-410259, od 20. do 21. ure. KUPIMO HIŠO z vrtom v okolici Trsta. Tel. št. 040-630171 v popoldanskih urah. SEST PSIČKOV majhne rasti se je rodilo 28. maja v Dolini. Kdor želi enega lahko pokliče na tel. št. 040-228519 po 20.30. OBRAT KMEČKEGA TURIZMA sta odprla Slavko in Elvira Švara, Trnovca 14. Zaprto ob torkih in sredah, tel. št. 040-200898. OSMICO sta odprla v Bazovici št. 63 Boris in Nada. OSMICO je odprl Boris Košuta, Križ 422. V MAVHINJAH je odprta osmica pri Normi Gabrovec. Toči črno in belo vino, poskrbljeno je za prigrizek. OSMICO je odprla družina Suc (Briščiki). Nudi belo in črno vino ter domač prigrizek. OSMICO ima odprto v Samatorci Stanko Gruden. OSMICO je v Koludrov-ci odprl Janko Budin. V MEDJE VASI št. 7 je odprl osmico Boris Pernarčič. Toči belo in črno vino in nudi domač prigrizek. OSMICO sta odprla Magda in Slavko Škerl, Zgonik 15/a. Vabljeni! STEVO ZAHAR iz Boršta je odprl osmico. Vabljeni! OSMICO je v Slivnem odprl Iztok. OSMICO ima odprto Romano Purič, Repen 13. OSMICA je v Dolini pri Mariju Žerjalu. Ob težki izgubi dragega Marka izreka občuteno sožalje Aldu in družini VZPI Barkovlje t Zapustila nas je naša draga mama, nona, pra-nona in sestra Marija Lazar vd. Hrovatič Žalostno vest sporočajo sin Milan, hči Ivanka in brat Ivan z družinami ter ostalo sorodstvo Pogreb bo danes, 11. julija 1998, ob 13. uri iz mrtvašnice v Ul. Costa-lunga na repentabrsko pokopališče. Veliki Repen, Col, -Postojna, 11. julija 1998 (Pogrebno podjetje Zimolo) Draga nona, vedno boš ostala v naših srcih vnuki Andrej, Egon, Tanja, Mauro in Martina ter pravnuki Erika, Tjaša in Michael Ob izgubi drage mame, none in tašče Marije Lazar vd. Hrovatič izrekata iskreno sožalje prizadetim svojcem Mešani pevski zbor in župnijska skupnost Repentabor t Prerano nas je zapustil nas dragi Livio Pernarčič Žalostno vest sporočajo mama Valeria, Aleš, Tanja ter ostali sorodniki Pogreb bo danes, 11. julija, ob 11.20 iz mrtvašnice v Ul. Costalunga v štivansko cerkev. Stivan, 11. julija 1998 (Pogrebno podjetje Zimolo) Marko, za vedno boš ostal v naših srcih strica Paolo in Virgilio ter teti Ivanka in Jelica z družinama Ob boleči izgubi dragega Marka Zaccarie sočustvujejo z Lidijo, Aldom in Mitjo Franko, Peter z Matejo in Igor z Matejo F.C. PRIMORJE priredi na Proseku U., 12., 13., 17., 18., 19. in 20. julija 1998 ŠPORTNI PRAZNIK Spored: danes, 11.7., ob 20.30 ples z ansamblom Adria Kvintet jutri, 12.7., ob 20.30 ples z ansamblom Zamejski kvintet ponedeljek, 13.7., ob 20.30 ples z ansamblom Happy Day Petek, 17.7., ob 20.30 ples z ansamblom Status Symbol sobota, 18.7., ob 20.30 ples z ansamblom Silver Diši nedelja 19.7.,ob 19. uri Koncert Godbe s Proseka ob 20.30 ples z ansamblom Adria Kvintet Ponedeljek, 20.7., ob 20.30 ples z ansamblom Happy Day Kioski bodo odprti od 17. ure dalje. Na voljo bodo specialitete na žaru in domače vino. GODBENO DRUŠTVO VIKTOR PARMA - TREBČE 85, OBLETNICA USTANOVITVE danes, 11. julija ob 17. uri odprtje kioskov, ob 19. uri nastop godbe MANDA MENTALE iz Cervignana, ob 20.30 ples z ansamblom Kraški kvintet jutri, 12. julija ob 15. uri odprtje kioskov, ob 16. uri mimohod godb do športnega parka Griža, sledi pozdravni koncert, ob 20.30 ples z ansamblom Kraški kvintet v ponedeljek, 13. julija ob 17. uri odprtje kioskov ob 20.30 ples z ansamblom Kraški kvintet GREY AND BLUE H O UTI VIJ E S.R.L. SEZONSKI POPUSTI POPUSTI POPUSTI TRST - ULICA MILANO 22 - TEL. 62355 SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE TRST prireja v šolskem letu 1998/99 dva tečaja za poklicno kvalifikacijo: ‘ dveletni tečaj za OPERATERJA NA RAČUNALNIKU V URADU (1.100 ur letno). ' dveletni tečaj za KUHARJE (1.200 ur letno). ^ tečaja sta namenjena mladim do 25. leta starosti z opravljeno nižjo srednjo šolo, u obiskovanje in didaktični material sta brezplačna, -1 program vsebuje veliko praktičnih vaj in delovno prakso. Vpisovanje in ostale informacije , v tajništvu Zavoda v Trstu, Ul- Ginnastica 72, tel. 040/566360 vsak dan, razen sobote, od 9.00 do 13. ure. NAROČNIKOM PRIMORSKEGA DNEVNIKA ki želijo prejemati časopis v kraj letovanja, priporočamo, da nas obvestijo vsaj Štiri dni pred odhodom na počitnice na telefonsko številko 040 7786300 - vsak dan od 14. do 20. ure OBVESTILO BRALCEM IN NAROČNIKOM Obveščamo Vas, da sprejemamo OSMRTNICE, UOKVIRJENE OGLASE, MALE OGLASE, ČESTITKE in na splošno vsa obvestila na uredništvu Primorskega dnevnika, v Ul. Montecchi 6 ali po telefonu na št. 040-7786333 Z URNIKOM: od ponedeljka do petka od 10. do 15. ure, ob sobotah od 10. do 13. ure POSTAJA TOPOLOVO / ZADOVOUSTVO DONATELLE RUTTAR »Duh Topolovega je nekaj posebnega« Ustvarjalci v Topolovem vedno pustijo neko znamenje in vzpostvaljajo odnos s krajem Iz pogleda in besed predsednice društva beneških umetnikov Donatelle Ruttar (na sliki), ki je skupaj z Mo-renom Morellijem umetniški in organizacijski vodja Postaje Topolovo, je mogoče razbrati dozo navdušenja, ki bojda v odločilni meri botruje uspehu. Morda pa k atraktivnosti Postaje prispeva tudi odsotnost tiste obrednosti, ki je včasih značilna za naše prireditve in zna biti vzrok za kakšno zehanje ali zdolgočasen komentar. No, v Topolovem kot da ni prostora za dolgčas, kajti okolje spodbuja k iskanju tako umetnika kot obiskovalca. Slednjega izziva, Ce drugo ne, že morfologija vasi, kjer si ne moreš kaj, da ne bi pogledal, ah se nekaj dogaja tudi za naslednjim vogalom. Donatella Ruttar je s potekom letošnje Postaje zelo zadovoljna: »Duh, ki ga je občutiti na tej prireditvi, je vedno nekaj posebnega. Umetniki prihajajo sem od vsepovsod z nekim posebnim odnosom do tega kraja. Večina jih je že bila tu in vedo, kam pridejo. Letos je veliko dobrih in zanimivih prispevkov, ki bodo pustih nove sledove.« Saj za to tudi gre. Donatella pravi, da je od vsega začetka nekakšno vodilo Postaje, da ustvarjalci pustijo na tem kraju neko znamenje o svojem obisku. »Vedno veC je umetnikov, ki ustvarijo nekaj na licu mesta in s tem vzpostavijo nek lasten odnos s tem krajem. Zanimivo je, da imamo vsako leto tudi obiske iz zelo oddaljenih krajev, iz Nove Zelandije, denimo. Kdor pride iz Wel-lingtona ve, kam pride, ker je od prejšnjega obiskovalca dobil sporočilo. Sicer pa novozelandska vlada tem ustvarjalcem krije potne stroške, drugače ne bi bilo enostavno«, pravi Donatella in se ji upravičeno zdi imeniten občutek, da ima Topolovo odnose z diametralno drugim koncem sveta. »Za nas je pomemben tudi načrt odpiranja veleposlaništev. Sredi maja je odprl nizozemsko veleposlaništvo Jan van der Ploeg. Pred dnevi pa je Češko ambasado odprl Miroslav Ja-nek, ki prihaja že pet let in je letos predstavil tudi svoj fotografski album o Topolovem. To so znamenja utrjevanja odnosov Postaje s svetom in umetniki želijo povedati, da se bodo vračali«. In res bo vsakdo lahko opazil v vasi dve bleščeči medeninasti tabli, kot da gre za dejanski veleposlaništvi. Predstavnica beneških umetnikov želi podčrtati, da je za izvedbo postaje treba delati vse leto. Vzdrževati je treba dopisne in telefonske stike z umetniki. Vse to požre veliko energij in denarja. »Srečo imamo, da so domačini voljni sprejeti umetnike kot goste po svojih domovih, drugače bi si ob skromnih finančnih možnostih takšne zamisli ne mogli privošči-ti«, pravi Donateha, ki skupaj z drugimi organizatorji upa da bo možno kriti vse stroške. »Imamo sicer nekaj opornih točk in javnih prispevkov, ampak to še zdaleč ne zadostuje. Naj omenimo prispevek videmske Pokrajine in Gorske skupnosti Nadiških dolin. Z nami so aktivni tudi občina Grmek, Združenje Topolovo in grmeška Pro loco. Novost je, da nas letos prvič podpira tudi Sorosovo združenje Open Society iz Slovenije. Nezamenljiva podlaga za organizacijo Postaje pa je navdušenje posameznikov, brez katerega vse to ne bi bilo mogoče.« Ko Donateha izraža željo po večji pozornosti javnih ustanov do te pobude, misli tudi na druge dejavnosh, ki se v neposredni povezavi s Postajo odvijajo med letom. Gre med drugim za založniško dejavnost (o Postaji je izšlo že več publikacij, latos pa so predstavili tudi zgoščenko »Sumi« Johna Duncana).»Ob vem tem naj omenim bistveno vlogo, ki jo vsako leto odigrajo domačini Topolovega. Ta manifestacija vdihne vasi življenje in nanjo se dolgo pripravljajo. Vrtovi in steze se na novo počistijo, umetniki in obiskovalci so povsod dobrodošli Gotovo pa je tudi Postaja, ki naredi iz Topolovega za nekaj tednov center sveta, pripomogla, da je več domačinov dobilo prispevke za popravilo hiš po evropskem programu 5B. In javna uprava ima v teku veC pomembnih del«. Ob teh podatkih in ocenah predsednice beneških umetnikov se človeku samo od sebe utrine: »Ko bi le vsaka beneška vas premogla svojo Postajo«! (D. U.) DREVI V GLEDALIŠČU VERDI / ENA NAJBOLJ ZNANIH ITALIJANSKIH OPERET Cm-ci-ld spet v Trstu z novo postavitvijo V glavni vlogi sopranistka Elena Berera »Cin-ci-la«, ena izmed najbolj znamenitih italijanskih operet, se danes vrne v Trst. Gre za novo izvedbo, ki jo bodo predstavili v gledališču Verdi drevi ob 20.30, ponavljali pa jo bodo do 2. avgusta. Prvič so jo uprizorili leta 1925. Zgodba se odvija na Kitajskem, erotični in komični mehanizem sproži igralka Cin-či-la, ki se je tja podala, da bi posnela film. Režiser je Roberto Croce, glasba je pod taktirko direktorja Guerrina Gruberja, med igralkami izstopa Lidija Kozlovič. V glavni vlogi nastopa sopranistka Elena Berera, ob njej nastopajo tudi sopranistka Silvia Gavarotti in tenor Amedeo Moretti ter igralci Elio Veller, Riccardo Peroni in Gennaro Cannavacciuolo. POGOVOR / TRŽAŠKI PESNIK IVAN TAVČAR Njegove pesmi so polne ljubezni do sočloveka Piše predvsem v italijanščini - Izdal je tudi zbirko poezij v slovenskem jeziku - načrtuje tudi izdajo v nemščini Srečala sem se s tržaškim avtorjem Ivanom Tavčarjem. Tako sem imela priložnost, da ga vsaj nekoliko spoznam tudi kot Človeka -tistega, ki zna s svojo besedo, poezijo povedati sočloveku toliko lepega, polnega ljubezni in Čustev, ki naj bi nas prevevala v našem vsakdanu, pa nas na žalost ne. Tavčarja sem do sedaj poznala samo po njegovih pesniških zbirkah, ki jih je izdal v italijanščini, eno »Ta mala zemska večnost« pa tudi v slovenščini, po njegovi knjigi »Le albe di madre- AGUZZONI S.p.A. AutoA Zastopstvo LANCIA LANCIA Y cena po^čaUdi: J&GšfiMOtir že za 14.750.000 lir* * z driameih» prispeitkoei za odpravo starega avtomobila ie liJM« Sr brez obresti v 31 ■tireih - Miki GORICA, Ul. III. armata 119 - Tel. 520830 perla«, ki je izšla pri florentinski založbi »L’au-tore Libri Firenze« in še po zadnji zbirki z naslovom »II profumo delPin-finito«, ki je izšla prav te dni v zbirki »Collana di poesie curata dalPA.L.I. Penna d’autore« iz Turina. O pesniku smo v našem dnevniku že pisali. Meni je šlo bolj za to, da ga spoznam kot človeka, da se približam vsebini njegovih pesmi, ki govorijo v italijanščini, a z istimi občutki tudi v slovenščini, o njegovem odnosu do sočloveka, do narave, o njegovih pogovorih s svojo notranjostjo in njegovo vero v Boga. »Po rodu sem Slovenec, a sem se v večini svojih pesniških zbirk izražal v italijanščini. Ko pišem pesmi v italijanščini, se z enako mero Čustev, vere v dobroto izražam tudi v slovenščini in morda bom kdaj kasneje izdal tudi zbirko pesmi v nemščini. Moj materin jezik je namreč slovenščina; živim pa v italijanskem ambientu in mi je torej italijanščina zelo blizu. Pa tudi nemščina je moj tretji pogovorni jezik, ki ga štejem v svoj miselni svet, saj potekajo korenine moje družine tudi iz avstrijske Koroške in me na nemško kulturo veže predvsem velika ljube- zen do glasbe, kateri sem se želel predvsem posvetiti, pa me je življenje usmerilo drugače.« TavCar je zaposlen v Trstu kot špediter pri nekem tržaškem izvoz-no-uvoznem podjetju, kjer je uradni in pogovorni jezik nemški. »Tako živim sedem do osem ur dnevno v takorekoC nemškem okolju. Ko pridem domov, se duševno sprostim. Svoj prosti Cas posvečam pisanju pesmi. To mi uspe ob sobotah in nedeljah v večernih urah. Pišem ponavadi v postelji in sicer na roko. Tako mi misli lažje teCejo, laže izražam svoja Čustva, svoje Zelje, svoje skrite misli, torej vse to, kar me povezuje z vero in ljubeznijo do sočloveka, do njegove notranjosti.