Telefon št,. 74.
Posamna številka 10 Iu
Miti prejemu:
sa
••lo leto naprej 26 K — I 9*1 leta > 13 » — i ••trt » > 6 > 50 i
■e»ec
2 > 20 ;
i MMvnlštvu prejeman:
za
•elo leto naprej 20 K -pel leta » 10 » -leti
•trt » »esec
1.70»
Ka pošiljanje na dom 20 h na mesec.
Političen list za slovenski narod.
Nar«&nino In Inserato sprejema upravništvo v
Katol. Tiskarni Kopitar jeve ulice st. 2.
Rokopisi se ne vraiajo, nefrankovana pisma n* viprejemajo.
Uredništvo je v Semenskih ulicah it. 2,1., 17.
.. I
Izhaja vsak dar, izvzemaj nedelje in praznike ob pol 6. uri popoldne.:
Štev. 157.
V Ljubljani, v soboto, 11. julija 190-3.
Letnik XXXI.
Vijilantibus jura.
Dr. Koerber je prejel tako nestrpno in dolgo pričakovano cesarjevo pismo. Nemška ljudska stranka oziroma njena glasila ae od samega veselja na glavo postavljajo, ker je Koerber 6e ostal na ministerskem sedežu.
Ta radost nemških nacijonalnih krogov je znamenje, da je ministerstvo Koerberja v sedanjem položaju za te kroge najugodneja rešitev krize.
Iz tega razpoloženja se z vso sigurnostjo tudi lahko sklepa, da sedaj zasnovana nemška koalicija ni ničesar drugega, kakor glavni del one večine, katere želi in tudi potrebuje Koerber v parlamentu.
Mi smo to dejstvo naglašali že pri za-snovanju koalicije nemških strank. Schvvegel, Derschatta in Koerber, ti so že zdavna intimni politični prijatelji, o tem ni dvoma.
Koerber je pa s svojim sistemom največja opora tihi nemški agresivnosti nasproti Slovanom.
Kakor rečeno, Koerber ima v žepu cesarjevo pismo in sedaj se večina ministrov odpravlja na počitnice.
Toda slovanski in zlasti slovenski poslanci ne smejo sedaj počivati in s fatalizmom čakati, kaj jim prinese jesen. Pasivna politika je najslabša, kar jih poznamo. Treba temveč delati in ustvarjati položaj, ki naj pripravi ugoden izhod iz sedanje eminuntno resne krize, pravimo ugoden izhod za Slovane v državi.
Kaj in kako si mislimo, da treba izkoristiti sedanje položenje, je povedal že neki dopisnik v našem listu pred kratkim. Tudi mi se Btrinjamo z dotičnimi nazori, d a treba pričeti z načelno in
pozitivno demokratično politiko v državni zbornici.
Brez uvedenja občne in jednake volivne pravice za državni zbor ni upanja, da bi se stri avtokratizem visoke birokracije, in brez pravega ljudskega zastopstva bo težko streti nemško hegemonijo v državi in pripraviti tla za pametno spo-razumljenje narodov v državi.
Vemo, da se kažejo vzlasti v krogih češke buržoazije in med Poljaki pomisleki proti jednaki volivni pravici.
Ali pri nas se bije žalibog že boj za eksistenco države in ž njo za narodno eksistenco Čehov in Slovencev, zato pa smatramo sedaj za nujno in najbolje sredstvo, da se država stabilizuje in ustvari močen in ljudskim potrebam odgovarjajoči parlament. Sedaj vlada državo birokratska in nemška koterija, ki se zbira okolu uhlumeckega, bchvvegla, Der-schatte in Korberja.
Ti možje gledajo edino na nemški »Bb-sitzBtand« in čim manj moči ima parlament, tem boljše se jim zdi. Ti možje pa hočejo krivico proti Slovanom petrilicirati in jim je prav nevšeČno, da bi produktivni sloji imeli odločilno besedo v parlamentu.
Prvič ne smatrajo kmets^ega in delavskega ljudstva za sebi jednakovredno in jed-nakopravno, in drugič bi bil tak ljudski zastop, izišel iz jednake volivne pravice, po svoji pretežni večini slovanski. A tega nočejo, rajši vidijo, da država hira od jedne krize v drugo.
Ali mi imamo življenjski interes na tej državi, da se prenovi in zopet učvrsti. Zato pa z vsem prepričanjem in navdušenostjo poživljamo osobito slovenske poslance, da
ustvarijo sedaj v parlamentarnih počitnicah pozitivni parlamentarni program za jesensko zasedanje.
Obračamo se vzlasti do vodstva »blo-vanske zveze«, da prične dogovore z drugimi sorodnimi skupinami, kako ustvariti trdno skupino strank, ki bo zastavila takoj v jeseni svoje moči v dosego razširjenja volivne pravice.
Ideja splošne jednake volivne pravice tiči globoko v produktivnih slojih in ko se ta ideja razvije v državni zbornici, bo z elementarno silo delovala zoper vse spletke znanih koterij, ki ob onemoglosti in brez-vplivnosti širokih Blojev na parlament in državo kuhajo svojo nemško in protiljudsko politično polivko.
Nič ne de, ako tudi poljska »šlahta« gleda to gibanje od strani. Glavna stvar je, da se ob smotru za jednako volivno pravico na podlagi te platforme skupijo in sklenejo Jugoslovani, Čehi in M a I o r u b i.
Če tudi »šlahta« išče zavetja pri nemški koaliciji, nič ne d6, saj proti odločni, za ljudske koristi boreči se pozitivni opoziciji ne opravi ničesar taka koalicija, ki nima nič drugega sJvupnv6«, d:, ja proti jednaki volivni pravici: Nemci iz nacionalnonemških ozirov, »šlahta« pa iz stanovsko egoističnih. V pozitivnem oziru pa je taka koalicija, ki jo snuje Derschatta-Korber, nesposobna, ker jo loči nebroj načelnih vprašanj.
Ali poslanci izven koalicije vendar ne smejo opazovati v nehajstvu, kako pada država v marasmus.
Ljubši in za državo tudi korietneji nam je boj, nego nehajstvo.
L a trdno pričakujemo tedaj, da uprav iz srede naše »Slovanske zveze« izide parola za skupno organizacijo v svrho pozitivnega parla-
mentarnega dela na podlagi demokratičnega in Slovanom pravičnega programa.
Počitnice so sicer tu, ali naši parlamentarni voditelji ne Bmejo sedaj počivati, ker resni trenotki se bližajo in nas ti ne smejo presenečiti nepripravljenih. — Vigilantibus jura !
Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani.
Dne 28. maja t. I. priobčila je „V z a-jemna zavarovalnica" v Slovencu" in „Laib. Zeitung* bilanco za" leto 1902, in 4. t. m. prinesel je „Slov. Narod" kritiko o tej bilanci. V svesti smo si bili, da ni pričakovati od te strani priznanja, pa tudi za prijavljeno kritiko listu ne nakladamo posebne odgovornosti, kajti navedena kritika nas je prepričala, da je list prinesel le to, kar mu je nudila razborita konkurenca. Konkurenca je pa potrebovala celih pet tednov za sestavo neke ocene, katera jasno kaže, da ima sestavljavec sicer dobro voljo grditi mladi domači zavod, — da mu pa primanjkuje vede za stvarno kritiko.
A oglejmo si bistvene točke navedene kritike.
Najprvo bode pisca v oči, da ima zavod 447 K 81 v. letnega prebitka, in zaradi tega sumniči, da je zavod najel pri „Lji.Jski posojilnici" posojila 6656 K, da pokrije primanjkljaj. To ni dokaz, marveč to je laž, instem pooblaščamo vodstvo „Lj ud s k e p osojilnice" da dokaže vsakemu prašatelju iz svojih knjig, seveda ako nastopa kot pošten človek, da „V z a j e m n a zavarovalnica" ni dolžna „L j ud -ski posojilnica" niti vinarja.
Ta laž postavi pisca v pravo luč in označi vrednost zapisanega!
Nadalje zanima konkurenco, da ima mladi zavod pozavarovalnico za saboj, in sodi, da je pozavarovanje neracijonalno vrejeno, kajti konkurenca je baje poizve-dela, da dobe tiste avstrijske zavarovalnice, ki racijonalno gospodarijo, potom pozavarovanja 90% povrnjenih.
LISTEK.
Partija na biljardu.
Francoski spisal Alphonse Daudet.
Vojaki so bili dva dni v ognju in po noči so stali popolnoma oboroženi v dežju na prostem. Zdaj so trudni in vendar morajo že tri ure s puškami ob nogah stati na blatni cesti ali na blatni njivi.
Večinoma Blonijo drug ob drugem, da bi se ogreli in da bi pokoncu stali. Nekateri so položili glave na hrbte spredaj stoječih in spijo Btoje. Iz vseh teh bledih, izmučenih obrazov govori utrujenost in pomanjkanje. Dež, blato, nič ognja, nič juhe, vedno sivo nebo in na vseh straneh sovražnik: to je straSno.
Kaj se godi?
Topovi, obrnjeni proti gozdu, bo nekaj zagledali, kakor se zdi. žugajoče gledajo iz zasede v daljavo. Vse je pripravljeno za spopad, — toda zakaj se ne spopadejo ? Zakaj čakajo?
Čakajo na povelje iz glavnega taborišča, toda to molči.
Ni daleč: tam v onem gradu izza časa Ludovika XIII., ki gleda s svojimi bliščečimi strehami s hribčeka.
Kneževsko stanovanje, ki je vredno, prenočevati IrancoBkega maršala. Zelena trata se razteguje od širokega jarka do stopnic. Onstran vodijo krasna pota, ome-_
jena z živo mejo k ribniku, na katerem se zibljejo labudi. Iz kitajskega paviljona se sliši pavovo kričanje; zlati fazani se svetijo v solncu. Ničesar ni slišati tu o vojski; četudi so stanovalci zbežali, vendar se grad no zdi zapuščen. Kakor varuh plapola prapor polkovega poveljnika nad cvetlicami po travnikih, in v neposredni bližini bojnega polja najdemo tu popolen red in globoko tišino po vseh potih.
V jedilnici je pol opravljena miza; na njej stoje odprte steklenice, prazni, kalni kozarci, Bamo ostanki od obeda. Iz sosednje sobe prihaja šum glasov, smeh, trkanje s kozarci in trkljanje biljardnih krogelj. Maršal je ravno pri svoji partiji, in armada mora na povelja čakati. Naj se pogrezne zemlja — če je maršal igro začel, jo mora tudi končati.
V | Da, biljard! To je slaba stran velikega vojščaka. Resen kakor v boju stoji tu, v krasni uniformi, prsa polna redov, z bliščečimi očmi, s temnordečim obrazom od jedil, vina in igre. Pobočniki stojijo ponižno v bližini in so izven sebe od začudenja, kadar je udaril. Če želi maršal piti, mu ponu jajo vsi.
Maršal je igral z majhnim in tenkim kapitanom iz generalnega štaba, ki je znal dobro igrati in bi bil vse trancoske maršale lahko premagal; toda dolžno pokorščine napram predstojniku nikdar ne pozabi in skuša, ne dobiti, vendar tudi ne prehitro izgubiti.
Maršal ima petnajst, kapitan deset. Če partijo na tak način končate, ste storili več za svoje povišanje, kakor če bi stali z onimi tam doli v dežju in bi čakali na povelja, ki ne pridejo.
Res zanimiva partija. Kroglje letajo, se dotikajo, odskakajo — tu zagrmi top in šipe se tresejo — vse se prestrašeno spogleda. Le maršal ni ničesar videl niti slišal: črez biljard nagnjen hoče ravno krogljo zagnati.
Se en grom in še eden. Streli se hitro vrstijo. Pobočniki gredo k oknu. So-li Prusi res napadli ?
»Zaradi mene naj napadajo!« je rekel maršal in mazal svoj kij s kredo.
Generalni štab ga občuduje. Kaj je proti temu maršalu, ki med bitko mirno ob biljardu stoji, Turenne, ki na topu spi? Hrušč je vedno hujši. Grmenju topov sledi prasketanje pušk.
Temnordeč dim se vali po trati, konji v hlevih postajajo nemirni, ker vohajo smodnik. V glavno taborišče prihajajo vedno češče depeše. Maršal se ne zmeni za nikogar. Med igro ga ne sme nihče motiti.
„Vi ste na vrsti, gospod kapitan."
Kapitan je zmeden — on je še mlad. Vendar igra dobro; skoraj bi bil dobil. Maršal udari Brdit z nogo ob tla. V tem trenotku prijaha v najhitrejšem teku pobočnik. Konj se zgrudi ob stopnicah.
»Maršal, maršal!« — Sprejmejo ga, ka-
kor je zaslužil. Rdeč kakor kuhan rak pride maršal s kijem na okno.
»Kaj je to? Ni-li straže tu?«
»Toda — maršal!«
»Precej — počakajte na povelje!«
Okno se zapre.
Čakati? Saj čakajo, ubogi fantje. Veter jim piha dež in kroglje v obraze. Celi bataljoni so pobiti, dočim stojijo drugi brez dela, s puškami v rokah, ne da bi vedeli zakaj.
Čakajo na povelja — toda za smrt jih ni treba.
Na stotine jih pada za grmovjem in v jarkih s pogledom na veliki tihi grad
Tudi v sobi ae vroče borijo. Maršal je zopet boljši in mali kapitan se hrabro brani.
Sedemnajst! osemnajBt! devetnajst!
Komaj imajo čas za zaznamovanje.
Bojni hrušč prihaja bližje. Maršal igra le še za eno pointo. Že letijo kroglje v park. Ena se razleti sredi ribnika; površje je kalno; počasi plava labud proti obrežju, njegovo belo perje je rdeče.
Bil je zadnji strel.
Naenkrat je vse tiho.
Le dež pada na listje. Tam doli se sliši kakor klopotanje bežeče črede — armada beži.
MarSal je igro dobil.
Delovanje kmetijske družbe kranjske.
Na občnem zboru kranjske kmetijske druibe je po že omenjenih običajnih pozdravih, izmej katerih je, kakor rečeno, posebno neljubo dirnil dolgi nemški ogovor dvornega svetnika gosp. grofi Schaff-g o t s c h a , bilo najzanimivejše poročilo o delovanju kmet. družbe.
O družbenem delovanju v preteklem letu je poročal družbeni ravnatelj g. Pire:
Leta 1902. je imela družba 5057 udov. To število nam svedoči o lepem uspevanju družbo.
Udje so bili razdeljeni v 117 podružnic, od katerih so bile v letu 1902. naslednje nove ustanovljene: Belapeč in Rakek, Gorenje, Unec, Sturija.
Od lanskega občnega zbora sem so se pa ustanovile podružnice v Gočah, v Slavini in Šturijah, ki jih bo imel nalogo potrditi letošnji občni zbor.
Vložni zapisnik izkazuje 1 e t a 1902. 1 307 s t r o g o uradnih dopisov; poslovnih številk pa izkazuje 21.59 1.
V	družbeni pisarni, ki jo vodi družbeni ravnatelj, so delovali še: 1 tajniški pristav, 1 pisarničar, 1 skladiščni uradnik, 1 knjigo-vodkinja in 1 pisar. Sest družbenih uradnikov, 1 sluga in 1 upokojena služabnica so dobili L 1902. 11.007 K plače.
V	pričetku 1. 1903. je družba zapustila prostore v Salendrovih ulicah št 3., kjer je bila njena pisarna nastanjena skozi več kakor 80 let, ter se je preselila v druge, od slavnega deželnega odbora dobrohotno ji nakazane veliko primernejša in lepše prostore na Turjaški trg št. 3.
Podružnice imajo sedaj 28 drevesnic.
Za skupno porabo so podružnice imele blizu 200 kmetijskih strojev, in sicer čistilnikov (trijerjev), travniških bran, mlatilnic i. t. d.
Razen teh strojev imajo nekatere podružnice naprave za porabo sadja, in sioer moštarnice, priprave za kuhanje sadDega žganja in suSilnice; 5 podružnic ima svoja poBlopjs, nekatere prav lepa (Bled), in ena podružnica je svoje stroje tako priredila, da jih goni vodna moč (Begunje).
Družbena podkovska šola je imela kakor običajno v preteklem letu 2 polletna tečaja.
Družba je sporočila c kr. deželni vladi, da s 1. januarjem leta 1904 podkovsko šolo opusti, ako se šola ne preuredi in družbi v*i stroški za vzdrževanje šole ne pokrijejo. Če naj šola še nadalje ostane v oskrbi c. kr. kmetijske družbe, bo poskrbeti tudi za starostno preskrbljenje uslužbencev.
Iz družbene drevesnice so udje leta 1902 dobili pod navadnimi pogoji kakih 20 000 visokodebelnih drevesecin 1000 pritlikovcev.
Glavni odbor se je odločil kupiti drugo zemljišče za drevesnico, a poskusni dvorec na Poljanah se bo ob ugodni priliki prodal za stavbišče.
Leta 1902 je oddala družba od dvorca na Viču za pleme 9 simodolskih bikov in 1 simodolsko kravo.
Med najvažnejšimi podjetji je družbena gospodinjska šola. Dasi je
šala ustanovljena le za 12 gojenk, sprejetih je bilo letos 14 gojenk.
V družbeni kmetijski gospodinjski šoli je bilo 11 učenk.
Leta 1898. istotako v proslavo imeno vane vladarjeve petdesetletnice ustanovljeni cesarja Franca Jožefa I. jubilejni zaklad za obdarovanje starih kmetijskih poslov je dosegel v 1. 1902. 1467 K 60 h.
Leta 1902. je bilo obdarjenih 10 poslov ; dobili so po 20 K. Ti posli so služili v isti hisi, oziroma pri istem gospodarju nepretrgoma po 40 do 52 let.
Družbeno uradno glasilo »K m e t o -vale '» je leta 1902. izhajalo že XIX. leto ter se ga je tiskalo nad 5500 izvodov. Donesek inseratov je pokril precejšen del stroškov za liat.
Med najvažnejša družbena opravila je v zadnjem času Btopilo priskrbovanje kmetijskih potrebščin družbenim udom.
To preskrbovanje je zavzemalo 1. 1902 več kot petdeset predmetov, ki spadajo v to skupino.
Tako je n. pr. letos oddala družba svojim udom nad 5000 kos in ravno toliko izvirnih bergamaških osel, ki jih je naročila neposredno iz najslavnejših kamnolomov na Bergamaškem.
Kmetijsko rastlinstvo je glavni odbor pospeševal b tem, da je udom naročal dobrega semenja, v prvi vrsti ruskega lanenega semena, predenice čistega deteljnega semena, raznih žit, krompirja, pesnega semena in letos tudi semenskega t i kola. Z zadoščenjem zre družba na svoj uspeh glede zatiranja predenioe, kajti dovedla je večino kmetovalcev do prepričanja, da je prvi pogoj pri zatiranju predenice setev či-steea semena. Letos je družba oddala za 25.000 K čistega deteljnega semena in • skoraj vsi trgovci v deželi bo založeni z de-teljnim semenom.
Posebno dobri so bili to leto trajni družbeni uspehi pri uvažanju in porabi umetnih gnojil. Leta 1902 se jih je porabilo nad 100 vagonov. Naročali so jih skoraj izključno kmetski posestniki. Namestu Tomasove žlindre je družba oddajala superloslat
V i n s t v o je družba pospeševala s tem, da je posredovala dobavo zanesljivo dobre in cene modre galice in žveplene moke. Družba je več podružnicam izprosila državne, oziroma deželne podpore za njih ameriške trtnice in za pokusne vinograde. Te nasade so nadzorovali državni organi m pa deželni potovalni učitelj za vinstvo.
Družba je osnovala v Ljubljani d e • želno poskusno vinsko klet. Ta klet ima nalogo vplivati z ene strani na razvoj umnega kletarstva, in z druge strani ugodno vplivati na prodajo domačih vin. Skušnja nas bo učila, kako započeto delo razširiti, s pridom voditi in morda slednjič priti do deželne osrednje založne kleti.
Družba je oddala mnogo tisoč sadnih drevesc.
Govedorejo je družba pospeše vala š tem, da je oddajala čistokrvne bike plemenjake ter je prirejala premovanja. Z državno podporo ie družba nakupila in oddala živinorejcem za polovico kupne cene čistokrvnih bikov plemeojakov, in sicer devet bikov simodolske, 10 bikov pomurske in
Iti bikov pinegavske pasme. Vsled najnovejših odrodeb c. kr deželne vlade bo mogoče v prihodnjosti le majhen del državne podpore še na ta način porabiti, ker si bo c. kr. deželna vlada večji del podpore pridržala za subvencioniranje onih revnih občin, ki težko nabavljajo število bikov, ki jih predpisuje zakon. Glavni odbor ima opravičeno bojazen, da se s tem načinom porabe državne podpore v svrho pospeševanja govedoreje ne bgdo dosegli nikaki vspehi in da se bodo eelo dosedanji vspehi krčili; zato je svoiečasno prijavil svoje pomisleke, a družbenih izvajanj žal niso upoštevali. Istotako je določeno, da ae v bodočnosti opuste premovanja govedi ter se v to svrho določeni denar porabi za pospeševanje govedoreje, kar glavni odbor odobrava, če ne ta denar prav obrne. Sicer se pa more odkrito reči, da govedoreja v deželi spričo svoje važnosti skoraj nič ne napreduje, ker je premalo smisla za napredek in ker se zakon za po-vzdigo živinoreje ne izvršuje tako, kakor so bile namere družbe, ko se je potegovala za vpeljavo tega zakona.
Tudi svinjerejo je družba pospeševala s tem, da je oddajala prašičke za pleme, in sicer velike bele angleške pasme (jok-širske). To delovanje družbe ima najboljše vspehe, pri čemer družbo podpira še dejetvo, da je ogrsko hrvatska meja proti uvozu prašičev skoraj vedno zaprta. Naši kmetovalci so vsled tega prisiljeni prašiče doma vzgajati, vsled česar denar, ki je poprej šel na Hrvatsko, doma ostaja, in ker se rabijo za pleme večinoma žlahtni mrjasci, zato prašičja reja pri nas v zadnjih letih glede dobrote kakor množine prav povoljno uspeva. Leta 1902 je družba oddala proti polovični nakupni ceni 54 mrjascev in 72 svinj jok-širske pasme za pleme, letos pa 57 mrjascev in 80 svinj. Dosidaj veljavne določbe za ustanovitev prasičerejskih postaj se niso izkazale za primerne, zato jih je glavni odbor v zadnjem času našim razmeram primerno prenarodil.
Konjerejo je pospeševal samostojni konjerejski odsek.
Tudi glede razširjanja kmetijskih strojev je glavni odbor uspešno deloval vsled deželne podpore.
Kolikor je glavni odbor mogel, je podpiral tudi kmetijski pouk.
Družba je delovala za ustanovitev mlej karskih zadrug. Poročilo pravi še: Kdor pa nepristransko in odkritosrčno presoja gospodarsko življenje naših kmetovalcev, mora priznati, da nedoBtaja še pogojev za uspe-ševanje vsah vrst kmetijskih zadrug, ker se je od poklicanih činiteljev premalo ali se v nekterih pogledih ni Se nič storilo za zadostno strokovno vzgojo in izobrazbo našega kmetBkega naroda. Z ozirom na naši najvažnejši panogi, živinorejo in mlekarstvo, katerih proč vit more zadružništvo mogočno pospešiti, je glavni odber opetovano zahteval, da se nastavita v deželi nadzornika za živinorejo in za mlekarstvo, ker brez njih ni misliti pravega in zlasti srečnega razvoja živinorejskih in mlekarskih zadrug.
Iz računskega sklepa posnemamo, da je imela družba v preteklem letu dohodkov 281.289 K 51 v. in 236 705 K 40 v. stroškov. Stanie aktivnega družbenega imetja je bilo 86.870 K 77 v.
Dalje v prilogi I.
Vodilo za pozavarovanje je to, d a plača pozavarovalnica le toliko odstotkov nastale škode, kolikor odstotkov zavarovanega objekta se je oddalo pozavarovalnici; ne več in ne manj 1
To bi moral pač vedeti vsak pričetnik v zavarovalni službi, in če tega pisec navedene kritike ne ve, je to za zavod, kateremu služi, obžalovanja vredno. No, recimo, da mu je to temeljno vodilo vendar le znano; in tedaj nastane posledica, da je zavijanje, kakršnega se poslužuje pisec, skrajno zlobno in označi v drugi vrsti vrednost pisca in kritike same.
