CTOV« l%HJ roiamczna Merau « sioudk v rrstu, ¥ neaeuo srn. junija 1921 Posamezna stevinca zu stotinK LetniK ALVI Izhaja — izrremfi ponedeljek — rtak dan zjutraj. — UrednUKvo: ulica sr. Frančifika Asiftega Ster. 20, L nadstropje. — Dopisi naj se poStljaiJo uredništvu. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. — Lastnik konsorcij Ust« Edinosti — Tisk tiskarne Edinost — Naročnina znaša na mesec L 7.—. pol leta L 32._ in cel > leto L 60.—. — Telefon uredništva in uprave Štev. 11-57. Posamezne številke v Trstu in okolici po 20 stotlnk. — Oglasi se računajo v širokostl ene kolone (72 mm*. — Oglasi trgovcev In obrtnikov mti po 40 stat. osmrtnice, zahvale, poslanice in v*bili po L 1.—, oglasi dena.nii zavii^v, mm po L 2. — Mali oglasi po 2) stot bes-ia, najmanj pa L Z — Cg'is1 naročnina In reklamacije se pDiiljajo leključns upravi Edia3itl, v Trstu, ulica sr Frančiška AsiSkega Štev. 20,1. nadstropje. — Telefon uredništva in uprave 11-57 Govor poslanca drja Wilfana v Zgodovinske izjave našega parlament Prinašamo v izvirniku zgodovinske izjave na-5ega parlamentarnega zastopstva, ki jih je pedal pretekli teden dr. Wilfan v rimski zbornici. Kakor je iz naslednjega razvidno, je prinesel italijanski tisk in celo poluradni dopisni urad «Stefani» Wilfanov govor v potvorjeni obliki. Častiti kolegi! Moram poslati vnaprej Izjavo, analogno tisti, ki jo je že napras vU poslanec nemške skupine, in sucer izjavlja v formalnem, oziru skupina jsu== goslovenskih poslancev, izvoljenih v novih pokrajinah, kakor sledi: Skupina jugoslovanskih poslancev izvo^ 1 j enih v novih pokrajinah izjavlja v fors m&Lncm oziru kar sledi: Jugoslovenski poslanci imajo in zatr* jujejo pravice rabiti svoj jeszdk, ko vršijo svoje funkcije, posebno tudi ko govori« jio v zbornici. Ta pravica obstoji, ne d»a bi biio treba izrecnega priznanja, ker je pogoj ki po* sledica najelemetarnejše slobode za po« slance in voliice, in ker je rtaba te pravi« ce naj neposrednoj ši in naj upravičene j ši izraz nepotlačne njihove narodne zave* sti in časti. Ta pravica obstoji tudi zato, ker se mora, če jo čl. 62. ustave izrecno pri« znava za francoski jezik, v korist po« slancev in senatorjev, ki pripadajo deže« lam, kjer je ta jezik v rabi, smatrati za obstoječo po neogibni analogiji tudi gle« cie jugoslovenskega jezika in zas-topni« kov dežel kjer se ta jezik govori in ki so bile priklopljene h kraljevini šele po proglasitvi usteve. Jug oslov enski poslanci zaupajo, da se ta njihova pravica izrecno prizna. V tem pričakovanju, a s pridržkom, da se brez oraira na to, vsak čas, kadar se jam bo to videlo umestno, lotijo rabe lastnega je* zika, se bodo za sedaj omejavali na to, da bodo svoje misli prevajali na itali« janski jezik. Častita kolegi! Moram priznati, da sem nekoliko plah, ko začenjam prvikrat govoriti v tej zbornici kot zastopnik ju« goslovenskega ljudstva, ki je bilo sedaj prikloplj-eno kraljevini. Naš položaj je najbolj delkaten. Pripadamo narodu, Id je pred kratkim končno vstvari 1 svojo narodno državo. S tem narodom nas druži skupnost rodu, jezika, čustva, tra* dicij, in mi ne moremo zatajiti tega na? ravnega nerazdružnega edinstva. Z druge strani vemo in znamo, da smo postal: državljani italijanske kraljevine. Obstoja konflikt med dolžnostjo držav« Ijana v političnem pomenui in med ču« stvorn narodnost? v etničnem pomenu.. Gledali bomo, da najdemo v tem kon« fliktu izhod, in menimo, če bomo tukaj odkrito izpovedovali svoje narodno ču« stvo in svoje pojmovanje narodnosti in nacionalizma, da najdemo ravno v ita« lijanskem parlamentu može. ki nas bo« do razumeii. (Odobravanje.) Za nas država ni najvišje, za nas je najvišje narod, ponavljam, nacija v et« nično « zgodovinskem pomenu. O tej točki smo sporazumni. Mi je do tega da naglasim, da smo samo v tem pome« nu nacijonalisti, ne na takšni nacijona« listi, kakor se mi vidi, da so tisti, ki se v tej dvorani ponašajo s tem imenom. Tisti nacijonalizem, ki ga jaz zavraJčajn z vsem srcem, ni nacijonalizem, ni lju« bežen do lastnega naroda, ampak Lttr^e« rijalizem, je sovraštvo, ne ljubezen (ko* mentiranje). S tistim nacijonalizmom nimamo nič skmpnega in povdarjamo to, ker vemo da -o-sebno naši sodeželani italijanske narodnosti, v sedaj anekti« ranih krajinah nam bodo vedno in ved« no hoteli očitati imnerijalistični nacijo« nalizem. Ga zanikavain in se mu upi« ram izrecno za se, za svoje kolege, za vse naše ljudstvo. Mi torej, četudi se čutimo, v nasprot* Btvu z italijansko državo, kolikor nas je anektirala proti naši volji in proti našim aspiracijam, se ne čutimo v nasprotstvu z italijanskim narodom (odobravanje na levi), katerega, to lahko zagotovilam z mino vestjo, proseč, da se vzame na znanje. Slovenci in Hrvati, ki so bili se« daj priklopljeni k Italiji; ne sovraS^o. Oni ne sovražijo italijanskega naroda. Pozdravljam to prvo priložnost, ko? zastopnik jugoslovenskega ljudstva ni«j In zato mi bodi dovoljeno povedati vam pred vsem v kratkih l^sedah kak« šen je položa*. v katerem nas je zatekel pozdrav Krone, položaj, ki nam mora narekovati' čisto druge besede, kakor so predlagane v adresi za odgovor na -stolni govor. Moram pred vsem - ~: "S* niti nekatere danske okolnosti. A.tiek> tirano ozemlje, ki ga sedf^ ime**-"-Julijsko Benečijo...« (Glas od skn» — desnice): »Zmerom, od stoleti: do da* nes.« \Vilfan: »Sedaj se uradno imenu'" .Tu« lijska Benečija, ali to ni zgodovinsko ime. (Medklici na skrajni desnici, h t*—"* \Vilfan: Rad se bom odzival v čsntere« su odkritosrčnosti, v interesu razprave na vsako prekinjen je, če bo imelo smi« sci, pred vsem pa, če bo razumljivo. Storite mi veselje in pridite bH'/;~ 'Ve« selost.) Dežela torej, ki jo bom za to, da na* pravim veselje kolegi, imenoval Julijsko Benečijo, ki se pa do L 1854., ko je Gra* ziadšo AscoK1 izumil to ime, ni tako ime« novala____ Glas skrajne denice: »Zmerom, zme« rom, od Julija Cesarja!« (Močan hrup.) Wilfan: ... v tej deželi tako imenova« ni je večina prebivalstva, toliko no šte« vihi kolikor tudS po obsegu ozemlja v narodnem smislu, jugoslovenska. To so na koncu konca dokazale tudi volitve vkljub temu, da so se te volitve izvršile na škodo Italije. Zakaj mislim, da bi bilo mnogo bolj koristno za Italijo — ne govorim o nas, ampak o celi Italiji — da se nas vstop v italijansko ustavno življenje ne bi bil zasenčil po takšnih volitvah, fa:' niso bile politične volitve, ampak grozota, grdobija, sramota, (Gla= sen protesti in hrup na desni in v sre* dini. Odobravanie in nekaj ploskanja na skrajna levici.) NVilfan: ... nekaj infamnega (živahni napadi od skrajne desnice, protesti mo* čan hrup.) Wilfan: Naše četudi skrčeno število bi moralo biti zadostno, da prepriča, da nas je v tisti deželi' močna iucosloven« ska skupina. Ko se bodo delale stotfctfe ke, pritsoročar«, da naj se nn^avijo • tako dobro, kakor so bile avstrijske. Predsednik: Fosl. Wiilfan, sem tukaj da varu; cm slobodo besede za vse, ali moram Vas vabitf, da bodite boli onrez« ni in da spoštuiete čustva italijanske zbornice (zelo živahno c"1ošno plosk nie na vseh straneh, razen na levi, tudi tribune ploskajo, močan brun, poslarci skrajne desnice hočejo-zapustiti dvor rano.) Predsednic: Sedite, sedite! Gospotlje kvestorii, storite sesti! PobL Wilfan. nadaljujte! Wilfan: Poslani smo cd jugosloven skega ljudstva v to zbornico da pndc^ mo v stike, da govorimo, da se sporaz^ m-emo, da najdemo pot, da pridemo Jc stan i a, ki raj bo znosno za nas. Glas: Pa ne, da provocirate! \Viifan: Če so mo^e besede, a tega nc pr znavam, ker nisem imel ted i name? na, mogle imeti kakšen pomen, ki bi se lahko tolmačil kot žaljiv za italijansko zbornico, prosim, da se vzame na zna« nje, da se je to zgodilo popolnoma proti moji volji. Tržaški? kolega odvetnik Sovich lahko potrdi, kaj pomeni g rvo= riti o statistikah. Hotel sem samo izra« ziomenu besede, sinovi širokih mas, demokratični tako, kakor so posebno jugoslovenske mase, prinoznavamo samo eno not, pot odnrte moške besede. Jugoslovenski poslanci Smajo čast po« dati sledečo iej-avo: Suvereniteta kraljevine Italije se je raztegnila na dežele ob severtni obali Jadranskega morja v pravnem oziru sa« mo po rapalski pogodbi od 12. novem* bra 1920. in po naslednji aneksiji, kl je stopila v moč 5. jianuarjja 1921. To se je zgodilo brez slobodne in pra« vilne privolitve in proti narodnemu značaju prebivalstva, ki je med ustjem Soče in novimi mejami po večini ne ita« lijiatnsko nego jugoslovensko. Praizno je ostalo upanje, da bo kralje« vina Italija, ki se je zasnovala ma? narod* nem edinstvu in rodila iz plebiscitov, spoštovala tudi v tem piftnero narod« nostno načelo in pnaivico narodov, da sami odločajo o svoji usodi. Protest, ki ga, ne bolj upravičujc, ker I ga bolj upravičiti ni mogoče, nego bolj poos truje krivično ravnanje nasprotuj o* če slovesnim obljubam, Četudi ne for« mja/lnim jamstvom, — zakaj ta so se za^ res izrecno odrekla, — se ne zamore nik« dar zadušiti v srcih Jugoslovenov, ki so sedaj podvrženi Italiji Jugoslovenskim poslancem je v dol« žnost, da dajo tu, ob pričetku svojega delovanja, izraza teutu protestu in zato podajajo temu primerno, formalno in slovesno pravno zavarovanje, za seda« njost in vso bodočnost, v imenu Jugo« slovenov novih pokr? jin, ftajlij anskih dr« žavljanov, pač pokornih zakonom, zvestih svojim idealom. Vstonili smo v italijansko družino in vsakdo, če je dobre volie, bi bil moral ne glede na narodno čustvo želeti, da bi se bil naš " dru«**1 enimi okolnostmi na drugačen način. Kako so se stvari razvile od ~-vega dne okupa« ci je? Po obljubah, ki so se dale tudi v javnih oglasili, ki so takrat h»ii tiskani še tudi v 'ugoslovenskem jeziku, smo pa doživeli režim tlačenja, režim, Id je bil surov in okruten, v žalostnem protislo« vju s tem, kar si je