I T-----------— I Največji slovenski dnevnik | v Združenih državah Velja ca vse leto - - - $6.00 Za pol leta.....$3 00 Za New York celo leto . $7.00 Za inozemstvo celo leto ^^ TELEFON: CHELSEA »71 NO. 60. — STE V. GLAS NARODA Ust slovenskih delavcev v Ameriki. Entered as Second Class Matter. September II, 1903, at the Post Office at New York, N\ Y„ under Act of Congress of March 3, 1879 NEW YORK. Tll'RSDAY, MARCH 13. 1930. — ČETRTEK. 13. MARCA 1930 The largest Slovenian Daily in the United State«. Issued every day except Sundays t and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: CHELSEA 3874 VOLUME XXXVIII. — LETNIK XXXTLl PREDSEDNIK A. F. OF L SIMPATIZIRA Z LEWISOM GREEN SE NI HOTEL ODZVATI VABILU UPORNIH MAJNARJEV KI ZBORUJEJO V SPRINGFIELD ŠESTURNI STROŠKI ZA DEL0VNIKJE ANGLEŠKO EDINA REŠITEV ARMADO Predsednik Ameriške Delavske Federacije bo govoril pred konvencijo International Mine Workers v Indianapolisu. — V Springfield se bo danes vršilo važno glasovanje glede pripusta Franka Farringtona. — Farringtonova navzočnost bi po mnenju nekaterih pomenjala smrtni udarec za novo organizacijo. INDIANAPOLIS, Ind , 12. mcirca. — Green, S predsednik Ameriške Delavske Federacije, je spo-j ročil konvenciji International Mine Workers, ki zboruje tukaj pod Levvi&ovim vodstvom, da bo pri-j sel v ponedeljek sem ter imel daljši govor. Predsednika Greena so povabili tudi vstaški delegati na konvencijo v Springfield, toda Green je vabilo odločno odklonil. SPRINGFIELD. 111.. I 2. marca. — Reorgan?za" c ijska konvencija majnarjev, ki nasprotujejo J. L. I ewisu, predsedniku United Mine Workers, bo doživela jutri svojo prvo krizo. Jutri se bo namreč vršilo glasovanje, če naj s>~ e sprejme kot delegata Franka Farringtona, biv-predsednika illinoiških majnarjev. Farrington, katerega smatrajo za najhujšega nasprotnika predsednika Levvisa, je bil pred tremi leti izgnan iz organizacije, ker je vstopil v službo pri Peabody Coal Company za letno plačo $25,000. Odbor, ki je pregledal njegove poverilne listine, je rekel, da je upravičen do sedeža v dvorani. Temu odloku je sledila živahna debata. Nekateri delegati so izjavljali, da bi pomenjala navzočnost Farringtona smrt novi organizaciji. Konvencija je sprejela resolucijo, da se odstavi predsednika Levvisa in da se zabrani blagajniku Kennedy ju upravljati blagajno, v kateri je devet-stotisoc dolarjev. Nadalie so delegatje brzojavno pozvali senatni ( »d bi »r za delavske zadeve, naj preišče Levvisovo administracijo. Brzojavka je bila poslana senatorju Burtonu K. Wheeler ju. članu tega odbora. KAJ-ŠEK JE ' ZOPET ZAČEL PRODIRATI Maršal Yen bo branil mesto, in vojna je skoro-gotovo neizogibna. — -Čete korakajo ob železniški progi. PEIPING, Kitajska 12. marca — V:>Jna v »rffpnem dela Kitajske k skoro neizof.baa NsU-klnalrc fete so pričale korakati preti P*iping;u in Tiensinu oi. t-eleznlški progi, ki rodi lz Hankt -vs. Tukaj to Ji aast pni k i mariaL: Tena, g:>veroerja &an>l. so sklenili da bodo prwprrxJi napredovanj generala Kaj Seka Razpoloieme \ kitajskem glavnem mestu je bolj napet) kot Je bJo o*> kateremkoli času, odkar so ga zavzele naeijo-nailattčn** sile jundja meseca tetu 1MB Kaj 6ek Ima najbri namen uničiti armado prtpinikih voditeljev tn taenauHfcl posadki Načelniki železničarske unije so stavili tri predloge za odpravo neza* poslenosti. — Vsako prekurno delo naj b o odpravljeno. £AN FRANCISCO. Cal.. 12. a.ar- ca. - Kaj naj naprav, j a Združene -iržave -■> tremi do štirim; nezaposlenih? — Uvesti je treba šest umi del >v-ni dan. kajti če ie to ne zgodi. b > treba ;rezp:x>?inim plačevati pod-pore in jih preskrbovati z živili. Tako je izjav.l a. S. Whitney, predsednik mednarvlne bratovščine železničarjev, ki .so mudi tuka< na obisku. Wh tiiey je rekel, da ni sedanji položaj glede nezaposlenasii le zlj^ici pojav, pa c pa posledica strojev. ki izpodrivajo delavstvo. Sti*a-ji ut?^ifjo biti delavcem koristni. v gotovih czirih so pa lahko t ud. u~od?pc*lni eanje. Njegovi predlogi se gla.se: — V vseh b t rokah naj se oJpra- vi overtime, da bodo tudi delavci brez dela deležni nekaj zaslužka. Odpraviti je treba zap. len je o-trok. Na milijone d, lav cev-je brez dela. medtem je pa par milijonov nedoietmh otrok zaposlenih v raz-in industrijah. Uveljaviti je treba šest urni de-lovnik in petdnevni delovni u*der.. Več kot petdeset industrij obratuje i"- sedaj na temelju šest urnega delovnika. Če ii vse ameriške m-daslrije sprejele ta princip, bi ne bilo nobene nezaposlenosti. Posebno glede Zapada svetuje Whitney popolno izkijučenje filipinskih in menišKih delavcev. Ameriška prosperieta je bila zgrajena na temelju visokih plai :n kratkega delovnega časa. Vrniti se ne smemo, pač pa iti naprej. Vsako skrčenje delovnega dne je pome-nialo izboljšanje v vseh industrijah. kot na primer leta 1907, ko so opustili delodajalci dvanajstumi delavnik, hi leta 1916. ko se je moral deset urni delovnik umakniti osemamemu delovnemu dnevu. Navzlic razor oži t ven i konferenci v Londonu, Anglija prav dobro skrbi za svojo armado. LONDON. Anglija. 12. marca. Številke ki jih je ob: a vilo ar.;.ad-n> vodstvo, kaaej j. da namerava Anglija potrošiti za svojo armado nt kako 40 500.000 angleških luntov ali več kot dvesto milijonov dolarjev v tem letu. Svota je za G50 OOD funtov 1 iing-o-v manjša ket je b:la Lir:.. Glavne stroške pr-cWtavljajo plu-če za častnike in moštvo, za transport in rame n. /o t ari; v. Državni tajnik za Daljni Iztok T^rn Shaw je izjavil, da so v to vo_>-to v teti tudi strt)ški za vzaizevanje aiislc-okega vjjaitva na Kitajskem. smrt dveh jugoslovanskih letalcev BEOGRAD, Jugoslavija. 12 marca. — D\ a pilota sta b.la ubita dane:; v bl.žini rr.~starskega aero-' droma. ko st a s? njuna aeroplan ->. 1 trf-ila v zraku ter padla iz višine | nekako 300 čevljev. Oba stroja st a j zgorela. ! amerika izrekla svoje s0žalj2 WASHINGTON. D. C.. 12. marca. Predsednik Hoover je p^iiai danes predse in ku Daumergue-u p rodilo, v kater, izreka sažalje Amerike radi vehke povodnji. ki je obiskala Francijo. V brzojavki se glasi, du sočutstvuje vsa dežela z nesrečnimi žrtvami povodnji, ki je obiskala v al. k d^l Frr.nci.je. GANDHIJU ŽELE SREČNO POT Ko se je odpravil na poč mu je nad stotisoč Indijcev želelo srečno |;ot in uspeh. — Gand} I j e sovražnik nasilja. Al 1M EDA BAD Ind-ja. 12. mar-t — >.iahat.na Uhana; j? s sva-i. mi 70 izbranimi pristaši začel da-r..j zjutraj kirakati proti J a lapuhi. kjer bodo začeli raf»nirati soi £ * -ii bod j pokazali javno svoj od P ■ proti angle kumu mon^jpol i . žirom .t angleški poplav*. Ko je pričel indijski voditelj , svoi i neodvi,-i..> kan. pan j a. jo zbralo kakih stotisoi Indijcev o o p ti. k: so mu želeli srečno potovanje .n veliko iL-pena. Prcln .->e je ri :el pohoJ. so bii : izvršene pripro-ste cenmonije. Ghandi je rc'w^; cia Taft plitva dan; a na Arlington poke pališču Pokojn.ka so pokopali z vsemi vojaškimi častmi. Ob odp. tem grob a •o se vršile kratke, preprost ceremonije, katerih se je udeležil tudi predsednik H over v družbi vlad-nJi dostojanstvenikov. V Washington jo d > ;p- lo sooe ljudi iz vseh delov Kljub silnemu nalivu so mu tisoi-ori izkazali zadnjo cost. Krsto so vozili na artilerijski lafeti v unitarsko cerkev, kjer se je vrli 1 a preprosta pogrrbna slovesnost. Odtam sz ga odvedli na Ar-Liigton poJiopahšče. kjer so ga pokopali poleg narodnih junakov Pogrebnih govorov ni b:lo. Le neki pastor je na prošn, > Mr . Taft prečit al dva psalma. Vsake pol ure je bil> cidanih enaindvajset strelov s forta Myer3 onstran Potomac rek?. Današnja poroiila kaiejo. da prodirajo nankinske čete v severno smer proti provinci in da niso do-sedaj naletele na noben odpor. Nanicinška vlada je baje podkupila generale v tem ozemlju, ki je b.lo prej podrejeno lakosvanemu krščanskemu generalu Fengu. kitajski jetniki v rusui ŠANGHAJ. Kitajska. 12. marca. Veije število Kitajcev, med katerimi jih Je nekaj obsojenih, na smrt. >e še vidno nahaja v jetnišnicah v ovjetski Rusiji, kar je v na>protju e dogovorom, k. je bil pred krat-£im skienj<^i v Chabarovsku med "dtajsk-m pcslanikom v Berlinu ter iar.