NO. 44 /Imeri$k/i DomoviN/t -V -v:^. .,- :Q. tf J1______ II-k fli HOME V-sS-. '■■*** AM€RICAN EM SPIRIT FOR6IGM IN LANGUAGE ONLY Serying CJiicago, Milwaukee, WauKegan, Duluth, Joliet, San Francisco Pittsburgh. New York, Toronto, Montreal Lethbridge Winnipeg SLOVENIAN HORNING N€W$PAJP€R “"d* CLEVELAND, OHIO, THURSDAY MORNING, MARCH 13, 1976 LETO LXXVIII. Vol. LXXVIII Wilson js odstopil kot predsednik viade Harold Wilson je pretekli torek objavil, da bo odstopil kot p r e d s ednik britanske vlade, kakor hitro mu bo stranka izbrala naslednika. LONDON, Vel. Brit. - Predsednik vlade Harold Wilson je po obisku v kraljevi palači in po razgovoru s kraljico Elizabeto II. objavil, da mu je po skoraj osmih letih .dovolj predsedstva vlade in po 12 letih tudi predsedstva- delavske stranke. Izjavil je, da je njegova odločitev dokončna, da je to dejansko sklenil že pred dvemi leti. Počakal bo le toliko, da mu stranka izvoli naslednika. Odstop Wilsona je bil ;pravo iznenadenje za Veliko Britanijo in vso Evropo, kjer so W7ilso-na cenili kot sposobnega državnega vodnika in spretnega politika. Politični opazovalci so kljub drugačnemu zatrjevanju mnenja, da se je Wilson odločil za odstop, ko mu je skrajno levo krilo odreklo podporo za reševanje britanskega gospodarstva z omejitvijo izdatkov za socialno skrbstvo in z olajšanjem bremen gospodarstva. Vse ugiba, kdo bo Wilsona nasledil. Največ izgledov ima zunanji minister James Callaghan. Volitve novega strankinega vodnika in predsednika vlade bodo sredi prihodnjega tedna. Wilson bo ostal član parlamenta. Yaman? i?s misfš, da se bodo cene oSja / letos povišale WASHINGTON, D.C. — Savdski oljni minister Zaki Yamani je dejal, da popoln prevzem A-ramco družbe, katere 40L je v lasti štirih velikih ameriških oljnih družb, ki so pred desetletji odkrile in razvile izkoriščanje obsežnih oljnih nahajališč v Savdski Arabiji, ne bo imel za enkrat nobenega vpliva na ceno olja. Prav tako je izjavil, da ne pričakuje nobenega povišanja cen olja do konca letošnjega leta. Ameriške oljne družbe bodo s podpisom pogodbe, ko bo Aram-co v celoti prešla v last Savdske Arabije, dobile veliko odškodnino in zagotovilo, da bodo do nadaljnega upravljale druž-bine naprave in dobivale od nje olje po določeni ceni. Sodijo, da bodo dosedanje lastnice na kratko dobo dobro odrezale, da pa za dolgo dobo ni mogoče izglede presojati tako ugodno. Savdska Arabija je poleg Sovjetske zveze in ZDA naj-večji producent olja na svetu. Erozija vetra uničila 4.5 milijonov akrov WASHINGTON, D. C. — Veter je poškodoval ali uničil skupno na prerijskem svetu ZDA od 1. novembra 1975 do konca letošnjega februarja 4.5 milijonov akrov polj, pretežno posejanih z ozimno pšenico. Lani je veter v istem razdobju poškodoval Je 2.8 milijona akrov posevkov. Vremenski prerok Delno oblačno z 20% verjetnosti padavin, hladno. Najvišja temperatura okoli 41 F (5 C). Jutri pretežno jasno in toplejše. Novi grobovi Alphonse A. Gawenda V ponedeljek zvečer je po nekaj mesecih težke bolezni pre-minual Alphonse A. Gawenda, mož Vide, roj. Grmsek, oče Paula, sin Mrs. Mary Gawenda. brat Mrs. Mary Tadaj in Mrs. Stella Krane, zaposlen kot brusač pri TRW Co. Pogreb je danes dopoldne ob 9.15 iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. v cerkev St. Clare ob 10., nato na pokopališče Vernih duš. 11111 rp« Evropejci v skrbeh zaradi vodstva ZDA Odgovorni voditelji evropskih držav so v skrbeh zaradi šibkosti in omahljivosti ameriškega vodstva svobodnega she ta. PARIZ. Fr. — Zaskrbljenost v Evropi zaradi dvoma v vojno in sposobnost ZDA ohraniti edinost v vodstvu svobodnega sveta, ko te manjka doma, se širi in raste. Vodielji držav Evrop-;ke gospodarske skupnosti pravijo. da bo to vprašanje verjetno najvažnejše na njihovem se Pri Radiu Svobodna Evropa ne vedo nič o njem MUENCHEN, Bav. — V upravi Radio Svobodna Evropa tu so izjavili, da pri njih Bolgar Kristan Georgiev Hristov, ki so ga v Sofiji koncem tedna predstavili kot svojega vohuna pri Radiu Svobodna Evropa, ni bil nikdar zaposlen in da o njem ne vedo nič. . Ko je nekaj tednov preje v Pragi objavil pripadnik obveščevalne službe ČSR Mlinarik, da je bil zaposlen več let pri Radiu Svobodna Evropa, so tam FORD m CARTER ODLIČNO USPELA TUDI V ILLINOISU Pri primarnih volitvah v državi Illinois pretekli torek sta predsednik Gerald R. Ford in Jimmy Carter odlično zmagala nad svojimi tekmeci. Ko postaja odpor proti Fordu med konservativniipi republikanci vedno šibkejši, je pri demokratih kljub Carterjevim zmagam tekma še vedno odprta. WASHINGTON, D.C. — Prvi--------------------—'------~ del primarnih volitev je končan. Prih°dn.ie, verjetno odločilne Predsednik Gerald R. Ford je Prima™e volitve bodo 6. aprila zmagal pri vseh republikanskih v državah New York in Wis' + + a-r v t a- ..!primarnih volitvah in si skoraj consin- ^ °^eh teh državah na- ta potrdili četudi so zanikali j imenovanje za repulb. povedujejo uspeh Jacksonu in njegove trditve o vodenju vo- ]jkanskega predsedniškega kan- ,Udallu' dv0mi.i0 Pa v možnost UnSlva' didata, četudi se njegov konser- kake§a vet‘1e§a usPeha za Cai" Jvativni tekmec bivši kalifornij- terja' Zato bo njepv ™rebit- ! ski guverner Ronald Reagan še m usPek v tek drza' ak toliko pomembnejši, če ga bo seveda WILLIAM T, COLEMAN, prometni tajnik, je dovolil za omejen čas pristajanje francosko-britanskega potniškega nadzvočnega letala Concorde v ZDA na hudo nejevoljo zagovornikov varovanja okolja. New York u™'le obveščevalne g0 Pri demokratih je Jimmy Kan",aan DOrm za Premoc’ Pa tegne dovoljenje za pristajanje-,s ^ e ima *zrael 10-20 Caidei- odnesel zmago pri vseh °° 1Ca 1 S Piemai° delegati, ki IZRAEL IMA 10-20 JEDRSKIH BOMB WASHINGTON, D.C. — Po sodbi Osrednje obveščevalne I ne mara podati in trdi, da bo ■ prišel na konvencijo republikanske stranke v Kansas City z najmanj izgledom 50:50 za zma- •— dosegel, i Demokratje govorijo o odprti i konvenciji, kjer se bodo vodilni kandidati borili za premoč, kljub temu odkloniliti. ----O----;■ Tito se vrne domov iz Mehike in Paname proti koncu tedna PANAMA CITY, Pan. . bodo nato iskali novega kandi- , jedrskih bomb pripravljenih za primarnih volitvah z iziemo i uporabo, ce bi nastopila potre- onih y Massachusettsu toda data> sprejemljivega vsem glav-!ba Potem. To je povedal Ar- nieg.ova pot do imenovanja mm skupinam. Prenekateri o-ithur Kranish, znanstveni piša- še dolga in polna težkih ovjr menjajo v tej zvezi sen. H. H. tel,, ki je bil prisoten na kon- Stvarno tje tekma med dem0. , Humpkreyja omenjajo pa tudi ferenci Ameriškega instituta za kratskimi'kandidati še vedno senoJohna G1enna iz Ohia, sen. a e r o n a vtiko in astronavtiko. (popolnoma odprta. četudi sta se A- Šansona iz Illinoisa in Predsednik SFR Jugoslavije Jo- Kler so zastopniki CIA dali ne- !gayk in gbapp jz bo:a urnakn, Suv- J- Browna Jr. iz Kalifor-stanku 1. aprila v Luksembur- J sip Broz Tito je po razgovorih s kaj podatkov in odgovarjali na ja in ■jma bogta verjetno s]edUa nije’ kj j® ta teden objavil, da gu, slično kot je bilo na sesta-J predsednikom Mehike, ki jih je vprašanja. »e p[arrjs in Shriver je kandi- b° nastoPd kot predsedniški ku nemškega kanclerja H. moral delno omejiti zaradi sla-l Na konferenci so zastopniki. datov priiav]ienih in neoriiav kandidat pri demokratskih pri-Schmidta in francoskega pred-j bega zdravstvenega počutja, po-i CIA poročali tudi o položaju Penik še vedno dovoli " ^ marnih volitvah junija v Ka- sednika Valeryja Gkcarda pre-? gledal še na - po!6tok Yukatan, I sovjetskih vesd-jskib naporov, j. • _ ’ _ ' liforniji. tekli mesec. 