Poštnina plačana v gotovini ^	/A
Abb. postale I gruppo - Lena OU lil’
TRST, nedelja, 8. oktobra 1967
V četrtek je bila objavljena vest, da je bil predsednik u-stanove industrijskega prista-n^£a dr. Franzil v spremstvu demokristjanskega poslanca Belcija na ministrstvu za industrijo in trgovino, kjer Všteval čim prejšnjo predložitev in odobritev zakonske-8» načrta za razširitev področij industrijskega pristanišča v Trstu. Novi zakon naj bi orno-S°&1. da se industrijsko pristanišče razširi za nadaljnje 3 milijone kv. metrov površi-ne; Ustanova industrijskega Pristanišča je že svoj čas vlo-2ua na ministrstvu načrt o razširitvi industrijskega področ-ki se nanaša na štiri loče-na področja. Prvo področje obsega površino 1,600.000 kv. metrov v dolinski občini; drugo Področje 700.000 kv. metrov v ziljski občini; tretje 300.000 *V. metrov v tržaški občini in oetrto 400.000 kv. metrov na P°lgi kroni, ki je delno v dolinski in delno v miljski ob-cini.
Ce izvzamemo 700.000 kv. m V rniljski občini in 300.000 kv. metrov v tržaški občini ter del Področja na Dolgi kroni, ki ®P*da pod miljsko občino, o-stane še vedno dejstvo, da bo-o° v slovenski dolinski občini spet razlastili skoraj dva milijona kv. metrov zemlje. Poleg je treba pripomniti, da se razlastitev v miljski občini na-naša predvsem na Osapsko do-lln°, se pravi, na zemljo, ki J® last slovenskih ljudi. Ne bolj10 pretiravali, če rečemo, da °°do nove razlastitve odvzele Slovencem, zasebnega ali ju-sarskega zemljišča, najmanj milijona kv. m zemlje.
Ta nova razlastitvena pobu-o® ustanove industrijskega pristanišča se sklicuje najprej na Potrebe za gradnjo tovarne *Grandi Motori Trieste«. To to-v®rno, kot je bilo do nedavnega zagotovljeno, bi morali gra-“fti pri Orehu, na zemljišču, i® že last industrijskega pristanišča. Nedavno pa so ugoto-111» tako pravijo tehnični ura-ssjeri so raziskali zemljišče PU Orehu, da je na tem pod-
di^»U nemoSoče graditi «Gran-Motori Trieste« zaradi negodnih talnih razmer, ki naj 1 zahtevale znatno večje stro-za temelje in ki naj bi fjasali do 10 milijard lir Zn ’ Pravlj° odgovorni krogi, je , “a «Grandi Motori Trieste» 4sraditi v dolinski občini.
Spričo tega ne moremo mi-o ugotovitve, da so pristoj-dn °r®ani °d ministra za delo gi raznih političnih strank do-to ^ s^.a'no zatrjevali, da bodo Or K6*'k° Podjetje zgradili pri grorfu' ^a*;0 menimo, da višji obl i>eni s*ro^i tako velikega Jekta, v katerega naj bi vlo
bit ^ milijard lir, ne morejo j,. nepremostljiva ovira za so $°V0 gradnjo pri Orehu. Go POdarska velikana IRI in Fiat rn).?vo laže preneseta nekaj _ Jiard lir več izdatkov za Rdbena dela, kot pa sloven-# ’ imetje, ki jim bodo za
čini ° ^ovarne v dolinski ob-razinctiis plodno zemljo
razlastili
d, J,n
mmnike do
^ Jim postavili tovarniška
- Boljunca
tort°^a- tovarna «Grandi Mo-n. Trieste« potrebuje za grad b svojih obratov skupno i tar ° gradnJ° livarne 70 hek-kv 0v Površine, se pravi 700.000 jjj m' Industrijsko pristani j..,. Pa hoče sedaj z zakonom kv astiti ne samo teh 700 000 tol m za tovarno Grandi Mo 1 marveč okrog 2.500.000 kv. n »‘Ovenske zemlje.
prilastitve za industrijsko vek ani®l^e so slovenskega člo člm * tržaški in dolinski ob-jv doslej že hudo prizadele stanufxda^ je industrijsko pri-mo d 6 razlažčalo zemljo, sa ne »i *ir’l° svoje območje, tla *ede na neposredne resnič-striut.vebe za Sradnjo indu-konk obratov. Tega so se lta]..'n° zavedale tudi nekatere ftier u S,?e stranke, kot na pri-Je , vžčanaka demokracija, ki Sp lanuarja letos podpisala in azum 0 sestavi občinskega gr. .pokrajinskega odbora leve in o'ine V Trstu- skupno s PSU t6r *OVBnsko skupnostjo, v k a n« k! 80 tudi obveznosti, da nji oho nadaljevali z doseda-m obsegom in načinom raz-
laščanja, zlasti v dolinski občini.