« Do sedaj je TavCar uradno izdal štiri zbirke pesmi v italijanščini in eno v slovenščini. Tu pa se ne zaključi ustvarjalno Tavčarjevo delo. Kot mi je povedal, je napisal tudi svoja razmišljanja o Beethovnu, Schubertu, saj je velik ljubitelj glasbe in redni obiskovalec predstav v Verdiju, pa tudi na Dunaju. »Nisem ljubitelj družabnih srečanj, ali formalnih predstavitev novih knjig, ker sem mnenja, da je pesem nekaj zelo intimnega in AL Dl LA DEL 2000 IL PROFUMO DELUINFIN1T0 Collana di Poesie curata dalVA.L.1. Penna d'Autore torej zahteva od človeka veliko poglobljenosti in sodoživljanje besed in Čustev, ki jih pesnik skozi poezijo izraža. Večkrat so me že vprašali, Ce svoje misli notranje prevajam iz enega v drugi jezik. Ni tako: ko pišem slovenske pesmi, jih tudi ustvarjam v duhu tega jezika. Ko jih pišem v italijanščini, jih podoživljam v tem jeziku.« O Čustvih, o ljubezni, ki preveva njegove pesmi, sva se potem še dalj Časa pogovarjala in skupno ugotavljala, da ima pri pisanju pesmi prvenstveno vlogo ljubezen do Človeka, premošCanje raznih zaprek in ovir in izražanje vsega tistega, kar nas lahko povezuje, kar nas lahko dela boljše in torej tudi bolj trdne v svoji ljubezni, najprej seveda do svogeja slovenskega naroda, pa tudi do vseh ostalih, Ce so seveda na isti valovni dolžini, Ce enako Čutijo, razumejo in gledajo. Veliko načrtov ima se tokratni intervjuvancev, a bo raje počakal, da jih bo uresničil. »Moje iz; ražanje ostaja pesem, kj lahko govori v tem ah drugem jeziku. Glavno je, da govori o človeku, 0 njegovem odnosu o drugega, do narave, 0 notranjih pogovorih s svojimi najbolj skritih1^ Čustvi, s svojim Pr® pričanjem o božji bn 1 Neva Luke5 ZA 3. MESTO / NIZOZEMSKA PROTI HRVAŠKI Krepko v senci jutrišnjega finala »Oranžni« razočarani, Hrvati že poplačani Suker za naslov najboljšega strelca PARIZ - Današnje srečanje za tretje mesto med Nizozemsko in Hrvaško bo gotovo minilo v senci jutrišnjega »velikega« finala, zato tekmeca gotovo ne bosta kaj veliko taktizirala, ka obeta lepo tekmo. »Oranžni« bodo igrali še pod vtisom polfinalnega poraza, zakaj do finala jih je ločil le »milimeter«. Kapetan Frank De Boer sicer svoje soigralce poziva, naj se zberejo in to tekmo tudi dobijo, a razočaranje je v ekipi gotovo veliko. Mnogo manj so verjetno razočarni z izpadom Hrvati, ki so z uvrstitvijo v polfinale dosegli zgodovinksi uspeh za svojo državo. »Bronasta kolajna je za nas velik cilj, vendar se bomo še enkrat težko zbrali,« pravi hrvaški selektor Miroslav Blaževič. Skratka, na obeh straneh bo šlo predvsem za vprašanje časti, saj si poraza gotovo nihče ne želi, za mnoge igralce, predvsem za hrvaške, pa bo to nova priložnost, da z dobrim nastopom dvignejo svojo ceno za mednarodni nogometni borzi. Še najbolj se za tekmo ogreva FIFA in pa pisci statistik, katerih razširjenost .je vprašljiva. Razen strastnih ljubiteljev številk namreč le malokdo ve, da Monaški princ Albert je med obiskom v nizozemskem taboru prejel v dar majico »oranžnih« so na primer Brazilija, Francija, Nemčija, Poljska in Švedska dvakrat osvojili tretje mesto na SP. Ta rezultat so pred osmini leti na »domačem« prvenstvu dosegli tudi Italijani po zmagi nad Anglijo, vendar je »Italia 90« ostala v spominu navijačev samo zaradi poraza v polfinalu proti Maradonovi Argentini. Kakorkoli že, s tehnič- Nizozemska - Hrvaška (21.00) NIZOZEMSKA: Van der Sar, Reiziger, Frank de Boer, Stam, Numan, Jonk, Overmars, Davids, Cocu, Bergkamp, Kluivert. HRVAŠKA: Ladič, Jurič, Štimac, Bilič, Stanič, So Ido, Prosinečki, Asanovič, Jami, Vlaovič, Šuker. Sodnik: Gonzales Chavez (Par) nega vidika poznavalci dajejo nekaj prednosti Nizozemski. Ne smemo namreč pozabiti, da so »oranžni« še nepremagani, močno so namučili favorizirane Brazilce in pokazali najboljši kolektiv. Trener Hiddink, ki se odpravlja v Madrid k Realu, še ne ve, ali bo lahko računal na VVintersa, Rei-zigerja, Overmarsa in Franka de Boerja. V hrvaškem taboru bo diskvalificiranega Simiča zamenjal Jurič. Davor Šuker bo skušal osvojiti naslov najboljšega strelca prvenstva, Zvonimir Boban pa se bo skušal oddolžiti za napako pri prvemn golu Francoza Thurama v polfinalu. IZBOR / NAJBOLJŠA EKIPA SP V idealni postavi brez Nemcev in Italijanov Ekipo je izbralo enajstčlanska komisija FIFA - V ekipi tudi Šuker ISKRE - ISKRE - ISKRE PARIZ - Katera je idealna enajsterica letošnjega svetovnega prvenstva? Na to vprašanje je poskusila odgovoriti enajstčlanska selekcijska tehnična komisija Mednarodne nogometne zveze, v kateri so tudi taki ugledni strokovnjaki kot bivši Škot Roxburgh, Slovak Venglos in Nizozemec Michels. Izmed 61 kandidatov je komisija izbrala šestnajst nogometašev. Brazilce zastopajo Roberto Carlos, Rivaldo in kapetan Dunga ter Ronaldo, francoski nogomet pa vratar Fa-bien Barthez, Marcel De-sailly in Lilian Thuram ter Zinedine Zidane. Sledijo Nizozemci Frank de Boer, Edgar Davids in Dennis Bergkamp, Hrvat Davor Šuker, Danca Michael in Brian Laudrup ter Paragvajca Jose Luis Chilavert in Carlos Gamarra. Rezerve pa so: vratar Nizozemske Edvvin van der Sar, Nigerijec Jay Jay Okocha, Argentinec Juan Veron, Francoz Thierry Henry, Angež Michael Ovven in Italijan Christian Vieri. Izbire komisije je na tiskovni konferenci utemeljeval njen član Gerard Houllier. »Naše delo ni bilo lahko, vendar menim, da nihče ne more nasprotovati trditvi, da so vsi izbrani nogometaši pravi šampioni«, je dejal. »Barthez vliva soigralcem pogum, Chilavert pa je pravi lider in večstranski igralec. Idealna zunanja branilca sta Roberto Carlos in Thuram. Brazilec je hiter, tehnično podkovan in sodeluje tudi v fazi napadanja, Thuram pa je telesno zelo močen in ga je težko preigrati. Na sredini so Gamarra, Desailly in Frank de Boer. Paragvajec je telesno izredno močen. De Boer ima tudi odličen pregled nad igro, Desailly igra trdo, a je discipliniran in tehnično dobro pripravljen. Gonilni sili zvezne vrste sta agresivni Davids in play maker Dunga, prava duša brazilske vrste. Zvezno vrsto dopolnjujejo trije igralci. Rivaldo je talent, ki se je podredil ekipnim potrebam. Michael Laudrup je zelo inteligenten, Zidane pa je pravi nogometni genij. Med napadalce smo uvrstili nadarjenega Bergkampa, mojstra v igri brez žoge Briana Lau-drupa, prebrisanega Šukerja in eksplozivnega Ronalda,« je pojasnil Houllier. Se strinjate? »POREDNA« ENAJSTERICA - Postava nogometašev, ki so jim sodniki pokazali rdeče kartone, bi bila na letošnjem SP zelo močna. Nizozemca Patrick Kluivert in Arthur Numan, Francoza Zinedine Zidane in Laurent Blanc, Anglež David Beckham in Škot Craig Burley, Danec Morten VVieghorst, Kamerunec Rigobert Song, Nemec Christian VVoerns ter Argentinec Ariel Ortega bi popolnih vsa igralna mesta v polju. Edino, kar tej ekipi manjka, je vratar. Mogoče pa bi šlo tudi brez njega, saj bi tako ali tako napadalce zaustavljali s prekrški, še preden bi ti lahko kaj napravili. VVoerns je to veščino nazorno prikazal na tekmi s Hrvaško. VELIK OBISK - Na SP v Franciji je bilo doslej na stadionih 2.775.400 gledalcev. Več ljubiteljev nogometa je bilo le na SP pred štirimi leti, ker imajo Američani mnogo večje stadione. Tam je bilo na 52 tekmah 3.587.538 nogometnih navdušencev. V Franciji je bilo kar 64 tekem s povprečjem 43.366 gledalcev; v ZDA je bil povprečni obisk na tekmo mnogo višji (68.991). Najbolj obiskana tekma v zgodovini SP ostaja iz leta 1950, ko bilo na Ma-racani v Riu de Janeiru (Urugvaj - Brazilija) 174.000 ljudi. Najmanj gledalcev je bilo leta 1930 v Urugvaju. Obisk tekme Romunija - Peru je bil s 300 najbolj zvestimi navijači na ravni slovenske lige. TOT:} FRANCElj PD RAI BRAZILIJA FRANCIJA 1 : 1 4 : 0 NIZOZEMSKA HRVAŠKA 2:3 3:0 DNEVNI IZID - - SKUPNO 45 54 V FRANCIJI / ZARADI MQ2 NA TRIBUNAH Vesele »vdove« V Parizu se vse podreja »mundialu« INTERVJU / NINA NADRAMIJA O NASJOPU ROJAKOV Tudi tržaški Hrvati so navdušeni nad igro Blaževičevega moštva Hrvaška je veliko odkritje letošnjega svetovnega nogometnega prvenstva. Glede na to, da v Trstu živi tudi mnogo Hrvatov nas je zanimalo, kako so člani te'zajednice' doživljali uspehe reprezentance svoje matične domovine. Obrnili smo se na sedež njihove osrednje kulturne inštitucije Matrix Croatica, kjer nas je sprejela simpatična ravnateljica te ustanove, gospa Nina Nadramija. Po rodu je sicer iz Dubrovnika, pred 18 leti pa je spoznala Tržačana, med obema je preskočila tista usodna iskrica in prižgala plamen, ki jo je za možem privedel v Trst, ta pa je postal njena nova domovina. Gospa Nina, koliko časa deluje v Trstu vaše društvo? »Že v začetku domovinske vojne srno ustanovili v Trstu društvo Pro Croa-tia, ki je bilo v svoji osnovni oznaki kulturno, vendar z močnim dobrodelnim Poudarkom, saj smo morali tedaj prvenstveno pomagati svoji napadeni domovi-ni- Potem nam je priskočil na pomoč naš veliki mecen, gospod Vekič, brez katerega bi sploh ne mogli delovati in Priti do tega sedeža. Pred poldrugim le-torn pa smo nadaljevali z delom kot Matica Hrvatska, pri tem smo našli veliko P°moč na filozofski fakulteti tržaške univerze.« Kakšni so danes vsebinski cilji tržaške Matice Hrvatske? »Prvenstveno želimo omogočiti druženje Hrvatov v našem mestu, sicer italijanskih državljanov, vendar smo zelo odprti, saj ne zapiramo vrat nikomur. Želimo si stikov tako z Italijani, kot s Slovenci, pa tudi drugimi. Tržačanom bi tudi radi predstavili bogastvo hrvaške kulture, ki je v tem mestu skoraj neznana. Trenutno pa imamo še največ stikov z univerzo.« Koliko Hrvatov živi pravzaprav v Trstu? »To je bila v Trstu dolgo tabu tema. Sploh je bil v Italiji za Hrvate prvič sprejet neki zakon, ko je bilo govora o naših 3.000 moližanskih rojakih. V našem mestu je zelo težko natančno ugotoviti, koliko nas živi, saj natančnega štetja ni opravil še nihče. Po naših zelo površnih računih pa živi v Trstu in okolici kakih 25 ali 30 tisoč Hrvatov.« Koliko vasjev društvu? »Veste, mi smo doslej vse svoje sile usmerjali v karitativno dejavnost, kot društvo s pravo kulturno vsebino pa se še postavljamo na noge, teža tega dela pa sloni na kakih 30 osebah. Naj še tudi povem, da je naš častni član tudi Fulvio Tom izza, v kratkem pa bomo izdali hr- vaški prevod njegove knjige Francisca.« So v Trstu še druge hrvaške organizacije? »V naših prostorih deluje tudi Hrvaški študentski center s kakimi 175 člani, nimamo pa nobenih stikov z Istarskim klubom.« Kakšni so vaši stiki s slovenskimi zamejskimi organizacijami? »Že od prvega trenutka nam je prof. Jože Pirjevec zelo ljubeznivo pomagal pri naših prvih korakih, slovenske organizacije pa so nam v začetku tudi dale na razpolago svoje prostore. Vsekakor je na naši strani velik interes za te stike.« Gotovo poznate pobudo za zimske olimpijske igre treh dežel. Kaj menite o zamisli, da bi, recimo, Umag, Piran in Trst skupaj organizirali mediteranske igre? »Ideja je sijajna, takoj bi jo podprla.« Dovolite mi še nekaj'nogometnih' vprašanj. Kako so tržaški Hrvati sledili svetovnemu prvenstvu? »Z velikim navdušenjem, seveda. Ob tekmi s Francijo se nas je mnogo zbralo v tem sedežu, med nami pa so bili tudi nekateri Francozi. Vzdušje je bilo res izredno.« Ste računali na tako visoko uvrstitev Hrvaške? »V začetku ne, toda kasneje se je naša reprezentanca razigrala in računali smo, da bi se lahko uvrstila tudi v polfinale.« Ste zdaj razočarani? »Žal nam je, da ni šlo bolje, toda razočarani nismo.« V Evropi so precej kritično sprejeli članek v Vjesniku, da je Šukerjev gol več vreden, kot tisoč mladih, padlih v domovinski vojni. «To je neokusna misel, napisana v preveliki evforiji. Reš pa je, da svetovni tisk beleži le take hrvaške zapise, ne pa enako neokusnih v, recimo, francoskem ali drugem tisku.« So tudi po vašem mnenju pokazali najboljšo igro na tem prvenstvu Jugoslovani v prvem polčasu tekme z Nemčijo? »Ne, najboljša je bila tekma med Anglijo in Argentino. Vsekakr pa bi Hrvati in Jugoslvani, če bi igrali v skupni ekipi, osvojili to prvenstvo.« So tudi tržaški Hrvati odpotovali kot navijači v Francijo? »Da, nekaj jih je šlo.