'nato pa je v začetku tega tedna :Trdili so, da so ti po vrsti ne- 1 pr* primarnih volitvah v lili- ------«------ Doslej je bil v pogledu te.za- 'priletel sem (uspehov obtičali in da so Rusi ,noisu v torek Je dobil Ford 59'' Zadnje vesli skrbljenosti od voditeljev ev- Tu je odprl elektrarno, ki so | verjetno opustili vsak poskus jvsek gJasov, Reagan pa 40, prvi ropskih držav naj odkritejši jo zgradila jugoslovanska pod-,poslati svoje kozmonavte na Je dobil 66 delegatov in jih ima WASHINGTON, D.C. — Osebni bonnski zunanji minister Hans jetja, se razgovarjal z državni- Luno. f®"a? s uPb° 162, diugi pa K in dohodki so pretekli mesec po- R. Genscher. Po njegovem bi;mi vodniki in si seveda ogledali Direktor CIA G. Bush je k 3lh ima sedaJ skupno 53. Za ^ rastii za 1% in dosegli skupno morale ZDA povedati jasno in>razne zanimivosti dežele. Jutri objavi teh vesti dejal, da so vsi imenovanje je potrebno pri re- javno, do kod bodo trpele sov- |se bo odpravil domov v Jugosla- jetsko poseganje v svobodni svet. Prav tako bi morale pokazati prepričljivo svojo sposobnost nastopiti v obrambo koristi svobodnega sveta tudi v votivnem letu, kot je letošnje. Privatno so vodilni politiki in državniki svobodne Evrope v tem pogledu zgovornejši o svoji zaskrbljenosti. Tako je nemški kancler Schmidt sedanje stanje označil kar za “krizo vodstva" Zahoda. Dosti glasni so tudi Francozi, nekaj / manj Angleži. Časopisje' na široko razpravlja o ameriški “pripravljenosti in volji”. braniti svobodni svet v bodoče, kot so to ZDA delale v preteklosti, dostikrat ob glas- vijo, kamor bo priletel v soboto. o- Laoški letalec pobegnil na Tajsko BANGKOK, Taj. - Komaj navzoči na konferenci vedeli, da poročilo CIA ni bilo namenjeno javnosti. Castro v Afriki DAKAR, Seneg. — Po obisku dva dni potem, ko je pobegnil ! Jugoslavi.ie, kamor je prišel Ca-iz Južnega Vietnama letalski | sUo s 25. kongresa komunistič-častnik Ho Kirn Hai z družino''ns partije ZSSR v Moskvi, ie na Tajsko, je pristal na Tajskem sličen begunec iz Laosa. Poročnik Mongkamsee se je dvignil v letalu Cessna laoških letalskih sil pri Savanakethu ob reki Mekong in poletel 60 milj daleč na .položaju v novi demokratski re-Tajsko, kjer se je predal. i publiki Sahari. ARetnamski begunec je dejal, * Iz Alžirije je šel Fidel Castro da upa, da bo mogel s svojo 'v Konakri v Gvineji na povabi-družino v ZDA, verjetno bo'lo predsednika Sekou Toureja, kubanski komunistični vodnik po kratkem ogledu dveh sovjetskih satelitov v jugovzhodni Evropi odletel v Alžirijo, kjer se je posebej pogovarjal o skušal isto pot ubrati tudi po- kjer se je sestal s predsednikom nem in obsežnem nerganju svo-j begli laoški letalec. v Angole Agostinhom Netom. ka ■ jih zaveznikov v Evropi. Ti so hoteli od ZDA polno zaščito, niso pa bili niti malo pripravljeni podpreti napor ZDA v drugih delih sveta v korist svobode. teremu je s svojimi četami po-Žrtve raka magal do zmage nad tekmeci. Letno umrje v naši deželi o- Po poročilu radia Konakri nai koli 3,500 izpod 15 let starih o- bi bil Castro obiskal tudi Gvi-trok na raku. nejo-Bisau. , , , v vsej deželi letno raven 1.328 publikancih 1130 delegatov. trilijona Pri demokratskih primarnih WASHINGTON, D.C. — Domov volitvah, ki za delegate niso obvezne in so zato bolj nekaka “lepotna tekma”, je dobil Carter 48'J vseh glasov, Wallace 28%, Shriver 16% in Harris 8% . Carter je dobil 57 delegatov in jih ima sedaj skupno 127. Wallace 5 in jih ima sedaj skupno 63. Vsi ostali so v Illinoisu vezani na sen. A. Stevensona, skupno 87. Za imenovanje na demokratski konvenciji, ki bo julija v New Yorku, je potrebnih 1505 kandidatov. Že samo ta številka kaže, da je pot za vse kandidate še zelo, zelo dolga. Pri demokratkih vodita trenutno Carter in sen. H. Jackson, nekaj zadaj je kong. M. K. U-dall. ki je kandidat liberalnega krila stranke. Guv. C. Wallace je zaostal po^neuspehu v Floridi in Illinoisu, kjer je zmago od-1 nesel Carter. Ml NACIONALNI KOMUNIZEM DEJANSKO OBSTOJAJ I. To vprašanje si postavljajo danes tako v Franciji in Italiji, kot na Angleškem in v, Španiji, pa tudi v Jugoslaviji, kjer je Josip Broz Tito kot prvi postavil zahtevo po neodvisnosti od Moskve in po samostojni poti v ‘socializem’. Ko francoski komunistični voditelj Georges Marchais ne dviga več levice s stisnjeno pestjo, ampak ponuja roko v sodelovanje, ko francoski komunisti zborujejo pod rdečo zastavo in francosko troboj-nico, ko pojejo internacionalo in marseilleso, se Francoz-je in z njimi drugi sprašujejo, koliko je to iskreno in koliko le taktika, ki naj napravi francoske komuniste bolj sprejemljive francoski javnosti in seveda — volivcem. Sličen je položaj v Italiji, kjer se komunisti že nekaj časa izjavljajo za politični pluralizem in obljubljajo, da se bodo držali demokratičnega političnega sistema, če jih vzamejo v vlado. Tudi španski in britanski komunisti se javno zavzemajo za ista načela. Aleksander Solženicin, o katerega' stališčih smo pisali na tem mestu v zadnjih dneh, je prepričan, da nacionalni komunizem ni mogoč, da ni resničen, da bodo vse komunistične partije, če pridejo na oblast, hodile po isti nasilni poti, kot se to dogaja v Sovjetski zvezi. Znani sodelavec The New York Timesa C. L. Sulzberger se je o tem razgovarjal s Solženicinom. Trdil je, da ni mogoče in stvarno od vsega začetka in načelno od/kloniti možnost razvoja komunizma, opozoril je na razvoj komunizma v Jugoslaviji in posebej v Italri, kjer so komunisti na obisti v vrsti občin in pokrajin. °riznal je pri tem, da nima srušnje in zato tudi ne tako globokega poznanja komunizmi kot Aleksander Solženicin, ki ga je dolga leta doživljd in proučeval pri delu. “Lenin ii njegovi učenci so krivi ogronne razlike med svojimi piedrevolucionarnimi obljubami in svojimi porevo-lucionarnim dejanji in slično'razliko je treba predvidevati pri v:aki in vseli komunističnih jevolucijah: Eno je rečeno pred dosego oblasti in drugo je sorjeno po. njej, je razlagal Solženicin ameriškemu novinarju. O titoizmu je dejal: “Titoizem ni odmik od komunistične linije. Bil je le o-sebni spor med Titom in Stalinom in to je povzročilo, da je Tito izvedel spremembe v svojem sistemu, da bi preskrbel temelj za svoj razkol. Tito je bil popoln stalinist in zvest komunist.” C. L. Sulzberger je k temu pripomnil, da med tem ko se Tito na eni strani sam baha, da je bolj predan marksist — in da razlaga njegovo doktrino zvestejše kot Moskva — je na drugi v Jugoslaviji danes manj zemlje v vladni lasti, kot jo je bilo pod predvojno monarhijo. (Dalje sledi) odbor za oborožene sile je izglasoval za potrebe oboroženih sil včeraj 33.4 bilijone dolarjev, 698.6 milijonov več, kot je vlada predložila. WASHINGTON, D.C. — Republikanska županska konferenca je pozvala včeraj R. Reagana, naj opusti svoj napor za dosego predsedniškega imenovanja in podpre predsednika Forda. Podpredsednik ZDA N. A. Rockefeller je drugačnega mnenja. Včeraj je izjavil, da je R. Reagan najboljši pomočnik predsednika Forda v volivni kampanji, ker je pomagal razgibati republikanske volivce. RIM, It. — Predsednik vlade Moro je včeraj imel daljši razgovor z vodnikom Komunistične partije Berlinguerjem o gospodarskem položaju in ga prosil za sodelovanje pri njegovem reševanju. To je prvič od leta 1947, ko so bili komunisti izločeni iz vlade Italije, da jih je ta povabila na posvet o svojih ukrepih. MOSKVA, ZSSR. — Mihailo Suslov, ideolog sovjetskega komunizma, je včeraj označil evropske komuniste, ki so se izjavili za svojo, neodvisno pot v komunizem mimo in celo proti liniji Moskve, za “sovražnike komunizma”. WASHINGTON, D.C. — Predsednik vlade Irske republike Liam Cosgrove, ki je v ZDA na uradnem obisku, je pozval v skupnem nagovoru Kongresa Amerikance, naj ne pošiljajo orožja in denarja Irski republikanski armadi. LONDON, Vel. Brit. — Policija je odkrila v podzemni železnici včeraj bombo in ji srečno vzela vžigalnik. V zadnjih dneh sta dve bombi eksplodirali v podzemni, pri čemer je bilo ranjenih 9 oseb. i Iz Clevelanda ♦ i in okolice Sprevod v mestu preložen na nedeljo— Običajni sprevod v mestu na Patrikov dan, narodni praznik Ircev, je bil od včeraj zaradi vremena preložen na nedeljo popoldne. Zahvala— Mrs. Antonija Stokar iz Independence, Ohio, je po božiču nabirala stare božične voščilnice za č. sestre v Parmadale. Sedaj je prejela od njih zahvalo vsem, ki so katere darovali. Peta obletnica— V soboto ob šestih zvečer bo v cerkvi Marije Vnebovzete sv. maša za pokojnega Josepha Novaka ob peti obletnici njegove smrti. Seja— Društvo sv. Ane št. 150 KSKJ ima v nedeljo, 21. marca ob enih popoldne sejo v Slovenskem narodnem domu na 80. cesti. Vse članstvo vabljeno! V jedrski elektrarni Davis-Besse veliko nujnih popravil— Jedrska elektrarna Davis-Besse v Port Clintonu, ki je v glavnem dograjena in naj bi koncem leta že začela redno obratovati, bo morala spraviti v red 1,488 napak, ki so jih odkrili v električni napeljavi. Pregled, ki je odkril te pomanjkljivosti v sistemu varnosti, je bil izveden na zahtevo krajevnega direktorja Zvezne komisije za nadziranje jedrske energije. Pregled in popravila bodo stala okoli $400,000. Davis-Besse jedrska elektrarna je skupno podjetje Cleveland Illuminating Co. in