«Novi list» je 2. februarja letos objavil članek o tem sporazumu, v katerem pravi sledeče: «V splošnem delu sporazuma so stranke leve sredine sprejele nekaj važnih točk glede zaščite slovenske zemlje in zadevnui gospodarskih koristi.
Razlaščevanje je krivično tudi zato, ker je prizadelo male posestnike, ki so jim vsiljevali zelo nizke cene. Sporazum zato določa, da se bo moral EPIT (ustanova za industrijsko pristanišče) v bodoče pogajati z lastniki za pravično odkupno ceno in se bo iahko poslužil razlastitve le v izrednih primerih za izredno produktivne namene» (podčrtali mi) .
V sporazumu je dalje rečeno, da bo morala biti morebitna razširitev EPIT v skladu z medobčinskim regulacijskim načrtom. O razširitvi bodo torej odločale prizadete občine, v našem primeru dolinska, tržaška in miljska občina, ki bodo lahko industrializacijo in z njo povezane razlastitve sprejele ali odklonile, in ne EPIT ali kdo drug samovoljno.
Delegacije strank so tudi izrazile mnenje, da EPIT ne bi smel razlaščati zemljišč za gradnjo rus au naselij (podčrtali mi).
Ker zakonodaja, ki ureja EP IT, po mnenju Slovenske skupnosti ne odgovarja sedanjim razmeram in je za Slovence krivična, je bila v smislu sporazuma ustanovljena komisija z nalogo, da celotno vprašanje prouči in do 31. marca t.l. predloži svoje zaključke.
Sporazum tudi predvideva, da se bodo stranke leve sredine zavzele za pripravo m iz-aajo novega ooijsega zakona o razlaščevanju.«
Napoved novih razlastitev v dolinski in miljski občini je v polnem nasprotju z zgoraj omenjenim sporazumom, če hočemo biti točni in verjeti celo, da tovarne Grandi Motori ni mogoče graditi pri Orehu, potem se lahko vprašujemo: zakaj ustanova za industrijsko pristanišče hoče sedaj razlastiti 3 milijone kv.m površine in ne tistih 700.000, ki jih potrebuje za novo podjetje IRI-Fiat?
Ali ni zahteva po novih površinah v dolinski občini za ((Grandi Motori« le izgovor in priložnost, da lahko razlastijo še vsa ostala primerna področja zemljišč v aolinskj in miljski občini? Vsakdo, ki bo trezno proučil te naše trditve, bo lahko sklepal, da napovedana razširitev področja industrijskega pristanišča in nove razlastitve, ki temu sledijo, spadajo v širši okvir dolgoletne politike spreminjevanja etničnega zna čaja slovenskih občin.
To nam potrjujejo glasovi, k’ se že sedaj širijo v italijanskih političnih krogih, da bo treba v dolinski občini, na razlaščenem zemljišču, potem ko bo zgrajena tovarna «Grandi Mo tori«, sezidati tudi naselje za najmanj 12001400 delavcev, uradnikov in tehnikov iz Turina, Genove in drugih italijanskih mest, ki jih bodo zaposlili v tej novi veliki tovarni, češ da bo do leta 1970, ko bi morala tovarne začeti obratovati, v Trstu na razpolago samo še kakih 600 delavcev iz Tovarne strojev ki jih bodo lahko zaposlili v r.ovi tovarni Če k temu dodamo š? razne druge terciarne dejavnosti, ki se nujno razvijajo okrog takega obrata, potem ne bomo pretiravali, če rečemo da se bo okrog Boljunca in Doline v bližnji prihodnosti po zgraditvi ^Grandi Motori* naselilo najmanj od 3000 do 5000 ljudi ki bodo prišli od zunaj, se pravi v ogromni ve čini italijanske narodnosti S tem bo slovenska dolinska ob čina popolnoma spremenila svoj etnični značaj Spričo vsega tega lahko napravimo samo en zaključek: vsakdo k’ mu je pri srcu ob stanek naše narodne skupnost) v dolinski občini ir. v daljši perspektivi na Tržaškem sploh, mora odločno zavrniti napovedane razlastitve.