-jetsk^m odposlancem.. Tako s=e gLasi v brzojavki., ki je jila poslana danes zunanjemu ura-iu v Nanking. Neka kitajsia časniška agentura Izjavlja, da nclejo diti sovjetske rhlasti petnih 1 sto v Kitajcem, ki se hooejo vrniti na Kitajsko. Na stotine Kitajcev so pcslali v kon-1 ccntracijsko taborišč«, v Sibiriji. Naročite m am "Gta* Naroda" — »ajvcčjl tloventkl dnevnik v Zdra-driavaku admiral campbell bo dospel v managuc MANAGUA. Nicaragua. 12. marca. — Podadmiral Campoell, p veljn-k posebnega službenega oddelka, bo prišel semkaj v seb >to na p; kc i jfcko po to vanj e. al capona se branijo MIAMI, Flo., 12 marca. — Ofici-jelna prepoved mesta Miannja bj čakala Al Capone-ja. če bo prišel nazaj v to okolico, ko bo potekel nj»gov zaporni termin dne 17. marca. Mestni komisarji, ki so se zbrali k slovesni seji včeraj. sjirejeli resolucijo, \ kateri se glasi, da je čikaški voditelj gonge nedobrodošel gost. kojega navzočnost je kvar-Ijiva vsej o'>člni. Občinski upravitelj Frank Wharton. D S Creary in drugi izvrševalni uradniki so dobili navodila, naj stori primerne korake proti Al Capone-ju. ki se bo vrnil v par dneh na svoje posestvo. dve samomorilki radi nezaposlenosti: Včeraj m a se zastrapdi v New Yorku s pi'neni dve žcn;>ki. prva' bolniška strežmea in druga natakarica. ker nista mogli dobiti dela. ■ Bolniška stranica je pustila pi-;-mo, naslovljeno na Rev. Francis M; Intyre, ki je prideljen katedra-i li sv. Patricka. Prciiia ga je, naj ' .bvtsti njeno mater o njeni smrti. Mati živi baje nekje v Patersonu.) colombia imenovala generalnega pravdnika Bogota. Colombia. 12. m^rea --Predsednik Abidia Mcnde.T j" danes s posebnim dekretom imenoval Jcse Serafhia Castro, prejšnjega sodnika višjega soiišia, genera ln m pravdnik^m v.,e de/. ile. Sodnik Castro je sledil Juanu D -!a-eruz Duaitu, ki je pred kratk .n resigniral i ^ predsednik bo živel v chapultepecu MEXICO CITY. Mehika, 11. marca. Novi predsednik, Pas_uai Ortiz Rubi;j je danes prevzel posle svojega urada v starodavnem gradu Chapullepecu. Vladni uradniki so bili zaposlen' skor.» ves tedm, da prenesejo vse s'..vari iz Narodne palače. ki stoji štiri milje vstran, na nasprotni strani krasnega Paseo de le Reforma. Predsednik Rubio bo prvi predsednik izza nesrečnega Madere, ki bo stalno stanoval v gradu C ha p u tepec. mornariški častnik ubit v nesreči MANAGUA. Nicaragua. 12. marca. — Ko je inšp:iciral straže v bližini Jinotega. je včeraj ustrelil 11?-ki vojak poročnika Edwarda S'?l-by-ja. momar;-kega kapitana p: i nikaraški narodni straži. Se.by je bil nekoliko gluh ter najbrž ni sk-šal vojaka, ki -g.t je pozval, naj se ustavi. PARIZ. F: ..neija. 12. marca, i V napoloficijelnih kiogih so raz J prav i j ali danes o možnosti, da l> \ Franci, a . apoklicala svojo deles . j cijo .n konft-renee petili sil v Lo.. denu. Prav nič n" pnkrIVajo dejstv uj s> oJicijelni krogi strašno vzne-mii-jeni. ker je naraslo javno razpelu žen je v Angliji in Ameriki proti za htevam. kot jih je obrazložila Frar cija. Angleži in Amerik an al po.ebn naspr.-tujejo njeni zahtevi gi varnostniii dogovorov. Mornariška konferenca še v. skuša izločiti francoske zahteve z varnostne dogovore. Vsledtega t francoska delegacija najbrž pri.-; ljcna zapustiti L< Amen' zadovoljila s posvetujočo obliko dogovorov za zavarovanje francoski j interesov. , Pariški opazovalci izjavljajo, c so Francijo napadli, ker je Frar.c ja edina država, ki je v Londo. , obrazložila svoj skupni tonažni p»-E-a:n. Napoloficijelni krogi izjavlja di so angleška ugibanja glede fra coskih številk absurdna, ker Francozi prepričani, da skuša A clija le skrčiti sveje izdatke i strošlte drugih, ne da bi stem o . • z.la svojo lastno mornariško su; -macijo. Izvedenci pravijo, da zahtev •> Francoz. 721,000 to in da predstav lja to veliko žrtev v primeri s pro gramom izza leta 1914. ! Zclružpne države pa zahteva; enakost z Anglijo. Italija pa er. ; ko"t s Francijo. Fxancozoi izjavljajo, da sku ^ ohraniti njihovi izvedenci hladno kri. da so se pa že parkra'. rarb i-rili, ker skuša vsak naprtiti Franciji odgovornost za izjalovljcaije konference. NESREČNO MACEDONSKO VPRAŠANJE Slika nam kaie zastopnike Jugoslavije in Bolgarske, ki skuša, jo enkrat za vselej rešiti pereče vpraša- i nje glede Maeedonije. Če se jim bo to posrečilo, bo pokazala bodočnost. DENARNA NAKAZILA ZA VASE RAVNANJE NAZNANJAMO, DA IZ VRŠUJEMO NAKAZILA V DINARJIH IN LIRAH PO SLEDEČEM CENIKU: v Jugoslavijo Din 500 ............. 1000 ............... 2500 ................. 5000 .............. 10,000 _______________________ $181.00 % 9 35 Lir 100 . 518.jO «f 200 % 46 00 »» 300 S 91.00 rv 500 $181.00 n 1000 v Italijo 5.75 n.3o 1G.S& 27.40 54-25 Pristojbina znaša sedaj za izplačila do $30 — 60e, za $50 — $1; za $100 — $2; za $200 — $4; za $300 -— $6. Stranke, ki nam naročajo Izplačila v ameriških dolarjih, opozarjamo, da smo vsled sporazuma z našimi zvezami v starem kraju v stanu znižati pristojbino za taka izplačila od 3% na 2% Za Izplačilo večjih zneskov kot goraj navedeno, bodisi v dinarja lirah ali dolarjih dovoljujemo se boljše pogoje Pri velikih nak'* zilih priporočamo, da se poprej z nami sporazumele glede načina nakazila topačlla po pošti »o redno izvršena v dveh do treb tednih WTTJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTER ZA PRISTOJBINO 75«. SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street New York, NX. Telephone: Barclay 0380 __ -O L AS R 1 I O D T NEW YORK, THURSDAY, SlARCIl 13, 1930 W»e LAK G EST SLOVENE DAILY in (J. S. A "Glas Naroda" ] si muJt Ow*ed and Publicised by - _ - ILOTINIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) President Loma Benwdlk, Treasurer Pite« of busineaa of the corporation sod addresses of abore officer«: Hi W, llth Street, B«rM|b •# Mju>h*t*n New YIich. Ne vem. kaj je z detroitsko naselbino in dopu&niki, da se noben ne oglasi v listu Glas Naroda. Detroit ie res iep:» mesto, kjer se ' izdeluje na tisoče avtomobilov. _____| toda to je samo takrat, kadar se Utued KveryD»j Except Sundays and Holiday*. našim :aronom poljubi m to na- — _ --------------———--------i vadno pride le po par mesecev na Za New York u celt) leto----*7-00 ' da se dela na vse preiege. po- Za pol let« ...-------------- - O L A S NARODA" (Voice of tbc People) t« celo leto veli« Hat za Ameriko in Kanado —_______________.$6.06 f« pol leta ______________________A3JW *■«» četrt leta ....................—-fl-50 Z« inozemstvo s« celo leto----fl.06 Za pol let«--------------- Subscription Yearly 66 00. Advertisement on Agreement. "Ola« Naroda" Izhaja vsaki dan izvzemil nedelj In praznikov. j tem se pa pusti delavce brez vseh .$3.50 sretlstev na Sedaj pa živite ---)k?kcr hočete. miLjoni so že v na- - ših žepih. Začelo se je pa nekoliko diuga*? gibati. Velike glave so sc j malo prestrašile dne 6. marca t. i Sto tise* brezposelnih delavcev je .. ,iisl tircz podpisa In osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj «e bla- ! prikorakalo pred mestno hišo. kjer jiovoii pošiljati po Money Order. Pr< spremembi kraja naroftnlkov. j so povedali, da zahtevajo delo ah . lotimo, da ae nam tudi* prejšnje bivališče naznani, da bltreje najdemo j pa kruha, da so lačni. Mestna upra- nasiovnika va je na tisoče detektivov najela in laLAJ NARODA", 216 W. 18tb Street, New York, N. Y. Telephone: Cbeisca M7S JE^jgEWMMMMMMMMWMHMSMMMieWSMW^ ni« REGISTRACIJA INOZEMCEV i narciilia policiji naj pretepa in J strelja, če se bo kateri kaj bolj slabe obnašal. Toda motili so se. Ni j bilo nikakšnih nemirov, toda nekolik; jih je bilo vrženih v zapor, a so bili izpuščeni takoj. Kapitalistično časopisje je kričalo, da nam Demonstracij«4 brezposelnih, katere označajo nekate - | hočejo rdeči vzeti naso deželo in . i kot komunistične izgrede, ki se vršile dne ti, marca i jo vladati po svoje. i. marca so pa •i -i -i -i .. ; l,,^,, ! zakričal*: No, to pa niso bili sami o raznih ameriških mestih, l»,lo našle moj odium tudi ^ tQ ^ bm pa tu{j. nas. ^ v \\ ashingtonil. ;rikanci in davkoplačevalci; toraj Stoproeentni Amerikami bodo začeli še z večjo vne-]bo treba kaj napraviti. , i Kakcr se sliši, so začeli v tovar-«h«> zagovarjati registriranje tujezeiueev, oziroma vseli onih, ki niso ameriški državljani. nah pcp_scvati imena, da bodo odpustili tiste delavce, ki niso držav - V kongresu so že tri tozadevne predloge. Ena med ljani in bodo zaposlili same držav- . . , , ijane in tiste, kateri plačujejo da- njimi določa, da bi se moralo registranje vsak ► leto pono- vek