Toledo Edison Co. Bolgarski vohun pri radiu Svobodna Evropa SOFIJA, Bolg. — Oblasti tu so objavile, da se je vrnil domov neki Hrisan Georgijev Hristov, ki da je več let delal v radiu Svobolna Evropa v Muen-chenu na Bavarskem. Razkril naj bi delovanje CIA v tej ustanovi in delovanje političnih e-migrantov iz komunističnih držav Vzhodne Evrope. Med tem, napadata delovanja Radia Svobodna Evropa in Sv-boda glasno glasili sovjetske Komunistične partije in vlade Pravda in Izvestia. Nove žrtve gverilske vojne v Rodeziji SALISBURY. Rod. — Oblasti so objavile, da je bilo v zadnjih dneh v spopadih z gverilci mrtvih pet črnih pripadnikov nostnih sil in en beli. var- Portugalec proučuje jugoslovansko šolstvo LIZBONA, Port. — FTosvetni minister maj. Victor Mamile Rodrigues Alves je odletel v Jugoslavijo proučevat tamkajšnje šolstvo v upanju, da bi to lahko služilo v marsičem za zgled portugalskemu, kot je to dejal sam ob svojem odhodu. SAN FRANCISCO, Kalif. — Včeraj je nastopila kot zadnja priča Catherine Hearst, mati obtožene Patty, in izjavila, da je ta “toplo in ljubeče dekle”, ki pa ima “odločno voljo”. Danes bosta obtožba in obramba zaključili svoja utemeljevanja, nakar bo začela razpravljanje porota. &MEIU3KA DOMOVINA, MARCH 18, 1976 Ameriška Domovim V>1 I IMO » A.11 6117 St. Clair Ave. - 431-0628 - Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Fublisiied dally except Wed., Sat., Sun., and holidays, 1st week of July Manager Editor: Mary Debevec NAROČNINA: • Združene države: $23.00 na leto; $11.50 za pol leta; $7.00 za 3 mesec* o Kanada in dežele izven Združenih držav: $25.00 na leto; $12.50 za pol leta; $7.50 za 3 mesec* Petkova izdaja $7.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States $23.00 per year; $11.50 for 6 months; 7.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $25.00 per year; $12.50 for 6 months; $7.50 for 3 months Friday Edition $7.00 for one year. želo smisel za podjetnost v gospodarskih vprašanjih, za red in čistoto ter močno navdušenje za svobodo, ki so se je zvrhano naužili v zahodnih demokracijah. Nobenega dvoma ni, da bodo enako voljo za uveljavljanje svojih skušenj iz svobodnega sveta in žar močne ljubezni do vsestranske svobode izpričali tudi povratniki v Sloveniji. Režim jim bo sicer nasilno mašil usta, a govorilo bo njihovo ravnanje in njihov zgled, ne samo na pridobitnem, ampak tudi na duhovnem polju v odnosu do Cerkve in Boga. Trudi in napori modernih slovenskih misijonarjev, ki jih med nami komaj kdo vzame v misel, bodo rodili svoj žlahtni sad. L. P. BESEDA !7, NARODA telo, bo po sv. maši v cerkveni dvorani prigrizek. Na to duhovno obnovo vabimo tudi može in fante, ki žive izven župnije Sv. Vida. Vsi ste dobrodošli. DNI - Sv. Vid SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO o^lggl^, 83 No. 44 Thurs., March 18, 1976 ' Misijonstvo v ‘‘Sedmi republiki” Pred dvemi leti in pol smo na tem mestu zapisali: “Sedma republika je slovensko misijonsko področje”. Kaj “Sedma republika” pomeni, menda med tem nismo pozabili: sestavljajo jo slovenski začasni delavski gostje (Gastarbeiter), ki so s podobnimi delavci iz drugih pokrajin Jugoslavije odšli s trebuhom za kruhom v zapadne evropske dežele, predvsem v Zahodno Nemčijo, ker doma niso mogli dobiti primernega dela. Želeli so s trdim, pa razmeroma dobro plačanim delom v tujinr prislužiti nekaj denarja, se vrniti domov in si tam izboljšati gospodarski in življenjski položaj. Sprva so se podajali čez mejo na črno, brez dovoljenja in brez papirjev. Kmalu pa je komunistični režim uvidel, da je delo teh ljudi v tujini zelo dobičkanosno za reševanje zavoženega domačega gospodarstva, ker so ti delavci večinoma ves prisluženi denar v tujih, trdnih valutah pošiljali domov. Namesto da bi bili zaposlili te mlade delavce doma, so jim izseljevanje uradno olajševali in na ta način omogočili, da je šlo na tuje okrog pcldrug milijon mladih delavcev v najiepših letih in z najbolj trdnimi rokami. Tako je nastala Sedma republika, (šest jih je ■— kot vemo v Jugoslaviji). Za temi ljudmi iz Slovenije so se kmalu odpravili na tuje tudi moderni slovenski duhovniki-misijonarji. In o teh misijonarjih bi rad zapisal nekaj besed, da bodo slovenski ljudje v izseljenstvu o njihovem delu nekaj vedeli, o tem razmišljali in morda tudi kaj ukrenili. Slovenski emigranti smo zelo zavzeti za misijonsko delo slovenskih misijonarjev širom po svetu; imamo dobro razvite in uspešno delujoče organizacije za pomoč tem požrtvovalnim ljudem pri širjenju božjega kraljestva na zemlji, in naš list priobčuje dolge kolone o delovanju misijonarjev in o nabiranju denarja zanje s podrobnim navajanjem imeni darovalcev, vsak sleherni teden. Ali bo zatorej pretirano, če po več kot dveh letih spet spregovorimo o misijonskem delu slovenskih duhovnikov v njihovem misijonskem področju med lastnimi krvnimi brati, ki bi nam morali biti po človeških in naravnih zakonih vsaj toliko blizu, kot so nam Zamorci, Indijci, Kitajci itd.? Ti duhovniki ne zidajo cerkva, šol in dispanzerjev, kakor jih morajo misijonarji po džunglah, da jim je mogoče vršiti njihovo bogoljub-no delo pri reševanju neumrljivih duš za Boga. Njihova “džungla” je drugačne narave: je džungla razvratnih in v grehote pogreznjenih modernih mest in velikih industrijskih centrov. Tukaj se je čez noč znašel slovenski delavec in delavka v smrtni nevarnosti za svoje duhovno življenje. Tem bolj, ker sta oba prišla v take razmere iz brezbožnih šol in protiverskega okolja v domovini; njuno duhovno življenje je komaj kaj več kot nebogljena, krhka rastlinica, vsajena v domači hiši in domači cerkvi ter jo vsak vihar grozi uničiti. Misijon je lahko drugačen od misijona, čeprav imata oba enak cilj in čeprav sta oba enako važna. Afriški in azijski misijonar išče pogane, jih poučuje v veri, krščuje in vključuje v vesoljno Cerkev; slovenski misijonar v zahodno-evropskem prostoru pa že krščene rodne brate rešuje iz mlakuž modernega brezboštva, jim nudi duhovno oporo in jih vodi nazaj v naročje matere Cerkve. On dejansko izvršuje istočasno dve misiji. Ko se trudi za ohranjevanje in utrjevanje kraljestva božjega na zemlji med svojimi rojaki,‘hkrati budi v srcih slovenskih delavcev zavest pripadnosti slovenskemu narodu, ki je v tujem okolju vedno ogrožena. Saj je vse bogoslužje s pridigo vred v materinem jeziku. Ta služba ni lahka, zahteva mnogo idealizma in težke napore. Slovenski ljudje so razkropljeni po vsem ogromnem srednjem in severnem ozemlju zahodne Evrope, a vse mora ljubezen dušnega pastirja do neumrljivih duš od časa do časa doseči in jim prinesti duhovne hrane. Kako naj to nalogo obvlada peščica misijonarjev drugače kot tako, da v mrazu in vročini, pri soncu in nevihti potuje iz kraja v kraj, tam mašuje, spoveduje, pridiga, prireja sestanke in vsestransko pomaga delavcu v njegovih neštetih težavah z nasveti in konkretnimi ukrepi? Vse to dela neutrudno in vztrajno, pozablja nase, da bi bil v pomoč bližnjemu. Ali je to pravi pravcati misijon, ali ni — čeravno ne zidajo cerkva in dvoran? Zadnje čase prihajajo poročila, da je gospodarska kriza zahodne Evrope pognala že skoraj tretjino teh delavcev domov. Zanimivo je bilo oni dan brati vest iz Turčijo, kamor se je tudi vrnil znaten del “Gastarbei-rer-jev ’ iz Nemčije, kako so ti povratniki prinesli v de- Stan Zupan pspfe ¥ psksi m ■, W A Arv ;v,v'PA . a . : ■ mM Stan CLEVELAND, O. — V sredo, 31. marca 1976, fco stopil v pokoj Stanley P. Zupan, upravnik. St. Clair Savings Association na 6235 St. Clair Avenue skozi 120 let. “Stan”, kot je splošno znan med prijalelji senklerskefa okolja, bo zaključil svoje poklicno delo, ki se razteza skozi 30 let. Začel je kot uradnik za posojila na vknjižbo, ko je leta 1946 2ia-stopil svojo službo pri St. Clair Savings, ki je tedaj imela še vedno središče in sedež v sen-klerski naselbini. Leta 1953 je bil izvoljen za pomožnega tajnika, leta 1956 imenovan za u-pravnika urada na St. Clair Avenue, leta 1968 pa je napredoval na položaj pomožnega podpredsednika. Stanley P. Zupan je graduiral na Western Reserve University in na Cleveland Advertising Club School. Sodeloval je v vrsti skupnosti, organizacij in ustanov, med drugim je bil član City of Wickliffe Civil Service Zupan Comission, Wickliffe Chamber of Commerce in Our Lady of Mt. Carmel Church. Ril je predsednik Wickliffe .Rotary Ciuha, član Wickliffe Citizens Advisory Committee