Bfi^HRHHNi^^^^^^HMH^BHBflBSMBflSSSlSS^HHSH^H^Hi^BHmi^flMI 85. številko. 1 Ljuhljani, i ponedeljek, IS. aprila 1912. XM. lilo. »Slovenski Narod* velja- v Ljubljani na dom dostavljen: celo leto.......K 24-— pol leta ........ . 12*— četrt leta ...... . 6*— na mesec...... . 2"— v upravništvB prejemati: celo leto.......K 22*— pol leta........11 — četrt leta....... 5*50 na mesec......1*90 DopW naj se franki rajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knaflova nllea it 5 (v pritličju levov telefon st. 34. Ishala vsak dan sveder lsvsesani nedelje in prasnike. lnserati veljajo: pelerostopna peti t vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večk at no 10 vin Parte in zahvala vrsta 16 vin. Poslano vrsta 20 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to e administrativne stvari «- Pesamesna številka velja 10 vinarjev. - Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. ,Narodna tiskarna4* telefon 01 89. .Slsvesskl Narod* velja po pošti: m Avstro-Ogjak«. celo leto pol leta četrt leta m mesec K 15'- . 13-. 6-50 . 2-30 za Nemčijo: eelo leto.......K 28-— za Ameriko Is vse drage dežele: eelo leto . . ... K 30— Vprašanjem glede inaeaatov ae mi priloži za odfovoi dopisnica ifi znaaaka. rjpravTititvo nI t o« rt. S '»podal, dvorišče levo> tolofo* St. St DelBgacijsHo zasedanje. Dunaj, 14. aprila. V četrtek se sestane državni zbor k spomladanskemu zasedanju, teden pozneje naj se zopet zberejo delegacije k nadaljevanju svojega dela. Začetni termin obeh zasedanj pa je za enkrat edino pozitivno in gotovo dejstvo spomladanskega parlamentarnega delovanja. Ne ve se s kakim programom se naj pečajo delegacije, negotova je usoda državno-zborskeea delovnega gradiva. V skupnem avstro-ogrskem gospodarstvu poteče s koncem aprila ustavna indemniteta, konča dovoljeni 4mesečni proračunski provizorij. Avstrijska vlada in pa tudi zunanji minister želita naj bi se skupno gospodarstvo kolikor mogoče hitro definitivno uredilo: delegacije naj bi po želji teh dveh faktorjev v aprilovem zasedanju rešile redni skupni proračun. Ta želja je utemeljena. Provizo-rijev imamo itak že povsod dovolj in preveč in opasnost ogrske situacije svari k skrajni previdnosti. Mogoče je, da čez mesec ogrskega parlamenta ne bo več, ugasnili bodo torej tudi delegacijski mandati. Če se skupna vlada tudi tokrat zadovolji le s provizorijem, ki bi bil zopet le čkratkodoben, se izpostavlja nevarnosti, da poteče z nova podaljšana indemniteta predrto se morejo -delegacije zopet sestati. Groziti torej ex Ie.\\ Upravičenost te argumentacije priznava gotovo tudi ogrski kabinet. Toda grof Khuen se boji tudi v delegaciji obstrukcije, ki bi morda v tem ustavnem zboru bila še uspešnejša kakor v ogrskem parlamentu, ako se ji da za to prilika in čas. V kratkem dva do tridnevnem delegacijskem zasedanju si upa izvojevati. ogrski ministrski predsednik s pomočjo svoie večine budgetni provizorij, daljšega zasedanja in rednega proračuna se navzlic tej večini — boji. Khuen si namreč svojih lastnih mun-kačev ni varen. Vzrok tega dejstva je — oseba vojnega ministra Auffen-berga. S svojim odločnim stališčem v resolučnem vprašanju si je le-ta nakopal sovraštvo in nasprotstvo vseh madžarskih strank. Ne le Kossuthovci, tudi vladinovci smatrajo za »nemogoče« dovoliti sovražnemu generalu vojni proračun. š£5 Jjfffc '1'JJ Khuen, ki je prevzel 30. marca svoj četrti kabinet pa se je vladarju izrecno zavezal, da prepreči poraz Auffenbergov v ogrski delegaciji, je delal svoje račune brez »svoje« stranke, ki mu tozadevno očividno odpoveduje poslušnost. Khuenovi munkači so sicer pri volji odobriti v delegaciji neobvezni parmesečni proračunski provizorij, upirajo pa se izreči generalu Auffenbergu zaupanje v obliki odobritve rednega budgeta. Justhovi in Kossuthovi obstrukciji bi torej pri redni proračunski debati pomagala najmanj tiha in indirektna, če ne javna in direktna pomoč vladne trnnke. Delegacijsko -nsedanje bi moralo končati s popolnim porazom ne samo vojnega ministra, temveč tudi Khuenovega kabineta. Z ozi-rom na prekarno situacijo na Ogrskem so pa posledice takega poraza skoraj nedogledne. S temi protiargumenti bo stopil ogrski ministrski predsednik v torek pred cesarja in pred skupne ministre ter avstrijsko vlado. In kakor se vedno morajo ukloniti interesi monarhije in Avstrije madžarskim interesom, tako bo tokrat nedvomno zmagalo Khuenovo naziranje. Delegacije bodo zborovale dva, tri dni. Odobrile bodo skupni proračunski provizorij ter se razšle. Avstrijska javnost bo zopet oropana edinega foruma, ki je po naši ustavi kompeten ten presojati internaci Jonami položaj ter zahtevati od odgovornih voditeljev naše zunanje poli-tiške informacije in pojasnila. Cela vrsta dogodkov in deistev. ki tangi-rajo naravnost življenjske interese monarhije, zaslužijo največjo pozornost delegacij. Turško italijanska vojska z njenimi mednarodnimi komplikacijami in posledicami, dogodki na Balkanu, vesti o zonetnih nespo-razumljenjih med Avstrijo in Rusijo, poročila o pripravah za obnovitev trozveze — vse to le prepuščeno prevdarku naše birokracije, ne da bi bilo zastopnikom ljudstva mogočn vršiti svoj ustavni vpliv in svojo zakonito zajamčeno součinkujočo pravico. Delegacite zanemarjajo svojo tozadevno dolžnost, oziroma jo morajo zanemarjati, ker se jim krade čas in prilika k nje izvrševanju. Škodljive posledice ne morejo izostat?, absolutizem v avstrijski zunanji politiki se vedno bo1] utrjuje in konstitucijonalno načelno so tudi na tem polju vedno bolj zapostavlja. Delegacije postajajo vedno bolj »po-stulatni zbori«, katerih delovanje obstoja v tem, da dovoljujejo kredite in prednašajo, ker pridejo k vsem dogodkom prepozno, — rekrimina-cije. Avstrijska delegacija je vsled Khuenove taktike baš tako kakor ogrska obsojena, da se sestane na par dni kot glasovalni stroj. Baš tokrat pa čutimo posledice te žalostne vloge na lastnem telesu. Našim delegatom bo dano malo prilike spregovoriti v tem skoraj najkompetent-nejšem zboru o nevarnosti, ki grozi celi monarhiji vsled tega, ker se je madžarskem oligarhrm zljubilo ustaviti v najvažnejšem obmejnem teritoriju monarhije ustavo ter uvesti režim nasMstva in terorizma, ki prekaša vse, kar se je dosedaj še v moderni Evropi na tem polju nečuve-nega zgodilo. Upravičeno opozarja danes neki dunajski list. da sta ogrožena reputacija m ugled cele monarhije na Balkanu, torej v onih deželah, o kater h rako radi trdijo avstrijski politiki, da so za nas v političnem in zlasti gospodarskem oziru »obljubljene«. Dolžnost naših deleeatov bo z vso odločnostjo opozoriti zunanjega ministra na te posledice, njihova dolžnost pa bo tudi obsoditi zane-marjenie interesov cele monarhije, ki ga je brezđ* om^o zakrivil grof Berchtold s tem. da ni preprečil su-spenziie hrvaške ustave ne !e z besedami, temveč tudi z dejanjem. Naši delegati tudi skupni vladi ne morejo in ne smejo odobriti niti ene zahteve. Za slučaj, da konča delegacijsko zasedanje šele 27. ali še pozneje pa bodo morali opozoriti celo delegacijo n-i velevažno dejstvo. Po ogrsko-hrvaški nagodbi je ogrska delegacija le takrat ustavnoveljavno konstituirana in upravičena sklepati le tedaj nko se nahajajo med njenimi člani 4 hrvaški delegati in ? hrvaška člana magnatske zbornice. Žc včeraj smo dokazali, da prestanejo 27. t. m. mandati hrvaških delegatov v ogr-sko-hrvaškem državnem zboru, torej tudi v ogrsko-hrva^ki delegaciji. Vsak sklep k! ga sprejme ta zSor torej 27. aprila aH nozneje le ustavno neveljaven. Dolžnost naših delegatov mora biti. da prepričajo avstrijsko delegacijo o pravilnosti tega nazora. Baš v tej točki zamorejo naši delegati dokazati. da »hrvatska zadeva« ni »notranja stvar« ono-stranske polovice, kakor se zatrjuje, temveč zadeva cele monarhije. Delegacijski sklep je šele perfekten, ako so se izmenjali takozv. nuntia, t. j. ako je vsaka de'esracija, na eni strani avstrijska, na drugi ogrska vzela ukrepe svoje tovarišice na znanje ter konstatirala, da se strinjajo, ozir. so identični z njenimi lastnimi. Avstrijska delegacija sklepov ogrske-hrvaške 27. aprila ali pa pozneje ne more in ne sme vzeti več na znanje, ker tem sklepom takrat vsled pomanjkanja zgoraj omenjenega ustavnopravnega predpogoja sploh ne bo pripisovat! nfkake veljave! iako ho mogoče že v delegacijah pritisniti z vso energijo in uspešnostjo na nerodajne faktorje, da odstranijo rak-rano ustavnega življenja v monarhiji Čuvajev komisarijat. Ce se to posreči, potem bo tudi kratkodnevno delega' ijsko zasedanje končalo z velikim uspehom ne le v prospeh tlačenega Jugoslovan-stva, temveč v prospeh konstitucijo-naine ideje, sploh. 59 lefnisa ..Sorodne čital- nice" i Celju. V Celju 14. aprila. Leta 1861.. na pragu znamenitega obdobja J 861 do 1870. ki ga imenujemo junaško dobo spodnještaierskih Slovencev, dobo prvih narodnih zmag in zmagovite narodne probuje, so se ustanovile Ci'alnice v Mariboru, Trstu, na jesen v Ljubljani. Zaostati ni hotel tudi krog. takrat šc ozek krog celjskih narodnjakov. Stari Ilirec K o č c -var. trgovec Kapu s, P i r n a t, 2 u -ž a in drugi so se odločili za ustanovitev Narodne čitalnice v Celju in vložili na jesen 1861 (meseca novembra) pravila v potrjenje. Stvar se je nekoliko zavlekla in tako se je vršil ustanovni občni zbor še le marca 1862. V zasebnem stanovanja narodnega trgovca K a-p u s a je živelo prvo narodno društvo celjsko cele tri mesece. Soproga pokojnega K a p u s a (ta ie umri že v 80. letih) je sprejemala v svojem skromnem domu prve celjske čitalničarje, prve na-rodnopolitične in kulturne slovenske pijonirje v Celju. Dobrotna usoda ji je dodelila srečo, da se ie učakala 501et-co tistega skromnega slovenskega društveca, ki mu je dala s svojim sopro- LISTEK. Lepi striček. (Bel - Ami.) Francoski spisal Guy de M a u -passant. — Prevel Oton Župančič. Prvi del. (Dalje.) Duroy pa je odgovoril: »Ga pustim vam, sem ga že prečital. Sicer pa je danes prav zanimiva stvar notri.« Te stvari ni natančneje označil, odhajaje pa je videl, kako je vzel eden njegovih sosedov »Vie 'ran-caise« z mize, kjer jo je bil ostavil. Pomislil je: »Kaj bi sedaj - le?« Odločil se je, da pojde v svoj urad po mesečno plačo in da odpove službo. Že vnaprej je trepetal veselja ob misli, kako ga bodo pogledali šef in njegovi kolegi. Osuplost šefova mu je delala posebno dobro voljo. Hodil je počasi, da ne bi prišel pred poldeseto uro, zakaj blagajnice so odpirali šele ob desetih. Njegova pisarna je bila velika, temna soba, kjer so morali žgati po zimi piin malo da ne po ves dan*. Gledala je na ozko dvorišče, drugim pisarnam nasproti. V nji je bilo osem uradnikov, in v kotu, skrit za zaslonom, še ravnateljev namestnik. Durov je šel najprej po svojih stoosemnajst frankov petindvajset centimov, ki so bili zalepljeni v rumeno kuverto in spravljeni v miz-nici blagajnikovi.nato je stopil zzma-govitim obrazom v prostrano pisarno, kjer je preživel toliko dni. Takoj, ko je vstopil, ga je poklical ravnatelj - namestnik, gospod Potel: »O, vi ste. gospod Duroy? Ravnatelj je prašal že večkrat za vas. Saj veste, da ne dovole, da bi bil uradnik dva dni zaporedoma brez zdravniškega potrdila bolan.