« Zdaj sicer ni težko napovedati končne lestvice tega prvenstva, pa vas vseeno prosimo, da nam poveste vaša predvidevanja. »Mislim, da bo tako: 1. Francija, 2. Brazilija, 3. Nizozemska in 4. Hrvaška. Začetek letošnjega svetovnega nogometnega prvenstva Francozi niso pričakali ravno mirno in spokojno. Še na predvečer svečanega začetka je visela v zraku grožnja mnogih stavk, na čelu s tisto najnevarnejšo, ki so jo napovedali piloti. Grožnja zaradi turizma tudi ni bila povsem iz trte izvita, saj so varnostni organi v zadnjem trenutku odkrili nevaren peklenski stroj. Posebno poglavje so predstavljali huligani, ki so napovedovali svoj prihod z vseh strani, zlasti iz Anglije in Nemčije. K sreči je ves organizacijski in varnostni stroj deloval zelo dobro. Do hujšega dogajanja, ki bi nevarno zamajalo potek tekmovanja ni prišlo. Zaradi prvenstva so sicer res prišle od vseh strani sveta množice navijačev, res pa je tudi, da so se mnogi skušali izogniti prvenstvenemu drenu. Vendar pa so organizatorji predvideli tudi to možnost, namreč da bo v teh dneh določena zvrst turizma upadla in so se dobro pripravili, da bi upad vsaj v okviru možnosti nevtralizirali. V ta okvir sodi tudi vabilo 800 dečkom iz predmestij vsega sveta, da so nastopali na igriščih okoli Stade de France in s tem nadomeščali izpad drugih turistov. Francozi so vzeli v poštev tudi 'nogometne vdove', družice nogometašev (in tudi najbolj razgretih navijačev), za katere so menili, da jih nogometna igra sama ne bo pretirano privlačevala. V zameno pa so jim pripeljali v kabarete slačifante, da bi s svojimi (moškimi) nudističnimi nastopi nudili nežnemu spolu vsaj enako razburljiva doživetja, kot jih nudi močnemu spolu žoga. Še več: nekatere turistične agencije so delile'za-puščenkam' v bližini stadionov celo kataloge z imeni, naslovi in fotografijami spremljevalcev, ki so bili pripravljeni osamljenim damam premagovati dolgočasje. Toda Francozi so se pri nečem krepko ušteli: pred prvenstvom je res 59 odstotkov žensk izjavilo, da jih nogomet prav nič ne briga, a so se nepričakovano prelevile v navdušene navijačice in so s tem presenetile celo naročnike reklamnih spotov, ki so jih predvajali v odmorih tekem. tako. Mnogi so jih morali vrat na nos spremeniti ali zamenjati, saj so bili prvotno namenjeni le moškemu svetu. Nikakor pa hi spremenil svoje odločitve pariški knjigarnar Michel Merev-skovsky iz 15. okraja, ki se je zaklel, da ves čas prvenstva ne bo prodal niti ene same knjige z nogometno vsebino iz svoje zaloge, iz samega sovraštva do takega nogometa, kakršnega poznamo danes. Besedo še vedno drži. Toda vse to postaja že preteklost. Pariz čaka le ša na zadnjo, čarobno noč, v kateri se bo na Elizejskih poljanah zbralo več stoti-soč ljudi. Potem si bo pa Francija oddahnila. Tudi če ne bo prva. GORICA / TE2AVE BIROKRATSKE NARAVE Poenotenje carinske kontrole še ni steklo Z logističnega vidika je bilo vprašanje rešeno Manjka pa dogovor med carino in financo V petek 22. maja so v Trstu podpisali sporazum o poenstavitvi carinskih pregledov na mednarodnem mejnem prehodu Standrež - Vrtojba. Junija naj bi dogovor zaceli poskusno uresničevati, zatem pa naj bi novi postopek v celoti uvedli v vsakodnevno prakso. Z ozirom, da gre za prvi tovrstni sporazum v Italiji je novica, razumljivo, zbudila veliko zanimanje. Se najbolj so bili ob napovedi novosti zadovoljni prevozniki in špediterji, oziroma gospodarstveniki, ki ob meji ali na meji delajo. Dosledno izvajanje sporazuma bi namreč pomenilo manj Čakanja, manj onesnaževanja, hitrejši prevoz, kar vse, v končni fazi pomeni prihranek. Zal so bile napovedi o skorajšnjem začetku izvajanja novega načina carinjenja in pregledovanja stotin kamionov. ki vsak dan potujejo na relaciji zahod-vzhod, oziroma v obratni smeri, preveč optimistične. ”Pri družbi SDAG smo se potrudili in uredili vse, kar je bilo v naši pristojnosti, od računalniških povezav, do namestitve znakov na parkirnem prostoru”, smo izvedeli od ravnatelja družbe dr. Bruna Podbersiga. Prav tako so za razrešitev logističnih in tudi drugih zadev v razmeroma kratkem Času poskrbeli na slovenski strani, nam je zagotovil odgovorni za MPP Vrtojba Karlo Pavletič. ”Z naše strani bi sporazum lahko pričeli izvajati jutri”. V pogovoru z različnimi operaterji pa smo izvedeli, da se je zataknilo tam, kjer se pravzaprav najpogosteje zatika: v odnosih med carinsko službo in finančno stražo. Manjka namreč točen in dokončen dogovor o izvajanju procedure in dok- ler tega ni, oznoma ne bo, se bo vse odvijalo na dosedanji naCin. Namesto telematike, skupnega, oziroma enega samega carinjenja in pregledovanja, ažurnega in predvsem sprotnega odpravljanja tovorov, bo veljal dosedanji sistem, ki ima, hoCeš noCeš, obilico negativnih posledic, od Čakalne dobe do gneCe, zamud, onesnaževanja itd. Vodilni pri družbi SDAG, ki upravlja obmejne objekte, napovedujejo sicer, da naj bi tudi carinska služba in finančna straža v prihodnjih dneh vendarle določili kriterij poslovanja in dogovor v praksi zaceli izvajati. Kaj bo to pomenilo, bodo ugotavljali predvsem šoferji pa tudi občani, ki se ob določenih konicah znajdejo v prometni gneCi na mednarodnem mejnem prehodu, preko katerega gre dnevno, v obeh smereh, od 500 do 1000 kamionskih pošiljk. Junija so tako našteli nad 24.500 tovornjakov; 12.642 jih je vstopilo v državo, skoraj 12 tisoC pa jih je iz države odpeljalo. Sicer pa se objektom ob meji v prihodnjih letih napovedujejo še nove spremembe. Po eni strani je treba zagotoviti vse, da se bo blagovni promet odvijal hitro in hitreje kakor danes, z druge strani pa bo ob-sotjeCe strukture na meji ttreba ustrezno preurediti v skladu s potrebami in načrtovanim razvojem. Tako na italijanski strani, kakor na slovenski že lep čas delajo na projektu preureditve avtoporta. Tako bodo v torek, 14. t.m. ob 10. uri v dvorani Perle predstavili naCrt preureditve MMP v vidu predvidene integracije v Evropi. Svoje poglede bodo seveda predstavili tudi predstavniki družbe SDAG, saj je prihodnost samo v skupnem, oziroma Cim tesnejšem sodelovanju obeh struktur. (Na sliki - foto Bum-baca - območje avtoporta pri Standrežu z vključenim (fotomontaža) 3. de-' lom izgradnje). NOVICE Vpis na Videmsko univeizo Od ponedeljka 13. t.m. bodo sprejemah prijave na Videmsko univerzo za akademsko leto 1998/99. Za vpis na nekatere fakultete je obvezen sprejemni izpit. Podrobnejša pojasnila, obrazce in nasploh koristne informacije nudijo v tajništvu univerze v Vidmu (ul. Mantica in delle Scienze), kakor tudi na sedežih visokošolskih tečajev v Vidmu, Gorici in v Pordenonu. Nadaljuje se ”Blu sconfini” V parku nekdanje psihiatrične bolnišnice se nadaljujejo prireditve v okviru projekta ”Blu sconfini”. Na okrogli mizi ob 18.30 bodo razpravljali o vlogi volonterstva na področju dela z duševno bolnimi. V rotundi bo ob 20. uri lutkovna predstava Rada Mu-zana z Jesenic "Poldi in Leopoldina”. Udeleženci prireditev si bodo zatem lahko ogledali nogometno tekmo ter prisluhnili izvajanju glasbe v živo. Občinski svet v Sovodnjah V torek, 14. julija ob 20. uri je sklicana seja občinskega sveta v Sovodnjah. Glavna točka zadeva odobritev obračuna ter ureditev nekaterih pro-računskih postavk. Razpravljali bodo tudi o pravilniku za prodajo nepremičnin v lasti občine. Previdnost pred lažnimi zbiratelji Poleg pooblaščenih oseb, ki zbirajo statistične podatke, krožijo v zadnjem Času po trgovinah pa tudi po domovih, osebe, ki nimajo nobenega pooblastila. Županstvo sporoCa, da so pooblaščene osebe, ki zbirajo podatke po nalogu urada za statistiko, opremljene s posebno izkaznico. Izkaznico, opremljeno s sliko, morajo na zahtevo stranke predložiti. Županstvo vabi občane naj se v primem dvoma takoj obrnejo na urad za statistiko in vprašajo za pojasnila. OBČINA / VALENTIJEV NOVI MANDAT Umestitvena seja je bila sklicana za četrtek Zasedanje bo tudi v petek Goriški občinski svet se ski svet sprejel naCrt ure-bo na umestitveni seji se- ditve odlagališča za od-stal v Četrtek, 16. t.m. ob padni gradbeni material in 17.30, v kolikor dnevni red material ter po hitrem poseje ne bo izCrpan pa še na- stopku odobril okvirni slednjega dne ob istem Ca- naCrt ureditve cesarske su. Formalno vabilo je enoteke v gradu, ki bo dokončno razblinilo ugi- veljala okrogle pol milijar-banja in napovedi, kdaj se de lir in še nekaj milijo-bo dejansko pričela man- nov zraven. Posebno nuj-datna doba občinske upra- no je vprašanje odlaga-ve, ki je bila izvoljena na lišCa, saj je bilo dosedanje junijskih volitvah. Na osno- v ulici Brigata Sassari za-vi dnevnega reda sodeč, prto. Čaka svetovalce kar zahtev- V prihodnjih nekaj na naloga, saj se bodo mo- dneh bo moral župan Varali, poleg vprašanj, ki jih lenti, poleg izdelave morajo nujno obravnavati dokončnega programa, po-na prvi seji (potrditev izvo- skrbeti tudi za umiritev litve, prisega župana, izvo- sporov znotraj koalicije, ki litev predsednika občinske- so nastali, razumljivo, gle-ga sveta, izvolitev podpred- de odbomiških mest in še sednika, predstavitev pro- zlasti mesta podžupana, grama in elanov odbora) Od odbornikov, ki so odločati še o nekaterih dni- opravljali naloge v gih zadevah. Dve sta dokaj prejšnjem mandatu, naj bi zapleteni: tako naj bi občin- bili potrjeni trije. ZBORNICA / V BONNU Promocijska pobuda tudi preko D Welle Oktobra razstava v Adelaidi Goriška Trgovinska zbornica je pred kratkim sodelovala pri odmevni promocijski pobudi Nemškega radia v Bonnu. V tem mestu so že šestič priredili "Poletni praznik”, ob letošnji izvedbi pa namenili posebno pozornost deželi Furlaniji Julijski krajini. Pri pobudi so poleg Trgovinske zbornice iz Gorice sodelovale še deželna ustanova za razvoj kmetijstva, deželna ustanova za turistično promocijo, deželno združenje trgovinskih zbornic, ustanova za razvoj obrtništva. Na lepo opremljenm razstavnem prostoru je bila dana možnost predstavitve gospodarske stavmosti, turističnih in drugih zanimivosti naše dežele. Bila je to enkratna priložnost za predstavitev enogastro- nomskih posebnosti naše dežele, zlasti pa kakovostnih briških in posoških vin. Promocojska pobuda je naletela tudi na širši odmev, saj je potek praznika prenašala televizijska postaja Deutshe Welle. Medtem pa pri zbornici že skrbno pripravljajo novo promocijsko pobudo, tokrat v Avstraliji. V mestu Adelaide bo oktobra velika razstava o Furlaniji Julijski krajini "Friuli Venezia Giulia Tuday”. Pripravljajo jo ob 40-letnici podružnice Fogolar furlan v tem mestu. Na približno 400 kvadratnih metrih bodo z različnimi poudarki skušali prikazati stvarnost v naši deželi. Pri pobudi bodo poleg trgovinskih zbornic sodelovale še razne ustanove, združenja in tudi zasebniki. Predzadnja predstava na festivalu Festival amaterskih gledališč se nagiba koncu. Drevi, ob 21.15, bodo elani skupine GAD "Citta di Trento” izvajali predzadnjo predstavo. To je komedija angleškega avtorja Alana Ackyborna "Sincera-mente bugiardi” (Iskrena lažnjivca), zgodbo naveličanih zakoncev, ki ne zamudita priložnosti za spore, očitke pa tudi za laži, pri Čemer seveda ne manjka komičnih trenutkov. Delo je režiral Alberto Uez. SEGHIZZI /DREVI PODELITEV NAGRAD Zastor na 37. mednarodno pevsko revijo Jutri v Gradežu nastop najboljših zborov REVMA / SRNA JE POSKRBELA ZA TROJČKE Celeste ima res veliko skibi Stari so že več kakor en mesec in lepo odraščajo Družina Celesteta Terpi-na se je pred nekaj tedni pomnožila. Srnica, ki je ostala sirota in ki jo je pred nekaj leti vzel na dom in ji pomagal, da je odrasla, je postala mamica. Dogodek ne bi bil vreden posebne pozornosti, Ce ne bi sma povrgla tri mladice, ki so v nekaj tednih že kar odrasli. Kako tudi ne bi, ko zanje skrbita v dvoje, mama sma in skrbni Celeste, ki je te lepe živali sprejel za svoje družinske elane in zanje vz-gledno skrbi. Nanje je Celeste tudi zelo navezan, tako, da je bil pred meseci prav obupan, ko je srno, obšel nemir in se kar nekaj dni ni vrnil s sicer običajnega izleta izven ograjenega prostora. Pa se je le vrnila in to precej spremenjena; trije srnjacki, ki veselo skačejo okrog nje pa zgovorno pričajo o razlogih takratne odsotnosti. (Foto Bumbaca). Na županstvu je bil včeraj opoldne sprejem za prireditelje, umetniško vodstvo, elane žirije in predstavnike sodelujočih zborov na letošnji mednarodni pevski reviji”C. A. Seghizzi”, ki bo danes dosegla višek in tudi zaključek. Na sporedu sta še dva tekmovalna nastopa in sicer ob 10. uri in ob 15.30. Ob 10. uri bodo nastopile vokalne skupine, v popoldanskem delu ob 15.30 pa zbori v okviru programa B. V tem delu bo nastopilo sedem zborov, od katerih štiri iz Italije. ZveCer bo v deželnem avditoriju slovesnost ob podelitvi nagrad in priznanj ter gala koncert. Slovesnost bo ob 21.