in St. Clair Business Association. Z ženo Frances in hčerko A-nito, ki študira na Wittenberg University, živi na 28733 Johnson Drive v Wickliffu. Njegov sin Stan Zupan Jr. je sistemski inženir pri LB.M. in živi v Avon Lake. Da se bo mogel Stanley P. Zupan posloviti od svojih številnih prijateljev in znancev ter da bo ohranil lepe spomine na svoje delo pri St. Clair Savings, bo ta imela od 25. marca pa do 31. marca “odprt dom”. Vsi, ki bodo prišli pozdravit Stanley] a, bodo imeli priložnost seznaniti se tudi z njegovim naslednikom v uradu St. Clair Savings na 6235 St. Clair Ave. Stanley] u P. Zupanu želimo mnogo prijetnih in zadovoljnih let v zasluženem pokoju! Pia %kmm laflrk ! Fast m Mma nhmm CLEVELAND, O. — Zajtrk s palačinkami in klobasami, ki ga vsako leto prireja društvo Naj-svetejšega Imena pri Sv. Vidu, bo letos v nedeljo, 21, marca, v avditoriju na 62. cesti in Glass Ave. Člani društva, bodo imeli na voljo zajtrk nepretrgoma od 8. zjutraj do 1. popoldne. / Postregli vam bomo s palačinkami, klobasami, pomarančnim sokom, maslom, sirupom in s kavo ali mlekom. Vse to boste dobil za $1.75, otroci do 12.. leta pa za en dolar. Posebno lepo vabimo vse bivše člane društva, farane in prijatelje, da se ob tej priliki spat srečajo s starimi znanci in prijatelji ter se lahko pri dobrem zajtrku po domače porazgovori-jo. Vstopnice so na razpolago v župnišču pri Sv. Vidu ali pri članih društva Najsvetejšega Imena. Lahko jih tuji dobite pri vhodu v avditorij ha dan zajtrka. Upamo, da vam bo mogoče se | odzvati našemu vabilu in vas vse pričakujemo. Odbor CLEVELAND, O. — Z veseljem smo sprejeli novi cerkveni zakon, ki je odpravil pritrgovanje v jedi in zdržek od mesa v postnem času. Pozabili smo na priporočilo Cerkve, naj si sami naložimo prostovoljne žrtve mesto posta. Človek je slabo-jten in se odmika pokori, če se i le more. Brez žrtev ni duhovnega napredka. Živimo v deželi, si polaga veliko važnost na; materialne do-brine; duhovne tpa potiska v o-zadje. To mišljenje vpliva tudi na nas. Podzavestno Se vedno bolj predajamo vplivom okolja. Če se ne bomo načrtno trudili za svetost, nas bo iajel val posvetnosti in zgubil: bomo vsak smisel za duhovne dobrine. Slovenska duhovna obnova nam bo dala novega poguma in nam pokazala pot do svetosti. Dala j nam bo milosti in rnoči, da bomo uspeli v svoj era trudu za zveličanje. Dragi prijatelj, si bereš te vrstice, pridi na duhovno obnovo in pripelji s seb*j vsaj enega znanca. To bo njemu in tebi v korist. Moli za uspeh duhovne obnove. ' Ker .moramo slhbeti tudi za Korofanovi poki v slovo CLEVELAND, O. - Korota-nov pevovodja Franček Goren-šek je ob odprtem grobu Koro-tanove dolgoletne pevke ge. Mimi Režonja 11. marca imel sledeči govor: Ljuba Mirni! Silno nam je vsem hudo in težko, ko se danes poslavljamo od Tebe. Neizmerna je žalost Tvoje družine, Tvojega moža in Tvojega sina ter hčerke, ki si jim bila zvesta, skrbna mati in žena. Neizmerna je žalost Tvojih bratov in sestre, tu in doma v Sloveniji in pa v srcu Tvojega očeta v daljni Avstriji. Hudo je pa tudi vsem nam, Tvojim številnim prijateljem, ki smo imeli to srečo, da so se naša pota križala s Tvojo in smo bili tako deležni Tvoje velike ljubeznivosti, prijaznosti, odprtega srca in nesebične gostoljubnosti. Že- kot mlado dekle si morala po svetu in šla si skozi begunstvo, sirota med sirotami. Odkar si se zavedla, si rada prepevala: Bog Ti je dal zelo lep glas. Pridno si pela v cerkvenih zborih v slavo božjo. Pevskemu zboru Korotanu Si pa bila duša in steber od vsega početka, pred več kot petindvajsetimi leti, pa vse skozi do zadnjih dveh let, ko Te je začela premagovati zavratna bolezen. Danes, ko se že vsa narava okoli nas prebuja iz zimskega spanja v sončno, skoraj že spomladansko jutro, ae poslavljamo od Tebe, ljuba Mirni. Ti sedaj že lahko vidiš v naša srca in tako dobro veš, kako nam je vsem hudo. Tvoj odhod je nenadomestljiva izguba za Tvoje ljubljeno družino in zato z-vsem srcem sočustvujemo z njo. Je pa Tvoj odhod tudi izguba za vsakega izmed nas, ki smo Te osebno poznali. Zelo Te bomo vsi pogrešali! Ne bo več Tvoje družine božala Tvoja ljubeča roka in ne bo več njih in naša srca razveseljevala Tvoja ljubezniva beseda in pa Tvoje lepe pesmi. Še nam v srcu doni: “Rožic ne bom trgala, da bi vence spletala .. .” V tolažbo nam je le trdna vera, da Te je Vsemogočni Bog in Oče, po tolikem trpljenju, sprejel z odprtimi rokami in da si že med angleškimi zbori! Daleč od zasužnjene slovenske zemlje, ki si jo močno ljubila, si končala svojo prekratko življenjsko pot. Toliko si že hotela in želela stočiti predvsem za Tvojo ljubljeno družino. Vsi smo občudovali Tvojo borbo in voljo do življenja. Počivaj sedaj v miru v tej svobodni ameriški zemlji, tukaj na tem božjem vrtu, kjer že toliko Tvojih in naših znancev počiva in kjer bomo tudi mnogi izmed nas danes tukaj zbranih, skupaj s Teboj čakali dan Sodbe, ko bo naš Odrešenik prišel sodit žive in mrtve, Tebe in mene. Naj se Ti v imenu pevskega zbora Korotan, kakor tudi v imenu vseh Tvojih dragih in v imenu vseh Tvojih številnih prijateljev zahvalim za vse dobro, kar si v svoji veliki ljubezni storila za svojo družino in pa tudi za vso slovensko skupnost v Clevelandu. Bog naj Te za to bogato poplača! Tvojim dragim domačim še enkrat naše iskreno sožalje. Tebi, ljuba Mimi, pa hvala in —■ na svidenje! ------o-----— Kristjanov okoli 800 milijonov Na vsem svetu je okoli 800 milijonov kristjanov vseh različnih veroizpovedi, od tega nad polovico katoličanov. IMtme z lemonšskega hriSiška 1. Odprto pismo g. uredniku, prof. Vinku Lipovcu Dragi gospod urednik! Čitala sem, da so se Vam Kanadčani oddolžili na lep način za Vaše nesebično, trudapolno delovanje pri Ameriški Domovini. Tudi mi soglašamo z njimi, da zaslužite priznanje vse katoliške ameriške Slovenije. Ni malenkost biti neprestano vprežen, leta in leta brez pravih počitnic. Univerzitetni profesorji imajo trimesečne počitnice, ki jih lahko prežive, kakor hočejo Uredniki ameriških časopisov imajo visoke plače — slovensko podjetje tega ne zmore, ker smo pač vsi skupaj ubog narod. ’Morda je kje kak skrit milijonar, da bi nas v krizi podprl, a žal, ne vemo zanj. Zato pa zaslužite, dragi , gospod urednik, tem večjo hvaležnost, ker vztrajate v Vašem požrtvovalnem delu. Mislim, da ni med nami Slovenca, ki bi se potegoval za Vašo službo. Verujte pa, da vsi upoštevamo Vaše nesebično delo. Bomo še naprej molili zb Vaše zdravje, da boste mogli še dolgo vrsto let delovati med nami v božjo čast in slovensko stvar v Ameriki. Bog Vas živi! 2. Svetovni popotnik pripovedu je, Andrej Kobal To knjigo sem želela citati •— morala sem si jo izposoditi in ni mi žal. 14 dni mi je vzelo, da sem predelala oba dela — letnika 1975 in 1976. Kdor jo je eital, ve, da je silno zanimiva — od začetka do konca. Ker sem sama s pisateljem doživljaja ameriško zgodovino, me je j vse še bolj zanimalo. S pisateljem sem istih misli, glede L. Adamiča. Slabo nas je predstavil Amerikancem, kot bi bili kak barbarski rod, poln vraž. Kar dobro se mr je zdelo, ker ga je Kobal kar pošteno prijel za ušesa. Morda sem prehitro, prepovršno čitala, da sem morda prezrla, ako kaj Kobal piše o svoji vernosti. Molitve nc omeni nikoli, ko je bil tolikral v življenjski nevarnosti... No pa to je njegova osebna zadeva, ki je ne obeša na veliki zvon . . . Imel je pisano življenje, polne važnih dogajanj. Lahko smo ponosni nanj — kot Slovenca in Amerikanca. Upam, da bosta njegova sinova hodila po stopi njah svojega slavnega očeta. 3. Kdor mi sledi, ne hodi v temi.” To so Jezusove besede. Premislimo malo, kaj pomenijo. On je luč sveta; Prišel je na svet da ga razsvetli s svojo resnico. Tema nevednosti in zmot je spravila človeštvo v satanovo sužnost. Imel je kaj lahko delo. Večnostne vrednote se ne svetijo kot igrače, ki zanimajo o-troke in norce — so nebeškega izvora. Otroci ne znajo presojati. Pokaži otroku nov, svetel dolar in bankovec za 100 dolarjev. Smo lahko že vnaprej gotovi, da bo segel po dolarju. Ako bi pa otrok imel prijatelja, ki bi mu razložil razliko, vrednost, bi tudi izvolil drugače. Bog sam pa je nas poučil, kaj so časne, kaj večnostne vrednote. Poslušajmo ga mi, ne sledimo svojemu neumnemu in otročjemu presoja-, nju. Zahvalimo se mu, da nas je poklical med svoje prijatelje, saj to smo vsi, ako živimo po svoji veri. Koliko ljudi se peha za častjo, bogastvom, ugodjem, uživa njem, razveseljevanjem. Vse to so le pene, ki izginejo v primeri z božjimi vrednotami..' Zahvalimo se Bogu, cla nam je. pojasnil, da naj ne ljubimo svetnih dobrin; naj posvetimo svoje srce takim, ki nas vodijo k Bogu. Sledimo Jezusu, Luči; ne hodimo v temi. Prejerftajmo pogosto Jezusa v Evharistiji in ne bomo tavali v temi — ker je Luč ... Kako naj sledimo Jezusu, najdemo v duhovnih knjigah. Ena najboljših je “Hoja za Kristusom”. V Sloveniji je bila'gotovo v vsaki hiši. Uporabljali so jo tudi svetniki. Mala Terezika.jo je pridno čitala — enako sv. e-vangelij, ki ga je vedno nosila s seboj. Mohorjeva družba je že lani in letos natisnila Sv. pismo. Bog daj, da bi naši ameriški Slovenci ne imeli Sv. pisma skritega kje v kakem kotu. Naj leži na kaki mizici, da bo takoj pri roki. Posebno zdaj v postu je priporočljivo, da se seznanimo z modrostjo božje besede, da bomo mogli slediti Jezusu, da bomo vedeli, kako mu služiti. Premišljujmo Jezusovo trpljenje. Primerjajmo svoje malo trpljenje z njegovim. Spoznali bomo, kako površno smo dozdaj presojali trpljenje Kristusa, Navdušili se bomo, da mu bomo s samo p remagovanjem zadostovali za njegovo ljubezen do nas. O, dragi čitatelji! Ljubimo Jezusove besede, ki so namenjene nam, vsakemu posebej. Sv. Hieronim pravi: “Ako ljubite Sv. pismo, ne boste ljubili hudobije.” Samoposebi umljivo! Božja beseda nam1 da modrost. Grešnik je norec! Ako nam božja beseda ne diši, ako izgubimo okus do nje, mora biti nekaj precej narobe v našem duhovnem življenju. Čitanje o svetnih zadevah pusti srce prazno, ne vodi k svetosti, po kateri moramo vsi hrepeneti. . . Ako stradamo svojo dušo in se hranimo z odpadki, bomo kmalu podobni nebesih, kaka sredstva naj rabi, da jih doseže, ni čudno, da se Ako človek malo ve o Bogu _in |izgubljenemu sinu. K sreči se je njegova zgodba lepo končala. Odpovejmo se slabemu čitanju, začne zanimati za zemske stvari ki preplavlja danes knjižni trg in misli, da so vredne ljubezni. in črpajmo božjo modrost iz Sv. Taka jmota je dušam v škodo. pic;ma. Ako božja beseda ni več godba našim ušesom — postoj-mo, premislimo. Morda smo na polžki stezi, da lahko zdrknemo vsak hip .v prepad. O Bog, daj nam ljubezen do Tvoje besede; daj nam pravo modrost, da bomo mogli slediti Jezusu; naj bo naša Luč, ki vodi v življenje. s. M. Lavoslava Naš Zveličar, ki je Luč sveta, nas je poučil o tem. Samo večnostne vrednote zaslužijo, da jim posvetimo pozornost. Ne smemo se preveč vdajati časnim dobrinam in skrbeti za nje. Kaj pa naše potrebe? Ali naj ne skrbimo za vse, kar potrebujemo za življenje — hrano, oble-/ ko, streho? Samo toliko, da izpolnimo: Moli in delaj! Jezus sam pravi, da se pogani vznemirjajo vsled takih potreb. “Vaš nebeški Oče ve, da potrebujete vsega tega,” in ker je vsemogočen in dober, nam bo dal vsega -— pod pogojem, da skrbimo najprej za božje kraljestvo in njegove pravice. Seveda moramo sodelovati. Res je, da nas tu in tam zadevajo nesreče, morda izgubimo službo, zbolimo itd., a ne smemo izgubiti poguma in zaupanja v božjo Previdnost, ki vodi vse naše korake. Prava modrost je najprej vršiti voljo božjo in ne navezovati srca na zemske dobrine in Bog nam bo dal vsega, kar potrebujemo. Blagoslovil bo naše prizadevanje. Klepetavi mnro prej Sovjetski gerontolog prof. Gurijanin pravi, da si klepetavi in sploh zgovorni ljudje sami skrajšujejo življenje. Strokovnjak za medicinske probleme starosti, ki je svojo znanstveno oceno zasnoval na statističnih podatkih, opozarja, da je molk zelo pomemben za podaljšanje človeškega življenja, ker dolgo in naporno govorjenje zahteva precej telesnih in tudi psihičnih moči. To lahko najbolje potrdijo udeleženci raznih konferenc, poudarja profesor Gurijanin, ki navaja kot primere dolgega življenja planinske pastirje in menihe iz reda molčečih. smRi; MARCH 18, 1976 Dr. Francetu Ciganu»spomin ob peti obletnici smrti Franc Cigan se je rodil 19. septembra 1908 v Žižkih pri Lendavi v Prekmurju. Umrl je 23. februarja 1971 v Ljubljani. Za peto obletnico smrti mu je Ludvik Ceglar, župnik osebne župnije za Slovence v Sao Paulo napisal v spomin daljši članek, ki ga priobčujemo. (Nadaljevanje ) Neutruden kulturni delavec Vse življenje je bil velik ga-rač, čigar zgled je osvajal in r,avduševal. Za vsak nastop se dobro pripravil, pa naj je šlo 2a pouk fizike, ki jo je učil v ^eržeju, ali za vesele večere, ki je za romarje in domače pri-Iejal v salezijanskih zavodih, , kjer je skupaj s sobrati orato-'be povzdignil do zavidljive vi-^ne (H), ali za pevske prireditve v taborišču, na Južnem koroškem ali drugod po svetu. Ob smrti je Naš tednik o njem Opisal: “Ni bil noben narodni VeHkaš, noben slavni politik, aftlpak preprost deiavec-narod-V delavec s srcem in dušo.” (4) ^l&gov bivši gimnazijski ravna-'eij pa je o njem zapisal: “Let-tla Poročila Slovenske gimnazije ^ prvega letnika 1957/58 do ^9/70 so žive priče Ciganove Marljivosti in Ciganovega na-P0ra. Brez posebne prošnje je Llgan vsako leto, in to pravo-^Vno, pripravil svoj prispevek.” Ker je veliko delal, je cenil 'udi delo in napore drugih. Po-'tvovalnost svojih pevcev je ledno občudoval. (8) dokler je mogel, je bil vedno delu. Komaj je 1. 1967 po aljši bolezni prišel iz bolniš-je že sodeloval pri dijaški ^ademiji. delo mu je vedno časa pri-kovalo. Ob koncu zime Ma iggg mi je pisal: f.aK!em časek, da M- Sem zelo zaposlen: ker med ^žitnicami nisem pripravil ma-Mala za akademijo, me zdaj oliko bolj “baše-” ... Od °slenosti ne utegnem bi človek mogel s prstom pokazati na ljudi, ki to pospešujejo. Značilno je, da ljudstvo v veliki meri tega ne odobrava” (15). Nemški prevod slovenske pesmi v čast sv. Florijanu, ki se konča s ‘kikiriki’, se je neki ženski zdel “spačen”: “kakšen Florjan pa je to! Samo ‘kikiriki’ je še ta pravi, drugo je pa vse spačeno!” Še bolj je to bolelo njega. Ko omeni prepevanje v nemščino prevedenih pesmi slovenskih skladateljev v svoji nekdanji župniji in ugotavlja, pod kakim vplivom je prišlo do sprememb, dostavi: “To pa je (žalostno) poglavje zase!” (14) Članke iz svoje stroke in potopise je pisal v prijetnem slogu in lepem jeziku. Ko pisatelj Alojz Rebula govori o njegovem sestavku, pravi, da se v njem muzikološka kultura druži 2 jezikovno in stilno”. (18) Zanimal se je tudi za jezikovna vprašanja. V neki razpravi n. pr. ugotavlja, da pravijo Ziljam reki in pokrajini Žila, ne Zilja, kakor predpisuje Slovenski pravopis. Ne pravijo v Žili ali na Žili, temveč pri Žili in k Žili. (16) Glede rabe besed ‘vojska, in ‘vojna’ mi je pisal: “Besede ‘vojna’ pri nas v Prekmurju ne rabimo, pač pa ‘vojska’. “Tudi sam jo je rabil. (14) je rešil pozabe toliko biserov našega narodnega pesništva.” (7) Koroški avtor je v osmrtnem članku poudaril, da nihče drug ni opravi tako težavnega, napornega, hvale in priznanja vrednega dela za koroško slovensko pesem. (4) V oddaji, ki jo je ljubljanski radio 31. 1. 1971 posvetil njemu v spomin, je bilo poudarjeno, da “dr. Cigan ni zamudil nobene priložnosti, ki mu je obetala zbi-ro pesmi. Nobena vas mu ni bila predaleč, nobena kmetija preveč v hribih ali od rok. Da je le zvedel za pevce, pa se je odpravil na snemanje”. (23) DUHOVNA OBNOVA m MOŽE in FANTE V NEDELJO, 28. MARCA 1976, V CERKVI SV. VIDA Začetek ob drugi uri popoldne Zaključek s sv. mašo ob štirih MOLITEV — SPOVEDOVANJE — ČESCENJE Vsi moški, stari in mladi, so vljudno vabljeni Državna Ohio odobrila podporo m nabavo učnih knjig v privatnih šolah ‘Šele zdaj i preza- —wLt.giiv.iii na kaj rug'Sga misliti kot na delo.” Ko ^ — je teden pred smrtjo od-v Ljubljano, je ob slovesu ae.ial Zbiratelj narodnega blaga Slovenska pesem mu je bila . ! silno pri srcu. Že v taborišču ■vam Gl.govo ^ je za ZVezka. So- brata A. Luskar in K. Ceglar sta jih tiskala in vezala. (11) Ko je 1. 1959 obiskal Ameriko, jih je zbiral med ondotnimi rojaki. Samo v Chicagu jih je posnel štirideset na magnetofonski trak. (17) Slovence je prosil, naj jih zapisujejo in da- , prelatu Zechnerju: Po . . . , i(„, . Veiji,. v. . j jejo na trak: Slovenska pesem noči se vrnem m bom na- , ________________ 'Mjeval z delom... Bom zopet raLosnjukbvo Pastirsko j folklorist in muzikolog ohranil vSe . 111 Pripomni: “se razume C zapisana po številnih slovenskih Podou Povsod - slovensko.” (18) [revijah. (3) derr ^n° navaja napredovanje j Pisatelj Rebula je o njem za-Kim!l e^a Pekia v cerkvi na pisal: “Dr. France Czigan, ta ‘v za- qjq , -wLLOLvum peio se sa-’kopane plasti Koroške.. .” (18) p,.!!07e,nsko- ! Ko se je po zapisu narodne ^ ^ega ftir!?1111 po L kjer se je pod ;rudar, ki neutrudno koplje' faOvim vodstvom pelo še i-,. j Ko se „. , . , lirajav'ako ugotavlja v istem pesmi koroškim ljudskim pev-varj U sPremembe slovanskih na- cem zahvaljeval, mu je neki ^b0m i')onerričevanje slovenske kmet dejal: “Ne vi meni, ampak Vaia 2ne nar°dne pesmi-(pre- jaz se moram vam zahvaliti v bilo “m na deroško), kar vse bi imenu koroškega ljudstva, da “Saj nam je Bog dal takega moža, ki COLUMBUS, O. — Zvezno;roma preprečiti vsako državno sodišče tu je na podlagi treh podporo privatnim šolam, ki so prejšnjih odločitev Vrhovnega j v glavnem farne šole, in sicer V isti oddaji je bil govor o sodišča dovolil državi Ohio, da na podlagi določila ustave ZDA njegovem zadnjem predavanju, za učence v privatnih šolah na- jo ločitvi Cerkve od države. V katero je pripravil v bolniški kaže podporo za gotove učne več prejšnjih slučajih je Vrhov-postelji v Ljubljani in imel na knjige, ki nimajo zveze z ver- no sodišče že odbilo razne oblike seminarju ljudske pesmi v Mill- ska škofija bo iz tega sklada državne podpore učencem v pri-stattu, kjer je nastopil z zborom prejela okrog 5 milijonov dolar- vatnih šolah, je pa v nekaterih Selanov. Predavanje je bilo jev -podpore za nakup učnih državah Vrhovno sodišče dovo-njegovo zadnje delo, napisano v knjig za -katoliške šole na pod- lilo državno podporo za učne prečutih nočeh, med bolečinami ročju škofije. knjige, ki nimajo nobene zveze in tesnobo, a z neizmerno voljo,! učenci v višjih šolah (HLdi z verskim poukom. Na podlagi dobro opraviti sprejeto dolžnost. :Schoois) izdajo vsako leto pov- teh odločitev Vrhovnega sodišča Takrat je svojo besedo podprl prečno ?50>_ d'0 $80 za učne knji_ je sedaj tudi država Ohio začela s petjem pevske skupine iz Sel. ge> v osnovnih šolah pa: C)kr0g dajati podporo za nabavo učnih Predavanje in to petje je udele- ^ v te izdatke so vštete sa_ knjig v privatnih šolah, žencem seminarja pomenilo od- mo knjige; ki nimajo verskega ! Ni Pa še dovoljena podpora Kritje koroške pesmi, ki je mno- znadaja_ privatnim šolam za nabavo nege pretreslo. Ob viharnem nav-s ’ nih pripomočkov kot za izgo- dušenju nad ubranostjo glasov; Pogoj sodišča oziroma države vonjavo, za takšne, ki slabo slini preprosto lepoto naše pesmi za nakazano podporo za šolske j^d q -t;em bo Vrhovno so-se je morala samoljubna zagle- knjige pa je, da je podpora upo- dig^e odločalo koncem pomladi, danost, uveljavnost nemške pes- rabljena samo za takšne knjige, j mi premagana umakniti. Uspeh ki se morejo uporabljati tudi | Selanov, uspeh koroške pesmi prihodnje leto in še naprej. To j je bil tudi zadnji uspeh dr. Ci- se pravi, država ne daje podgana, njegov poslednji nastop v pore za učne knjige v osnovnih javnosti. (23) jšolah, v katere morajo učenci pisati, kot na primer dopolnje-j vati stavke, dokončati račune, j j da. Po statistiki je ta “dolenj-|ka“ najbolj nevarna cesta, na : kateri se pripeti največ avtomo-jbilskih in smrtnih nesreč. Ko smo prispeli blizu Novega mesta, smo mesto obkrožili in vzeli pot proti Gorjancem in Beli krajini. Ustavili smo se v Metliki. Mesto Metlika je staro že 600 let, je zanimivo in je obdano s slikovitimi vinogradi, je središče belokrajnskega vinogradniškega območja. Na tem območju raste več sort vina. Najboljše je belo vino, ki ga domačini imenujejo “belokranjec”, in zaščitena metliška črnina. V Met- poletnih. mesecih skozi to mesto pelje reka avtomobilov in turistov na morje. V jesenskem mesecu oktobru, čeprav je bilo toplo sonce, ni bilo velikega avtomobilskega prometa, kar je nam bilo zelo všeč. Cesta med lepimi jesenskimi gozdovi nas je kmalu pripeljala v prijetno mestece Plitvice s svetovnaznanimi jezeri in slapovi. Plitvička jezera z neštetimi velikimi slapovi in lepo o-kolico so za turista in ljubitelja narave pravi užitek. Iz tega lepega kraja smo potem nadalje- Na začetku iste oddaje je bil dr. Cigan predstavi j eh kot mož “trd in neomajen, kadar je šlo za slovenstvo; mehak in dober do sočloveka; skromen in zadržan, kadar je bil deležen pohvale; neizprosen in bojevit, če je Jugoslavija, v kateri VI k ■ ElVIjO X. MILWAUKEE, Wis. — Ko bilo. treba braniti koroško pe- osnovnih šolah in $74.20 za vsa-sem; goreč od navdušenja, ka- kega študenta na višjih privat-dar je lahko prisluhnil ubrane- nih šolah: Znana organizacija mu petju, in presrečen, če je “American Civil Liberties Un-mogel zapisati lepo melodijo”, ion” je s pritožbo na Vrhovno (Dalje prihodnjič) sodišče poskušalo zadržati ozi- podčrtati ali prečrtati besede, isva se gledališča^ vrnila v h°-kakor pač vaja zahteva. tel Union, naju je že čakal Flo- jridčan Martin, ki se je po petih dneh vrnil iz I?ima. Na kratko nam je popisal dobre in slabe strani tega potovanja. Zelo je bil navdušen nad bogato zgo- Ohijska zakonodaja je že lansko leto odobrila podporo $56.18 za vsakega učenca v privatnih N1XON NA KITAJSKEM — Slika kaže bivšega predsednika ZDA Richarda Nixona z ženo Pat med domačimi na poljedelski razstavi v Pekingu tekom njegovega zadnjega obiska v LR Kitajski. dovino in umetniško lepoto večnega mesta Rim. Tudi midva sva mu na hitro roko razložila jutrišnje potovanje v Hrvatsko republiko z Dalmacijo, v republiko Črno goro in nazaj grede v republiko BiH (Bosna in Hercegovina), ogled Zagreba in vrnitev v Ljubljano. Načrt za to dolgo potovanje je napravil podravnatelj Ljubljanske banke Karel, ki je to pot izpustil iz načrta slovensko obalo, ker smo to občudovali že pred dvema letoma. Finančne zadeve poto-Ivanja je prevzel bančni inspek-jtor Lojze. V prvem avtomobilu ki ga bo vozila korajžna Anta, bo poleg nje sedel njen mož Karel in moja malenkost. Y dru-jgem bodo vozniku Lojzetu delali kratek čas njegova žena Breda, moja žena Frances in njen nečak Martin. Jutri, v sredo, ob 8. uri zjutraj, .odhod! Točno ob 8. uri zjutraj smo odpotovali izpred hotela Union, čez tromostovje, mimo magi-i strata in stolnice, pri Mestnem [domu skozi predor Ljubljanske-|ga gradu ter pri Dolenjskem j mostu privozili na- dolenjsko magistralo, domačini jo imenujejo na kratko “dolenjka”. Cesta je asflatirana, ozka in na ve-čih krajih nima dobrega pregle- liki si lahko ogledate staro l^1 V™*™™, katera se mestno hišo iz leta 1869, rojstno i3e +Vedn0 b0iJ, ™ala v kraskl hišo kiparja Alojza Gangia in:??f’ V Svf skal^a in pisatelja ter bivšega staroste prf ad°V; Sokola Jugoslavije Engelberta !la Prf ° Velebita, je asfaltira-Gangla, rojstno hišo dramskega ! r% 0zka “ 2610 vama kjer režiserja Prof. Osipa šesta. V nad prepadl ni mkJer kaklh za' Vinici blizu Črnomlja je rojst- varovanih naPrav- Ko Sa .K gor-na hiša največjega slovenskega cesta Vlla ^dol Proti vasi pesnika Otona Župančiča, če se Oborovac; smo se Vdahnili od v Metliki nahajate v vročih PrenaPetlk živcev, že proti ve- dneh, se lahko ohladite v Kolpi, ff™ Smo. ^ ^ ™estece za katero Metličani pravijo, da Maslinac in P° kratk^ kilome- je najbolj čista in najtoplejša trih smo dospeli v lepo pristani- reka v Sloveniji. Iz Metlike se in zfodovInsko mest° Zadar, ozka asfaltirana cesta vije do- Nas aniil smo v hotelu Evro-besedno med vinogradi in zi- pa’ se je nam nudil krasen dankami, zato smo lahko opazi- ra^.p° Jadfan^em morju h, da se vinogradi umikajo no- ln bllZn^h otoklh: Ug^an’ Paš* vim hišam. Asfaltirana cesta je aian .in Upi otok' Po kratkem sicer približala vinograde k p0Cltku smo se lotili 0Sleda le' večjemu prometu in dobičku, pega m zanimiwga mesta, kjer pozabili so pa zaščititi vinogra- Sm° na corsu oz' Prorrienadi 0* de, kjer danes ne rastejo samo FaZ0Val1. SprehajaJOČO se mladi' nove zidanice in letoviške hiši- f° V zlvahnih razgovorih in ce, ampak tudi prave velike kretojah rok' Po nb'ii ve^erji in stanovanjske hiše/ , opolu smo se vrnili v hotel k Prvo večje mesto v Hrvatski republiki je Karlovac, kjer v (Še pride) L. G. Uporaba večnega ledu za ohranjanje živil živila iz 76 let starih konserv, ki so jih lani izkopali iz večnega ledu, so še zmeraj užitna. V zveznem znanstveno razi- čaj, sladkor, čokolado in sol. skovalnem inštitutu za konserv- Vsako živilo je opremljeno z no industrijo v Sovjetski zvezi dokumentom, v katerem so za-so nedavno odprli 76 let stare pisane osnovne fizikalno-kemič-konserve s hrano, ki jih je ena ne in biološke lastnosti, izmed ruskih arktičnih odprav, Prve konserve bodo odprli pustila v večnem ledu polarnega leta 1980, druge leta 2.000 ln polotoka Tajmira. Znanstveniki tretje leta 2.050, torej 76 let po so prišli do presenetljive ugoto-'casu, ko so jih zakopali. Te kon-vitve: konservirana hrana je serve bodo potem takem v več- povsem užitna in bi jo bilo mogoče pojesti. Konserve je lani našla sovjetska mladinska znanstvenošport-na odprava na Arktiko. Ležale so v globini enega metra v večnem ledu polotoka Tajmira, na skrajnem severu SZ ob Severnem ledenem morju. To je bilo naravno skladišče hrane, ki ga je leta 1900 skopala v večni led znanstvena odprava ruskega polarnega raziskovalca Tolla, ena izmed dese- nem ledu prav tako dolgo kot Tollove. Bodoči znanstveniki bodo torej lahko primerjali rezultate enih in drugih raziskav ter ugotavljali, ali so tudi današnje konserve tako dobre kot tiste iz leta 1900. M Ali OGLASI mmn j. somragk Prodajam nepremičhe, stanovanjske, trgovske in industrijske. če kupujete ali prodajate, dh ruskih odprav, ki so ob kon- .nje kličite na domu 942-1845 ali cu 19. in v začetku 20. stoletja'v uradu 944-5440. Sem prepri-laziskovale Arktiko. Tollova čan, da vam bom lahko ustre- gel. Povezan z Yakkel Realty 32610 Vine St. Willowick, O. 44094. (49) HOUSE FOR SALE single, 4 rooms, bath, garage, basement; all steel siding and all modern. Call 391-3024. —(45) «^s|Ss§liUi^ls£l “OBISK NA DOMU" — Dr. Hugh L. Sutton je napravil dolgo pot, da je mogel pomagati bolnici na polotoku Yukatan v Mehiki. Na sliki ga vidihid/ko'preiskuje bolnico Indijanko starodavnega rodu Maja. odprava je dve leti (do 1902) križarila z ladjo “Zarja” severovzhodno od Tajmira tja do otočja Anžu. Sovjetski mladinci so konserve pripeljali v Moskvo, kjer so znanstveniki opravili natančno fizikalno kemično in bakteriološko analizo, prvo ob tako starih konzervah. Med živili, ki so jih pregledali, so bili črn prepečenec, ovsena kaša, konserve zelenjavne juhe, z mesom in z ajdovo kašo ter čokolada in čaj. Z analizo so ugotovili, da so živila prav tako okusna kot pred 76 leti. Tajmirski večni led je bil. torej izvrsten naravni hladilnik, ki je ohranjal stalno nizko temperaturo in vlažnost. Po mrtenju znanstvenikov imata veliko zaslug za izvrstno ohranjenost tudi visoka kakovost živil iff dobra embalaža. Odkritje starih konserv je sovjetske znanstvenike napeljalo na misel, da bi sami smotrno izkoristili tajmirski ledeni hladilnik. Predlanskim so nedaleč j Factory Help, Wanted od Tollovega skladišča hrane za- Female, light assembly and kopali 20 različnih živil, in sicer j furnace brazing operator. Cali razne koncentrate predjedi in 881-6677 between 9 a.m. and 4 glavnih jedi, prepečenec, kašo, p,m. V najem Štiri-sobno stanovanje z dvema spalnicama in garažo se odda v bližini Marije Vnebovzete v Collinvvoodu. Takojšnja vselitev. Kličite 1-354-2590. -(46) Hiša naprodaj Hiša s 7 sobami je naprodaj v okolici E. 72 St. in St. Clair Avenue. Kličite tel. 881-3410. (45) LOT FOR SALE Tarrymore Rd. x 110 asking $7500. Call 831-8389. _____ “(45) Help wanted — female » — • ""V O- — *-- + - .. ^ - MririLti io, 1 y i j tp w»twooodo«>BO*^oofywiiP«>«aiWwc«»3tf>g8n^^ ^ 1 JANEZ JALEN: : BOBI! Druga knjiga ROD .■^OOOaPQQOOCOOOOCQtfOOettCCaOOOOOClOOCiQOOOOOOOOQOOCv?. KT:_ j,a — <>..........r--. _ • _ - Saj Lisjak sedaj nikamor dru- “Kako govoriš!” je trdo uko-gam več ne more iti kakor na-: rila drugače preudarnega Bresta ravnost domov. Pogumno je za- Jezerna. mahnil z veslom. V hrbet se mu je oprl veter. Drevak je kar šinil proti podnožju Rožnega hriba. Zunaj na jezeru so nizko nad “Kakor zasluži,” je revsnil' Grčavi. Bela Ovca pa je preteče dvignila kazalec in poudarila: “Brat bratu ne sme nikoli pri- vodo leteli hudourniki. Zakas-1 želeti smrti.” nela vrana se je borila z vetrom, j Brest je obmolknil. Pojenjal da bi še pred nevihto dosegla go- |je pa tudi vihar za nekaj hipov, ščavo na otoku. Nekje pa so se. Od j ezerne. strani sem so se pa kričavo zadirali galebi. Ponirkov drevak je spočetka gladko drsel prek vodne planjave. Kmalu pa so ga začeli privzdigovati valovi, čedalje večji in razlegali obupni klici na pomoč. Ovca in jezerna in Brest so se spogledali. Niti za trenutek ni nihče dvomil, da se zunaj na jezeru sredi valov med bliski in višji. Ta in oni se je zaletel gromi Presukani Lisjak bori za tudi v bok drevaka. Pomirek je življenje. Vsemu nakljub je pa včasih dokaj imel opraviti, da nevihta zadivjala z vso silo. Vži-je obdržal ravnovesje. Jgal se je blisk na blisk, da je Bliski so postajali pogostejši, jrazvalovljeno jezero žarelo ka-Prek zatemnelega neba se je kor v ognju. Grom se sploh ni valil grom za gromom. V jezero’več pretrgal. Od samega bob-scr štropotnile prve, za lešnik Inenja se je treslo mostišče, v debele kaplje. Koj nato se je katerega je od vseh strani bu- vlila ploha. Tu in tam je padlo vmes zrno toče. Kljub mrzlemu dežju je postalo Ponirku vroče. Od napor- talo jezero in se zaganjal vihar. Brest se je bal, da kolišče ne vzdrži. In vrh tega se je usula še debela toča, pred katero so nega veslanja, še bolj pa od se morali umakniti v kočo. Ov- groze. Vihar je od trenutka do trenutka naraščal in, še preden je Ponirek dosegel domače kolišče, se je nevihta razvnela in razbesnela, kakor bi gorelo jezero in se podiralo nebo. Če so bliski za hip ugasnili, je koče in jezero zakrila trda tema. Ponirek, ki je prej pred bliski trepetal, si jih je sedaj želel. Bal seje, da zgreši domače kolišče in skrbelo ga je, kako pristane. Nenadoma pa od groze otrdel —. Blisk in tresk in grom, vse hkrati. V Rož- ca je vsula žerjavico iz lonca na ognjišče in koj spet vrgla šop hudolesovine nanjo. “Reši ga, Brest,” je zaprosila Jezerna. Ta hip je pritekel v kočo še Pegasti Ris, ki je z Brestom in Zorno in mladci še o pravem času zbežal pred nevihto od jezera v Dolgi dolini domov na kolišče. “Kakoo —?”. se je branil Grčavi: “Nevidni ga hoče pogu-Ponirek jejbiti. Kaj pa se mudi tam, kjer ima najmapj opraviti. Naj —” Brest je besedo kakor odgriznil. ni hrib je udarila strela. Visok Hotel je pa reči: “Naj pogine’ val je vrgel prestrašenega mladca v višino in ga naglo spet pogrezni nazaj v globino. Ponirek je zamahoval z veslom, pa ni dosegel vode. Pričakoval je, da se drevak vsak čas prevrne. Pa Bomo vsaj njegovih nagajivih muhavosti za vselej rešeni.” V besedo je posegel Ris, čeprav ni imel navade, da bi se vtikal v pogovore gospodarjev: “Lepo se nama zahvali Ostro- že ga je pograbil nov val in ga j rogi, če niti s prstom ne ganeva, naglo nesel naprej. Preden je da mu rešiva iz razbesnelih va-mladec utegnil pomisliti, kaj se ]0v odraslega sina. Pa kakor z njim godi, je drevak butil v veš, ukazuješ ti.” nekaj trdega in obstal. Ponirku je pijusnila voda v goli hrbet.! Na nebu se je spet vnel blisk, za | hip potrepetal in posvetil Ponir- j ku, ki je brž ugotovil, da je rilec drevaka obtičal med dvema ko- i loma pod domačim koliščem. | Kakor maček je splezal okretni j mladec riavzgor na mostišče in I si globoko oddahnil. Pod nastre- j šjem velike koče je zagledal Belo j Ovco. Da bi pomirila blisk in! grom, je žgala na žerjavici, ki1 jo je imela velik lonec pred sabo, suhe hudolesove mladike. Poleg nje je stala Jezerna Roža. Ponirek je brž pohitel k materi in ji povedal, da je kljub nevihti in viharju srečno prispel domov. “Kje pa je Presukani Lisjak?” je zaskrbelo Jezerno. “Videl sem ga odriniti od kolišča Turovcev in ne bo daleč za mano.” “Kje je bil?” je stopil iz koče Grčavi Brest. “Najprej na kolišču Vitoro-gega Ovna, kjer se je pa komaj oglasil. Potem se je pa ves čas mudil pri Turovcih.” Ponirek si je z dlanmi izžemal mokroto iz las. “Naj ga jezero pogoltne!” je | zato jo je Lyn Duboy v Pitts-ušla Brestu kar sama beseda iz . burghu zavarovala, kot kaže sli-ust. ka. Imenik raznih društev USPEŠNA REŠITEV — Dež in veter bi pokvarila svežo frizuro, KLUB UPOKOJKNCEV V NEYVBURGBU Predsednik Anton Perusek, podpredsednik Louis Kastelic, tajnik Andrew Rezin Jr., 15701 Rock-side Rd, Maple Hts., O. 44137, tel: 602-9004, blag. Anna Perko, zapisnikarica Jennie Pugely; nadzorni odbor: Anton Stimetz, Mary Sbam-rov, Antonette Ruth. Za Federacijo: Anton Perašek, Mary Shamrov, Lou Kastelec, Arni Perko, Andy Rezin. Seje vsako 4. sredo v mesecu ob 1. uri popoldne, v nasleanjih mesecih: januarja, marca, maja. julija, septembra in novembra v SND, na 80 cesti; februarja, aprila, junija, avgusta, oktobra in decembra v SND v Maple Hts. KLUB SLOV. UPOKOJENCEV ST. CLAIRSKO OKROŽJE Predsednik Louis Peterlin podpredsednica Josephine Zakrajšek Tajnik Anton Žakelj, 5516 Carry 1 Ave. Tei.: 831-7931 Blagajnik, Andrew Kavcnik Zapisnikarica Cecilia Subel Nadzorni odbor: Victor Vokač,! Jennie Vidmar, John Skrabec Veselični odbor: Frances Okorn, Anna Zalar. Gospodarski Odbor: Michael Vidmar Nove člane in članice se sprejema i vseh starosti kadar stopijo v pokoj.! Seje se vršijo vsak tretji četrtek ob 2 uri popoldan, v spodnji dvorani SND, na St. Clair Ave. KLUB SLOV. UPOKOJENCEV NA WATERLOO RD. Predsednik Walter Lampe Podpredsednik Louis Jartz T a j n.i k-b 1 a gaj n i k: Boris Kozel,1 15316 Lucknow Ave., Cleve., O.' 14110, tel. 531-6467. j Zapisnikarica Ursula Branisel j Nadzorniki Mary Dolšak, Joseph Mrhar, L. Makuc j Družabni odbor Mary Dolšak,1 Chrmn., Anna Žele, Alma Lazar Zastopniki federacije: L. Jartz, L. Dular, J. Krhar and L. Makuc. Zastopnik za SDD: Frank Koss Seje so vsak drugi četrtek v mesecu ob 2. popoldne v SDD na Waterloo Rd. KL OB U POKO JENO E V HOLMES AVENUE Predsednik Joseph Ferra Podpredsednik Joško . Jerkič Tajnica in blag. Mrs, Sophie Ma-gayna, 315 E. 284 St., Willowick, Ohio 44094, tel. 943-0645. zapisnikarica Frances /Somrak, nadzornice: Christine Bolden, Mary Gornik, Mary Lavrich, zastopniki za Federacijo: Joseph Ferra, Mary Habat, Mary Marinko,»Louis Legan j in John Churney.. Seje in sprejemanje novih članov vsako drugo sredo v mesecu ob 1. uri popoldne v Slovenskem domu na Holmes Avenue. ; FEDERACIJA KLUBOV SLOV, UPOKOJENCEV NA PODROČJU VELIKEGA CLEVELANDA Predsednik Al Sajevic. L podpredsednik Anton Perusek; 2. pod-pred. Josephine Zakrajšek; tajnik Walter Lampe; .blagajnik Joseph Ferra; zapisnikar Louis Yartz, tel. 216—481-5102. Nadzorniki: Mary Marinko, Andy Mrak, Louis Legan. Za resolucijo Louis Yartz* in Josie Zakrajšek. Seje se sklicujejo v slučaju potrebe. AMERIŠKI-SLO VENSKI POKOJNINSKI KLUB, V BARBERTON, OHIO. Pred:;. Louis Arko, podpreds. Frank Smole, taj. - blagajničarka Mary Lauter, 640 E. Washington Ave., Barberton; O. 44203, tel. 745-9853; zapisnikar, Anton Okolish. nadzorni odbor: Josephine Platnar, Frances Žagar, Mary Šuštaršič. — Seje vsak prvi četrtek v mesecu, ob 2. uri popoldne, v Slovene Center! Samostojna društva SLOVENSKA TELOVADNA ZVEZA V CLEVELANDU Starosta Janez Varšek, tajnica in blagajničarka Meta Rihtar, 990 E. 63 St., načelnik Milan Rihtar vaditeljski zbor: Milan Rihtar, Janez Varšek, Meta Rihtar. Pavli Sršen. Telovadne ure vsak četrtek od 6. -10. zvečer v telovadnici pri Sv. Vidu. BALINCARSKI KLUB NA WATERLOO RD. Predšednik Frank Grk, podpredsednik Tony Umek, tajnik John iKorošec, blagajnik Jos. Ferra, za-j pisnikarfca Mary Božič, nadzorniki | Stanley Grk, Tony Umek, Frank j Milar, kuharici Josephine Kostan-• šek, Anna Karim, natakarici Rose Zaubi, Mary Novak. ! Seje se vrše po dogovoru. Balina ŠVEDSKI KRALJ — Karl XVI. se vsak dan od 1. ure dalje, tudi ob Gustav (na sliki) bo. prišel pr v nedeljah do 7. zvečer, članarina hodnji mesec na svoj prvi obisk leto' Sprejema se novo član- v ZDA. Prestol je zasedel leta 1973, je star šele 29 let in še SIAjerski klub ’ J Predsednik — Lojze Ferlinc lant. Podpredsednik — Tone Zgoznik L.....i Tajnik — Slavica Turjanska Zapisnikar — Milica Glavan Blagajnik — Rozika Jaklič Gospodar — Kazimir Kozinski Pomočnik gospodarja — Stanko Cimerman Upravni odbor: Karl Gomze, Albert Beel, Matija Kavaš, Angela Pintar, J ulka Ferkulj Nadzorni odbor: Branko Senica, Kristina Srok, Ljudmila Beei Razsodni odbor; August Pintarič, August Šepetavec, Angela Kavaš Kuharice: Lojzka Feguš, Elza Zgoznik ZVEZA DRUŠTEV SLOVENSKIH PROTIKOMUNISTIČNIH BORCEV Predsednik Karel Mauser; podpredsedniki so vsi predsedniki krajevnih odborov DSPB; tajnik Jože Meiaher, 1143 Norwood Rd., Cleve • lana, O. 44103; blagajnik Ciril Prezelj, Toronto, Qm., Canada, tiskovni referent Oti..0r Mauser, Toronto; nadzorni odbor: Frane Šega, Anton Meglič, Cleveland, Jakob Kranjc, Toronto; razsodišče: Frank Medved, Andrej Pučko, Gilbert, Minn., Tone Muhič, Toronto. Zgo Jovinski referent prof, Janez Sever, Cleveland. MLADI HARMONIKARJI Slovenski harmonikarski zboi dečkov in deklic pod vodstvom učitelja Rudija Kneza, 679 E. 157 St. Cleveland, Ohio 44110, telefon 541-4256. Poslovodkinja ga. Marica Lavriša, 1004 Dillewood Rd. tel.: 481-3768. SLOVENSKI ŠPORTNI KLUB Predsednik John J. Vidmar, podpredsednik Lou Kuhar, tajnica Jenny O’Donnell, telefon 692-1361 blagajnik Frank Cerar ml. COWBOYS NEAR HOLBP.OOK, Arizona Territory, in 1887. The cowboy — with his horse, hat, vest, boots, spurs, six-shooter and lariat — is probably the best-known symbol of the American W’est. (National Archives' KIT CARSON (1801-1868) photographed by the Mathew Brady Studio in Washington D.C. Carson was a mountain man and scout who guided Fremont to California in 1844. (Library of Congress) Upokojenski klubi KLUB SLOVENSKIH UPOKOJEN CEV V EUCLIDU častni preds; Krist Stokel Predsednik: Joseph Birk 1. Podpreds. John Kausek 2. Podpreds: Anna Mrak Tajnik; John Hrovat. 24101 Glenbrook Blvd. Euclid, Ohio 4-1117 Tel. 531-3134 Blagajnik: John Troha Zapisnikarica: Mary Bozich Nadzorni odbor; Mary Kobal, Anna Karun, Josephine Trunk Poročevalca: v slovenščini, Mary Bozich, v angleščini Al Sajovec Seje so vsako prvo sredo v mesecu ob 2. uri popoldne v SDD. na 20713 Recher Ave. TRETJI RED SV. FRANČIŠKA Duhovni \odja Rev. J u 1 i u .* Slapsak, predsednica Mrs. Frances Lindič, tajnica Mrs. Frances Petrie, blagajnica Mrs. Mary Fanian Shodi so vsako drugo nedeljo v c.esecu ob 2 popoldne v cerkvi sv. Lovrenca v Newhurghu. BELOKRANJSKI KLUB Predsednik Maks Traven, podpredsednik Matija Golobič, tajnik Vida Rupnik, 1846 Skyline Dr, Richmond Heights, Ohio 44143, tele fon 261-0386, blagajnik Olga Mau ser, nadzorni odbor: Janez Dejak Milan Srnuk, Nežka Sodja, gospo dar Frank Rupnik, kuharica Marij: Ivec. MISIJONSKA ZNAMKARSKA AKCIJA Cleveland, Ohio Duhovni vodja rev. Charles Wol-bang, predsednica Marica Lavriša, podpredsednik Joseph Zelle, tajnik Matt Tekavec, 20531 Goller Ave., Euclid, Ohio 44123, telefon 481-3437, zapisnikarica Mary Celestina, blagajničarka Ivica Tominec; nadzorniki: Vida Švajger, Lojze Petelin in Štefan Marolt; odborniki: Rudi Knez, Frank Kuhel, Anica Knez, Agnes Leskovec, Mary štrancar, -Ivica Tominec; namestnika Ivanka Pograjec in Vinko Rožman. PLESNA SKUPINA KRES: I voditeljica Bernada Ovsenik, pred-' sednica Ani Potočnik, 1075 E. 6^ St., Cleveland, Ohio 44103, tel. 391-.8184; podpredsednica Veronika Pek-j lar, tajnica Metka Kmetič, blagak ! nik, ‘Frank Zalar, Jr., odbornik' Eddie Zalar, Peter Dragar, Barbie Peklar, Rozi Zorman, Bernada j Ovsenik, 19208 Mohican, Cleveland. J Ohio 44119, tel 692-0512. I Carst Memorials Kraška kamnoseška obrt EDINA SLOVENSKA IZDELOVAL' NICA NAGROBNIH SPOMENIKU"1 ' OS WHlrrinn Rit tSt-***5 V blag spomin PETE OBLETNICE, ODKAR NAS JE ZA VEDNO ZAPUSTIL NAŠ NADVSE LJUBLJENI SOPROG, DRAGI OČE IN STARI OČE. V Mag spomin OB TRETJI OBLETNICI NAM NADVSE DRAGEGA MOŽA, OČETA IN SORODNIKA Jožeta mm, ki nas je zapustil 18. marca 1973 V tihem grobu tam počivaš,; v večnem smrtnem spanju spiš. ne mile prošnje, ne solze. Tebe več ne prebude. Žalujoči: Lojzka ,— žena; hčerka Pepca , in brat France, nečakinje in ostalo .sorodstvo v Sloveniji. Cleveland, Ohio, 18. marca 1976. je umrl 18. marca 1971 Že pet let te zemlja krije, V grobu liho mirno spiš. Naša srca so žalostna, odkar Te več med nami ni. Pozabili Te ne bomo, vse do konca naših dni. V srcih bomo Te nosili, dokler narn življenje tli. Počivaj v miru Božjem dragi nepozabni nam! Žalujoči: Pavlina, soproga,; Milton, sin. Esther in Lillian, hčere Thomas in Anton zeta, 8 vnukov in vnukinj, ena pravnukinja in drugo sorodstvo. Cleveland, Ohio, 18. marca 1976. EXPLORER John C. Fremont (1813-1890) photographed by • the Matbevr Brady Studio in Washington D.C. (Library of Congress) LOTTA CRABTREE (1847-1924) was a miner’s daughter who went on the stage as a child in a California mining camp and grew up to be America’s top comedienne. Wealth from the gold mines supported lively theater and opera in many small towns of the West. (Library of Congress) ZOPET KANDIDAT — Bivši zvezni senator E. McCarthy je “neodvisni” kandidat za predsednika ZDA, ker sta po njegovem mnenju obe glavni politični stranki dežele “preveč okameneli”.