Obče je znano, da so stopile avstrijske židovske akcijske zavarovalnice zaradi pozavarovanja v kartel, in da vsled tega kaki vzajemni zavarovalnici ni mogoče dobiti v Avstriji pozavarovanja, oziroma da moraio iskati pozavarovanja v Franciji, Belgiji, Švici itd.
Naš mladi zavod pogajal se je takoj od pričetka poslovanja z raznimi pozavarovalnicami, a šele 1. julija 1902 se je pričelo delo s pozavarovalnico, tako, da so šele eno leto pozneje vse zavarovane stvari prestopile v pozavarovanje.
24 aprila 1902 pa je pogorela Zdenska vas in kmalu pozneje Martinjak. Vse te škode je morala poplačati zavarovalnica sama, ker še ni bilo pozavarovanje končano; na drugi strani je morala pa od 1. julija naprej plačevati pozavarovalninsko premijo. Iz tega pa sledi, da večje škode iz 1. 1902 niso bile pokrite s pozavarovanjem in da jih je morala „ Vzajemna zavarovalnica* sama plačati.
Pisec kritike tega ni hotel uvaževati, marveč je jednačil znesek škod s pozavarovalno svoto in povedal svetu, da je mladi zavod dobil le 11'58 % povrnjene zavarovalnine.
Taka trditev je z ozirom na povedano velika budalost in brez dvojbe tudi skrajna zlobnost.
Končno pa peče pisca označene ocene, da pobira ,.Vzajemna zavarovalnica" posebno sprejemnino, kakoršne ne pobira nobena druga zavarovalnica. To pa zopet ni resnica.
Vse zavarovalnice pobirajo sprejemnino in sicer nekatere na tak način, da si jo agent od zavarovanca kar sam izterja, druge pa razdele plačilo vsprejemnine na 10 let in zahtevajo, da plača zavarovanec sprejem-nine od police vsako leto 84 do 92 v. Na ta način plača stranka skupaj 8 K 40 v. do 9 K 20 v. za sprejemnino, a pri „Vza jemni zavarovalnici" pa le 4 K.
Vprašamo: Katera zavarovalnica ščiti zavarovanca? In koliko je resnice na konkurenčnem izvajanju?
Radovoljno priznamo, daje bilo 1. 1902 za ,,Vzajemno zavarovalnico" res hudo leto, ker je morala plačevati, kakor smo že zgoraj navedli, na eni strani izvanredno visoke škode, na drugi strani pa pozavarovalnino.
Mladi zavod premagal je vse težkoče in pokazal s tem, da je premišljeno zasnovan, in da zasluži zaupanje, koje mu Slovenci vobče privoščijo, saj je to edini domači zavod.
Toliko v stvarni odgovor našim klevet-nikom. Na izzivanja in psovke pa resnobni ljudje ne odgovarjajo.
Pismo s Kitajskega.
Taingtau, 2 3. maja.
Kakor vidim, časopisi iz Evrope, oziroma domovine večkrat prinesejo kako zanimivo novico glede na gibanje bokserjev v daljni KitajBki. Nikakor mi ne pride na misel trditi, da so ta poročila vBa iz trte izvita. A toliko si vendar drznem trditi, da so nekatera jako nezanesljiva, da naravnost neresnična.
Tako sem čital nedavno v nekem dunajskem časniku, da dajejo Kitajci v San-tungu svojemu sovraštvu do tujcev oziroma kristijanov duška s tem, da jim požigajo cerkve in podirajo poslopja. To poročilo je do cela neresnično. V celem Santungu, v pokrajini, ki šteje nad 34,000.000 duš, je do sedaj, hvala Bogu, najlapši mir. O kakem požiganju cerkev ali misijonskih poslopjih še govora ni: tako v našem vikarijatu, tako v južnem in vzhodnem delu bantunga. Skof Anzer mi je pred kratkim dejal, da takega miru v njegovem vikarijatu (južni Šantung) še nikoli ni bilo kakor je sedaj.
Tudi razmerje mc-d škofom in lutejem, t. j. poglavarjem pokrajine, kakor med misijonarji in mandarini je z malo izjemami jako ugodno. Ob vsaki slovesnosti povabi fute našega škofa na obed, in ga tudi večkrat obišče. Protestante pa popolnoma prezira. Protestantski misijonski načelnik ni bil
povabljen še nikdar. Sa tačas ne, ko je bil obed prirejen v čast nekemu nemškemu protestantskemu veljaku. To pa kitajske protestante, katerih število pa seve ni, bogve, kako ogromno, silno jezi. Nekateri se vsled tega hočejo celo odpovedati protestantizmu Tudi mandarini gredo misijonarjem še precej na roke. Seveda je tudi takih, ki bi Evropejca najrajši v žlici vode potopili. Očito kazati svoje mržnje se seveda — ne upajo.
Kar se tiče mandarina mojega misijonskega okrožja, pa moram priznati, da je dobra duša. Ob novem letu me je obiskal. To ni, kar si bodi, kajti moral je na tri ure dolgo pot. Za priletnega gosposkega Kitajca to ni malo. Tudi je poslal ob novem letu raznih daril, med njimi dvoje lepih ovac. Pred nekaj dnevi me je povabil tudi v »gledališče«, bolje rečeno, v komedijo, katero bode dal prirediti v spomin na rojstveni dan svoje matere. Lep spomin to. Zares prava komedija I Jaz sem se mu zahvalil za povabilo, češ, da sem vsled nujnih opravkov zadržan.
Kitajci se nič več tako krčevito ne branijo tujih, recimo evropejskih izumitev, kakor je bila to njih navada do najnovejših časov. Uvideli so, da jim je v sedanjih razmerah starokopitnost v gotov pogin. Največ modernosti so se poprijeli v vojaški organizaciji. Okoli Tsinanfu a, glavnega mesta po-
krajine, je nastalo zadnji čas vse polno vojašnic. Te pa nimajo b svojimi krasnimi sestrami v Evropi prav nič podobnega. To so vam velikanski prostori, obdani z visokim nasipom; znotraj tega obzidja je vbc polno hišic, zidanih iz na solneu posušene prstene opeke in pokritih s slamo. V njih ne vidiš drugega pohištva, kakor nekaj štorij, na katerih počivajo vojaki. Priprostejšega bivališča si ne moreš misliti. — Ne daleč od teh vo jaških taborjev, to ime je kitajskim vojašnicam prikladnejše, je arzenal, kjer izdelujejo puške po mogoče najnovejših sistemih. Topov pa še ne izdelujejo sami, kolikor mi je znano. Vojaki se vežbajo dan na dan, tromba poje neprestano in bobni ropočejo, rekel bi, brez prestanka. Če se v vseh pokrajinah tako pridno urijo in pripravljajo, bode imela prihodnjič evropsko-kitajeka vojska, ako pride do nje, vse drugačno lice in morda tudi drugačen — izid.
Tudi v drugih ozirih so postali Kitajci napredni — vsaj v Tsinanfu. — To mesto slovi že od nekdaj, kot jedno najbolj snažnih: seveda po kitajskih čudnih pojmih o snagi. Tujec namreč o snagi tudi v Tsinanfu malo ali nič ne zapazi. Nesnaga in smrad skoraj povsod, kamor stopiš, kamor se ozreš. Dasi je to meBto že do sedaj veljalo drugim za vzor glede na snago, bode zanaprej brez dvoma še bolj. Pred nekaj meseci je namreč fute, glavar pokrajine, ustanovil posebni
urad, ki ima skrbeti za red in snago ter uravnavo ulic po mestu. Načelnik temu vele-potrebnemu uradu je neki nemški zemlje-merec, po veri katoličan.
Evropejskim gostom na ljubo igra pri futejevih obedih tudi godba, pa ne, kakor bi človek pričakoval, kitajska, ampak popolnoma — moderna. Tudi to vsekako jasno kaže, da se znani kitajski zid podira pred mogočnim pritiskom evropejske omike in politične moči.
Nemci v Santungu pridno zidajo železnico. To leto bo bržkone že prisopihal in prižvižgal železni stroj iz nemške kolonije Tsingtau v Tsinanlu. Ne more se sicer trditi, da so bili Nemci do zadnjega leta posebno pridni pri gradnji te železne proge. Toda kar so zamudili prej, to hočejo, kakor vse kaže, popraviti zadnji čas. — Železnica gre tudi skozi moje misijonsko okrožje. Od glavne misijonske postaje do kolodvora bodem imel kakih 40 kilometrov. Do sedaj sem potreboval v Tsinanfu — po letu dobra dva, po zimi tri dni. Po železnici pa še pol dneva ne bom potreboval. Le v Blučaju, da bo treba v Tsinanfu ali Tsingtau, mi bo služila ta nova naredba, glede na misijon pa bo ravno tako, kakor če bi je ne bilo.
Dvomi se, se bo li ta železnica izplačala ali ne. Vse zavisi od pristanišča, ki ga gradi nemška država v Tsingtau. Ako bo to dobro obiskovano, imela bo tudi železnica kaj voziti.
I. Priloga 157. £tev. „iSlovenca** dn6 11. julija 1903
Bolezen sv. očeta.
V dunajskih zdravniških krogih vzbuja začudenje, da sta se tako imenitna zdravnika, kakor Mazzoni in Lapponi, zmotila v bolezni sv. očeta in sta prvotno izjavila, da ima sv. oče senilno odrvenelost pljuč, dočim se sedaj vidi, da ima sv. oče eksudativno vnetje reberne mrene. Zmota pa je v takih slučajih lahko mogoča, ker je diagnoza jako težavna in morejo soditi lo po simptomih. Zdravnikom se pa lahko očita, da niso že prej na pravdi poskusnih vbodijajev v prsni koš.
Rimski list »Italie« priobčuje pogovor z nekim slavnim laškim klimkom, ki je kritiziral diagnozo Lapponijevo in Mazzpnijevo ter dnjal, da je bilo potrebno 20 dni. da se je nabralo v oprsju 800 gramov tekočine. Izjavil je, da ima sveti oče vnetje prsne mrene z eksudatom in je obolel na tej bolezni že pred 20 dnevi.
Profesor Rossoni, ki je natančno pre-iskal sv. očeta, je izjavil, da je posebna ne varnost v slabosti srca.
Zanimivo je, kako razni ljudje z vseh krajev sveta pismeno priporočajo sv. očetu najraznovrstnejša zdravila.
Predvčerajšnjim se je pri sv. očetu, ki je dve uri delal s kardinalom Rampolla, pojavil tudi črevesni katar.
Opetovani zdravniški konziliji sv. očetu niso nič kaj po volji. „To je nepotrebno!" je dejal kardinalu Rampolli. Pred predvčerajšnjim zdravniškim konzilijem se je sveti oče tri četrt ure zabaval s svojimi nečaki, katere je poljubil. Po konziliju je sprejel kardinale Oreglia, Gotti, Pierotti, Della Volpe, Cretoni in Cavicchioni. Dalje časa je govoril s kardinalom Oreglia, kar je vzbudilo pozornost. Sv. oče je bil jako dobre volje. V predsobi je čakala deputacija iz Carpineto, rojstnega kraja sv. očeta, katero je pozval sv. oče v Rim, ker je hotel še enkrat videti svoje rojake. Ker je pa sv. oče postal nakrat zopet slab, ni deputacije sprejel, da bi se še bolj ne utrudil.
Današnji listi poročajo, da je prav za prav edina resna bolezen svetega očeta slabost, ki se tipično kaže v pojemanju srčnega delovanja.
Včeraj ob 6. uri zjutraj so odprli nekaj oken papeževih soban z onimi spalne sobe vred. »II Messagero« pravi, da je prolessor Rossoni izjavil v nekem pogovoru, da zo-petno nabiranje tekočine v mreni pomenja shujšanje bolezni, ali tega da je bilo pričakovati. V večini je takih slučajev, da se tekočina obnavlja. Potrebna bo zopetna ope racija, ki pa ni spojena z nikakimi nevarnostmi.
Da je srce slabotno, to je naravno vsled bolezni in zbog visoke starosti sv. očeta, srčne zaklopnioe pa so brez hibe. Dodal je, da je menil, da najde nezavedajočega; na sprotno temu pa ga je našel pri bistri pa meti in taki duševni svežosti, da bi mogla ta okolnost tudi izkušenega zdravnika pre-variti glede teže bolezni. »11 Messaggero« pravi, da prof. Rossoni ne goji nikake nade, da bi papež ozdravel — on meni, da papeževa smrt ni več daleč
Dr. Lapponi o Leonu XIII.
Ko je imel Leon XIII. obhajati svoj 91. rojstni dan, spregovoril je njegov telesni
zdravnik, dr. Lapponi, tele besede: „Skoro bi rekel, čim starejši je papež, toliko lažje nosi svoja leta. Dasiravno je preteklo leto papežu prineslo mnogo truda, pa se mi danes zdi krepkejši kakor pred letom. Bolečine in druge telesne slabosti, ki so jim podvrženi starčki, so Leonu XIII neznane. Počuti se prav dobro, njegove oči so tako dobre kakor moje. Sicer je nekoliko kratkoviden in nosi naočnike, pa jih dostikrat spusti na čelo ali jih popolnoma odloži, ker so mu v nadlego; prav dostikrat sem ga videl brati brez naočnikov. Njegov spomin je kar naravnost čudovit, pa ne mehaničen, kakor se najde pri starčkih, ki se dostikrat spominjajo preteklih stvari prav dobro, novih dogodkov si pa ne morejo ohraniti v spominu. Sv. oče se pa spominja najnovejših stvari in oseb ter se potem o njih meni. Bojim se skoro, da se peča s preraznimi stvarmi. Posebno ponoči dela njegov duh in se čudovito pokaže njegov spomin. Pred nekaterimi meseci je poklical ob pol 7. uri zjutraj svojega tajnika in mu je narekoval 90 latinskih verzov, ki jih je zložil tisto noč, ko ni mogel spati, pa si jih je dobesedno ohranil v spominu. Kedar ne mor.e ponoči spati, ostane navadno v postelji do 9. ali 10. ure ter spi v jutranjih urah. Prav nič se mu ne pozna trud in tudi sveto leto ga ni potrlo. Skoro sedemdesetkrat je bil v cerkvi sv. Petra to leto: pa to ga ni utrudilo, bilo mu je v prijetno spremembo. Prav nič mi ni delalo skrbi, da je iz toliko grl donelo: evviva, ali da mu je ploskalo 20 do 30, celo do 50 tisoč vernikov, vedel sem, da mu to dobro dene. Oteklina na nogi je popolnoma zginila, komaj je še videti sled prereze: vse to kaže, kako zdravo je telo papeževo. Ko smo ga operirali, doživeli bi bili nekaj čudovitega: rana bi se mu bila zarasla v 24 urah, če bi ne bil toliko nepreviden, da se je v noči, ko smo ga operirali, sam za kratek čas dvignil. Kot papež še ni bil nikoli resno bolan, izvzemši otekline, ki jo je brez posebnih bolečin nosil 30 let, tudi kot kardinal ne. Ko je bil star šele 32 let in je bil še navadni monsignore v Beneventu, je prebolel vročinsko bolezen: rešila ga je takrat mrzla kopel. Sam mi je večkrat pravil, kako čudovit učinek je imela ta kopel. Se pred kratkim mi je s pravim navdušenjem govoril o Kneippovem zdravljenju in mi je izrekel željo, da bi sam rad ta način zdravljenja poskusil. Bil je takrat nekoliko slaboten. Moral sem mu pa takoj odločno odsvetovati. To pa ne, kakor da bi mi bila neznana čudovita ozdravljenja, ki jih ta način zdravljenja provzroči v gotovih organizmih, marveč odsvetoval sem radi tega, ker nisem 91 letnega papeža hotel izpostaviti nevarnostim, ki včasih nastanejo pri zdravljenju z mrzlo vodo.
Cesarja Viljema lastnoročno pismo papežu.
Včeraj dopnludne je došel v Rim pribočnik cesarja Viljema. Oglasil se je v Vatikanu pri magr. B i s I e t i j u . da bi mu izposloval pristop k sv. očetu. Bialeti pa tej želji ni mogel ugoditi ter je sprejel le cesarjevo pismo.
»Nordd. Allg.Zeitg.« pravi, da so neresnične vesti, da bi bil cesar Viljem molil za papeža. Tudi ni res, da bi radi papeževe
Če ne, bodo drdrali po progi prazni vagoni. Skoro gotovo se niti pristanišče v Tsingtau niti železnica v Santungu ne bo nikdar po vzpela do prometnega faktorja prve vrste. Temu bode kriv največ ruski Port Artur, oziroma njegov sosed Niučuang, s krasno primorsko lego in najugodnejšo trgovsko luko.
Ker smo že pri bratih Rusih v Mandžuriji, pa se še nekoliko pomudimo pri njih.
To Vam razne velevlasti z zavistjo obračajo svoje oči proti ruski Mandžuriji. Dan na dan se bavijo tukajšnji listi z ruskim vprašanjem v severno-vzhodni Aziji. Radi bi je rešili seveda po svoji želji. Rusko vlado dolžijo nezvestobe, verolomstva, ker še vedno ni poklicala svojih vojakov iz mandžurskega ozemlja, kakor je bilo neki dogovorjeno.
Zlasti zadnje tedne je postala nervoz-nost ruskih klevetnikov posebno velika. Ko so namreč vsak čas pričakovali vesele vesti, da so se Rusi naposled vendar začeli umikati iz prepornega ozemlja, jih je kot strela iz jasnega zadelo poročilo, da so ti šmen-tani Rusi ravnokar nakupili v Čefu in Port Arturju šestnajst tisoč ton oglja in tri milijone funtov kruha. Vsak namreč dobro ve, da Rusi tega kruha niso kupili svojim vojakom za popotnico iz lepe Mandžurije v rusko matuško.
Ob istem času se je tudi raznesla v razne liste vest, da Rusi zbirajo ob reki Jalu,
ki dela mejo med Mandžurijo in Koreo, nove polke. — Da v očigled takim ckolnostim zastopniki raznih vlad ruskega poslanika v Pe-kinu neprestano nadlegujejo z mučnim vprašanjem, zakaj se Rusi ne umaknejo iz Mandžurije, je jasno. Modri ruski državnik seveda ni v zadregi za izgovore Hladno jim odgovarja: sedaj, da se to vsled tega še ni zgodilo, ker se je pred nekaj časom zbralo veliko tujih bojnih ladij v pristanišču Niu-čuanga, o drugi priliki zopet, da mora ruska vlada skrbeti za varnost svojih uradnikov nasproti grozečim japonskim vojakom.
Splošno je mnenje, da bode prej ali slej prišlo med Rusi in Japonci v Koreji do spopadka. Ruski orel bi namreč rad razprostrl svoja mogočna krila tudi tukaj. Ako se bodeta stavila nasprotnika brez zaveznikov, bode zmaga skoro gotovo na ruski strani. Na suhem se Rusom Japoncev že ni tako bati. Zadnji čas pa so Rusi svoje bojno ladjevje v Tihem morju tako pomnožili, da se z Jjponci lahko merijo tudi na morski gladini. Njih bojno brodovje v Vshodni Aziji namreč šteje 39 izvrstnih ladij, dočim jim Japonci zamorejo postaviti nasproti le 31 bojnih ladij. V resnici imajo Japonci še več bojnih ladij, a so zastarele. Rabiti bi jih mogli k večjem ob domačemu obrežju, nikakor pa ae jim ni kazati z zastarelo robo v tujih morjih. — Dasi je Anglež japonski zaveznik, vendar Japonci na angleško pomoč ne morejo računati. Angleži so namreč
bolezni odložil potovanje na sever. Potovanje je cesar že nastopil.
Smrt Volpinijeva.
Nenadno smrt msgr. Volpinijevo pripisujejo nekateri liberalni listi razporu Vol pinija s kardinalom Rampollo ter so si izmislili, da je Volpinija radi razburjenja zadela kap. Volpinija je zadela kap pri pripravah za konklave. Ko je stopil v predsobo papeževe spalnice, se |e zgrudil mrtev. Sv. očetu so smrt Volpinijevo včeraj na znaniii. Sv. oče je dejal: »Omnia sunt ho-minum tenui pendentia filo." (Vse človeško vist na tenki niti), ter je pristavil, da si pri drži imenovanje novegi tajnika za konklave z a pozneje.
St. oče zopet operiran.
Pri včerajšnjem vbodljaju v oprsje svetega očeta je profesor Mazzoni odstranil zopet 1080 gramov krvave tekočine. Po operaciji je sv. oče takoj ložje dihal in tudi srce je pričelo bolje delovati. Ko je mej operacijo sveti oče videl, kako teče od njega nezdrava tekočina, vskliknil je: „Saj teče kakor vodomet!" Zdravniki so svetovali sv. očetu, naj ne vsprejme kardinalov, katerih je 20 čakalo v predsobi.
Pri preiskavi odstranjene tekočine so zdravniki včeraj ob 7. uri 50 minut zvečer konstatirali, da se ne more govoriti o tuberkuloznem vnetju oprsne mrene, pač pa o vnetju revmatičnega značaja. Po zopetni operaciji je bilo nekaj časa boljšanje trajno, vendar so se vsi navzoči bali, da se zopet ne obrne k slabšemu.
Ob 8. uri 30 minut včeraj zvečer so zdravniki izdali naslednji buletin: Sv. oče je tekom dneva lahko počival nekaj ur, ne da bi trpel bolečine. Moč žile je ostala ista. Po operaciji žila 92, dihanje 28, temperatura 36-4. Odtok vode še vedno pomanjkljiv. Splošen počutek nespremenjen. Rossoni, Mazzoni, Lapponi.
Nekoliko minut pred 12. uro o polu noči smo včeraj dobili naslednje poročilo: Mazzoni je izjavil, da se eksudat zopet ponavlja in da tudi srce pri tem trpi. Treba bo tretje oper acije, katero pa zdravniki prelože na jutri v soboto.
Danes se poroča o drugi operaciji: Včerajšnja druga operacija sv. očeta je trajala 25 minut. Sv. oče ni čutil b o 1 e č i n in se je po operaciji zahvalil zdravnikom. Nato je sv. oče za-vžil bouilon z marzalo in jajci. Avstrijski poslanik pri Vatikanu je bil mej operacijo navzoč.
Drugo operacijo so hoteli izvršiti zdrav niki že včeraj zjutraj, a ko so prišli k sv. očetu, je sv. oče spal in zdravniki ga niso hoteli buditi. Ko so mu pozneje tekom do poldneva povedali, da bo zopet operiran, je dejal, da ima zaupanje v novega zdravnika. Sv. oče se je Rossoniju posebno toplo za hvalil za skrb, tožil je samo, da je po prvi operaciji čutil veliko utrujenost. — Govoril je manj razločno, nego predvčerajšnjim. Pred operacijo so nesli sv. očeta iz postelje v naslonjač. Mej tem, ko je Mazzoni izvr ševal operacijo, nadzoroval je Rossoni žilo in delovanje srca.
Sv. oče je vprašal Mazzonija, kak vtis je napravil na dr. Rossonija. Mazzoni je de-
obvezani svojemu azijskemu zavezniku pomagati le tedaj, ako bi njegov sovražnik tudi imel zaveznika v vojski. V takih okoliščinah in pri skrajno ugodni poziciji, katero imajo Rusi v Mandžuriji, pa ti gotovo ne bodo iskali tuje pomoči.
Lansko leto je bila v Santungu najlepša letina. Tudi letos kaže, da ne bo slaba. Do sedaj je deževalo prav po poljedelčevi želji. Žito je vsled tega v najlepšem klasju. Ob reki Huang-ho je seveda drugače. Tam so velikanski prostori, kjer so bila pred letom dnij rodovitna, cvetoča polja, sedaj pa še jednega klasa ne dobiš: sam pesek in svež. Niti trava ne raste. Treba bo nekaj let, da bo ta svet zopet za rabo. Lanaka povodenj je opustošila silno veliko sveta. Med ondotnim ljustvora vsled tega strašanska beda. Ta rumena reka I Nikdar ne miruje: letos provzroči tu, drugo leto naredi zopet drugje velikansko škodo. Kakor je Nil blagoslov božji za Egipet, tako je Rumena reka b i č božji za Santung.
Koncem aprila meseca smo dobili prve črešnje na mizo. Pa nikar misliti, da ao prišle iz Vipave, ne, prav v Santungu so dozorele. Kar Be tiče lepote in okusa, pa se s Slovenkami daleko ne morejo kosati.
Z Bogom.
O. Veselko Kovač, apoBt. misijon.
jal: »Ima ravno tak vtis kakor mi, samo slabejšega Vas je videl«. Sv. oče je zahteval RoBsonijev buletin. Po noči je imel bv. oče gorke noge in roke.