-uri. Sicer pa se bo dogajanje jutri iz Gorice preselilo v Gradež, kjer bo v sodelovanju med Turistično usta' novo in prireditelji najp°' membnejših evropskih pevskih tekmovanj odvijala odmevna prireditev za evropsko nagrado v zborov skem petju. Na prireditvi, ki bo ob 16. uri bo sodelovalo pet zborov, ki so v lanskem letu zmagali na tekmo vanjih v Arezzu, Varni, Gorici, Ville de Toursu 1 Tolosi. ., Na sliki - zbor iz Manile, zmagovalec na četrtkove tekmovalnem nastopu. V DIJAŠKEM DOM POGOVOR / PETER GUS, EDINI ODLIČNJAK LETOS S_________IZLETI I?! OBVESTILA Središče kmalu samo lep spomin Prihodnji teden obisk Janeza Bitenca in gledaliških igralcev Življenje v Poletnem središču v Dijaškem domu je tako pestro, da smo komaj opazili, da je mimo že skoraj cel mesec in da se bliža čas, ko se bodo vrata središča, za letos, zaprla. "Doživetje”, čisto drugačno od šole ali bivanja v domačem krogu, se je pričelo sredi junija, čas slovesa pa bo nastopil konec prihodnjega tedna. Do tedaj pa se bo v središču dogajalo še marsikaj. Poleg športnih srečanj - ta dejavnost je bila še posebej intenzivna v zadnjem in prejšnjem tednu, ko so se gostje središča pomerili s predstavniki drugih podobnih mladinskih centrov v mestu - se bodo nadaljevale delavnice in nasploh vrsta raznih dejavnosti, ki zaposlujejo mlade goste središča. Zanimiva je bila izkušnja v "lovu na zaklad”, ki so jo priredili skupaj z drugimi poletnimi središči in Sezonsko znižanje, f Jpul. Carducci 24 tel. 537561 ki je imela svoje prizorišče na gradu. Mladi pa so v okviru poletnega središča lahko pobliže pogledali tudi v likovno delavnico. V prihodnjem tednu pričakujejo v Dijaškem domu vsakoletnega, pravzaprav dolgoletnega, gosta in starega prijatelja Janeza Bitenca. S sabo bo pripeljal gledališka igralca. Skupaj bodo predstavili izbor Zupančičevih pesmi za otroke. Saj smo menda že omenili, da je letos okrogla obletnica rojstva Otona Zupančiča in da so se tega posebej spomnili v Poletnem središču. In če je pri taki pobudi zraven striček Janez (Bitenc) potem nikar ne zamudite njegovega obiska. Priporočilo velja gostom središča, predvsem staršem in prijateljem vseh gostov središča, ki jih je bilo letos veliko, zares veliko, da so morali prvotno predvideni rok celo podaljšati. Pa tudi tistim otrokom, ki so bili gostje Dijaškega doma samo v začetnem obdobju letošnje pobude. Vsem seveda ob tem želimo: srečno in prijetno v novem tednu! Razpet med klasično kulturo, matematiko, filmom in računalništvom Zraven pa še violina, petje in angleščina Takoj naj povem, da je Peter Gus edini letošnji maturant na Goriškem, ki je zaključni izpit (še po starem) opravil z odliko. To je tudi vzrok in spodbuda za kramljanje o maturi, o številnih zanimanjih, o ocenah in načrtih. Zrelost in znanje, je pridobival na klasičnem liceju "Primož Trubar”, čeprav ga posebno veseli računalništvo, rad ima matematiko, občasno kaj pomaga pri kinoateljeju, študira angleščino in še kaj. Ukvarja se z glasbo (rad bi dokončal študij violine), petjem, igra v ansamblu rock glasbe. Pa bi se morda našlo še kaj. Pogovora nisva začela pri maturi. Bolj zanimivi so se mi zdeli razlogi, zakaj je dijak z zanimanjem za matematiko in računalništvo pristal na klasičnem liceju. "Družinska tradicija. Izbira pa je bila skorajda obvezna, oziroma nekako pogojena, ker sem hotel obiskovati slovensko srednjo šolo. Ni mi žal. Saj je to dobra šola, kjer se naučiš razmišljanja, trezne presoje, zrelosti. Nudi ti dobro splošno pripravo.” Zdaj ko je preizkušnja za tabo, lahko poveš tvoje izkušnje, kaj bi bilo treba izboljšati, spremeniti, dopolniti? ”S teoretičnega vidika je šola čisto v redu, menim pa, da bi morali več priza- _______________1 devanj vlagati tudi na področje takoimenovane uporabnosti znanja. Naučimo se marsikaj o klasični kulturi, zgodovini umetnosti, jezikih itd, ne znamo pa recimo napisati navadne prošnje”. Za maturo si pripravil diplomsko nalogo, ki sega prej na področje računalništva, kakor v svet klasike? "Sestavil sem referat V svetu vizij in prikazni - razvoj računalniške grafike v filmu od leta 1973 do današnjih dni. To je področje, ki ga dobro poznam in ki me posebej veseli.” Boš študiral informatiko? "Nameravam se vpisati na Videmsko univerzo, ne vem še, če se bom odločil za specializacijo na področju računalniške grafike ali animacije”. Kljub posebnemu zanimanju za matematiko si za ustni del izpita izbral la- tinščino in slovenščino? "Mislim, da sem bil za ta dva predmeta bolj pripravljen. Matematiki se na naši šoli žal namenja premalo pozornosti. Bil sem precej v dvomu, saj nikoli ne veš, kje ti profesor lahko nastavi past”. Po uspehu, ki ste ga skupaj s sošolcema Alešem Vodopivcem in Aleksandrom Popovim doživeli z računalniško animiranim videofilmom CEM v Pordenonu in Milanu lahko pričakujemo kaj novega na tem področju? "Pripravljamo drugi film, ki naj bi bil veliko boljši. Upam, da ga bomo uspeli uresničiti, čeprav si rokov nismo postavili. To bo zgodba o človeku in človeštvu, nekaj v zvezi z genetiko, razmišljanje o bistvu človeka v prihodnosti”. Film C.E.M. ste pred nekaj dnevi prikazali tudi v sklopu prireditev Postaja Topolovo. Kako ste se na to postaji izstopili? "Zelo preprosto: mama je doma prav v Topolovem; bila je skorajda dolžnost, da ta izdelek predstavimo”. Po dobro opravljeni maturi se priležejo počitnice. Imaš že načrt? "Morda dva tri tedne v Švico, k sorodnikom. Mikajo pa me tudi Benetke ob filmskem festivalu, seveda, če se bomo dogovorili s Kinoateljejem”. (V.K.) SPDG priredi jutri izlet v Krnsko pogorje z vzponom na Peske. Odhod ob 6. uri s parkirišča Pri Rdeči hiši, prevoz z lastnimi sredstvi. Izlet vodi Mirko Radinja. Hoje bo ob vzponu za približno 4 ure, ob sestopu uro manj. Glede na-pornosti, pot ni posebej zahtevna, zahteva pa nekaj vzdržljivosti. V nedeljo, 19. julija je v programu vzpon na Spitzegel na Koroškem. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV priredi v soboto, 8. avgusta, celodnevni piknik v senčnem prostoru pri lovski koči Paljevo nad Plavami (v primeru slabega vremena v koči). Poskrbljeno za jedačo, pijačo, poskočne viže harmonike in družabne igre. Vpisovanje pri poverjenikih ali na sedežu ob sredah do 29. julija. SEKCIJA UPOKOJENCEV IZ DOBERDOBA obvešča, da je na razpolago še nekaj mest za izlet, 11., 12. in 13. septembra, v Sanremo, Ažurno obalo in Monte-carlo. Vpisovanje pri Mili (78398). F!1 RAZSTAVE NA GORIŠKEM GRADU je do 30. avgusta odprta razstava G. Pira-nesi in njegov čas - razstava grafičnih del znanega beneškega mojstra iz prve polovice 18. stoletja. V DEŽELNEM AVDITORIJU je še do jutri odprta razstava sodobne italijanske grafike. Ogled je od torka do sobote od 10. do 13. in od 16. do 19. ure, ob praznikih pa od 10. do 13. ure. ZSSDI GORICA sporoča, da je stopil v veljavo poletni urnik uradov. Goriški urad bo torej v juliju in avgustu odprt vsak dan do 8. do 14. ure. Ob sobotah je urad zaprt. GORIŠKI SEDEŽ Sveta slovenskih oprganiza- cij bo do 4. septembra odprt vsak dan razen sobote od 9. do 12. ure. Od 17. do 21. avgusta bo urad zaprt zaradi dopu- OBCINSKA KNJIŽNICA V SOVODNJAH je zaradi dopusta zaprta. Od 13. julija dalje bo odprta po običajnem urniku: ponedeljek in sreda od 15. do 18. ure, torek, četrtek, in petek od 10. do 12. ure. OBČINSKA KNJIŽNICA V DOBERDOBU sporoča, da bo v poletnem obdobju odprta kot običajno ob ponedeljkih in sredah od 15. do 18. ure. Knjižnica bo zaradi dopusta zaprta od 20. julija do 12. avgusta. KINO GORICA VITTORIA 1 20.00-22.20 »Strade perdute«. VITTORIA 3 20.45-22.30 »Fullmonty». CORSO Zaprto zaradi dopusta. I : LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI AL GIARDINO (Baldi-ni), K. Verdi 57, tel. 531879. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU AL REDENTORE, Ul. IX Giugno 36, tel. 410340. Julij, mesec izrednih ugodnosti. s j il CDROLLASp 1.3 25.089 1.3 LUNA 26.147 24.130 21.380 1.6 LUNA 27.237 25.220 23.020 ' cene x 1.000 iCOROLLAs — =— 1.3 25.996 23.979 21.229 1.3 LUNA 27.056 25.039 22.289 1.6 LUNA 28.144 26.127 23.927 * cene x 1.000 Ponudbe lahko seštevate, zapadejo pa 31. julija. • Klima naprava. • Takojšnja dobava. • Spodbude za odpravo starega avta. • Finansiranja Toyotafin "plačaš prvi obrok septembra". Do 18. julija preizkusi TOYOTO in zmagaš COROLLO. (Poskrbeli smo tudi za tvoje darilo) zastopnik za gorico in pokrajino ter spodnjo Furlanijo Mk - | ■ [Va^IlGARAN AUTOCrall Gorica, ul. III. armata 180, tel. 524133 - Tržič, ul. Boito 18, tel. 412880 <$> TOVOTA J RUSIJA / ZAPLETI KOSOVO / NEMOČ DIPLOMACIJE ULSTER / PO BLAIROVEM POZIVU Jelcinov poziv na boj proti prevratnikom MUSKVA - Jelcinov predsedniški mercedes je dve uri pred običajnim rokom prihrumel v Kremelj in le nekaj minut kasneje, so ruske agencije že poročale o »odločnem opozorilu«, ki ga je Jelcin dal pred obrambnim in notranjim ministrom ter odgovornim za tajne službe. Rusija »ima dovolj sil, da lahko zaduši vsak naCrt o prevzemu oblasti s strani skrajnežev«, je poudaril Jelcin. Pri tem seveda ni mislil na ruske fašistoidne nacionaliste in niti na pravoverne komuniste Viktorja Anpilova. To se je razumelo, ko je dodal, da prevratniki ne bodo uspeli, »ker pri nas varnostne sile dobro delujejo tudi na krajevni ravni«. Jelcin je torej mislil na periferijo, na tiste regije, ki ne plačujejo davkov, kjer so delavci mesece in mesece brez plač, vsega pa naj bi bila kriva Moskva. Strah ga je Sibirije, kjer je zmagal nekdanji general Lebed, boji se Kurska, kjer je bil za guvernerja izvoljen Ruckoj, ki je pred štirimi leti množico pozival, naj napade Kremelj, sive lase mu dela Oriol, kjer ima neokomunistiCni voditelj Zjuganov plebiscitarno podporo. Da bi bila mera polna je včerajšnja ugledna Nezavisi-maja Gazeta zapisala, da je Rusija na robu družbene eksplozije in da lahko prepreči državljansko vojno le takojšnja ustanovitev Začasnega državnega sveta, ki naj v roku treh mesecev razpiše predčasne politične in predsedniške volitve. Državni svet pa naj bi po direktorju dnevnika Vitaliju Tretjakovu vodil dosedanji zunanji minister Jevgenij Primakov, ki je umirjen politik brez predsedniških ambicij. V tem svetu naj bi bili finančni in ljudski predstavniki ter najvišje državne oblasti. Novije Izvestija pa so zapisale, »da je Rusija ladja brez kurza, ki lahko vsak trenutek doživi brodolom«, tako da so predčasne volitve neizbežne. Jelcin torej včeraj ni grozil skrajnežem, temveč trem predsedniškim kandidatom. »Rusija ne potrebuje trde roke, temveč močno oblast in vi ste temelj te oblasti, na katero se lahko opre predsednik,« je zaključil svoj poseg Jelcin, ki je v bistvu ponovil poziv, ki ga je leta 1991 dal vojakom ob poskusu državnega udara in leta 1993, ko se je s topovi lotil upornega ruskega parlamenta. Po srečanju s ključnimi »varnostnimi« minstri se je Jelcin telefonsko pogovrajal s francoskim predsednikom Chiracom, s kanclerjem Kohlom, z britanskim pre-mierom Blairom in s šefom Bele hiše Clintonom. Bržkone je zaprosil za finančno pomoC, ki edina leahko reši Rusijo. Pri Prizrenu in Peči se stopnjujejo spopadi Francija in Velika Britanija pripravili osnutek resolucije, o kateri naj bi VS OZN razpravljal prihodnji teden Oranžisti pristali na pogajanja, ki naj preprečijo nasilje Strah pred izgredi konec tega tedna PRIŠTINA, PARIZ -Medtem ko je bilo obmejno območje Kosova z Albanijo včeraj prizorišče krvavih spopadov, požigov in bega ljudi, ki so s seboj v strahu jemali samo najnujnejše, svetovna diplomacija mrzlično išče kvadraturo kroga, ki naj prepreči izbruh še bolj dramatičnega in splošnega spopada. O spopadih med srbskimi varnostnimi silami in pripadniki Osvobodilne vojske Kosova (UCK-Ush-tria Clirimtare Kosove) poročajo z območja Prizrena in Peči. Prav pri Peči naj bi prejšnjo noc prvič oboroženi srbski civilisti iz vasi Svinjare napadli albansko vas Pantino in jo zažgali, ne da bi srbske sile posegle. Zaradi obstreljevanja topništva je iz območja Peči na Kosovu zbežalo od 200 do 300 prebivalcev, je povedala skupina 14 kosovskih Albancev, ki jih je na albanski strani meje z ZRJ sprejela ekipa Visokega komisariata OZN za begunce (Unhcr). Medtem ko so begunci bežali proti meji, so nanje streljali in štirje od njih so bili zadeti. Rafali avtomatskih pušk so dolgo odmevali v soteskah med hribi ob vasi Vrb-nica nedaleč od albanske meje, ko so srbski graničarji prestregli skupino Albancev, ki so poskušah na Kosovo pretihiotapiti ogrom- ne kohcine orožja. Francija in Velika Britanija pa sta vCeraj napoveda-li osnutek resolucije