01HV9 nasoo ii. Zdi se mi potrebno, da postavimo za delo, ki smo se ga sedaj lotili, predvsem t e m e 1 j n a n a č e 1 a, da bomo vedeli, kaj hočemo in dokod moramo, da pridenio do uspehov! 1. Naša naloga bodi, da najprej začrtamo okvir splošne narodne vzg o j e, kolikor je ta odvisna od ljudske (meščanske) šole in dosegljiva potom nje — torej kolikor naj stoji pod posrednim in neposrednim vtiskora in vplivom ljudskošolskega in meščanskošolskega (narodnega) učiteljstva! 2. Ko imamo začrtan ta okvir, preidemo na njegovo razprecielitev po načelih: a) osemletna šolska obveznost; b) štiriletna meščanska šola, oziroma kot organsko nadaljevanje obveznosti pod a) obvezne nadaljevalnicc s strokovnim značajem; c) splošna izobrazba preko šolske obveznosti — recimo — do zakonito določene dobe polnoletnosti (higiena, somatologija, spolno občevanje, gospodar) sospodinja, ženitev, mati, oče, porod, politika, znanost, umetnost, ustava, javna uprava, občina, župan, poslanec itd.). To je tnaksitnalni načrt vse pod 1.) imetiovane splošne narodne vzgoje, ki ga najj reši naša Zaveza z ozirom na splošne potrebe in koristi celotnega naroa. ' 3. Izven tcga načrta stoji srednješolska in visokošolska izobrazba, ki je pa prej ne moremo organizovati, preden ni n a s e delo gotovo. Iz tega dela bo možiio crpati uspehe osnovne vzgoje ter šele na temelju tega izvesti organizacijo narodnega solstva višjih in najvišjih kate.rO]-i_ — 'r0 šolstvo mora sloneti, se dvigati in se razvijati na principih pod 1.) in 2.), ker moremo le na ta način priti do o r g a n s k e c e 1 o t e. Na to delo so poklicani strokovnjaki (srednješolski in visokošolski profesorji), ki pa ne bodo zanietal naših nasvetov, kakor jih tudi mi ne bomo, pa naj pridejo od katerekoli strani! Komur je za kulturno moč in potonj iije za materialno blaginjo celotnega uarcda — vsak naj pomaga! Predvsem pa delajmo sami! 4. Da je s temi vprašanji združeno tudi vprašanje učiteljske strokovne izobrazbe, je umevno samo ob sebi. 5. Takisto je razumljivo, da je z reševanjem teh vprašanj v najtesnejši zvezi naše stanovsko vprašanje v pravnem in materialnem oziru. Naše delo naj bi se torej vršilo po tein načrtu: I. Splošna narodna vzgoja. II. Šolska obveznost — izobrazba izven te. III. Učiteljska strokovna izobrazba. IV. Službena pragmatika. V. Srednje šolstvo in vseučilišče. Ta termina seveda niso obvezna, a v trenutku se ne domislim boljših. Sicer je pa to iormalnost. Tudi ne vztrajarn ob" navedeni vrsti, ampak se uklonim vsakeiviu, ki nas prepriča o bolj praktični in uspešnejši poti. Glavno je, da delo rodi uspeh! In če se ga lotimo po tem načrtu, nam bo po moji sodbi mogoče letos o Božiču Zavezini delegaciji že kaj lepega poročati! Poprijeti pa morajo za delo vsi, ki so dobre vcije' Bodhno sedaj vsi zidarji in kovači narodove in svoje bodočnosti! E. Gangl.