nase ljudstvo priča? kovalo od italijanske vojske in od ita« lijanskega ljudstva, ki sta prišla v de« želo kakor ovoboditelja. (Živahni medklici in zelo žliivahni -ro* testi, hrup.) Gasparotto: Naši vojaki so vas rešili lakote. Predsednik: Posl Wilfan: Spomnite se, da se je italijanska vojska pokrila s slavo! Giolitti: Posl. Wilfan, tmaim dolžnost, protestirati v imenu vlade proti žalitvi, ki se jo izrekla proti italijanski vojski (zelo živahno ponovno ploskanje, ki se mu pridružujejo tudi tribune, ponovni klici: živela vojska!) PosL Wilfan. Vi delate zelo slabo uslugo ljudstvu, ki ga zastopate, vzbujajoč misel, da Vaša čut stva deli ljudstvo, ki bo, tega smo gotovi, zvesto izvrševalo zakone in znalo spo štovati Italijo, kskor je Vi ne znate spoštovati. (Zelo živahno dolgo ploskanje.) i Predsednik: Sed.aj prosim mir in pu« stfte govoriti. PosL Wilfan, nadaljujte! \Vilfan: Italijanski jezik ni* moj ma^ terin jezik. Če ga govorim, moram pri« znati, da ga ne govorim s tisto popolno« st i o, kakor bi bilo potrebno. Če sem ekel »vojska«, gotovo nisem mislil na napravo kot takšno, ne na skupnost voiske. (Hud ropot, medklici.) Glasovi: Dosti, dosti! \Vilfan (med hrupom): ... Hotel sem *ovoriti ne o voiski, nego o vojaških oblast vi h, katerih delovanja mi mora Vi*', dovoljeno kritizirati. In da svojo Tiisel še bolj pojasnim, in da dokažem temelienost svoje kritike, povem, da ^o nam civilne oblasti, ko smo mi prina« šali svoje pritožbe, odgovarjale: »Čakaj« te, dobro veste, da je vojaški režtim iz? iemen režim. Sedaj gre za vojaško oku* pačijo in jo morate prenašati. Počakaj« te, da. ta izjemni režim preneha!« Mi« slim, da. nisetm storil drugega, kakor se ^oslužil svoie pravice. N~jsem hotel ni« kogar razžaliti, in žal mi je, častiti Gio? !itti, da Vi, ki ste dosti bolj star od mladih kolegov fašistov, s Svojo .uinmo« stjo me niste znali razumeti. (Siloviti medklici, napadi, hrup.) \Vilfan: (nadaljuje med hrupom in ži= vahn/mi razgovori): . — Razume se, da bi imel iznesti pritožbe našega ljudstva tudi v drugih ozirih, zlasti tudi glode 3-podarstvenih razmer. Vem, da si v tem ozi'ru ne morem delati nobenih j ker so razmere v celi državi neugodne in ker je po vrhu italijanska uprava v naših krajih postavljena še pred poseb« no težko nalogo. Ali tu se hočem ome« jiti pred vsem na tiste pritožbe, ki se t;« čejo naše narodne zavesti. Naše narod« no življenje se je začelo dušiti od pr« vega dne. Brani se raba našega jezika, iz uradov je bil izgnan. Delovanje naših društev se ovira na vse načine, še tako neškodljiva društva, kakor so naša pev« ska društva, so bila razpuščena ali se je vsaj preprečilo njihovo delovanje. Vsak izraz narodnega čustva, ne jugosloven« skega v političnem, nego v etničnem smislu, se smatra kakor manifestacija, naperjena proti Italiji (živahno pogo* varjanje in medklici). Če vidite že v tem, da JugosJoveni živijo na j u goslo* venski način, sovražnost proti Italiji, po« tem vidite, da so naše pritožbe upravi« čene. Bolje bo z ozirom na vaše razpoložen nje, da odložim razlaganje naših pri« tožb na drugo priložnost. Vidim, da na« mesto odkrito, odkritosrčno govoriti, kakor sem nameraval, se bom moral navaditi, priobčevati svoje pritožbe v majhnih dozah. Za danes se omejujem na to, da rečem, da, če smo slišali lepe besede, mi pričakujemo dejianj in čaka« mo, da se zgodi to, kar je rekel častiti De Nicola, da se nam bosta izkazala najvnetejša skrb in nazgloibokejše spo« štovanje za vse, kar se tiče naše narodne zavesii. Hočem zaključiti: ^ Jugoslovenski poslanci imajo čast, po« dači v imenu jugoslovenskega prebival« stva in v svojem imenu- sledečo dalj njo fejavo: Jugos-loveni, ki so postali sedaj itali« janski državljani, se popolnoma zaveda« jo svojega položaja. Znajo, da jih, po« leg prirodnega edinstva plemena, jezika, čustev, kulture, tradicij, ki jpt^spaja z narodom Slovencev', Hrvatov in Srbov, ki se skupno nazivaj o Južni Sloveni ali Jugosloveni, sedaj združuje z italijansko nacijo mogočna vez državnega edinstva. Novi italijanski državljani jugoslo* venske narodnosti so se odločili in so pripravljeni izvajati 'iz pok>žarai, ki se je tako določil, vse posle oioe. Ravnotako, kakor imajo pravico zahtevat? n>a,jvne« tejšo skrb m najglobokejše spoštovanje za vse, kar se nanaša na njihovo narod« no zavest, tako prevzemajo tudi vse obveznosti, ne samo tiste, ki jih niailaga« jo zakoni, nego tudi tiste, kil izvijajo iz samega dejistva državnega sožitja, s tem, da bodo, v mejah svojih moči in svojega posebnega položaja, sodelovali, da bi se dosegli skupni ideali1 človečno« sti, kulture, moralnega im materij alnega napredka. Z ozirom na takšne natmene in nagne« nja njihovih rojakov je jugoslovenrskim poslancem j.asno začrtana pot, ki- naj ho« dijo t^o njej, toliko v splošnih vpraša« njih kolikor, v prvi vrsti, pri varovanju in pospeševanju posebnih interesov, ki so jim poverjeni. Trudili s bodo, udeležujoč se zborni« šldh del z lastnim odkritosrčniim in lo« jalnšm, četudi skromnim delovanjem, da postanejo vredni ne samo zaupanjlsi svo« jih volilcev, nego tu»di čustev kolegij al« nosti, ki jih upajo tu srečati, vračajoč jih z vsem srcem. m Wilfan: (v osebni zadevi): Očitalo se mi je, da nisem rekel resnice, da sem za* vijal, da sem obiskovalec. Ni to treno« tek, da dokažem ne samo svojo dobro vero, ampak tudi objektivno resnico tega, kar sem rekel. Zaupam, da, če bo odbor za verifikacijo volitev hotel iti na dno vprašanja, in če bo, kakor pravil* nik dopušča, izvršil obširno preiskavo na licu mesta, se bodo ugotovile ne sa mo vse nezakonitosti in nasilnosti, ki so se zagrešile o priliki volitev, nego da se bodo tudi pojasnile etnične in politične razmere dežele. (Medklici, hrup.) Želim samo to, da se napravi popolna luč. To ie volja vseh volilcev, s katerimi sem z dovoljenjem fašistov mogel govoriti, 'seh volilcev, ki so nas izvolili: nič dru« zega nočejo, kakor da se reče resnica, resnica, resnica. (Hrup. Medklici!) Za avtonomijo Tirolskega RIM, 24. Predsednik De Nicola otvo« ri sejo ob 15. Nadaljuje se razprava o odgovoru na prestolni govor. Prvi go* vori trentinski poslanec ljudske stranke De Gasperi. V očigled protesta nemške« ga poslanca Waltherja proti] aneksiji o« menja brezuspešne boje trentinskih za« stopnikov v avstrijski zbornici za avto« nomi:jo italijanskega naroda*, podvrže« nega Avstriji. Spominja Cesaira Bat tistih j a in pozdravlja italijansko voisko in kralja v imenu trentiinskega ljudstva. Govornik je za avtonomijo novih po« krajin, toda ne tako, kakor jo zahteVaJjo nemški poslanci. Sedanji generalni vlad* ni komisarji naj bi ostali z vsem'ii seda« njimi pravicami in občine naj bi bile neodvisne od državnih organov. Taki upravna ureditev bo omogočilai sodelo« vanje z onimi plemeni, ki so vedno vpa« dala v našo domovino in jo sovražila. Tuntatr (komunist): V avstri'jski zbor« niči ste glasovali za vojne stroške. De Gasperi: Vedno smo bili Italijani. Tuntar: Tukaj se delaš za» Italijana! Pohvala stare Avstrije De Gasperi poudarja, da so domnevne zgodovinske pravice nemškega naroda Trenthrskega le i'zraz habsburškega nasilja nad Trentom. Obžallujle, da pre« stolni) govor ne govoril o krajevnih av« toneranijah novih pokrajin in se strinja Mussolinijem glede notrebe odprave avstrijske uprave in zakonodajne ure* diiltve v novih pokrajinah; smatra pa, da bi se moral ohraniti oni del socialne zakonodaje, ki je boljša od italijanske, im da bi se spoštovale nekatere koristne sodne in upravne ustanove (ugovarja« nje). Pričalajje, da bo znala Italija iz« koristiti dobre strani' tuje kulture. (ZU vahno odobravanje na desnici.) Komunisti preti parlamentarizmu Komunist Giundi je predložil to le re« soluci'jo: »Zbornica vidi v sedanji vlaidi gospodovalni aparat, postavljen v roke privilegiranega stanu, graja njeno poli« tiko in prehaja k dnevnemu redu. G o« vornik izjavlja med neprekidnim preki« danjem s strani fašistov, da« govori ne samo kot delavec temveč tud'j v imenu italijanske sekcije Tretje internacio« nale. Poudarja, dai je komunistična s±rriiELka nrciirsarLarD en tarna in nrotia monarhična in da pričakuje boljše bo« dočnosti samo od proletarske diktature. Turati proti Giolitiju. — Laskiinje ljudski stranki Med splošno pozornostjo začne nato svoj govor socialistični poslanec Tu« ra.ti, ki pravi, da je vedno ostro obsojal razpis volitev kot zločin proti državnim koristim, ki jih je vedno imel pred 06 mi brez ozira na stranke. (Odobravaj nje.) Ta vladni čin je imel ves značaj državnega preobrata. Svaril je G3olitti' j a, ki si je v prejšnjih časih pridobi"! zasluge nasproti proletarskeimi stanu, katere se danes, vkljub vscanu, ne mo* rejo pozabiti, toda Giolitti mu jc odgo* vorifl, da bodo volitve napravile red v državi. Toda volitve so, žal, naredile položaj še hujši, ker so skoraj vzakoni* le nasilje. Upalo se je tudi, da bodo volitve oslabile socialistično stranko in zagotovile vladi' boljšo oporo v zbor* niči. Toda vkljub vsemu ima nova zbor« niča prejšnji značaj, izvzemši nekoliko manj besednega nasilja na skrajni levi* ci, katero je nadomeščeno z novo fa» šistovsko parlamentarno skupino. Vrnili ste se bolj močni oni dve stranki, socia* listična in ljudska, ki te najboljše orga» nilzirani iin se čutite danes bližji nego prej zaradi spomina na skupno obret.iv bo, katere potreba ni še morda izginila (Odobravanje na skrajni levici. Pri* pombe.) »Ali je bilo torej potrebno razpisati voliitve?