* *


M: •:	■ •/-

'i	'It i
■ ’>-4'
Skrupulozno neizvajanje posebnega statuta
Ob ugotovitvah objavljenih v reviji predsedstva vlade o slovenski manjšini na Tržaškem
Ravnina proti Boljuncu, kjer so napovedali nove razlastitve, Spredaj rezervoarji naftovoda, v ozadju Boljuuec, na levi pa hrib Koromačnik (Sv. Rok).
V 3., avgustovski številki mesečnika «Vita italiana — docu-menti e informazioni«, ki ga izdaja služba za informacije in avtorsko pravo predsedstva ministrskega sveta, je objavljena daljša študija ((Slovenska etnična skupina na Tržaškem o-zemlju« s podnaslovom «Njen obseg, juridični status, gospodarske in kulturne institucije«. Gre za dokaj obsežne študije in prvo poglavje je posvečeno ljudskemu štetju 1961. leta, sledijo pa naslednja poglavja: Gospodarska dejavnost in šolska izobrazba, londonski sporazum in posebni statut, institucije slovenske etnične skupine, tisk in druga sredstva obveščanja kulturna in gospodarska izmenjava
........n..	...„„„.............mn.iiiiiiiii......„„„.......
IZJAVE GLAVNEGA TAJNIKA OZN O VIETNAMU
U Tant še vedno navezuje stike da bi dosegel mirovna pogajanja
Novo bombardiranje blizu kitajske meje - Devet ameriških letal sestreljenih nad Severnim Vietnamom
NEW YORK, 7. — Glavni tajnik OZN U Tant je danes ponovno izjavil, da je prepričan, da bi Severni Vietnam govoril o miru, če bi ZDA prekinile bombardiranje Severnega Vietnama.
Dodal pa je, da se ne strinja z indijskim ministrom za obrambo Singom, ki je včeraj izjavil, da bi prekinitev bombardiranja pripekala do ustavitve vseh sovražnosti.
Pred nekaj tedni je U Tant izjavil, da je opustil vse napore, ker ZDA niso upošteval glavnega problema, t. j. prekinitve bombardiranja. Danes pa je izjavil, da je «še vedno na kak način v stiku z vsemi stranmi« in odkar je glavna skupščina znova začela svoje delo, je stopil v stik «z nekaterimi strankami«. Na vprašanje, ali je začel kake mirovne pobude, je odgovoril: .(Odvisno je, kaj mislite s pobudami.«
Bivši svetovalec predsednika Kennedyja in Johnsona Artuhr Schlesinger je včeraj izjavil, da je vojna v Vietnamu politično tako škodovala predsedniku Johnsonu, da bi ga vsak republikanski kandidat, z izjemo bivšega podpredsednika Nixona in kalifornijskega guvernerja Reagana lahko premagal, če bi bile predsedniške volitve ; v sedanjem trenutku. Schlesinger se je izrekel proti bombardiranju . Severnega Vietnama in je poudaril, da je v 32 mesecih stopnjevanja vojne padlo 30.000 ameriških žrtev, in potrošilo se je 90 milijard dolarjev brez najmanjšega uspeha.
Ker to stopnjevanje ne prinese nobenih rezultatov, je čas. da se ustavi bombardiranje.
Demokratični senator Fulbright je izjavil, da ne more absolut-
no podpisati teze, češ da bi prihod komunistov na oblast, povzročil padec drugih držav jugovzhodne Azije. Poudaril je, da je vojna v Vietnamu državljanska vojna, «v kateri sodelujejo primitivni ljudje, ki so neizobraženi kmetje in s katero nimamo mi nič opraviti.«
Včeraj so ameriška letala že četrti dan zaporedorn bombardirala kraje, ki so oddaljeni manj kakor eno minuto poleta od kitajske meje. Letala so znova bombardirala most v Lok Blnhu, ki je oddaljen 16 kilometrov od kitajske meje, in neki drug most 24 kilometrov od meje. Poleg tega so bombardirali električno centralo v Nam Dinhu se-vernovzhodno od Hajfonga. Se-vernovietnamska tiskovna agencija poroča, da so danes sestrelili nad Severnim Vietnamom devet ameriških letal. Tri letala so sestrelili nad Hanojem, tri nad pokrajino Ha Bak, dve nad pokrajinama Vinh Fuk in Ha Tai, deveto letalo pa nad Hajfon-gom.