o Kosovu, o kateri naj bi prihodnji teden razpravljal Varnostni svet OZNi Kot je povedal namestnik tiskovnega predstavnika francoskega zunanjega ministrstva Yves DoutriauK, bodo sprte strani spomnili na njihove obveznosti, in sicer na prekinitev sovražnosti, ki bi omogočila obnovo dialoga, na uresničitev vrste obveznosti, ki jih je jugoslovanski predsednik Slobodan Miloševič prevzel v Moskvi 16. junija, in na zahtevo Beogradu in ko- sovskim Albancem, naj zagotovijo varnost in svobodo gibanja mednarodnim opazovalcem na Kosovu. Taka resolucija seveda ne bo zaustavila spopadov, saj je včeraj celo zmerni Ibrahim Rugova kritiziral bonske sklepe kontaktne skupine in se zavzel za »neodvisno in nevtralno« Kosovo. Da se je diplomacija tudi tokrat zganila prepozno priCa vest, da je UCK odprl tekoči račun pri Fa-brianski hranilnici v ita-lijanski Cupramontani, potem ko je podobne tekoče račune odprl po vseh državah, kjer so prisotni kosovski Albanci. LONDON - Potem ko je britanski premier Tony Blair vCeraj pozval prebivalstvo Severne Irske, naj bo mimo in poudaril, da ne bodo vec dopustili nasilja protestantskih skrajnežev, ki so se tudi prejšnjo noč spopadli s policijo, ki redu oranži-stov preprečuje pohod od Portdovvna do Drum-creeja po katoliški Garva-ghy Road, so voditelji reda oranžistev sinoči pristali na današnje pogovore, na katerih naj bi preprečili, da bi se sporn pohod po katoliški Garva-ghy Road izrodil v novo državljansko vojno. V prejšnjih letih se je ta pohod vedno izrodil v srdite spopade med protestantskimi in katoliškimi skrajneži. Že šest dni tako v Drumcreeju kot v dragih severnoirskih krajih prihaja do izgredov. Pred-sinoCnjim pa je prišlo do pravega stopnjevanja nasilja, saj so protestantski skrajneži prebili prvo policijsko zaporo, a so bili pravočasno odbiti. Pri tem so se skrajneži po-služili vsega razpoložljivega »orožja« od kamenja do opek, proti britanskim policistom pa so zagnali tudi molotovke in obrtniško izdelene bombe, ki so ranile šest policistov. Policija je na napad odgovorila s solzilcem in plastičnimi kroglami. Blair je včeraj vztrajal, da je dialog edina pot do miru in da vlada ne bo dopustila prepovedanih pohodov, ker svoboda izražanja ne sme kršiti zakonov. Britanski premier se jasno zavedala, da bo v Ulstru najbolj vroCe ta konec tedna, ko bodo pohodi reda oranžistov dosegli svoj vrhunec ob obletnici zmage protestantskega kralja VVillia-ma Oranskega nad silami katoliškega kralja Jamesa 12. julija leta 1690. SinoC-ni pristanek oranžistova na pogajanja prižiga torej luC upanja. NIGERIJA / MEDNARODNI PATOLOGI NA DELU Rezultati avtopsije odločilni Vojaška hunta bo svoje odločitve sporočila šele po pogrebu LAGOS - Medtem ko so včerajšnji nigerijski Časopisi poročali, da je v nemirih po smrti opozicijskega voditelja Mo-shooda Abiole življenje izgubilo najmanj 60 ljudi, je vojaška hunta napovedala imenovanje odbora, ki naj bi izdelal načrt za organizacijo svobodnih volitev. Podrobnosti bo voditelj države general Abudulsalam Abubakar predvidoma sporočil po Abiolovem pogrebu. Mednarodni odbor strokovnjakov je medtem že zaCel z avtopsijo Abiolovega trupla, s katero naj bi pojasnili, ali je politik umrl naravne smrti ali pa je bil zastrupljen. Rezultati avtopsije naj bi bili znani vsak čas, kar bo nedvomno vplivalo na nadaljnji razvoj dogodkov. Privrženci pokojnega Abiole so ljudi pozvali, naj ohranijo mir in naj ne ogrozijo prehoda v demokracijo. Vojaška hunta je medtem v zaporne kazni spremenila smrtne obsodbe proti šestim osebam, ki so decembra leta 1997 poskušali strmoglaviti režim pokojnega diktatorja Sanija Abache. Šesterica pripada istemu plemenu kot pokojni Abiola, kar naj bi pozitivno vplivalo na razmere v državi. Vseeno pa se vsi bojijo, da bodo ob pogrebu Moshooda Abiole ponovno izbruhnili neredi. ZMERNO MEGLA TOPLA FRONTA SRED1SCE HLADNA SREDIŠČE ANT1- FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA 6 66 666 * VREMENSKA SLIKA Nad srednjo Evropo in severnim Sredozemljem je območje enakomernega zračnega pritiska. Oslabljen frontalni val je dosegel severne Alpe. Z zahodnimi vetrovi doteka nad naše kraje topel in razmeroma vlažen zrak. iooo Q ■“ <6h> 6' S . 6 1020 S A 0SL0 STOCKHOLM Z 1»/16 ° 14/24^ <5 V —- A MOSKVA L,,,,. O 1020 Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 In 13 url. LIZBONA 17/29 .° -kONDONo^STERoDAM 13/* 14/22 ----K—' oBBUSEU oPARK 16/18 15,18 v O—^ MADRID 16/33 ^ o 1000 13/18 VARŠAVA 10/ O rti srN S DUNAJ 14 o š s 4/20 oKIJEV -/- MNEVA^ £ UUBUANA 14/26 S^nSlLAN ^ o ,e. 101» ° BEOGRAD 12/18 o SPUT -/- OSOFUA SURO 46/27 N DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 5.26 in zatone ob 20.54. Dolžina dneva 15.28. e a> ----» v* LUNINE MENE Luna vzide ob 22.04 in zatone ob 7.20. PLIMOVANJE Danes: ob 5.22 najnižje -66 cm, ob 12.02 najvišje 40 cm. ob 17.32 najnižje -18, ob 23.12 najvišje 44 cm. Jutri: ob 5.56 najnižje -63 cm, ob 12.38 najvišje 41 cm, ob 18.16 najnižje -17, ob 23.50 najvišje 38 cm. MORJE Morje skoraj mirno, temperatura morja 24,6 stopinje C. BIOPROGNOZA Pri občutljivih ljudeh se bodo pojavljale vremensko pogojene težave. Po nekaterih nižinah bo sredi dneva in popoldne počutje poslabšala toplotna obremenitev. ^Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije^ TEMPERATURE V GORAH °C °c 500 m 23 2000 m 9 1000 m 17 2500 m 6 1500 m 13 2864 m 4 12/23 O OVIDEM 16/20 ~ 10/2' O KRANJSKA GORA Q TRŽIČ 10/19 O KRANJ »N. GORICA 14/28 ,3G/°2B3ICA0 O ^ N. MESTO 12/24 O Na Primorskem bo precej jasno, drugod delno jasno s spremenljivo oblačnostjo. SOSEDNJE POKRAJINE: Ob Jadranu bo precej jasno, drugod delno jasno s spremenljivo oblačnostjo. Popoldne bodo predvsem v krajih severno od nas občasne padavine, delno kot plohe ali nevihte. JUTRI GRADEC 14/24 SSTm M. SOBOTA O ’4/24 a CEOAO—s^ 18/31 o"— OVIDEM 18/31 GORICA 16/31 O CELOVEC TRBIŽ '-CT O 12/23 O 12/24 O KRANJSKA GORA .N. GORICA 16/31 PORI b, REKA OPATIJA 17/29 PAZIN o O O a V nedeljo bo na Primorskem jasno, drugod delno jasno z zmerno oblačnostjo. V ponedeljek bo delno jasno, popoldne bodo v notranjosti krajevne nevihte, pihal bo jugozahodni veter. V noči na torek bo poslabšanje vremena s padavinami, deloma z nevihtami zajelo vso Slovenijo. ATLETIKA / MITING GOLDEN LEAGUE V OSLU JADRANJE / MLADINSKO EP NOVICE Evropski rekord Španca Viciose Na 3.000 m - Gebreselassieju spodletelo El Guerrouj in Edwards - Bukovčeva šele 5. Johana Križnič je pokazala velik napredek 21. mesto na Danskem OSLO - Atletski miting na Finskem je bil prvi iz serije sedmih zlatih mitingov Gol-den League, ki jih IAAF letos Prvič organizira Na 3000 metrov je Spanec Isaac Viciosa postavil evropski rekord (7:29:34) in zasedel četrto mesto. Prejšnji evropski rekord na tej razdalji je 4. julija 1997 prav v Oslu postavil Spanec Manuel Pancorbo (7:31, 77). Zmagal je olimpijski zmagovalec Etiopijec Hai-le Gebrselassie (7:27, 42), ki Pa mu poskus napada na svetovni rekord kenijskega rivala Daniela Komna ni uspel. Na 1-500 metrov je Maročan Hi-cham El Guerrouj s 3:29, 12 postavil najboljši letošnji rezultat. To je uspelo tudi Britancu Jonathanu Edvvardsu v troskoku (18, 01), ki je za 28 centimetrov zaostal za svojim svetovnim rekordom, ter Norvežanu Vebjoernu Rodhalu Ua 800 metrov (1:44,17). Najboljša slovenska atletinja Brigita Bukovec je na 100 metrov ovire tekla 13, 02 in zasedla peto mesto. Zmagala je Američanka Melissa Morrison (12, 67) pred rojakinjo Cheryl Dickey (12, 76), tretja je bila Francozinja Patricia Girard (12, 83), četrta Pa Jamajčanka Michelle Free-toan (12,92). »Pred nastopom sem bila zelo sproščena in sem se dobro počutila. Med tekom pa so se pojavile bolečine v hrbtenici in nogi,« je dejala Bukovčeva. Bukovčeva bo tekla tudi na drugem tekmovanju iz serije zlatih mitingov, •d bo v torek v Rimu. V moškem Sprintu na 100 toetrov je v Oslu zmagal Na-toibijec Frankie Fredericks (9, 95), ki je za stotinko ugnal svetovnega prvaka Maurica Dreena (9, 96) in enaindvajse-dc tekel po 10 sekundami. Drugi po tem dosežku je Američan Carl Lewis (15). S tem je Fredericks napovedal, da bo letos skuSal dobiti nagrado za zmage v zlati seriji; lani je bil najboljši na štirih zlatih mitingih. Romunka Gabriela Szabo, ki si je lani tako kot Fredericks razdelila 20 kilogramov zlata za prva mesta na štirih zlatih mitingih, se je letos spotaknila že na prvi oviri. Na 1.500 metrov je bila Sele tretja, za olimpijsko zmagovalko Rusinjo Svetlano Ma-sterkovo in Etiopijko Kutre Dulecha. Svetovni prvak Ato Bol-don iz Trinidada je 200 metrov pretekel v času 20, 23, na pol krajši progi pa je pričakovano zmagala svetovna prvakinja Američanka Marion Jones (10, 82). Na 400 metrov je bil najboljši Britanec Mark Richardson (44, 37), olimpijski zmagovalec in svetovni prvak Američan Michael Johnson pa je bil Sele tretji (44, 58). Nič bolje ni šlo na tej razdalji svetovni prvakinji Avstralki Cathy Freeman, ki je končala dveletni niz zmag. Bila je Sele četrta (50, 92), najboljši čas pa je dosegla Nigerijka Charity Opara (50,13). Svetovni rekorder Ukrajinec Sergej Bubka je imel v hladnem vremenu na stado-nu v Oslu, kot že nekajkrat doslej, veliko težav. Tokrat atlet, ki je dosegel 17 rekordov na prostem in enega več v dvoranah, ni zmogel niti začetne višine na 5, 60 metra. 'Moj edini komentar je, da nimam komentarja," je bil jezen štiriintridesetletni Bubka, ki je doslej osvojil vseh šest naslovov svetovnega prvaka. Zmagal je Američan Jeff Hartvvig (5, 90). V skoku v višino je slavil Poljak Artur Partyka (2, 28), svetovni rekorder Kubanec Javier Sotomayor pa je bil šele šesti (2,25). »Moj cilj je bila uvrstitev v prvo polovico končne lestvice. Nastopilo je 75 jadralk, pristala pa sem na 21. mestu, zato sem s svojim nastopom zelo zadovoljna«. Jadralka JK Cupa Johana Križnič je ob povratku domov takole komentirala svoj drugi nastop na evropskem mladinskem prvenstvu v razredu eu-ropa, ki je bil letos v Rungste-tu blizu Kopenhagna na Danskem. Napredek nadarjene openske jadralke je očiten, če vemo, da je v primerjavi z lanskim letom, ko je bila 68., napredovala za celih 47 mest. Poleg tega je bila najuspešnejša od treh članic italijanske odprave, saj je Giulia Pi-gnolo iz tržaškega kluba Adriaco zasedla 35. mesto. Pri Cupi pa imajo še en razlog za veselje. Na Danskem je pomembno vlogo odigral tudi njihov trener Maurizio Benčič, ki mu je vodja odprave Raffaele Ravaglia zaupal vodenje ženske reprezentance. »Imeli smo veliko težav z vremenom. Namesto treh regat v štirih dneh so organizatorji skušah izvesti štiri regate v treh dneh, dejansko smo na koncu opravili samo sedem regat. Prvi dan je pihal močan veter z jakostjo od 7 do 14 metrov na sekundo, pristala pa sem na 47. in 31. mestu. Drugi dan je še vedno zelo pihalo, od 6 do 12 metrov, bila pa sem 31. in 67., končno so bile zadnji dan razmere za regatiranje bolj mediteranske. Vreme se je izboljšalo, veter pa je pihal s hitrostjo od 4 do 7 m/sek, tako da smo bolj prišle do izraza tekmovalke iz Italije in Španije. Dosegla sem uvrstitve na 25., 8 in 7. mesto. V zadnji regati sem bila do zadnje stranice v boju za prvo mesto,« je natančno obrazložila Križničeva in dodala še, da je na EP sodelovalo tudi nekaj tekmovalk iz ZDA, Argentine in Brazilije. Zdaj čakata Johano še dva pomembna nastopa: absolutno državno prvenstvo in nastop na sredozemskem prvenstvu. Lep dosežek na Danskem ji bo gotovo pomenil spodbudo na poti do novih uspehov, (ak) ______JADRALNI GIRO / PREDSTAVITEV_______ Trieste Generali glavni favorit \/ posadki sami prvaki - Jadrnici bo sledil škuner -12.8. etapa v Trstu V ponedeljek se bo pričel 10. jadralni giro po Italiji, jadrnica Trieste Generali pa je glavni favorit, saj so v njeni posadki sami prvaki. Prireditev so predstavili v čertrtek zvečer na tržaškem sedežu družbe Generali, o njej pa sta ob prisotnosti znanega skipperja Cina Ric-cija in drugih osebnosti spregovorila odgovoren za stike z javnostjo Arman-do Zimolo in team manager TS Generali Claudio de Martis. Trieste Generali, ki je že zmagala tri gire (’93, ’94, ’95), se po dveh letih odsotnosti vrača na to tekmovanje. Udeležilo se ga bo petnajst posadk, tekmovali bodo na jadmicaih Jod 35, preko tiranskega in jonskega morja pa bodo priplule na Jadran. Letos bo giro starta! iz Marciane Marine na otoku Elba, 12. avgusta bodo plovila prišla v Trst (že devetič), po 21 etapah pa se bo