« Durov, ki je stal sredi pisarne, in se pripravljal, da sproži svoj top, se je odrezal s krepkim glasom: »To je meni deveta briga!« Uradniki so se zdrznili od presenečenja, in gospoda Potela glava, vsa osupla, se je pomolila iznad z,a-slom\ ki ga je oklepal kakor zaboj. Ogradil se je tako iz strahu pred prepihom, kajti bil je revmatičen. Samo dve luknjici si je izvrtal v papir, da je nadzoroval svoje osobje. Muho bi bil slišal. Nazadnje je nrašal namestnik s spotikajočim se jezikom: »Kako ste rekli?« »Rekel sem, da mi je to deveta briga. Danes sem prišel samo »avit svoj izstop. Vstopil sem za urednika k »Vie franca:se« s petsto franki na mesec, vrstice posebc. Danes ie prišel moj prvi članek na svitlo * Pravzaprav je bil sklenii, da si bo zabavo podaljšal, a ni se mogel premagati, da ne bi iztresel vsega naenkrat. Sicer pa je dobro zadel: živa duša se ni zgenila. Potem je Durov oznanil: »Sedaj obvestim gospoda Perthuisa, potem se pridem od vas poslovit.« — Sel je iz sobe in stopil k šefu, ki je za-vpil, ko ga je zagledal: »A! Vi ste prišli! Ali ne veste, da jaz kratkomalo ne trpim ...« Uradnik mu je presekal besedo: »Saj se ni treba tako zadirati..,« Gospodu Perthuisu, debelemu možaku, rdečemu kakor petelinova roža. je kar sapo zaprlo. Durov je povzel: »Te vaše luknje sem se naveličal. Danes zjutraj sem nastopil prvič v žurnalizmu, kjer imam prav lepo stališče. Čast mi je — zbogom!« In odšel je! Maščeval se ie. Res je prišel in je stiskal /oke svojim dosedanjim kolegom, ki so se kornaj upali z njim govoriti, ker so j se bali zamere; zakaj slišali so skozi priprta vrata njegov razgovor s šefom. On pa je stopil na cesto s svojo mesečnino v žepu. Privoščil si je slasten zajterk v dobrem restoranu po zmernih cenah, ki ga je že od prej poznal; potem, ko je kupil še enkrat *Vic franca?se« in jo je zopet nustil na mizi, kjer je jedel, je šel v več štajcun, koder je nakupil razne drob-njavi, samo zato, da si jo je dal poslati na dom in je pri tem povedal svoje ime — Oeorges Durov. — Vselej je pristavil: »Jaz sem urednik pri »Vie franca,:se.« Potem je imenoval cesto m številko, ni pa pozabil poudariti: »Pa kar pri hišniku oddajte.« Ker je imel še časa, je stopil k litografu, ki je delal vizitke v par minutah, ljudem pred očmi; nemudoma si jih je dal napraviti sto; pod imenom je bil natisnjen njegov novi naslov. Potem je šel v uredništro. Forestier ga je vzprejel z vi$ka, kakor vzprejema predstojnik podrejene mu uslužbence: »A! Ti si, prav, prav. Ravno imam več opravkor zate. Počakaj me deset minut, najprej moram končati svoje delo.« — In nadaljeval je pričeto pismo. Na drugem koncu velike mire je sedel majhen zelo bled, zabuhel, debel plešec, s čisto belo, svetlo lobanjo; pri pisanju je ril z nosom po papirju, tako kratkoviden je bil. Forestier ga je prašal: »Slišiš, Saint - Potin, obkorej pojdetš inter-vjuvat naših ljudij?« »Ob štirih.« »Pa vzemi tukaj-lc novinca Du-roya s seboj, in razodeni mu skrivnosti našega rokodelstva.« »Prav.« Potem pa, otrnivši se do svojega prijatelja, je Forestier pristavil: »Ali si prinesel nadaljevanje o Algiriji? Današnji začetek Je imel mnogo uspeha.« gom ob rojstvu gostoljubno streho. Bila je kot najstarejša čitalničarka in prva igralka na čitalniškem odru, danes predmet živahnih ovacij na slavnostnem zborovanju. Udeležba na tem je bil* Jako lepa; prihiteli so zastopniki skoro vseh spodnještajerskih Čitalnic in drugih društev, mogli smo pozdraviti drage goste iz Ljubljane, veliko število narodnega ženstva in celjskega meščanstva. Uživali smo ob predavanju čitalničnega tajnika It. P r e k o r Š k a, ki nam je mojstrsko in vendar tako priprosto očrtal življenje in delo naše jubi-lantinje, matice vseh celjskih narodnih društev. In navdušeno ploskanje, ki je pozdravilo sivolasega čitalničnega predsednika dr. Josipa Serneca, ki stoji že 35. leto na čelu Narodni čitalnici, ni bila le občijana ovacija, izliv trenutnega slavnostnega razpoloženji, temveč gorko priznavanje poštenemu delu, občudovanje delavnosti tega moža, ki je posvetil tako dolgo dobo društvu svoje moči in ga čisto vodil tudi v tcžk'h krizah. Celjsko Slovenstvo je slavilo 50Ietnico Narodne čitalnice s tem večjim navdušenjem, ker se dobro zaveda, da izvira iz tega društva njegova probuja, njegov razvoj in napredek. Bil je to vesel dan za našo ogroženo narodno postojanko, saj smo videli, kako smo vzrastli in se okrepili. Iz skromnega zasebnega stanovanja se je preselila Narodn? Čitalnica ,v sijajno palačo na Jožefovtm trgu, ozek Krog njenih članov, narodno zavednih Celjanov, je mogočno vzrastel, razvil se v rod, ki se zaveda svoje moči, narodne, gospodarske kakor kulturne, rod, ki ne bo miroval preje, dokler Narodna Čitalnica ne bo obhajala svojih jubilejev na celjskih ulicah, v senci vihraječih trobojnic. Objavili bodemo v našem listu zanimivo Prekorškovo predavanje o pomenu in zgodovini naše Narodne Čitalnice. Za sedaj naj zadostujejo besede, ki jih je splošno o pomenu Čitalnic zapisal v K r s n i k o v i h zbranih spisih dr. Ivan Prijatelj : »Čitalnice v tistih prvih časih Cnaše narodne probuje) in še dolgo, dolgo potem niso bila samo bralna drnštva, ampak naravnost zavodi, skrbeči za družabno zabavo in gojitev umetnosti, v prvi vrsti glasbene in dramatične. V Čitalnicah so se shajali politični voditelji, vršila so se v njih predavanja, celo poučni tečaji, kakor dr. L a v r i č e v v Tolminu, prirejale so se deklamacije, pelo se je, sviralo in seveda tudi plesalo. Čitalnice niso bile namenjene UudstTu, ampak izonraženstTii. In ta svoj namen so v popolni meri iz- Duroy, zbegan, je zajecljal. »Nisem — mislil sem, da dospem danes popoldan — imel sem celo več opravkov — nisem utegnil...« Oni je nezadovoljno skomizgnil z rameni: »Ce ne boš točnejši, si pokvariš bodočnost, to si zapomni. Očka Walter se je zanašal na nadaljevanje. Povedal mu bom, da ga pripraviš za jutri. Ako misliš, da te bomo zastonj plačevali, se motiš.« Potem, po kratkem premolku, je pristavil: »kuj železo, dokler je vroče, vraga!« Saint - Potin se je vzdignil: »Jaz sem nared,« je dejal. Tedaj se je Forestier naslonil na svoj stol, zavzel skorajda svečano pozo, da bi dajal svoja navodila, in se je obrnil proti Durovu: »Torej. Sedaj imamo v Parizu že dva dni kitajskega generala Li - Theng-Faoa, ki stanuje v »Continentalu«, in radžo Taposahiba Ramaderaa Pa-lija, ki stanuje v hotelo »Bristol«. Vidva pojdeta sedaj k njima na razgovor.« Potem se je okrenil k Saint-Po-tinu: »Nc pozabi poglavitnih točk, ki sem ti jih naznačil. Prašaj generala in radžo za njiju mnenje o početju Anglije na Daljnem Vzhodu, kaj mislita o angleškem kolonizacijskem in gospodovalnem sistemu, kaj upata, če bi posredovala Evropa, in še posebno Francija, v njihovih zadevah.« (Dalj« prt hodni«.) polnile. Pričele so delovati v času, ko je bila večina omikanega občinstva v naših mestih in trgih izgubila vsako zvezo s Slovenstvom in se celo sramovala prištevati k narodu, obstoječemu is samih kmetov. Finejša družabnost, ki se je po Čitalnicah gojila, je potegnila marsikatero gosposko družino v svoj krog. S plesom se je začenjalo, s poslušanjem omikane govorice pri javnih nastopih nadaljevalo, dokler se ni posluževal zlasti mlajši svet tudi v medsebojni konverzaciji slovenskega govora. Slovenščina se je udomačila počasi tudi v gospodarskih rodbinah ...« * * Slavnostno zborovanje v veliki dvorani ponosnega našega Narodnega doma je otvoril po 11. uri predsednik dr. Josip S e r n e c s sledečim nagovorom: Slavna gospoda! Z velikim zadoščenjem in radostnim srcem stopim danes pred vas kot predsednik Narodne Čitalnice celjske, ko vidim, da je prihitelo od vseh krajev naše lepe Štajerske, pa tudi iz sosednih slovenskih dežel toliko najodličnejših zastopnikov narodnih čitalnic iz drugih odličnih rodoljubnih društev.da bratovsko z nami praznujejo to, za celjske Slovence važno, vsekako zgodovinsko pomenljivo 501etnico celjske Čitalnice. Da, slavna gospoda, po vsej pravici obhajamo 501etn:co svojo kot narodni praznik, ker smo si svesti velevažnega pomena slovenskih Čitalnic sedaj vsaj še tako kakor so bili prepričani o bistveni važnosti čitalniških društev slavni rodoljubi kakor dr. Štefan Kočcvar, Franjo Kapus, profesor Krušič in drugi, ki so pred 50 leti osnovali tukaj celjsko Čitalnico, kakor tudi tisti, ki so že nekaj prej osnovali slovanske Čitalnice v Mariboru, Trstu, Ljubljani. Leta 1860. je začelo živahno narodno ^ribanje na Slovenskem. V tem letu so bile prve velike narodne veselice in ljudski shodi, pri katerih je goreča beseda tačasnih rodoljubov in slovenska pesem prešinila z viharno silo množice slovenskega naroda in jih na mah napolnila z narodnim navdušenjem. Smem o tem govoriti, ker se mi ie leta 1860. kot 161etnemu mladeniču pri takem slavnem shodu v Mariboru vzbudil ravno tako narodni čut in navdušenje. Pa kaj bi ostalo od narodnega navdušenja in te, rekel bi, instinktivne zavesti, če se ne bi takoj prestavilo te narodne nazore v praktično življenje in če se ne bi takoj začele plesti tiste niti in vezi, ki so ustvarile iz akademičnega čutja vzajemnosti organizirano zvezo Slovencev med seboj. Osnovale so se Čitalnice, ki so si stavile nalogo, oživljati družabno narodno življenje in razširiti gojenje lepe slovenske govorice, petja in glasbe. Čitalnice so bile edini svetli žarek v takratni naši kulturni temi. V čitalničnih prostorih večinoma ponem-čenih mestih in trgih na Slovenskem, so se iskali in našli rodoljubi dotičnega kraja, se izobraževali, zabavali, sklepali in ojačevali svoje gospodarske zveze in — kar je preznamenito — iz naših Čitalnic se je izcimilo in rodilo premnogo drugih koristnih narodnih društev. In hvala Bogu, še danes smatrajo vsa ta narodna društva Čitalnice kot svojo mater, pri kateri še vedno iščejo zavetja in pomoči — in nasprotno podprajo ta društva sama še neprenehoma čitalnice kot dobri otroci svojo mater. Slavna gospoda, kakor naša celjska Čitalnica, se je vzdržala kljub vsem neprilikam čez celo dolgo dobo moško, dosledno in krepko še preobilo drugih slovenskih Čitalnic. Vstrajale so in ostale zveste svojim načelom. Vse to pa ie dokaza dovolj za potrebo teh društev in dokaza dovolj za krepkost in doslednost slovenskega naroda. Morem le želeti, da bi ostale narodne Čitalnice, krepko iz- vršujoč svojo nalogo in zvesto svojim načelom, še stoletja in stoletja in da bi se vrnili v ta društva vsi Slovenci vseh stanov, vsakega mišljenja. Saj Čitalnice ne goje nobenega strankarstva, temveč le občenarodna načela in narodno družabno življenje. Poln čustva in zavesti o važnosti slovenskih Čitalnic in velikega pomena našega današnjega praznika še obračam najprej do vas, mili naši gostje, ki ste nas prišli od daleč počastit Pozdravljam vas naiiskrenejše in se vam v imenu celjske Čitalnice in celjskega slovenskega prebivalstva zahvaljujem za ta požrtvovalen poset. Nato je dr. S e r n c c pozdravil posebič zastopnike