Sveti oče je dejal: »Operirajte, le operirajte! Bolezen bi morda pač lahko odpravili, a mojih 93 let mi ne morete vzeti raz hrbta. Starost je že sama na sebi boleaen.«
Kako je obolel sv. oče.
Rimska „Tribuna" tako-le priobčuje razvoj papeževe bolezni. Ko se je 30. dne prejšnjega meseca papež povrnil s sprehoda v vatikanskih vrtovih, rekel je, da čuti olajšanje ter da prihodnji dan hoče zopet napraviti tak sprehod. Dasiravno se je sveti oče naslednji dan slabo počutil, se je vendar hotel sprehoditi v vrtovih. Ko se je povrnil, zdelo se mu je, da se počuti boljše, ter da mu je sveži zrak dobro storil. Opiraje se na izdane buletine, popisuje imenovani list naraščaj bolezni v naslednjih dneh in pripomni, da se papeževo zdravje ne obrača dosti na bolje. List poudarja, da so njegove informacije avtentične. Zelo se je utrudil sv. oče tudi pri sprejemu ogrskih romarjev.
Rasna poročila.
Rim, 10. julija. Po zdravniškem konziliju dne 9. t. m. je bil pri sv. očetu sprejem kardinalov, ki so bili k sprejemu od kardinala Rampolla pismeno povabljeni.
Rim, 10. julija. Dr. Lapponi in profesor Mazzoni sta dobila iz vseh delov sveta brzojavke, v katerih odpošiljatelji iskreno prosijo, naj rešita sv. očeta.
Rim, 10. julija. Odbor za slavnosti povodom 501etnice proglasitve Brezmadežnega Spočetja priredi danes v soboto v Jezusovi cerkvi tridnevno cerkveno pobožnost za sv. očeta.
Rim, 10. julija.- Jtalia" pravi, da je sv. oče izrazil željo, da bi bil njega naslednik kardinal Gotti. Razume se, da je ta vest silno neverjetna.
R i m. Pravijo, da je hotel prof. Roasoni zaključiti prvi svoj buljetin z besedami: „&tanje Nieg. Svetosti je trajno težko", a da sta ga Lapponi in Mazzoni pregovorila da je rabil manje oster izraz: da je stanie »smatrati težkim«.
Rim Kakor poroč-t »Popilo Romano« je vsak dan trem kardinalom dovoljeno obiskati papeža. Po včerajšnji zopetni operaciji je sv. oče hotel videti kardinale, a zdravniki so mu to prepovedali. Rossoni pravi, da neposredne nevarnosti ni, položaj sv. očeta je pa jako resen.
R i m. Včeraj dopoludne sla na željo sv. očeta prišla k sv. očetu kardinala Oreg lia in Gotti. Vsi drugi, tudi zdravniki so morali zapustiti sobo. Pogovor sv. f četa s tema kardinaloma se je vršil pri zaprt h durih. Temu pogovoru pripisujejo veliko važnost.
R i m. Drugo operacijo so izvršili zdravniki včeraj mej 10. in pol 11. uro dopoludne.
R i m. Truplo Volpinijevo so brez po sebnih ceremonii prenesli v s v. Petra cerkev.
Pariz. Po privatnih poročilih iz Milana je sklepati, da je veliko število kardinalov za to, da postane prihodnji papež kar-dinai Ferrari.
Rim. Do danes je došlo v Vatikan 15.000 brzojavk iz vseh delov sveta.
Rim. Sv. oče je včeraj zopet zahteval časopise. Predložili so mu nalašč zato pripravljeno posebno izdajo „Osservatore Romano«, v kateri so izpustili poročila o Val-ponijevi smrti in sploh o vsem, kar bi utegnilo sv. očeta razburiti.
Rim. Rossoni je imel daljši pogovor s svojim kolegom vseučiliškim profesorjem Baccellijem.
Rim. Težko oboleli kardinal Mario Moccenni je v 81. letu svoje starosti. Z Rampollo sta si iskrena prijatelja. Poleg Rampolle je edini kardinal, ki stanuje v Vatikanu. Za nadškofom v Palermi, kardinalom Celesia, je najstarejši laški kardinal. Kardinal je 10 let.
Tudi sočutje!
Dne 9. t. m. je došlo v Vatikan nad 12.000 najrazličnejših brzojavk. Večina njih izraža sožalje nad boleznijo sv. očeta ali vprašuje za zdravstveno stanje. Došle so celo brzojavke shizmatiških patriarhov iz orienta. A tudi druge vrste brzojavke prihajajo v Vatikan. Tako ponujajo Amerikanci najrazličnejša zdravila, pomadc in kapljice, ki bi baje takoj pomagale. Številni slikarji in kiparji prosijo za fotografijo sv. očeta ob smrti. Nad 200 kemikov in lekarnarjev se ponuja za balzam iranje, en tak čudak se ponuja, da je voljan tako preparirati papeževo truplo, da se lahko kot soha postavi v stolnici sv. Petra.
Sv. oče določil, kje bo pokopan.
Berolinski listi poročajo, da je sv. oče pred zadnjo boleznijo določil, da naj bo po kopan v Lateranu. Kraj, kjer bo njegova krsta, je desno od nagrobnega spomenika Inocenca III., kateremu je nagrobni spo-
menik dal napraviti sedanji sv. oče. Tudi načrt za s»o| nagrobni spomenik je sv. oče ie odobril in je podoba Leona XIII. za spomenik ie izvršena.
Kraj. katerega si je Leon XIII. izbral za svoj poslednji počitek, odgovarja simetrično popolnoma nagrobnemu spomeniku papeia Ioocenta. Podobo Leona XIII. je izvršil ki par L u o h e t t i. Spomenik je rakev z basreiietom in dvema kipoma.
Bolniška soba Leona XIII.
Nj. Svetost Leon XIII. leži na svoji nizki postelji. Obraz mu je skoro prozoren, posteljo obdajajo zastori iz musolina, ki pre-pregajo baldahin: podoba bolnikova napravlja utis belega oblaka. Postelja je v alkovnu, blizu druzega okna, ki je na pol zaprto: svilnati zastori branijo, da solnčni žarki ne padajo na bolnika. Vse stene so pokrite z zeleno svilo. Na desni strani postelje stoji okusno izdelana omara iz začetka prejšnjega stoletja, na levi široka, pripravna pisalna miza, na kateri je velik srebrn črnilnik ter tradicijonalno zlato pero. Vrhu tega je na mizi križ iz slonove kosti, nekaj knjig, Dante, Horacij, Virgilij in knjige stare ter nove zaveze. Pred pisalno mizo je z rudečo svilo preoblečen stol s pozlačenim naslonjalom. Ta soba ima dvoje vrat: ena vrata vodijo v zasebno kapelo, druga pa v tako zvano „camera del tronetto", kjer papež daje manjše avdijence; tu je bila sprejeta tudi kolinska deputacija, ki je s kardinalom Fischerjem prišla v Rim. V sobi je še osem pozlačenih stolov: to je vsa papeževa sobna oprava. Podob ni na stenah, le madona z zlatim okvirjem visi nad posteljnim vzglav-jem. Ob postelji je še stol naslonjač ter kle-čalnik.
Glasovi o rešitvi avstrijske krize.
Poleg češsih krogov, ki imajo radi mi nistra Rezka najvtč povoda pečati ee z re Sevanjem krize v Koerberievem kabinetu, se pečajo z nje rešitvijo tudi ali morda še z večjo vnemo razni madjarski krogi, in s'cer največ samo radi tega, da dajo duška svoji jezi nad tem, da je ostal Koerber, dočim je Stell moral pobrati šila in kopita. To se pred vsem razvidi iz tona, v katerem je pisana zadevna kritika. „N. P. Journal" piše mej drugim, da cesarjevo pismo Koerberju postavlja na laž dunajsko časopisje, ker niti z besedo ne omenja razlogov, ki so dovedli Koerberja do demisije. Vedeti pa treba, pravi ta list, da pravi vzroki njegovi demisiji niso bili dogodki na Ogrskem, marveč notranje avstrijske razmere. Koerber le ni hotel priznati, da je pri kraju s svojo latinščino. Zaman so bile vse njegove diplomatiške spret nosti, pokazal se je le malotnega birokrata, ki je iskal edino le izgovora. — »Pesti Naplo« govori o „izs ljenem" pismu in pravi, da je dr. K o e r b e r hotel v kalnem ribariti ter izpodbiti temeljno načelo, da ogrska legiolativa sme samostojno sklepati. Seveda se mu ni posrečil ta nevarni poskus. — Baron B>nffy uvidi v pismu nekak »atentat na ogrsko ustav* «, ki ga je povzročil Koerber. odobrila krona in ni zabranil Khuen Hederiary. — Neki drugi list je našel, da je Koerber popolno poražen, k*r se vidi že iz tega. da je pismo odhajajočemu S z e 11 u pisano v prijaznejem tonu, nego Koerberju, ki ostane. — Sploh vse ogrsko časopisje govori o Koerberjevem po razu.
Nove pritožbe proti nadškofu Kolinu.
Veliko slovansko romanje na grob slovanskega apostola sv. Metoda na Velegradu so vodili praški nadškof kardinal Skrbensky, nadškof iz Lvova in brnski škof Bauer. Romanja se je udeležilo do 50.000 vernikov. Velegrad leži v nadškofiji dr. Kohna. In vendar ni nadškof dr. Kohn niti osebno niti po svojem zastopniku pozdravil ne kardinala, ne škofov in ne tako impozantne katoliške manifestacije. Opravičeno se nad tem postopanjem pritožuje prvi češki katoliški dnevnik „Katolicke Listy". Praški „Politik" pravi, da je to značilno. Trije cerkveni knezi so obiskali njegovo nadškofijo in kardinal se je celo peljal skozi dvoje njegovih rezidenčnih mest, in vendar nikakega pozdrava!
Barabas poživlja k nadaljnji obstrukciji.
Vodja nezadovoljnih elementov v Ko-šutovi stranki poslanec Barabas je v sporazumu s svojimi štirimi ožjimi prijatelji izdal okrožnico na vse člane Košutove stranke, v kateri jih poživlja, naj se v torek dne 14. t. m. zvečer gotovo snidejo v njegovem sta novanju, da se konnčno dr govore o nadaljevanju obstrukcije. V okrožnici se mej drugim glasi: Izjava domobranskega ministra v vojnem odseku brezdvomno kaže, da sedanja ogrska vlada nikakor ne mara ustreči narodnostnim zahtevam ter noče ničesar vedeti o ogrskem poveljevanju in ogrskih zastavah in znakih. Vsakemu poslancu je torej žo sedaj lahko jasno, da jesensko zasedanje ne donese zaieljenega vspeha. Denar in kri zahtevajo v najobilnejši meri, za narodne pravice pa merodajni krogi nimajo
prav nikakega smisla. Vsled tega smo mne nja, da treba sedanji parlamentarni boj na daljevati tudi nadalje in z vso odločnostjo ter brez prestanka. Bjj brez odločnih bojev nikov je pa seve nemogoč, in v to svrho je treba nujno vedeti, koliko poslancev hoče sodelovati in kdo bo tudi ob najhujši vročini žrtvoval svoje zmožnosti in čas najsvetejšim pravicam narodu. Res je sicer, da je večina neodvisne stranke sklenila opustiti nadaljnji boj, ker je zginila z dnevnega reda vojna predloga, toda mi smo mnenja, da se je s tem sklepom zagrešila usodna napaka.
—	Po tem uvodu Barabas še enkrat poživlja vsakega člana, naj se gotovo udeleži na pominanega posvetovanja, pri katerem se pokaže, koliko poslancev je še ostalo zvestih Barabasu in koliko časa nameravajo še vztrajati v brezobzirni obstrukciji. — Pod to okrožnico so polegBarsbasa podpisani: Len-gyel, Ratk»y, BedOhazy in Nessi.
Pošten odgovor sultanovi vladi.
Na opetovani poziv sultanove vlade, naj se umaknejo iz Bolgarije ustaške čete, odgovarja v sofijskem „Dnevniku" neki vstaški vodja mej drugim sledeče: Res smešna zahteva, ki jo stavi sultanova vlada. Od koga se neki to zabteva? Nišami in Bašibozuki so prebivalstvu, iz katerega smo izšli in ki nas vzdržuje in podpira, že ne-številnokrat nujno svetovali, naj nas pusti na cedilu; neštevilnokrat so že naše rojake ščuval, morili, ropali, oskrunjali, zaman, uiso nas zapustili. Kdo se more odreči sa memu sebi ? Mi smo tisti, ki ste jih mučili, oropali in onečast li, toda mi ne vržemo iz rok orožja, dokler si ne priborimo svojih pravic. In kam naj gremo? Mi vendar ne-moremo ostaviti svojih sorodnikov, bivališč in imetja, za katero se bojujemo že toliko let. Ne, vstrajati hočemo v odločnem boju za svobodo in če treba žrtvovati svoje življenje. Tedaj, ko se to zgodi, radi odložimo orožje, prej pa ne.
Kdo ima prav?
Te dni je francoska vojna uprava upokojila polkovnika Lajusa, kateremu je poprej poveljujoči general 10. voja prisodil še 14dnevni zapor, in sicer zaradi tega, ker je kaznoval nekega svojega podčastnika, ki ni preprečil demonstracije nekega vojaka proti duhovščini. Dogodek je bil torej kratko naslednji: 1. vojak je demonstriral proti duhovščini; 2. podčastnik je to mirno trpel; 3. polkovnik ga je radi tega kaznoval; 4. polkovnika so vsled tega obsodili v zapor in ga nato kaznovali. Morala v Franciji je torej naslednja: Če vojaki smeše vero, tem bolje. Morda jih tudi še nagrade.
Prijetnosti turškega prestolonaslednika.
Z ozirom na vest nekega bolgarskega lista, da dela za voisko z Bolgarijo posebno vneto prestolonaslednik turški Rešad effendi, ker upa na ta način prej priti na prestol, izjavlja neki carigraiski uradni list, da je kaj takega naravnost nemogoče misliti o turškem prestolonasledniku. Rešad - (ffeodi je namreč v sultanovi palači popolno izoliran, obdan noč in dan od slug, ki so popolno udani sultanu, in ga moremo torej smatrati za pravega ujetnika. Prestolonaslednik niti najmanje ni poučen ne o notranjih in ne o zunanjih zadevah m torej niti v najmanjši meri ne more intrigirati v lastno korist. —> Res priletno življenje ima turški prestolo naslednik, a tudi izborno šolo za nastop vladanja.
Iz brzojavk.
KdoboRezkov naslednik? V čeških krogih se govori, da bo Rezkov naslednik zet dr. Riegra, vseučiliški profesor dr. B r a f, ki je baje priljubljen pri na rodu in kroni. — Gališki deželni zbor se snide k zasedanju še le v decembru. Jesensko zasedanje odpade radi državnega zbora. — Zunanji minister grof Goluchovski je danes nastopil daljši dopust preko Pariza v Vittel. — Socialist Khuenov protikandidat. V volivnem okraju Temesvar se poteguje, kakor znano, za mandat držav nega poslanca ministerski predsednik grof Khuen. Njemu nasproti so socialni demokratje postavili svojega voditelja Bokanyja.
—	Dopolnilna volitev v A m -s t e 11 n u. Mesto nemškonacionalnega poslanca bchmidla, čegar mandat je deželno-zborska večina razveljavila, se vrši volitev dne 30. t. m. Krščanski socialci kandidirajo zopet Schreihoferja. — Bolgarski knez Ferdinand — kralj. Listi javljajo, da je dejstvo, da je knez vzel seboj v Trnovo vse ministre, v zvezi z nameravano proklatnacijo kraljem. OOcielno ni o tem nič znanega. — Kriza na Grškem še ni rešena. Ralliju dela težave De-lyannisov finančni program, ker mu nasprotuje zborniška večina. Skoro gotovo bo morala nova vlada zopet razpustiti poBlsnBko zbornico.
Cerkveni letopin.	j
V Toplicah na Dolenjskem bo imeli j 4 julija sv. birmo. Na meji topliški je po- i zdravilo prevzv. knezoškofa častno spremstvo: prišel j t nasproti topliški g. župnik in zastopniki obč. odbora z županom g. I g. Sitarjem. Nič manj kot 1 8 slavolokov je stalo na cesti, koder se ie knezoškcf vo zil po tojliški župniji. V nekaterih napisih so ne izražale tudi posebne prošnje n. pr. na S;oah: »Okolica Gorenjih Sio — Odda Ijena je od Toplic — Duhovna lastnega želi
—	Ga li kedaj dobi?« In zopet: »Eno pro šojo nam spolnite — In duhovnika pošljite«. Bilo je pravo tekmovanje, kje bodo lepše mlaje in slavoloke postavili. Vrla dekleta so več sto metrov vencev napletla. V podruž nioi na Sicah in Uršmh selih ie imel kn«co šk. f kratko pridigo. Zvečer so se po gričih zabliščali kresovi in po vseh vaseh kot luči na. nebu. O pomenu te>u;a pričal je napis na ne kem slavoloku: »Naj pričajo naši kreiovi
—	Da Cerkve smo zvesti sinovi«. Pred žup niščem je prevzv. knezoški fi pričakoval špalir ognjegascev.
Jeseniške novice.
Kresovi na čast sv. Cirilu in Metodu so tudi pri nas kazali in pričali, da Slovenci tod še nismo izumrli. „Kat. delavsko društvo" je svojega zakurilo na Možaklji, „Slov. planinsko društvo" pa na Mirci. Gromoviti živijo-klici in slovenske popevke so se glasile od obeh kresov v tiho noč, raketi so švigali v zrak: vse pa je kazalo, da so še naše gorč in naše polje!
Adam in Eva ta dva električna stroja dobro prevažata kamenje iz Mirce k predvoru. Vsak dan gresta po šestkrat in peljeta JO—15 vozov dolg vlak kamenja. Mi bi sicer obžalovali to, ker so s tem prikrajšani in ob delo domači vozniki, a podjetje se je oziralo bolj na tujce pri oddaji vožnje in tako ne škodujeta dosti domačinom — Adam in Eva.
## Novo društvo Vedno glasneje in bolj se čuje želja, naj bi se ustanovilo novo društvo za Javornik in Koroško Belo na podlagi, kakršno je jeseniško delavsko društvo. Nam se zdi ta misel umestna, zlasti zato, ker bode kranjska industrijska družba znatno povečala tovarno na Javorniku in bo tako prišlo okrog 200 delavcev več na Javornik. Mi dajemo to misel merodajnim faktorjem v pretres, zlasti klic in željo, ali bi kazalo, da tukajšnje kat. delavsko društvo ustanovi svojo podružnico pri „Vodičarju" na Javorniku!
Predavanje je bilo o polu 9. uri zvečer v nedeljo (5. julija) v katol. delavskem društvu. Predaval je g. V. Zabret o Lutrovih trabantih. Jutri bo ob isti uri zopet predavanje. Društveniki, udeležite se ga v obilnem številu.
## Prevročo kri si je hotela ohladiti j v mrzli Savi v četrtek ob 1. popoldne neka | neomožena tovarniška delavka Miklavec. I Komaj so jo rešili in ji dokazali, da ljubezen in alkohol še ni na svetu — vse.
« Započ't! V divji jezi proti tuk. ! katoliškemu društvu so se združili vsi njega . nasprotniki in izpustili v svet velik rdeč j plakat prošlo nedeljo s sledečo vsebino, katero podajemo občinstvu v zabavo: »Vabilo k pogovoru novega osnovanega društva i „Non plus ultra" (ali društva proč od Rima), kateri se bode vršil dne 5. julija 1903. leta popoldne po krščanskem nauku ob 3. uri ; v gostilni g. Pučeglna (Robič) na Savi. j Dnevni red: 1. Pozdrav od provizornega na-! čelnika na dobro došle goste. 2. Sprejem ! udov. 3. Prisega udov. 4. Govor gospoda } protestantovskega Fajmoštra iz Ljub-> Ijane (pomen tega novega društva). Pri temu zborovanju sodelujejo izvrstni tamburaši | tukajšnjega katoliškega delav-[ skega društva. Osnov, odbor." — In v resnici mikajo te odpadnike tako silno naši vrli tamburaši, da jih je prišel v nedeljo večer sam odpadnik muzikant Giintker poslušat in občudovat v društvo. A grozdje je še prekislo!
« Nova cerkev je na Jesenicah krvavo potrebna. Sedanja nikakor več ne ne zadošča, veliko premajhna je. To čutimo in vidimo vsako nedeljo. V cerkvi je vse natlačeno in ni je nedelje, da ne bi komu prišlo slabo, za eno tako cerkev še pa jih mora zunaj ostati. Mnogi res ostanejo zunaj okoli cerkve, mnogi pa se vrnejo in gredo domu, češ, zunaj cerkve nisem navajen ostajati, me je sram, noter pa ne morem. Mnogi si pa sploh ne upajo v cerkev in pravijo: „Naj mi slabo pride v cerkvi, kako naj pridem vun iz gnječe?" Tako jih veliko ostane brez sv. maše, čeravno so po tri vsako nedeljo in praznik.
## Savska cerkev je dobila lep nov rudeč mašni plašč. Kar je vsako nedeljo na Savi služba božja, skrbi tovarna sploh bolj za lepoto svoje cerkve. Svoje pravimo, ker savska cerkev je tovarniška in tovarna
kaj rada to povdarja in jo imenuje le „Ge-werkskirche." Znotraj je sedaj dosti čedna, da bi jo le še zunaj prebarvali, pa bi bila še veliko lepša. Tudi Sava sama bi pridobila s tem na lepoti. Tako se pa nič kaj ne poda zamazana cerkev sredi Save.
Glasi iz Češke.
češko razkolništvo v ime Jana Hus a. Protestantje na Češkem delajo Husovo slavlje za svoje namene, ki so: organizirati češki narod za odpad od Rima. Početek tega ima biti narejen v V t e 1 n u blizu Melnika, kjer imajo napovedan ljudski shod. Naslednjega dne pa imajo v Litomericah tajni posvet vsi češki in nemški protestantovski pastorji. In za hrbtom teh pastorjev stoje protestantje nemškega rajha, ki ven pošiljajo judeževe marke čez mejo.
Prvo češko romanje v Lurd Be pripravlja za mesec julij. Do 15 se morajo priglasiti udeleženci Vozil jih bo poseben vlak. Pot je prevzel in jo bo vodil župnik Koluek, PfrjdklaStt fi, Moravsko. Priglasi se lahko tudi kakšen Slovenec.
Poljudna predavanja po raznih čeških mestih in po kmetih podajajo profesorji praškega vseučilišča. Razna pre davanja so namenjena posebno učiteljstvu v prašanjih, ki se tičejo ekonomičnega življenja. Iz čistega dobička male vstopnine nabirajo za zaklad stalnih predavanj o počit nloah.
Kakšen separatizem med Češko in Moravsko da vlada med Čthi, kaže zlasti to, da prihaja z Morav-skega na Češko dnevnika Oatravsky Dennik le 4 iztise; ostalih treh dnevnikov moravskih ne prihaja niti do 100 Čez češko-moravsko mejo! Moravski časopisi se v zadnjem času zelo pritožujejo nad svojimi »navdušenimi« brati preko meje.
Češke posojilnice praznujejo že po 40 let svojega delovanja ! Tako je praznovala ena naistarejsih, za češko narodno gospodarstvo zelo zaslužnih posojilnic, »občinska posojilnica« v Karlinu svoj 40 letni obstoi. Tekom teh let si je prihranila imetja nad en milijon kron, veliko več pa je darovala v narodno gospodarske namene.
Katoliški Čehi na Dunaju prirede dna 12. julija prvo C ril-Metodovo slavnost. Dne 15. >n 16. avgusta pa se pripravljajo, da razvijejo kat. cinlmetodijansko zastavo
Glasovi s Poljskega.
Prebivalstvo v Varšavi. Po zadnjem ljudskem štetju ima Varšava 756 426 prebivalcev, iimed katerih je 437.097 katolikov, 26 2 821 Židov, 35 192 pravo slavnih, 20.371 protestantov in nekaj drugih veroizpovednikov. Uoogo misto, ki ima celo tretjino Židov 1
Vseslovanslca fotografska razstava se je odprla te dni v Vielički. V štirih velikih dvoranah se nahajajo vsakovrstne slike iz zgolj slovanskih krajev. Poleg Poljakov bo zastopani tudi Rusi, Čehi in Bošnjak'. Rizstavljenih je 2300 del.
Ženske na lvovskem vseučilišču so imele pred kratkim shod, kjer so sklenile poslati na ministra za uk in bogočastje memorial, proseče za dopust prav nih študij, pri čemer naj bi izredne slušalke sprejemal senat neposredno brez minister-skega dopuščenja.