« je vprašal govornik. Giolitti: Za me dal Turati: Za me ne! In evo, zakaj smo si blilzu z ljudsko stranko: zaradi skrbi za skupno obrambo in zaradi nevarnosti skupnih podjetij (odobravanje.) Rc* snica je ta, da je edino vlada danes premagana, vladaj ki bi bila morala od* stopiti, če bi imela v sebi kaj iskrenosti in poguma. In kaj pomenijo ti glasovi o rekonstrukciji vlade? To je znak vladne slabote. Čuti lj vlada to slafoost? Giolitti: Ne! Socialisti in domovina Turati: Tim slabše za vlado! Pravi pogum bo pokazal danes tisti, ki bo znal razbiti kolo nasilja in trpeti nasilje, ne odgovarjajoč z nasiljem. T reba se je dvigniti nad strankarstvo, nad žalostno bilanco mrtvih na obeh straneh, Četudi se bo kdo čutil ponižan, treba je odlo« žiti orožje na obeh straneh in se srpom* niti, da stojita nad vsemi strankami Ita« lija in. človečnost. (Živahno odobrava* nje, tudi med fašisti. Socialist ZilocchJ zavpije: Živel italijanski narod! Novo odobravanje.) Posledice vladne pristranosti Odgovornost za sedanje žalostne raz* mere pada na vlado, sedatnjo iln prej* šnjo, ki ni znala potlačiti nasilja in ker se je pokazala stroga proti slabotnemu in popustljiva proti za sedaj navidezne močnejšim. (Medklici na skrajni des» niči.) Predsednik poziva motilce k redu. Pravica je potlačena, nadaljuje Tui rati, proletarske organizacije so ogro« žane, civilizacija in država ste uničeni. S tako vlado se ne more sodelovati. Vse osnove pravice, vsa jamstva za osebe '!in imetje so danes v resnici odpravljene in vse določbe kazenskega zakonika s« danes nekaznovano kršijo. (Živahno ugovarjanje. Živahno odobravanje na skrajni levici. Predsednik poziva fa^ šiste k redu. Mussolini pošlje posl. Lar> franconi'ja k fašistovskim kolegam s prošnjo, naj bodo zmerni v medklicih.) Zaradi te trajne odsotnosti pravice in države padajo vse državne zavone, ki krotijo živinske nag.be v človeku in na* rodova civilizacija bo šla v pogubo. Ker je eden najboljših nasprotnikov prosil pomirjen je duhov, upa govornik, da je ta klic iskren in da ne bodo nasprotniki postali sužnji svojega lastnega pridifgo* vanja nasilja. (Odobravanje.) Poziv na skupno delo: »Živela Italijal« Turati poudarja, da je Italija izšla iz vojne zmagovita, toda izkrvavela in grozovifto pretresena, in da jo more rešiti le močna in odločna vlada, ki bi pritisnila razdiralne moči. »Pol Italije je treba šele narediti, a pol popravitfl!« je vzkliknil Turati, pozivajoč na delo vse ki so dobre volje. Turati je ob za* ključku svojega govora poudaril, da so« ciafcstična skupina ne more odobriti odgovora na prestolni govor ne vladnega delovanja. Govornik je končal svoj go* vor z vzklikom »Živela Italija! Živel so* ckilizem!« kar je zbornica sprejela z burnim odobravanjem. Cerkev in država, šole In analfabetizem Poslanec ljudske stranke Martire je predložil resolucijo, v kateri por.x!arja potrebo svobodne politike na polju šol* stva in potrebo boja proti nepismenosti. Stavlja zbornici na srce, naj se bavi z vprašanjem socialne skrbi itn rtzraža končno upanje, da se bo poravnal spor med državo in cerkvijo, ker zakon o 'Stran IT. »EDINOST« V Trstu, dne 20. Junija VJll. garancijah nima več tiste upravičenosti, kakor jo je imel 1. 1870. Graziadeov komunizem Komunist Graziadei je predložil tre* solucijo, v kateri izjavlja, da njegova skupina ne odobrava vladne politike. Njegova socialistična smer je bila ve= dno gradualist'čna in povsem različna od reformistične smeri, ki prevladuje v socialistični stranki. Komunizem je sa* mo logično in naravno nadaljevanje marksizma, ki preveva ruski komnuni^ zcm. Govornik se še vedno drži naukov, ki jih vsebuje Marksov in Engelsov ko? munistični proglas. Poudarja, da ima proletariat, ko je dosegel dovoljen raz* voj na vseh gospodarskih poljih, dol* žnost prevzeti tudi politično oblast. Graziadei govori o ruskem komunizmu, 0 katerem sc ne bo mogla dati pravilna sodba, dokler bodo trajale abnormalne razmere, v katerih se nahaja Rusija vsled vojne. Zanika, da bi hotel komu* nizem uničiti družino in lastnino in pra^ vi, da ju hoče samo izpremeniti) po družabnih zahtevah. Poudarja, da se demokratska stran ljudske stranke na* giba proti socialistovski desnici, a iz Turatijevega govora da je razvidno re* formistično stališče socialistične stranke. Pravi, da se mora odkloniti vsako sode* 1 ovan je z vlado, če se hoče, da pridejo delavski sloji do moči. Seja se zaključi ob 20. Jutri1 nadalje* vanje razprave o odgovoru na prestolni govor. drallenstei Smatramo za potrebno, da opozorimo naše čitatelje še enknat na doleičila, ki se tičejo pridobivanja italijanskega dr* žavljanstva. Ta določilu so sledeča: I. »D1 pieno dfrittocc ali samo po sebi so pridobili italijansko drž'ajvljanstvo po aneksiji, (torej z dnem 5. jan. 1921.) le tisti, ki so v anektiranem ozemlju r o s jeni :tl semkaj že cd časa pred 25. mas jem 1915 .in ne zgolj po svoji službi pristojni. Izključeni so torej tisti, ki so piidobili pristojnost v anektiraincm .ctzemlju šele po 24. niaju 1915. ali pa, ne glede na čas, zgolj po svoji službi. K tej drugi' ome* jitvi je treba dodat*, da velja £(2tmo za diotičnega uslužbenca, ne pa za njegovo vdovo niti za njegove otroke, če itmajo tile več ko 18 let. Pristojnost žene o* trok se ravnu sicer po pristojnosti moža, oziroma očeta, ali vendar izvira iz po* roke, oziroma rojstva, ne pa vz službe. II. Opcijsko pravico imajo vsi tisti: 1. ki so sicer pristojni v tanek tiran o ozemlje, ne ta v njem rojeni; 2. ki so sicer rojeni v anektiranem ozemlju in tudi tja pristojni, so pa za? dobili to pristojnost šele po 24. majniku 1915. ali pa samo vsled svoje službe (tudi če pred 24. majem 1915); 3. ki so prej (t. j. predno so zadobili sedanjo domovinsko pravico izven I ta* lije) pristojni v anektirano ozemlje ali pa, ki so imeli stariše oziroma, če oče ni znan. mater pristojno v Iteilijo; 4. konečno tisti ki so tekom vojske služili v italijanski armadi. Rok za opcijo teče do 15. julija 1921. III. Kdor ni zadofcii italijanskega dr* ž'avljanstva že s samo aneksijo (v zmilsiu 1. točke), ali nima opcijske pnajvice (v zroislu 2. točke), takemu smejo pokra* jinska politična oblastva v anektiranem ozemlju podeliti italijansko državljan* stvo, če vložil prošnjo v roku enega leta od dneva, ko je kraljevi ukaz zadobil meč, torej najdalje do 25. I. 1922., in če dokaže: 1. da prebiva v Novih pokrajinah ne* pretrgoma najmanj dvajset let, brez ozi* ra na odsotnost, povzročeno po vojnih dogodkih ali odredbah avstrijskih ob* kstev; 2. da mu je italijanščina občevalni je* zilc ali vsaj ustno in pismeno znana,; 3. da mu je za. primer zadobitve itali* janskega državljanstva zagotovljen spre* jem v občinsko zavezo kake občine v Novih pokrajinah; 4. da je rojen v anektiran em ozemlju, ali da že najmanj deset let poseduje tu na svoje ime vknjiženo nepremičnino ali izvršuje tu poklic, trgovino, obrt ali rokodelstvo. Objavljamo še vzorec opcijske izjave, ki je sledeči: Kr. Generalnemu civilnemu komilsariatu v Trstu potom županstva v opcijske izjave na podlagi zakona, pač pa to izjavo podpirajo). Priloge: j; 1. Krstni ali rojstni list; 2. Domovnica; 3. Potrdilo o bivanju (i!zda občina v kateri opt.aint biva); 4. Izvleček iz matrik župnega urada o družini (samci tega ne potrebujejo), Datum. . Podpis. Oni, katerim manjka' kaka omenjena listina, ne sme rad: tega. opustiti vložit* ve opcijske ilzjave, ampak naj pripomni v isti, da priloži te listine pozneje. Pro* šnie se oddajajo pri županstvu, katero mora izdati' na zahtevo potrdilo o spre* j emu. ____ Predmet: Opcija. Na podlagi člena 72. oziroma 71. saint* germainske mirovne pogodbe in člena 4. kr. odloka z dne 30. decembra 1920, 61. 1890, optira podpisani N. N. rojen dne v v (država) sin , samski (ali poročen z . ) stanujoč v , pristojen v za italijansko državljanstvo, medtem ko se odpoveduje opcijski pravici za kako drugo državo. (V slučaju, da optiraš na podlagi pred* moraš navesti dotična dejstva, in če se pogoja, ki je omenjen zgoraj pod št. 3, optant opira na pristojnost svojih sta* rišev. je treba prid jati njihov krstni in domovinski list. Optant lahko navede tudi druga ute* meljevanja, kakor: da ima v Italiji po* sestvo, da ima tu sorodnike (n. pr. če se je poročil z domačinko), itd. Ta deistva niso merodaina za rešitev' Jugoslavija Ustava sc proglasi na Vidov dan! BELGRAD, 25. Končno glasovanje o ustavi se bo vršilo jutri v nedeljo 26. t. ra. Prestolonaslednik regent Aleksander podpiše ustavo na Vidov dan v torek 28. t. m., na kar bo ta*oj proglašena in uveljavljena. Upravna razdelitev Jugoslavije BELGRAD, 25. Dopisnik »Novosti« doznava, d'a> bodo dosedanje pokrajin^ ske vlade po proglasenjtu ustave odsta* viic in izvedle likvidacijo -dosedanjega sistema in prenesle svoj delokrog na obkisti. Vseh oblasti v državi bo dvaj* set, od katerih bo imela vsaka^ sedem ali osem*stotisoč prebivalcev. Mesta, ki imajo več kot 100.000 prebivalcev, bodo tvorila posebno oblast. V Zagrebu bo dvoje oblastnih uprav, za mesto Za* greb in za zagrebško oblast. Vsa Hrvat* skat bo razdeljena v štiri oblasti: zagreb* ško, osješko, karlovško in samsko. Sr* bija bo razdeljena na osem, Slovenija na dve oblasti, Črna gora pa bo oblast zase. Italijani streljali na Bar. — Reško in ba-roško vprašanje. — Ujetniki v Rusiji BELGRAD, 24. Na včerajšnji seji s tavo daj ne skupščine je vprašal .posta* nec Spasoje Piletie pojasnila o streija* nju z italijsraske ladje na mesto Bar. Min. preds. Pašič je odgovoril, da je vla= da takoj po vesti o dogodku zahtevala poročilo od svojih oblaste v. Ugotovilo sc je, da se je strel^lo iz strojnih pušk. Čeravno ni bil nihče zadet, se je ju« neslovenska vlada obrnila na italijansko vlado s protestom in tudi s ^rosnjo, naj poskrbi, da njeni mornarji' ne kršijo mednarodnega prava na jug-cslovenski obali. Pašičev odgovor na vprašanje posl. Vojislava. Lnziča, predsednika zemljo? radnižkega kluba, glede spojile baroš* ke luke z reško luko je zelo važen in vsled tega vreden, da se posname do* slovno: »Razen tega vprašanja — je dejal P p šič — sem dobil podrobna vprašanja tudi od drugih gospodov poslancev. Imel