Na področju delte reke Mekong je bila včeraj srdita bitka med ameriškimi vojaki in vojaki osvobodilne vojske. Po osmih urah in pol bojev so se partizani umaknili.'
nanjepolitičnem odDoru amen-Akoga senata pravi, da je za iz-"fciijšanje pozicije ZDA v Latinski Ameriki potrebno revidirati dosedanjo politiko do vojaških režimov na tej celini in omogočiti organiziranje svobodnih volitev.
Dokument pravi, da je vojaška nadvlada v Latinski Ameriki ((blokirala ali upočasnila proces reforme«. čeprav so nekateri voja-
ški voditelji izvedli dobre programe o razvoju in gospodarski mo-‘Ttemizaciji^ j« nespcročen.!. ua so zaustavili prihod ljudskih sil na oblast, s tem da so sami obdržali Oblast ali pa podpirali civilne Vlade, ki so pogostoma malo predstavniške. Poročilo nadaljuje, da sa maloštevilne latinsko - ameriške države, kjer ne bi vojaki predstavljali negativne politične sile.
Na prvi pogled gre za formalno na nekak način točne podatke, tako da ni mogoče s formalne plati oporekati raznim naštevanjem, istočasno pa gre za kričeče potvarjanje resničnega položaja slovenske manjšine v Italiji, in to z dokaj prozornimi cilji. Po že večletni praksi bo tudi letos zasedanje italijanskega mešanega odbora za izvajanje londonskega sporažuma, katerega neuradno pripravo predstavlja ta publikacija z očitno tezo: slovenske manjšine je zelo malo in se ji godi tako dobro, da ima že vsega preveč, kar izhaja iz celotnega pisanja. Zal, vsi vemo, da to ni točno, in zato bomo morali posvetiti posameznim trditvam, ugotovitvam in naštevanjem posamezne študije. Za sedaj se omejujemo samo na dve izmed osnovnih u-gotovitev: na prvi strani se v prvem poglavju obravnava popis prebivalstva in se navaja da je bilo leta 1961 v tržaški pokrajini 25.582 Slovencev ali 8.6 odst. vsega prebivalstva na osnovi popisa izvedenega po govornem jeziku. Revija niti zdaleč ne podvomi o resničnosti tega števila, češ da jo drugi podatki potrjujejo «ad abun-dantiam«. Mi pa menimo, da smo Slovenci «ad abundantiam« dvakrat dokazali, kako netočen, krivičen in neobjektiven je bil popis prebivalstva 1961. leta. Vsem prizadetim oblastem so najprej 4. oktobra 1961, nato pa 13. novembra 1961 bile poslane vloge, ki so ju podpisale vse organizacije političnega ali kulturnega značaja, ki vključuj, j'* l Ov ta«.. Pod vlogami so torej podpisani predstavniki popolnoma vseh Slovencev, in je zato tudi važno, da ponovimo, za katere podpise gre: tržaška avtonomna federacija KPI, Slovenska demokratska zveza, Neodvisna socialistična zveza, Slovenska katoliška skupnost, Slovenska krščansko so-
ZDA in Latinska Amerika
IVASHINGTON, 7. — Poročilo, ki ga je odobril in objavil pododbor za Latinsko Ameriko v zu-
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiimifiiiiiiiiriimH(|||||,mm,||||ll|||ll||l|||||||||,|m||||||,|||||||||||||||||
BIVŠI LABURISTIČNI MINISTER F00T V KAIRU
Začetek važnih posvetovanj za normalizacijo odnosov
London je zaskrbljen zaradi podaljšane zapore Sueškega prekopa - Govori se o možnosti Brovvnovega obiska v Kairu
KAIRO, 7. — Bivši laburistični minister Dingle Foot je prišel danes v Kairo, kamor ga je povabila egiptovska vlada. Pred odhodom iz Londona je izjavil, da upa, da bo njegov obisk v Kairu prispeval k izboljšanju odnosov med ZAR in Veliko Britanijo. Egiptovski tisk objavlja poročila o njegovem prihodu pod velikimi naslovi. Jutri ga bo sprejel predsednik Naser. V angle ških krogih v Kairu pa poudarjajo, da je Foot prišel na privaten obisk in da nima jasnega pooblastila od svoje vlade. Da lje pravijo, da njegovo potova nje ni v zvezi z opravkom, ki ga bo imel čez en teden v Kairu načelnik britanske delegacije na razorožitveni konferenci Harold Beeley. Kairski tisk piše, da bo Beeley imenovan za britanskega poslanika v ZAR, «če se bo vse
normalno razvijalo in če bo pred sednik Naser odobril obnovitev diplomatskih odnosov z Veliko Britanijo«.