Čitalnic in drugih društev. Sledili so odzdravi. Vladni svetnik in prvomestnik Ciril-Metodove družbe, Andrej Senekovič, je pozdrave Ciril-Metodove družbe in Ljubljanske Čitalnice prinesel, koje predsednik je bil zaradi bolezni zadržan priti. Dr. Vladimir S e r n e c in dr. Ivan F e r -m e v c sta izročila pozdrave in častitke mariborskih posestrim. Čitalnic, Milko Naglic ljubljanskega Dramatičnega društva in Organizacije svobodomiselnega narodno-naprednega dijaštva. Ravnatelj Jos. Smertnik je pozdravil jubilantinjo v imenu celjskega Sokola, kateri se je z odposlanstvom 15 mož v kroju udeležil slavnostnega zborovanja. Nato je predaval Ivan Prekoršek o zgodovini Čitalnice, s čimer je bil dnevni red slavnostnega zborovanja končan. Predno so se razšli, so zapeli zboro-valci »Mej Slovani«. Na slavnostnem zborovanju so bila zastopana sledeča društva po odpo slancih: Ciril-Metodova družba v Ljubljani, čitalnice v Mariboru, Brežicah, Ormožu. Ptuju, Šoštanju. Vranskem, učiteljsko društvo za celjski okraj. Celjska sokolska župa. Sokoli v Braslov-čah. Središču, Št. Jurju ob Južni železnici in Celju, 2enska podružnica Ciril-Metodove družbe v Trbovljah. Pazniško in delavsko društvo v Trbovljah, Pevsko in tamburaško društvo »Zvon«, Trbovlje, Izobraževalna kluba v Ljubljani in Celju, akadcmična društva Adrija, Ilirija, Sava, Slovenija, Tabor in Triglav, podružnica Prosvete v Celju, Organizacija svob. nar. napr. dijaštva, klub napr. slov. akademikov, Celje, Knjižnica, St. Jur ob Južni žel., moška in ženska podružnica v Št. Jurju ob Južni železnici, požarni brambi v Gaberju pri Celju in Št. Jurju ob Južni žel.. Dramatično društvo v Celju, Del. podporno društvo v Celju, moška in ženska podružnica Ciril-Metodove družbe v Celju. * Naš prelepi Narodni dom se je za sprejem premnogih današnjih gostov primerno okrasil. Stopnjišče v veliko dvorano je bilo sicer priprosto, a zelo okusno olepšano z zelenjem, venci, cipresami in cvetlicami. Lepo so bili seveda tudi ozaljšani gornji prostori, v ka- i teri se je vršila veselica. O tej pa drugo- i pot. Italijansko - turška vojna. Akcija za mir. Pariz, 15. aprila. Kakor zatrjujejo, bodo velesile storile prvi kolektivni korak v prilog ; miru v prihodnjem tednu, najkasneje pa takoj po otvoritvi turškega parlamenta. Vest, da so velesile odložile svoj korak za nedoločen čas, se v informiranih krogih ne potrjuje. Velesile tega koraka tudi niso mogle odložiti ker dosedaj termin za posredovanje tudi še ni določen. Splošno se sodi, da ni verjetno, da bi velesile ga poslanika in »Siecle« Je imenoval nemškega poslanika Jagowa. »Popo-lo romano« se je zavzel za avstrijskega poslanika Mereva, ter naglasa, da so bili mirovni pogoji znani razen peterim poslanikom tudi consui-ti, vsled česar ni upravičeno dolžiti brez dokazov kakega poslanika, ker je te tajnosti ravno tako lahko izdal kak višji ali nižji uradnik consulte. »Tribuna« priobčuje tozadevno celo oficijozno izjavo, da nemški poslanik ni izdal te tajnosti. Z bojilšča. Rim, 14. aprila. Iz Tripolisa javljajo: Pred vojnim sodiščem se je vršila včeraj obravnava proti petim Arabcem, ki so streljali začetkom marca proti neki straži. Obdolženci so bili obsojeni na smrt. Drugih 10 Arabcev je bilo obsojenih iz istega vzroka na 10 do 25 let ječe. Včeraj so se zrakoplovi zopet dvignili, pa so se morali vrniti zaradi viharnega vremena zopet v hangar. General Caneva je brzojavil, da so Italijani razobesili na utrdbi Bu Kemez, na meji italijanske Tripoli-tanije (?) in Tunisa italijansko zastavo, med tem ko so italijanske Čete, ki so bile namenjene za izkrcanje, izvršile na krovu ladij pred Zuaro važno demonstracijo (?). Ta zadnja vest je očividno popolnoma izmišljena in poleg tega celo od človeka, ki niti pojma nima o tem, kaj se imenuje v pomorski vojni demonstracija. Istotako je treba sprejeti z vso rezervo vest o obsodbi Arabcev, ker niti po mednarodnem pravu nimajo Italijani pravice v Tripolitaniji soditi Arabcev po vojnem pravu, dasirav-nu so proglasili aneksijo. V senci absolutizma. VZagrebu, dne 14. aprila. Po vsi Hrvatski in Slavoniji vlada najpopolnejši mir, pa ne morda radi tega, ker je uveden komisarijat, marveč zategadelj, ker so vse opo-zicijonalne stranke izdale na narod parolo, naj ohrani mirno kri in naj se ne da zapeljati k demonstracijam in nemirom. In narod uvažuje to parolo in miruje — v veliko jezo »njegove pre-vzvišenosti prejasnega« gospoda komisarja in njegovih pomagačev. Čuvaj je namreč z vso gotovostjo računal na to, da bo radi suspendiranja ustave vsa Hrvatska pokonci in da bo odmevala od hrupnih in burnih demonstracij. Zlasti je računal na velike nemire in izgrede v Zagrebu samem. Zato je poklical v Zagreb 250 orožnikov in si zagotovil tudi pomoč vojaštva. Seveda je prav željno pričakoval nemirov, ker bi potem, klicevaje se na izgrede in demonstracije, lahko zagovarjal na zgoraj upravičenost uvedbe kraljevskega komisarjata. Toda zgodilo se je, česar ni pričakoval in s Čimer ni raČunil: vsa Hrvatska je odstala mirna, kakor da bi se je uvedba absolutizma niti ne brigala. Covaj sam je sporočil, predno ie objavil uvedbo komisarjata, na Dunaj, da se je bati zlasti v Zagrebu velikanskih demonstracij. In oni gori na Dunaju so verjeli Cuvajevemu obvetilu. »Neue Freie Presse«. ki je v ozkih stikih s hrvaško vlado, je takrat telegrafično sporočila svojemu dopisniku v Zagrebu dr. Edi Franku, da računajo na Dunaju s pravcato revolucijo na Hrvatskem, ter mu ukazala, naj o najneznatnejših nemirih in neredih takoj izcrpljivo brzojavno poroča uredništvu. Seveda so bili na Dunaju presenečeni, ko se Cuvajeve napovedbe in prerokovanja niso izpolnila, a komisar Čuvaj sam je bil naravnost kon-sterniran, kar je načelnik zagrebške policije S p o r č i ć , v danih razmerah desna roka kraljevskega komisarja, že opetovano nasproti raznim osebam odkrito priznal. Čuvaju so bili torej prekrižani računi in vsi njegovi načrti, ki jih je preje zasnoval na teh premisah, so padli v vodo. Prav verjetno je, da bo mož skušal z najraznoličnejšimi šikanami izzvati to, kar je mislil že s samo proglasitvijo kraljevskega komisar-jati doseči, — namreč izgrede in nemire. Toda veliko vprašanje je, če se mu bo dala zapeljati hrvatska jav nost in če se mu bodo dali speljati na led hrvatski politiki. Mož, ki zavzema ugledno mesto v hrvatski politiki, se je nasproti vašemu dopisniku izrazil tako - le: »Ako bi bili slabi, bi demonstrirali, ker pa smo sedaj močni, zato mirujemo!« Te besede vzbujajo nado, da bo hrvatska javnost ohranila mirno kri in se ne bo dala zavesti na pota, kamor bi jo rad speljal Čuvaj. Štajersko. Iz Celja. (Mestna hranilnica) je imela lani i>recei ugodno leto — v prvi vrsti na hvalo besni gonji proti slovenskim denarnim zavodom v »Štajercu«, »Slov. Gosp.~ in diverznih nemških listih. Mestni občini je mogla darovati 20.000 K ;n isto toliko »dobrodelnim in občeko-ristnim namenom.« Da so ti »nameni« nemškonacijonalni, se razume samo po sebi. Pred štirimi leti :e bila živahna agitacija proti nemškonacijonalni mestni hranilnici. Vloge so pri tej tako rapidno padale, da si lira-nilničiii krogi niso upali več pnob-čevati običajnih mesečnih izkazov v »Sparkasse - Zeitg.« Letne bilance niso bile baš najugodnejše, saj se letos hranilnica po daijšem času zopet baha s svojim čistim dobičkom. Leta 1909 je priobčil »Narodni Dnevnike celo listo celjskih dolžnikov mestne, hranilnice celjske in pokazalo se je!* da ima ta zavod na splošno rr.alo-vrednih celjskih nemških hišah za okroglo S milijonov kron hipotek. Posamezne številke so bile take, da je posegla vmes namestnija in ravnateljstvo nemškonacijonalne mest- I ne hranilnice je dobilo po celjskem okr. glavarju od svoje iiadzorovalne ' oblasti malo laskavo pohvalo.« Gospodarstvo v tem zavodu se gotovo od tedaj ni zboljšalo. A tu so prišli gospodarski prepiri in pozivanje na bojkot v slovenskem taboru, ljudje okrog klerikalne posojilnice v Celju so rabili denar. Ker ga ni bilo za nje dobiti iz mestne nemškonacijonalne hranilnice, pa so skušali izpodkopa-vati zaupanje slovenskim neklerikal-nim denarnim zavodom v Celju. S tem se je boj proti nemški hranilnici ustavil in dovolil vsled razdrapano-sti v slovenskem taboru in ugodnih razmer na denarnem trgu do tega, da se nemškonacijonalni gospodje okrog mestne hranilnice zopet babajo s svojimi čistimi dobički in s svojim zavodom. To mora zopet na 1 vsak način postati drugače. Rienzi, zadnji tribuno«. Zgodovinski roman. Spisal Edward Lvtton • Bulwer, Peti del. (Dalje.) »Jaz za svojo osebo,« je menil vesel mladenič, ki je časih mrliče pokopaval, sedaj pa živim tjudem prodajal vsakovrstno robo, »bi mu že vse odpustil, le tega ne, da se je kopal v sveti posodi iz porfirja.« »To je bila slaba šala,« so pritrjevali nekateri in zmajevali z glavami. »In povzdignjenje v viteški stan je bilo bedasta burka — izvzemši le vino, ki je teklo iz nozdrvi bronastega konja; to je pač imelo nekaz smisla.« »Gospoda moja,« se je oglasil Cecco, »bedasto je bilo, da ni baronom vzel njihovih glav, ko jih je imel v mreži. Tako govori Baron-celli, ki je poštenjak in ne mara polovičarstva. Da tribun tega ni storil, je nekako izdajstvo na ljudstvu in mi bi ne bili pred vratmi sv. Lovrenca izgubili toliko čednih dečkov. * »Da, da — to je bila sramota; nekateri pravijo, da so ga baroni podkupili.« »In potem,« se je oglasil nekdo drugi, »uboga gospoda Colonna — oče in sin — sta bila še najboljša iz cele rodovine, izvzemši seve gospoda Adriana. Priznam, da sta se mi smilila.« »A vrnimo se k poglavitni stvari,« ie dejal najbogatejši med zboro-valci. »Poglavitna stvar so vendar novi davki. Taka nehvaležnost nas hoče obdavčiti. Naj to le poskusi.« »Ne bo se upal; slišim namreč, da se papež silno upira in tribun se more samo Še na nas zanašati.« Duri so se nagloma odprle in v sobo je planil Človek. »Gospodje — gospodje — papežev legat je prišel v Rim in je poslal po tribuna — ravnokar je tribun prišel od njega.« Predno so zborovalci še premagali svoje začudenje, jih je troben-tanje izvabilo iz dvorane. Videli so Rienzija, ki je v svoji sijajni obleki, jezdil po ulici. Ker se je že temnilo so šli pred njim bakljenosci. Rienzi-jev obraz je bil miren, a to ni bil mir zadovoljnosti. Jezdil je dalje in kmalu so bile ulice zopet zapuščene. Molče je dospel Rienzi do Kapitoia in šel v palačo, kjer ga je pričakovala Nina vsa prepadena. »Dobro, dobro — ti se smehljaš. — Ne, to je tisti strašni smehljaj, ki je hujši, kakor jeza. Povej, ljubček, povej, kaj je rekel kardinal?