Kar se Uče slovencev. m ni naokoli pokupili, tako da mora u-bogi delavec po $2000 ali pa še več za let dati, potem ga pa še kon-traktorji znajo izkoristiti da ga navadna hiša trikrat toliko stane ko: je vredna. Ravno tukaj v Detroitu bi morala -iti mečna unija, da bi kapitalisti tako ne izkoriščali ubogega delavca kot ga. Pa kaj. ko je dosti ljudi, ki se ne zavedajo, kaj jim je potrebno. da bi bili na boljših stališčih. Ne vem. kolik} tisoč je sa-Poljakov v D3tro:tu, pa ^koro gotovo jih ni cn procent, da bi bih ameriški državljani. Ravno tako so Jugoslovani in drugi narodi, ki sc ne brigaj: za državljanstvo, za toraj jih kapitalisti dosti iažje izkoriščajo. ker tujec nima nikjer nobene pravice. Zdaj so tiste, ki so za mesto delali in niso ameriški državljani začeli o-dstavljati. Naj zadostuje za danes, da ne bo šel ta dopis v urednikov koš. Pozdrav vsem čitateljem G. N.! Eden iz Detroita. Valley. Wash. ni nobenega gla- Dolgc časa že su z Zapada Združenih držav. Čeravno imamo suho mrzlo zimo, se nam vendar še ni črnilo po- k sušilo ah zmrznilo. Zimo imamo pa bila večkrat sv. maša. tje in obe družini pripeljal po dva -dnevni vožnji do kraja, kjer se je imenoval Valley. Železnica takrat se ni tekla skozi Valley. A bilo pa je žs neka: drugih naseljencev, ker so imeli ž.? tudi pošto. Pošto je nosil neki Indijanec s konjem iz mesta Spokane. Takrat je bilo še dosti "državn'? zemlje", kjer si je lahko vsak •"državljan" naredil heme-ateaa Ta-ko s* je tudi pokejni Andrej Pe-ternel in njegev prijatelj Jan'.2 Udeiman naredil svoj lastni dom. Pač dc.iti dela in trpljen;a, delati p jI je iz zaraščenega gozda in delati za življenje 10-glavne družine. Seveda, življenjske potrebščine pa-' ni"- > zahtevale tako visoke cene kot sedaj ter so bih z malim zadovoljni. No. pa vsaj so morah biti. ker drugače ni šlo. Zaslužek je bil tako majhen, da je sedaj vsakemu čudno zd:. kakr so mogli cbstati. Ko so otroci odrasli, sd se razmere izbiljsale. Great-Northern železnica je slekla skezi Valley, kraji so s? bolj zaieii polniti z naseljenci raznih narodnosti. Prihajalo je tudi več Slovencev v ta kraj. Potreba jim j? bilo cc -kve in šols "klicali so zborovanje in pokom' Andrew Peternel je dal prostor za šolo. Najprvo je tukajšnje Slovence c : is k oval neki italijanski duho-ven-misijonar ter imel sv. mašo v privatnih iz blokov narejenih hi-^ah. ker so Slovenci radi prihajal: maši. V pokojnikovi hiši je Viti. vehkj v tem mestu, da niso drža v- Mary Klančnik. Detroit, Mich. Za prvo registracijo bi moral plačati inozemee dva'ljani- Omeniti moram tudi, da priredi d«'lilrja, za vsako nadagiro pit en dolar. j pevski in dramatični Zbor "Bled • J)»»bil hi izkaznico, ki hi bila opremljena z njegovo fo- plesno veselico v soboto dne 15. jo katero bi moral pokazati na zahtevo vsakemu Mrca 193°, v SIov" DDeL.Dofu; s Artilery Ave. Pricetek ob t u- licijskemu uradniku. ^.vešer. l*ri u gistraeiji bi moral »lati inozemee natančne po- Toraj rojaki, udeležite se te za- ■hitk.- o vujeni življenju. ^ **> veiik:> veselia- . oj fateamboat S timers orkester, v Inozemee, iu bi se pet let zaporedoma tako registri- |.pcdnji dVorani pa harmonika. i al, tji lahko I>l'Osil za državljanstvo, ne da hi si nabavil Toraj na svidenje 15. marca zve prej takozvani "prvi papir". I c€r! ii 10zenica, ki l>i se dve leti ne registriral, bi lahko de- |K)rtirali. Tozadevno ]>retlloirt> je stavil noslanee Aswell iz Loui- i Prosim, priobčite teh par vrstic Mah<>. ! iz tega velemesta Detroita. Malo manj drastična je predloga poslanca Ca bla iz! Precejšnje število je tudi Sloven-(vj- ; cev v tukajšnjem mestu in so raz- kropljeni na ^e štiri dele, tako da Določa, da bi se moral vsak inozemee vsako leto re-ttudi dve družini skoro ne živita v gistrirati. Fnstrgbiiiii bi znašala ">() centov. Nadalje j s®*""- ^0 Je že nad P01 ieta ■ 1 ■ 1 i 1 • i-i- i 1 . -1 lun - I vedno daleč pod ničlo in koliko ča- naj bi bilo mozt iiuni), ki s<» se priselili med letom 1921 m, w ^ 1 j b: se pad ničlo, nince ne ve. Ze 1. jnlijMU 191*4, dovol jeno, e mora inozemee, ki se je ne])o. t d je magnatja si pa misLjo: Mi vas ; tavno priselil, pa se law-e tukaj zastalno naseliti, ])rosto-| bemo že naučili, da nam bost? po-voljno javiti generalnemu [irineljeiuškeiint komisarju, kij °ini' mu proti plačilu — izda registracijski certifikat. Certifikatu bi bila priložena fotografija in natančen opi-priseljenca. To bi bil dokaz njegove postavne priselitve. Pravijo, da je namen teh predlog omogočiti oblastim, da bi zamogle vse nepostavno priseljene inozemee čimjucj izslediti ter jih poslati nazaj. Ako bi bila ena teh predlog >j>iTt jeta, bi se vršili dnevni pogoni na ljudi, kakoršni sc niso niti med vojno vršili. Niliče ne zameri obhistim, ako uisledujejo inozemske agitatorje m zdražbarje, toda sedaj obstoječe postave popolnoma zadoščajo, da oblasti uspešno nastopijo proti njim. V-a k mesec deport i rajo na stotine nezažel jenih tujcev, ne da 1h jim bilo treba v to svrho izdajati kake nove jH>stav«>. Predloge, s katerimi nameravajo uvesti kontrolo nad i!»ozemci, ftO vse prej kot sestavljene v ameriškem duhu. Prevžitkar oklal zeta. i dni je bd v Slovenski Biatrici tam: večerjo mi daj, ali pa te vi ki m krwan.xntk sejem. Tja je nažgem ko mačka!" Ker pa mu zet n..iiu..l udi (30-letni, še čvrsti ni mcgrel takej postreči z večerjo, i>"' - tkjur Kupše iz Staikovske^a, &tari pa tudi ni dal miru in se ga L../.u Puljc-an da bi kupil £& zeta,' je celo dejajaslco lotil, je zet stare- Kai i? zjaj Heiir>' Ford za svoje sužnje briga, saj so mu nakupičili milijon?, ker so garali zanj in ku-f-vah njegove košarice. On si zdaj misli Kaj me vi brigate in vaši ctroci, če so lačni in nagi. jaz iman: svoje malhe palne milijonov. Če hočeš, da ti dam še kaj za garati, kupi najprej karo od mene. da te bcm še mal^ bclj izstradal. Nisem še dolgo v Detroitu, pa kot vidim in slišim, je Ford s svojo tovarno več ljudi v revščino spravil kot jim pa pomagal. Ford sam in drugi bogataši so vso zemljo daleč takorekoč brez snega. Ako ne bo dežja, obeta se nam suha — slaba letina. Upajm? na dobre, saj slabo tako ali tako samo rado pride. Pust je minul brez vsake ohceti. Smrtna slučaja smo pa imel; kar dva ta predpust. Resničen je stari pregever: Star mora umreti, mlad pa zna umreti. Pijonirji. ki so stvarih prve slovenske naselbine po Ameriki preči več kot 50 leti, legajo v grobove. Tako je zaprl oči in zapustil to solzno dolino 17. februarja 1930 87. letni starček in oče 8 otrok, previden z svetimi zakramenti, Siove-! cz Andrew Peternel, podomače ' Šek2v oče". Pogrebne obrede s sv. mašo za-dušnlco je opravil Rev. Father Stang iz mesta Chewelah. Nato je bil pokojni položen k zadnjemu počitku poleg svoje žene Apoloni je, ki je umrla pred 18 leti na družinski lot, na pokopališču sv. Jožefa, poleg slovenske cerkve. Pogreb se je vršil ob veliki udeležbi Slovencev, kakor tudi drugo-rcdcev. Pokojnik ja bil znan ko', eden najstarejših v Steaven.; County. Navedem naj nekoliko njegovo zg jdcvinc. Pc'tcjni Andrej se je rodil pre-i 87 leti v vasi Zgornje Laze. fara Gc.^e pri Blejskem jezeru na Gorenj kem. Leta 1878. to je pred 52 leti se jo pedal z malo družino v Ameriko za boljšim kruhem. Prišel je v Minnesoto v Broci:-| way. kjer je sedaj fara sv. Štefana Tam si je ustanovil svoj novi dom. Seveda takrat jim je šla*.trda. kel vsakemu, ki si iz gozda dela polje. Leta 1889. pred 41 leti. s? je odpravila družina iz Minnesote proti Zapadu, v državo Washington in • z njim tudi Janez Uderman in nje-I gcva družina. Do mesta Spokane so se pripe-lj?li z železnico, potem so si na - t jeli voznika, da je njih 'c3rno ime- Kc so fi nrrsdili šolo. je bila sv. maša dare ve la v šoii. K j je naselbina stopila na boljše noge in je mladina odrasla, je pokojni Andre* Peternel zopet dal prostor, da so si postavili svojo lastno cerkev, to je pred 25 Isti, zraven cerkve pa pekepališčo, tudi na prcit .ru Pete rnela. Tako smo položili njegove zern-ske ostanke na nekdanjo njegovo zemljo, na slovensko ixjkopah.