Zavednost poznanjskih Poljakov so pokazale zadnje volitve v nem. državni zbor. Tako je bil v mestu Poznanj, kjer imajo čisto nemški mestni svet, izvoljen radikalni Poljak, dr. Charza-n< wski, najzagrizenejši poljski politik pruski. T a k o je p o m a g a 1 o b i s k gostobesednega cesarjaViljema II.!
Poljsko rumunska zveza. V bukovinskem dežel, zboru so se zvezali Poljaki z Rumuni. Dalje časa je obstajala koalicija Poljakov, Rumunov in Nemcev — in to proti Rusinom!! Sedaj pa ko so Nemci jeli le preveč rovati, in povzdigovati svojo Germanijo, in to na škodo slovanskim narodnostim v Bukovini, so se Poljaki zvezali samo s Rumuni. Bratov Rusitiov pa ne vidijo !
IV. splošni poljski s o k o 1 s k i sestanek. Največji sokolski sestanek, kar so jih kedaj imeli in videli Poljaki v Lvovu, je bil letošnji, na dan pred svetim Petrom in Pavlom. Udeležilo se ga je do 6000 sokolov v uniformi poleg drugih gostov. Poleg Poljakov iz vseh mest in krajev se ga je vdeležilo veliko Čehov in Hrvatov. Med sokoli je nastopilo tudi 80 poljskih so koli c, kar se še ni nikjer do sedaj prigodilo. V soboto so prišli sokoli v Lvov, v nedeljo pa so delali skupne vaje zunaj mesta na areni, ki je največja, kar jih je v Evropi. Prvi sestanek se je vršil pred 10. leti. Dočim raste prijateljstvo med drugimi slovanskimi narodi, se Poljaki z Rusi kar nič ne sprijaznijo. Tudi pri priliki te slovanske slavnosti, je smešilo in črnilo Poljake vse rusko časipisje. Žalostno, toda to rusko mnenje se ne dd utajiti! Učenjaki skušajo vplivati posredovalno. To kaže tale primer: Prof. Boduen de Kurtnč, znani slavist, je napravil v Krakovu predavanje, v katerem je pojasnjeval pojem „panslavizem" in ga pobijal s stališča znan-stva, češ, da ta „panslavizem" v javnem

Dalje v prilogi II.
II. Priloga 157. štev. »Slovenca" dn6 11. julija 1903.
mnenju škodi znanstvu, ker se ljudje ne morejo otresti predsodkov glede tega. Profesor je vabil Poljake na shod slovanskih filologov v 1. 1904 v Peterburg. Toda poljsko časopisje pravi, da toliko časa ne bo dalo prijazne besede Rusom, dokler ne pokažejo prijaznega obraza.
Novice iz Amerike.
§ Dvakrat poročen s lato ženo V
New Yorku se je neki Nathan Wenderson drugikrat poročil z ženo, s katero sta se ločila že leta 1866 in ki se je zopet potem drugim omožila in oostala vdova. Videla se nista potem celih 36 let, dokler si nista bila predstavljena na nekem banketu. Nathan "VVenderson ni več poznal svoje bivše so proge, ki ga je pa takoi spoznala, a se hli-nila, češ da ga ne pozna. Nathanu bila je bivša njegova žena tako všeč, da jo je, ne da bi jo spoznal, vnovič zasnubil, in ker je ona bila s tem zadovoljna, jo tudi poročil. Po poroki še-le mu je povedala ženica, da se je že drugič viel v njene mreže. Nathan je napravil baje zelo dolg obraz.
§ Na grobu moževem nmrla. Na
nemškem katoliškem pokopališču v Pueblo je sree pečilo obvdoveii gospej Mary Krie-ger, ko je na grobu svojega rajnega moža rožice piela.
§ Spomenik sužnjem V Barringtonu so odkrili spomenik, ki |e postavljen v spomin vsem sužnjem za njih zasluge za Združene države.
§ Združenje bank. V Pittsburgu se bo v bližnji prihodnjosti baje združilo devet največjih bank, ki bodo imele 78 milij o-n o v dolarjev skupnega kapitala.
§ Hraber oče ponesrečil Iz Colum-busa se piše: M. J McMasters, lastnik neke ga restauranta v Plain City, Madison County, zgubil je svoie življenje, ko je poskušal rešiti svojega 11 letnenega sina iz goreče hiše. Deček je pozneje umrl. McMaster je naj-prvo rešil svojo ženo ter hotel še sina re-š.ti, a pri tem poskusu ponesrečil.
§ I* slovenskih krogov. V mestni bolnišnici v Clevelandu je umrl rojak Martin Muren, star 26 let. Doma je iz Repič v Trebanski fari na Kranjskem. V Ameriki je bil 14 mesecev. — V Chisholmu, Minn., se je ponesrečil rojak Andrej M u r n i k. Pritisnili so ga železnični vozevi na neki steber tako hudo, da je v kratkem za tem umrl. Pokojnik je rodom Gorenjec ter je 45 let star. V stari domovini zapušča staro mater, ženo in nedoraslo hčerko. V Evelethu, Minn., ima jednega brata. Pokojnik je bil v Ameriki že več let. — Iz Brock-waya, Minn., se poroča: Vogelni kamen za novo slovensko cerkev je bil položen 4. julija. Kamen je polagal st. cloud-ski škof preč. g. J Trobec. Po slavnosti se je vršila velika cerkvena veselica v korist novi cerkvi. — Iz Clevelanda se piše: Družba, ki namerava ustanoviti „Narodni Dom", vrlo napreduje in samo pri prvih dveh sejah se je vpisalo mnogo udov in se zložila lepa svota denarja. Družba namerava kupiti ali pa zgraditi narodno dvorano in poslopje, kjer se bo delovalo samo v prid Slovencev in v korist vseh slovenskih društev v mestu, namerava tudi pospeševati ali začeti trgovine, ki jih Slovenci tukaj še nimajo, da ne bodemo podpirali tujih ljudi. — Iz Kansas City, Ks., piše Janez Pože, daje grozna povodenj, o kateri smo ob svojem času obširneje poročali, naredila veliko škode tudi tamošnjim Slovencem. V Kansas City se nahaja precejšnje število naših rojakov, ki stanujejo po predmestjih, koder je povodenj naredila največ škode. Voda mu je odnesla vse, ostala mu je samo mnogoštevilna družina, katere sedaj nima s čim preživeti. — Iz stare domovine se je povrnil v Ameriko rojak g. John K r a c k e r. Mudil se je na Kranjskem samo 18 dnij.
§ Najdražje smotke. Nevvjorškemu carinskemu uradu je došlo nedavno 1500 havana smotk, ki so vsekakor najdražje smotke na svetu. Komad velja 20 K. Izdelane so bile v Buelto Abaju v srednji Kubi iz najžlahtnejših peres. Izdelovali so jih po sebno spretni delavci, katerih jih noben ni smel na dan izdelati več kot osem komadov. Smotke so 16 om. dolge ter je vsaka zavita v japonski papir ter shranjena v dobro zaprti škatljici iz parlumiranega lesa.
Tedenski koledar.
Nedelja, 12. julija: 6 pobinkoštna, Mohor m Fortunat mm.; evang.: Jezus nasiti 4000 mož Mark. 8. — Ponedeljek, 1-3. julija: Anaklet papež, Margareta. — Torek, 14 julija: Bonaventura škcf. — S r p d a , 15. julija : Razdelitev apostolov. — Četrtek, 16. julija: Marija skapulir-ska karmel. — Petek, 17. julija: Aleš spozn. — S o b o t a , 18. julija : Kamil Lel. sp. S o 1 n o e izide 15. julija ob 4 uri 31 min, zaide pa ob 7 uri 41 min. — Lunin s p r e m i n : Zadnji krajec 17. julija ob 8. uri 22 min. zvečer. — M u s i c a sacra v nedeljo 12. julija: V stolni cerkvi velika maša ob 10 uri: Mašo v D dur zložil Karol
Greith, graduale „Gloriosus Deus" Anton Foerster, ofertorij »Mirabilis Deus« dr. Fr. Witt.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 11. julija.
Kako govori nemški zaveznik a svojim slovenskim zaveznikom na Kranjakem. Priloga „Grazer TagbUttu prinaša v svoji 60. številki iz Ljubljane po ročilo o občinskem svetu s sledečim osolje-nim uvodom: »Seja občinskega sveta ljubljanskega dne 7. julija je pokazala zopet enkrat vso bedo take občinske uprave, kateri je postranska stvar interes mesta in njenega prebivalstva, ki se da voditi le od strankar skopolitičnega stališča, ki je poln neznanja svoje naloge, kjer sede in glasujejo možje, ki se odlikujejo s svojo nesposobnostjo ali sebičnostjo. Najbolj oddaljen od načel, ki so izraz čuvstva pravega meščanstva, je pa poglavar mesta. Njegova domišljavost je po stala gonilna sila občinskega ustroja in dokler bo na čelu mestne uprave župan Hribar, ni misliti na miren razvoj mesta, vkljub temu, da stavi pozlačene hiše, da! mi se moramo celo pripraviti na nadaljno vrsto zablod, protipostavnostij in brutalnih nasil štev. Nedostatek na dostojanstvenosti in uljudnosti, razposajenost (Ungezogenheit) nekaterih članov te posebne mešane družba, ki se je našla v občinski hiši in v kateri družbi neizrekljivo žalostno ulogo igra nekaj c. kr. uradnikov in profesorjev, utegne ob črnskemu svetu pridobiti ceneno popularnost v onih izveBtnih slojih slovenskega prebivalstva ki se je odlikoval pri zadnjih izgredih." Potem se dopisnik v »Deutsche Stimmen« skoplje še na župana Hribarja, zahteva, da se vendar enkrat prepreči prešernost, zako-nolomstvo od strani župana in občinskega sveta. Ker se je kranjskemu nemškutarju Soh%veglu izrekla v občinskem svetu graja ker je podal znano interpelacijo glede de monstracij, pa spravi pisca popolnoma iz ravnotežja, da zabavlja tako, kakor bi bil hodil v šolo v »Narodovo« uredništvo. Da se je izrekla baronu Schweglu graja, je to »tollhauslerisches Gebahren". In doslovno pravi dopisnik dalje: „Stekla blaznost je, ako Be izreka graja tako odličnemu možu namreč Schweglu), ki je izpričal svojo zve stobo in naklonjenost mestu in prebivalcem nebrojnimi dokazi, ki je mestu znatno ko ristil s svojim merodajnim uplivom«.... da se takemu možu izreka graja, ker je dvignil svoj svareči glas za nemške meščane, katerih življenje (čujte!!) in posest (!!) sta lila v nevarnosti pred naščuvano množico sodrgo).« Ne! Tako psovanje ne zasluži občinski Bvet radi tega, ker je obžaloval in grajal, da baron Schvvegel pomaga pretiravati one malenkostne demonstracije in se Sch\vegel s svojim dostojanstvom indentifi-kuje s ščuvanjem a la »Grazer Tagblatt«, „Tagespost" i. t. d. ! In konečno morajo biti vsi Slovenci skrajno ogorčeni, da se na čelo kampanji proti Slovencem z ozirom na izgrede v Ljubljani stavi mož, ki v svoji mladosti ni slišal nemške besede, mož, kije na Dunaju kot dijak občeval le v slovenskih krogih, ki se še kot mlad diplomat ni sramoval pisati v svojem maternemjeziku inje v slovenski pesmi proslavljal Slovenijo, daje pa ta mož pozneje negiralvse, kimam je slovensko vzvišenega, in sedaj celo na čelu nemških čet jezdi kot janičarski po veljnik proti lastni krvi. Če se imamo Slovenci česar sramovati in žalostiti, je to, da dajemo iz svojih vrst yoditelje Nemcem proti — sebi! Psovanju v »Grazer Tagblattu« pa ne pripisujemo nikake važnosti. Stavimo skoraj, da ne bo prešlo par mesecev, pa bodo zopet v objemu Schwe-gel-Sohaffer-Tavčar-IIribar, in vsi bodo sedeli pri jedni mizi — kot zavezniki. Nemci potrebujejo slovenskih liberalcev za svojo nemškonacijonalno politiko v deželi, liberalci pa potrebujejo Nemce, da morejo deželne »knofe" deliti po Bvoji volji. Tedaj pa bo Zvegelj zažvegljal na najmilejšo piščalko: „Johann kchre zuiiick, alles vergessen und
vergeben!« In I»an Grozni in Ivan Gostobesedni bota šla žvegljat v lopo. Sedaj seveda pade marsikatera beseda proti nemškim zaveznikom — ali to so samo besede, besede . . pesek v oči nezadovolj-nežem v strank i. Tolažimo se samo, da ta komedija ne botrajala preveč dolgo, čejevsloven-8 kem meščanbt vu le še trohica narodne samozavesti!
Teroriiem vodstva jugoslovanske socialne demokracije ali kako pojmi Bocialno demokratično vodatvo svo bodo. „Rudeči prapor" prinaša danes naslednjo izjavo: Izvrševalni odbor jugoslovanske tecialno-demokratične stranke izjavlja in naznanja tem potom: 1. V Idriji dvakrat na mesec izhajajoči list „N a p r e j« , katerega lastnik je Idrijska okrajna organizacija, izdajatelj Fran R i-n a 1 d o , odgovorni urednik Anton Kristan, tiskar pa R. S e b e r v Postojni, in katerega 1. številka je izšla dne 4. julija 1903, — je ustanovljen in se izdaja proti sklepu izvrševalnega odbora. Njegova izdaja pomeni prelom Btrankine discipline in s tem oškodovanje stranke same. — 2. Vsled tega izjavlja izvrševalni odbor, da stoji list izven strankinega okvirja, da je smatrati kot privatno in ne socialno • demokratično podjetje privatnih oseb. Obenem razglaša izvrševalni odbor bojkot lista Naprej in za njemu stoječe politične okrajne organizacije (posebno pa njih voditeljev Frana Rinalda in Antona Kristana), razglaša ta sklep v vseh strankinih listih in strankine organizacije, naj vzame to na znanje in naj potegnejo iz tega svoje kon-sekvence. Razlogi, ki so prisilili izvrševalni odbor do tega koraka, so sledeči: 1. Glasom sklepov raznih strankarskih zborov skupne avstrijske soc. demokratične stranke je strankini zbor edino kompe-tentna instanca za ustanovitev političnih strankinih glaail. — 2. Glasom sklepov Btro kovnega kongresa se sme ustanoviti stro kovne časopise le sporazumno strokovno komisijo. — 3. Ti razlogi so se vodstvu okrajne organizacije v Idriji pravo čaBno naznanili. Vodstvo se jim pa ni podvrglo. Strankini zbor jugoslov. soc dem. stranke ni ustanovil list za Ljubljano Tem manje se moremo strinjati z nepremiš ljeno izdajo lista za toliko manjšo Idrijo, lista, ki ne more drugače eksistirati, kakor da škoduje direktno že obstoječemu glasilu jugoslovanske social - demokratične stranke Rdečemu praporju. To se naznanja in objavlja po sklepu redne seje izvrševalnega odbora z dne 7. julija 1903. V Trstu, julija 1903. Za izvrševalni odbor: Kopač Josip, predsednik — J e r -nejčič Fran — Končnik Ferdinand — Kermolj Vinko, Ker-molj Alojzij. Za strankino kontrolo: Paneck Alojzij — Jernejčič Anton. Za uredništvo »Rdečega Prapora« : Linhart Kari.
Slovenska šoka v Gorici Goriški deželni šol. svet in naučno ministerstvo sta 1. 1894 določila, da mora goriška mestna občina ustanoviti štirirazredno ljudsko šolo slovenskim učnim jezikom. Ker je bila pritožba mestne občine proti temu odloku odbita, je občina za šolo določila bivšo vojašnico. S tem poslopjem pa Slovenci niso bili zadovoljni in vrstile so se razne pritožbe. Upravno sodišče se je štirikrat bavilo s tem vprašanjem. Konečno je deželni šol. syet e k s o k u c i j -s k i m potom prevzel zasebno šolo društva „Sloge" na račun mestne občine. Z ozirom na to je ces. namest-ništvo v Trstu naročilo finančnemu ravnateljstvu, naj v pokritje najemnine in drugih stroškov za šolo v znesku 2080 kron za-rubi pri glavni davkariji v Gorici občinske doklade. Finančno ravnateljstvo je ukaz izvršilo, preden je upravno sodišče rešilo novo pritožbo mestne občine. Upravno sodišče pa je pozneje pritožbi ugodilo in razveljavilo naredbo dež. šol. sveta kot nezakonito. Vsled tega se je mestna občina po dr. Milanichu pritožila na državno sodišče ter zahtevala izplačilo
zaplenjenih obč. doklad z obrestmi po 5%. V sredo se je vršila razprava pred državnim sodiščem. Zastopnik goriške občine d r. S c h w a r z je naglašal, da se je upravno sodišče že sedemkrat bavilo s to stvarjo Upravno sodišče je sicer načelno vedno razsodilo, da mora občina ustanoviti slovensko šolo, obenem pa je razveljavilo naredbe šol. oblastev, ki so odgovarjale slovenskim zahtevam. Vladni zastopnik dež. vlade svetnik baron Schonbergerje izjavil, da vladi ni treba povrniti stroškov, ker so bile doklade zarubljene in oddane svojemu namenu pred razsodbo upravnega sodišča, kar odgovarja zakonu, ker pritožba v tem slučaju nima odlašujoče moči. Včeraj pa je državno sodišče, kakor smo že sporočili mej brzojavkami, odklonilo pritožbo goriške mestne občine iz razlogov, ki jih je navajal vladni zastopnik. Tako se morajo Slovenci povsod leta in leta biti za svoje pravice.
Romanje v Oglej in na Sv. goro
se ne bo vršilo ta mesec, ampak ali avgusta ali septembra. Kdaj prav, to bomo naznanili pravočasno. Prosimo pa, da se oni, ki menijo iti, oglase takoj, da vemo, ali naj preskrbimo posebni vlak ali ne. Voznina iz Ljubljane tja in nazaj v III. razredu bo stala 5 — 6 K, v II. pa okolu 10 kron. Kdor bo med potjo vstopil, primeroma manj. — Še enkrat pozivljemo verne Slovence, da se mnogo-brojno udeleže tega prvega skupnega romanja na grob jutrišnjih godovnjakov, naših patronov sv. Mohorja in F o r t u n a t a , ki sta odprla našim krajem vir sv. vere, da jim tem potom izkažemo češčenje in hvaležnost za ta toliki dar. Oglasila vsprejema g. kanonik F. Č e k a I.
»Narod« pere svoje može. Iz gorenjske doline se nam piše: »Slovenec« je priobčil pred par dnevi vest, da se je Bu-dinek iz Kranjske Gore vdeležil velenemške slavnoBti v Beli peči. Cel teden je potreboval »Narod«, da je potrdil naSo trditev, da se je res nekaj liberalcev vdeležilo te nemške Blavnosti in to zgolj »iz radovednosti«. Mi se z Budinekom ne bomo prepirali, ali je plačal vstopnino ali ne, dejstvo je, da je šel k veselici z namenom, da bi se prikupil nemški gospodi, če pa ni plačal visoke vstopnine, pa ni tega Btoril iz narodne zaveBti, ampak vsled znane Bvoje čednosti. Dejstvo je, da on rad, četudi le slabo nemškutari, in dejstvo je, da po njegovi zaslugi stoji na slovenski zemlji nemška Vossova koča. Zato je povsem logično, če se je sledeč duhu nemškoslo-venske zveze vdeležil nemškonacijonalne slavnosti v Belipeči četudi le iz radovednosti. Mi v narodnih ozirih ne poznamo nobene »radovednosti«, zato pa kratko Budi-neku povemo, da bo ravno vsled Bvojega mišljenja, katerega je pokazal z vdeležbo pri vsenemški slavnosti v Beli peči, če tudi je stokrat zaupnik narodnonapredne stranke, izgubil kmalu še dve častni službi, kateri ima, in izmed katerih jedna ne samo nekaj velja, ampak tudi nekaj nese, tako da postane Budinek v Kranjski Gori to, kar je nekdaj bil in po svojih duševnih zmožnostih zasluži. In s tem končamo!
Nabiranje za nemški Slovenji Gradec odrejuje kranjsko deželno predsed-ništvo po »Škofijskem listu". Mi pa se spo-minamo, kako je slovenjegraški župan nem-čur Potočnik pozival in prosil Nemce, naj podprejo pogorelce v ta namen, da bi ohranili nemški (!) značaj Slovenjega (!) Gradca. Mi pa naših ubogih slovenskih grošev nimamo, da bi jih dajali za take bedaste namene! — Ker pa nočemo usmiljenja vrednim jogorelcem škodovati, zato prosimo, naj se odpošiljavci nabranih milodarov zavarujejo, da se naši darovi ne bodo zlorabili, in naj gledajo, da darovi ne pridejo v roke nem-čurskemu županu.
Zupan Strupi zopet pogorelec. Kranjski liberalci bo se po »Narodu« in .Gorenjcu" posebno vnemali za šolo v Hrastju in so ubogemu županu S t r u p i j u s tem nakopali na glavo mnogo nasprotnikov. Mislil je Strupi, da mora zmagati, če ima pristaše omenjenih dveh golid na svoji strani. To je napravilo moža toliko pogum-
nega, da se je pritožil zoper sklep dež. dol. ■veta na naučno ministerstvo. Te dni je pa dobil Strupi odlok, ki mu je povedal, da ima slabe svetovalce, in da je revež pogorel tudi pri ministerstvu. Dober nauk! Liberalci sedaj hujskajo Strupija zoper Čirčičane, češ da so mu pod zažgali klerikalni sovaščani. Istina pa je, da so čirčiški možje prepošteni in prepametni, da bi zažigali Bredi svoje vasi. Tudi ni treba, da bi se bili nad kom maščevali, ker so itak že vdrugič sijajno zmagali zoper svojega župana. Splošno mnenje ]e, da je pod Strupija sažgal kak vlačugar, ki je že naprej slutil, da bodo liberalci požiga dolžili »klerikalce«. Liberalizem ne rodi nikjer dobrega sadu. Če „Narod" trdi, da Strupi pobožno moli, utegne ravnotako res biti, kakor ono, da njegovi prijatelji slabo molijo ter brezbožno pišejo zoper vero in cerkev.
Kako se postopa s Slovenci na Štajerskem. Na dvorišču »Narodnega doma« se je zadnjo nedeljo pritrdila Blovenska trobojnica. Popolnoma neopravičeno je nemško navdahnjeni župan na skrajno izzivajoč način zahteval odstranitev trobojnice. In kako pokorna služabnica mu je bila konjiška politična cblast v tem Slovence zasramujočem nepostavnem početju. Poslala je konjiškim nemčurjem na ljubo celo orožnike, da so sneli zastavo. Ia če mi v Ljubljani ne pustimo plapolati frankturtarskih zastav, je pa vse nemštvo v Avstriji po konci!
Duhovake zadeve na Koroškem. Nameščeni so gg. semeniški duhovniki za kaplane: Pr. C u k a 1 a v Železni Kapli, M. B a u m a n v Smohoru, A. T e u 1 v Ti njah, II. llopfgartner v Šmarju, Fr. L a u r e v Greilenburgu, K. Tručnik v Bergu. — G. Iv. Č e s k y , kaplan v Železni Kapli, je nastavljen za provizorja v Lipi. — Nove maše bodo imeli in sicer is IV. leta gg.: H u e t e r Ferd. v Bergu dne 26 jul.; pridiguje tamošnji g. dekan Fr. Urabl. K o g e 1 n i k Iv. pri sv. Križu nad Sp. Dravogradom dne 26. jul.; pridiguje mil. g. prošt Fr. Izop.; Rozman Ja kob v St. Juriju nad Celovcem dne 26 jul.; pridiguje tajnik J. Rozman. S e r a j n i k Peter v Kapli ob Dravi dne 2. avg.; pridiguje g. prefekt Ir. Hornbok v Celovcu. — Iz III. leta gg.: G r i t s c h a c h e r Fr. v Lesu pri Spitalu dne 2. avg.; pridiguje g. župnik bt. Krajner v Milštatu. G u g g e n -b e r g e r Jos. na Muti dne 2. avg.; pridiguje g. dekan T. Guggenberger v Spitalu. Krappinger Rob. v Brežah dre 15. avg.; pridiguje g. dekan A. Richter iz Trga. P a t t e r e r Ant. v Lugavi dne 9. avg.; b m o d e j Fr. v Smartnem v Rožni dolini na Štajerskem dne 9. avg.; pridiguje g. kaplan Anton Lenšič v Žalcu. \V a t z i n g e r Jos. v Sovodju dne 26 jul.; pridiguje g. župnik J. Habernig v Zg. Dravogradu.