bom čast, da enkrat na vS® vpra* šanja obširno odgm-orim v narodnem predstavništvu, a za sedaj Mtko _ po* vem samo to, da ni bil podpisan nikak dogovor med nami in Italijo glede skup* nega izkoriščanja Reke In Baroša. Medtem morate vedeti!, da smo z ra* pallsko pogodbo pristali na to, da ce Reka proglasi za neodvisno državo. Po tej pogodbi itaa Reka pravico u^rav* ljati luko sama, alii pa, skleniti sporazum s sosednimi držaivami Če bi Reka o? ta* la sama in bi ne imela; nikakega pro* meta z ostalimi1 državami, to je s svo* jam zaledjem, bi se ji' zelo slabo godilo. Reka se vsled tega tudi! sama iz svojih lastnih interesov trudi, da sklene spo* razum, da olajša in poveča promet sko* zi pristanišče. Ona je r>ov&em urtfgtvi* čena sklepati sporazum, m sicer kakor z nami, tako tudi z Madžarska Romun? sko, Čehoslovaško in z vsemi drugimi držaivami ozadja, ki imajo potrebo u* pravi j a ti' z reškim pristaniščem. Med* tem se pogajanja vrše, določa se vpra? šanje, 'in smatralo se je, dai ie potrebno, da mi vemo vse, kar bi želela Reka po* nuditi in ravno tako, da ^ovemo mil, kaj od nje pričakujemo. Glavno pa je, gospoda, to le: Če se mi pogajamo o skizpni eksploataciji Reke in Baroša; je treba da se pogajamo s svobodno drža* vo Reko. Reka se lahko pogaja tudi z drugimi državami, toda dokler ne dobi* mo vsega ozemlja; ki nam r»ripada po rapailski pogodbi, smatramo ,da se nam ni treba pogajati. Ako sc reška država omeji, ko izbere svojo upravo svobodno, ko naznani svojo ustanovitev in nas po* vabi, mi lahko povabilo sprejmemo ali pa ne, kakor že nase koristi zahtevajo. Torej tako stališče zavzemat kraljevska vlada v tej stvari in tako bo tudi posto« pala, skrbeč, da se vsa vprašanja, ki so v zvezi z reškim pristaniščem 'lin rapali* sko pogodbo rešijo na prijateljski na* čin s prifzadetitmi državami.« Na -vprašanje g. Milana Prib^ceviča glede usode jugoslavenskih vojnih ujet* nikov na vzhodu, je odgovoril Pašič, da je vlada že v začetku, ko se je voj* ska umikala proti vzhodu in se priidru* žila Wrangelovi armadi, fedat&i naredbo, da dobč vsi, ki se želijo vrniti, -parnik na razpolago. Vrnilo se jilh je mnogo že v »začetku. Mnogim je bila pozneje omogočena povrnitev s strani jugoslo* venskega zastopnika v Vladrvostoku. Mnogo jih je medtem ostalo tam v upa* nju, da bodo našli kako delo, ali pa z namenom, da počakajo, dokler se koru ča vojna, in se vrnejo z vojsko. Zad* nji, ki se je hotel vrniti, se je lahko vr* nil, in ni sporočiL da bi še kdo čakal na vrnitev (poslanec Moskovjevič: Še 100.000 jžh je!). Pašič: Morda so se obr* nili na Vas, gospod; name ne. Jaz že* lim na vsak način, da? se vsi vrnejo in bi ne dovoKiL da izgine 100.000 naših ljudi. Vlada bo skrbela, da. se vrnejo vsi. Stojan Protić v Vojvodini BELGRAD, 25. G. Stojan M. Protič je odpotoval pred nekoliko dnevi v Voj* vođino, kjer bo imel v vseh večji'h me* stOh agitacijske shode. Glavni shod bo v Novem Sadu. Namen njegovega po^ tovanja jc, da pridobi vojvodinske ra* dikalce za svoj ustavni načrt, po kate* rem bi tudi Vojvodina1 dobila obširno Samoupravo. Slovenci in Koroške Tolitvc. CELOVEC, 25. Pri pravkar izvršenih volii-vah jc slovenska stranka dobila nad 10.000 glasov. Izvoljeni so v deželni zbor trije slovenski kandidatje in sicer Krojger, dr. Mišic in Vcšpernik. Pred vojno so imeli Slovenci v deželnem zboru samo enega poslanca (Murija), največ pa dva. Sneg v Sarajevem SARAJEVO, 24. Tukaj že nekoliko dni neprenehoma dežuje. V okolici Sa* rajevega je zapadel predsnočnjim celo sneg. Letini grozi silna nevarnost od dežja. Jugoslovanska vojaška delegacija v Pragi PRAGA, 25. V kratkem pride v Pra* go jugoslovanska vojaška deložacija z nalogo, da se določijo podrobnosti glede voj laške konvencije med Čehoslovaško in Jugoslavijo. iiaSšla Minister Labriola ne bo odstopil. RIM, 25. Včeraj se je vršila ministrska seja, katere se je udeležil tudi minister Labriola, ki je bil demisicniral vsled znanega incidenta s fašisti in ministrskim predsednikom. Labriola se je udeležil nje na izrecno željo ministrskega predsednika, ki mu je pisal prijateljsko pismo, v katerem mu je pojasnil svoje postopanje v zbornici in ga prosil, naj ne vztraja pri svoji demisiji, ki bi se mogla napačno tolmačiti. Minister Labrila je vsled tega ume-knil svojo demisije. Letnik 190D bo odpuščen. RIM, 25. Vlada je sklenila, da se bo v kratkem začelo odpuščanje letnika 1900. Včeranji annadni list je objavil določbe o odpustitvi tistih vojakov, ki so se rodili v prvih štirih mesecih L 1900. Ti vojaki se bodo začeli pošiljati domov 31. avgusta t. 1. Švica Razburjenje v Švici radi govora itali jan* skega posL Mussolinija BERN, 24. Švicarski dopisni' urad j a* vlja: Vsi švicarski listi razpravljajo o izjavah poslanca Mussolinija v i talija n* ski zbornici glede domnevnega ireden* tizma f'činskega prebivalstva in glede načrta po katerem bi se italijanska me* jaj imela pomekniti do Sv. Gotiiarda. »Turgauer Zeitung« kriči: Proč roke! Drugi listi se izražajo v slOčnem smislu. »Journal de Geneve« piše: Pnčaku* jemo, da bo italijanska vlada javno opo* zcrila na nevarnost, ki grozi vsled tak* snih misli, kakršno je izraizil Mussolini. Tiičinski poslanci so v zvezi z drugimi poslanci vložili v zveznem svetu inter? pelaciijo radi Mussolini j eveg a govora, fnterpelanti protestirajo proti obdolžit* V£tm, da se tičimsko prebivalstvo odtu* jiuje in ponemčuje. Poslanci vprašajo vlado, ali misli ukreniti mere previdno* sti proti fašktem v Luganoi, ki mečejo v svet zlobne govorice in s tem škodijo dobrim odhošajem med Švico iin Italijo. Razprava o interpelaciji se bo vršila v kratkem.__ Gorgila Slasija MedjzavezniŠka komisija objavila urad* ne izide ljudskega glasovanja BERLIN, 24. Tukajšnji' listi ra.7^-?»v* ljajo o uradnih izidih ljudskega glaso* vanja v Gornji Šleziji, kateTe je objavilo uradno glasilo medzavezniŠke komisiie v Oppelnu. Iz teh številk je razvidno, da je 60% volidcev glasovalo z^a. Nem* čijo in da je 55% občTJn imelo nemško večino. V okrajih Kreuzburg, Lodschutz in Oberglogau ni nobene občine z nem* ško veicino. V vsej Gornji Šleziji je sa* mo eno mesto s poljsko večino, namreč Alberun v okraju Pless. V tem mestu je bilo 1072 poljskih tn 255 nemških glasov,___ Anglija Angleška državna konferenca. — Od* govor na Lloyd Georgev otvoritveni gos vor LONDON, 24. Na dirugi seji angleške državne konference so ministrski pred* sodniki posameznih angleških - -sestev odgovarjali na pozdravni govor mi* n'lstrskega predsednika Lloyda Georgea. V svojih govorih so povedali med dru* gim tudi svoje mnenje glede obnovitve angleško*j aponske zveze. »Kar se toče obnovitve zveze z Japonsko —_ je rekel kanadski ministrski priedsednik Me i* ghen — m'Islin^ da ne smemo podcenjen vati tega vprašanja. Za sedaj naj rečem le toliko, da bom promatral to vpraša* nje v polni zavednosti svoje odgovorno* sti in da bom skušaj točno tolmačiti mnenje moje dežele.« Južnoafriški mi* nistrski predsednik general Smuts je dal v spretni obliki izraz svojim silmpa* ti jam za Ameriko. »Kar se tiče Amerike —'je rekel — ne smemo pozabiti uslug, ki nam jih je stavila ob Času vojne. Po mojem mnenju je Amerika odločila vojno v našo korist. Vprašanje Tihega oceana je še nedotaknjeno, toda v zad* njih 50 letih si je Amerika prvo priza* de vala, da bi se sklicala konferenca med njo ter Anglijo in Japonsko. Mi* slim torej, da je mednaroden sporazum za skrčenje oboroževanjaj mogoč.« Še bolj očitno je pokazal svoje simpatije za Ameriko zastopnik Avstralije. »Za Avstralijo iima vprašanje obnovitve zve* ze z Japonsko še posebno važnost. Ak< hočemo govoriti jasno, moram reči, da smo mi za to, da se zveirn. obnovi, toda sedanje zadržanje Zedinjenih držav je v tem oziru resna težkeča. Hočem ve* stno tolmačiti čustva Avstralcev in zato moram povedati, da ima Amerika lepo mesto v avstralskih srcih. Ves svet želi mir in ta mir bo odvisen od dobrih od* nošajev med nami in Ameriko. Mi moramo tej dežel: dokazati, da nova zveza z Japonsko ne bo nsr»erjena proti njej.« Novozelandski ministrski pred* sednik je za obnovitev zveze: »Sem po* polnoma za to, da se zveza z Japonsko obnovi, ker upoštevam usluge, ki nam jiji je storila Japonska cb času vojne s tem, da je ščitila ladje, ki so prevažale novozelandske čete. Dosta.vliam pa, da moram v tej zadevi upoštevati tudi sta* iišče Zedinjenih držav.