^e:-dne 19. februarja ob 10. uri. Pokojni zapušča 8 otrok, kateri, so vsi. kolikor toliko na dobrem stališču in žive v okrožju 10 milj od doma. Zapušča 5 sinov. Math je na očetovem domu. John. Andrew, Jake in Barnej. imajo vsi svoje farme. Hjere so: Jennie — Mrs. Elmore, Mary — Mrs. Nett, Maggie — Mrs. Klavano. Zapušča precej vnukov hi pravnukov. V fari sv. Štefana. Minn . zapušča še 85-letno'sestro. Mr-. Kocjan-Č1Č. Omeniti pa mcram, d- 87-letn; starček nikdar ni pil alkoholne pijače. razen v mladih fantovskih letih kak kozarec vina. a bil je pa velik prijatelj ' kofeta" in tudi nikdar ru kadil m užival nobenega tobaka. Vsi njegovi otroci, katere je zmerom zelo rad imel, so ga mnogokrat prišli obiskat, tako tudi v času njegove 3-dnevne bolezni. Pokojni je imel neko notranja bolezen ter je bii do zadnjega izven bolni-ke ptstelj?. Pokejni ;e imel do zadnjega zdih-liaja d.jcr spomin. Prijazen je bi' z vsakomur Tako mu bodi Bo * dober plačnik za vsa njegova dela. Njegovim otrokom ttr'-kamo so-žalie. a Vam. pokojni < " •. počivajte v mira m lahka nai Vam bo zemlja ameriška! Drugi dan po Andrew Petemelo-vi .-mrti se je raznesla vest. da >e v državni bolnišnici Medical Lake. umrla 14-letna hčerka druž-ne Jakob in Marije Tom-iia, Margareth. Pogrebne cbredt i;1: hiše žalosti v cerkev in sv. mašo zadušnico je apra.il na^ župnik Father Joyc dne 21. ft[::uarja ci veliki ude-le:*.-i sorednikev, prijateljev m uunetv. Fckojna Margareth zapušča žalujoče stanše. 4 brata in 3 sestrr. več str.ee.v in teta ter veliko število bratranci / in st-tričen. ! Scžalje prizadetim, a Teb; pokojna Margarc'h pi kličem: Počivaj v miru! Lahka naj Ti bo iod-na zemlja ameriška, dokler nas ! c-ngel smrti ne združi, saj j? uso-! je:io nam v .em enkrat umreti. Zato imamo upanj \ da se vidimo j nad zvezdami. Še enkrat izrekam ob»ma druži-j nama sožalje! Pckcjno priporočam v večni spo-j min in molitev. j Po nesrečni opsracijU za vnetjem !.-lepiča. v Sacret Heart bolnišnic: v Spckan? se je vrnila Roži. hčerka Loais in Helene Trampush, na svoj dem. Želimo, da bo šla kmalu ! v družoo in v :"olo, ker je dijakinja I 2 razreda gimnazije, j V bolniški postelji se nahaja Slo-i venec John Burva. Upam >. da bo ; kmalu okreval. Pozdrav vsem bralcem in bralkam Glas Naroda, ter kiiceai vsem. čeravno bolj zgodaj: Vesele velikonočne prazn.ke in veselo Alelujo pose :nc pa Petru Zgagi, ker lada čitam njegovo kolon . Mrs. Marie Omejc. roj. Torhar. iz fare Gori^. Francoeo so se začeh kujati na lonaoneici konferenci. Najbrž bo šio vse skujiaj rakom žvižgat In ko se bedo poslavljal., si o;do mi lili: — Saj sin o že vnaprej vedeli. d.t je vse skupaj neumnost. N"c. nic zate! špas je ;il pti vendarle. Kap-t a lis t: so itrašno jezni n t komuiilite. Iz Amerike jih hočejo in ne vem, kaj vse. Najb.ljsa rešitev težavnega problema bi bila tale: dobro delo na: jim daK in č re plači, pa bodo c b:l. v njih piijatelje in zagovornike. da s. boljših predstavljati ne morejo. Ko sem se ženil, se je oglasila I: besedi moja žtaa in njegov govor j' trajal pul ure je rtkel rojai: T<- se n:" n:. Ko sem se ženil •..ju. i.:ed 10 leti. >e je tudi moja ie-na cjlaiila k be-^edi in nj(n i; vor ;e zdaj ni končan ¥ Obtoženec, ali priznavate, d j, ste krivi? — Nikakor ne. £c pod sodnik za • govornikov trover me je prepričal, da sem nedolžen. — - Janezek, ali te je oče kaj na-ceškal? — O no, imam je pet -.tarejšii". bratcev i-i predno pridem na vrsto jaz. je oče že preveč utrujen. Prijatelj prijatelju, katerega je povozila kara: — Kaj m.ra^ še vedno hoditi z bergljami? — Sam ne vem. ali moram ali ne. — Kako to? Zdravnik pravi, da mi ni treba auv«;ka:. pa trdi. da moram. V Los Angelesu že več tednov jx)-grešajo neko mlado damo, članico ta koz van e visoke družbe. Povsod j} iščejo, pa je ne morejo najti. x Ali so jo že doma .skali? V časi. redkokdaj seveda, sc pa 1 • pr.peti. da so take dame doma. PAIN-EXPEILCR tujski promet na sved \ skem Le za zunanjo uporabo pri Bolnih mišicIh Prvotnih prehlad'h Bolečinah v prsih Okorelem tilniku Bolečinah v hrfct_ Izvinih in Prevlečen j lil Nevraigiji T>oH;»c pr - rpg^i! A TJ C II O li t-^'ov-Jta ziuci*:. na viaki-m ga Kuj a. ! i nudi p "na ravo.lii.i t-r 1.|':SU)C itt-.i!rie ti>~>*:ii- fAlN-EXPELLEK-jii, je priluiou, \ Ji < stci.lci.it;. V vseh lekar r. jli 35C in 73c. Ali Uirciit:»o L:: 77t* Lmbor-mtar!*s c-T (P.Act. mCHTER fa CO.! KLHRY AND SOUTH FlfTM |TJ brookcvn, r^.N-: Turizem raste tu od leta do ieta. Zlasti se je zadnje case povečalo število ameriških izletnikov. Nemci. Danci. Norvežani. Finci pa izkazujejo pravcate rekorde. Pomnožilo s je takisto število posetnikov iz latinskih držav, posebno iz Francije. Po redarstvenem zapisniku v : Goeteborgu je od 1. januarja do 1 31. avgusta 1928 prišlo 30,000 pot-i nikov iz inozemstva ^>kozi to pri-j stanišče na Švedsko. Močen doto?: , tujcev javljajo osebito v sevem** ! švedske pokrajine, zlasti Jemt-j land in Laponsko. Nad 20.00 ino-j strancev si je poleti ogledalo te de-i žele. Izletjišče Abisko v Laponiji, j znano kot naj pripravne jši kraj za j opazovanje polnočnega solnca, je j dobilo 1900 obiskov od vseh strani i sveta. ki mu je prod letom dni prepustil pu&egtvo, molzno kravo in ie kaj drugega za sebe Na sejntu je odo kajpak vsega na pretek* vendar nič takega, kar bi uft&jalo njemu N«jevo»>en se je zatekel v bližnjo gostilno, kjer si je pnvoM.u precejšnjo mero lanske ekibre kapljice Rekli bi skoraj malo preveč Šele v mraku se j« zibal proti domu. Star pregovor pa pravi, da na Jesso ni dobro piti In res ae je ta resiuca to pot apet irkB>7Ala Natak -ii.l«o kot je bil moiaJtar, je začel rsagrajaU In vpiti nad se- ga, da se ga ubrani, udaril čez pleča s polenom, ki ga je ravno imel pri seti. Tedaj pa zagrabi razjarjeni K. v bližini se nahajajoči kuhinjski nož ter vseka, dvakrat precej močno slabotnega zeta po roki na dveh mestih. Roka je bila mahoma vsa krvava. — Na krik: •Oklal me je?" je pritekla v hišo preplašena žena, ki mu je obvezala roko za prvo silo. Robustni možakar pa je, ko je zagledal kri, odmaknil pete. Baje ae do sedaj nI vrnil v hišo Bržčas mu je iz t rez-njenemu žal za dejanje in zdaj kje pri sosedu obuja kes ter se jezi na prevročo kri.... Velikonočni prazniki se bližajo. .. G OTOVO se boste tudi to leto spomnili svojih dragih v stari domovini, z malim ali večjim denarnim darilom la velikonočne praxnike. Pripravljeni šibo popolnoma za točno izvršitev vseh naročil, vendar prosimo, ne odlašati in nam naročila poslati čimprej mogoče. Vepkrat se odpo-more nujni potrebi, in veselje obdarovancev sc podvoji, ako dospe ^denar pravočasno. • «Vj* .. • • ' 1 i.' ' < "* H • . "• - } lhf(\ V O ; ilit'i tlOiriii." UČlift. »H C • *. '.•.., Sakser State Bank 82 Cortlandt Street NEW YORK, N. Y. DRUŠTVA I i < h nameravate prirediti VESELICE, ZABAVE OGLAŠUJTE ' _ "GLAS NARODA" ne čiU samo vaše članstvo, psi pa vsi Slovenci v vaši okolici. CENE ZA OGLASE SO ZMERNE i Intiij&ki voditelj Gandhi bo /n-■ c el kljub aii^lcški prepovedi rafi-, ni rat i sol. j Sol j:» namreč v lnd:ji monopol ; ter s? jo .sme pridobivati edinole v. ; izrecnim dovoljenjem Anglije. Gandhi se je 3 pridobivanjem .^oli : izpostavil hudemu angleškemu popru ■f- V siarokrajskih listih čitam. d 1 ; je bil moj prijatelj Jože v Mostah pri L;ubljani silno poveliean. Pcital je starosta tamošnjega Sokola Kraljevine Jugoslavije. V poročilu je napaka.. * Gla.iii bi se namreč moralo, di je p:>tal — mladc^ta. Kajti on je vedno bolj mlad, čimbolj se stara. * V vseh ozirih .sem revež, toda par dolarjev bi si od ust odtrgal, da bt ga videl oblečenega v telovadno o-bleko. ko dela veletoč na drogu ali kake druge nevarne salt>mortale. Rad bi ga videl korakati na čelu uzorne sokoLske čete. in bi stavil nadaljih par dolarjev, da bi Jože odločno komandiral "vghrehtcum", ko bi b.lo treba kreniti na ievo. Prav posebno rad bi ga pa videl, ko bi v svoji novi lasino&ti — kot starosta jugoslovanskega Sokola — jahal kako iskro kobilico na sokol-ski veselici v temnem bcrrštu v bližani bele Ljubljane. Dobro prijateljstvo je zlata vredno. Dober prijatelj je boljši kot mernik zlata. Zato ga bom v doglednera času prosil, če mi more skomandirati kak job pri novoustanovljeni kraljevski jugoslovanski organizaciji Sposobnosti mi ne manjka. V desnem palcu leve noge me včasi prime revmatizem. Odka»-je bila uveljavljena prohiiacija — torej že deset dolgih let — mi je voda najljubša za umivanje. Najhujši argument je pa pismo, ki mi ga je pred kratkim poslala neka' clevelandska rojakinja ter v pismu brezpogojno ugotovila, da so se mi začeli kisa ti možgani. *C