Imenovanja in premeščenja. Na-učni minister je premestil glavnega učitelja na goriškem ženskem izobraževališču gosp. Viktorja Magnago na italijansko gimnazijo v Trentu. Za gimnazijske učitelje na hrvatski gimnaziji v Pazinu so imenovani suplentje, in sicer: gosp. Luka B r o 1 i h , Vladimir Nazor in Martin Z g r a b 1 i c. Prvi služboval je do Bedaj v Mariboru, drugi v Zadru in tretji v Pazinu.
Odlikovanja. Cesar je podelil dvornemu svetniku in predsedniku okr. sodišča v Mariboru Rob. Greistorferju v Mariboru viteški križ Leopoldovega reda, deželno sodnemu svetniku ondi dr. Ign. Pevcu in nadinženerju pri graškem na-mestništvu vit. pl. S p i n 1 e r j u viteški križ Frana Jožefovega reda, dalje stavb, tehniku Jožefu Schallerju v Mariboru zlati zaslužni križ in tehniku Jul. W e b r u ondi srebrni zaslužni križ s krono.
Novi častni občani v St. Petrn. Iz St. Petra na Notranjskem se piše: Znana je slavna c. kr. žrebčarija v Prestranku na Notranjskem, koder se v lepih prostranih prostorih vzgojujejo in v proBtem utrjujejo imenitni »lipicanarji«. Zadnji čaB so se dotični prostori še prav posebno priokružili z važnimi menjavščinami domačih posestnikov, zlasti iz Trnja. Le ti so dobili lepše in boljše prostore za košnjo, nasprotno pa kobilarna ' zase prikladneji svet. Po prizadevanju našega gosp. župana Frančiška Margon in gospoda agrarnega komisarja, Zupneka, pa Be je po-
leg tega speljalo lani in letos na onem kraju tudi skoro celo omrežje cest, da se vsi pridelki laglje in hitreje spravljajo. Tako bode tudi pivška dolina na najkrajši in najsložnejši način svezana s crkniško-trško ravnino oni-stran [avornika. Pridobil bode v trgovini gotovo veliko tudi vsled tega St. Peter. Prispeval je pa in bode še v prihodnje k tej važni vravnavi znaten del cbog Bvojih posestev svetli knez Hugo Windiscbgratz. V znak zahvale pri teh obsežnih vravnavah za vso blago naklonjenost je imenoval v svoji seji dne S. julija t. 1. tukajšnji občinski odbor svojimi častnimi občani: Presv. kneza Rudolia pl. Lichtenstein na Dunaju in kneza Hugo Windisohgr[itza v Haasbergu pri Planini ter veleč. gosp. dvornega svetnika na Dunaju dr. Henrika Slatin, ker so ti visoki gospodje imeli najvplivnejšo besedo, katero so zastavili zajedno tudi v blagor in korist tukajšnjih občanov, pred vsem še vprihodnje ko se ceste vtrdijo in ogladijo. Dal Bog vživati njim dolgo to čast, ljudem pa obilo koristi za precejšnje žrtve, katere morajo nositi za sedaj!
40 letnico svojega službovanja pri južni železnici je praznoval te dni oficijal južne železnice g. J. Lisec.
Iz Kamnika se nam piše: Pravila društva »Kamnik« je vendar konečno vlada potrdila. Monumentalna društvena hiša na glavnem trgu in najlepšem prostoru v m e -8 t u se bode blagoslovila in otvorila meseca septembra v proslavo dvajsetletnice bivanja Nj. Veličanstva presvitlega cesarja v Kamniku. Zelo prostorna in krasna bode v »Kamniškem domu« društvena dvorana.
C kr. častniki pri nas ln drugod. Ožigosali smo način, kako so se c. kr. častniki 27. pešpolka, katerim je sicer »Narod. Dom« dober za njihove plese, odtegnili nepolitični Prešernovi slavnosti v »Zvezdi«. Isto stališče je zavzela tudi njihova vojaška godba, ki je še vedno proteži-rana od nekaterih slovenskih društev. Da ji ni bilo treba pri tej veselici sodelovati, šla je iz Ljubljane igrat Nemcem naStajarsko. To utegnejo o priliki obračunati ž njo slovenska društva v Ljubljani in kranjskih mestih, ljubljanskemu obč. svetu, ki je na ljubo baronu Heinu vskratil podporo društveni godbi, pa utegne biti sedaj jasno, koliko se moremo pri slovenskih slavnostih zanesti na vojaško godbo. Značilno pa je, kaj piše o stališču c. kr. avstrijskih častnikov pri naB in drugod »Gorica«. To odlično glasilo goriških Slovencev piše: „Ko prireja v Gorioi svoje velikonemške slavnosti nemško bojno društvo »Schulverein«, takrat mrgoli pri teh slavnoBtih vse polno častnikov. Istotako se udeležujejo častniki v obilnem številu veselic, katere prirejajo tukajšnja italijanska društva. Bilo je lanskega leta, ko je italijansko podporno društvo v Gorici bi-vajočih italijanskih podanikov priredilo veliko veselico v »Veledromu«, pri kateri se je izarečkal tudi neki dar italijanskega kralja. Pri ti veselici, ki ni bila nič drugega nego velikanska irredentovska demonstracija, videl si med drugim občin« stvom vse polno naših častnikov. O pustu, ko prireja italijansko društvo »Lega nazio-nale« svoje plese, pri katerih pa nikdar ne izostajejo prikrite in javne i r r e d e n -tovske demonstracije, vidiš gotovo tudi lepo število naših častnikov. Na praznik svetega Petra priredili so letos v Gorioi naši Italijani v korist istega društva »Lega nazionale« na Telovadnem trgu ljudsko veselico, ki je nosila ves znak grde irredentovske demonstracije, mrgolelo je istotako vse polno naših častnikov, ki so občudovali švigajoče rakete, ki so se druga za drugo v italijanskih barvah vzdigale proti nebu. No glede na demonstrativno protiavstrijsko zunanjo obliko takih veselic je obenem vsakemu znano, da niso ta društva, bodisi nemški »Schulverein«, bodisi italijansko podporno društvo ali pa tudi »Lega nazionale« nikakor prijazna naši državi, kar dokazuje samo dejstvo na sebi, da dobivajo izdatne podpore iz Nemčije in iz Italije in so torej nevarne državnemu obstoju. Vsa ta društva imajo namen, potujčevati slovanske otroke ter jih pripravljati ali za Nemčijo ali pa za Italijo. Pri
vsem tem pa obiskujejo, kakor smo zgoraj omenili, naši avstrijski častniki pridno in v obilnem številu njih veselice in jih na ta način gmotno podpirajo v izvrševanju njih namenov. Kako naj si torej tolmačimo dej stvo, da se častnikom prepoveduje obiskovati nase narodne veselioe, in posebno take slavnosti, kakor je ona, ki se je vršila v nedeljo v Ljubljani v proslavo spomina našega pesnika prvaka Franceta Prešerna, in ki ni imela drugega, nego kulturen pomen. D j bi pri sedanji smeri avstrijske politike in njenega zistema pričakovali, da bi se naši čast -niki udeleževali veselic družbe sv. Cirila in Metoda ali pa »Šolskega doma«, to seveda nam niti na misel ne pride, in vendar so ta društva tista, ki Be v defenzivnem namenu borijo za obstanek slovenskega naroda, onega naroda namreč, ki je bil in je še vedno zvest svojemu cesarju in Avstriji, in ki tvori na jugu poleg hrvatskega bratskega naroda jedini zanesljivi jez proti deroči reki italijan stva in irredentizma, ki žuga od dne do dne prepluti te južne pokrajine našega cesarstva. Vprašamo, ali se ne spodžagujejo s takim počenjanjem, kakor smo je zgoraj opisali, tudi pri nas veje, na katerih sedi naša država ?«
—	Društvo tiskarjev na Kranjskem priredi jutri izlet v Vintgar in na Bled. Odhod iz Ljubljane z zjutranjima vlakoma. Izlet se vrši ob vsakem vremenu.
—	Nemškutarija pri sodišču Pripovedoval nam je neki odlični gospod: „Uprašal sem neko stvar sodišče v Kranju. Moja vloga je bila pisana v slovenskem jeziku. Odgovor sem dobil iz slovenskega Kranja v nemškem jeziku . . . O, ti Kranjci!"
—	Slovenske usmiljene sestre v Makedoniji. Mej našimi zatiranimi bolgarskimi brati v Makedoniji delujejo samo katoliške usmiljene sestre, mej katerimi so v Kukušu tudi, kakor poroča „Bogoljub", tudi tri Slovenke in sicer: SvLeopoldina Narer, rojena v Arjavasi pri Žalcu, ki je že 19 let ondi, dalje S. Sidonija Cepuder iz Moravč in S. Olga Ponikvar z Blok pri Fari na Notranjskem.
—	Tatvine. Z Dobrove, dne 9. julija 1903. Ob času košnje koncem pretečenega meseca so zlikovci ob belem dnevu, ko ni bilo ravno nobenega doma, odnesli vdovi Mariji Skodlar v Draževniku št 4 po domače Kajžarici, 190 K gotovega denarja. V soboto, dne 4. t. m. uzmali so pa pri Rup-niku na Dobrovi št. 19, kjer so odnesli Ro-tiji Selan celih 300 K gotovega denarja. Od včeraj na danes spravili so se pa nad Se-lenčka v Draževniku št. 5. Tam so pofulili nekaj denarja, hleb kruha in pa nekaj obleke. Ti lumpi morajo biti kake barabe iz bližnje okolice, kateri na kakoršnikoli način že preje vse ovohajo, da na tako predrzni način svoje vražje rokodelstvo potem kar v trenotku tako sigurno izvrše. Da bi se pač skoraj posrečilo, jih dobiti pravici v roke!
—	Štajerske novice- Dve sestri ustrelili sti se včeraj v Gradcu. Bili sta to sestri Ana in Karolina Weislein v dobi od 40 do 45 let. Preselili sta se pred dvema letoma iz Oberhollabrunna v Gradec. Vzrok samomora neozdravljiva bolezen. — Povodenj na Zgornjem Štajerskem. Iz raznih delov gorenje Štajerske javljajo o velikih povodnjih. Pri rešilnih delih se je ponesrečil strojevodja Gleich v St. Gilgnu. Provzročena škoda velika. — Vlak je povozil v torek dne 7. t. m. 24let nega železniškega delavca Alojzija Regor šeka pred lipoglavskim predorom med postajama Ponikva in Poljčane. — Bela vrana. Kdor si ieli ogledati živo belo vrano, lahko si isto ogleda pri železniškem postajevodju gospodu Petku v Žalcu. — Po-skušen samomor deklice. V Gradcu se je zastrupila 131etaa učenka Julija Golob, ki je bila povabljena k sodniji radi neke nenravne zadeve.
—■ Popustek na zemljiškem in hlinem davku, znižanje pridobninske glavne svote in določilo pridobnin-skega davka od podjeteb zavezanih javnemu dajanju računov za 1. 1903. Po ukazu c. in kr finančnega ministerstva z dne 22. junija 1903 št. 41697 se je v smislu členov IV. do XI. postave z dne 25. oktobra 1896 drž. zakona št. 220 za leto 1903. 1. popustek na zemljiškem davku na 12 odstotkov in na hišnorazrednem in hišno-najemniškem davku na 10'/, odstotkov določil, 2. je ostalo znižanje pridobninske glavne svote kakor pretekla leta, ter ae je, 3. določilo davčno merilo za v § 100 odstavek 1. in 5. omenjene postave o neposrednih osebnih davkih navedene, javnemu dajanju računov zavezane podjetbe na 10 odstotkov.
— Ii Sv. Marka niie Ptuja. Kakor znano, imenoval je prem. knez in škof lavantinski na svojem apostolskem potovanju
pri S r. Marku veleč. gosp. župnika Mat. Slekovec-a svojim knezoškofijskim konzistorialnim svetnikom. Radi svojih velikih zaslug bil je imenovan v Mariboru nekaj dni prej predsednikom »zgodovinskega društva«. Zaslužen zgodovinar je eden prvih preiskovalcev starih arhivov, bi rekel, v Avstriji. Spodnje Štajersko je popolnoma pre-iskal iz dunajskih, graških, zagrebških in ljubljanskih arhivov. Njegovih izpiskov iz temne preteklosti je nekaj nad 50.000, ki so za Spodnje Štajersko ueprecenl|ive vrednosti. Zalibog, da je bogati zgodovinar tako nevarno bolan. Marsikaj bi še razjasnil is preteklosti, da ga ne mori nevarna bolezen. Ljubi Bog naj bi mu dal zdravje, sebi v veselje in radost, štajerskim Slovencem v čast in ponos.
—	Salezijanol. Kdor hoče dati v sa-lezijanski zavod na Rakovniku pri Ljubljani kakega zanemarjenega dečka, kateri je dolžan obiskovati še ljudsko šole, blagovoli oglasiti se ustno ali pismeno pri vodstvu zavoda na Rakovniku, da mu naznani pogoje vsprejema. — Zavod ima slovensko ljudsko šolo in sicer ne vsprejema dečkov samo .s Kranjskega, temveč tudi s Primorskega, Štajerskega in Koroškega.
—	Razstava za uporabo špirita in za obrte, v katerih se izdeluje ali rabi kvas in kis. C. kr. trgovsko ministrstvo je naznanilo trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da se bo prihodnjo spomlad na Dunaju vršila mednarodna razstava špirita in za obrte, v katerih se izdeluje ali rabi kvas in kis (pivovarne, izdelovanje žganja, sladarnice, tovarna za škrob in kis). Razstavo priredi komisija, katera se je sestavila v nižjeavstrijskem obrtnem društvu. To podjetje, ki bo v pospešitev najaktualnejših interesov industrije, podpira vlada moralično in gmotno. Častno predsedstvo razstave je prevzel gospod trgovinski minister in je preskrbel za razstavo prostor v Rotundi in v c. kr. praterju ter primerno subvencijo. Najemščina za prostor se od razstavljavcev ne bo zahtevala.
—	Obstrukcija v Spodnji Šiški. Piše se nam iz Šiške: V predvčerajšnji seji obč. odbora v Šiški je bilo na dnevnem redu vodovodno m pokopališko vprašanje. Seje se je udeležil tudi zastopnik okrajnega glavarstva. Seja je bila napovedana ob 6 uri, a ob pol 7. uri je bila še nesklepčna. Obč. svetnik Seidel je vstal in odšel, češ, da dalje ne bo čakal. Zastopnik okrajnega glavarstva je opozarjal svetovalce, naj še nekoliko počakajo, ker manjka le če enega svetovalca. Občinski možje pa so se dvignili in odšli. Sedaj se po Šiški ljudje izprašujejo, kedaj bo vender naložil župan globe onim obč. Bvetnikom, ki ne pridejo k seji in ki s takim postopanjem delajo seje nesklepčne.
—	Slov. pevsko društvo v Ptuju letos ne bode obhajalo dvajsetletnice svojega obstanka s pevskim koncertom, zaradi nepričakovanih ovir, pač pa prihodnje leto meseca avgusta. Ob tej priliki Be že zdaj naznanja, da bo letos meseca septembra sklican občni zbor v Ptuju, če mogoče z majhnim koncertom. Č g. poverjeniki prosijo se tudi letos, da bi v svojih okrajih blagovolili pobirati članarino za „Slov. pevsko društvo «
—	Iz Zagreba se poroča, da je bilo včeraj odpravljeno obsedno stanje, ki je bilo povodom nemirov proglašeno nad okrajem Sušak in mestom B a k a r. Novi ban Pejačavič obdrži svoj saborski mandat. V saboru je zastopal Našice. Novi ban pride šele koncem prihodnjega tedna v Zagreb, da prevzame banske posle.
—	Novice s Primorskega. Radi prepira s soprogom se je v Trstu zastrupila 241etna Marija Sabadini. — Trgovina s človeškim blagom. Vratar Morandi je odvedel iz Trsta dve deklici v Carigrad. Njegovo ljubimko Amalijo Bel-leli so aretirali, ker je sumljiva, da mu je pri tem pomagala. — Z a p e 1 j i v c a žene ustrelil. V Gorici je včeraj S91etni ključavničar Jožef Primožič, ki živi od svoje žene Katarine ločen, streljal na ulici na svojega sorodnika in ljubimca žene I. aasso-nija, katerega so umirajočega prenesli v bolnico. — Ženina svoje sestre je zabodel Andrej Skarabot v Solkanu, ker ni hotel, da bi Be sestra z dotičnim omožila. Nevarno ranjenega ženina J. P o b e r a i so prepeljali v bolnico.
—	^opetni razpis častne nagrade. »Slov. pevsko društvo" v Ptuju razpisuje zopet čaBtno nagrado 60 K za najboljši mešani zbor, ker po prvotnem razpisu ni bilo nobenega primernega meš. zbora. Kompozicija naj ne bode pretežka ter kolikor mogoče v narodnem duhu. Rokopise je poslati odboru „Slov. pevskega društva« v Ptuju do 1. novembra 1903. Glasbeniki naj se ne podpisujejo na svoj rokopis, temveč naj pri-lože svoja imena v zaprtem zavitku, na katerem bodi zabeležen naslov dotične kompozicije. Odbor „Slov. pevskega društva" v Ptuju.
—	Ponesrečeni hribolazec. Truplo na Košuti ponesrečenega Sardinška so našli včeraj.
—	S St. Urike gore, dne 8. julija. Prav solidno se je izkazala »Vzajemna za-varovalnica« tukajšnjemu pogorelcu in posestniku Martinu Novaku, kateri je še le pretepeno leto pri njej zavaroval svojo hišno opravo, gospodarsko orodie, seno in druge enake redi. Prva je bila tu med drugimi zavarovalnicami in prva mu je denar poslala in izplačala, vsled česar je tudi vsestranskega priporočila vredna, ker pride pomoči potrebnim takoi po nesreči na pomoč.
—	Razpis železniških del. Na novi državni železnioi Celoveo-Gorica-Trst so Be-daj razpisana dela na delni progi Celovec-Rožna dolina. Ponudbe do 4. avgusta letos želez, stavbenemu ravnateljstvu na Dunaj VI., Gumpendorferstrasse 10. Podrobneji pogoji in načrt se lahko vpogledajo pri gradbenem vodstvu v Celovcu.
—	K zvezi slovenskih pevskih društev je doslej pristopilo 24 društev.
—	Pozor pred brezvestnimi agenti Tekom včerajšnjega dne je povzročit neki brezvestni agent veliko ogorčenje mej prebivalci vaBi Orle. Prodajal je proti predplači
4	K srečke neke pri nas prepovedane loterije berolinske tvrdke Fischer ter seveda osleparil nekaj oseb. Toda s tem se brez-vestnež še ni zadovoljil. Neko 6 letno deklico je v hipu, ko ni bilo nikogar doma, zvabil v hišo za mal dar ter jo izkušal oskruniti. Na otrokov klic prihiteli sosedje so prepodili surovega agenta, poprej pa še poskrbeli, da so izvedeli za njegovo ime in ga naznanili sodišču.
—	Duhovniki vrhniike dekanije imajo svoj shod dne 15. t. m. — prihodno sredo ob 10. uri zjutraj v župnišču v Pre serjih.
—	Poštna vest. C kr. poštna in brzojavna uradnica I. razreda gospa Marija
5	a i t z v Kostanjevici Dolenjsko je imenovana za c. kr. poštarico istotam.
—	Kipce srbskega kralja Petra I.
prodaja g. Jernej Bahovec, trgovec s papirjem na sv. Petra cesti v Ljubljani. Cena enemu kipcu 3 K. Podobnost kralja je na kipcih velika in cena za 25 cm viBoki kipec ne previsoka. Delo je lepo in priporočila vredno. — Kakor čujemo, dobi g. Bahovec akoro tudi 25 cm visoke Prešernove kipce, katere bo prodajal po 3 K. Velikih Prešernovih soh po 7 K ima še precej v zalogi.
—	Velik požar. Včeraj popoldne je jelo goreti v trgu M a v t e n v Zilski dolini na Koroškem. Ob 5. uri 40 min. je bilo v ognju polovico trga, ki šteje nad 700 prebivalcev. O vzroku požara doslej še ni nič znanega
—	Predrznost nemikega postaje-načelnika. Iz Vrat na Koroškem se nam piše: Na postaji v Vratih je zahteval nek gospod vozni listek v slovenskem jeziku. Na 4o mu je predstojnik odgovoril, da se tu ne sme p o 1 i t i z a t i in da Slovenci sploh nimajo pravice na Koroškem zahtevati vozne listke v slovenskem jeziku. Vprašamo g. predstojnika, ali mu ni znana določba od 1. 1885 ? Zahtevajmo povsod vozne listke v slovenskem jeziku !
—	Ogenj. Iz Smartna pri Litiji se poroča: Pretečeni teden je pogorele na Marskem poslopje Jožefa Dragar. Zažgal je domač otrok. Zavarovan je bil posestnik pri »Vzajemni zavarovalnici« v Ljubljani. Škoda se je takoj precenila in posestnik je že ta teden dobil izplačano svoto. Ta točnost in postrežljivost v nesreči priporoča kar naj-topleje domačo zavarovalnico. Zavarujte svoja posestva pri domači »Vzajemni zavarovalnici.«
—	Sejmi po Slovenskem od 13. do
18. julija. Na Kranjskem: 13. v Trebnjem, Planini, Kropi, Gornji Planini, Zgor. Tuhinju, Jagnenci in Starem LAgu pri Kočevju; 14. v Metliki; 17. » Zdenski vasi. — Na slovenskem Stajarskem: 13. v Rogatcu, Šoštanju, pri Sv. Marjeti; 15. v Zdolah ; 16. v Dobju; 17. v Muti in pri Sv. Filipu v Veračah ; 18 v Velenju. —Na Koroškem: 13 v Gradišah. — Na Primorskem: 13. v Palmi, Sežani, Ogleju in Drenciji.
Ljubljanske novice.
Ljubljanske demonstracijeinkranjska trgovinska in obrtna zbornica.
V včerajšni javni seji kranjske trgovinske in obrtne zbornice stavil je zbor. svetnik g. Ivan K r e g a r sledeči nujni predlog.
Visoka zbornica skleni:
»Trgovinska in obrtna zbornica izraža svoj protest iz ozira na gospodarsko stanje trgovcev in obrtnikov mesta in dežele, da so se sicer obžalovanja vredne ali vendar malenkostne demonstracije v Ljubljani izrabljale ne dosedaj neobičajni in nečuveni način zlasti od onih nemških časnikov, ki so smatrali brutalne in surove ekscese v Celju za zdravo „Zuchtigung" Slovencev.
Obžalovanja vredno je še posebno to, da je v tej družbi tudi korespondenčni biro in da se od merodajne strani ni ukrenilo ničesar, kar bi bilo prve vesti glede izgredov popravilo resnici na ljubo.
Poziva se deželno vlado, da preskrbi preklic napačnega poročila korespondenčnega urada, in tako saj deloma popravi škodo, katero so neresnična poročila napravila posebno obrtništvu in trgov-stvu v Ljubljani."
G. predlagatelj je utemeljeval nujnost ter povdarjal, da je po naročilu mnogih tu-kajšnih obrtnikov stavil zgoraj omenjeni predlog. S t v a r j e nujna, ker so napačna poročila, katera je o ljubljanskih demonstracijah po svetu razširil uradni korespondenčni urad, napravila škodo. Znano je, da se javnost precej na ta urad ozira, znano je pa tudi, da ima vlada v rokah izid preiskave o znanih strelih. Z napačnimi poročili se škoduje obrtništvu in trgov-stvu in nujno potrebno je, da se ta škoda s popravkom oziroma preklicem takoj popravi. Govornik prosi, da sprejme zbornica nujnost predloga.
Nato ee je razvila živahna debata. Prvi oglasil *e je k besedi zbor. svetnik, g. G a s s n e r. Imel je o demon stracijah spisan govor, kateri je bil očividno namenjen za konec seje.