« »Malo takega, kar bi ti rada slišala. Najprej je slovesno govoril, da je hudodelstvo proglašati Rimljane za svobodne in potem je pravil, kako hudodelstvo je, trditi, da imajo Rimljani pravico izvoliti rimskega kralja,« storile tozadevno kak korak, predno nt sklican turški parlament Petrograd, 15. aprila. V tukajšnjih diplomatičnih krogih so popolnoma prepričani, da posredovalna akcija v Carigradu ne bo imela nikakršnega uspeha, ker je v turških vodilnih krogih razpoloženje za mir zelo neugodno. Vsa ruska diplomacija si je svesta, da pomenijo zmage mladoturkov pri volitvah oja-čenje nacijonalističnih teženj, ki pa niso miru v prilog. Kljub temu velesile ne bodo opustile svoje akcije in te akcije ni podcenjevati, ker bodo vse velesile nastopale sporazumno. Stroga nevtraliteta, s katero so zastopale velesile od početka vojne sem, je dokaz njih resnega stremljenja in njih odkritih namenov, ter bo korak velesil imel vsaj ta uspeh, da se bodo vojne operacije omejile na Afriko. Podobna poročila prihajajo iz Carigrada. Podučeni carigradski krogi odrekajo koraku velesil vsako upanje na uspeh. Mir, na podlagi italijanskega aneksijskega dekreta je popolnoma nemogoč. Da je Turčija privolila tudi v aneksijo Bosne in Hercegovine, ni mogoče navesti kot dokaz, da bo priznala tudi aneksijo Tripolitanije, ker je bila Bosna in Hercegovina že skoro 30 let prej okupirana, dejstvo, ki so je morali prevzeti mladoturki nekako kot ded-ščino. Će Italija grozi, da bo razširila vojno pozorišče, to Turčije nikakor ne straši, nasprotno bi ji bilo to 7-elo dobrodošlo. Brezdvomno je namreč, da bi prišlo do katastrofe. Če udro Italijani v Dardanele. Tudi, če bi Italija ne trpela pri taki akciji velikanskih izgub, ki pa so popolnoma neizogibne, bi se Turčiji ne Lilo treba bati eventualne vojne na suhem. Tudi bombardiranje nekaterih turških pritanišč nima za Turčijo nič vznemirjajočega, ker so pri takem bombardiranju mnogo bolj v nevarnosti interesi nevtralnih držav, kakor interesi Turčije. Ce tedaj razširi Italija voino pozorišče, bo Italija izzvala le konflikte z nevtralnimi državami. Turčija je sicer pripravljena ugoditi skupni želji velesil, da se napravi mir in hoče priznati Italiji vse mogoče prednosti v Tripolitaniji in Cirenaiki, vendar pa teh obeh pro-vincij ne izpusti iz rok. Nasproti tem vestem, ki kažejo o spravnem razpoloženju v Turčiji, vendar pa tudi veliko rezervo, opozarja »Tanin« na idejo, ki jo je sprožil list »Jeune Ture«, ki propagira mir z Italijo na podlagi priznanja obsežnih gospodarskih koncesij v Tripolitaniji Italiji in na podlagi sko-rajšne aliance Turčije z Italijo. »Tanin« pravi: Mi odklanjamo tak mir, Italiji ne priznamo ničesar!« Rim, 14. aprila. Veliko senzacijo vzbuja obdol-žitev, ki jo dviga poslanec Cirmeni proti nekemu na italijanskem dvoru akreditiranemu poslaniku. Cirmeni dolži enega izmed petih poslanikov, katerm je zunanji minister di San Giuliano sporočil pogoje, pod katerimi bi sklenila Italija s Turčijo mir, da je te mirovne pogoje sporočil nekemu italijanskemu listu. Vsled tega je baje prišlo do fiaska mirovnih pogajanj, ker je turška vlada takoj, ko je izprevidela, da se krijejo nredlogi velesil s predlogi, ki so bili v onem italijanskem listu, izjavila, da pod takimi pogoji ne more skleniti miru. Začela se je nato takoj velika polemika po časopisju, kdo bi bil oni poslanik. Pariški »Matin« je dolžil avstro - ogrske- »No in kako si odgovoril?« »Kakor je primerno za rimskega tribuna. Vztrajal sem na naših pravicah in sem vsako dokazal. Potem je prešel kardinal na druge obdolži tve.« »Na katere?« »Govoril je o krvi baronov, preliti pred vratmi sv. Lavrencija — o krvi, ki smo jo pretakali za svojo obrambo proti krivoprisežnim napadalcem. To je naše glavno hudodelstvo. Papež je Colonnom naklonjen. In potem onečaščuje, da, one-čaščenje — le smej se, Nina — katero sem storil s tem, da sem se kopal v porfirjevi posodi, ki jo je rabil Konstantin, še ko je bil pogan.« »Je - H mogoče? Kaj praviš?« »Smejal sem se. Kardinal, sem rekel, kar ni bilo predobro za kardinala, tudi ni predobro za katoliškega kristijana. In res, ta čedni Francoz se je držal, kakor da sem ga dobro zadel. Ko je naposled končal, sem ga vprašal: Je-li doprinešen dokaz, da sem kot sodnik komu krivico storil? Molčal je! Ali se je reklo, da sem kršil le eno samo državno postavo? Molčal Je! Ali se šušlja, da trgovina ne cvete — da ljudje niso varni življenja — da rimsko ime ni spoštovano v tujini in doma in sicer tako, da je bilo sploh kdaj bolj spoštovano? Molčal Je! Potem, sem rekel, pričakujem gospod kardinal, da se mi boš zahvalil, ne pa me grajal. Francoz Je obračal poglede sem in tja. trepetal je in končno rekel: Papež mi je dal samo eno naročilo: odpovej se takoj dostojanstvu tribuna, sicer te zadene slovesno prekletje cerkve.« »Kako — kaj?« je silno bleda zaklicala Nina. »Kaj te čaka?« »Izobčenje!« Ta strašna obsodba, s katero je duhovsko orožje že dostikrat premagalo najsmelejše sovražnike, je donela Nini na uho, kakor mrtvaški zvonec. Zakrila si je obraz z rokama. Rienzi pa je s hitrimi koraki stopal po sobi. »Prekletje,« je mrmral, »cerkveno prekletje — meni — meni!« »O, Cola! Ali ga nisi poskusil pomiriti, tega strogega--« »Pomiriti! Smrt in sramota! Pomiriti! Kardinal, sem rekel in sem videl, kako je njegova duša drhtela, od ljudstva imam svojo oblast in vrnem jo samo ljudstvu. Kar se tiče moje duše, je človeške roke ne morejo ugonobiti. Ti, ošabni mašnik, ti sam si proklet, če se drzneš, ti, igrača in orodje nizkih spletk in pregnanih tiranov, v imenu gospoda pravičnosti izreči le eno besedo za zatiralce in proti pravicam zatiranca. S temi besedami sem ga zapustil in sedaj --« »Da, sedaj — kaj bo sledilo? Izobčenje! In še v glavnem mestu cerkve! Ljudsko praznoverstvo — o, Cola!« »Ce bi mi moja vest očitala le en sam zločin,« je mrmral Rienzi, »Če bi bil svoje roke omadeževal s krvjo le enega samega pravičnega človeka — če bi bil prekršil le eno postav, ki sem jih sam dal — če bi bil sprejemal darila, če bi bil revežem delal krivico, če bi bil sirote zaničeval ali svoje srce zapiral ali zaničeval ali svoje srce zapiral vdovam — potem — potem — Toda, ne! Gospod, ti me ne boš zapustil!« »A morda te zapuste ljudje,« je z žalostjo mislila Nina, videč, da je Rienzija zopet obšla tista fanatična in mistična zamaknjenost, tisti napad, pri katerem ni trpel niti Nine poleg sebe. Po kratkem samogovo-ru je naenkrat zapustil sobo. Na njegovem obrazu se je zrcalila njegova razburjenost, žile na senčen so otekle, da so bile debele kakor vrvi. Bežal je v svojo zasebno kapelo. Dolgo po svojem pogovoru z Nino, ko je bil že utihnil polnočni zvon, je stal Rienzi sam na balkonu svoje palače, da si ohladi vročico, ki je še vedno stresala njegovo vpeha-no telo. Noč je bila izredno mirna, zrak pa jasen toda hladan, kajti bilo je to v mesecu decembru. Pozorno je motril nebesne luči, katerim pripisuje naše sanjava lakhovernost, da so oznanjevalke usode. »Ničevna znanost,« si je mislil tribun »in žalostna domišljija, da je človeška usoda od trenotka rojstva v naprej določena, nepreklicno in nepremenljivo. A če ta vera ni brez 85 štev. SLOVENSKI NAR JD. Stran 3. Iz Celja. Izjava izvrševalnega odbora Narodne stranke v zadevi županskih volitev v Celjski okolici kaže jasno dovolj, da želimo v občinskem zastopu Celjske okolice skupnega postopanja slovenskih občinskih odbornikov. To skupno postopanje pa seveda ni in ne more biti jdentično s strankarsko dobiČkarijo dr. J. Benkoviča, čegar celi nastop v Celjski okolici je bil dosedaj malo jrečen ki plodonosen. Razumemo njegovo jezo nad tem. da je odložil v. A. Sušnik županstvo, na katerega po lastnih, vedno enakih izjavah nikoli mislil ni in ki mu ga je mislil dr. Benkovič iz sovraštva do drugega slovenskega kandidata, dr. Božiča, vsiliti. Dr. Benkovič je doživel s tem nemalo blamažo, ki je ne operejo vsi besni in neumnolažnjivi dopisi po straži«. Toda dr. Benkovič, ki se je Šele pred 4 leti priselil sem in si, skoraj bi rekli, prisleparil volilno pravico v Celjski okolici, Še ne predstavna okoliškega Slovenstva. To je dobro živelo in se razvijalo pred njim jn bo še živelo ter se razvijalo tudi za njim. Za gospodarsko povzdigo Celjske okolice dr. Benkovič, ki plačuje le par vinarjev davka od bra-njarije, katere kot odvetnik ne more izvrševati, tudi le malo stori, le malo ali nič je v okolici manjših davkoplačevalcev kot je on. 2e način, kako si je pridobil volilno pravico v Celjski okolici, kaže, da ni zasledoval nobenega drugega namena, kot se v okoliški občinski odlor s pomočjo duhovništva vriniti in tam velikim davkoplačevalcem, domačinom in takim, ki so za Celjsko okolico že veliko storili, komandirati. To je objektivna resnica in drugega nič. Ako bi ne bilo v občinskem zastopu dr. Benkoviča. bi šlo vse mirno In gladko izpod rok. kakor je šlo poprej. Okoliškim občinskim odbornikom ie zato nujno svetovati: zedlnite se in postopajte skupno brez dr. Benkoviča in preko njega! Mora vam biti bolj pri srcu slovenski značaj in gospodarski blagor Celjske okolice ko strankarske kaprice malega davkoplačevalca dr. Benkoviča! Iz Ljutomera. V ponedeljek, dne 29. aprila, vprizorijo ljubljanski gledališki igralci pod vodstvom g. Nučiča igro Nebesa na zemlji« v Kukovčevi dvorani v Ljutomeru. Pokroviteljstvo je nrevzel Murski Sokol v Ljutomeru. Koroško. Šolski štrajk v Selah, v nevpoglji-i! slovenski trdnjavi Koroške, je ven-da# donesel Slovencem uspeh. Deželni nlski svet je moral premestiti oba i^mško - nacijonalna učitelja, za voditelja slovenskega oddelka pa je poslal v Sele Grobelnika iz Glini, ki je sicer brezbarven in miren, toda dober učitelj in sposoben za slovenski pouk. Na njegova mesto v Glinje je prišel g. Janach iz Rablja, ki je istotako miren in slovenščine popolnoma zmožen. Slovenski otroci prisiljeni v šune-rajnsko šolo. V Vodičji vasi pri Beljaku, kier hoče Čiri - Metodova družba graditi slovensko šolo. a ji to dosedaj brani nemškutarska občina z višjimi zavezniki, ie med tem dogovorjenim zavlačevanj m postavil »Schulvereiiv< takozvano Rosegger Schule s tremi razredi. Deželni šolski svet je brž dovolil tam lastni šolski okoliš, da ne smete šoli na Br-nici in v Maloščah več sprejemati otrok rz Vodičje vasi, Teharč itd., tako da so slovenski starši teh vasi prisiljeni, pošiljati svoje otroke v šulferainsko šolo. Sultanova vlada v Carigradu ne sili CHi^orodnih inozemcev v turške šole. Stavka zdravnikov v Spltalu ob Dravi. Kakor poročajo vesti s Koroške, temelja, bi rad vedel, katera zvezda mi je sijala, ko sem prišel na svet, v kateri se zrcali moje življenje in spomin, ki bo ostal po meni.« V trenotku, ko ga je prešnila ta misel in ko je še gledal na nebo, je naenkrat vzrl hitro blestečo zvezdo-repatico, ki je pozimi leta 1347., prestrašila tiste praznoverce, ki so v "tbesni tujki videli oznanjevalko nesreče in bede. Ko je zagledal to zvezo se je prestrašil in stresel. »Kaj je to moja zvezda? Će ima prav tista bajna veda, veda, ki uči, da oznanja ta zvezda propad narodov in padec vladarjev — aH oznanja tudi mojo usodo? Ne maram o tem razmišljati!