Komentatorji ugotavljajo, da je Velika Britanija bolj zaskrbljena kakor vsaka druga država, in za to je začela živahno diplomatsko dejavnost, da bi dosegla, da se znova odpre Sueški prekop, ker so posledice prekinitve plovbe po prekopu za britansko gospodar i stvo in za gospodarstvo Com monwealtha porazne. Vendar pa je zadeva zelo zapletena spričo dejstva, da Izrael odklanja umik z zasedenega ozemlja. Naloga Foota in Beeleyja in morda tudi zunanjega ministra Browna, o katerem se govori, da namerava eventualno priti v Kairo, bo proučiti vse možnosti za rešitev vseh problemov, ki so povezani z arabsko-izraelsko vojno.
Trgatev v Brdih
cialna zveza, Slovenska kulturno gospodarska zveza, Skupina neodvisnih Slovencev, tržaška federacija Socialistične stranke Italije, Slovensko-hrvatska ljudska prosveta, Slovenska prosveta in Slovenska prosvetna matica.
V prvi vlogi se najprej ugotavlja, da sedaj še niso dozoreli pogoji, da bi lahko popi« prebivalstva dal resnične podat-ke o številu pripadnikov slovenske skupnosti. Nato se navaja, da se oblasti niso posvetovale s predstavniki slovenske skupnosti glede načina izvajanja popisa.
Predstavniki slovenske etnične manjšine so izjavili, da ne morejo sprejeti rezultatov popisa po narodnosti, ker so še žive posledice fašistične raznarodovalne politike in omejevanje slovenskih pravic v povojnem razdobju, ker niso uveljavljene mednarodne obveznosti in obveznosti čl. 3 in 6 ustave.
Končno je govora o zastavljenem vprašanju in se v resoluciji ugotavlja, da gre za povsem napačen kriterij in da gre za vprašanje, ki je v nasprotju z načeli Unesca. V drugi vlogi Da se navaja vrsta nepravilnosti zaradi katerih po-nis ni mogel biti izvršen v redu glede narodnosti. Tako niso bili prevedeni v slovenščino obrazci, niso objavili navodil v slovenskem jeziku in niso imenovali zadostnega števila popisovalcev, ki obvladajo slovenščino, V isti vlogi je tudi ugotovljeno, da je obrazec, v katerega je vključena kolona z vprašanjem o narodnosti, protizakonit, ker ni bil predviden z odlokom predsednika republike. iz vseh navedenih razlogov so iste politične in kulturne organizacije ponovno odločno zavrnile priznanje rezultatov popisa.
Za birokrate, ki so sestavljali navedeno študijo, torej vse te ugotovitve celotne slovenske manjšine nimajo nobene teže, zanje je samo važno, da se na nekak način najde podatek, ki naj bi govoril, da je Slovencev na Tržaškem mar lo, zelo malo in da tako tudi ne morejo imeti posebne teže, niti posebnih potreb.
Menimo, da že v tej prvi oceni članka revije ne moremo tudi mimo naslednje zapisane ugotovitve: ((Italijanska vlada, ko je 26. oktobra 1954 prevzela upravo tržaške pokrajine, je skrupolozno izvajala posebni statut«.
Tudi tokrat se bomo omejili na uraden dokument, in sicer na 12 strani dolgo vlogo, ki jo je 20. novembra 1964 poslala Slovenska kulturno gospodarska zveza predsedniku vlade Moru prav ob desetletnici uveljavitve londonskega sporazuma. V tem dolgem dokumentu je rečeno, da slovenska manjšina v Italiji še vedno ne uživa dobrin posebnega statuta.