G. Gassner je obžaloval demonstracije, ter povdarjal, da je tudi njemu ležeče ne prospehu dežele. Nadalje Be je pa gosp. Gassner povspel do precej smele trditve, da ni nobene dežele, katera bi bila tako navezana na tujo pomoč, na tuje podjetništvo, tuj kapital, kakor kranjska dežela. Dogodke 24. maja in 7. junija označil je pa za n«elbst-morderisehe Thaten«. Tujce je treba privabiti, ne pa odganjati. Hvalil je lepo našo kranjsko deželo, češ, da ima več naravnih lepot, kakor marsikatera sosedna dežela. Oziral se je tudi na Ogrsko in na to, kako se tam deluje za povzdigo industrije. Odgovorne za vse dogodke v Ljubljani naredil pa je g. Gassner gotove ljudi in časnike. Končal je, da naj v prihodnje vse stranke delajo na to, da se kaj tacega v našem glavnem mestu več ne pripeti.
Nato se je oglasil k besedi zbor. svet. g. župan Ivan Hribar ter povdarjal, da ga je ravno govor g. Gassnerja, kateri je vse kaj druzega nego o nujnosti govoril, vzpodbudil, da se zavzame prav toplo za predlog tovariša g. K r e g a r j a. Dejal je : Jaz sem za nuj nost in priporočam, da se nujnost predloga sprejme. Nujnost predloga se je nato soglasno sprejela.
Pri utemeljevanju predloga dejal je g. K r e g a r , da je gospod Gassner prečrno slikal ljubljanske demostra-cije. Gotovo je bral samo nemške časopise, „Grazer Tagblatt«, kateri list je veliko pre tiraval. Ako imajo Nemci v naši deželi podjetja, v katerih imajo svoj kapital investiran, ga nimajo zastonj, marveč vlečejo iz tega lepe dobičke. Gosp. GaBBnerja govor je pa le vzpodbuda, da bi bilo tudi prav, ako bi Slovenci ptičeli z enakimi podjetji. Tukaj se pa danes ne gre za razne vodne sile i. t. d. marveč gre se Ie zato, da se neresnične trditve o ljubljanskih demonstracijah prekličejo!
Po demonstracijah v Ljubljani bi bilo pričakovati, da posebno vladni korespondenčni urad poda o dogodkih v Ljubljani nepristranska poročila in pred vsem resnična poročila. To se pa ni zgodilo! Na podlagi enostranskih govoričenj nekaterih pristranskih oseb iz kazine je podal korespondenčni urad popolnoma napačno poročilo, ki je jako škodovalo obrtništvu in trgovstvu. Ne rečem ravno, da je bil namen škodovati Ljubljani, vendar zahtevati smemo, da se neresnice korespondenčnega urada popravijo in da se s tem posebno deželna vlada pokaže kot tako nepristranska, kakoršna bi morala biti. Priporoča torej, da trgovska in obrtna zbornica predlog sprejme in ker se tu gre za koristi vseh obrtnikov in trgovcev v Ljubljani, upa, da bo predlog soglasno sprejet.
Zbor. svet. g. Gassner je nato zahteval, naj se mu vse, kar je predgovornik Kregar govoril, nemško prestavi. Nastala je precejšna kontroverza med Nemci in g. županom Hribarjem, kateri je protestiral, da bi se kaj nemško prestavljalo. Gospod župan je dejal: Tukaj je slovenska trgovska in obrtna zbornica in kdor se pusti voliti v to zbornico, ta naj vsaj nekoliko slovensko razume. Zbor. svet. g. L u k m a n izjavil se je tudi za predlog, češ, treba je, da se neresnice popravijo, kajti storiti je treba vse za povzdigo trgovine in industrije. Potem je zbornični svetnik gospod župan Hribar dolgo odgovarjal gospodu Gassnerju ter dejal: G. Lukmann ni naše narodnosti, vendar je uvidel, da je umesten predlog tovariša Kregarja in prav jc, da se nam je pridružil. Svoj govor je gospod župan razdelil v dva dela. V prvem delu se je pečal s predlogom g. Kregarja ter povdarjal, da je sodnijska preiskava danes že toliko dognala, da se v k a z i n o ni streljalo. Sploh je pa takoj po demonstracijah občinski svet in pa sploh
meščanstvo ljubljanskega mesta odločno obsodilo demonstracije. Nemški listi pa so z neko posebno vnemo vso stvar izbrbljali. Na dolgo se je pečal g. župan z g. G a s s-n e r j e v i m govorom in zlasti zavrnil g. Gassnerjevo trditev, da ni nobene dežele, katera bi bila tako navezana na tujo pomoč kakor Kranjska. Denarja je dovolj v deželi po naših hranilnicah, edino v enem bi soglašal z g. G a s b n e r j e m, da je namreč pri nas premalo podjetnosti. Sploh je bil pa govor g. Gassnerja le za nas vzpodbud?. Mi moramo bodisi katerekoli stranke začeti naše ljudstvo bodriti, da bo svoj denar nalagalo v razna industrijska podjetja, gotovo bo ljudstvu donašalo več obresti nego po hranilnicah. G ž u p a n je končno predlagal oziraje ae, da sodnijBka preiskava o ljubljanskih demonstracijah še ni končana, nastopno resolucijo: C. kr. deželna vlada se pozivlje, da če dokaže sodnijska preiskava, da poročila korespondenčnega urada o iz gredih dne 24. 5 in 7. 6. niso odgovarjala resnici, preskrbi primerno popravo teh poročil, ter tako saj deloma popravi škodo katero so ta, kakor vse kaže napačna poročila napravila posebno uradništvu in trgovstvu. Po izjavi g. Kregarja, da se s to resolucijo strinja, ker je ž njo dosežen isti namen, je bila ta resulucija soglasno sprejeta. Zanjo so glasovali tudi Nemci.
Tako Be je končala prva politična debata v trgovinski in obrtni zbornici.
Iz trgovinske in obrtne zbornice
Debato, katera se je vršila v včerajšnji seji trgovinske in obrtne zbornice kranjske o ljubljanskih demonstracijah, prinašamo obširno na drugem mestu. Poročati nam je še, da je predsednik natnanil, da se je gospod M e j a č , kateri je bil poklican v zbornico namesto odstopivšega g. Medveda, zahvalil za to čast ter se izjavil, da mu pre-obili posli ne puste sprejeti te časti. Namesto g. M e j a č a se sedaj pokliče v zbornico g. Omersa, trgovec v Kranju. Nadalje je naznanil g. predsednik, da je bila deputacija, ki je bila izvoljena v zadnji zborniški seji pri glavnem ravnateljstvu južne železnice. Druzega zagotovila deputacija ni dobila, nego to, da se stari južni kolodvor v Ljubljani nekoliko podaljša in se bo v podaljšanem delu napravila samo nekaka restavracija drugega razreda. Nadalje je naznanil zbor. predsednik, da je glavno poštno ravnateljstvo v Trstu zbornici naznanilo, da za sedaj ni mogoče uvesti pri ljubljanskih poštnih filialkah telefona radi prevelikih stroškov.
G. predsednik spominjal se je tudi umrlega bivšega zborničnega člana g. S o u -v a n a. Zbor. svet. g. Hribar je utemeljeval predlog o brzojavnih in telefonskih zadevah. Pritoževal se je, da mora človek večkrat čakati po več minut, predno dobi zvezo. Brzojavke se pa dobe tudi velikokrat šele po eni, ali kakor se je neki stranki zgodilo, dve in pol ure pozneje, nego je brzojavka prišla. Predlagal je, da se zbornica obrne na glavno poštno ravnateljstvo, da poskrbi za hitrejše poslovanje pri telefonu in brzojavu Zbor. svet. g. Kregar predložil je v včerajšnji seji trg. in obrt. zbornice še sledeči predlog:
Ker je za povzdigo obrta prvi pogoj potrebna splošna in strokovna izobrazba, ker je pa na Kranjskem še veliko obrtnih krajev, kjer obrti se učeča mladina nima nobenega poduka, ker je dalje trgovinska in obrtna zbornica naravno središče vseh obrtnih teženj, zato naj:
1.	Zborniško predsedstvo vse potrebno ukrene, da dobe vsi zbornični člani vsako leto poročilo o obrtnem šolstvu na Kranjskem.
2.	Predsedstvo naj posreduje pri deželni vladi, da se v vseh obrtnih krajih kranjske dežele osnujejo vsaj obrtno nadaljevalne šole.
3.	Predsedstvu se naroča, naj stopi v dogovor z vsemi merodajnimi faktorji, d a se naKranj8kem osnujejo vsaj tri državne rokodelske šole.
4 Predsedstvu se naroča, naj v krajih, kjer se je zadnji čas razvilo čipkarstvo, o snujej o či p k ar-s k e šole.
Predlog se je oddal v posvet združenim odsekom.
Koncem seje je še zbor. svetnik gospod Kregar stavil zbor. predsedniku sledeče vprašanje: V zadnji seji predložil sem predlog zbornici, da se priredi razstava motorjev, kateri se rabijo pri mali obrti. Ta predlog podpiral je tudi gospod župan Hribar in izrecno poudarjal, da se v prvi zbornični seji o stvari poroča. Vprašam g. predsednika, zakaj stvar ni prišla danes na dnevni red. G. predsednik je odgovoril, da je sedaj pričela poslovati deželna obrtna komisija, katera misli prirediti razne razstave. Tudi upa dobiti ta obrtna komisija več denarnih sredstev, kakor jih pa ima zbornica na razpolago. Zbornica bo skupno z deželno obrtno komisijo delovala. Kar pa bo ta
obrtna komisija storila, poročal bo predsednik vse zbornici.
V ljubljanskem obč. svetu je bil včeraj
sprejet predlog, da naj plačujejo šentjakobski župljani 9 odstotne doklade za cerkveni dolg. Obč. svetnik g. L e n č e je priporočal novo konkurenčno obravnavo, proti g. Len-četu pa je govoril dr. Tavčar, češ, da župljani že morejo toliko plačevati. Dalje je sklenil občin, svet, od knezoškof o vega posestva pri 8 v. Petru za javni trg in ceste potrebni prostor takoj prevzeti in sicer za trg pred sv Petra cerkvijo potrebni prostor v obsegu 3100 kvadratnih metrov po 5 K in za prostor pred infanterijsko vojašnico v obsegu 5178 kvadratnih metrov po 4 K. Odškodnina za gospodarsko poslopje, ki se po dere, je določena z 18 000 K. Kupna svota 52 000 K se plača v 10 obrokih. Nadalnje stroške je obč. svet odklonil. — G. Košenini se je dovolilo napraviti stanovanja v njegovi hiši v Kolodvorskih ulicah proti reverzu, ki bo določal vrednost hiše v sedanjem položaju brez stanovanj. — Za razširjavo Marijinega trga bode treba podreti Mjyerjevo in Schiff arjevo hišo, ki se pridobita potom raz-lastitnega postopanja. O ostalih točkah poročamo v ponedeljek.
Zanimanje za koncert učiteljskih abi-turijentov, ki se vrši, kakor je bilo že naznanjeno, 14. t. m. t. j. v torek zvečer ob 8 uri v veliki čitalnični dvorani v »Narodnem domu« je splošno. Na koncert p r i d e t u d i o kro g 4 0 rua k i h abi-turijentov iz Moskve, ki se bodo te dni mudili v Ljubljani. Poživljamo p. n. ljubljansko občinstvo, daseudeleži koncertav obilnem številu in tako dokaže, da res čuti z onim stanom, ki s t o j i v sed anjem času na tako slabem stališču. Ljubljančani, v torek zvečer vsi v »Narodni dom«! Vstopnice se prodajajo, kakor smo žo priobčili, v trgovini g. Lozarja na Mestnem trgu in na večer koncerta pri blagajni.
„Glasbene Matice" redni občni zbor se vrši danes zvečer ob 8. uri v društvenih prostorih.
Ruski dijaki v Ljubljani. Piše se nam: Na učnem potovanju po Italiji preko Trsta pripelje se v nedelj o zvečer na južni kolodvor 40 ruskih srednješolskih dijakov iz Kijeva pod vodstvom gosp. ravnatelja Petra v Ljubljano. Drugi dan t. j. v ponedeljek Bi ogledajo Ljubljano. Prijatelji dragih nam posetnikov se prosijo, da se zberejo k pozdravu zvečer najužni kolodvor !
Gozdna veselica pevskega društva „Slave c" vršila se bode jutri (nedeljo) v gozdiču Čonžkove restavracije, na katero odbor cenj. občinstvo opozarja. Začetek ob 4. uri popoldne, vstopnina 20 nov. č. društveniki in otroci do 10 let prosti. Odbor je pre-skrbel, da bode veselica kar najzabavnejša, in postrežba z dobro kapljico in kuhinjo najtočnejša.
Izgubljeno in najdeno. Profesorjeva soproga A. Ž. iz Kranja je izgubila včeraj na Resljevi cesti ali pa na cesti na južni kolodvor zavitek s smodkami. — Trgovčeva žena M. H. je izgubila na poti od hiše št. 32 na Dunajski costi do kavarne pri Slonu črno, površnjo jopico. — Trgovčeva vdova Alojzija Mihalič, stanujoča na Rimski cesti št. 7 je našla danes ziutraj v »olskem drevoredu bankovec za 10 kron. Na mestnem trgu je najden denar, kdor ga je zgubil, naj Be oglasi v hiši sv. Martina cesta št 28
Nesreča radi električne železnice. Danes ob tri četrt na sedem zjutraj se je v Prešernovih ulicah konj posestnika Ivana Pruate iz Hrastja štev. 6 splašil električnega voza. Ko je skočil na stran, je zlomil oje in padel ter se na sprednjih nogah pobil. Voznik električnega voza Martin Orehek je motorni voz še pravočasno ustavil, da je preprečil večjo nesrečo.
Izgubljen solnčnik. Uecilija Maiok, stanujoča na Bleiweisovi cesti, je izgubila v Zvezdi bel solnčnik.
Čevljarsko bolniško podporno društvo ima jutri ob '/»3 uri popoludne v gostilni Auerjevih dedičev v Wolfovih ulicah št. 12 svoj občni zbor.
Posredovalno delovanje mestne posredovalnice za delo in službe v mesecu juniju. Razmerje med tem in prejšnjim me-s.cem je ostalo pri skupnih oglasilih skoraj povsem nespremenjeno. V primeri z lanskim letom jednacega meseca je došlo nekoliko manj oglasil tako pri delodajalcih ka-kakor pri delojemalcih. V posam. oddelkih dela in služb je bilo pri moških ponudeno delo vrtnarjem, mizarjem, čevljarjem, gostilniškim in trgovskim slugom ter prometnim uslužbencem. Razun teh bo bili oddani nekateri prostori za pisarje, kletarje in dninarje. — Pri ženskem delu je bilo oddanih največ hišnih in gostilniških poslov, nekaj prodajalk in šivilj. — Posredovanje z vajenci ni imelo vspeha, a ono b stanovanji le deloma. — V splošnem primanjkujejo sedaj najbolj posli za kmetska dela, tako da naročil proti takojšnji rešitvi skoraj ni mogoče sprejemati.
Aurovo pivovarno Bi je pretečeno sredo ogledal pod vodstvom gosp. prot. M a • o h e r - ja in gospodične Wesner II. od delek tukajšnje višje dekliške šole. Gojen-kam bo se razkazale vse priprave in razlo-filo postopanje pri kuhanji pive, nakar jih je gosp. Auer povabil na malo južino
Sprememba trgovine. G. Krnet II am-merschmidt ie svojo trgovino z železnim blagom na Valvasorjevem trgu prodal gg.: Edvard M a d i 1 e , Ludvik Nagel-schmid in Sig. AVutscher.
Telefon v Ljubljani ima 183 številk.
Dogodki v Srbiji.
Najnovejše iz Belgrada.
Zasebni tajnik kralja Petra dr. Nena-dovic odpotuje prihodnji teden v tajnem nalogu najprej na Dunaj in potem v Petro-grad.
Srbski vojaški ataše na Dunaju je odpoklican, ker se je jako nepovoljno izrazil o zaroti in dejal, da so zaroto vodili osebni oziri.
Zastopnik velike tovarne topov Debange v Parizu je bil pri kralju Petru, ki hoče reorganizirati srbsko topničarstvo.
Kompromitirani Marinkovič.
Sedanji diplcmatični agent Pavel M a -r i n k o v i č bo odpoklican; mej pismi kralja Aleksandra so našli listine, ki Marinkoviča silno kompromitirajo.
Zapuščina kralja Aleksandra.
Srbska vlada je dovršila zapisnik inventarja po zapuščini kralja Aleksandra in kraljice Drage. Vse dragooenosti kraljice in kralja so dane na razpolago kraljici Nataliji kot edini opravičeni dedinji. O privatnem premoženju kraljice ali kralja niso mogli ničesar zaslediti. Kam je preložil 800 000 frankov, katere je še lani imel založene pri dunajski Rothschildovi banki, nihče ne ve. Dunajski upniki kraljice Drage in kralja Aleksandra modistinje, trgovci, juvelirji itd. zahtevajo 400000 K. Srbska vlada jim je ponudila 20 odstotkov, kar so pa upniki odklonili ter bodo nastopili pravno pot.
Balkan.
J) Turška vlada poroča, da se je primerilo med vojsko in vstajniki med 12. in IS. t. m. v solunskem, monastirskem in skopljskem okraju 19 krvavih dogodkov, pri katerih je pomrlo 120 vstajniških in 22 turških mož. Dalje poročajo, da bo se vsled poročil o krvnih dogodkih v Klisalu in Be-reketu, blizu Stipa, namenili Ililmi paša, av-strijski in ruski poslanik ter skopijski konzuli na lice mesta. V Klisalu so konštatirali med drugim posebno nasilno postopanje žan darmerijskega stotnika, poljskega stražnika in več vojaških rezervistov. — Avstrijski in ruski poslanik sta storila na Porti potrebno, da se krivci kaznujejo. Porta in Hilmi paša, imata neki dobro voljo, upreti se takemu postopanju in kazniti one, ki so temu vzrok.
Književnost in umetnost
* Mali vitez Pan Volodijevski.
Zgodovinski roman H. Sienkiewicza. Ravnokar je izšel 13. sešitek, začetek III. zvezka. Sešitek velja 40 h. L a 1 o ž i 1 a K 1 e i n -m a y r & Bamberg.
Szpred sodišča,
Tržaško porotno sodišče.
Pred tržaškim porotnim sodiščem je bil 601etni Andrej Lade posestnik iz Poljan, ki je umoril bvojo ljubimko Marijo Lade, uda rivši jo s kamnom po glavi. Po umoru je truplo umorjeno potisnil v vrečo, isto zavezal in potem vrtrel v neko jamo ter jo pokril s kamenjem. Umor so porotniki zanikali, vpra šanje o uboju pa potrdili. Lade je bil obsojen na 8 It t težko ječe, poostrene s postom vsake tri mesece.
Kotiček za liberalce.
@ List za idiote, »Slov. Narod«, piše, da je »estetiški vzor cerkvene umetnosti — negacija telesne lepote«. Pojdite vendar, vi prismojeni liberalci, najprej po ljubljanskih cerkvah, in potem se spomnite na telesne spake, katere razstavljajo vaši somišljeniki izmed modernih slikarjev — in potem povejte, kje je več telesne lepote! Vzemite eno Rafaelovo »Madono« in eno Klimtovo »Medocino« — in sram vas mora biti vašega idiotičnega glasila!
Bazne stvari.
Najnovejše od raznih strani.
Velike povodnji. Vsled povodnji je mesto Frei\valdau v Kleziji pod vodo. Na Nižjem Avstrijskem je na progi Gstadt Kiemberg Gaming. in na Gornjem Avstrijskem na progi Ergern - Agonitz železniški promet zaustavljen. V območju mesta Steier je navstala povodenj. VGittnbergu je mnogo
hiš pod vode. Mnogo ljudij bo morali delo-žirati. Železniški promet je zaustavljen. — Preoddaljena tržnica. V Kraljevih Vinohradih pri Pragi bo za 660.000 K sezidali tržnico, ki je pa tako oddaljena od glavnega prometa, da nihče noče iti v novo tržnico kupovat. Radi tega bo tržnico zopet zaprli. — Sneg je zadel na mnogih krajih v Švici. — Tri morske volke so zapazili ob dalmatinski morski obali. — Tropična vročina je v Londonu. Tudi iz Ne\v Jorka se poroča o silni vročini. — Skriljne tablice so popolnoma odpravili iz šol v Lincu. Otroci bodo takoj pričeli pisati s črnilom na papir. — S o d -nijska obravnava proti H u m -bertovim se v Parizu prične 10.avgusta.
—	S a h - i g r o za slepce so sestavili v Parizu. — Sovrstnica sv. očeta živi v vasi San Francesco di Pavla. Ime ji je Opsandi. Rojena je istega dne in leta, kakor sv. oče. Opetovano je dejala, da umre tudi takrat, kakor sv. oče. Zadnje dni ženica vedno težje diha in postaja vedno slabeja.
—	Angleški kralj je baje resno bolan. Opetovano je te dni omedlel. Vesti, da ima raka, se potrjujejo. Tudi se poroča, da ga napadajo srčne slabosti.
Nadvojvoda Rudolf živi? Včerajšnji »Piccolo della Sera« prinaši po ameriškem listu »Stir», izhajajočem v mestu Marinette v državi Wieconsin, v<st, da nadvojvoda Rudolf, bivši avstrijski prestolonaslednik, še živi. L;st »Star« da pripoveduje z vso resnostjo, da nadvojvoda Rudolf 'ni umrl kakor žrtva Mayerlinške tragedije, kakor se je v obče mislilo pred 14 leti, marveč da živi v Zjedinjenih državah pod imenom dr. H ff mann. Doktor Hoflmannda je hil dosedaj profesor na vseučilišču v mestu Jowa. A sedaj da je moral dati ostavko radi tega, ker ni hotel odkriti svojega pravega imena, da-si je priznal, da dr. Htffmann ni njegovo pravo ime.
List »Star« pripoveduje nadalje, da je bil ob času namišljene smrti nadvojvode Rudolfa mesto istega pokopan neki drug človek, ki je bil nadvojvodu silno podoben. A cesarjevič je potem odpotoval v Ameriko. Ker je bil pa nadvojvoda Rudoii temeljito proučil medicino in ker je bil na glasu kakor eden najboljših zdravnikov v Avstriji, našel je kmalu mesto pr lesorja medicine na ameriškem vseučilišču. Nadalje pripoveduje omenjeni list, da se je opazilo, da je profesor Hoffmann šel večkrat v mesto Meno-minee v državi Micbigan, kjer prebiva neka visoka dama, sestra poveljnika neke avstrijske vojne ladije. V mestu Marinette so vsi uverjeni, da je prof. Ho ff mann nadvojvoda Rudoif, in to vkljub vsem oporekanjem profesorjevih prijateljev. Profesorju Htflmannu da je 38 let, da je oženjen, da ima enega otroka in da prebiva sedaj v me9tu Marsehal-tcvvn, v državi Jovva. Vse to prinaša »Piccolo" po omenjenem ameriškem listu. »Edi nost" pristavlja k temu: «Oi naše strani kratko pripombo. Tudi ko bi ne imeli ravno letos toliko resnih dogodkov in tudi če hočemo nastopivšo vročino dopuščati kakor olajševalno okolnost, vendar ne moremo „Piccolu« odpust ti, da prinaša kar brez vsake pripombe take — amerikanske oslarije«
Nova varstvena naprava pri že-lezničnih vozeh. Sprevodnik Friderik Gehrike v Berolinu iznašel je varnostno napravo, s katero se odvrnejo vse zle posledice, ako skoči vlak ali železnični voz s tira. Vodilna misel tej napravi je preprečiti, da pri nesreči voz ne skoči s tira, marveč ostane na tiru. Pred ali za vsakim kolesom se mora pritrditi primerno močno železo z močnimi podstavkami, ki prepreči, da ne skoči voz s tira. Najboljše pri tem je tudi to, da se ta varnostna priprava d<4 uvesti na vsak železniški voz.
Anarhistična knjižnica V Londonu je umrl nek francoski anarhist, ki je zapustil veliko knjižnico samo anarhistiške vsebine, katero je zbiral mnogo let. Kupil jo je sedaj nek Amerikanec. Zbirka obsega tudi vse časopise, ki so opisovali anarhistiške morilce in atentate na kronane glave, kakor tudi veliko število slik znanih mu anarhistov.