« Napad na francoskega generala Gourauda DAMASK, 24. Francoski general Gori* rand je bil napaden od neznanih ljudi. General ni bil zadet. [SaStiška ćrleve Akmdsko otočje prisojeno Finski. ŽENEVA, 25. Svet Zveze narodov je obzna-nil svoj sklep glede alandskih otokov. Otočje bo pripadalo Finski. Utrdbe na posameznih otokih se bodo posule. Švedski zastopnik Bra-ting je sicer protestiral proti temu sklepu, toda izjavil jet da se mu pokori. Angleški zastopnik Fisher je predložil resolucijo, v kateri zahteva, naj se prebivalcem alandskih otekov zagotovi nedotakljivost njihovega (švedskega) jezika in naj se jim da gubernator, ki bo imel njihovo zaupanje. Resolucija zahteva dalje, naj se alandski otoki proglasijo za nevtralno. To bi se zgodilo ali potoni posebne pogodbe med Švedsko in Finsko ali pa na podlagi posebnega sklepa sveta Zveze narodov. Devet držav je odobrilo to resolucijo. •le Služba božja s parastosom padlim junakom v srbski pravoslavni ccrkvi na Vidov dan, 28. t. m. se bo vršila ob 11. uri predpoldne. Nekoliko o poslancu Pogatschaigu. Dober znanec tega istrskega «italijanskega» poslanca nain poroča: Oče njegov je prišel pred kakimi šestdesetimi leti Iz ljubljanske okolice v Koper, kjer je imel malo trgovino in kjer je umrl razmeroma še mJad, ne da bi se še bil naučil dobro italijanski. Zapustil je dva sina. Starejši je, tudi še mlad, umrl v Kopru kot samostanec. Sedanji poslanec pa je obiskoval gimnazijo v Kcpru in bil odličnjak. Skozi vseh osem let je obiskoval pod tedanjim profesorjem Matejčičem pouk v hrvaščini z jako dobrim uspehom. Pravne študije je izvršil v Gradcu, ker je tudi promovirah Več let je že v službi pr; deželnem odboru istrskem in jc na glasu ve^čaka v pravni stroki. Politično spada pa k istrski italijanski demokratični stranici. Napisali srao te podatke, ker je gospod poslanec v svojem govoru v rimskem parlamentu tako ostentaiivno naglašal svoje — italijansko očetovstvo in govoril, kakor da so tudi »njegovi očetje« na rižanskem taboru — v letu 80411 — protestirali proti nasilstvom «uznrpatorjev»!! Naša in italijanska javnost naj ve, od kod so bili očetje Pogatschnigovi! V korist istrs'dm žrtvam! Če primeš v roke *Edinosti» iz predvojne dobe, čitas nešteta vabila na različ::e prireditve naših društev; tu obletnica pe/skega ali kakega drugepa društva, tam razvitje zastave, otvoritev novih prostorov, sokolski zleti itd. Toliko je bilo teh prireditev, da je bil človek v zadregi. Nisi skoro znal, kam aaj jo udariš; povsod te je mikalo, povsod bi bil rad zraven. A danes —? Ob nedeljah nisi nič več v zadregi. Veseličnih vabil ni več v «Edinosti». Odrešenje nas je temeljito odrešilo vseh naših prireditev. Ali tako ne sme naprej. Začeti moramo z nova. Tega mnenja je bil tudi ožji krog pri sv. Ivanu, kateri je nekega lepega dne sklical skupaj zastopnike skoro vseh naših narodnih društev, pravimo skoro vseh društev, ker se je najbrže nehote kako društvo pozabilo. To naj se smatra tem potom vabljeno. Na tem sestanku smo sklenili napraviti konec temu žalostnemu stanju ter prirediti y korist našim istrskim žrtvam veliko vrtno veselico, ki se bo vršila 3. julija t. 1. s sodelovanjem vseh naših društev v prostorih Narodnega Doma pri sv. Ivanu. Častno predsedstvo je prevzel naš narodni poslanec dr. Wilfan, ki bo imel omenjenega dne primeren govor. Priprave so še v polnem teku, skoro vsak večer se vršijo seje različnih odsekov, tako, da se že danes lahko reče da bo res nekaj velikega. Vsak ve, kaj je dolžnost vsakega Slovenca dne 3. julija 1921. J. K. K dopisu iz Opčin od dne 22. t. m. pripominjamo sledeče: Tu se še vedno nahaja zavedna mladina, ki ni zabila, da so hčere in sinovi slovenske matere. — Res da so nekatere izjeme, ki blatijo svojo čast in so izdale svojo narodnost Glavno jim je, da se zabavajo na plesiščih. Nič jih ne briga, da s svojim početjem spravljajo tudi druge nedolžne ob dobro ime. Kakor smo namreč iz dopisa razumeli, se tu Sovori o vseh fantih in vseh dekletah. Tega ne opuščamo. Blato, ki se drži nekaterih, n« sme padati tudi na neomadeževane. Še vedno se najdejo tu poštena slovenska dekleta, ki ne zahajajo v družbo gotovih železničarjev in tudi z domačimi ne hodijo po gostilnah prepevat »giovinezza«. Še imamo fante, ki radi pojo »HVj Slovani«. — Slovenec in Slovenka. Iz Sovranlšča« Povsod razsaja plesna kuga, a nikjer ni menda tako ukoreninjena kakor ravno na Sovranišču. Pa saj "bi človek ne zameril, če se mladina nekoliko poveseli na način, ki ne žali moralnega in narodnega čuta. Pred enim letom, je bilo naše nekdaj nadvse zavedno Sovranišče prepreženo z rdečimi za. stavami, pela se je glorija komunizmu in vs»-mu, kar je s tem v zvezi. Nekaj nadebudnih in v laški Šoli vzgojenih mladeničev je vodilo to propagando, kateri je podlegla skoro vsa sov-raneška mladina. Sredstvo za zavajanje in zastrupljanje sovraniŠke mladine, so bili ravno oni vabljivi in uničujoči plesi, kjer mlado srce otrpne za vsako moralno vzgojo, zgubi vsako samozavest ter se nauči klečeplastva. Danes vihra mesto rdeče zastave že par dni —-fantje se pripravljajo za nov ples — v vasi italijanska nar. trobojnica. Mladina kam ploveš? In vi,, sovraniške stare korenine, ali ne vesite pogleda pred početjem vaše mladine, ki v svoji nezavednosti tepta in uničuje to, kar ste si vi s trudom priborili? Ali res, ne vpliva več očetova beseda na otrokovo srce? Sovraniška mladina, kam jadraš? Vrni se nazaj. Še je čas, menjaj krmarja in vodi svojo ladjo po poti svojih prednikov. Sovraniška mladina v tvojih rokah je, da vrneš Sovranišču lice, ki bo Častno zate in vzgled^ vsem. Pokaži vrata zape-ljivcem in narodnim izdajicam. Danes ob 4 in pol popoldne se vprizori v {Ivorani «DeJ. kons. društva* pri sv. Jakobu igra v 5 slikah «Sne:Jii!čica». Petje bo spremljal salonski orkester iz Sv, Križa. Obeta se nam torej vzpored, kateri je za sedanje časr, rekli bi, umetniški. Trdno smo prepričani, da nas bo ljudstvo vsestransko podpiralo, ker so stroški za to prireditev v teh za nas tako težkih financielnih razmerah naravnost velikanski, • Šentjakobska Čitalnica*, bo brez odlašanja nadaljevala započeto delo na dramatičnem polju. Danes torej vsi k sv. Jakobu. Odbor. Enovrsten kruh in testenine posebne vrste. Konsorcij za aprovizacijo Trsta in okolice naznanja, da se bo od pondeljka, 27. t. m. dalje vpeljala zopet enotna vrsta kruha, ki se bo pekel iz 80 odstotne moke. Cene kruhu bodo sledeče: 1, navadnemu kruhu v obliki 500 gr 1*60 lira za kg; 2. kruhu v obliki 250 gr 2 liri za kg; 3. kruhu v mali obliki 100 gr 2'50 liri za kg. — Od 27. t. m. dalje bo konsorcij razpe-čaval testenine posebne vrste iz moke 61% po 3 lire za kg. Pomožni uradniki se ne sprejema več. Višja poštna in brzojavna direkcija naznanja: Ministrsko predsedništvo je z naredbo od 4. t. m. nadaljno nastavljenje pomožnih uslužbencev absolutno prepovedalo. Splošne volitve v Trgovinsko in obrtno zbornico v Trstu. Volilna komisija objavlja izid volitev v III. kategoriji obrtne sekcije: Vpisanih jc bilo 512 volilcev. Volilo jih je 131. Največ glasov sta debila gospoda Viktor Flori t (127 glasov) in Emil Magliaretta (115 glasov), ki sta torej izvoljena za svetovalca v Trgovinski in obrtni zbornici. Volilna komisija objavlja izid volitev v II. in I. kategoriji obrtne sekcije: Volitve v II. kategoriji so se zaključile 25. t. m. opoldne. Od 121 vpisanih volilcev jih je volilo 54. Največ glasov sta dobila gospoda inž, Anton Bruna (33 glasov) in Ivan Widmer (51 glasov), ki sta torej izvoljena za svetovalca v Trgovinski in obrtni zbornici. — Pri volitvah v I- kategoriji je od 163 vpisanih volilcev glasovalo 119. Največ glasov so dobili sledeči gospodje: Franc Mi-chelini (83 glasov), Jurij Sanguinetti (7S glasov), kom. prof. dr. Guido Segre 1112 glasov) in vit, častn, inž, Artur Ziffer (71 glasov). Imenovani gospodje so tedaj izvoljeni za svetovalce v Trgovinski in obrtni zbornici, — Trst, 25. junija 1921. — Volilna komisija. Občni zbor Slov. Pravnika se bo vršil dno 10. julija in ne 3. julija, kakor je bilo svoje-t časno objavljeno. Kraj in spored se pravočasna naznanita. Davek na klavirje in biljarde. Mestni magi-< strat tržaški razglaša: Posestniki in aeteniorjl klavirjev in biljardov morajo plačati odnosni davek za I. 1921. v izogib eksekuciji najkasneje do 15. julija t. L, in sicer pri mestni za^ kiadnici. Kdor svojega posedovanja aH deten* cije še ni naznanil, jo mora naznanili najkasneje do označenega dne, drugače zapade kazni v znesku dvakratnega davka, odnosno do 300 lir globe. Predavanja krožka «Znanost in umetnost*« V pondeljek, 27. t. m. ob 20. uri se bo vršilo predavanje o predmetu «pragmatistična objek-tivacija pojavov zavesti». — V torek, 28. t. m. ob 20 in pel bo predaval publicist Marij Piazza o predmetu «deseta muza». Vstopnina 2.— liri, V sredo, 29. t. m. ob 20 se bo predavalo o «teoriji avtokata!ise». — V četrtek, 30. t, m, ob 20 se bo vršilo predavanje o predmetu «snov in energija«. — V petek, 31. t. m. bo predavanje o «?ivljenju zvezd». Krožek «Znanost :n umetnost« priredi v nedeljo, 26. t. m. izlet proti Lipici. Zbirališče jo urad krožka v ulici Ugo Foscolo 2, I. Odhocf ob 13. uri. Izletniki naj prinesejo s seboj mrežo in škatlje za lov na mrčes. Južna iz nahrbtnika. Povratek zvečer. Gostje so dobrodošli. Za «organizacijo oskrbnic -voj. sirot v Trstu» je darovala slov. ljud. šola v Barko vi jah 19. t. m, 490 lir. Iskrena hvala! Da bi se našli vredni posnemovalci, ki bi se o sličnih in drugih prilikah spominjali naših sirot. 3z tržaškega ši*j§i@nia Blazen mož. V drugem nadstropju hiše št. 9 v ulici Paolo Diacono je stanoval pomorski kurjač Josip Rojac, ki je že večkrat brez povoda razgrajal in tulil kakor zverina v svojem stanovanju ter grozil svoji ženi s smrtjo. Pred snočnj'm je prišel Josip domov. Mesto da bi večerjal, se je sprehajal po stanovanju gor in dol ter se jezil sam nad seboj. Tu pa tam se je ustavil za hip ter gledal preplašena ženo in svoja otroka. Nenadoma se pa postavi pred ženo ter ji zagrozi, da jo bo umoril. Ko je slišala žena te besede, je urno vzela v naročjo svoja dva otroka ter zbežala z njima v spalnico. To je Rajaca še bolj razburilo: zagrabi) je dolg kuhinjski nož in brivno britev ter hotel vdreti v spalnico. Med tem časom se je posrečilo ženski pobegniti z otrokoma iz spalnic« skozi neka postranska vrata na stopnice. Močan ropot je privabil iz stanovanj ve4 stanovalcev, ki so pomagali ženski, da ni padla v roke blaznemu možu, ki bi jo bil gotovo umoril. Na lice mesta je bil pozvan tudi vitez Treves. Strežniki so oblekli Rojaca v prisilni jopič ter ga nato odpeljali v opazovalnico mestne bolnišnico. Vlom v železno blagajno. Preteklo noč so vdrli neznani tatovi v urade mornarniške družbe «Dalmatia» ,ki se nahajajo v ulici Milano Št. 1, in odnesli iz Železne blagajne 20.00C lir. Tatvina je bila javljena policiji, ki zasleduje predrzne tatove. _ Darovi za nssrežne žrtus u Istri II. zbirka nabrana po Mici Sever, Postojna L 1327. — Gospodarsko društvo, Prosek L 60 _ Štirje Sežanci nabrali na Telovo v gostiln' «Pri mostu» v Merčah L 50. Zadnji izkaz L 64.864'60, din. 7'20 in 1 dolar Skupaj L 66.30i'63, din. 7'20 in i dolsr. O priliki praznovanja godu gospoda «2ižeta» in gospe Alojzije Ujčičeve so darovali gostje 95 lir za istrske žrtve. Denar je bil izročeij krožku «Odvada», ki ga bo svoječasno izročt na pristojno mesto. Srčna hvala! Posnemajte jih! V Trstu, dhe 26. Junija 1921. »EDINOST« Stran ur« Vesti iz Istra DoT;ur.. Ker se raznaša govorica, da so bile vse glasovnice volišča v Dolini dne 15. maja t. 1. o priliki volitve v državni zbor uničene, se mora resnici na ljubo povedati, da so te Ijiva. Temu se pridružijo še carina in razne mejitve izvoza. Luke, ki pridejo za izvoz iz Jugoslavije v Zedinjene države v poštev, so Trst, Solun, Dubrovnik in Split. Luk bi torej ne manjkalo, toda vsled neurejenih notranjih železniških razmer na Balkanu so zakasnitve TRAVA za koSnjo, 9000 m* se odda. Via Giu-siinelli 6, vrata 8/SaiIta Promontorio. 