JL A S NAKODi' NEW YORK, THTRSDAT, MARCU IZ. 193« rta* LARGEST SLOVENE DAILY In C. S. A časnik za kaznence šala "Ali ste me prišli umoriti?"] Mornar jo je z veslom lopnil pol glavi. Zamajala se je, z zadnjimi _ naporom je odpela svojo tuniko in j že pet \et izhaja v kaznilnici morilcem pokazala svoj život: "Le Wohlau na Nemškem časnik, ki AN BERNARD Mi De Ha po vi i e k a po« j je ljubil 1 hčer marki j i je Se trideset mJXalo, vendar stl. ker Jo je n >bnt sramežljiv 10 je njen oče zaročil DemKrijein. je moič n ^rcu j a je tnovaki i je razmerje r domač itom, ki ga je potem, več kaj pričakovati < ko c! n gla čez prag in mu zabičila, a najstrožje molčati o vsem, videl, slišal in doživel. :bo so praznovali z glasnim ni m velikanskim sijajem, ra >• kar žarela od grenke »elja. Pruic pa je bil videče potrt. Opolnoči so odvedli to v njene .sobant* etrt leta po svatbi je zaveka-e Krstili *> ga in zapisali j i m? na plosko iz slonov i-rr si lahko čital: Artur, sin -regenta Demetrija in nje&o-iroar Teodore. >k je rasel, oče ga je ra/-mati pa ga je naravnost o- ■ ii.1. best let starega so učili ti z lakom. Če si je pa pože-nija ali škotskega hrta. ni ti trenutka pom i*l j al. ampak ro ust-titel ni ego vi žeiji. PRIZNANJE Artur je dovršil osemnajst let in so ga potrdili v vojake. Ker je bil določen za prestolonaslednika, je služil samo leto dni. Vrnil se je domov v činu polkovnika. Bližala se je ura osvete. Ko je Artur dopolnil duijseto leto, je princesa Teodora prosila svojega soproga, naj pride v njen? sobane. Dobili ste me za ženo proti moji volji," je dejala, "zato sem si izmislila osveto posebne vrste Artur, ki stega dvajset let vzgajali kot svojega sina. je samo moj sin. ne pa tudi vaš." "Madame, dovolite mi opombo, da se motite, zakaj resnica v tej stvari je ravno nasprotna temu, kar ste pravkar povedali." "Kako-o-o?" se je začudila princesa Teodora. Princ je odvrnil: "Artur, vedite, je moj sin. ne vaš otrck. Izvohal sem vaše spletke :n sem v zibeii zamenjat vaše dete ter ga zamenjal s svojim sinom ki sem qa bil imel z neko sobaric;*. Artur, ki ste ga dvajset let razvajali. je torej mej, a ne vaš sin. Če i me želite potegniti za nos, ni dru- sem zabodite! Tu sem nosila N -rona." Anizij jo je predrl z mečem do samega ročaja ... Po umoru matere nastopa 221etni Neron v oni luči. v kateri smo ga vajeni gledati. Uveljavil je od očeta podedovano kruto krvoločnost. Vendar pa moramo zarezati marsikateri zločin na rovaš sebične okolice. Pope-ja Sabina, njegova ljubica, je bila pred v se m kriv a umora Agr.pme in petem njegov? pohlevne žene Ok-tavije. Slednji je naprtila obtožnica toliko zločinov, da >e celo rim- namenjen kaznjencem Imenuje "Svetilnik". Urejujejo ga v toliko psiholog ičn i m umevanjem. da o-j puščajo vsako moraliziranje o grehu in kazni: v kolikor se članki tičejo kaznjencev samih, pa gre tako rekoč za "stanovska" vprašanja za dobre nasvete, ki jetnikom lah -ko kcrist;jo. na pr. kako in kda; lahko dosežeio obnovitev fcakine-z? procesa itd. Drugače priobčuie li-, samo nevtralno gradivo, celo iz dnevne politike, še več pa sev?da, Naročite SLOVENSKO-AMERIKANSKI KOLEDAR za leto 1930 ki je letos izredno zanimiv. P-molčala je. da bi videla, kak- . gace. kakor da poskusite še enkrat, sen vtis so napravile njene bes*- j Za to pot pa vam moram na ža-de na moža. Princ Demetrij pa jej 1 st povedati, da se je vaša preva-mirno zapalil cigareto in rekel: ; ra izjalovila." raznih zanimivosti iz v*eh znan-ski plebs uprl. Pope j a je dobila j «tvenih podredij sme nic. ugank križank itd. Slovestvena kakovos. teh prispevkov je precej nizka, sa fo namenjeni ljudem ki večinoma ne znajo dosti več nego čilaL. in za silo pisati. Na marsikaterem mestu bi našel seveda mno'rc. neprostovoljne in bridke ironije. Mit pr. če bereš v neki številki naslednje cpozsrilo: Tisti, ki bi ^e radi izselili! Prečitajle št. 36! Kdo izmed prebivalcev kaznilnic pa so ne bi rad izselili, pa čeprav na luno? A kaj mu to pernata! NERON - KRV0L0K IN BLAZNEŽ Nt-run ' roj.\n k-ta 37. po Kri.t je pričel svojo vlado z najboljšimi nameni. Hotel je biti samo dobrotnik človeštva in obžaloval je da zna pisati, ko so mu predožili v podpis prvj smrtno obsodbe. Njegova častihlepna in razborita mati. A-t»rippina, je .«r?čno vodila zunan? obleke. Tako je postal Neron igralec z dušo in telesom. Zmaga p:i prt ji: ali recitaciji v cirkusu mu je pomenila več kakor vse? cesarstvo. Ni čuda, da je jemal za izraz ljudskega navdušenja ploskanje pettisočglave množice sužnjev. naslov Avguste, do katerega to imele pravico same cesarice. N^ro'i J je bil besno vesel, ko mu j1 ro-; dila hčer. Otrok jc umri nekolik j dni pozneje in dvoma, da je cesar | ped težo tega udarca zblaznel... j Od tedaj je živel samo za umernost in se je kazal največ domovini Muz. podjarmljeni Grški. Opeval je goreči Rim, a ni bil kriv požara; i slične nesreče so bile na dnevnem redu. Hotel je obnoviti mesto po novem, velikopoteznem načrtu, pomagal je ponesrečenem — in od j tod so nastale govorice o požigu. Neron je smatral, da jih širijo kri-. stijani. Zato so se prižgale 15. av-j gusta leta 64 v rimskem eirkusvi ■ žive baklje in v smradu gorečih te- POŠLJEMO VAM GA POŠTNINE PROSTO ZA 50e KNJIGARNA "GLAS NARODA" 21G West 18 Street New York, N. Y. croc brez alkohola Ob Emilih dneh dajemo dt^i gc: ; les se je vozil Neron s četvorko ke m slastne pijače, cia s? oarejeju i konj. Po štirih letih razuzdanosti in ovesele. Kuhano vino. vrel ja-I in umorov je pobegnil cesar pr"-.l b.lčnik. grog in punč je treba ka: j vstaško gardo. V ubogi bajti ga je: edsvetevati. Čaj in osobito kava pre zabod?! zvesti tajnik Epafrcdit v več dražita. Mlekc jc včasih težko ' srce. da sa ne Ui uleli živeča bli- i žajoči se konjeniki. Zadnje cesar- porog prihaji * je pa princesa Teo-ivo smehljala, kada: a bodočnost na um. vojne in notranje reforme. Kdo kriv. da je pa.->tal iz nadobudnega j jejo še sedaj tudi veliki umetniki mladega cesarja pošastni trinog? j najete ploska če, čijih naloga le "o— vprašuje August o Bailly v novi i greti občinstvo"? ki jih je bila najela policija, da bi} jeve besede SQ vgem znane: markirali ljudstvo. Mar ne plaeu- j vpUk urnemik mora poginiti!" Za slab apetit in za zgubo spanca knjigi "Neron" 'Pariz, Fayard>. -Samo vplivi njegoviii vzgojiteljev j in izredna, podeljena mu oblast! j Zamišljeni in bledi mladenič z iz-razitimi. temnimi očmi je rad nastopal kot govornik. Njegov učitelj. iilozof Seneka. je hote! izrabiti to necimernoit v svoj prid. Neronovi zločini »dokler še t;: posta! um oboi en ' se sodobnikom niso zdeli tako grozni kakor nan*. Ko je dal umoriti Britanika. pravega sina cesarja Klavdija 'dočim je bi! Neron zgolj posinovljenec >. so to smatrali za umestno samozaščito. Tudi moralist Seneka Spisal je za cesarja vrsto govorov | prejel svoj del iz zaplenjenega SPOR ZA DEDŠČINO Redko se zgodi, da pesnik za sc-b. j ostavi kako imetje, ki bi imela toliko vrednost, da bi se svojci pulili zanj že ob cinrti gospoda t*-y.t. Cesto pa ,-e primer: dn ~>!-: ;pi--i nenadoma zadobe pomen h. vredne si. da.