« Ko je povesil pogled, je zagledal velikanski kip leva spodaj na trgu. Svit zvezda je odseval na kipu in pri tem svitu je spoznal dve črno oblečeni osebi, ki sta tam nekaj delala — kaj, ni mogel razločiti. Spreletela ga ie groza. Postalo mu je nekoliko laglje, ko je slišal, da je njegov stražar tuja človeka poklical. Ko sta stopila iz sence, je spoznal, da sta meniha. Ne nadleguj naju,« je rekel eden menihov stražarju. »Na ukaz legata Svetega Očeta sva na ta javni spomenik pravice in ljutosti vabila bulo prekletja zoper krivoverca in upornika. Gorje mu, kogar cerkev Prekolne. (Dalje prinodnjič.) se Je posrečilo po daljših pogajanjih zvezi koroških zdravnikov, doseči sporazumi jen je med zdravniki v Spitalu in splošno delavsko bolniško in podporna blagajno. Razmerje zdravnikov do društva in obratno je popolnoma urejeno. Vlomilci v sodišču. Dne 18. marca so vlomili neznani vlomilci v zemlie-knjižni urad okrajnega sodišča v Beljaku. Odprli so vse blagajne v uradu in odnesli 1300 K denarja. Dolgo so ugibali, kdo bi bil zločinec in končno so prišli do zaključka, da ni mogel izvršiti tega noben tujec, marveč, da mora biti tat domačin. Zaradi tega so aretirali tudi dva domača uslužbenca kot tatova. Preiskava pa je dognala, da sta nedolžna. Sele po dolgem iskanju se je posrečilo priti na pravega zločinca. Ta je neka Katarina Pahor iz Peternjana, ki je bila v Beljaku 4 mesece zaprta. Kot jet-nica je pomagala pri snaženju uradov in si natanko zapomnila lego blagajn in shrambo ključev. Pahorjevi sta pomagala tudi zakonska Andorfer iz Celovca. Vse tri so aretirali. Primorsko. Državna podpora za ajdovski okraj. Za^ajdovski okraj je nakazala vlada v svrho olajšanja bede podporo 35.000 K. Državna podpora za goriško okolico. Za sodna okraja Gorica in Kanal je država nakazala 40.000 K podpore kot predujm na poznejšo podporo. Vojaški nabori. V petek se ie predstavilo naborni komisiji v Gorici prostovoljno iz goriške okolice 49 mladeničev, od katerih je bilo 20 potrjenih, iz gradi-ščanskega okraja 2, potrjena 2, iz tolminskega okraja 1. ki je bil potrjen, iz inesta 2. od katerih ni bil nobeden potrjen. Požar v Prošeku. V Prošeku je izbruhnil predvčerajšnjim požar v tovarni za porcelan ge. Terezine Kane, ki so ga gasilci i/ Trsta le s težavo pogasili Skoda znaša 14.000 K. Samomor v Trstu. V petek se je zastrupila 221etria Antonija Giacomini zaradi prepira s svojimi starši, ki niso hoteli odobravati njenega ljubavnega razmerja, z večjo množino oetove kisline ter je kljub takojšnji zdravniški pomoči umrla. Umrla je včeraj v Trstu vdova Fonda, ki se je zastrupila vslcd nenadne smrti svojega soproga. Dreadnought »Tegetthorf«. Dne 12. aprila ob 3. popoldne se je vrnil dread-nought »Tegetthorf«, ki je odplul dne 21.marca v Puli, v Trst, spremljan od parnikov »Herkules« in »Gigant*. Zaradi burje se je morala ladja ustaviti čez noč v MUju m so jo mogli šele danes pripeljati v pristanišče pri Sv. Marku. Polom v Pulju. Uspeh nadaljnih preiskavam je še neznan, ker varuje sodnija o preiskavi strogo tajnost. Spise računskega oddelka je sodnija dala takoj po aretaciji prvih tatov zapečatiti in prenesti na sodnijo. Vsekako bo preiskava spravila na dan še marsikaj interesantnega. Zaradi zaslužka na grmado. V Cir-kvenici je neka Katarina Kršal položila na grmado lOletno hčerko nekega bogatega trgovca, ker ji je hotela občina vzeti rejenčka zaradi njenega nenrav-nega življenja. Tudi ona sama se je vlegla na grmado in jo zažgala. Obe sta umrli strašne smrti v ognju. Trgovska zbornica v Rovinju. Trgovski minister je potrdil zopetno izvolitev Jurja Vianellija za predsednika in Leandra Cainusa za podpredsednika obrtniške in trgovske zbornice v Rovinju za leto 1912. Dnevne vesti. -f- Resnične besede. Na občnem zboru krščansko - socijalne zveze je imel dr. Krek govor, v katerem je rekel med drugim: »Po poti navdušenja hodijo tisti, ki kot mladi fantje goje v svoji mladosti navdušenje za domovino z 20. leti, s 30. leti pa slepo služijo vsakemu* ki jih bolj plača: z 20. leti življenje in kri za domovino, s 30. leti so pa lakaji vsakega, ki jih bolje plača.« Scmtertja ima dr. Krek prav pametne nazore in časih izreče tudi kakšno takšno pametno besedo, da jo tudi mi lahko podpišemo z obema rokama. Takšne pametne in umestne besede so tudi one, ki smo jih gori citirali. Ne vemo pa, če bodo našle tako odobravanje kakor pri nas tudi v krogih dr. Krekovih lastnih somišljenikov. Dvomimo, da bi bili razni Pegani, Zajci, Drganci, Svctki, Berniki, Gabri in kakor se že imenujejo raznovrstni napredni uskoki v klerikalnem taboru, ki so z 20. leti kot mladi fantje gojili navdušenje za domovino in ki bi z 20. leti dali življenje in kri za domovino in za — napredne ideje, »zadovoljni s tem, da jih dr. Krek sedaj proglaša za »lakaje, ki s 30. leti slepo služijo vsakemu, ki jih bolje plača.« Hud poper je to za take može - značajnike, toda prepričani smo, da bodo vsi ti Pegani, Zajci, Derganci in drugi uskoki mirno vtak-nili v žep Krekovo očitanje, da so lakaj-ske duše, ki služijo tistemu, ki jih bolje plača, ter se bodo slej kot prej izdajali za zagrizene in prepričane klerikalce — zato, ker jim to nese. Tudi v bodoče bodo s stojično mirnostjo prenašali, da bo dr. Krek krepko, pljunil prednje, predno bo z njimi govoril, ter si skrbno omil in opral roke, kadar bo se ž njimi pozdravil in rokoval. Usoda izdajalcev je pač povsodi enaka: izdajalec je pri vsaki stranki dobro došel, a zaničuje ga vsak iz dna duše. Seveda za značajnike in poštenjake Zajčevega, Peganovega in Dergančevega kalibra so to postranske stvari, glavno je, da dobivajo Judeževe srebrnike in naj potem dr. Krek pljuje pred nje, kakor hoče! -f Kranjski deželni odbor zopet blamiran. Občinski odbor v Idriji je 1. 1908. sklenil, prezidati neko občinsko hišo, da bi različna društva imela v njej primerne prostore, ter je za to prezidavo potrebno vsoto postavil v proračun. Deželni odbor je pa to proračunsko postavko črtal in pritožba na upravno sodišče ni imela uspeha. Občina je med tem prezidavo izvršila in ko je prejšnji župan Šepetavec 1. 1911 izročil županske posle svojemu 'nasledniku, mu je izročil tudi prebitek iz občinskega računa za L 1908. z dokazom, da je občina za prezidavo omenjene hiše porabila 8193 K. Zdaj se je zopet oglasil kranjski deželni odbor. Naročil je prejšnjemu županu Šepe-tavcu, da mora v 14 dneh plačati občinski blagajni 8193 K, sicer ga zadene globa 100 K. Prejšnji idrijski župan Šepetavec se je proti temu ukazu deželnega odbora pritožil na upravno sodišče in upravno sodišče je ugodilo njegovi pritožbi in je ukaz deželnega odbora razveljavilo, ker je protipostaven. Upravno sodišče pravi, da ima dež. odbor pač pravico, prisiliti župana, da svojemu nasledniku izroči občinske posle in računska dokazila o vseh občinskih izdatkih, a v tem slučaju je postopanje dež. odbora toliko bolj nepostavno, ker še dognano ni, če jamči za storjeni izdatek samo prejšnji župan ali pa ves občinski odbor. Po § 60. jamči pač župan za vse izdatke, a na vsak način bi se morala ta stvar rešiti civilnopravnim potom. — Ta odločba upravnega sodišča je huda blamaža za deželni odbor, kajti ž njo je rečeno ne le, da je dež. odbor prelomil postavo, ampak si celo prilastil pravico, ki jo ima samo sodišče. G. Šepetavca je zatopal odvetnik g. dr. Fran Novak. Slučaja Ko-bal in Šepetavec z bengalično lučjo osvetljujeta človekoljubnost klerikalcev. Idrijčanov, ki so napredni, pač deželni odbor ne ljubi — a zakonov in postav tudi deželni odbor ne more nemoteno teptati. Hvala bogu, so še včasih višje instance, ki spreminjajo »sodbe« deželnega odbora. -f Slovensko učiteljstvo na Koroškem je še vedno brez vsake zaščite. Baje je deželni predsednik obljubi! pred leti poslancu Grafen-auerju, da pridejo najpozneje v enem letu vsi slov. učitelji-pregnanci tz nemških pokrajin v slovenski del dežele, toda od takrat teče že tretje leto, toda še vedno je 10 slovenskih učiteljev med Nemci po Gor. Koroškem, dočim je slovenska deca izročena trdim Nemcem v p'»uk Skoraj v vsaki seji deželnega šolskega sveta zadene katerega slov. učitelja pregnanstvo v nemško Sibirijo — iz službenih ozirov. Ljudem, ki so vzeli vso slovensko politiko na Koroškem v zakup, to niti znano ni, tudi edini zastopnik koroških Moven-cev v parlamentu najbrž mina v evidenci slovenskega učiteljstva, dočim ima Volksrat skrb za vsakega pismonošo. Posebno za mlade pregnance je velika nevarnost, da se izneverijo svojemu rodu. NeizKuscni in narodno le za silo utrjeni mladeniči, ki ne vidijo od nobene strani pomoči, živijo pod neprestanim nemškim pritiskom in nadzorstvom nemškona-cijonalnih tovarišev, postui^Jo sprva plahi, potem Otnanljivd in kontno renegati. Na vesti jih ima slovenska državnozborska delegacija, ki ne stori ničesar, da bi zlomila nemški terorizem na Koroškem. + Bilanca klerikalne narodno-obrambne organizacije. Sobotni »Slovenec« priobčuje bilanco klerikalnega narodno - obrambnega društva »Slovenske Straže«. Po »Slovenčevem« izkazu je imela »Slovenska Straža« od lanskega občnega zbora pa do danes .34.047 K 81 vin. dohodkov in 34.549 K 06 vin. stroškov, torej SOI K 25 vin. primanjkljaja. Dohodke so tvorili: kolki 961 K 66 vin., prispevki Mohorjanov 3755 K 40 vin., razglednice 1894 K 74 vin., ustanovnine 750 K, papir 2299 K 69 vin., predavanja 100 K 50 vin., nabiralniki 578 K 12 vin., blago v društveno korist in provizije (vžigalice itd.) 4435 K 97 vin,, darila 4626 K 10 vin. in prispevki podružnic 6717 K 20 vin. Iz navedenih številk je razvidno, da bilanca klerikalne narodno - obrambne organizacije ni bogsiga-vedi kako sijajna in da tudi narodna požrtvovalnost v klerikalnih vrstah ni posebno velika. Zato le čisto umljivo, da je klerikalni poročevalec o delovanju »Slovenske Straže« tožil, da »delo brez denarja ni mogoče,« ter naglašal. »da domovino ljubi samo tisti, ki ne govori samo zanjo, ki ne mol! samo zanjo, ampak tudi kaj plača zanjo.« Malo kasno so prišli klerikalci do prepričanja, da je narodno - obrambno delo mogoče samo, ako Je aa razpolago denar, in da same moUive ■aroda In domovine no morejo rešiti! Ali bodo sedaj klerikalci iz tega svojega prepričanja tudi izvajali kon-sekvence? Dvomimo. Bodo pač tudi Še v bodočnosti narod reševali z — molit-veniki in rožnimi venci! + Odlikovanje. Župnik Jakob A 1 j a ž v Dovjem je bil odlikovan z zaslužno medaljo za 40Ietno zvesto delovanje. — Klerikalna vzgoja. Včeraj je napravil »Sokol I.