zaključil 15. avgusta v Cervii. Posadko Trieste Generali vodi skip-per Vasco Vascotto, v njej so bivši udeleženci olimpijskih iger Tommaso Chieffi, Gianni Sommariva in Michele Ivaldi, ki se bo tudi udeležil prihodnjega Ameriškega pokala. Drugi elani (marsikdo je že zmagal na svetovnem prvenstvu) so brata Gabriele in Furio Benussi, Stefano Spangaro, Flavio Favi-ni, Alberto Barovier, Sergio Blosi, Enri-co Negri, Silvio Santoni in Paolo Čemi. V vseh pristanih bo jadrnici sledil 21-metrski škuner, last proizvajalca vina Felluga z goriške pokrajine, na katerem bodo razna srečanja in prireditve. Tudi letos bo Generali podelila poseben pokal posadki, ki se bo po seštevku točk na posameznih dolgih etapah (kratke preplujejo navadno v enem dnevu) najbolje odrezala, (ag) Coulthard najhitrejši SELVERSTONE - David Coulthard (1:25, 640) je bil najhitrejši na včerajšnjem prostem treningu pred jutrišnjo VN Anglije v formuli ena. Dirkač mclama je bil za eno desetinko hitrejši od sotmdnika Mike Hakkinena (1:26,107). Oba člana VVilliamsa Heinz Harald Frentzen (1:26, 107) in Jacques Villeneuve (1:26,114) sta v popoldanski izmeni prehitela oba ferrarijevca. Eddie Irvine, ki je dosegel peti čas (1:26, 791) je dopoldan s svojim vozilom zavozil v pesek. Schumacher je bil sedmi. Poraz Italijank v Sofiji SOFIJA - V kvalifikacijski tekmi za nastop na ženskem evropskem odbojkarskem prvenstvu je Bolgarija s 3:1 (15:11, 8:15,15:6,15:12) premagala Italijo. Italija:: Cacciatori 2+1, Rinieri 11+14, Leggeri 3+8, Mello 8+12, Mifkova 3+6, Bragaglia 1+3, Gioli 2+6, Galastri 0+1, Togut 2+9, Lo Bianco 0+1. Gaudenzi in Sangiunefti out BAASTAD (Švedska) - Italijanska tenisača Gaudenzi in Sanguinetti sta se na turnirju v Baastadu preselila med gledalce. Sanguinetti je v nadaljevanju prekinjenega dvoboja osmine finala s 6:7, 6:3, 7:6 kloni pred Švedom Thomasom Johanssonom. V deveti igri je Italijan izničil nasprotnikovo match-žogo, ni pa znal obdržati prednosti 6:5. Gaudenzi je v četrtfinalu s 6:2, 7:5 izgubil proti Ukrajincu Andreju Medvedjevu. Na maratonu Franja pričakujejo rekordno udeležbo LJUBLJANA - Kolesarsko društvo Radenska Rog bo letos že sedemnajstič pripravilo maraton Franja, najzahtevnejšo rekreativno kolesarsko prireditev v Sloveniji. Prireditev, ki nima tekmovalnega značaja, bo jutri, Start bo ob 8. uri v Izobraževabien centru MNZ v Tacnu. Tako kot prejšnja leta bo kolesarje iz Tacna pot vodila prek Vrhnike, Logatca, Godoviča, Idrije, Cerkna, Kladja, Sovodenj, Škofje Loke in Vodic nazaj v Tacen. Proge meri 155 lan. Prireditelji predvidevajo nastop več kot 2.000 rekreativcev. Macchiutova le druga RIM - Prvi dan državnega prvenstva v atletiki je bil v znamenju slabe zasedbe tako na stezah kot na tribunah. Margaret Macchiut v teku na 100 m z ovirami presenetljivo ni uspelo osvojiti naslov državne prvakinje, saj je pristala na 2. mestu za Terlizzijevo. Zmagovalka je dosegla čas 13, 69, Macchiutova pa je v času 13, 74 krepko zaostala za svojo najboljšo znamko. Naslov pa je Trstu v skoku v višino priborila članica Cusa Francesca Baradamate z rezultatom 1, 90 m. Obvestili JK CUPA vabi člane na društveni praznik danes, 11. julija ob 19.30 na društvenem sedežu v Sesljan-skem zalivu. SK BRDEMA z Opčin sporoča, da bo odhod na Ka-prunl6. julija ob 14. uri s trga Brdina. Za prijave in morebitne informacije tel.: 040-212859 do ponedeljka 13. julija. ^ ODBOJKA / TROFEJA DEŽEL KOŠARKA / KAJ SE KUHA V ZAMEJSKEM LONCU Ženska ekipa na koncu odlična tretja Slabi nastopi fantov Varovankam Maria Čača ni J^pel veliki met. V polfinalu odbojkarske Trofeje dežel v Trentu 29 dekleta do 14. leta so namreč Zgubile proti odlični Emiliji Ro-bjagni. Kljub dobri igri in števil-j111 menjavam je bil poraz dokaj 8 adek. V drugem setu je tudi jtodifik »pomagal« Emiliji, a je te-U navkljub zmaga Emilije za-stoZena. jV tekmi za tretje mesto .P° ostrem boju premag; Oba seta sta se konči toliko, veliko pa je bilo i utr, • Pomembnosti srečat rejenosti igralk. Kontovell j orah Vitez je odlično igrala Po mnenju mnogih trer 7®d boljšimi igralkami tm to Pa je bd konec turr i™,0})61’ sai so ga zadov oblile z vodo. siji P°teku moškega tm lo 0 Se pogovorili z očetoi .“-i letom KvaimKE t!mkto.e’v kateri smo kloni brijo, je ekipa zašla v loško krizo. Proti Umbriji smo izgubili prvi set, po vodstvu 14:8, od takrat pa smo osvojili le set. Aljoša je bil stalno v postavi, prve tekme je igral odlično, nadaljevanje pa je bilo slabše, kar velja za celotno ekipo, v kateri vlada sedaj malodušje, skvaril pa se je odnos tudi med trenerjem in igralci. Tudi v finalu za 15. mesto smo izgubili. Fantje so demotivirani, saj je trener poslal na igrišče rezervne igralce, ki pa niso pokazali veliko volje do igre. Trener Zanuttigh je ciljal na uvrstitev med osmerico najboljših, ko pa mu je ta cilj spodletel, so mu zmanjkale motivacije, morda pa je to vplivalo tudi na igralce. Res škoda, saj je bila ekipa konkurenčna, nekateri posamezniki pa izredno dobri.« Zenske, od 1. do 4. mesta; FJK-Emilija Romagna 0:2 (8:15,10:15) Za 3. mesto: FJK-Ligurija 2:0 (16:14,16:14) Moški, od 13. do 16. mesta: FJK-Apulija 0:2 (8:15, 8:15) . Za 15. mesto: FJK-Toskana 1:2 (15:8, 6:15,10:15) Jadran potrdil sponsorja in trenerja Bor in Dom »pilita« igralski kader »Plave« bo zapustilo več igralcev, vračata pa se Grbec in Rustja - Za Dom okrepitev iz B lige Ko manjka še več kot mesec dni do začetka priprav na novo športno sezono 1998/99, smo se odločih, da nekoliko poizvedujemo o premikih v zamejskem košarkarskem svetu. Društva so si po nadvse uspešni (in tudi naporni) sezoni upravičeno privoščila daljše »počitnice«, tako da je doslej vesti le malo. Kljub temu pa smo zasledili marsikaj zanimivega, predvsem kar se tiče C2 lige, kjer tako pri goriškem Domu kot pri novincu v ligi, tržaškem Bom, ne izgubljajo časa s pogovori, sestanki in pripravami na novo prvenstvo. Pregled začenjamo seveda s Gl figo, kjer je pri Jadranu vse zelo mirno. Predsednik Stojan Kafol nam je povedal, da sta doslej rešena le problema pokrovitelja in trenerja, vprašanja glede sestave ekipe m samih igralcev pa so še odprta. V prihodnji sezoni bodo pri našem najvišjem predstavniku lahko vsekakor računali na finančno podporo potrjenega sponzorja Nove tržaške kreditne banke, predvsem pa na izkušenost trenerja VValterja Vatovca, ki po lanski odlični sezoni ostaja na krmilu združene ekipe. V C2 ligi bosta v sezoni 1998/99 nastopala Bor Radenska (večletni sponzor je potrdil sodelovanje) in Dom. V Gorici potekajo pogajanja tako z novim trenerjem, ki bi lahko prispel iz Nove Gorice, kot tudi z lanskimi pokrovitelji. Bivši trener in duša društva Livio Semolič nam je vsekakor zagotovil, da bosta odločitvi kluba o še nerešenih problemih kmalu znani, posredoval pa nam je tudi nekaj zanimivih novic glede igralskega kadra: »Po vsej verjetnosti nas bo zapustil Fabrizio Campanello, ki je last Gradišče, v zameno pa bi moral Domove barve v prihodnji sezoni braniti bek David Braini (bivši B-ligaš, ki je letos igral pri Pomu v Tržiču). Vsi ostali košarkarji bi morali ostati pri nas, glavno besedo pri sestavi ekipe pa bo seveda imel novi trener.« Pri Domu na- meravajo v teku pripravljalnega obdobja na prvenstvo ob priložnosti 35-letnice društva prirediti septembra tradicionalni turnir K2 Spori, ki naj bi letos bil celo mednarodnega značaja. Pri Boru je trenutno situacija še najbolj jasna in tekoča. Trener Luka Furlan, ki je ekipo privedel v C2 ligo, je bil seveda potrjen, sporočili pa so nam nekaj zanimivih vesti v zvezi s sestavo moštva. Zaradi službenih obveznosti bodo morali prenehati z igranjem Pierpaolo Brazzani, Marko Possega in Kristjan Rebula, od Jadrana pa se bosta po vsej verjetnosti vrnila »domov« Michel Grbec (na sliki) in Pavel Rustja. Ekipo naj bi okrepil tudi center Matej Pettirosso, ki je v prejšnji sezoni uspešno nastopal pri Cidboni, ni pa izključeno, da bi si lahko vodstvo kluba v prihodnjih tednih priborilo še kak »odličen nakup«. V nižjih figah so najbrž še vsi na plaži, saj so telefoni pri Cici-boni, Kontovelu in Bregu izklopljeni, tako da konkretnih novic nimamo. Se bo kdo od Bora »preselil« k Ciciboni? Kdo bo trener Kontovela? Bo ekipo iz Doline končno okrepilo kako »zveneče« ime? Odgovori na taka in podobna vprašanja bi morali biti znani šele konec meseca, ko se bodo odborniki naših klubov ponovno napotili v društveni sedež za uradniško mizo. (nš) 3. TSFestivol Festival sodobne dramaturgije Trst, od 13. do 21. julija 13./7. I VAPORI DELLA SPOSA v Gledališču Rossetti ob 22.00, 22.45 in 23.30 - MAKING RORN v Avditoriju Muzeja Revottella ob 22.00 - Manlio Santarelli bere IL BACIAMANO na terasi Muzeja Revoltella ob 23.30 14/7. I VAPORI DELLA SPOSA v Gledališču Rossetti ob 20.30, 21.15 in 22.00 - MAKING PORN v Avditoriju Muzeja Revoltella ob 22.30 - Sonia Antinori bere IL CA-STELLO Dl FANGO na terasi Muzeja Revoltella ob 23.30 15.77. GIOCHI DANGELO v Avditoriju Muzeja Revoltella ob 20.00 in 22.15 - Gian Maria Cervo bere DEL MIO GLOBO DISTRATTO na terasi Muzeja Revoltella ob 23.30 16.77. DIONISO v Gledališču dei Fabbri vsako uro od 16.00 do 23.00 - LA FELICITA’ Dl TUTTI v Gledališču Rossetti ob 20.00 in 23.00 - ULTIMA STAGIONE IN SERIE A v Avditoriju Muzeja Revoltella ob 20.30 in 24.00 - Antonio Tarantino bere MATERIALI PER UNA TRAGEDIA TE-DESCA na terasi Muzeja Revoltella ob 23.30 17.77. LA FELICITA' Dl TUTTI v Gledališču Rossetti ob 19.00 in 22.00 - COME NAUFRAGHI IN UN MARE Dl CIT-TA’ v Avditoriju Muzeja Revoltella ob 20.30 in 24.00 -Paolo Scheriani bere LE BESTIE na terasi Muzeja Revoltella ob 23.30 MITT6LF6ST - PREHODI ČEDAD, od 18. do 26. Julijo 1998 FURLANIJA-JUL1JSKA KRAJINA TRST Festival glasbe in uličnega gledališča Od 19. julija do 9. avgusta na trgu pred stolnico, se bo odvijal festival glasbe in uličnega gledališča »Večer prazničnega dneva«. VERONA 50. Shakespeare festival 22., 23., 24. in 25. julija bo ob 21.15 predstava »HAMLET«, državna premiera. _____________SLOVENIJA ______________ SEŽANA Kulturni center Srečka Kosovela Škocjanski festival 98 V petek, 17. julija, ob 21.00 bo na sporedu predstava v priredbi KD Lojze Savinšek Nova Štifta »Pridi gola na večerjo«. KANAL OB SOČI Mednarodni festival Kontrada V soboto, 25. julija, ob 21.00 bo na sporedu gledališka predstava »Pravljične zgodbe« z dvema glasbe-nema čarodeja Zlatkom Kaučičem in Glaucom Ve-nierjem. Program 5. Primorskega poletnega festivala Danes, v soboto, 11. julija, bo ob 21.30 v Piranu- Tartinijevo gledališče predstava »Igra o ljubezni in naključju«; režija: Janusz Kiča. V nedeljo, 12. julija, bo ob 21.30 v Kopru- Amfiteater Bonifika predstava »Dan norosti«; režija: Branko Durid. V ponedeljek, 13. julija, bo ob 21.00 v Piranu- Tartinijevo gledališče predstava »Igra o ljubezni in naključju«; režija: Janusz Kiča. V torek, 14. julija, bo ob 21.30 v Izoli- Manziolijev trg predstava »Kate kapuralica«; režija: Jagoš Markovič, v priredbi Narodnega pozorišta Sambor. V sredo 15. julija, bo ob 21.30 v Kopru - Pritličje Pretorske palače predstava »Lederksiht«; režija: Samo Strelec v priredbi SNG Drame iz Maribora. Program uličnega gledališča V ponedeljek, 13. julija ob 19.00 v Kopališkem parku v Kopru, bo na sporedu gledališko delo »Fe-lice in Celina« v izvedbi skupine II Cantastorie. V torek, 14. julija ob 10.00 v parku ob tržnici v Kopru, bo na sporedu gledališko delo »Felice in Celina« v izvedbi skupine II Cantastorie. — ob 19.00 na Carpacciovem trgu v Kopru, bo na sporedu »LG TRI« v izvedbi skupine Boana. V sredo, 15. julija ob 19.30 na Tartinijevem trgu v Piranu, bo nastopil Žongler in komik »Santos Dolimano«. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi - Festival operete ’98 Danes, 11. julija,bo ob 20.30 na sporedu »Cin-Ci-La« C. Lombarda in V. Ranzata, v režiji G. Gruberja. Predprodaja vstopnic pri blagajni dvorane gledališča Verdi od 9.00 do 12.00 in od 16.00 do 19.00. Terasa Gledališča Verdi Danes, v soboto, 11. julija ob 19.30 bo drugo srečanje s skupino trobil in pihal Gledališča Verdi. Na sporedu glasba Schiltknechta, Gershwina, Hovvalda, Car-michaela in VVebberja, vstop prost. Miramarski park Do 31. avgusta vsak ponedeljek, torek in sredo bo na sporedu dvakrat dnevno predstava »Luči in zvoki«. Umik: v juliju ob 21.30 in ob 22.45 in v avgustu ob 21.00 in ob 22.15. Danes, 8. julija bo na sporedu predstava »Miramarski cesarski sen«. Miramarski grad Danes, v soboto 11. julija ob 21.00 bo v sklopu prireditve »Umetnost pod zvezdami - Glasba na gradu« Mednarodni festival operete Pomladna parada -14. julija ob 20.30 in 12., 19., julija ob 18.00 v Gledališču Verdi. Cin-Ci-La - 11., 15., 21., 25., 31. julija ob 20.30 in 2. avgusta ob 18.00 v Gledališču Verdi. Grof iz Luksemburga -1., 4., 5., 6., 8..avgusta ob 20.30 in 9. avgusta ob 18.00 v Gledališču Verdi. 