10S7 DVE KOLESI v dobrem stanju, prodam po nizki ceni Via Ruggero Manna 3, pritličje. 1038 Celi Breg se je pri volitvah izkazal možaTO". Glasovalo je nad 82%, in sicer izključno za naše jugoslovenske poslance, in to kljub groznemu pritisku fašistov ter zadržanju komisije, ki je začela še le ob 11. uri z klicanjem imen. Rezultat je bil sledeči: Dolina sekcija 34: Lipa 466 glasov prednost Wilfan 466, prednost Stanger 466; Blok 2 (vol. komisar i pisa), komunisti 5. Boršt sekcija 35: Lipa 359 uničena 2; prednost Wilfan 357, prednost Stanger 357; Blok 2 (komisar i pisar). Osp sekcija 36: Po fašistih zažgano volišče. Našle so se v žari sledeče glasovnice z lipovim cvetom: 75 zavitkov (celih) z glasovnico »Lipa«, 91 zavitkov (deloma ožganih) z glasovnico »Lipa< in 67 zavitkov (nadpolovico ožganih) z glasovnico »Lipa«, skupaj 233 glasov za jugoslovenske poslance. Imamo tedaj vsega skupaj 1058 glasov, združenih pod slovansko lipo. Od manjkujočih je 80% odsotnin v Ameriki in drugod. Drugim pa je volilni komisar zabranil vstop v volišče. — Zaupnik. ¥ssti Iz Soriške Begunci se vračajo. Deželna vlada za Slovenijo v Ljubljani je s koncem tekočega meseca ukinila begunsko podporo, ki so jo dozdaj še dobivale begunske družine, oziroma osebe, brez zaslužka. Ker bodo obenem, kakor čujemo, odpravljene tudi ugodnosti za prosto vožnjo ob vrnitvi, ter se hoče begunsko vprašanje končno likvidirati, so se v zadnjih tednih vrnili mnogoštevilni begunci. Skoro brez izjeme so to ljudje, ki se nameravajo stalno naseliti v Jugoslaviji. Večje število družin se je vrnilo v goriško okolico. V Mirnu pri Goiici, kjer je bila pred vojsko zelo živahna strojarska, čevljarska in kamnoseška industrija, se počasi zopet oživljajo stari obrati. Obnovitev nekaterih strojaren je ravno v teku. Čevljarska obrt, ki trenutno tudi trpi pod vsesplošno gospodarsko in trgovsko krizo, se je bila že prav lepo opomogla in upamo, da bo sedanje težave srečno prenesla. Naša dobro poznana »Čevljarska zadruga«, ki ima tu svoje že pred dobrim letom obnovljeno tovarno čevljev »Adria«, se je pretekli teden vrnila s svojim celotnim strojnim inventarjem iz begunstva. Sedaj bo svoje, že itak obsežno podjetje popolnoma modernizirala. Želimo ji prav obilo uspehov I Škoda, da si še kamnoseška obrt ne more pomagati na noge. Uverjeni smo pa, da se bodo tudi za njo razmere zbolj-šale. Za sedaj jo krepko nadomešča stavbin-ska obrt, ki se bo kakor kaže v prihodnjih mesecih že znatno poživila. z blagom natrpan, Dubrovnik in Split pa nimata rednih paroplovnih zvez in sta zvezana z zaledjem samo z ozkotirnima železnicama. Vinske cene na Štajerskem. V »Ptujskem listu« je bilo nedavno citati, da cene štajerskih vin padajo vsled tega, ker so vinogradniki in vinski trgovci prišli baje do prepričanja, da ne bodo mogli po tako visokih cenah svojih | velikih vinskih zalog prodati. Te informacije Banatu so cene vin res nekaj kron padle; na-glede vinskega trga pa niso čisto natančne. V 9protno pa so vinske cene v Sloveniji za par kron poskočile. — Kijub temu, da se obeta na Štajerskem dobra vinska letina, ni o padanju cen štajerskih vin niti govora. Zaloge izvrstnega letnika 1920. so prav skromne in se bo to vino prodajalo vsaj za isto ceno kot sedem-najstnik (vino iz leta 1917.), ako ne celo dražje. Ker občinstvo v poletnem času ne pije rado Banačana radi prevelike mehkobe, je razumljivo, da bo vpraševanje po Štajerskem svežem in aromatičnem vinu veliko. Cene štajerskih vin iz leta 1920. so po kakovosti od 20 do 35 kron od kleti. Vinske zaloge tudi niso tako ogromne, kot se je to spočetka splošno domnevalo. To pa zategadelj, ker so bile letine 18, 19 in 20 kvantitativno slabe, nadalje, ker popijejo vinogradniki sami splošno več vina kot pa v časih pred vojno in v glavnem, ker se lconsum prvovrstnih štajerskih vin v Jugoslaviji neprestano dviga. — Na Štajerskem kažejo vinogradi povsod prav lepo. Nove takse v Jugoslaviji. Generalna direkcija posrednih davkov je predložila ministrskemu komiteju, v svrho proučevanja, projekt novih taks. Brodarska delavnica v Belgradu. Belgrajski ekonomsko-finančni komite je na svoji zadnji seji pretresal vprašanje o ustanovitvi brodarske delavnice v Belgradu. Celo'zadevo je komite predložil ministrstvu financ v daljno proučevanje. Nova banka v Belgradu. Te dni je začela v Belgradu poslovati nova banka pod naslovom »Srpsko-švajcarska banka«. Temeljni kapital znaša 5 miljonov dinarjev. Slovaška lesna industrija. Stagnacija v slovaški lesni industriji zadnji čas pojema. Vzrok temu je dejstvo, da se kurs ogrske krone dviga, kar ima za posledico večji import lesa (zc kurjavo; iz Slovaške na Ogrsko, Nova banka v Mariboru. Bivši ravnatelj mariborske eskomptne banke snuje sedaj lastno banko. Del potrebnega kapitala so prispevali tudi razni mariborski trgovci. ŽIVNOSTENSKA BANKA PODRUŽNICA v TRSTU Elita Eisa vsual ul. Bszzioi. — Lasna palača. DelnISka glavnica, in rezervni zaklad K Č. SI. 223,030.003 likuje kuluHls« rcs bžnčue ia mcn]alničn2 transakciji — Uradrse uro od 0«13 = se računajo po 20 stotink beseda. — Najmanjša pristojbina L 2'—. Debele črke 40 stotink beseda. — Najmanjša pristojbina L 4'—. Kdor išče službo, plača polovično ceno. «Edinosti». Ponudbe na •Dobra hrana». upravništvo pod PRODAJO se preŠiči in nov voz. Rojan, Ver-niellis št. 451. 1094 ODVETNIŠKA pisarna išče vajenca, 14 do 16 let starega, veščega slovenščine in italijanščine. Ponudbe pod «vajenec» na upravništvo. 1096 GLASOVIR v dobrem stanju, se proda. Naslov pri upravništvu. 1092 NA PRODAJ imam v L 16.000 naprej ter obrlnije. Ferdinand Trstu in okolici hiše od mlekarne in različne Štolfa, koncesijonirani posredovalec. Trst, kavarna Fabris. 1093 PRVOVRSTNA TOVARNA z žitom in moko išče zmožnega potnika, ki pozna deželne jezike. Ponudbe pod šifro «Granium» na uoravništvo. 1091 GrJKESTRON za gostilno, dobro ohranjen, kupim. Cena po dogovoru. Naslov pove upravništvo. 1039 Gospodarstvo Zedružna zveza v Trstu je razposlala dne; 23. junija svojim članicam sledečo okrožn>cc«i I. Da zamoremo predložiti na pristojnem | mestu vlogo glede vojnih posojil, Vas uljudno prosimo, da nam z obratno pošto naznanite: 1. Koliko vojnih posojil ima Vaša zadruga v nominalni vrednosti? 2. Koliko vojnih posojil izkazuje zadruga v bilanci koncem leta 1919 ali leta ^ 1920. (Zadruge, ki imajo "že bilanco zal. 1920, naj vzamejo stanje vojnih posojil leta 1920, če je še nimajo, pa stanje leta 1919). 3. Natančen naslov zavoda, ki hrani lisilne o vojnih posojilih. 4. Ali so listine, vojnih posojil žigosane z HRANO iščeta dva gospoda v dobri slovenski strani italijanskega zakladnega nadzorništva. družini, ki ne stanuje predaleč od uredništva 5. Ali poseduje zadruga razen avstrijskih vojnih posojil še kake druge vrednostne papirje, ki se še nahajajo v shrambi onstran meje; naj se navede zavod, pri katerem so v shrambi. II. Pri tej priliki opozarjamo naše članice, ki so bile prej včlanjene pri kaki Zvezi v Jugoslaviji, da tam takej članstvo odpovedo. V slučaju, da se je takim članicam računal upravni prispevek naj nam to javijo z navedbo zneska in leta, za katero se jim je prispevek zaračunal, da nam bode mogoče pri dotičnih zvezah proti takemu obremenjanju naslop:ti. III. Nekaterim zadrugam je zakladno nad-zorništvo odklonilo 20% povi^k na vloge, češ, da niso v pravem času t. j. pved 30. junijem 1920 vložili prošenj. Proti takim rešitvam treba rekurirati, ker je bilo že nekaj rekurzov, ki jih je Zadružna zveza v Trstu storila, ugodno rešenih. Prizadete zadruge naj se zato takoj obrnejo na Zvezo, da jim bo šla na roko. Cena plinu in električni energiji v Trstu. S 1. julijem se bo znižala cena plinu od 1.50 lire na 1-30 liro za kubični meter, cena električni energiji za pogon motorjev in za kurjavo od 2.70 lir na 2.20 za kv po normalni tarifi, od 1.20 lire na 0.70 lire za k v po znižani tarifi. Cena električni energiji za razsvetljavo ostane za sedaj nespremenjena. Plinarna naznanja, da se bo dobil koks pri prodajalcih kuriva po 45 lir za q, franko zaloga prodajalca. Večje količine (najmanj 10 q) se lahko kupijo direktno v plinarni po 40 lir, franko plinarna, se pa morajo odpeljati z lastnimi sredstvi.