€ izlet skozi Jezico, Črnuče, Sotesko in Sv. Jakob. Izleta se je udeležilo tudi mnogo naprednega občinstva. Vendar pa ta izlet ni dal miru klerikalcem v ljubljanski okolici. Hoteli so na vsak način praktično izvesti teorijo dr. Janeza Evangelista Kreka. Že okoli 3. ure so se zbirali razni pijani klerikalni pobalini in Marijine device ter se poskušali v metanju kamenia. Tako so bili n. pr. pred hišo št. 6 v Nadgorici zbrani nahujskani fantje in otroci ter metali kamenje za mimo vozečimi kolesarji. Pustili *pa niso v miru niti pešizletnikov. Župniku pri Sv. Jakobu je postalo v sobi tudi nekoliko prevroče in se je moral že okoli 4. popoldne sprehajati okoli cerkve in šole. Bolj in bolj je postajal razburjen, ko je zaslišal od daleč tro-bentanje vrlih Sokolov. Sokol se je ustavil v Soteski pri gostilničarju »Baš-cu«, kjer je pričakoval gostoljubnosti. Tam je bilo zbranega tudi vse polno naprednega občinstva, tako da so bile zasedene prav vse mize. Navzočim čukom pa ni nič kaj ugajal ta sokolski izlet. Začeli so zabavljati in izzivati. In vsak dostojen človek bi pričakoval, da bo gostilničar pokazal tem izzivačem vrata — toda ta se je napram Sokolom izjavil, da ne reflektira na napredne goste. Nato je Sokol in pa vse napredno občinstvo vstalo ter mirno odšlo, z željo, da bi gostilničarja »Bašca« vnaprej prav pridno podpirali razni čuki in druga klerikalna gospoda. Pri kapelici, nekoliko pod šentiakribsko cerkvijo je čakala Sokola mladoletna klerikalna druhal, nekoliko zadaj ie bil pa zbran eukarski svet. Otroci so začeli metati kamenje na Sokola, toda brez vsakega uspeha. Sokol ie korakal in se ni zmenil za izzivanje nahujskanih klerikalcev. — S tem je bilo pa tudi pokvarjeno veselje gotovih oseb. — Kap je zadela v soboto zvečer gosp. vodjo tukajšnjega merosodnega urada Frana Levca, ko se je s svojo soprogo sprehajal po Zvezdi. Na obupen klic gospe, je prihitelo mnogo ljudi, ki so takoj poklicali zdravnika dr. Rusa, ki pa ni mogel drugega storiti, kakor konstatirati smrt. Gosp. Leveč je bil v Ljubljani splošno znana oseba in priljubljen v vseh krogih. Pokojnik je bil dober narodnjak in zvest pristaš naše stranke. Bodi vrlemu možu ohranjen trajen spomin! — Umrla je včeraj gdč. Ema S e -g a, poštna oficijantinja, iz znane narodne rodbine. Rodbini izražamo svoje sožalje. — Umrl je danes v deželni bolnišnici znani originalni dovtipnež izvošček Karel J a g e r. splošno znan pod imenom »fijakar Korel« ali tudi »študentov-ski fijakar«. P. v m.! — Ubegli Bončar. Po Ljubljani kroži govorica, da so ubeglega Bončarja ujeli baje nekje na Italijanskem. V koliko je ta govorica resnična, se še ne more vedeti. — Razveljavljena dražba. Kakor smo poročali, sta bili minoli teden v Gradcu na javni dražbi prodani graščini Thal in Plankewart in da je bil proti prodaji takoj po dražbi vložen ugovor. Sodišče je ugovoru ugodilo in dražbo razveljavilo. — Pet domobranskih godb v Ljubljani. Jutri bomo imeli v Ljubljani pet domobranskih godb. in sicer od L, 2. in 3. tirolskega gorskega in od 4. domobranskega polka iz Celovca. Vse godbe bodo ostale tukaj do tekmovalnega streljanja. Godbe ne bodo cele, marveč le posamezni oddelki in bo število presegalo čez 100 godbenikov. Hkrati se pripelje tudi c. kr. gofcbeni nadzornik g. Kučera z Dunaja, ki bo vodil skupne vaje. Tedaj štiri tuje in eno od našega domobranskega gorskega polka. Podrobnosti bodo pozneje občinstvo vsekakor zanimale. Iz Save pri Litiji. V petek zvečer je vlak, ki privozi ob pol 8. zvečer od Ljubljane pred postajo povozil uslužbenca na železnici, Alojzija Lu-kača. Strt je imel prsen koš, da so se videle rebra, a našli so ga še živega in prepeljali v ljubljansko bolnico. Ima ženo in več malih, nepreskrbljenih otrok. Iz Škocjana. Tone Krmežljav-ček je avanziral za revizorja »Ču-kulade« v krškem okraju. Naše iskrene čestitke! A če bo povsod tako slabo naletel, kakor je pri nas, da mora načelnika kupiti in sicer za dve kroni, da mu delajo parado, potem se bog usmili njegove puhle glave. Tone — smolo pa imaš, vse se ti bo skujalo; še fuks te ne uboga. Pomi-lujemo te. Pri velikonočni procesiji si jo tudi polomil. Koliko te je pa veljala parada, kajti zastonj ne gre noben »Čuk« v »ogenj« za čast in slavo božjo. Smola — ti presneta smola! — Uskok. Posledice mraza. Sneg in mraz sta napravila mnogo škode. V ljub- ljanski okolici je mraz požgal premnogo cvetja. Crešenj menda letos ne bo skoro nič. Na Dolenjskem sta sneg in mraz uničila vse upe na do« bro vinsko letino. Isto velja tudi o sadju, zlasti o črešnjah, marelicah, breskvah, češpljah in hruškah, ki so se v dnevih vremenske katastrofe nahajale ravno v najlepšem cvetju. Jablani utegnejo še kaj obroditi, pa le tam, kjer še niso cvetele in če ne nastane znova mraz. Sprememba posesti. Vilo »Jasno Selo«, last g. A. Schreva na Hrušici pri Jesenicah, so kupili za vsoto 70.000 K šolski bratje z Dunaja, ki nameravajo otvoriti pripravnico za poznejši sprejem v novincijat tega reda. V ta zavod se bodo sprejemali samo mladeniči fz jugoslovanskih dežel. Vodja zavoda bo Novomeščan č. brat Anselm Mauser. — Kranjska bo torej kmalu obljubljena dežela menihov. Kinematograf »Ideal«. Samo danes se predvaja še krasna senzacij-ska detaktirska učinkovitost »Zigo-mar II.« v boju z Nik Carterjem, mojstrskim detektivom. Slika je krasno delo in vzbuja napeto pozornost od začetka do konca. Gnat je hotela vtibotapiti. Ko je v soboto šla 341etna dninarica Katarina Žavbijeva iz Zagorja skozi Po-jansko mitnico jo je tam službujoči užitniški paznik ustavil in preiskal. Paznik je brez njene napovedi našel pri nji veliko gnat in nekaj drugega mesa. Ker Žavbijeva ni imela denarja, da bi plačala in se sploh sumljivo vedla so poklicali stražnika, ki jo je aretoval. Pri policiji je Zavbijeva povedala, da je gnat ukradla svoji sestri Ani Zajcevi. Izročili so jo sodišču. Pri mestnem magistratu je oddati več mest policijskih stražnikov. Oziralo se bo le na kompetente, ki so bili pri vojakih podčastniki, so primerne zunajnosti, inteligentni, krepki ter, da znajo pisati in čitati slovensko in nemško. Pes popadel. V soboto zvečer je v Nunski ulici popadel pes delavca Ivana Kalana in mu raztrgal suknjič. Lastnik psa je dal Kalanu drug suknjič in ga poleg tega še nagradil. Delavsko gibanje. V soboto se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 32 Hrvatov, 45 Bolgarov in 4 Slovenci, nazaj je prišlo pa 60 Slovencev, 100 Hrvatov ter 80 Bolgarov in Macedancev. Na Dolenjsko se je odpeljalo 35 tesačev in 150 Lahov. 42 Hrvatov je šlo v Solnograd, 50 pa v Inomost. V Zagreb in Budimpešto je šlo 500, v Gradec in na Dunaj pa 300 Lahov. — Včeraj se je odpeljalo v Ameriko 47 Macedoncev in 66 Hrvatov. V Heb je šlo 35, na Dolenjsko pa 27 Hrvatov. Na Dunaj je odšlo 60 Lahov. Izgubljeno in najdeno. Gospa Rozalija Braindl je pozabila nekje svilnat dežnik. — Šivilja Veronika Štricelj je izgubila dva petkronska tolarja. — Delavka Marija Fabjan je izgubila srebrno žensko uro. — Posestnik Mihael Prestenjak je izgubil črno denarnico s precejšnjo vsoto denarja. — Šivilja Ivana Capuder je izgubila bankovec za 10 K. — Trgovčeva hčerka Ivana Magdič je izgubila srebrno žensko uro. — Šolski učenec Hinko Fajdiga je našel nekaj denarja. Na Šmarni gori je včeraj izgubil g. Rado Štaut double - zlato uro z dvojnim krovom, s sokolsko trobojno verižico v vrednosti 50 K. Pošten najditelj se prosi, da jo izroči proti dobri nagradi lastniku v > Narodni tiskarni« ali mu pa naznani svoj naslov, da pride sam ponjo. Izgubil jo je od vrha, pa do prve lesene točilnice. Narodna obramba. Takih rodoljubov nam je treba! G. Vinko B on, trg. in gostilničar na Raki, je dobil pred božičem diplomo, ker je njegov nabiralnik nabral največ po njegovem prizadevanju in ž njegovo požrtvovalnostjo v lVsletu 200 K za Ciril - Metodovo družbo. Sedaj po nekaterih mesecih fe poslal zopet nad 107 K. Njegov nabiralnik je torej dosegel rekord med vsemi nabiralniki na deželi. S takim nesebičnim delom za narod ovrže g. Bon najlepše vse klevete. Društvena naznanila. Deželna skupina c. kr. poštarjev in poštnih odpravnikov obojega spola za Kranjsko in Primorsko je imela včeraj popoldne redno letno zborovanje, katero je vodil društveni predsednik g. Ivan U1 e p i č, c. kr. nadpoštar v Krškem in ki ga je pose-til tudi predsednik osredn. društva na Dunaju Schachinger in številni dru-štveniki iz dežele. Natančneje poročilo o zborovanju, priobčimo jutri. Šišenski Sokol ima svoj drugi redni občni zbor dne 17. aprila 1912 v posebni sobi pri Ančniku ob polu 8. zvečer, Razne stvari. * Aviatična nesreča. Aviatik poročnik Boccourt je pri Laimontu na Francoskem ponesrečil ter se ubil. * Velik požar na Portugalskem. Iz Lizbone pročajo: Grozovit požar razsaja v Villareale. Mnogo oseb je zgorelo. * Nezgoda na vodi Iz Petrograda poročajo: Na reki Oka je vsled prevelikega ledu ponesrečil se čoln, v katerem je bilo 20 oseb. Večina je utonila, med temi tudi neki duhovnik in pevci, ki so se peljali k pogrebu. * Slepar se ustrelil. Iz Prage poročajo: V nekem tukajšnjem hotelu so našli ustreljenega občinskega tajnika v Husiuecu, Friderika Kaminskega, ki je poneveril 40.000 kron ter nato pobegnil. * Preveč je pil Iz Prage poročajo: V nekem tukajšnjem hotelu so prijeli nekega mladega moža, ki je vsled preobile pijače izgubil spomin. Ko so ga preiskali, so našli pri njem 40.000 K. Konstatirali so, da je sin nekega veleposestnika lz Viladne. * Umor in samomor. Iz Londona poročajo: Duhovnik Samuel Henry, ki je meseca februarja streljal v parlamentu, je prerezal svoji ženi z britvijo vrat. Bila je na mestu mrtva. Na to se je ustrelil v glavo ter se smrtno-nevarno ranil. Najbrže ne bo okrevai. Telefonska in brzojavna poročila. MINISTRSKI SVET. Delegacije. — Razmere na Hrvaškem. Dunaj, 15. aprila. Pod predsedstvom zunanjega ministra grofa Berch-tolda se je vršil včeraj skupni ministrski svet, katerega sta se udeležila tudi oba ministrska predsednika, vojni minister Auffenberg, bivši finančni minister Bilinski in mornariški poveljnik Monte-cuccoli, ki so se posvetovali o terminu sestanka delegacij. Sklenili so, sklicati delegacije za 23. t. m., ter bodo imele nalogo, podaljšati proračunski provizorij, ki poteče koncem tega meseca. Glede nadaljnega programa se bo posvetovala skupni ministrska konferenca v najkrajšem času. Dunaj, 15. aprila. Oficijozna »Mon-tagsrevue« poroča danes zjutraj, da je v najkrajšem času, morda že prihodnje dni, pričakovati, da bo izredno stanje na Hrvaškem odpravljeno. Vpliv komisarijata na razmere v Bosni in Hercegovini in tudi v Dalmaciji je bU tako globok in dalekosežen, da sta se odločila avstrijska vlada in skupni ministrski svet zahtevati od Khuena energično remeduro. Dogodki na Hrvaškem so Khueno-vo ministrstvo tako diskreditirali, da ie pričakovati, da Khuen s svojim ministrstvom v najkrajšem času demlsijonira. Naš dunajski urednik izve iz dobro podučenih krogov, da se je vršila v včerajšnjem ministrskem svetu o razmerah na Hrvaškem obširna in mestoma zelo ostra debata. Absolutizem na Hrvaškem. Budimpešta, 15. aprila. Kraljevi komisar Čuvaj je dospel včeraj sem ter je imel danes dopoldne važno konferenco z ministrskim predsednikom Khuenom, ki se je vrnil z Dunaja. V Budimpešto je prispelo tudi mnogo hrvaških delegatov in mnogo članov vladne stranke, takozvanih štipendistov. Ti so imeli danes dopoldne sejo, ter se bo ta seja nadaljevala še popoldne. Označili so svoje stališče napram imenovanju kraljevega komisarja na Hrvaškem. Oddali bodo v zbornici posebno tozadevno deklaracijo. Danes dopoldne so se sestali tudi delegati koalicije in Pinterovičeve-ga kluba. Tudi ti nameravajo podati podobno deklaracijo. Osiek, 15. aprila. Vlada ie dala zapreti kaplana Ivana Cvrkniča, ki je v velikonočnih praznikih propovedoval o nasilnostih Cuvajevega režima, ter ga stavila pod obtožbo zaradi hudodelstva motenja javnega miru in iavne varnosti. Split, 15. aprila. Narodne stranke so imele včeraj tu protestno zborovanje protij nasilnostim na Hrvaškem, ter so sklenile resolucije,ki