7 nevest za 7 bratov -18., 22., 23., 24., 28. julija ob 20.30 in 26. julija ob 18.00 v Dvorani Tripcovich. Festivalov ponedeljek v dvorani Tripcovich ob 21.00 13. julija - 'O surdato 'nammurato / 20. julija - Železni vojački / 27. julija - Das Lied ist aus / 3. avgusta - Opereta v uniformi. koncert dua Falciano - Fratnik, klarinet - klavir in dua Allegretto - Prata, saksofon - klavir. Koncert je v sodelovanju s Konzervatorijem G. Tartini. Območje bivše umobolnice - II pošto delle ffa- gole V petek, 17. julija, ob 21.00 bo nastopil jazz dno »Ric-cardo Morpurgo in Alessandra Franco«. V petek, 24. julija, ob 21.00 bo nastopila blues skupina »Blues Etcetera«. V petek, 31. julija, ob 21.00 bb nastopila jazz skupina »Massaria Quartet«. BENETKE Jesolo lido Danes, 11. julija se nadaljuje 4. vodilni italijanski obmorski rock festival »Beach Bum Rock Festival«. ______________SLOVENIJA___________________ KANAL OB SOČI Mednarodni festival Kontrada Danes, v soboto 11. julija, ob 21.30 bo nastopila temnopolta pevka »Mz. Dee & The Vips«. V Petek, 17. julija, ob 21.00 bo nastopil Peter Amaleti s svojo skupino. V soboto, 18. julija, ob 21.00 bo nastopil Patric Mc Mullan & The Irish Rovers. _______________HRVAŠKA____________________ ZAGREB Stadion Dne 20. avgusta bo nastopila legendarna angleška skupina »Rolling Stones«. PUU Arena Dne 16. julija bo nastopil s svojo skupino priznani ameriški temnopolti pevec James Brovvn. RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE MEDITERAN festival IZOLA - Manziolijev trg Danes, v soboto, 11. julija - K. PASSA (Anglija) Petek, 17. julija - APARTAMENTO CINCUENTA (Slovenija) Sobota, 18. julija - NEW DJANGO QUARTET (Italija) Petek, 24. julija - PLOMMON (Švedska) Sobota, 25. julija - DEISHOVIDA (Avstrija) Petek, 31 julija - DIE NAYE KAPELVE (ZDA, Anglija, Madžarska) Sobota, 1. avgusta - BANDABARDO (Italija) Petek, 7. avgusta - GARAVI SOKAK (Jugoslavija) Sobota, 8. avgusta - NICK BECATTINI & SERIOUS FUN (Italija) Petek, 14. avgusta - Predin MAR DJANGO QUAR-TET (Slovenija) Sobota, 15. avgusta - LAIKO FELIX (Jugoslavija, Madžarska) Petek, 21. avgusta - THE VENTILATORS (Švica) Sobota, 22. avgust - JAMS & ANA PUPEDAN (Nemčija, Slovenija) Petek. 28. avgusta - RICHARD WALLEY (Avstralija) 39. jazz festival Ljubljana Križanke, 10. - 12. julij 1998 Sobota, 11. julija ob 19. uri: Big Band RTV Slovenija, dirigent Herb Pomeroy / Terrence Blanchard Group / Gari Burton, Astor Piazzola Reunion Nedelja, 12. julija ob 19. uri: Primož Grašič Kvintet (gost Petar Ugrin) / Caninhos Crusados / James Morrison Quartet Ob festivalu bosta dve razstavi fotografij: Žiga Koritnik: »Jazzy-ga« v Avli Nove Ljubljanske banke, Trg revolucije 2 Matthias Creutzinger: »Jazz fotografija« v Mali galeriji Cankarjevega doma 46. mednarodni poletni festival Poletise dan ZVečer začne Ljubljana Zvezdni prah Križanke, 14. julija ob 21.00 — J. Haydn: STVARJENJE, oratorij: Litvanski komorni orkester in Državni zbor iz Kaunasa Križanke, 21. julija ob 21.00 - MOSKOVSKI DRŽAVNI SIMFONIČNI ORKESTER Frančiškanska crkev, 28. julija ob 20.30 — ZBOR CAPELLA MIHAILI. GLINKA iz St. Petersburga Križanke, 30. julija ob 21.00 — W. A. Mozart: REOUIEM, Komorni orkester Camerata Virtuosi iz New Yorka Glasbene razglednice - Križanke 23. julija ob 21.00 — G. Puccini: MADAME BUTTERFLV, opera, Hrvaško narodno gledališče Ivana pl. Zajca z Reke 27. avgusta ob 20.30 — F. Lehar: DEŽELA SMEHLJAJA, romantična opereta, Opera in balet SNG Maribor Ko maske oživijo Križanke, Peklensko dvorišče, 13. in 20. julija ob 21.00 ter 17. in 24. avgusta ob 20.30— A. Nikolaj: BLAGI POKOJNIKI, DRAGI MOŽJE, monodrama, igra Polona Vetrih, režija Boris Kobal Nekaj za dušo Cankarjev dom, 12. julija ob 19.30 — KONCERT NAGRAJENCEV 4. EVROPSKEGA TEKMOVANJA MLADIH ORGLAVCEV Frančiškanska cerkev, 13. julija ob 20.30 — KOMORNI ORKESTER IZ MANNHEIMA Frančiškanska cerkev, 22. julija ob 20.30 — Orkester INTERNATIONALE CAMERATA MUSICALE Frančiškanska cerkev, 27. julija ob 20.30 — Komorni orkester CAPELLA ISTROPOLITANA Križevniška cerkev, 29. julija ob 20.30 — KOMORNI GODALNI ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE Frančiškanska cerkev, 3. avgusta ob 20.30 — MEDNARODNI MLADINSKI GODALNI ORKESTER Križevniška cerkev, 4. avgusta ob 20.30 — SOLISTI SALZBURŠKIH MOZARTOVIH SERENAD Križevniška cerkev, 7. avgusta ob 20.30 — GODALNI KVARTET SLOVENSKE FILHARMONIJE Ob soju sveč Križevniška cerkev, 16. julija ob 20.30 — PAVEL BERMAN, violina-LAZAR BERMAN, klavir Križevniška cerkev, 24. julija ob 20.30 — PIERRE, AMOVAL, violina - VLADIMIR MLINARIC, klavir Križevniška cerkev, 5. avgusta ob 20.30 — LEV GUELBARD, violina - ELENA KESCHNEROVA, klavir Križevniška cerkev, 6. avgusta ob 20.30 — MARKO FINK, basovski bariton, bariton - NATAŠA VALANT, klavir Viteška dvorana Križank, 12. avgusta ob 20.30 — PAOLO RESTANI, klavir Viteška dvorana Križank, 13. avgusta ob 20.30 — ZORAN MARKOVIČ, kontrabas - ERVVIN KROPFITSCH, klavir V vročici večera - Križanke 15. julija ob 21.00 — Musiča Popular Brasileira - JORGE BEN JOR 31 .julija ob 21.00—THE CLASSIC BUSKERS 18. avgusta ob 20.30—Jazz, TONE JANŠA OUINTET 20. avgusta ob 20.30 — KONCERT DVEH TENORJEV, Janez Lotrič- Oto Pestner V soboto dopoldan - vsako soboto ob 11.00 na Prešernovem trgu 11. julija — GLEDALIŠČE ANNE MONRO 18. julija — LUTKOVNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA 25. julija - MAZORETKE IN GODBA IZ CERKNICE 1. avgusta - THE CLASSIC BUSKERS 8. avgusta - UUBUANSKI KVINTET TROBIL Ljubljani v poklon glasbene delavnice - Križanke 15. julija ob 10.00 — Lord Yehudi Menuhin, violina 17. julija ob 11.00 - P. BERMAN in L. BERMAN, violina-klavir 23. julija ob 11.00 — PIERRE AMOVAL, violina 6. avgusta ob 11.00 — LEV GUELBARD, violina FURLANIJAJUUJSKA KRAJINA TRST Miramarski park in muzej sta odprta vsak dan od 9. do 17. ure (grad od 8. do 18. ure). Na ogled je tudi razstava: Paul Strand »Un paese«. Miramarski park - tople grede: do 30. septembra je na ogled zanimiva razstava živih metuljev »Metuljev vrt«. Umik: vsak dan od 9. do 18. ure. Postna palača na Trgu Vittorio Venelo: odprt je poštni in telegrafski muzej. Ogled je možen vsak dan, tudi ob nedeljah, od 9. do 13. ure (zaprto ob praznikih). Za vodene obiske lahko pokličete na tel. (040) 4195148 od 9. do 14. ure. Studio Tommaseo (Ul. del Monte 2/1): Se danes, 11. julija na ogled razstava Maria Bessarioneja. Studio Tommaseo (Ul. del Monte 2/1): razstavlja Fiora Gandolfi. Razstavna dvorana Zavarovalnice Generali (Trg Duca degli Abruzzi, 1): Razstavlja Gmppo studio 25. Umik: od ponedeljka do petka od 10.00 do 19.00. Ob sobotah in nedeljah zaprto. Galleria Rettori Tribbio 2: odprta je razstava »Orizzonte di situazioni«, španske umetnice Victorie Gano. Umik: od torka do sobote od 10.00 do 12.30 in od 17.00 do 19.30, ob praznikih pa od 11.00 do 13.00, (ob ponedeljkih zaprto). Sala delTAlbo Pretorio (trg Piccola, 3): do 20. julija bo razstavljal Enzo Marši. Razstava bo odprta vsak dan od 10.00 do 13.00 in od 17.00 do 20.00. Rižarna pri Sv. Soboti: odprta razstava slik in risb, ki so jih dijaki klasičnega hceja Petrarca posvetiti žrtvam nacističnega koncentracijskega taborišča »Cvetje upanja«. Razstava bo odprta vsak dan do 13. septembra od 9.00 do 13.00 ure. V muzeju Revoltella bo do 12. julija, antološka razstava Antonia Guaccija. Umik ob delavnildh od 10.00 do 13.00 in od 15.00 do 19.00 ob praznikih od 10.00 do 18.00 - ob torkih zaprto. Lipanjepuntin artecontemporanea (Ul. Diaz 4): do 16. septembra, so protagonisti slikane, barvane, pakirane, digitalne in tridimenzionalne rože »Nothing But... Flovvers«. Umik razstave: od 11. do 13. in od 17. do 20. ure. Ob ponedeljkih zaprto. Poletni počitek pa je od 3. do 23. avgusta. Web: www.copeco/tipuarte. A.P.T. (Ul, S. Nocolo, 20): do 14. julija bo na ogled razstava Claudia Gentileja, od ponedeljka do petka od 9. do 19., ob sobotah od 9. do 13. ure, ob nedeljah in praznikih zaprto. A.P.T. sedež v Sesljanu: Se danes, 11. julija bo na ogled razstava Angela Colagrossija, od ponedeljka do nedelje od 10. do 13. in od 16. do 19. ure. A.P.T. sedež v Sesljanu: od 14. do 25. julija bo na ogled razstava Diega Pollija. Umik: od ponedeljka do nedelje od 10. do 13. in od 16. do 19. ure. A.P.T. sedež v Miljah: Do 12. julija bo na ogled razstava Luigija Buonocore, od ponedeljka do nedelje ob 10. do 13. in od 16. do 19. ure. A.P.T. sedež v Miljah: od 15. do 26. julija bo na ogled razstava Roberta Metza. Umik: od ponedeljka do nedelje ob 10. do 13. in od 16. do 19. ure. SKEDENJ Etnografski muzej: do septembra je na ogled zanimiva razstava o škedenjski železarni. Na ogled je ob torkih in petkih od 15. do 17. ure. PADRIČE V prostorih Gozdne zadruge: na ogled je razstava »Pa-driče skozi čas«, ob 100-letnici KD Slovan. Umik: vsak dan od 17.00 do 20.00. BRIŠČKI KRD Dom Briščiki pod pokroviteljstvom Občine Zgonik ob priliki 90-letnice Briškovske jame vabi na razstavo Kamen, čipke, stare razglednice v Domu v Briščikih. Umik razstave: do 12. julija od 11. do 14. in od 17. do 21. ure. GORICA Goriški grad: do 30. avgusta bo razstava grafik Giovan-battista Piranesija z naslovom »Piranesi in njegov čas 1720-1778. Umik: vsak dan od 9.30 do 13.00 in od 15.00 do 19.30. Zaprto ob ponedeljkih. V deželnem avditoriju je do 12. julija odprta razstava sodobne italijanske grafike. Ogled je od torka do sobote od 10. do 13. ure in od 16. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 13. ure. Ob ponedeljkih je razstava zaprta. GRADEŽ Razstavna dvorana ob plaži: do 12. julija razstavlja svoje stike Bruno Ponte. Občinska razstavna dvorana na trgu B. Marin: do 16. avgusta bo odprta razstava » Salomonski vozel«. Umik: ob delavnikih od 17.00 do 22.00 ter v sobotah in nedeljah od 10.30 do 12.30 in od 17.00 do 22.00. ČEDAD Občinska palača: v četrtek, 16. julija, ob 18.30 bo otvoritev razstave Claudie Raza. Ob otvoritvi bodo predstaviti tudi knjigo »Sottiti inquietudini«. Razstava bo na ogled do 31. julija. PASSARIANO Villa Manin Do 8. novembra tl. je na ogled tazstava »Kraljevi parki«. Razstava je odprta vsak dan (razen ponedeljka) od 10. do 13. in od 15. do 19. ure. Ob sobotah in nedeljah non stop od 10. do 19. ure. VIDEM Videmski grad: do 6. septembra bo vask dan od 9.00 do 19.00, ob sobotah do 22.00 ure ogled Skrite mojstrovine ErmitaZa. BURANO V Buranu v čipkarskem muzeju, je razstava »Čipke z iglo«. Ogled možen razen ob torkih od 10.00 do 17.00. BENETKE Galerija A+A: do 26. julija je na ogled razstava stik letošnjega Jakopičevega nagrajenca Živka Iro Mamšiča. Palača Fortuny (trg Sv. Marka): do 20. septembra je na ogled fotografska razstava »Benetke devetsto«. Umik razstave: vsak dan razen ponedeljka od 10.00 do 18.00. Razstavni prostori Zbirke Peggy Guggenheim: do 13. septembra, vsak dan razen ob torkih od 11.00 do 18.00 bo razstava »Morandi Ultimo: nature morte 1950-1964«. Palača »delle Prigioni Nuove«: do 12. julija, vsak dan od 10.00 do 20.00 bo razstava »Nereo Quagliato: Ikar na beneškem nebu«. Schola di SanfApollonia: do 30. novembra, vsak dan od 10.00 do 19.00 bo razstava »Dali kipar, Dali slikar«. SLOVENIJA NOVA GORICA Likovna vetrina Zavarovalnice Triglav: razstava dveh oddelkov Likovne šole ZDK Nova Gorica - začetne in nadaljevalne stopnje za otroke - ki jih vodi mentorica akademska slikarka Nevenka Gregorič. Poslovni center HTT Do 6. septembra bo na ogled razstava »Enajst goriških slikarjev«, avtorje in njihovo delo bo predstavil likovni kritik Joško Vetrih. Umik razstave: vsak dan od 10.00 do 19.00. HRPELJE Kulturni dom: odprta je razstava Antonia Seražina od Foto Trst 80 »Kraška ohcet«. SEŽANA Kulturni center Srečka Kosovela Na ogled je razstava Žarka Vrezca. ŠTANJEL Belveder grada Štanjel: na ogled je fotografska razstava Cirila Velkovrha o svetih znamenjih na slovenski planinski transverzali. KROMBERK Grad Kromberk: na ogled so lapidarij, galerija starejše umetnosti, kulturnozgodovinski oddelek in