Vrnitev iz Francoske izgnanih benediktincev na Angleško. Preteklo je že več kot polčetrto stoletje, kar je kraljica Elizabeta pregnala v tujino zadnje benediktince na Angleškem, ki so ostali v deželi celo za časa Henrika VIII. Našli so prijazen vzprejem na Francoskem, in dobro se jim je godilo, dokler niso nastali v zadnjih časih prepiri med cerkvijo in državo, vsled kojih so zaprli angleški benediktinski kolegij v Donai. Tega je bil ustanovil kardinal Allen in odtlej, 1568, je bil vedno v zvezi z univerzo v Donai. Tu so se vzgajali katoliški Angleži za duhovne. Zdaj je pač na Angle-žkem že mnogo prilike zato. Skoraj vsi menihi so naseljeni že v Angliji in tudi benediktinci imajo zopet pravico bivati ondi. In tako bo se tudi iz kolegija Donai, ki je bil povišan v opatijo, preselili na Angleško. Onega dne, ko ao dospeli na Angleško, je bil kolodvor Charing Cross v Londonu tako natlačeno poln, kot se zgodi to le ob pri-
hodu kakega vladarja Zlasti katoličanov je bilo mnogo zbranih, celo izmed aristokracije. Ko je prispel vlak s kakimi 100 menihi in učenci, je bil opat dr. Lerkin sprejet s posebnim pozdravom. Podali si mu adreso, a podpisi 19 katoliških nadškofov in škofov, 9 peerjev (državnih baronov) in mnogo drugih odličnih glav. Obenem se je prečital pozdrav, ki ca je poslal prištecem sam sv. oče Leon XIII., želeč jim mnogo sreče in dosti uspehov v njih novi domovini in podeljujoč jim svoj blagoslov. Kardinal Vaughan, nadškof Westminsterski, je bil ravno takrat na smrtni postelji; celo on je poslal pozdrav benediktincem, in sicer v par besedah, ki iih je bil nerazločno načrtal s svinčnikom. Moči so ga zapuščale in ni mogel dovršiti celega pozdrava. Vse občinstvo in tudi vsi časniki, bodisi te ali one konfesije, bo pozdravljali z odkritosrčnim veseljem došle menihe.
Ljudski učitelj — milijonar. V
Beszteneze (Bistrici) na Ogrskem je živel zelo siromašno s svojo rodbino rumunski učitelj Lotli an, kajti dobival je le letne plače 400 K. Imel pa je malo njivico, katero je seveda sam obdeloval. Lansko leto pa je naletel na ti njivi pri kopanju na žilo zlate rude. Sklenil je pogodbo s fužinami v Na gybanyi, katerim pošilja na mesec 10 000 ton rude, za kar dobiva mesečnih 24 000 K. Seveda je pustil takoj pedagogiko ter si postavil v Nagybanyi krasno vilo.
Stolica za govorništvo- Rektor in senat Vratislavske univerze sta sklenila, da se uvedejo prihodnji zimski semester predavanja o govorništvu, da se izobrazijo v lepi besedi zlasti oni, ki bodo kdaj nastopali javno z govori. Predavanje bo prevzel režiser in učitelj govorništva Oton Gerlacb. Vratislavska univerza gotovo sme računati na take, ki hočejo postati zastopniki ljudstva v parlamentih.
Ruske ženske v občinskem svetu
Taka srečna vas, ki ima ženski obč. zastop, je ruska vas Nikolskoje pri Rybinsku. Dočim njih možje služijo v mestih, kakor v Petro-gradu, Moskvi i. t. d„ opravljajo same potrebne občinske zadeve. Po nasvetu občinskega starešine, ki ni hotel biti sam odgovoren, so dali možje vclivno pravico svojim bolišim polovicam. In tako sede pri občinskih sejah na odbomiških sedeJ.ih mihnve žene, resnih obrazov in v popolni zavesti velike odgovornosti. A moti se, kdor bi menil, da je pod vodstvom teh »Amaconk« občina na slabšem! Kaj še! Prvič poznajo ženske bolj domače razmere nego moški, ki so na tujem; drugič obiskujejo seje jako redno in polno-številno in tretjič ne prerešetujejo važnih zahtev „v rožicah" ali pri „frakelji«". Ob, j te ženske!
Tigri požrli misijonarja. V himalajskem gorovju je dne 16. marcija t. 1. žalostne smrti umrl P. Kosma Glader, kapu-cinec, doma iz Zwickenberg-a na Koroškem. Iz Bettich je šel v Somesar, da bi bratu Jeremiju mudečemu se na ondotni misijonski postaji prinesel živeža. Med potjo so ga napadli trije tigri ter ga čisto raztrgali. Našli so le njegov klobuk, črevlje, kos noge, in kos trupla. Brat Jeremija je ostanke pobral ter prinesel v Bettich, kjer so jih z veliko častjo pokopali. Misijonar je imel 1888 novo mašo. Dan pred smrtjo je skon-čal duhovne vaje.
Pogumen nadškof. Nadškof Sonnois s Cambraya na Francoskem kar se tiče poguma prav nič ne zaostaja za Bvojimi brati, ki bo generali. Nedavno je bil na glavnem trgu v Dvinkirchnu, ogledovaje Jean Bartov spomenik. Pri tem je pa nadškof videl, da se je splašil neki konj. Nadškof mu je skočil nasproti in ga ustavil. Konj je padel na tla, nadškof je ostal pa tako hladnokrven, da je takoj po tem dogodkM pričel z birmo. Pogumni nadškof .je star 75 let.
Darovi
Peslani našemu uredništvo :
Za družbo sv. Cirila in Metoda: G Martin Škrjanec, kaplan v Moravčah mesto za kres »Lukovškim kadetom« 5 kron. — Vesela družba v Novem mestu 5 kron.
Za pogorelce na Senturški gori: župnija Kamnik 19 K 22 h.
Za družbo sv. Cirila in Metoda: G. Josip Lavrič, župnik, 4 K.
Bog plačaj!
Telefonska In brzojavna poročila.
Bolezen sv. očeta.
Rim, 11. julija. Položaj sv. očeta je nespremenjen. Poslanik Rotterham je bil včeraj eno uro v Vatikanu. Sveti oče je včeraj večino dneva preživel v polsnu. Vesti, da bi bile moči svetega očeta oslabele vsled številnih obiskov, niso resnične. Zapovedan mu je popoln mir, ker se je radi velikih
slabostij srca bati najhujšega. E k s u -dat vedno narašča, zato bo potrebna tretja operacija.
Rim, 11. julija. Položej svetega očeta je nespremenjeno resen. Ob osmi uri zjutraj je bila bolezen nespremenjena. Sveti oče dobi vsak dan na tisoče brzojavk, kar ga očividno jako radosti. Na kardinale, ki so ga videli po dolgem času, je napravil sv. oče vsled izmučenja bolesten vtis.
Rim, 11. julija. (0. B.) Zdravniški buletin, izdan danes zjutraj: Sv. oče je spal z malo presledki od sinoči zvečer. V stanju njegovih močij ni nikake premembe. Delovanje ledvic še vedno pomankljivo. Splošno stanje se je nekoliko zboljšalo.
Rim, 11. julija. Dva odlična zdravnika sta izjavila, da je bila prvotna diagnoza o bolezni napačna, zato je sedaj ozdravljenje nemogoče.
Rim, 11. julija. Ob 10. uri 15 m. dopoludne. Profesor Mazzoni je zjutraj obiskal sv. očeta, ki se je bolje počutil.
Rim, 11. julija. Profesor Rossini označuje položaj sv. očeta za jako resen. Ni se vdajati iluzijam. „Popolo Romano" javlja, da je kardinal Rampolla dobil od anglešk. kralja Edvarda brzojavko, v kateri ga kralj prosi, naj mu poroča o bolezni svetega očeta.
Itim, 11. julija. Zdravniki so sv. očetu zapovedali popoln mir. Razven najzaupnejših oseb ne sme nihče več v sobo k bolnemu sv. očetu.
Rim, 11. julija. Listi poročajo o včerajšnji operaciji, da se je par trenutkov pred operacijo sv. oče sam vzdignil iz naslonjača in si sam od-galil prsa. Po operaciji je sam stopil v postelj (?). Nasproti temu javlja j mnsg. Chiera, da poročila rimskih listov o raznih pogovorih sv. očeta niso vsa in povsem resnična. Sveti oče se vsled bolečin komaj gane in tekom dneva spregovori komaj 40 besedi.
Rim, 11. julija. Majordomusu (Ja-giano, ki je nenadoma obolel, se zdravje nič ne zboljšuje. Bati se je, da podleže bolezni.
Sevnica, 11. julija. Našega knezo-škofa dr. N a p o t n i k a smo sinoči jako sijajno vsprejeli. Ves trg okinčan z zastavami in venci. Zvečer krasno razsvetljeno. Podoknica izvabila prevzvi-šenega med mnogobrojno občinstvo.. Vreme ugodno.
Dnnaj, 11. julija. Danes je Rezek dobil cesarjevo v Išlu oddano lastnoročno pismo, s katerim cesar sprejema njegovo demisijo. V pismu se cesar Re-zeku zahvaljuje in si pridržuje njega zopetno vporabo.
Reka, „Novi List" odločno piše proti Kumičičevi kandidaturi v zlatarskem okraju, lzvrševalni odbor se je vjel v intrige in ga postavil kandidatom, ne da bi vprašal volivce. Baron Juraj R u k a v i n a sklicuje 14. t. m. ob 3 uri popoludne shod v Zlatar, da si volivci zbero. koga hočejo za poslanca.
Zacler, 11. julija. V Dilmaciji se-bo osuoval narodni svet, v katerem bodo zastopniki vseh hrvatskih strank, in ki bo skrbel za složno delo dalmatinskih Hrvatov.
Florenca, 11. julija. Anarhist Capanni se je sam naznanil, da je umoril predsednika monarhistiškega društva Gianisa.
Lipsko, li. julija. Listi priobču-jejo pogodbo Lujize Toskanske s saškim dvorom. Po tej pogodbi je prin-cezinji prepovedano bivanje v Nemčiji in v enem delu Avstrije. Najmlajši otrok ji ostane do preklica, glede ostalih otrok se pa ni ugodilo nobeni njenih želja.
Petrograd, 11. julija. Višji notar v Kišinevu se je ustrelil, ker so mu dokazali, da se je udeležil pobojev Židov. Mnogo odličnih oseb je aretiranih.
Meteorologično porodilo.
Viiina nad morjem 306.3 m, srednji sratni tlak 746'0 ma
a 1 Cu upa-£ ' coTtnja	Stanj« barometra. T mm.	Temperatura Oefeljn	Vetreri.	Nebo
10| 9 zve«.	735-7	16-4|	sr. jvzh.	obl.
1.1 7. zjotr. popol.	736-3 735 3	13-31 24-4 |	sl. jvzh. sr. zah.	sk.jasno del. obl.
illj
0-2
Srednja včerajšnja temperatura 17.7*, normale 19-6*.
Dunajska borz«
dne 11 julija.
Skupni državni dolg v notah .	. •
Skupni državni dolg v srebru . .
Avstrijska zlata renta 4% .....
Avstrijska kronska renta 4%.....
Avstrijska inv. renta 3'/> % • •
Ogrska zlata renta 4%..... ■
Ogrska kronska renta 4%.....
Ogrska inv. renta 3'/»% . ......
Avstro-ogrske bančne delnice.....
Kreditne delnice...... ...
London vista...........
Nemški drž. bankovci za ICO m. nem drž. v
:20 mark ............
20 frankov..... .....
Italijanski bankovci . . ... <3. kr. cekini..........
l(!0-f>5 10(1-35 121-26 100-70
6986
120-76 9940 90 95 1604 661 25 23vt 35 »17-35 23-47 19-06 96-25 1128
Zfc, i t r* e o e t> *•«
dniš 11. julija 1903. (Termin.)
Na budimpeštanski borzi:
PSenica za oktober.....K 7 36	do	7-37
Rž za oktober........6 31	»	6 32
Oves za oktober......»	5 37	„	6'39
Koruza za julij . ..,.•»	6-.H6	>	6-37
„ za avgust......»	6-36	»	6 37
„ za september.....>	6-38	»	6-39
, za maj 1904 .....»	5-19	>	5-20
(Efektiv). Dunajski trg
Pšenica banaška . . . . K	do —
Rž južne železnice . „	—	, —
Rž....................•	6 56
AeCmea , » ... . . „	„ —
ob Tisi......n	—	* ~
Koruza ogrska.......„	6 65	„	6-80
Cinkvant....................7 50	„	8--
Oves srednji.........6'86	„	6'05
Fižol................'	12-
820 1-1
V	pobožno molitev priporočam vsem čč. sobratom in prijateljem svojo mater
Elizabeto Vodošek,
ki so dne 8. t. m. ob 11 uri dopoldan v 78. letu svoje starosti prevideni s sv. zakramenti za umirajoče v Št. Lovrencu na Dravskem polju mirno v Gospodu zaspali.
V	Ljubljani, dne 11. jul. 1913.
P. Salezij Vodošek,
frančiškan.
RvMMn/M« izvrstno sredstvo za ohranitev X>/ LllUJtmil, lesovja , preprečuje gnilobo, oprhlost itd. Za trgovce pohištva, mizarje in zasebnike ima v zalogi tvrdka BRATA EBERL v LJubljani, Frančiškanske ulice.	624 15 11—11
Vnanja naročila proti povzetju.

Vozni red
avstrijskih državnih železnio,
veljaven od 30. maja 1903.
Prihajalni in odhajalni čas označen je v sred*
njoevropskem času. Srednjeevropski čas je kraj-
nemu času v Ljubljani za 2 mintui uapre,,.
Odhod iz Ljubljane (juž. kol ).
Ob 12. uri 24 min. po noči osebni vlak v Trbii, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno ; čez Seli-thal v Aussee, Isclil, Gmunden, Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih Genovo, Pariz; čez Klein-Reifling v Steyr, Line, na Dunaj via Amstetten,
Ob 5. uri zjutraj v Trbiž (ob nedeljah ia praznikih do lb. septembra).
Ob 7. uri li min. zjutraj osebni vlak v Trbii Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno Duuaj; eez Selzthal v Solnograd; čez Klein-Rei fling v Steyer, Line, Budejevice, Plzen, Marijini vari, Ileb, Francove vari, Karlove vari, Prago Lipsko.
Ob 7. uri 17 min. zjutraj mešani vlak v Kočevjf in v Novo mesto.
Ob 11. uri Sl min. dopoldne osebni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selz thal, Dunaj.
Ob 1. uri 5 min. popoldne mešani vlak v Kočevje in v Novo Mesto.
Ob 1. uri 40 min. popoldne v Lesce-Bled (le ob nedeljah in praznikih od 31. maja).
Ob 3. uri liti min. popoldne osebni vlak v Trbii, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno; čez Selz thal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezero Inomost, Bregenc, Curih, Genovo, Pariz; čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzenj, Marijine vare, Heb, Franuove vare, Karlove vare Prago, Lipsko, Dunaj via Amstetten.
Ob 7. uri 8 min. zvečer mešani vlak v Kočevje iu v Novo Mesto.
Ob 10. uri zvečer v Trbiž, Beljak.
Prihod v Ljubljano (juž. kol.)
Ob 3. uri 25 min. zjutraj osebni vlak z Dunaji via Amstetten, Solnograda, Linca, Steyra, Gmun-dena, Ischla, Ausseea, Pariza Geneve, Curiha, Bregenca, Inomosta, Zella ob jezeru, Ljubnega. Celovca, Beljaka, Franzensfeste.
Ob 7. uri 12 minut, zjutraj iz Beljaka.
Ob 8. uri 44 min. zjutraj mešani vlak iz Ko čevja in Novega Mesta.
Ob 11. uri 16 min. dopoldne osebni vlak i Dunaja via Amstetten, Karlovih varov, Heba , Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda, Linca, Steyra, Pariza, Genove, Curiha, Bregenca Inomosta, Zella ob jezeru, Lend-Gasteina, Ljub nega, Celovca, Linca Pontabla.
Ob 2. uri 32 min. popoldne mešani vlak ii Kočevja in Novega Mesta.
Ob 4. uri 44 min. popoldne osebni vlak z Da naja, Ljubnega, Selzthala, Beljaka, Celovca, Fran zensfeste, Pontabla.
Ob 8. uri 35 min. zvečer mešani vlak iz Kočevja in Novega Mesta.
Ob 8. uri 38 min. zvečer -iz Lesec-Bleda (le ob nedeljah in praznikih od 31 maja).
Ob 8. uri 51 min. zvečer osebni vlak z Dunaj« via Amtstetten in Ljubno, iz Lipskega, Prage Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Linca, Steyra, Solno grada. Beljaka, Celovca, Pontabla.
Ob 10. uri 43 min. po noči iz Trbiža (ob na-deljah iu praznikih do 15. septembra).
Pred
Vozni red
858
s poluletnim
koledarjem
v trdnem ovitku dobiva se v prodajalnici
Ničman
zajutrekom
kozarec logaškega »templo-vega vrelca c odg tnja vodo, napravlja tek, pospešuje pre-tvor. »Styria vrelec« ravno tako deluje samo močneje.
Dobro izurjen trgovski
pomočnik
želi takoj nastopiti službo v večji
trgovini. 854 5-6
Oglasila na naslov:
Matej Avsec,
pošta Stari trg pri Ložu.
Jecljanje m druge govorne napake
odpravi po skušeni metodi 855 3— ? ŠTEF. PRimOŽIČ, Zaloška cesta 5. Učni tečaji od 17. julija do 14. avgusta.
Organi$tci,
unetuga in izur|en» ga ceciliianc* išče podpisani župni urad. S'anovsnie prosto. Plača po dc.g. voru. Nast pil bi lahko takoj ali pa po sv. Mihaelu. Ponudn ki naj so blagovoli zglasiti osebno.
Župni urad Mošnje, 7. julija 1903.
Ivan Krst. Trpin,
župnik.
9« 100-10
Zahtevajte
brezplačno in franko
moj iluatrovani cenik z več ko «00 podobami
ur, zlatega m srebrnega blaga m godbenih reci
HANN8 KONRAD
gi.2.50 tovarna za ure ln izvozna trgovina pit:jat Most št. 234, Češko.

Odhod iz Ljubljane (drž. kol.)
Ob 7. uri 28 min. zjutraj v Kamnih. „ 2. „ 05 „ popoldne „ „
7. „ lO „ zvečer „ „ 10. „ 45 „ ponoči „ „ (ta vlak le ob nedeljah in praznikih).
Prihod v Ljubljano (drž. kol.).
Ob 6. uri 40 min. zjutraj iz Kamniku. „ 11. „ O (i „ dopoldne „
«. „ 10 „ zvečer „	„ 55 „ ponoči „ „
(ta vlak le ob nedeljah in praznikih).
Mali železnica LjlMIiiM
• v star 25 let, prost vojaščine iz poštene hiše, lepega, krščan. življenja
Išče službe cerkvenlka
pri kakej večji fari. ali pa kako drugo pošteno službo. Lahko nastopi takoj.
Ponudbe naj se blagovolč pošiljati pod „št.l9" poste restante, Skofja Loka.	917 2—1
junij-oktober
1903 _
Kopitarjeva ulica
«F>H8f>L«>L in/ . i
Turkovi -
Cena 20 vin. (10 kr.) prodajalnici na j
Dunajski cesti i
Odhod : Ob 7-29 zjutraj „ 2-13 popoldne „ 8*15 zvečer
Prihod:
Ob 6-34 zjutraj „ 12-29 popoldne „ 6*59 zvečer.
Prodam pohištvo
pod ugodnimi pogoji, 2 dobro ohranjeni postelji, omaro s predali, omaro za obleko, 2 kovčeka, 1 sliko, žensko obleko, perilo in še več drugih stvari. Prodajalo se bo jutri, 11 in v nedeljo, 12 t mes celi dan v Zalokarjevih ulicah št. 14.
Ljubljani.
906 2—2
Alojz Vene.
MOV 3-2
Čvrstega tesarja
in dva navadna
t predddauea *
se takoj sprejme na delo.
Kje, povč upravništvo »Slovenca«.
Šunka s kožo 1 gld, brez kože 96 kr., brez kosti s kožo 1 gld. 10 kr„ plečeta brez kosti 90 kr., suho meso 78 kr., slanina 82 kr., preilčevl Jeziki 1 gld., goveji 1 gld. 20 kr., glavnina brez kosti 45 kr., dunajske salame 80 kr., prave boljše 1 gld., iz fiunkna 1 gld 20 kr., ogrske za mesec junij 1 gld. 70 kr. Vsaki mesec. 15 kr dražji kilo. Velika klobasa ena 20 kr.	813 10-3
Pošilja le dobro pošteno blago od 6 Kg naprej proti povzetju
Janko Ev. Sire
v Kranju.
^tanoueinje
v pritličju obstoječe iz treh sob z vsemi pritiklinami in porabo enega dela vrta
je proti primerni nnicmšemi u 1. novembrom, eventuulno tudi z mesecem avgustom 1.1. oddati.	910 3-2
Pojasnila daje Avgust Jenko, pek. moister, M-trije Tere/.i)« oesta št. 7.
Zdravilnica in vodozdravilnlea Kamnik na Kranjskem.
Krasna gorska lega, milo podnebje, ni vetrovno. Zdravi se z vodo na vse načine, solnčne in zračne kopeli, tudi z ogljikovo kislino se zdravi, z masažo, telovadbo m elektriko.
Zmerne cene. — Začetek sezone 15. maja. Prospekte pošilja vodstvo. 790 10—9	Zd'avnik voditelj:
Dr. Rudolf Raabe.
Nove suhe gobe,
kakor tudi deželne pridelke, kupi
Anion Kolenc
v Celju.
Priporoča tudi slavnemu občinstvu svojo bogato zalogo vsakovrstnega špecerijskega blaga na debelo in drobno.	914 10-1
Otvoritev gostilne!
U jurloo naznanjam vsem svojim prijateljem in znancem, da bodem v
lastni hiši štev. 32 na »Peščenih" poleg kolodvora Višnjegorskega
dne 12. f. m. otvoril
gostilno.
v
908 3-3 Jos. Skufca.
Vabilo
na
izredni občni zbor
Jonsumnega društva y Dobu"
ki se vrši
v nedeljo, dne 26. julija 1903
ob 3. uri popoldne v <li*u&tveiiili prostorih.
Vspored:
1.	Pozdrav predsednika.	915 l-l
2.	Poročilo blagajnika.
3.	Razgovor in sklepi o razpustu društva event. volitev novega odbora.
Najboljša pitna voda
pri epidemijski nevarnosti, v podobnih slučajih že večkrat preskušena, od zdravniških (X.) avtoritet priznana, je 23 38
alkalična kislina
Ta voda je popolnoma prosta organičnih snovij in daje posebno v krajih s sumljivo vodo iz vod-nj akov in vodovodov najugodnejšo pijačo.
izvire«: Giesshiibl Sauerbrunn,
želez, postaja, zdravilno kopališča pri Karlovih varili
Prospekti zastonj in franko.
V LJubJanl se dobiva v vneh lekarnah, večjih •pecerijskih prodajalnicah in trgovinah z jestvinami in »inom
Zaloga pri Mihael Kastner-ju in Peter Lassnik-u v Liubljani.
Kr^" tla prodaj ^rgs
je v Trnovem v Ljubljani. Stavbinski prostor jako pripraven. — Cena nizka. — Pojasnila daje Ljudovik Kotnik, Velike čolnarske ulice štev. 4. 9ig 3—1
:

^telpne are
kakor tudi manjše za šolske, bolniške in druge zavode ter večje delavnice, izvršujem najsolidncje in • naivestieje dobro in tofino idoče po najnižji ceni. Ure moiega izdelaa preneso lahko najhujši mraz.
Priporočam s-j preč. duhovščini in slavnemu občinstvu v blagohotna naro- ' čila	903 3 -3
in bilježim z odličnim spoštovanjem
luao Brun5k°'cJ
Vrčiče št. 18, p. Semič, Belokrajina
Spričevalo.
S tem pisanjem naznanjam slovenskim župnikom posebno v novem svetu Zedinjenih držav v Ameriki, ki bi morda nameravali si oskrbeti za svoje cerkve stolpne ure, da je lan. Brun-skolc iz Vrčič, pošta Semič Kranjsko, Austria Europa, izvrsten urar. Naredil nam je lansko leto turnsko uro, ki je celo zimo dobro šla in je ni ustavil najhujši mraz. Vsi meščani tu na Ely, Minn. smo ž njo zadovoljni. Stala nas je pa pol ceneje, kakor bi jo mogli dobiti tu. Dobro delo hvali svojega mojstra.
E1 y , Minn. U. St. America, 2. maja 1903.
Msgr Jos F. Buh,
župnik in vic. gen.
■


Razpis.
919 3—1
Za zgradbo vodovoda za trg Vrhniko na 88.000 kron proračunjena dela in dobave se bodo oddale potom javne dražbe. Pismene, vsa dela zapopadujoče ponudbe z napovedbo popusta ali pa doplačila v odstotkih na enotne cene proračuna naj se predlože do 10. avgusta ti. ob 10 uri dopoludne podpisanemu občinskemu uradu.