se ostro izreka pro ti suspendiranju ustave ter poziva poslance, da naj zastavijo vse svoje sile, ter nastopijo eventualno z obstrukcijo, da strmoglavijo hrvaški režim. Bil je ustanovljen poseben komite dalmatinskih strank v svrho enotnega postopanja. Od hrvaške narodne stranke sta bili izvoljeni poslanca Biankini, Cingri-ja in dr. Trumbič. Od srbske stranke^ Kneževič in Baljak. Od demokratične stranke Smodlaka in od stranke prava-šev Marinkovič. Vsi so sklenili, pričeti v vseh parlamentarnih zborih z ostro obstrukcijo, predvsem v dunajskem parlamentu. Budimpešta, 15. aprila. Justhova stranka je sklenila, celo današnjo sejo porabiti za debato o razmerah na HrvaŠkem. Ker je predsednik odklonil to zahtevo, je zahtevala Justhova stranka tajno sejo, ki se je nato morala vršiti. V tajni seji je poslanec Batthyany govoril o nasilnem režimu bana Čuvaja. Zopet krtin v ogrskem ministrstvu? Dunaj, 15. aprila. V soboto le dobil ogrski ministrski predsednik grof Khuen popolnoma nepričakovano poziv, naj pride na Duna), kamor se je takoj napotil v spremstvu finančnega ministra dr. Lukacsa. Včeraj dopoldne Je vladar sprejel grofa Khuena v tričetrturni avdijencl. Za Khuenom je cesar sprejel avstrijskega ministrskega predsednika. Nato se je vršil skupni ministrski svet pod predsedstvom ministra zunanjih del grofa Berchtolda. V tem ministrskem svetu se je sklenilo sklicati delegacije na dan 23. t. m. Delegacije bi naj rešile samo proračunski provizorij in sicer samo za en mesec. Avstrijska vlada je proračunskemu provizoriju nasprotna ter zahteva, da se vzame v delegacijskem zasedanju v pretres redni proračun. — Kakor se v dobro poučenih krogih zatrjuje, |e položaj Khuenovega ministrstva zopet velekritičen, da ie pričakovati v kratkem zopetne demisije celokupnega ogrskega kabineta. 9 Auffenberg. Budimpešta, 15. aprila. V ogrskih političnih krogih se še vedno računa, da da ogrski parlament vojnemu ministru Auffenbergu nezaupnico. V tem slučaju bi podal vojni minister svojo demisijo, ki je pa vladar ne bo vsprejel. Blamaža »Relchsposte«. Dunaj, 15. aprila. »Neues Wie-ner Tagblatt« priobčuje danes brzojavko iz New Yorka o znani zadevi socijalnodemokratičnega poslanca Silbererja. Poročevalec Reichposte je namreč trdil, da je govoril z neko Marijo Novak, in da mu je ta povedala, da se je njen mož razgovarjal v New Yorku s poslancem Silberer-jem. Poročevalec lista »Neues Wie-ner Tagblatt« je govoril z Marijo Novakovo, ki je izjavila, da je ta vest pomota, in da je govoril njen mož samo z bivšim poslancem Jodlbaucr-jem. Bamaža »Reichsposte« je tedaj popolna. Izpremembe v ministrskem predsedstvu. Praga, 15. aprila. V kratkem bo imenovan sekcijski svetnik Oreif v ministrskem predsedstvu na mesto upokojenega dvornega svetnika Vil- lanvja. Spravna pogajanja na Češkem. Praga, 15. aprila. Češki in nemški listi presojajo situacijo češko-nemške sprave skoz in skoz optimistično in splošno se sodi. da še nikdar niso bile šanse za spravo tako ugodne, kakor sedaj. Pričakovati je tekom prihodnjega meseca definitivne rešitve vprašanja. Agrarni »Ven-kov« poroča, da se je posrečilo za prihodnje tedne ugotoviti program pogajanj. Komisije bodo sedaj brez ozira na državnozborsko zasedanje delovale in je upati, da bo to delo tekom aprila končano, tako da se bo sestal začetkom maja plenum, da še enkrat predela prvo skupino sporazuma: reformo deželnega reda in jezikovno vprašanje pri avtonomnih in deželnoknežjih oblastih. »Narodni politika« vidi v odločbi obeh delegacij, zapečateno usodo dežele. Istotako optimistično presoja situacijo tudi »Prager Tagblatt«. # Čehi in vlada. Praga, 15. aprila. »Narodni politika« priobčuje razgovor s poslancem Klofačem o bodoči taktiki »Češkega kluba« v državnem zboru. Poslanec Klofač je mnenja, da so mla-dočehi prav pogoto izpodkopavali avtoriteto predsednika državnozbor-skega češkega kluba prof. Fiedlerja, vsled česar razmere v Češkem klubu niso povsem take, kakršne bi morale biti. Čehi morejo vstopiti v vladno večino ie tedaj,če se posreči določiti delavni program za delj časa in če pride do jezikovnega sporazuma na Češkem. Češki radikalci nočejo odklanjati za vsako ceno sporazuma in so za pameten oportunizem. Volitve v srbski sabor. — Kriza. Bel.crrad, 15. aprila. Včeraj so se vršile po celi Srbiji volitve v sabor. V Belgradu sta bila izvoljena dva staroradikalca, med njima vodja staroradikalcev Nikola Pašić, nadalje je bil izvoljen v Belgradu en mla-doradikalec in en naprednjak. Uspeh volitev v sabor je sledeči: 78 staroradikalcev, 36 mladoradikalcev, 8 radikalnih disidentov, 32 narodnjakov in naprednjakov, ki so sklenili kompromis in 2 socijalna demokrata. Treba je še 10 ožjih volitev. — Po dosedanjem stanju se upanje vladne stranke ni uresničilo in je pričakovati v najkrajšem času kabinetne krize. Konec volitve v turški parlament. Carigrad, 15. aprila. Volitve v turški parlament izkazujejo do sedaj 114 Mladoturkov in 4 opozicijonal-ce. Z ozirom na slabi vtisk, ki ga dela ta izvolitev je vlada odredila, da na] se vrše nadaljne volitve popolnoma zakonito. Velikanske sleparije z Industrijskimi papirji. Milan, 15. aprila. Tukaj so aretirali agenta Jos. Castiglionija in več članov velike sleparske družbe, ki le Izdajala ponarejene industrijske papirje in je oškodovala s tem mnogo bank za več stotisoč lir. Predsednik francoske zbornice umri. Pariz, 15. aprila. Predsednik francoske zbornice Henry Brison ie včeraj zjutraj umrl Njegov naslednik bo De-schanel. Italijansko - turška vojska. Trlpous, 15. aprila. Tukaj divja že več dni silep vihar, ki ruje drevesa, ruši stavbe in je odnesel med drugim tudi dva italijanska hangarja za aeroplane. Iskre, ki jih je povzročila neka večja bitka v bližini, o kateri pa še nimajo natančnejih podatkov, so zanetile v pristanišču požar, katerega se je posrečilo v nekaj urah pogasiti. Carigrad, 15. aprila. V sredo dopoldne bodo velevlasti oficijozno povprašale turško vlado o pogojih za italijansko - turški mir. Povodenj ob Mississlnpl. London, 15. aprila. Iz pokrajin de-lenjega dela Mississippija, posebno iz Arkansana in Luisiane poročajo, da je naraščajoča voda podrla na novo več jezov in preplavila več 1000 m2 rodovitne, obdelane zemlje. Hudi nalivi, ki drže že več dni, silno pospešujejo povodenj. Dinamitna zarota v Mehiki. London, 15. aprila. Iz New Yorka brzojavijajo: Mehikanska vlada je odkrila dinamitno zaroto, ki je imela namen, usmrtiti predsednika Madera in pognati v zrak več javnih poslopij. Vlada je dala zapreti 25 zarotnikov. Ker pa se je predčasno izvedelo o korakih vlade, se je posrečilo več zarotnikom ubežati. Med zarotniki je tudi več pristašev prejšnjega predsednika Diaza in je bila zarota razširjena na več provincijalnih mest. Med aretiranimi so tudi revolucionarni voditelji in poslanci Parra, Gonzales in Otnira. BanašnU list obsega 6 stran*. Izdajatelj in odgovorni nrednik: Rasto Pustoslemček. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne*'. Žitne osna v Budimpešti Dne 15 aprila 1912. Termin. Pšenica za april 1912 , . R2 za april 1912..... R2 za oktober 1912 . . . Oves za april 1912 . . . Ove« za oktober 1912 . . Koruza za maj 1912 . . . Koruza za julij 1912 . Efektiv Trdno.. za 50 kg 11 6^ za 50 kz 10*99 za 50 kg 8 97 za 50 k? in-^3 za 50 kg 8 78 za ?>0 kg <*-03 za 50 kg 9*09 tfeteorološltno porotno. VUJaa uđ ■ftrjen 3M-2 Srciajl mM tlak S*-7« mm m Slanje i m 1 bara- *> Z. f metra S* s Vetrovi o. Tinja Nebo t mm fZ s 15. i 2. pop J 739-1 I 9.zv. 7372 ! 7. zj. 746 4 si. svzh brezvetr. jasno sr. ivzh. I pol ohlač. si. sever del r b ač si. jug 1 oblačno. Srednja predvčerajfina temparatura 3*1#, norm. 9 3* in včerajšna 4 0% norm. 9-5°, Padavina v 24 urah 00 mm in 00 mm Od Žalosti potrti naznanjamo vsem I sorodnikom, prijateljem in znanenem l pretužno vest, da je naš iskreno ljubljeni nepozabni brat, oziroma stric, gospod Karol Jagar blvsl Isvottek po dolgih, težkih, potrpežljvo prenaša-nih mukah ter previden s sv zakramenti za umirajoče, danes ob 9. uri zjutraj mirno preminul. Pogreb se vrši v sredo ob 2. uri popoldne lz deželne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Sv. mase zadušnice se bodo darovale v frančiškanski cerkvi. Prosi se tihega soŽalja. V LJUBLJANI, dne 15. apr. 1912. 1392 t*lu|e61 ostali. L kranjski pofrctai i*t*t Fr. (totarlrt. Zahvala« Za toplo sočutje ob bolezni in smrti gospoda 1389 dr. Frana Voka dalje za častno spremstvo ob pogrebu ter za lepe darovane vence izrekajo najiskrenejSo zahvalo vsem prijateljem, znancem in druStvom ialiltti MtaU V Ljubljani, 14. aprila 1912. Mesta dragcfa •■tcatJU. 1387 Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prezalostno veat, da je nasa iskreno-ljubljena hčerka, ozir. sestrica Zdenka Arko učenka IV. raz. c. kr. vadnice H. oddelka včeraj po noči ob 10. uri v starosti 11. let po kratki m mučni bolezni mirno v Gospodu zaspala. Pogreb se vrSi v torek dne 16. aprila popoldne ob V,3. uri iz mrtvaš- nice ori sv. Krištofu ni pokopališče k Sv. Kri2u. Mamo in Pavla Arko starši. Verica Arko sestrica. Prvi slovenski pogrebni uvod Josip Turk. t Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je iskreno ijublieni soprog, oziroma dobri oče, tast in stan oče. gospod h. Janez M\wi odvetnik in pisatelj danes ob 2. uri popoldne v 75. letu svoje dobe. previden s svetimi zakramenti za umirajoče, mirno v Gospodu zaspal. Zemski ostanki nepozabnega pokojnika se preneso v nedeljo dne '4. L m. ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti na pokopališče k Sv. Križu Sv. maše zadušnice se bodo brale v raznih cerkvah v Krškem. Nepozabnega pokojnika priporočamo v molitev in blag spomin. V Krškem, dne 12. aprila 1912 Marija Mencingerjeva roj. Barbo soproga. Milan Mencinger, c. kr. gimn. prof. v. p. Anton Mencinger, c. kr. okr. komisar, Janko Mencinger, odv. kandidat Leo Mencinger, dež stavb komisar sinovi Miro Prenuo? c. kr. notar, zet ^ Slavko Prenrof vnuk Sprejme se pestunja sura 30—40 let k 2 otrokoma. K pove uprav. »Slov. Naroda« 1388 Stavbno mizarstvo v Trstu išče spretnega stroinejn delavcu, ki pri stroju za oblanje (Trasmaschine) absolutno samostojno dela. — Ponudbe na upravništvo »Slovenskega Naroda« poS©o-v3Bo •'-> o4&oo{£aoajooajaoajarin^onjo ;n S vili podobna, novozidana. z opeko krita, 12 let davka prosta, ima 4 sobe, 2 ste-dilni kuhinji, veliko klet. vodnjak, pralno kuhinjo, velik vrt, pol ure od Maribora, blizo velike ceste in šole, v lepi brez-prasni ravni legi in je za penzioirste miroljuben dom. se takoj proda. Cena $600 kron, od tega ostane lahko vknjiženih 3500 kron. — Več o tem pri lastniku Franc Poilipolk lm 37 pri Mariboru. Tukaj se tudi prodaja lepo perje za postelje kilo po 56 vinarjev. 