^ Načrt za železnice v Jugoslaviji. Udruženje jugoslovenskih inženirjev in arhitektov je izdelalo načrt za mrežo državnih železnic. Po tem načrtu se imajo one zveze, katere so se že začele graditi, dovršiti najkasneje v treh do štirih letih. V načrtu so potem tudi proge, ki naj se začnejo graditi Čim prej, da bodo lahko dovršene v desetih letih. Načrt predvi-dev t končno tudi gradnjo manj važnih železnic, s katero se ne mudi Bog ve kako. Zveza z morjem se ima po tem načrtu urediti tako, da bodo tekle proge proti lukam, ki ležijo med Reko in Senjem, proti splitski in šibeniški luki ter končno proti Gružu, Boki in Baru. Viri bogastva v Jugoslaviji. Konzul Zedinje-nih držav v Belgradu K. S. Patton sodi: Viri bogastva so v Jugoslaviji v glavnem nedelani naravni proizvodi. Od teh proizvodov preosta-jajo odvišne množine za izvoz. Izvažajo se lahko tobak, opij, žito, baker, bauxit (aluminijev hydroxyd), aluminij, cvetje krizantemc (Pynethrum Parthenium), češplje, cement, les in goveda. Za izvoz v Zedinjenee države pridejo v prvi vrsti v poštev baker, bauxit in cvetje krizinteme. Jugoslovenske češplje so za ameriška tržišča predrobne in nepripravne in tobak za okus ameriških kadilcev prelahek. Vsled izvoznih težav je proizvodnja bakra pu-dla v tako veliki meri,da ga bržkone ne preostaja za izvoz prav nič. Glavni vzrok, iz katerega se trgovina Jugoslavije z Zedinjenimi državami ne more razviti je v tem, ker Jugoslavija nima veliko takih stvari, ki bi se mogle prodati v Zedjnjenih državah. Poleg tega so tudi prometna sredstva, bodisi prekooceanska bodisi železniška v Jugoslaviji, jako pomanjk- PRODAJALKA z večletno prakso, izvežbana v vseh strokah mešanega blaga, se sprejme takoj. Pri ponudbah naj se navede svoje zadnje mesto službovanja, ter se reflektira samo na boljšo moč. Podlogar & Petelin, Sv. Peter na Krasu. GOSPODIČNA iz dobre družine, izučena šivilja, sposobna tudi vsakega dela, želi vstopiti v službo pri dobri družini. Naslov pove upravništvo. 1086 FOTOGRAF ANTON JERKIC, TRST, ulica Roma (poštna ulica] 24, Gorica, Corso Verdi (vrtna ulica) št. 36 priporoča se svojim sorojakom. »35 EEOJAČNICA Avgust Stufar, uL S. Francesco D Assisi št. 34. III. nad. je ecjiua dobroznana krojačnica v Trstu. 23 NAZNANJAM slavnemu občinstvu, da sem poleg delavnice odprla tudi salon za izgotovljene zimske obleke in letne plašče ter raznovrstne obleke. Priporočam se za obilen obisk. A. Mer-mclja Riegcr, ulica Comiuerciale 3. 586 ŽGANJARNO v ulici Media St. 22, kjer se dobi vsakovrstno pristno žganje in razni likerji po zmernih cenah, priporoča lastnica Marija Szolik. žfcANJE na drebno filivovec, dobite Fran Szolik, lastnik. in debelo, posebno pristen v žganjarni, ulica Trento 18. 33 KUHINJSKO in sobno pohištvo prodaja mizar Via Torquato Tasso, vogal Via Udine 28. Izvršuje vsa v to stroko spadajoča dela in poprave. 35 PRIPOROČA se dobroznana brivnica Josip Jerman, Trst, ul. XXX. Ottobre 14. (37 UoIRALEC in p opravi jalec glasovirjev in harmonijev. Pečar Andrej. Trst, via Coroneo I, V. nad. 553 POZOR! Srebrne krone in zlato po najvišjih cenah plačuje edini grosist Belleli Vita, Via Madonnina 10, I. 740 PRIPOROČA se cenj, odjemalcem na deželi stara trgovina in zaloga kolonijalnega blaga ter jestvin I. Wiegele & Co. prej Matija Mil-lonig, via Ghega 10. Zmerne cene in solidna postrežba! * 1028 DVA MIZARSKA pomočnika sprej'me takoj v trajno delo Franc Čelan v Postojni. 1039 ZLATO IN KROICE plačuje po najvišjih cenah F. Pertot, via S. Francesco 15, II. 824 DEČEK z meščansko šolo ali z dvema razredoma srednje šole se išče kot učenec v trgovino z mani fakturnim, modnim in špecerijskim blagom. Kje pove upravništvo. 1048 SLUŽKINJO za vsa hišna dela išče 2 oseb. Ponudbe pod «Pridna» na štvo. družina upravni-1058 IŠČE SE služkinja, katera zna kuhati, za večo trgovsko hišo na deželi. Reflektira se na moč od 25—30 let. Plača po dogovora. Ponudbe pod «Poštena» na upravništvo. 1065 HIŠA obstoječa iz dveh stanovanj in skladišča, sc proda. Stanovanje in skladišče takoj na razpolago. Pendice di Scorcola 418. 1098 TRŽAŠKA HARMONIKA, nova, lasten izdelek, se proda. Via S. Ermacora 1, V. Rojan, (pri vojašnici). - 1099 V TOREK zjutraj od 10—12 predpoludne se vriš v ul. Cunicoli št. 4, izredna prodaja poročnih, modernih sob za L 700.— 1101 SvetoIvassRg gospodarsko drešiva „Mi M v Sv. Ivanu --vknjižena zadruga z omejeno zavezo — vabi na redni občni zbor ki se bo vršil sredo, dne 13. julija 1921., točno 20 v društvenih prostorih. ob DNEVNI RED: 1. Pozdrav predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika in odobritev letnega računa za 1920. 4. Razni nasveti in predlogi. ODBOR. V slučaju nezadostnega Števila članov, se bo rečeni občni zbor vršil v nedeljo, dne 20. julija 1921 ob isti uri in ob vsakem številu navzočih članov. Z ozirom na važnost tega občnega zbora, se uljudno prosijo vsi Član!, da se istega gotovo v polnem številu udeleže. 508 za govejo živino, prašiče in kramarsko blago se vrši v Štanjelu ~ y fefrtefc to 30.11. ŽUPANSTVO hTAN EL. GOSPODSKA vila, Pendice Scorcola, 5 sob, izba, kuhinja, 2 sobi, sobica, kuhinja, 2 stanovanji, 2 vhoda, 2 vrta, se proda po zmerni ceni. Stanovanji prosti, Kremser, Carducc* št. 28. 1102 GOSTILNA z inventarjem in dekretom, skupno s hišico, stanovanjem, vrtom, vse ograjeno, blizu tramvajske postaje v Skednju, se proda po nizki ceni. Carducci 28, Kremser. 1103 ŽABICE, angieške ključavnice, ključe, mizarske klopi, pile, vijake, klešče, žreblje in žico ima na prodaj Zaloga železnine, Via Fabio Lilzi 17. 1097 OKLIC. Išče se v neki zapuščinski zadevi naslov Antona Graiič, ki je bil leta 1894 železničar v St. Veit a/d. Glan na Koroškem. Za posredovanje njegovega naslova plača 30 lir dr. Ivo Benkovič, odvetnik ▼ Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 6. 1014 Velska trgovina S P@sest¥©lfi v jako lepem trgu Štajerske, železniška postaja na gla\fni progi, dobro fcoča in zelo lepo urejena, z zelo veliko okolico, velika skl-dišča in enonađstropna hiša, vse v najboljšem stanju, je zaradi starosti in boleh- nosti posestnika na pr- daj. Polzve se natančneje pod naslovom . „Poštni predal St. 53, Celje". 506 IIII Izredni občni zbor Delniške dražbe Kranjskih parnih opekaren se vrši dna tO. julija ;1M1 ob 2 pop. pri g- Urbaniitu v Trnovem z naslednjim dnevnim redom: Predložitev bilance za leto 505* na novosestavljene 1919 In 1920. URAVNI SVET. I@ za čisk^B TVRDKA ŠM3® m Mni (ue§!tl S. Cnierino) bonMžcvfne In sullenine po že znanih cenah. e ea ČIJU Je naš omot oblaiil m 3-zefira za 2 Z P! 1 W iliSM OMOT H m 3.20 itheag ip ia n lil 1.30 sili ii 11 sip Bi 1 ni. paiile ' pilile za" uiti Blago prve vrste. Elogo prue vrste. 1 Ii Podpirajte le one Me, ki inserirajo v našo listo. (m po . . L 2.40(11 L Z.3S DI M ritti. 3 J in blaga, za .. L Z8.50 m lig E0|d¥i£§ p« ........L Z — » Gil..........L Z.Z0 naprej TVRDKA vev Stran IV. ►ĆDltfOST« V Trstu, dne 26. junij* 1921. ŽetcT ječmen« ▼ Jugoslaviji. Iz notranjosti Srbije javljajo, da je v raoravskem okraju že cačela žetev ječmena. 2etev je zelo bogata. ^ Prodaja odškodninskih konj t Jugoslaviji. Komisija je iz Wiesbadna odposlala dva vlaka konj za državo S. H. S. En vlak 200 konj se bo prodal v Sabcu, drugi v Belgradu. Nova premogovna ležišča v Bosni. V Kukavici v Bosni so zasledili nova ležišča premoga, ki je zelo dobre kvalitete. Za eksploatacijo premoga se je ustanovila delniška družba z glavnico 3 miljonov kron. Tretji mednarodni velesemenj ▼ Pragi. — Dd i. do 8. septembra 1921. (Dalje.) Industrija tkanin na CehoslovaSkem proizvaja 80% izdelkov nekdanje Avstro-Ogerske. Obrtnija bombaža s tremi in pol miljoni vreten ter 125.000 tkainih strojev in 170.000 valcev za tiskanje vzorcev se osreaotoČuje na severnem in vzhodnem Češkem ter na severnem Morav-tskem. Volna se dela v Brnu, Iglavi, Krnovu (Jsgerndorfu), Liberci (Reichenbergu) kakor tudi na Slovaškem in šteje skoro pol miljona vreten in več kol 40.000 tkainih strojev. Pralnice lana iz okolice Trutnova (Traute-iiaua) so svetovnoznane, ravno tako predilnice, ki izdelujejo poleg navadnega tudi fino tiamaskovo blago. Zelo znamenita je izdelava jute in svile. Izmed posebnih obrtnij omenimo izdelovanje pletenin, preprog, čipk in vedenja. V nekaterih krajih Slovaške izdelujejo doma krasne čipke. Z izdelovanjem tkanin je ozko zvezana konfekcija, posebno na srednjem Moravskem. Za izvoz izdelujejo tovarne posebno fino perilo za dame in gospode. Konfekcije pa izdelujejo največ navadne in delavske obleke. Tkanin se izgotavlja veliko več, kakor jih je v čehoslovaški republiki potreba, vsled česar se jih izvaža velika množina. Izdelujejo se tudi klobuki, slamniki in fesi. Več kot polovica se jih izvaža. Industrija kovin. Železarska obrt s 31 plavži in lefno izdelavo 1,700.000 ton surovega železa ima svoja središča na srednjem Češkem, na severovzhodnem koncu Moravske in na srednjem Slovaškem. Surovo železo dela 19 jeklaren in 15 livaren. Največ železa se dela ■v takozvanih Martinskih pečeh. Iz surovega železa se dalje izdelujejo v mnogoštevilnih tovarnah lopate, cevi, vijaki, pile itd. Na izredni 'višini stoji izdelovanje mehaničnih konstrukcij s svojomi središči v Pragi, Brnu, Plznu, Mor. Ostravi in Bratislavi. Tu se izgotavljajo najraznovrstnejši stroji, posebno za tovarne sladkorja, piva in liha. Ravno tako znamenita |e tudi industrija lokomotiv in vagonov. Na najboljšem glasu so tudi čehoslovaški osebni in tovorni avtomboili kakor tudi motorni plugi »Praga« in »Excelsior«, ki so posebno pripravni za preoranje vsled vojne opustošenih pokrajin. Čehoslovaški poljedelski stroji so jcnani po celem svetu in se izvažajo kljub a-jneriški konkurenci v vse države. Znamenita 'je elektrotehnična obrt in izdelovanje drobnega železnega blaga, katero se izvaža v veliki množini. Omeniti je treba izdelovanja emajliranega blaga, od katerega se izdeluje 80% izdelkov nekdanje Avstro-ogerske v Čehoslovaški republiki in izvaža 4 petine vseh izdelkov. Konečno opozorimo še na izdelovanje gumbov, katero izvaža 9 desgtink v inozemstvo. V 94 tovarnah se izgotovi letno 400 vagonov bisernastih, roženih, galilitovih gumbov, dalje gumbov iz raznih kovin in sirovin. Čelioslovaška republika ima izmed vseh erednje-evropskih držav najlepše urejene notranje in gospodarske razmere, kar se tudi iz kursov tujih menjav dobro razvidi. Aktivna \rgovinska bilanca je presenetila celi svet in z. naglimi koraki hiti mlada republika k razvoju na gospodarskem polju. Praški semenj obsega najraznovrstnejše industrije, kar je razvidno iz sledeče statistike: V letu 1920.: Število