->i so pre .i zanje ii.hj. prebavno ali nepriporočljivo gledana želodčni in črevesni polciaj. Evo izvrstne pijače, zdrava in krr čilne. Za čašo 150 do 20 cm kub. de-nite: dve polni kavni žlici sladkornega prahu: kavno žlico citronove-ga soka: kavno žlico oranžnega soka. Vse d:bro premešate. Po vr-|/e"liJC hu položit? pol cm debele kolesce citrone. Pcsujte ga z lahko plc -'jo sladkornega s pa. Med,cm ko s? t a zmes u laljuje »nekaj minut za -do:ča>. pripravite vrč kropa. Naliva if an i:om.,leir. v vsak k« ~arec osušitev severnega morja Nemški inženjerji so. kakor poroči Georges Ncuwich. dopisni k Daily Chrcniclea na Dunaju, napravili načrt, kako bi rušili de! Severnega morja, da bi Evropa, po njih mnenju ao-ti premajhna, z.t-vojevala 260.000 kvadrat km. Prvi učinek te nakane bi bil tak. da bi iz Anglije naredili celinski narod in potemtakem obrezpredmetili prosluli prekop pod Rokavom, o katerem se govori že tako dolgo. Vendar zapocatniki velikopoteznega naklepa molče o tem, čigavo naj j bi bilo na ta način pridobljeno o- rešitev po brezž1č-ništvu BivzžičnoštV') je na in - rol i dekletce v b ^onthuinu Oni dan je Ijski Rario prekinil s •udežtn ni-m k i vasici proti 8 bcl-foja dnevna muhaste številke in ta sc je po cele dneve vadil pred ogledalom, poskušal je najbolj u-činkovite kretnje, naglase, obraze. Zagovarjal je potem z velikim u-spehom v senatu prošnje mest, dežel in posameznikov, ki so pričakovali pravite od najvišje oblasti. Pa-triciji so v navdušenju poklekali pred njun in mu po ubovali rob morjenčevega imetja. V senatu je ni : menil. Taka je tudi u- ki v no sirotko ter odrdral :: av. im 120 kilometrov dale. k dr Beujanu Vbrizu je pomagal, deklic je bil iz nevarnosti. OI. KOI) la D.VI.NSKK VOUI-:. To pot se ni maral poslužiti navad- kapucinom in škofu v Hararju. T Nesreča ne počiva! T udi «m rt ne. Podvrieui ^te eni ali drug^ vsak dan. KAJ STE PA STOKIH ZA SVOJO OBRAMBO IS ZA OBRAMBO SVOJIH OTROK t '€ zavarovani ra riutaj bolezni, nezgode ali smrtit tedaj pristopite takoj k bližnjemu društvu Jugoslo-Naša jed nota plačuje največ bol- nega strupa ali bodala, da ne bi ogorčil cesarici vdano ljudstvo. — Admiral Anizij se je ponudil, da bo cesarico •"slučajno" utopil. Nerc-n je mater povabil v svoje neapolj-sko letovišče in je uspešno glum:! nežno ljubečega sina. Zapustil jo meso leži v Abesiniii. Njegova literarna Oitalina tedaj ni imela ni-kake cene. zato je pesnik v >*■ >. poslednji volji ni niti omenil. Prevzela j:> je Rimbaudova sestra Izu-bela. ki je brata zelo lju :ila in ^:re-gla pesnJku do njegove smrti v j po večerji njeno galejo. Cesarica -marseilleski bolnici. Izabela se je j je odšla v svojo kajuto in se sprav- : kasneje omožila s pesnikom Berri i ljala spat: pogovarjala se je s služiehonom. ki je bil občudovalec pes-kinjo in svojim hišnim upravite- nišk- ga talenta Rimbaudovega n Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. Ako množiš ali 6 dobiš v šrevilk. razvr Č pomnožiš devetic?. Kdor ute^n 12.345.079 z 9. 18. 27. 36 r\ 72. najde vzmnužek. ol samili eriic. dvojic, troji petie. šestič, sedmič in o N A P K <> !> A I !3 NADSTROPNA ZIDANA RISA j j v najboljšem stanju blizu Myrtli ! Ave. v Padgewood. N Y. P...-a.>n:':.. ! daje: Anton Birk, «145 Linclrn St.. Itidgewood. N. V. — Teief Evergreen 2854. I i 2x 12&13 > v vreh •kai /c N« » I ti. /i/I Ako n< vau.-ke Ka oliike Jeduote. nišk^ po»i|»ore med vsemi jn^oslovantikimi podpornimi organizacijami v Ameriki. Imovina znaša nad $1,100.000.00. članstva na l 20>J00. N'ova društva se laliko vstanovijo v Z.lru/enih državah ali Kanadi z 8. Mani. Pristopnina pro.5ta. Rente najbolj*t slovenski tednik "Novo Dobo", glasilo JSKJ. Piiite po pojnsnda na glavnega tajnika, Jasepb PLshler, Ely, Minnftsota. Ijem. Galeja je p>očasi jadrala skozi tiho mesečno noč. Nenadno se j? z ropotom zrušil strop in je obležal upravitelj z zdrobljeno lobanjo. Hišna je s krikom pobegnila ki si je mnogo prizadeval, da raz širi sloves pokojnika. Izabela j kratko pred svojo smrtjo predalu Rimbaudovo literarno ostalino pesniku Paulu Claudelu s prgojem, da Vsakovrstne KNJIGE POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO se dobi pri "GLAS NARODA" 216 W. 18th Street New York, N. Y. Telephone: CHELSEA 3878 POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN na krov in sledila ji je cesarica, ki gre ves gmoten dobiček v korist je bila samo lažje ranjena. Skri- njenemu mežu Berrichonu. Nesreč-| la se je med zvitimi konopci. Za- ni pesnik Rimbaud pa je imel tudi ; gledala je, kako se odpira dno ga- brata Frederica, čegar hčere sedaj leje in zapuščajo veslači potaplja- zahtevajo delež iz dohodkov Rim-i jočo se ladjo. Anizij je bil temelji- baudcvih pc_-zij. to pripravil -nesrečo". Cesarica je Založništvo je zahtevo cciidcniio razumela, kaj vse to pomeni. Kol hčere pa so vložile tožbo m pari-zadnja je neopaženo skočila v vo- ška javnest je sedaj silno radoved-do in priplavala na kopno ... Neron na. kako bo sodišče odločilo. Da-ii j je v svoji vlii prčakoval vesti v iz- so ab^sinski kapucini in hararski vršenem naklepu. Namesto tega škof prišli na svoj račun, ni znane. pridrvel upehan suženj. Sporoč'1 __________________ je Agripinino vest, da so je ribiči ___________ ' srečno potegnili na kopno in da' prosi cesarja, naj se ne razburja in je ne obišče: potrebna da je daljšega počitka. Ta Tacitova povest vsebuje veliko nejasnosti. Znani historik Ferrero tolmači izjavo v tem smislu, da se je odpovedala K. dot Je naun-nj^n potovati stari kraj, je potrebno, da j« poučen o potnih listih, prtljagi li drugih stvareh. V sled naše dolgoletne izkušnje Vain mi saznorem« dati najboljša poi&raila in priporočamo vedn.o te prvovrstne brso-parnikc. — t POZOR ' K0K0ŠJEREJCI Naprodaj jajca u valit najboljše i vrste in jamčeoe, od kokoši j, ki i- cesarica vsaki politični borbi: pro- *n»i<> dlakasto perje in nemorejo leteti preko treh čevljev, bele bar- Tadi BcdržnTlJaal um*»Jo potovati v stari kraj aa ohisk, toda preskrbeti si morajo dovoljenje sa po*rr.itev (Return Permit) Is Wash-iaftooa, ki je veljaven so eno leto. j Brez per mi ta je sedaj nemocoi« 1 priti nazaj tudi v teku €. mesecev lin isb se ne pošiljajo ved v stari I kraj, ampak ga mora vsak prosilec J osebno dvigniti pred od potovanjem i i v stari kraj. Prošnja sa permit m | i mora vložiti najman je eden mesec . pred nameravanim odpotovanjeni i m orni, ki potojejo preko New Torka je najbolje, da ▼ prošnji označijo , naj w jim pošlje na Barge Office New York. N. T. KJE SE NAHAJA moj brat JOŽI VESEL, doma je iz Brež. sr 22 pri Ribnici. Prosim cenjene rojake. če kdo ve za njegov naslov, da mi ga naznani, ali naj s" pr sam javi svojemu bratu: Fraiir. A. VVesel. 1108 Washington Ave.. Uoquiam. Wash. '3x 12 14» » "t. « 1 na dan m vseuu-ilnih sestavin. Dve i s^u.->ata razložiti n.-k; nauk trdi, da ajo iz površinskih. z; mljo, kjer so .v i a 30 m približno» ,i:; so jih sp i-it i .o privrele ma-> ugodni legi ozem-ik dopušča dve vr-proizhajaj ; iz po-so v.sekdar mrzle količina In kako-3 letnih dobah, u-or sv klada » pr-.•>latijie pa vro na -le. Razbeljene ka-oddajajo pline in vedo v velikih množinah. Te rudni-n<* so teple, vedno enako sestavljeni* in enakomerno pri taka jo. Edino te imajo v se;i določena telesi • j d. arsenik itd. i. potem redko pline ter radio-aktivne iztoke • emanacije«. v rs udnic. L kih ali mlačni vos t se mt rah iT d x vo t i. P izv njo. Ostale st iz globi t te nemreč SEMENA |V zalogi imam najboljša poljska! j vrtna in cvetlična semena. Pišite bo brezplačni semenski cenik. iBlago pošiljam' poštnine prosto MATH. PEZDIR Box 772, City Hali Sta. New York, N. Y. ZAUSTAVITE KAŠI.JU! Kašelj naj »e na raiviie v nevarnj bolezen Za-li&tavito q.i s S«v«ra t C»ucih Balsamom. Zaustavite ščtqe»anit ti r.om f rite orla. Stalno - -* ■- .t v 11G zoper kašelj ie 4 9 let. Varno uspešno Pri vašem lekarnarju 25c in iOc f,Ra!i Sever.i s C^d T..;>.r'.:' -iSeVERA'sl COUGH BALSAM sila je sina usmiljenja, ker je vedela, da mu ne more uiti. a Neren ni poznal usmiljenja. "Kaj, če bi vojakom naročil, naj jo umorijo?" je vprašal moralni Seneka. — "U-prh se bodo!" je odgovoril poveljnik cesarjeve garde. "Anizij naj ve od 6 do 8 funtov težke in se i menujejo KIVI. *o najboljše za ne-sti po zimi in so preiskane od vsake bolezni. Jaz dobim pri vsaki razstavi pno nagrado. Te kokoši so zelo drage; od S8.M do SlO.tO se računa za 15 jajc, a jaz jih prodajan: po S4.00 poštnine prosto. Pošljite konča, kar je pričel." je odločil z naročiiom. Neron. Zato so prikorakali dve uri pozneje v ribiško kočo namesto annie arch pretorijancev mornarji. Cesarica je stopila na prag in mirno vpra- j R. P. D. 2 Box 96B Homer City, Pa. Math. Kirn HEATING NA LAHKE OBROKE Delo garantirano Phone North Chicago 3166 1026 LENOX AVE NORTH CHICAGO, ILX* O DOBITI SVOJCE IZ ■TAKEGA KRAJA Glasom nove ameriške prlseljenl-i ske postave, kf je stopila v veljav* , s prvim julijem, anaša jugoslovanska kvota 845 priseljencev letno, s kvotni vizejl oe Izdajajo samo onim prosilcem, ki Imajo prednost v kvoti in ti no: Sta ris* ameriških državljanov, možje ameriških državljank ki so se po 1. juniju 1928. leta poročili, žene in neporočeni otroci izpod 18. leta poljedelcev. TI so opravičeni do prve polovice kvote. Do druf• polovice pa sc opravičeni žene in neporočeni otroci ispod 21. leta onih nedrtavljanov, ki so bili Dostavno pripuščenl v t<» deželo sa stalno bivanje. Za vsa pojasnila se obračajte n* poznano In sanesljlvo Mali Oglasi imajo velik uspeh ■ v Si 7T-T SAKSER STATE BANK BS CORTLANDT STREET Prepričajte se t"- DiAl JI i I O D A1 NEW YORK, THURSDAY, MA Rt" II 13. t9M Mi Vb« LAHQC8T SLOCENC DAItl 10 B. ft. A. egova čast. ROMAN IZ ŽIVLJENJA. £5=55= Za Gh*s Naroda priredil G. P. HCMWI weetyca ATENTAT V SARAJEVU - ZGODOVINSKA DRAMA - An t ution Anton K;i i ij Uuu> uove> jn, cjdi pre\. irraz.cn. i« postal ten ho^ei — ž n. m. eter t Na dal jeva teij ktx-es s IcoruruLu d mene? Je rekel Feliks pol uglasil 3. /lu pta At. pf •JK5 f . kol ix iim Posvuurtti ■ je pfjf>.