galerija primorskih likovnih umetnikov. Do aprila 1999 je na ogled etnološka razstava »Spomini naše mladosti« ati »Življenje pod zvezdami«. Umik: ob delavnikih 8-14, ob torkih 8-18, ob nedeljah in praznikih 14-18, ob sobotah zaprto. SOLKAN Vila Bartolomei: na ogled je stalna muzejska zbirka »Primorska 1918-1947«. Umik: od pon. do pet. 8-16, ob sob. ned. in praznikih 13-17. DOBROVO Grad Dobrovo V galeriji Zorana Mušica sta poleg stalne grafične zbirke tega umetnika na ogled še dve razstavi: »Grajska zbirka na Dobrovem - poskus rekonstrukcije« ter pregledna razstava stik, akvarelov, grafik in risb Milene Stepančič. Urnik: ob delavnikih od 11. do 19. ure, ob nedeljah od U-do 18. ure, ob ponedeljkih zaprto. IUBUANA jdema galerija: na ogled je stalna zbirka Modeme ga" ije. derija Dessa (Zidovska steza 4): razstavlja Ale5 nčič. da galerija CD: na ogled je razstava Branka Cvetko- ia. da galerija: do 30. avgusta odprta razstava Mark8 Ijhana »Sistem - 7«. fi. derija CD: odprta je razstava risb, odtisov in fotograbl tov iz zbirke Rijksmuseum iz Amsterdama. Razstav® odprta do 13. avgusta. izej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Sl0" aci v XX. stojetju. Muzej je odprt od 10. do 18. ure. rvenski etnografski muzej prireja na Metelkovi 2 raz vo »Iz dežel sončnega sisjaja in mesečevih senc«. F82 va ho odnrta od 16. iuliia do 18. oktobra. RAI 3 slovenski program Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugl) In 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Pisana delavnica: Za-1 vijanje daril TV dnevnik, nato Utrip evangelija » RAI 2 §2 RETE 4 ITALIA 1 {r Slovenija 1 (r Slovenija 2 RAI 1 Euronevvs Nan.: Anna Maria Otroški variete La Banda dello Zecchino, vmes nan. Harry in Madison, risanke Princesa Sissi Variete za najmlajse: Piavo drevo, vmes risanke Nabožna oddaja: A sna immagine Film: Mambo (dram., It. ’54, i. Silvana Mangano) Vreme in dnevnik Nan.: Angelski dotik (i. Roma Dawney) Dnevnik Aktualna odd.: Lineablu Sedem dni v parlamentu Brezdelje utruja?, 7.00 Cercando cercando 9.00, 10.30, 11.50 dnevnik Film: La primavera romana della signora Stone Dok.: Evropski dnevi Tvoj bližnji Ci vediamo in TV Dnevnik Šport: Dribbling - Nogometno prvenstvo Avtomobilizem Fl: VN Anglije Film: La tempesta (dram., It. ’58, r. A. Lat-tuada, i. S. Mangano) Nan.: VVolff Rubrika o izletih in potovanjih Sereno variabile Kolesarstvo: Tour de France Risanke: Tom iirjerry Izžrebanje lota Dnevnik TV film: L’ eredita male-detta - Point of Betrayal (thriller, ’95, i. R. Brous-sard, Ann Cusack) Proza: Gigl (i. E. Calin-dri, L. Feldman), vmes (23.45) dnevnik, vreme Glasb, odd.: Replay Mladinski variete: Solle- tico, vmes risanke Heidi in nan. Se bojiš teme? Dnevnik Nabožna oddaja: A sna immagine TV film: Una vita di segreti e di bugie (kom., ZDA ’92, i. Kevin Dob- son), vmes (19.30) Vremenska napoved mm Dnevnik, 20.35 Šport Kviz: La Zingara (vodi IQu1 Cloris Brosca) SP v nogometu: Nizozemska - Hrvaška Dnevnik Šport: Occhio al Mondia^ le - Vse o nogometnem prvenstvu (vodijo G. Ga-leazzi, A. Clerici, G. To- satti) Izžrebanje lota Dnevnik, zapisnik, horo- skop, vreme Film: Lungo il fiume (dok., It. ’93, r. Ermanno Olmi, prip. Riccardo Cucciolla) Glasb, oddaja: Nottemi-nacelentano RAI 3 * 10 Dok.: Geo magazine Film: La c runa deli’ ago (krim., ZDA ’81, i. D. Sutherland, K. Nelligan) Film: Gangster tuttofare (kom., VB ’69, i. T. Sava-las, E. Evans) Aktualna oddaja Dnevnik Aktualno: Portret Massi-ma Troisija Deželne vesti, dnevnik 10 besed do leta 2000 Šport: vaterpolo, niljard, kolesarstvo, 17.40 Tour de France Vremenska napoved* Dnevnik, deželne vesti Aktualno: Art’6, 20.15 Blob - Mundial Film: Segni particolari: bellissimo (kom., It. ’83, i. A. Celentano, F. Moro) Dnevnik in deželne vesti Aktualno: La principessa sul pisello Dnevnik in vreme Šport Fuori orario, vmes film: Naked (dram., VB ’93) M Nad.: Piccolo amore, 6.50 ■ La donna del mistero 2 M Dokumenti llillilil Variete: Sabato 4 (vodi Patrizia Rossetti) Dnevnik Aktualna odd.: Giil la maschera Kviz: OK, il prezzo e giu-sto, vmes (13.30) dnevnik La macchina del tempo Nad.: Sentieri - Steze Aktualno: Amico cuccio-lo, 15.30 Dan, doma pri Donatelli Girombelli Nan.: Chicago Hospital IMOI Variete: Perdonami y Dnevnik in vreme M Variete: Game Boat E«h Film: La contessa di Hong Kong (kom., ZDA ’67, i. M. Brando) Aktualno: Parlamento in Film: Madame Sousatzka (dram., VB ’88) @ CANALE 5 j: MJ Eku t M Na prvi strani Jutranji dnevnik Tg5 Nan.: Neverjetni Hulk Aktualno: Affare fatto Nan.: Hiša v preriji, 11.30 Setteimo cielo (i. S. Collins, C. Hicks) Nan.: Due per tre - Panika na odru (i. J. Dorelli) Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Film: Belli freschi (kom.. It. ’87, r. E. Oldoini, i. L. Banfi, C. De Sica) Film: Totd d’ Arabia (kom., It. ’64, i. Totd) Nan.: Komisar Scali -Benny (i. Michael Chik-lis, Theresa Saldana) Variete: Poletni Tira & Molla (vodi Giampiero Nan.; Dear John, poor John Otroški variete, vmes risanke, Ciao ciao mattina, La posta di Ciao ciao Aktualno: Gimmy - Svet fitnessa TV film: II mio amico Alf (kom., ZDA '95, i. Martin Sheen, Ray VValston) Šport studio, 12.25 Odprti studio, 12.50 Fatti e misfatti (vodi Paolo Li-guori) Nan.: Genitori in blue jeans Risanke Risanke: Jetson Dok.: Ushuaia Variete za najmlajse, vmes risanke Nan.: Flipper Odprti studio, 18.55 Šport studio Nan.: V osmih pod streho, 19.30 Pappa e Ciccia (i. J. Mills, Richard Long) Variete: Sarabanda Nan.: Felix (i. Marc Diele, N. Neumann), 22.40 X-Fi-les (i. D. Duchovny) SP v nogometu, 0.40 Šport studio Film: Doppio bersaglio # tele 4 23.00 Dogodki in odmevi Nad.: Prava ljubezen Goldmsh IMUii Poletni Musichiamo Novamondial Scoop Novamondial Konjske dirke Osebnosti in mnenja Napovedniki Oddaja za otroke: Zgodbe iz Školjke, 8.30 ris. nan.: Čarobni šolski avtobus, 8.55 Živahni svet R. Scarryja (ris. nan.), 9.20 Modro poletje Tedenski izbor: Dobrodošli doma, 9.55 Trije tenorji Tednik Poročila, vreme, šport Vremenska panorama Tedenski izbor: Duhovni utrip Nan.: Ob svetem nikoli, 14.40 V New Orleansu Film: Obupanci Obvestila Obzornik, vreme, šport Letni koncert APZ Tone TomSiC (1. del) Na vrtu, 18.15 Ozare Dokumentarna odd.: Črna skrinjica (VB, 5. del) Risanka Dnevnik 2, vreme, šport Utrip TV genij Novice iz sveta razvedrila Homo turisticus Dokumentarna serija: Tretje oko (7. del) Poročila, vreme, šport Film: Nosorogi (ZDA ’74, i. Zero Mostel, Gene VVilder, Karen Black) Film: Saturn 3 (VB ’80, r. S. Donen, i. K. Douglas) Napovedniki TV PRIMORKA MONTECARLO 1.05 Teletekst Vremenska panorama Napovednikii Zlata šestdeseta: Nostalgija z Marjanom Douga-nom Animirana nanizanka: Jeklene ptice (VB) Film: Little Odessa (ZDA 1994, r. James Gray, i. Tim Roth, Edvvard Fur-long, Moira Kelly, Vanes-sa Redgrave) Euronevvs TV prodaja Evropski koncert orkestra Berlinske filharmonije Kolesarstvo: Tour de France EP v jadranju (reportaža iz Izole) Oglasi Videoring V vrtincu SP v nogometu: Nizozemska - Hrvaška Sobotna noč Napovedniki Ul Koper Dnevnik TG 5 17.00 Videostrani Variete: Doppio lustro Videospot dneva (vodita Ezio Greggio in 19.30, 23.40, 1.55 Dnev- Zgodovina avtomobiliz- Enzo lacchetti) nik, 19.50 TMC Šport ma (20. del) TV film: Uccelli di rovo - Nan.: Ironside, 13.15 Sein- O možu, ki je vzgajal Pesem ptic trnovk feld kljunače (dram., ZDA ’82, i. Ri- Film: 6 pallottole per 6 ca- Naša pomlad - Sežana 98 chard Chamberlain, Bar- rogne (dram., ZDA ’68) Videostrani bara Stanwyck, Rachel Film: Salto mortale Videospot dneva Ward, J. Simmons) (dram., ZDA ’54) Duhovna misel Film: Atmosfera Zero Tour de France 4. Večer domačlih viž na (fant., VB ’81, i. S. Con- SP v nogometu: Nizo- Krasu (1. del) nery, P. Boyle) zemska - Hrvaška Zgodovina avtomobilizma Dnevnik Šport: Biscardijev proces (21. del) Variete: Doppio lustro SP v nogometu (pon.) Film: Ameriška ura Euronevvs Vesolje je... Otroška oddaja: Ecchec-cimanca Program v slovenskem jeziku: Brez meje Poletje brez meje Primorska kronika TV Dnevnik, vreme, šport Jutri je nedelja Risanke Potovanje po Nemčiji SP v nogometu: Nizozemska - Hrvaška (finale za 3. mesto, neposredni prenos), med odmorom Vsedanes - TV dnevnik Dok. oddaja: Odmev Nan.: Joe Forrester Vsedanes - TV dnevnik Program v slovenskem jeziku: Primorska kronika Radio Trst A 7.00,13.00,19.00 Dnevnik; 8.00,10.00,14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, Vnnes Koledar; 8.10 New Age; 8.30 Kulturni dogodki; 9.00 Potpuri; 10.10 Koncert operne 9lasbe; 11.30 Countr/ mušic; 11.45 Odprta Niga: Slike iz podzemlja (M. Rebula); 12.00 Krajevne stvarnosti: Iz Rezije; 13.20 Glasba Po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Z naših prireditev; 15.15 Taka Banda; 16.15 Glasba za vse okuse; 16.30 Človek, bivol in tiger; 17.00 Kulturna kronika, nato Klasični album:-A. Dvorak; 18.00 Mala scena: Slovenski obračun s samim seboj - v iskanju naše Posebnosti..., (avtor in r. J. Povše); 18.40 Plesni ritmi; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 11'30, 15.10, 17.10 Poročila v slov.; 8.30, ^2.30, 18.30 Poročila v ital.; 10.00 ti°yer;l3.00 Lestvica slov. moderne gl ; ^■00 .Glasba po željah; 17.10 Zrno v etru j^sakih 14 dni), prenos Jadranovih košarkarskih tekem. Radio Koper (slovenski program) ^0. 7.30, 8.30,10.30, 14.30 Poročila; 12.30, 7-30, 19.00 Dnevnik; 6.05 Primorska poje; 'P° Jutranjik; 7.3QNoč in dan; 7.40 Agen-C|jske zanimivosti; 810Ql Pregled tiska, vre- me; 8.15 Sobotni kviz; 8.50 Kulturni koledar; 9.00 Jingle, napoved; 9.15 Ne bojte se klasike; 10.50 -12.00 RK na obisku: Varna plovba in nadzor meje; 13.00 Pomorstvo; 13.30 Turistična poročila; 14.00 Glasba po željah; 15.30 DIO; 16.15 Glasbena lestvica; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00-19.00 Intervju z M. Zore; 19.30 Glasba in šport; 22.00 Zrcalo dneva; do 0.00 Iz naše diskoteke. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15,12.30,15.30,19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci; 8.05 Horoskop; 8.15 3X3; 8.35 Nogomet; 8.40 Izbirali ste; 9.33 Sabato insieme; 10.00 Pregled tiska; 10.15 Lucianova pisma; 10.33 Fonorizzonte; 11.15 Doroty in Aliče; 12.55 Pesem tedna; 13.00 Glasba po željah; 13.40 Bella bellissi-ma; 14.00 Martina's attic; 14.33 Sigla single; 16.00 Kot hits; 18.00 Fun clubs; 18.45 Folk studio; 19.25 Sigla single; 19.30 Dnevnik in šport. Slovenija 1 4.30, 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.25 Dobro jutro, otroci; 8.05 Sobotna roglja; 10.05 Kulturna panorama; 11.30 S knjižnega trga; 12.05 Na današnji dan ; 13.20 Obvestila, osmrtnice; 14.05 Poslušalci čestitajo; 15.30 DIO; 16.30 Naš go- st; 17.05 Mozaik; 18.15 Večerni utrinek; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Besede, besede, besede; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd. v tujih jezikih; 23.05 Literarni nokturno; 23.30 Igra; 0.00 Poročila. Slovenija 2 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 8.40 Koledar prireditev; 9.35 Popevki tedna; 9.45 SP v nogometu; 12.40 Šport; 13.30 Glasb, želje; 14.00 Kinobluz; 15.00 Gost izbira glasbo; 15.30 DIO; 16.00 Popevki tedna; 18,45 Črna kronika; 19.30 Športna sobota; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Glasba J. VVebra: Koncert s festivala Druga godba. Slovenija 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 10.05 Jazz, blues, dbdeland; 11.05 Naši umetniki; 13.05 Zgodnja dela; 14.05 Izobraževalni pr.; 15.00 Zbori; 15.30 DIO; 16.15 Baletna glasba; 16.40 Umetni svetovi; 17.00 Tradicija glasbe 20. st.; 18.00 Roman; 18.20 V podvečer; 20.00 Opera: Traviata (G. Verdi), nato Do polnoči; 23.55 Glasba za konec dneva. Radio Koroška 18.10-19.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca. Primorski dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik z o.z. - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.o.z. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7796699, fax 040 773715 Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it Prodajno naročninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 20% Cena: 1.500 LIT - 80 SIT Naročnina za Italijo 480.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Letna naročnina za Slovenijo 20.000 SIT plačljiva preko DISTREST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-32147 žiro račun 51420-601-27926 Registriran na sodišču v Trstu St. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG