Gospodarske stvari. Hako ravnati, da sadno drevje vce rodi, in sadja vocoga. lep->>eg-a, in poprej doraste'? Na vcji, ali tudi na deblu sadnega drevesa, se zareže obroček, 2 ali k večeinu 3 črte (linije) širok, in vsa skorja se olupi do golega lesa. To ravnanje sicer ni kaj novega, zakaj že 1709. leta ga je razglasil botanikar A. Magnol, in mnogi sadjerejci ga žc dolgo rabijo; pa v naših krajib, se nieni zdi, o tem še nič ne vejo , ali se pa bojijo, da bi se jirii potem drevo.ne posušilo. ^Nekaj enakega delajo na Nemškem, posel)no v Saksoniji inšleziji, kjer veje ali deblo z železnim drotoni trdno podvežejo, in tako soku branijo, da skozi pr-ivezo ne more. Veja nad prevezom ali viezanim obročkom kjer ji ves sok ostane, delielja priraste, večin lepših cvetuih popkov požene, in lepšega sadja rano — 2 do 3 tedne prej prirodi, kakor diuge. Hočeš kako drevo obročkati, zapomni si to le: 1. Obročkaj prve dni spoinladi, kadar cvetni popki že debelji pribajajo, in kadar sok že dobro pod kožo teče, da kožo nied zarezom čisto do uagega lesa lebko obeliš. 2. Hoeeš celo drevo prisiliti, da ti več rodi (— kar ti pa ne svetujem —) vreži obroček podprvovejo okoli debla; hočeš pa le eno ali več vei bolj rodovitne imeti, izreži obroček na veji za palec uad deblom, iz kterega raste. 3. Glej, da tudi betvice ličja v obročku ne ostane, temoč da bo les čisto do golega gladko olieen. 4. Kntne potrebujejo nekoliko širjega obročka, kakor jabelke, in te širjega kakor bruške ; več ko na 4 črte širokib obročkov cikar ne reži. 5. Kjer se je treba bati, da bi veter obročkaiio vejo odlomil, pomagaj s privezanim kolom. 6. Če si na deblu obroček vrezal, moraš spodaj vse stranske vejice porezati, drugač sok vanj sili, in drevo Ti opeša. 7. Nekoliko dui potera, ko si obroček vrezal, teče iz rane nekaj soka, kteri se sčasoma v smolo zgosti, in rano uapolni, pa se vendar lesa ne prime. 8. Si obroček preozko izrezal, da se rana še pred av. Jakobom čisto zaraste — (ne 8amo zasmoli, kakor je v poprejšni točki povedano) — ga pa nckoliko širjega napravi. 9. Če obročkana veja tudi drugo leto še preslabo rodi, obročkaj jo še enkrat na tistetn ali drugetn mestu. 10. Divjih (vodenib) vej ni treba odrezati; če jih obročkaš, jih siliš, drugo leto sadnih popkov pognati. 11. Si obročkano vejo privezal, da se ne odlomi, nimaš drugega več opraviti, kakor drugega leta pričakati, kjer boš s srčno radostjo videl, obročkauo vejo vso belo v cvetju, in potem z lepim in večjim sadjem obloženo. 12. Celo drevo na deblu obročkati, ne svetujera, kajtije prenevamn, pa polovico vej enega drevesa obročkaš brez Jvse nevarnosti; sanio ne vse na eni strani, temvee po vsetn drevesu okoli. Tako obročkanje sadnega drevja, ktero sicev vsako leto cveti, pa malo sadja rodi, brez velikega truda bode v krat- kem veliko dobička dalo. Ravuo lo tudi pripomore, da od drevesa, ktero šc ui rodilo, zveš, kakšuega plemena je, da že drugo leto veš, ali zashiži drevo svojega prostora, aline: tako si prikrajšaš dragi čas, da ni treba veliko let eakati, in na_zadnje videti, da kako drevo slabega sadu rodi. Če iniaš v drevesnici drevo, ktero še ni rodilo, dobiš z obročkanjeni sad prihodnjc leto; iinaš pa drevo, kteio je že več let rodiio, in ga obročkaš zavoljo večjega, lepšega in obiluejšega sadu, dosežeš svoj nameu še to leto. Obročkanje tiuii pomaga, da drevo lepši vrh, in če jc v koreninab slabo, niočneje korenine dobi. -x-i- Crcšiije ia slive brez ko&ic. V 8])omladi razcepi drevce, ktero je iz košice izrastlo, od zgoraj doli ua dvoje do korenin, iztrebi z gladko obrezanim leseniru klinčkom svrž, pa varno, da les dcbla ne raniš, potem združi razcepljeno deblo sopet vknpej, zamaži rano s cepiviiim vozkom, in ovij deblo s kakini trakom, kterega pa pozuejc spet odvezati moraš, kedar se je rana spet zarastla. Sad takega drevesa ima, da se boš čiuiil, namesto trde košice, majhno, belo in niebko bunkico, pa je za drngo navadnemu sadju svojega plemena čisto euake velikosti, oknsa in lepote. Drag. F. Ripšl. Bnčelarstvo na it.isKem. Z bučelarstvom se prebivavci ogroinnega ruskega carstva splob in radi pečajo. Posebno so pa Malorusi v tem poslu jako marljivi in skrbni. V srcdnjem in južtiem Ruskem se nabajajo naj veče bučelaiije. V lesnatib gubernijab ruskib in sibirskih je pridclek od polesnih bučel velik, veči kakpr kder koli. Naseljenci po stepab se skoraj povsodi pečajo z bučelarstvoui, vendar po kocevniškein načinu, razaašaje in razstavljaje ule svojc poletuega časa po stepah. Po zinii jib pa zakopavajo. V Harkovskem in Poitavskem so gospodarji, kteri imajo po 100 in več ulov. Pri razširjenosti carstva se sicer ne da letui pridelek na medu in vosku z številkanri nataučno porcdati; veudar jc vsaj mogoče nekoliko soditi po teiu, da na prituer crkev pravoslavna ua jediuem Ruskem potrebuje na uaj inanje za 1,200.000 rubljev voska na leto in da ga vili te ogromne porabe še vendar vsako leto nud 110.000 pudov *) črez meje prodajo. Pridelek na medu inora ja z ozironi na velike potrebe medovarnic (lecetarij) vsako eto naj manj okoli j)ol tniliona pudov iznašati. Leta 1864 se jc spotrebovalo v ruskih medovarnicali 227.705 veder meda Včelar. E -(**&&& *) Pud se imenuio ruska vaga, ktere so poslužujcjo za veče (eže. Pud ima 40 ruskih ali 29-24 naših liber.