1379 OZORS POZOR! Naznanjam cenj. damam tu in na deželi, da prodajam do 8. maja vse blago, nahajoče sc v moji trgovini m sicer timli otroSKe kapice, športne kape kakor tudi vse potrebščine za modistke anj preselitve po globoko znižani trn. Opozarjam obenem cenj. dame, da bodem moj salon znatno povečala in 5C bode nahajaj od 8. maja nadalje na Starem trgu štev. 21. S42 Minka Horvat, modistinja. lEoiini lila! Izobražen, mlad trgovec, pri-knp'jive znnanjosti. srednje velikosti, v prijaznem krajn na Gorenjskem, se želi seznaniti z 20 do 26letno ?os?ico. Dobra gospodinja, veselje do trgovine, večje premoženje, bi dovedio srečno prihodnjost Resne ponndbe s sliko in navedbo starosti se prosijo do 1. maja pod šifro „Majnlk" na uprav. BS!ov. Naroda" vposlati. Neugodne ponudbe se takoj vrnejo proti tajnosti. 1330 Opekarna obstoječa iz nanovo postavljene peči, zraven stanovalno poslopje, ležeče na izredno lepem solnčnem kraju, 20 minut od kolodvora Svetnaves v R. d. oddaljena, zemlje za opeko v izobilju, približno 7 oralov sveta. Zraven naznanjen prostosled (Freischnurf) premoga. — Se da v najem ozir. tudi pod ugodnimi pogoji proda. Več pove lastnik Janez Singer, pekarski mojster v Svetnivesi v R. d. KoroSko. 1364 Oddajo se s 1. majem v novo zidani hiši na Dunajski cesti št. 63 1 stanovanje s 3 sobami, kuhino, verando in vsemi pritiklinami ; 2 stanovanji vsako s 2 sobami, kuh;njo, verando in vsemi pritiklinami ; v vseh stanovanjih je električna razsvetljava, k vsakemu stanovanju spada tudi velik kos vrta za zelenjavo. Istotam se proda krasen, nov trikolesni voz za bolnika s pneumatičmmi obroči. Bolnik se lahko vozi sam in sicer s pregibanjem rok in nog, ali pa tudi samo s pregibanjem rok. Natančneje se poizve pri g. 1343 Bdeli SattlH, kantiMrti t artilerijski vojnici. bi vse doslej obstoječe daleč prekaša, se o -JLU Kranjsko. Briljantna prilika za dosmrten posel za trgovce z nekoliko premoženjem. Ponudbe pod šifro nZl&ta Jama" na upravništvo »Slovenskega Naroda«. £3XXXXR3{RXKKXXXXXXXXXXXXXXXXX pl. Mom. lekarnar v liiiani. i K iiliilil 5C UIMIIUU Na priporočilo g. Medica naročil sem bil za poskusno 1 zavoj Vašega SE *j> Sladin ca a". Ker pa je isti zmešan z nekoliko kuhanim kravjim mlekom mo- u S jemu 4 mesce staremu otroku tako ugaial, začela ga je moja 2ena redno z Vašim v^i »Sladrnm čaiem« (znamka »Sladin«) hraniti in otrok se pa je tako privadil, da bi J* eda i brez njega skoro ne mogel biti. Zatorej Vas vljudno prosim, pošljite mi po aa ft etru pošiljatvi takoj še 6 zavojev Vašega »Sladnega Čaja«, katerega bodem n r\ vsakemu najtopleje priporočal. Odličnim spoštovanjem udani Vinko Ogorelec mlj., lesni trgovec, J£ X I tj, X Škofljica, 10. II. 1912. Marčne gospodinje! X X Dočim daste za vsa druga redilna sredstva 1—3 K, velja „Sladin" Q li dr. pl. Trnkoczy-ja „Siadni čaj«* 1 zavojček z 4kg samo r;0 v tudi pri trgovcu. H Ma tisoče ljudi ga zavživa z najboljšim uspehom Glavne zaloge v Ljubljani lokama J£ U *rnkocxy, zraven rutovža; na Dunaju v lekarnah Trnkćczv: VIII, Josefstadter- „ Q trasse 25; I!!, Radctzkyplatz 4; V, Schonbrunnerstr. 1-9; v Gradcu Sackstr 3. A r( Razpošiljanje po posti. — Prva največja eksportna tvrdka. Prelskvseno JJ{ Jj ekamarsko blago. - Drogifske cene. Mas in za živinorejce. TeL 190. *xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx Ne masti samo »Varteaov" He čebul« goli as« v prldatek No dlSav kupi modra gospodinja »VertesoV BST^SS za pripravita me mesnih, sočivnih, krom-:: pirjevih i. dr. jedil. Proda se pod Rožnikom 773 ■I a d Inteligenten trgovski ponoć« nlk s dežele, ve*6 elov. In nem. v govoru In pisavi, soli niooto kot trg. potnik za 13.000 K. — Ved ravnotem. Sprejmem takoj ali po dogovoru v mešani stroki dobro isurienega mladega k dežele, ki bi bil pripravljen voditi sam manjšo podružnico. Tozadevne ponudbe s prepisi is-pričeval ie noslatt takoj na naslov: Jenko Potek, trgovina z mešanim blagom, Loke pri Zagorju ob Savi, Kranjsko. 1354 on po vstopiti v prokoo v koko trgovino kot magaclner (ali kaj stičnega). BI. ponudbe no uprav. ppSIov. Naroda" pod „Prlden". 1346 Praktikant, vešč slovenskega in nemškega jezika v pisav?, strojepisja, z daljšo prakso, teli vstopiti v kako slntbo z vso oskrbo in nekaj plače, najraje pri kaki lesni trgovini. — Prijazne ponudbe na !f. N., po A tu o letečo, Leskovee pri ttrtkem. 1367 Sprejme se takoj uTkam vn giavmce. Stavbni kompleks okoli 10.000 nt * v najlepši, zdravi, južni legi s 2. stranicama ob ceeti. ena dolga 146-26 m, druga 75-5 m ob meji Eggenberg - Ba erdorf, tlkoma ob mestu Gradec. Plinovod, električna železnica. — S cestno železnico 8 minut do glovnega trga v Gradcu (pes 25 minut). Pripravno za različne vrsto pozidanja i vile, rodbinske hlse. Proda se ugodno In ceno. Ponudbo na lastnika Vincenca Stopper Gradec, GrOngasae 3 I. Štajersko« manufakturne stroke.1328 Ponudbe upravništvu »Slov. Naroda«. Mani šivilja 1377 x dežele, se takoj mm v meščansko družino. Pogoj: ljubezen do otrok. Ponudbe pod „Izvežbaoa šivilje1. na upravništvo »Slovenskega Naroda« Spreten, dobro uveden 1372 se išče za eno največjih tvornic margarina na Dunaju. Ponudbe z navedbo referenc pod Margarine 61476" na anončno ekspedicijo Henrik Sehalek, Dunaj L, Wollzeile it. 11« Št 230/pr. 1377 Vsled sklepa občinskega sveta deželnega stolnega mesta Ljubljane razpisuje se pri mestnem magistratu službo gozdnima pomočnika s prejemki lefaih K 1500"— za dobo prvih pet let, ki se po zadovoljivem petletnem službovanji zvidajo na S 1800"-. Služba oddaje se za prvo leto le začasno ter se začasno nameščeni gozdarski pomočnik po preteku enega leta imenuje stalnim, ako se je v tem času izkazal za službo povsem sposobnim. G^£dar?ki pomočnik imel bode v prvi vrsti opravljati vsa gozdarska dela, osobito v Tivolskem gotdu; t Času, ko go&dno delo počiva imel bode pa tudi sodelovati pri mestnih nasadih tn drevoredih. Za namestitev v tej službi potrebno je, da prosilec dokaže, da je s povoljnim vspehom dovršil nižjo gozdarsko Šolo ter da je položil državno preskušnjo pomožnega in tehničnega osobja za gozdno varstvo. Službo nastopiti bode takoj po izvršenem imenovanji. S potrebnimi dokazili opremljene prošnje vlagati je najkasneje do 30. aprila 1S12 pri predsedstvu mestnega magistrata Mestni magistrat ljubljanski dne 12. aprila 1912. Župan: Dr. Ivan Tavčar I. r. 2a poletno selilo priporoča „Englesko skladišče obiek' O. fiernafovič ;. 9 9 0 0 Ljubljana —' pestiti trg ftw. S — Ljubljana svojo velikansko izbiro kostumov, lahkih plašče v is blaga, prašnih p tašče v '3 tistra ter svilnatih ptaščev ja dame vseh najnovejših barv. Najmodernejše obleke, kiobuke m slamnike :: ia gospodu in dečke do prisnano niskih in solidnih cenah. 6231 5384 291 34 43 3 48 Nizke eene! Novosti sita u Miki ii modnega blaga za damske obleke! Zahtevajte vzorce! nittiini iliai *mwc zavarava* t Stalni kroievni o^nt zmožni nemščine se sprejmejo ali pa nastavijo s stalno plačo za prodajanje dovoljenih :: srečk v Avstro-Ogrski Ponudbe rod „MERKUR", Brno, Keugatse Rr. 20. se sprejme v večjo trgovino v mestu na deželi. Naslov pove iz prijaznosti uprav. „Slov. Naroda44. 1356 Zekznafo kina-vino Resna ženitna ponudba. Dobrosrčen, zelo soiidm, mlad in izobražen trgovec, rosestnik, simpatične vna-njosti, srednje visok, se želi seznaniti z domače vzgojeno, mirno, zdrav« gospico Ijudomilera srca iz brezmadežne preteklosti. — Navesti prosim starost, visokost dote, ki se rabi za povzdigo podjetij, in če ima gospi ca veselje do trgovine. -Resne ponudbe s sliko pod »Tiha sreča — maj 912« na 1291 upravo »Slov. Naroda« do ■"2. aprila. Zadeva je strogo tajim zato anaaim. ae ?tastera«* Sanatorij „Mirni dom44. Zdravilišče za živčne in noiran;e bolezni, rekonvalescente. Indi-viduelno zdravljenje. Zmerne cene Celo leto odprt Ceniki Dr. Fran Ceh posta Geraja Kaagata ari Maribora. aifineiše rokavice 867 in vsi v to strogo spadajoči predmeti v naj line ji t kakovosti. Za obila naročila se priporoča Brezhibno ohranjena 80 00110 prod«. Vprašanje: Star iT* it U" II. nadstr. 13^ OTILIJJt 8RACKO Lili jiBi, Sfliaitti Rili 12.1 liJiinsii Hiši •vy - ^i^^m^r»ag&me\ 1 nam 1 s ** Naročajte „Novi jubilejski cenik44 1887—1912 s koledarjem! X iekaraana : PIGSOUJA : v LJUBLJANI. Dunajska cesta. obsega navedeno množino železa v nasprotstru z dm gimi železna Umi kina-vini, ki obsegajo samo toliko železa knkoi navadna namizna vina in nimajo torej nobene zdravilne vrednosti. To dokazuje vec kemiških analiz in tudi ona. ki se je izvršila po odredbi c. kr. ministrstva notranjih zadev. Zeleznato vino lekarnarja Piccoiija jači slabokrvne, nervozne, vsled bolezni oslabele osebe, slabe in bolezno izgledajoČe otroke. Steklenica s , 1. 2 K,3 steklenice K 6*60 Voznina in zavojnina prosta. Največja in najbogatejša to* varnišk? zaloga pred vijaki* :: ar, :: kiliantov, zlatnine, s *ff brnfne, kastna nevarna r lirici. Konkurenčne bk po K 350,4, in 5. Jfajbeljfi šivalni stroji. Pouk v vezenu brezplačno Koristni, lepi kr©J! za oMeke gratis ;; pri nakopa Šivalnega stroja. Edino zastopstvo za celo Kranjsko „PU€?H" koles. Fino Holo E 90, Unejfte K 110, »veti jka t-; s, prosu tek K 20. V39 Xo«saarske potrebščine no n»)fil±jl»i oenah. :: Rovi CBfliti is »sr jlakiti gratis po polti. Vljudno vabim na ogled in obisk vsakega, k« mi zaradi cene m kvalitete nihče ne more konkurirati ~9M I IIIDI 11V R samo nasproti frančiškanskega samostana, urar, trgovec JllUl JHiIII in posestnik, delničar družba Union - Horlo^ere. :: l glavnico najmanj 15 000 K.. Ponudb« upravništvu »Si Nar « pod ..Družabnik 1338 i hpojflč prve vrste 4 Ljuliliana, Miklošičeva cesta 8 < se priporoča. Zaloga 1025 rodna knjigarna. FrOeOrEOVcl mm* »lov. 7 v Ljubljani združena s Prešernova ulica štev. 7 iUU i ini, s pisalnimi risalnimi in Mi potreloii priporoča slovenskemu občinstvu svojo bogato zalogo kancelijskega, komptoarskega, risarskega, slikarskega in Šolskega blaga najboljše kakovosti in po najnitllk conah. -SJB Črnilniki in uteži on opremo pisalnih miz, lično izdelani in po najnižjih cenah Papir kancelijski, konceptni, ministrski in trgovski; kariran in gladek, rastriran z eno in z dvema kolonama; pnpir en pisalni stroj; mali in veliki oktav za navadna pisma, barvasti papir in papir za zavijanje. Trgovske knjige vseh vrst od oajpnprostejših do najfinejših vsake velikosti Mape za shranjevanje trgovskih pisem. Zavitki vseh vrst in vseh velikosti, barvasti in beli Sprejemajo se tudi naročila na zavitke s tiskano firmo Šolski zvezki vseh vrst, domačega udelka in iz drugih tovarn. Trgovci dobe poseben popust Pisalne in risalne potrebščine peresa, držala, svinčnike, mdirke, risalni papir, risalne priprave, črtala, trikotniki, palete, čopiči, tuši in barve. Tinte nnjpriprostejše in najfinejše, črne, vijolčaste in barvaste. Šolske mape iz platna m iz usnja ter icrmena za knjige. Mape mm zvezke. Kasete t pisemskim papirjem avstrijskega in inozemskega izvora v vseh velikostih, M aoSaVO la na f oapoolo, zn navadno rabo in tudi za darila. Albumi cm slike, razglednice in poezije. Razglednice ometniŠke in pokrajinske, ljubljanske m kranjske. Trgovcem pri večjih naročilih izreden popast Jhrotai knjigarna sprejem Mi naročila na pisalne strofe ------ vseh sistemov ------ po tova niških cenah; dalje naročila na vsakovrstne tiskovine namreč zavitke, vizitnice, onaaila, fakturo, trgovska pisma itd itd. BOB 8 ^76919 91 13 76