-Ln< I t t>i m te, ŽVtlnki i rač j bi t Anton. Boj la izgubila Njene odi ' rreati brate j f prtnfc si o j a navada ti drujii i:uh obrauz ter stopil nazaj tm fe, da me razumeš le predobro. Kon -duševno ravnovesje — ter re ne r"- ^ na tebi z izraaocn. ki me naravnost v? ki ljubem i, umakni se, predno bo preračuna za majhna, neumna Iju^imkova-Jaz vaju t-pazujem že dalj časa — ter ko videli več kot je potrebno. Konzul ne U1 nasprotnika t®» pfMlrrttrr A nt. r. ga jt fcr.'ta. fa jt* zad Ne dHij 111*. *>Ut* Tak poparjeno — Ti BMCtK Anf-t- moram pr>s:U, - bodi previden ter umak- P —V Avstriji? O.--Bos nas obvaruj! »Smeh v dvorani.) Nisem bil za dinastije. Tako daleč nismo mislili, mislili • Konec.) bro sem videl poleg njega neko veleizdajniški proces proti 23 Srbi-žensko, toda vozili so zelo hitro :ri hrvatom v Zagrebu 1. 1909.» niena prLsotno=.t me ni motil t. i P.—Veleizdajnišrki proces vendar ICapotil sem se proti Latinskemu ni zlo. smo samo na zedinjenje, ostalo že mostu in zvedel, da se je atentat O.—Zaradi tega trpi ljudstvo, pride. ponesrečil. Vprašal sem se,- kje naj j P.—V čem je to trpljenje ljud- P.—Ste se posvetovali zaradi se postavim. V "Bosanski pošti" in stva? bomb v Tuzij? < v "Tagblattu" sem čital spore i j O.—V tem. da je popolnoma obn- O.—Govoril smo o tem in sklenili sprevoda. , božano in se z njim ravna kakor da pojde eden po bombe v Tožijo.' Ustavil sem se. neki Pušara se z živino. Ker sem jaz že br! tam nekajkra*.j mi je približal in mi rekel, ali ste' P.—Ali je prestolonaslednik spra smo se domenili, da pojde on. Po- v.deii to neumnost? Molčal sem.'vil ljudstvo v bedo? jasnil sem mu. k4e najde Jovana- Potegnil me je v stran, mislil sem.j O.—Tega vi ne razumete. Vid* 1 viča tn kaj naj mu reče. čez nekaj da me hoče preiskati, imel sem ga sem. kako naše ljudstvo vedno boli dni je odpotoval. j za špijona. Eden njegovih sorodni- propada. Sem kmetski sin in v-rr.. P.—Ste imeli kaka dogovorna kov je špijon. zato sem sklepal, da kaj se dogaja na selu. Zato sem se znamenja? je tudi on. Ne vem če je bil poleg hotel maščevati in ne kesam se. O—Da, škatljico cigaret "Stef_- ali ne. ko je privozil mimo avtomo-1 p.—Katere so izjemne odredb", nija". bil. Vzel sem samokres in spro/il o katerih ste govorili? P.—Ilič ni poznal Jovaaoviča? na Ferdinanda dvakrat v oddal je O.—Ne. ko se je vrnil v Saarjevo. nosti štirih ali petih korakov. Kretan je Parnikov — Shipping Newt — mi ni povedal, s kom je govoril. Stanoval sem pri njem dj atentata, o katerem smo se kar naprej pogovarjali. Zadnje dni me je hotel pregovoriti, da bi opustil atentat, toda iaz sem vztrajal. Ko je f videl, da nič ne opravi, je nehal. ' P - Kdo je razdelil orožje? O.—On 'Ilič > jaz nisem mogel, ker nisem poznal pomočnikov. P. Kdaj ste prejeli orožje? fej I ck»k,Aer j« kaj Pom 2r0.il jad Njt fine besede n nj» g»wem. n ..... imel tuaem ni a. je ri ne govoru-e bi se razvile- iz tega, če ' •nii h t udi na -svoje »tariše. Ti niso zaslužili, da bi |tmv kar *** B* %. r < * t pričeti k umatout: ar £ Ijati njeno le; P j La.ik t it. na »v o jo m. je tal. te ro «an iud.il ' kadi o ostale br* z učinka Anton je stal pri oknu in obrazu se je prikazal oblak skrbi. . :utjm.jii■ >e -lutnjf. tt.t bi lahko zapazil kaj ta-f no. mulodu.^no. edini človek, ki je &,iloh kaj zapazil. Moji skrbni > vali. Slučaj p>a lahko razkrije vsakemu dru- 1 Konzulu a ^ ume vedno manj obvladati! j «z >em i'.e davno spuznal, da je bila zame neum-' v..r z njo Poftcwrto sem u sklenil, popolnom.i Moj B-* jaz nanani drugega namena kot pro&lav- P.—Ali niste drugič merili na žonsko? O.—Ne. Opazil sem. da je bil če nekdo v avtomobilu in hotel sem ustreliti Potioreka. P. -Ali ste vedeli, da ste zadeli? O.—Ne, nisem vedel niti kolikokrat sem ustrelil. Dvignil sem roko. da bi se usmrtil, toda policaji in oficirji so me pograbili in me O.—Zadevajo predvsem Srbe, Vso to je vplivalo name. kakor tudi dejstvo. da je bil German in sovaž i ' nik Slovanov. Nisem verjel da :r ženij, kakor je to rekel poetično j prokurator v svoji obtožnici, tem- j več sem bil prepričan, da bo ovir;.: Slovane in jim škodil. j P.—V tem bi jih oviral? O.—Preprečil bi z nekaterimi reformami naše zedinjenje Predsednik je preložil zasliševa - T4. marca: Mnje*ti'\ r"h*rtNMjrj Krern«-n, Cherbimig, Hrrni>-n 15. marca: Militi«v. aska. < 'i -r!.- -j ■ g MHwa.-.k'-*-. i O., rl-.urK Mar-.il. Conte Cra:jd«- N«p<> l, »;»-iif>vi 16. marca; SrtturnJa, lr»«t 19. marca: Prrfideni Hur-iti.^ '"ij.;; ii; lu-mi-n 2C, marca: .\4UkUiak, Chert*, urg SfuttRart, Ct • 11--«" :s. llrrmm 2t. marca: i'ari.-, Ihiirc LaDlaiiit, C:.»rli' Aii:»H 2-*. rutica: -'..j t^inl.iiji. 1 kj .1 "tfi.i- ; 1 r Mit, K-.l ► •-rii.i ni 2*i m^rej: L> i tain tu. rf. ■ .ru 20 marca: Hairit-ar^. Ct'»*rb"iirv H:irti»>uf* 27 mar*a- T^ortin, 2fl. marca: II*- Kr s ri<-* H.-uh < 'J> a*pj. . < On-ri. n.rjt Vt 1-6! r-ru ullO, Cf 'T' *• i« r M - r. I :■ 2 aprila IVnixi'ia. .-rbotirg A J« r; lijllm, II >nit»rt nurtf i.i.iN-iihf, Iii *tiin, Hr»rti< n N- .s \ rn r« M-tn. I ■ jU»snt- i- r M. r, ft, itnjdam 5. M nt.r-^ah.t.k, n..«:. »cr.A w„r M*r, < ' .: .• liiatii jrruXiK, N.ilw.ji, (jrtitrta aprila: V lil. 4, Ti xt B. apnia i:•■:: N.'.p.- I. <:e:*>va 't aprili; i, 1 O.- r[-.. ii l'.r»-rri«-ri 1C april j: \i .rti, r.. ni'-fi ur M»-r. K.ir.ifii, Cli O.—Na dan atentata smo ga do- pretepali, da bi se maščevali. Od- nje na prihodnji dan. Dne 13. ok- ' •T' 11 rg, \t,l»' n , I '.r. ' 11 ,Pr»n 1 t , '.. nov a bili pri Iliču P.- Kako se j t to zgodilo0 O. -Svoje orožje sem prejel okoli 8. ure in odšel iz hiše na promenado. Ilič je tudi vzel orožje in na izročil nekaterim, s katerim je i-mel sestanek. Drugim ga je oddal en ali dva dni preje. P.—Ali je bil med temi tudi neki musliman0 O.—Je bil. toda o tem mi ni pra- vedli so me vsega krvavega na policijo, kjer so me zopet pretepli. P.—Pustimo to. Streljali ste torej z namenom, da ubijete njega in Potioreka? O - Da, namenaval sem ustreliti tobra se je zasliševanje nadaljevalo. Principu so predsednik in druu: hoteli naravnost izsiliti priznanj".; da so inicijatori atentata v Beo-j gradu, kar je pa Princip odločno zanikal. nov I * liCll*tll!' • 1 un. n..ti i.ki ' Sir Mi-r. }". >i t*-r.l i m 11. a p r •: a : l\»i t* Hal r»- Jl..iu. r., , « h*Tt>.. jr|r 1*. nnl.ii.d, *'l . rl "i.'if A'itnt l|» n i ;r.-u:> i!. 1jrK, Itrvnit-L 12 aor.ta- Miiiti.-v. 1-1 n , * 0 'Tt.< 'irif .-L. 1. t-»«-rl" iru lUlBtmrc l.< v .Iiluj.. Clirft 'U.'U 14. rpriu »i« ^ 16. a p n I a rttotirK. Il-untinm >., U «!i a. f'f.er»trtorg !•; . r.t li-.rOii jj. ^ lif-rl- irr. Ur« n I>ti dan je bil zaslišan še Triiko j Od -•'-« Moja i-*h.- .misijt-n--.-t me je :.pravila v zelo nemočen o u^ ..»j or.ora1. iti konzulu e k ameti. kajii p«>soc>u> cu- j Spirlčem, nato sva povabila še k.a.o k .ii o vzame vsak stvar Tudi za Henririj i j švaro. Se tali smo okoli in kram-* »:> -'-! V 1. -j navzočnosti sem se vedno dvoj- { ijali o čisto brezpomembnih zade- vah. Obhodili smo najprvo park, a04x1 k vna ne! k. t:a je tudi konzul kaj zapazil'' — je vprašal Anton. tudi Potioreka, ker je bil z nijm Nič se ne kesam. ker sem prepii- Grabež in nato drugi po vrsti can. da se uničil šibo božjo in sto- dQ 21. oktobra so bili zaslišan?, ril dobro delo. Splošno je nared:l priče. Sledi dobeseden govor držav- . vil Ilič. Na dan atentata sem za- mnogo hudega vsem. On je avtor nega pravdnika. govori zagovorni- j čel iskati nekoga, ki ni bil sum- izrednih odredb in veleizdajniškin kov ter končna sodba. Zanimivo irr 1 jiv in našel sem sina državnega procesov. 1 Princip je imel v mislih dragoceno knjigo krasi osem slik pravdnika Svare in nekega Spiri-ča. Izprehaial sem se najprvo s Vi pa lahko ?crodi, če ne boš hitro kin- ■ T1} mt 4i> C no Upam da n * te zadeve! T) fcso zgvddo. i-»-i;ks, mojo be»edo ti dam! Hvala ti tudi z.. '»neKA -vi m s cal Rad bi ti nekaj ctbljubil.