razstaviteljev 1930; Število obiskovalcev 80.000. — V letu 1921.: Število razstavitelje 2543; število obiskovalcev 127.000. Svetovna stagnacija, katero so občutili tudi v čehoslovaškie republiki, je imela, kar se trgovine tiče, tudi na praški semenj neugoden vpliv. Na drugi strani pa je bil moralični u-speh tega semnja tako velik, da je prvič z njim 'dokazana potreba praških semnjev, o katerih so se tuji nakupovalci zelo hvalevredno izrazili, in drugič podan jasen dokaz, da je Pra<*a po mnenju tujcev središče srednjeevropske trgovine in ima Vsled tega veliko prihodnost. Prostor, na katerem se semenj vrši, leži zelo ugodno v neposredni bližini romantične Prage na koncu električne železnice. Število tramvajskih vozov k sejmišču se za čas semnja izdatno pomnoži. Med palačami razstave so glavne obrtna palača, katera obsega 12.000 m', palača za stroje s -4000 m*, zlatarski paviljon in devei drugih stavb, katere obsegajo skupaj 30.000 m-pokrite plošče. Namerava se postaviti še več daljših paviljonov, kateri naj s časom izpreme-ne Pratfo takorekoč v trgovsko, na obeh bregovih Moldave ležeče mesto, z drugimi besedami v nekako trgovinsko Meko srednje Ev-rope. Razstavljeni izdelki so v sledeče oddelke razdeljeni: L Stavbna industrija II. Železarska obrt in kovine III. Elektrotehnika IV. Lesna industrija V. Tkanine VI. Konfekcija VII. Galanterija VIII. Usnje IX. Steklo in porcelan X. Umetnost XI. Kemija XII. Prehrana XIII. Godala XIV. Igrače XV. Šport XVI. Grafika XVII. Dragulji in zlatnine & XVIII. Mešana skupina. (Konec prih.) — Francoska plovba na Jadranskem morju. Francoska paroplovna družba Les affreteurs reunis, ki ima sedež v Parizu, je otvorila redno plovbo na Jadranskem morju med lukami Trstom, Reko, Splitom, Dubrovnikom in Kotorom na eni in Antwerpenom, Havreom, Bor-deauxcm in Algerom na drugi strani. Imenovana družba vzdržuje tudi direktne zveze med Belgijo in Francosko ter Aleksandrijo, Beyruthom, Smyrno, Carigradom, Črnim mor- ]"em, Solunom in Marseillo. V jugoslovenskih ukah pristajajo trije parobrodi (Venus, Liber-tas in Lavor, i 3000 do 3500 ton), in sier vsak drugi ali vsak tretji teden. Družba razpolaga s 50 ladjami s 160.000 tonami. — Uvoz iz Romunske v Jugoslavijo. Trgovinska in obrtna zbornica v Zagrebu javlja, da .jse po obstoječi srbsko-romunski trgovinski pogodbi od.23. decembra 1906 računa carina za blago romunskega izvora po najnižji tarifi. Ta olajšava pa ostane v veljavi samo do 4. april 1922., ker je Romunska s tem dnem po-J godbo odpovedala. — Angleški izvoz ▼ Rusijo. V angleški dol« nji zbornici so izjavili zastopniki vlad«, da s« je po podpisu angleško-ruske trgovinske po- (|odbe izvozilo v Rusijo za 512.000 funtov ster-Ingov blaga. V aprilu t L je Anglija izvozila za 397 122 funtov sterlingov blaga v Estonsko. Vse to blago pa je šlo čez Estonsko v Rusijo. — Italijansko-švicarska trgovinska pogodba. Trgovinska pogajanja med Italijo in Švico so se uspešno zaključila. Švicarski tisk pozdravlja novo pogodbo in se nadeja, da pomeni ta pogodba začetek mednarodne sistemizacije Švice glede industrije in trgovine — Novo podjetje ▼ Jugoslaviji. V področju Hrvatske eskomptne banke v Zagrebu se je 14. juija t. 1. ustanovila nova delniška družba «Textil». Glavnica novega podjetja znaša 15 miljonov jugoslovenskih kron. _ Izplačevanje zavarovalnih svoi s strani inozemskih zavarovalnic v Jugoslaviji. Zagrebška -trgovinska in obrtna zbornica poroča, da se bo na konferenci držav-naslednic v Rimu pretresovalo tudi vprašanje, v kateri valuti naj izplačujejo zavarovalnice v drža-vah-naslednicah zavarovalne svote onim jugo-slovenskim državljanom, s katerimi so sklenile pogodbe o zavarovanju pred prevratom. Glede avstrijskih zavarovalnic se razen teg». vršijo že sedaj neposredna pogajanja med avstrijskim in jugoslovenskim ministrstvom za trgovino. Angleške in ameriške zavarovalnice v Jugoslaviji pa nameravajo likvidirati ter oddati pod gotovimi pogoji svoje posle jugosio-venskim zavarovalnicam. švicarski tečaji. ŽENEVA, 24. Lira 28*10. marka 8'3625, avst.j krona 1'06, angl. funt 22*1850, fr. frank 47*3875 dolar 5*9125. Izvoz ilvil iz Jugoslavije kakor koruze, fižola, moke, sliv, krompirja in drugih deželnih pridelkov dobavlja le vagonske pošlljatve najceneje tvrdka (463 Pnfcrnotf 4Remiff UuMSano. Jugoslavija Naslov za brzojavke PAREM Ljubljana. Velika zaloga in tovarna pohištva A. JUG — Trst Tovarna ulica sv. Martiri štev. 21 Zaloga ul. sv. Lucija 5 in ul. del Fabbri 10 Velika zaloga spalnih in jedilnih sob, kuhinjskega pohištva kakor tudi drugih predmetov. Delo solidno. Cene zmerne. ALOJZU POVH Trst, telefon štev. 3-29 Plazza Garibaldi 3 (fiti toran) Največjo izbero daril za birmo dobite samo v trgovini Piazza Oaribaldi Št. 3, (prej Barriera) \im sledim istim, čeprav v lastno zgubo, nudeč čist. starim in novim odjemalcem priliko, nabaviti si po novih, breikonkurenčnih cenah pristno bela. črna namizna In Izbrana vina Obenem javljam, da se mi Je posrečilo dobiti glavni zastopstvo in zalogo za Notranjsko ene najstarejši! In največjih tržaških tvrdk S. H. Megarf: Žganja-konjak rum. Spir t. Veimouth. Maršala l.t.d. Br* z-plačal vzorci s cenikom, samo trgovcem ozlr. gostilničarjem, vedno na razpolago Pridite pokuSat I Priporoča se domača tvrdka 499 Menjavaš - MILAN ŽHlDERJlČ - Prestranck Književnost in umetnost Roman nemške revolucije. Avtor svetovno-znanega romana »Der Tunnel«, ki je doživel do danes že nad 200 izdaj, je spisal pod naslovom »Der neunte November« roman, v katerem popisuje postanek in razvoj nemške revolucije v letu 1908. Roman je bil spisan že kmalu po preobratu in stoji še popolnoma pod vtisom onih burnih časov. Kellercnann zavzema v njem odločno protimilitaristično stališče. Kdor želi imeti krasno sliko po nizki ceni, fiaj se obrne samo na FoioMnI zavod DMUERRE Ccrso Ulttorlo Eznanuele il 35 -- Razglednice od 10 lir naprej -- na najprometnejšem prostoru Gosp ul. mesta Maribora, ot>-s'oječa iz trgovskega lokala. 2 skladišč, 1 delavnice z elektr. razsvetljavo, se z vsem inventarjem proda. — Ponudbe na Anončni zavod I. Sušnik, Maribor, Slovenska ulica št. 15. 505 Samo nn đetielo za preprodajalce! Trakovi, moške in ženske nogavice, robci, čistilo ?a čevlje Brili, Ecla, Li t, različni glavniki, šp ga, dišeča mila, kratače, vzmetne zaponke, igle in sukanec, žensko perilo, gumbi, cigaretni papir, pismen papir i. t. d. po dnevnih etnah S. Nicolo 19 G1ACOMO LEtfl S. Nico o 19 prodaja v rodih kakor tudi v steklenicah v veliki ali majhni količini, po zmerni ceni fco. postaja Pula. 49j Tovarna za Rufcanjs žganja. Fasana pri Pn!L VzuRi z navedbo cene se pošljejo na željo. Prodaju se radi odlaska uz nisku cienu u Voloskom blizu mora VILLA TSREZIN3 br&j 84 sastojeća od vrta, sterne, u prizemlju dvie sob kuhinja, konoba, I. kat 5 soba, sa kuhinjom 11 kat 5 soba sa kuhinjom i balkonom, onda kuća br 3o sastoji se od 4 sobe, kuhinje, praonice, električno svjetlo u kud — Upit ti «e kod kod fc. notara Antona : 484 Bus ti u Voljkom. ittamka „JELEN" Glavni zastopniki 473 F8ATELU F1HZI g Trst, via Tintore 5 Telefon 1164 falBiM — ' f I De Naši & 6. Sferza Mavricija Wackvltza nasledniki Trst ul Torre Slanca 32. Telefon 29-33 Velika izbira majoličnih in železnih peči, ekonomskih ognjišč in štedilnikov. — Izbira majoličnih plošč za kuhinje, kopeli in closet Velika zaloga plošč iz litega (tirol-lskega ali navadnega) železa in pečic za ognjišča. Zaloga cementa, cementnih plošč, pečic, ražnje?, vratic iz litega železa vsake velikosti 13 !! ZNIŽANA CENA l! po Lir 7.59 liter. Pri naročilih nad 50 Ilirov dani sod BREZPLAČNO. 454 C. Vecchiet - Alcolea Trst - Via Donizetti it. 3 — Trsi SCOŽE USNJE ter "si v čevljarsko obrt spadajoči predmeti ulica MM Ji. 49 (prej Belvedere) Priporoča se (27) F. CINK Mi MRICO LflfiTSCHHER Lastnik UGO de VIS1NT1NI Trst Via Roma 28 (blizu Poste Telefon 198) Delavnica za popravljanje koles. Zaloga mot. koles in potrebščin. — Pnevmatiki za kolesa, 31 motorna kolesa In avtomobile. — bz stopstvo koles „STUCCHI* — Miitiiiiili o a Ceiljamisa FORCESSSN, Trs«, vV: SSS ' Najboljši nakupovalni izvor 0BUG&LA za gospe, gospode in otroke Se priporoča cenjenemu občinstvu z zajamčenim blagom, ki je neprekosijive trpežnosti Stara In poznana tr2a?fea tvrdka I-- S p@ nalili ođ Ha proda] je graščina na Dolenjskem ob železni:! v lepem trgu. Njiv, travnikov in gozdov je 8 oral v. — Poizve se natančneje v „Dobrodelni pisarni" 483 Ljubljana, Poljanski nasip 10. ff ff županstvo mm mmm vabi vse one v tukajšnjo občino pristojn f a izven iste živeče o-ebe, da dopošljejo tukajšnjemu občinskemu uradu do 5. julija t. 1. svoje natančno izpolnjene družinske liste (ime, priimek, očetovstvo, materinst o, dan in kraj rojstva ter sedanje opravilo in bivališče). Te liste rabi županstvo za sestavo izkaza oseb, ki so glasom st. germanske pogodbe zadobile italijansko državljanstvo po polnem pravu (di pieno diritto). 50i Izredni komisar: Fr. Zora 1. r. Dr. Leopold Mrcček zobozdravnik 500 Trst, Corso Ultt En. III St 24 se je vrnil in oiiira zopet. Na cene, ki so že znižane, dajamo Bziemne popaasfc® dl© Volneni plašči ...... Tailleur ...... Princesses.....t Volneni in svileni površniki * Svileni plašči ...... Halje za obleke iz pletene svilenine Princesses in plašči iz pletene volnine Obleke fantazija, svilene in Crepe Georgette ff „ etaamin in Organdis • Bluze iz etamina „ (svilene) In crfepe _ ♦ Volneni golf * • m Svileni golf......* Perilo Ženski klobuki ....... Dežniki in solnčniki ...... • od 20 do 50% m od 30 do 50°o r od 30 do 50°0 * 20% * od 40 °1 0 dO 50°o od 20° o do 30 u„ * . « . 40% od 20° o do 50°0 od 20° 0 do 50 °o • od 30° o do 50 °0 . • • . 30°0 . od 10° o do 40% od 20° o do 30°l0 • • • • 10°0 od 20 T do 30°0 . • d • 20% it. 16 • Milil 111» it. 16