Ponudbe, ktere morajo biti kolekovane s kolekom za jedno krono, doposlati je zapečatene z napisom: „Ponudba za prevzetje gradbe vodovoda za Vrhniko."
Ponudbi mora biti tudi dodana izrečena izjava, da pripozna ponudnik stavbene pogoje po vsej vsebini in da se jim brezpogojno ukloni.
Razven tega je dodati kot vadij še 5% stavbenih stroškov v gotovini ali pa v pupilarnovarnih vrednostnih papirjih po kurzni ceni.
Načrti, proračun in stavbeni pogoji so na ogled pri občinskem uradu na Vrhniki
Obeinski urad na Vrhniki
dnč 10. julija 1903.
Gabrijel Viktor Jeloviek m. p.
župan.
MAGGI-JEVfl ZABELA
je izvrstno sredstvo, s katerim slabi juhi, omaki, mesenemu primesku, zelenju itd. tako) damo izredno čvrst, prijeten okus. - Zadosti' malo Kapljic. Na prodaj je v vseh trgovinah kolonijalnega blaga in delikates pa dišav.
Steklenica od 50 v više.	Izvirne steklenice se napolnjujejo prav cen6.
909
Razglas.
846 2-2
Na c. kr. cesarja Franc Jožeta državni gimnaziji v Kranju vpisavali se bodo učenci, kateri nameravajo ustcpiti v prvi razred,
v sredo, dne 15. julija
"d 9 do 12 nre v ravnateljev! pisarni. Vsprejemne preskušnje vršile se bodo v četrtek, dne 16. julija cd pol 9. ure zjutraj nadalje. Dot čni učenci pridejo naj v spremstvu starišev ali n|ihovih namestnikov ter naj prneso seboj krstni liet in zadnje s->ls*o spričevalo.
Vsprejemna taksa je določena n« 6 K 80 v. ter se bode pobirala dne 15 septembra. Učenci, kateri so oddaljeni od Kranja, pa se morejo javiti za sprejem tudi pismeno, vposlati morajo krstni lišt in zadnie Šolsko spričevalo. Vendar pa se morajo v četrtek, dne 16. julija pred preskušnjo predstaviti osebno gimnazijskemu ravnatelju.
Ravnateljstvo c. kr. cesarja Franc Jožefa drž. gimnazije v Kranju,
dn6 30. iuniia 1903.
Posojilnica v Celji
w zvišala je ^m
s 1. julijem 1903 obrestno mero za vse hranilne vloge na
11 0 2
t. j. na štiri in pol od sto, ter plačuje nadalje renfni
davek sama.
Celje, 1. julija 1903.
913 3-2	Načelstvo.
4
Gimnazijski konvikt
samostana oo. benediktincev v Šent Pavlu.
v lepem, zdravem kraju LaTbodske doline na Koroškem.
Javna popolna gimnazija in zasebni pripravljavni tečaj.
na zahtevanje vodstvo konvikta.
Prospekte pošilja 147 9-7
Otvoritev nove trgovine!
Lfljudno naznanjam, da bodem 3 11. t. m. otvoril v $if/{i, ob glavni cesti poleg cerkve, hišna štev. 2 (v hiši gosp. Seidel-na)
Špecerijsko trgovino
in prodajo mo\e na drobno in debelo.
Sfer mi je na tem, da p. n. odjemalce vsesfoji zadovoljim, bodisi glede kakovosti blaga, bodisi glede ni^ih cen, upam, da bode p. n. slavno občinstvo mojo dobro voljo upoštevati, ter moje prizadevanje postrejati 3 najboljšim in najfinejšim blagom, podpirati 3 najmnogobrojnejšim obiskom.
V nadeji, da mi a^ajejo p. n. odjemalci svojo naklonjenost, b Ujetim
3 odličnim spoštovanjem
646 12-n	MaKso lavrenčič.
"" ' * I ** ^ 1 " 'i** ^ 'li ' ' * I** 1 ~ V ' I<"| ** lV >1 * I.TUI

is
Razpis.
882 6—3
Posojilnica V Dobrepoljah razpisuje natečaj za zgradbo lastne hiše „Naš dom" v Dobrčpoljah. Vse delo je proračunjeno na K 19.643-18 in sicer je cenjeno:
1.	Zidarsko delo
2.	Tesarsko, steklarsko, barvarsko
3.	Mizarsko.........
4.	Ključavničarsko in dobava železa
5.	Kleparsko........
6.	Lončarsko........
7.	Slikarsko........
K 11.130-24 2.671-54 2.345-60 2.545-60 272 20 500 — 178 —
Skupaj . K 19.64318
Ponudbe z 10 % vadijem v gotovini ali vrednostnih papirjih naj se pošljejo do 20. julija načelstvu. Načrti in proračun so ob uradnih dnevih na ogled v posojilnici, sicer pa v kmetijskem društvu.
V Dobrepoljah, 1. julija 1903.
Načelstvo.
flNDROpOGON
a
(Iznajditelj P. Herrmann, Zgornja Poljskava)
je najboljše, vsa pričakovanja prekašajoče sredstvo za rasf las, katero ni nikako sleparstvo ampak skozi leta z nenavadnimi vspehi izkušena in zajamčeno neškodljiva tekočina, KI zabranl Izpadanje las In odstrani prahaje.
Značilno je, da se pri pravilni rabi že čez 4 do 5 tednov opazi močna rast las, kakor tudi brade, in imajo novo zrasli lasje pri osivelih zopet svojo nekdanjo naravno brado. Mnogoštevilna priznanja. Cena steklenice 3 krone. Dobi se v vseh mestih in večjih krajih dežele.
Glavna zaloga in razpošiljatev v Ljubljani
pri gospodu	274 (49)
Vaso I^eti-icrie-n.
V zalogi imajo tudi gg. E. Mahr In U. pl. Trnk6czy, Anton Kane v Ljubljani, ft. Rant v KranJI, in lekarna „Prl angelju" v Novem mestu.
Preprodajalci popust.
n
The Gresham"
zavarovalnica za življenje v Londonu podružnica za Avstrijo: Dunaj, I. Giseljistrasse 1
v družbeni hiši.
„ 426,999.043-— 50,727.262--
?U(flVa družbe 31. decembra leta 1901.......... K 190,871.731-—
Letni dohodek na premijah in obrestih v letu 1901 .... „ 31,555.292-— Izplačila za zavarovalne in rentne pogodbe in za vzvratna nakupila itd. od družbinega obstoja (1848)........
Tekom 1.1900 je izdala družba 5718 pogodb o kapitalu . . . Za specielno varnost avstr. zavarovancev je vložila „The Gresham" do 31. decembra 1. 1901 že vrednostnih papirjev v znezku
nom. Kron 83,037.43810
pri c. kr. državni osrednji blagajni na Dunaju.	647 12—3
Načrte in tarife, na podlagi katerih izdaja družba zavarov. pogodbe, kakor tudi ponudbene obrazce dajč brezplačno glavno zastopstvo v Ljubljani pri
= Guidonu Zeschko.	-
Marija Sattner,
Ljubljana, Dunajska cesta št. 19, II. stop., II. nadstr. (Medijatova hiša),
se priporoča prečastiti duhovščini za	fffc
izdelovanje cerfivenifi paramentov. A
Izdeluje oele ornate, kazale v vseh liturgičnih barvah, plavlj&le, obhajllne barze<
itole in vse za službo božjo potrebne stvari, priproste in najfineje, kakor se glasi naročilo, v svilnatem in zlatem vezenju. — Izdeluje tudi bandera in baldahlne ter izvršuje vsakovrstno oerkveno perilo iz pristnega platna. Vporablja samo dobro blago, cene po mogočnosti nizke, zagotavlja trpežno, vestno delo in hitro postrežbo. Prenovljenje starih paramentov tudi rado-voljno prevzame.	a,18 26—23
Aiigeljnovo milo Marzeljsko o>eio) milo
z znamko
449 104-30
sta najbolj koristni
■s ___e
1 33kŽI 1 za hišno rabo.
Dobivate jih po špecerijskih jftacunahf
Pavel Seeraann
izdelovatelj mila in čebelao-voščenih sveč
v Ljubljani.
g. piccoli
lekarnar v Ljubljani
dvorni dobavitelj Nj. Svetosti papeža
priporoča naslednje izdelke svojega kemično farmacevtičnega ,	laboratorija, ki se izgotavljajo
kot sicer vsi drugi medikamenti z največjo skrbnostjo in snažnostjo.
Piccolljeva želodčna tinktura krepi želodec, vzbuja veselje do jedi, pospešuje prebavo in odprtje ter je posebno učinkujoča pri zaprtju. 1 steklenica 20 vin.
PiCCOllJetfO železnafo Vino se uporablia primalokrvnih, nervoznih in slabotnih osebah z najboljšim vspeliom. Polliterska steklenica 2 K.
Plccolljevl sirupi U malin ali tama-
rlnde dajo z vodu pomešani izvrstno in zdravo pijačo. Kilogramska steklenica, pa-steurizovana K 1.30.
Zunanja naročila po poštnem pOVZeljU. 708 (50-15)
P. n. odjemalci si lahko ogledajo
naš znameniti laboratorij
hiša
904 3—2
na Vidmu, posebno pripravna za kakega duhovnika v pokoju, in
lepe pe$e$tue
(čez 30 oralov) z vsemi potrebnimi poslopji v Sremiču, prodajo se takoj skupno, ali
tudi ra?del|*-no. oo nizki ceni. Podrobna izvesti« cla|K A. Šusteršič, lekarnar v Krškem
Tovarna pečij in raznih prstenih izdelkov
Alojzij Večaj
Ljubljana,Trnovo, Opekarska cesta, Veliki stradon št. 9
priporoča slav. občinstvu in preč. duhovščini svojo veliko 2.alogu b&rvanth prstenih
in
kot: rujavih, zelenih,belih, modrih, sivih, rumenih itd., kar najbolj trpežnih in po modernih modelih izdelanih. Cene nizke. 36 52-28
ffST Lastni Izdelek.
Ceniki franko in brezplačno.
pife ipii!
Perje za postelje in puh
priporoča po najnižjih cenah
57120 F. HITI,
Pred škofijo štev- SO. i&r Zunanja naročila se točno izvršujejo.

1357 34
Anton Presker
krojač v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 18
se priporoča preč. duhovščini v izdelovanje vsakovrstno
duhovniške obleke
iz trpežnega in solidnega blaga po nizkih cenah.
Opozarja na veliko svojo zalogo
= izgotovljene obleke
posebno na haveloke v največji izberi po najnižjih cenah.
Dobavitelj uniform avstrijskega društva želeinlsklb uradnikov.
J
registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
t Ljubljani, Marije Terezije cesta hiš. St. 1,
v Knezovi Iiiši, obrestuje hranilne vloge po	no 95-05
4XL odstotka
1	*
brez odbitka rentnega davka, katerega posojilnica sama za vložnike plačuje.
Uradne ure, razun nedelj in praznikov, vsaki dan od 8. do 12. ure dopoldne.
Poštnega liranilničnega urada št. 828.406,
Telefon štev. 57.
Predno se kateri nameni kupiti kolo, naj ne po zabi si ogledati ali vsaj naročiti cenik pravih
Pueh koles
katerih zastopništvo ima gospod
FRANC ČUDEN
v Ljubljani.
Isti priporoča posebno kolo s prostim tekom z zavoro v zadnjem kolesu, (Freilauf mit Hinterradbremse.) Za vsako Puch kolo se jamči dve leti. V zalogi nahajajo se še razni modeli različnih tovarn od gld. 75*— dalje. Ceniki zastonj in poštnine prosto. 550 13
Nič več telesnega zaprtja, ako se vživa -v*
Huss-ova pogača.
Zaloga: Dunaj, XVIII., Ladenburggasse 46.
Prospekt brezplačno. — Pošiljatev za poskušnjo: 12 kosov franko 3 K po povzetju. 72 52—22
42 26
Prva kranjska mizarska zadruga
V Šent Vidu nad Iijubljano
se priporoča sl. občinstvu v naročitev raznovrstne temne iu likane sobne oprave iz suhega lesa, solidno izgotovljene, po lastnih in predloženih vzorcih.
Velika zaloga raznovrstne izdelane oprave za salone, spalne iu jedilne sobe je na izbero cenjenim naročnikom v lastnem skladišču tik kolodvora v Viž-marjih. — V prav obilno naročitev se priporoča	jos Arhar> načelnik.
»f iitiMfi

Odda se takoj l> Ljubljani
špecerijska trgovina
na dobrem prostoru.
Kje. pove iz prijaznosti upravništvo »Slo-
venca"'.
902 3-3
OGLAS!
new
i « nista
■ Y0RK in LONDON
m sr
kss «1
nista prizanašala niti evropski celini ter je velika tovarna srebrnine prisiljena, oddati vso svojo zalogo zgolj proti majhnemu plačilu delavnih moči. Pooblaščen sem izvršiti ta nalog. Pošiljam torej vsakomur sledeče predmete le proti temu, da se mi povrne
jld. 6*60 in sicer: 6 komadov najfinejših namiznih nožev s pristno angleško klinjo; 6 kom. ainer. pat. srebrnih Vilic iz
anega komada. 6 kom. amer. pat. srebrnih Jedilnih žlic;
12 kom. amer. pat. srebrnih kavnih žlic;
i kom. amar. pat. srebrna zalemal-nica za Juho;
1	kom. amer. pat. srebrna zaiemal-nica za mleko;
6 kom. ang. Viktorla čašlč za pod-klado;
2	kom. efektnih namiznih svečnikov; i kom. cedilnik za čal; l kom. najfin. sipalnlce za sladkor.
42 komadov skupaj samo gld. 6*60.
Vseh teh 42 predmetov je poprej stalo gld. 4u ter jih je moči sedaj dobiti po tej minimalni ceni gld. 6'60. Arae-ričansko pat. srebro je znano, je skozi „.,__ in skozi bela kovina, ki obdrži bojo raH srebra 24 let, za kar se garantuje. V najboljši dokaz, da leta inserat ne temelji na nikakršni slepariji, zavezujem sc s tem javno, vsakemu, kateremu ne bi bilo blago všeč, povrniti brez zadržka znesek in naj nikdor ne zamudi ugodne prilike, da si omisli to krasno garnituro, ki je posebno prikladna kot prekrasno
svatbeno in priložnostno darilo
kakor tudi za vsako boljše gospodarstvo.
Dobiva se edino le v	380 4
A. HIRSCHBERG-a
eksportni hiši američanskega pat. srebrnega blaga
na Dunaj i II., Iteinbrandtstr. 19 S. L. Telefon 14597.
Pošilja se v provincijo proti povzetju, ali če se znesek naprej vpošlje. Čistilni prašek za njo 10 kr. Pristno le z zraven natisnjeno varstveno znamko (zdrava kovina).
• "v
Izvleček iz pohvalnih pisem.
Bil sem s pošiljatvijo krasne garniture jako zadovoljen.	Ljubljana.
Oton Bartusch, c. in kr. stotnik v 27. pešpolku. S pat. srebrno garnituro sem jako zadovoljen.
Tomaž Rožanc, dekan v Mariboru. Ker je vaša garnitura v gospodinjstvu jako koristna, prosim, da mi pošljete še jedno. St. Pavel pri Preboldu.
Kamilo Bohm, okrožni in tovarniški zdravnik.
888 5—2
FRAN
ZEMANA
mlatilnice, gepeljni, mo-: : tori ja petrolej, : : Šivalni stroji, stroji 3cr : pranje so najboljši7 :
2aloga: Ljubljana, : : : Poljanska cesta št. 24.
706 104-15
iz pivovarne v Žalcu iu Laškem trgu.

M******** Ustanovljeno 1. 1832.
<D
•S
a a
a
5
o
6
Priznano najboljše
oljnate bčirve
zmlete s stroji najnovejše sestave, prekašajo vsako konkurenco po finosti, ki omogočajo z jako majhno množino pobarvati veliko površino, razpošilja
po nizkih eenah
Adolf Hauptmann v Ljubljani

tovarna oljnatih barv, firneža, laka in steklarskega kleja.
176 22
Električni obrat
o
o* p
o

(ioip. pekovskim mojstrom!
Uljudno opozarjam na ječmenov izvleček z imenom
»Maltosen", .
kateri je najboljši pridevek k drožem, da testo veliko lepše izhaja, bolje naraste in lepo rumeni. Tako se že pri kurjavi toliko prihrani, kolikor maltosen stane. Svojo dobroto pokaže maltosen zlasti pri mehkem testu in hladni vpeljavi. Ker tovarnar za maltosen
m t	• i	i	____ _ ' _ - _.. J____ —_ n n 1 n __ 1 . M A. /i m ✓ x » I , m	T*nnlr 1 M M
5 kg skupaj pa po84 h kg.
Priporočam tudi lastne iznajdbe
pečna vrata,
katera so tako pripravna pri delu in zelo trpežna. Pri rabi mojih vrat ni treba pri popravljanju peči nikoli zida podirati, s čemur se prihrani veliko dela in zidarskega mate-rijala. Ta vrata jako dobro ohranijo par. Posebno dobro služijo ob pečenju potic. Gospodom pekovskim mojstrom priporočam tudi najboljšo
opeko za pečni tlak,
katera je trpežna in zelo lepo peče. Pri velikih pekarijah jamčim za-njo dve leti, pri malih pa štiri leta z enkratnim obinilom. Ne ubije se nobena, samo nekoliko se obrabi. Komad 30 cm1, 5 cm debela) stane jedno krono V zalogi ima to opeko Vidic in Co. v Ljubljani, a tudi jaz sprejemam naročila na-njo. Zarad nenavadne njene trpežnosti je ta opeka, čeravno nekoliko višje v ceni vendar ceneja kakor vsaka druga navadna.
Vsa naročila točno izvršujem. — Z odličnim spoštovanjem se Vam priporoča vaš sodrug
466 7
IVAN ŽAGAR, v Ljubljani, Dunajska cesta
Med. (lr. Jos. Traub-a želodčni prašek
Gastricin
2dravniško poskusen in potrjen.
Na tisoče ljudi se mora zarad raznih bolezni v želodcu in črevah držati stroge zmernosti v jedi in pijači, kar jim greni življenje. Kdor rabi dr. Jos. Trauba želodčni prašek Gastricin, njemu taka dijeta kmalu postane brezpotrebna. Bolniki, kateri se žele utrditi po obilnejši rabi hrane, to po Gastricinu popolnoma dosežejo. Gastricin takoj pokaže učinek pri zgagi, pehanju, napenjanju, pri bolečinah v želodcu, pri krčih, bljuvanju, glavobolu usled prebavljanja; ako se pa rabi dalje časa, odstranja tudi zastarane bolezni v želodcu in črevah, kakor nobeno drugo sredstvo. — Gastricin ni čistilo, a vendar vrejuje telesno potrebo. Več povedč prospekti. — Gg. zdravnikom pošiljamo poskušnje.
V Ljubljani je naprodaj pri M. Mardetschlager-ja lekarni pri orlu in drugje.
Glavna zaloga je v lekarni Salvator v požunu.
Na debelo po medicinskih drožerijah.
Velika škatla 3 K, mala škatla 2 K, franko 20 in rekomand. 45 h več,
Podpisana irua v zalogi najraznovrstnej&e trpežno, krasno
blago «a bandera, baldahine, raznobarvne plašče, kazule, pluviale, dalmatike, ve-lume, albe, koretelje. prte itd
sploh vse, kur se rabi v cerkvi pri službi božji. — Prevzem* tudi vezenje, prenovljenje stare obleke ln vsh popravilu. — Izdeluje ročno in pošteno po najnižji ceni bandera in vso drugo obleko.
Prečastite gospode prosim, da se blagovoli pri naročilih ozirati na domačo tvrdko ter ne uvažujejo tujih tvrdK. društev in potujočih agentov.
ZagotHVljaje hitro in najpožtenejžo postrežbo in nujni/jo ceno, zatrjuje, da bode hvaležna tudi za najmanjše naroAUo, Najodliinejšim spoetovanjam se priporoča 780 52-6
Ana Hofbauer,
Imejiteljica zaloge cerkvene obleke, orodja sn posode
v Ljubljani, Wolfove ulico 4.
t*.
si
s
s*
S s*
Kupuj pa, „le v steklenicah".
V Ljubljani pri gospodih:
507 10-6
Anton Ječminck A. Kane, drog. C. Karinger Mihael Kastncr Kdmund Kavčič Kham & Murnik

Ivan Fabian, naslednik Anton Korbar F. Groschl C C. Holzcr Ivan Jebačin Bled: O. Wi>lflii\g, P. Homan. Črnomelj: A. Lakner, K.MUller
B. Schweiger, A. Zurc. Draga: P. S. Turk. Hrib: A. Bučar, Fran Kovač. Idrija: A. lelencc, J. Scptaves. Kamnik: Anton Pintar, Fran Šubelj.
Kočevje: Fr. Loy, P. Petsche, J. Rothel, Matija Kom, Fran Schleimer. Kostanjevica: Alojzij Gač. Kranj: Fr. Dolenc, Vilj. Killer, Adolf Krcuzberger. Jan. Maj-dič, Karol Šavnik, lekarnar pri sv. Trojici. _
Jožef Kordin P. Mencinger Anton Krispcr Ivana Perdana Peter Lassnik nasledniki J. I.enček	Karol Planinšek
Karol Lcxander 1. Mvehle A. Lilleg	A. Šarabon
Krško: F. H. Aumana sin, R.
Fngelsberger. Litija: Lebinger & Bergmann. Lož: F. Kovač. Mirna: Jos. Schullcr. Mokronog: J. Errath, B. Sbil
pri Škofu. Novo mesto: Kussel& Končan,
Adolf Pauser. Polhovi Gradec: I. A. Leben. Postojna: K. Ceferin, Anton
Ditrich, G. Pikel. Kadeče: J. Haller, J. Trepečnik, I. občno radeško konsumno i društvo.
Viktor Schiffcr Ferd. Terdina M. Spreitzer J. Tonich Anton Stacul Uradniško-kon-Fran Stupica sumno-društvo M. E. Supan A. Sušnik Radovljica: L. Fursager, Friderik Homann, Oton Homann Sodražica: Ivan Levstik. Škofja Loka: E. Burdych, M. „ Zigon.
Slika: J. C. Juvančič. Travnik: G. Bartol. Trebnje: J. Petrovčič, I. Zernatto Tržič: Fr. Raitharek. Velike Lašče: F. M.Doganoc. Vipava, Vrhpolje : Fr. Kobal Vrhnika: M. Briley. Zagorje: R. E. Mihelčič, Jan. v MUller sen.
Žužemberk: Jakob Dereani.
Stanje vlog 31. dec, 1902: čez 9 milijonov kron.
Majboljša in najsigurnejša «« prilika za štedenje! ««
Preje: Gradišče št 1,
Denarni promet v leta 1902: čez 32 milijonov kron.
LJUDSKA POSOJILNICA
sedaj: kongresni tt*g št. 2, I. nadstropje
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldan ter jih obrestuje po
41
brez kakega odbitka, tako, da sprejme vložnik od vsacih vloženih 100 K čistih ========= 4 K 50 h na leto.
Stanje vlog 31. deeembra 1902: 9,501.351 52 h. Denafni piromet V 1. 1902: 32,596.882 K 65 h.
HRANILNE KNJIŽICE se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje kaj prekinilo. — Za nalaganje po pošti so poštno-
hranilnične položnice na razpolago.
V Ljubljani, dnd 1. januarija 1903.
Dr. Ivan Šusteršič,	Josip Šiška, knezoškofijski kanceiar,
predsednik.	OdbOPtliki:	podpredsednik.
Anton Belec, posestnik, podjetnik in trgovec v Št. Vidu nad Ljubljano. - Joeip Jar^ veleposestnik v Medvodah. — Dr. Andrej
Karol Kauachegg, veleposestnik'v Ljubljani. — Matija Kolar, župnik pri D. M. v Polju. -Ivan Kregar, načelnik okr.'boln. blag. v Ljubljani. — Frančišek Leskovic, zasebnik in bkga^nik „Ljud. pos. ^- Karol Pollak,
Karlin stolni kanonik v Ljubljani.
van Kregar, načelnik okr. boln. ume. v ujuuijaui. —	».».»»..v, -—--------—	: ,	T • . ,•
tovarnar in posest, v Ljubljani. - Gregor Slibar. župnik na Rudniku, - Dr. Aleš Uiemdnik, profesor bogoslovja v Ljubljani.
liak »Katolifik* Tiskarne« t Ljubljani.