-cla ne boni nam-— vendar pa p-jcamrn dobro samega se-pridem žali bog nikamor, ti bratovemu skesanemu obrazu. Polo- ■ v bodoče laku laJikomisljer - preko ck brth ^kiepov ne ffvnks ete je moral s me hI j mu je roko na ramo. Lahkotnimi jen si, Ant : n tati. škoda bi bilo zat*'. Oba *ta si »tismla roki. kjer sem hotel ostati, ona dva sta pa silila na korzo, čemur sem se protivil, kajti ostati sem moral na svojem mestu. Zato sem se vrnil in se izprehajal ob bregu, na krajn. ki mi je bil odkazan. Avtomobil seje približal in slišal sem eksplozijo bombe. Videl sem, da jo je vrgel eden naših, nisem pa vedel. kdJ. Množica je zbežala in tudi jaz s.*m kar sva govorila tukaj, o.-tane med nama! Samoposebi umevno' pospešil korake. Avtomobili so te r.e slab ti«»vek. Tudi ne smeš nikdar ustavili. MisLl sem. da je vsemu p 1.1T1 i-, k mam. o* Di:o z..t-- konec in videl sem, kako so peljali tubroviča. V glavo mi je šinila, misel, da bi ustrelil njega, potem pa še sebe, da bi vsa zadeva ne prišla na dan. Toda ta načrt sm opu- V stil, ko sem opazil, da avtomobili B. iu, ? pt •. sn A.\ Ht Ima je ;-'_iia (tj čajni mizici ter urejala nadaljujejo vožnjo. Nadvojvode v p t! N itoliko iitzir« sena in razburjena je biia. Dan poprej je pre- tem trenutku nisem spoznal. Do- . ki bel j. j« trebne nakutx* pn AlUioffu ter -e seveda zopet sestala _______ KeUtcn n ki t ie dwl«o čakal kdaj bo prišla. 1 ------------------------ D ■ no m govorila ki; ii oba sta bila nekoliko v zadrega in vsa! p y V \j f /Ab.ivm 5 Oikaia krog klobuka Helme. Pri slovesu pa je Feliks dy | * . :d n^tio n ko ti • ti dol) ča-a kot potrobnj ter rekel s pomembnim ' ~ . piMiied-jiTi ! Vsi naročniki katerim na videnje! Upam. da bo r.an.a dovoljena ura kramlja- jCf oziroma bo V kratkem pošla naročnina za list, so naprošeni, da jo po možnosti čimprej obnove. — OSEBNO VODENI Velikonočni Izlet v JUGOSLAVIJO nja? Te besede so vedno zvenele Heimi po ušebili u*r polnile njeno srce * veseljem. Posebni ton je dajal tem besedam prav po.>eben pomen. Kofurulk-a je stopila v večjo dvorno, kjer je ponavadi sprejemala svoje go«te pn čaju. Dvorana je btla mebhrana v logu Luctmka XV. ter je bila opremljena lo razkošno. Vera je 1 Hvala okusno obleko z dolgo vločko. Obleka je oila rmen-kasta, in čipke preko nje so bile iste barve. Helma se je pritajeno ozrla k njoj. V zadnjih par dntvih se jo konrttliea Izvrstno ofcUvdala, vsaj v navzočnosti svojega moža. Le kadar je bil sama s Ht imo. se je po*rrezala v brezplodne sanjanje ali je pa tekala br« cilja po sebah kot da beti sama pred seboj. Lzpreg-»vorila je z Helmo le par kratkih betsed ter se nato nestrpno iuzrla na uro. — 2e je čaj*, draga Helma. Zaigrajte mi Chopinov no«tturno. katerega ste mi včeraj zaigrali — Zelo rada, draga gospa! Helma je stopila h klavirju. Vera je zrla sanjavo na vitko, mla-č >5U o-krepko postavo ki se ie odbijala od temnejšega dela sobe. Kako dobro življenje imela ta deklica! Prosta je bila. — prosta, — ljubila je lahko, kegar Je hotela ter ji ni bilo treba bati se in prikrl.ati svojih čustev Helma je zaigrala nottumo z velikim razumevanjem. Bila je zelo dobra igralka. Vera se ie naslonila nazaj 7 odprtami očmi ter prisluškovala gla- { Kdor jih Hoče zdaj naro un. a bol.) kot riovtk. ki -1 h0 vpraša, če hoče igrati ie naprej, je zapazila šele Antona j J«, da ga pozdravi. Uprava lista ! BREZPLAČNI POLK. BOARD OF EDUCATION nud< ; brezplačen pouk, ki se žele naučiti angleški in hočejo postati državljani Združenih držav. Opašite ' se za pojasnila v ljudski šoli štv «7, East 41. cesta v petek zjutraj1 od 1«. do 12., soba štv. 308, ali pa v ; pondeljek in sredo ob 3. do 5., soba 41 S. * i VODNIKOVE KNJIGE za leto 1930 SO RAZPRODANE Preživite vesele velikonočne praznike v vaši domovini. WHITE STAR LINE je priredila velik izlet, ki ga bo vodil Mr. A. H. Fiala. V domovino boste dospeli pred cvetno nedeljo. Po najkrajši morski poti preko Cherbourg a na največjem pamiku sveta MAJESTIC iz New York 4. aprila Tukaj je izredna prilika za udobno potovanje na hitrem ogromnem parniku z izvedenim zastopnikom naše družbe, ki se bo brigal za vašo udobnost. VELIK POMLADNI IZLET K JUGOSLOVANSKI RAZSTAVI V PRAGI Drugi velik WHITE STAR LINE osebno vodeni izlet je bil prirejen za priljubljeni O L Y M P I C iz New Yorka 9.. maja Potovanje po najkrajši morski poti preko Cherbourga vam omogoča, da dospete domov v manj kot enem tednu. WHITE STAR LINE ekspresni parni ki odplujejo vsa K teden. Kamorkoli ste namenjeni, je pripravna vožnja. BREZPLAČNO Pišite po NAŠO krasno ilustrirano zemljepisno knjižico. , Za vse podrobnosti vprašajte kateregakoli naših- a- gentov ali WHITE STAR LINE INTERNATIONAL MERCANTILE MARINE COMPANY No. 1 Broadway New York City Na*!n Vožnja v Ju go tla vi jo Prihodnje Odiilutj«: SATURNU 2i. MARCA — 2«. APRILA 30. MAJA VULCANIA 10. APRILA — 15. MAJA lf). JI NIJ A j lurnta !i» Vi:>.»uia i»!*-ki-.i v«-*, ln.l- i; Jr- >\rt.i v rnzU< > .11. i;.J..:.M.»ti i 11 i ;i-S '•< , '«*r r -Ii |..< ;i...l . iti i- v Kvr -I t«. I't.-i^l-rt^ • t ;;< r nur.'j. Vrč jI ti«>v>.««ti r :t ;iii.|iri h lj p!« vrtini jr*-fi •. -I tf.-m r 1x1 .-Oil. i C O S I* L I ( II L I N F 17 Battary P'ac*, New York J i 17. apr.ia: S'ui.'Kart. Ch«*riM'turs. l'r»-m< n 18 aprila: I t -i- Km t: Havre • *J> rai-i«-. i 'liciIXHir* Iaii-I.i!!'1, 1 "ti»TU>iirtf, Afitw*-n»n 19 aprila: Mllwuut >•••. «i Ihcjtit, ilamhurK t'^nit . .r,. f.<..-, Nl|iuli, lirnuva 20 aprila: S.iturji .1 Tr»*i 23. apriia: l!*Mijairi.i, f'h> rt>omg llamli'irK t'herWujr*. llxmlxiiK ».^•iri;.- Wafltiii.ctoii. 4.'h«-rtooufs. lii«-tiu-t. 21 aprila 1 :• r iti. r.-iuK ^u« »tir Mi-r, 1'r^ni' H 2? aprila: M je.-ijf, t"h--rl». iu|r Kut 'jiit. •'h«'rl«itjr>r. llrcm^n Si:it»T.aam, Iloulosrti'- pur M« r, Rot-t- i a.1 Wr^i'T! land, eiifrlourc, Aiitweri>*-i» 26 aprila. Miniirl' -i.krt, «"ljt-rl-4 iijrif 30 ap.-ila: V itii.1,1 la, Chart*.urf ->Iln-rf HalUn, (i'ir»r. H.tmt".:r»f iTc-ni-'i.t Kv. t, 1'•ierl...iiri;. Ilrt-nit-n DVA VELIKA IZLETA V LJUBLJANO FRANCOSKA LINIJA F R F N ( II LINE pr.reč! 23. VAJA in J3 JtMJA -I930 N:t -! .X ... lil ' • • • 1 • •• PAR • S '. - -'.r-.n i I . :. ,. . ;.: . IJuMjrll 7.HV nudit: i -tr.: \ - f ■" St tlj;. liit. K f JM. i 1 i: • : t -r. | • i; i i /t'- . . TM l-r.'-u'ivij. n ] r r :k \ h: u.u m v*. u.xti jir »->-.....« .-;[»t .-iii jji izkil^'-ri in v.-n.^ e|.r.-i.iljfva «->• Jo t.j it>- t<-r -kri- 1 Sla r.jili ..1M-.1", i ri k.M»-rH> h >H-r\ifal» r> • njih • ku- i t«J r»l"i. \ I j< ^li;, 1. nna Ako !.. «loi' it- id. «.»• t... |.<-I- riikf.tn i. nli'a v..injn / ;i\tot.u- i p.. iVr.zii in »•■ »i.t.I . Kri. r>.i I-if. j.i ,}.- fiajl'f>!j. - y.a u<1tibn Rt it; raz\'t v r r n\ \ k Mll»T<>\\\' f:\NK •>■ V V • i< iti \ if i H KI.I» "i! \«;J:>;I V Mrn.MJKvic s ■ •«' . JOSEPH S.KTK iv.rti.im1t - .1 rit * — !«tlj SI «Mr,ir Si. »"1<» tr \ - »• : 7^2 Ka*i r rii ■w Y, w V (IIIIUIKHII: tllllltllliltlt mm Knjigarna 'Gl as Naroda iDalJe prihodnjič.) DOMAČA ZDRAVILA V imam J^.li'.ne dišave, Knajpiivo Jn-un-novn kavo 111 !ni-p-irtiraim duma^ airtvlla, katera pripv»rirf» mer. Kuajp v knjisi — DOMAČI ZDRAVNIK Pilit* t.rt-zplačiii v ka- t er^tn >e nakratku xtopiiiana vulu rastlina »a kaj e* rabi. V ccniko IMele naftli le mn'«c drugih koristnih vtrarL MATH. PEZDIR mo* 77S. City Hall at a. New York. N. Y. dni na oceanu DO CHERBOURGA — 6 DNI DO BREMENA Potujte v in iz JUGOSLAVIJE NA NOVIH, OGROMNIH EKSPRESNI H PARNIKIII BKEMEN-EUCCPA Tudi redna tedenska odplutja na slavni skupini kabinskih parnikov. PRIPRAVNA IN DIREKTNA ZVEZA Z VSEMI D^LJ EVROPE PRVI IZLET LETA 1930 V JUGOSLAVIJO PRIREDI DOBROZNANA Sakser State Bank na Cunardovem najhitrejšem ekspresnem parniku MAURETANIA odpluje iz New Yorka preko Cherbourg* 30. aprila Potnikom, ki se bodo udeležili te^a Izleta, je zajamčena prijetna vožnja pd začetka do konca. Udobni, čisti prostori, izborna domača kuhinja in dosti zabave. Oglejte si medpotoma Pariz. TUDI TEDENSKA ODFLUTJA Z BERENGARIA AOUITANIA MAURETANIA 8 dni do Jugoslavije \fik TAKOJ SI ZAJAMCITE PROSTORE Vpr .šujte pri: SAKSER STATE BANK 82 Curtlanit Street New York, X. Y. CUNARD LINE 25 Broadway New York jwnTn t nil» dtivni^n] in diu- Kih Jvi^v.-- (ujtH z xaatopni-V.*m v vafcstn m. -Mu ali 57 BROADWAY NEW YORK jemati mo »otmmu. 1» x lf-I A _:___