Predvsem je treba ugotoviti, da italijanski parlament ni ratificiral memoranduma, ter zato zlasti sodne oblasti, zanikajo njegovo veljavnost kot notranji zakon.
Razen redkih izjem ni bilo nič napravljenega za pravično zastopstvo slovenske manjšine v upravi, kot izrecno zahteva 2. člen posebnega statuta. Niso bili razpisani natečaji v tem smislu in niti en natečaj ni u-pošteval prednosti za one, ki poznajo slovenščino. Tajniki štirih slovenskih občin ne znajo slovenščine, ponekod pa je prišlo celo do poslabšanja, tako da v razne sekcije in komisije sodišča 1964. leta prvikrat niso bili imenovani Slovenci v nasprotju z dosedanjo prakso. V nobeni sekciji trgovinske zbornice ni imenovan Slovenec z izjemo enega samega v sekcijo za kmetijstvo, pa čeprav Slovenci predstavljajo večino kmetovalcev in so močno zastopani v obrtništvu in mali trgovini.
Ni bil izdan noben zakonski odlok, ki bi prepovedal podpihovanje nacionalne rasne mržnje, kot določa člen 3 v resoluciji iz leta 1964 se navajata dve zadnji rasistični protislovenski demonstraciji, v letu 1967 pa naj omenimo samo divjaško napadanje slovenskega odbornika Hreščaka.
Glede člena 4, ki določa zaščito etničnega značaja raznih področij, se navajajo razne kr-šitve na področju med Trstom n Nabrežino, sedaj pa bomo kmalu lahko govorili 0 Dolini kot ugotavljamo v članku, ob-
• (Nadaljevanje na 2. strani)

PO DANAŠNJEM ZASEDANJU IZVRŠNEGA ODBORA

Prihodnji teden se bo Volkspartei
dokončno odločila o sprejemu paketa
Zaostrili so zahtevo po mednarodnem jamstvu - Fanfani je odpotoval v Turčijo - Zaključeno zasedanje CGIL o zahtevah po zvišanju prejemkov in o sindikalni enotnosti
RIM, 7, — Danes se je v Bocnu pričelo zasedanje izvršnega odbora južnotirolske stranke «Volkspartei», na katerem je poročal predsednik Magnago o zaključkih razgovorov, ki so jih imeli s predstavniki tirolske in zvezne avstrijske vlade v Innsbrucku. Na zasedanju niso prišli do zaključkov in so ga odložili na prihodnjo soboto.
Dr. Magnago je kasneje izjavil
novinarjem, da morajo odločati predvsem o dveh vprašanjih:	o
sprejemu «paketa» in o mednarod nih jamstvih in o sklicanju strankinega kongresa, ki naj izreče dokončno besedo. Iz njegovih izvajanj se lahko razume, da bo večina za spre i m «paketa» in torej za sprejem italijanskega predloga o avtonomiji bocenske pokrajine. Vendar pa istočasno tudi zahtevajo «učinkovita mednarodna jamstva*. Magnago je v tej zvezi dejal, da so netočna poročila o zaključkih razgovorov z avstrijsko vlado, češ da bi južni Tirolci sprejeli postopna jamstva, ki naj bi bila političnega značaja, tako da bi šele po izvedbi paketa Avstrija izjavila, da je zaključen spor z I-talijo. Vendar pa tudi Magnago ni bil jasnejši glede osnovnega vprašanja, ali se zahtevajo pravna ali politična mednarodna jamstva. Raz pravljali so tudi o predlogu dr. Jennyja, ki predseduje nemški socialdemokratski stranki, da bi v sedanjem razdobju glede zunanjepolitičnih vprašanj obe stranki sodelovali. Tudi o tem bodo dokončno odločali prihodnjo soboto.
Dr. Magnago je med svojim dve-urnim govorom obrazložil tudi razloge, da nista bila prisotna na razgovorih v Avstriji dva vidnejša predstavnika desnice dr. Dieti in dr. Benedikter. Magnago pravi, da je Dieti podal ostavko na mesto podpredsednika stranke in da ga zato niso povabili, ker ni več član vodstva stranke, povabili pa so dr. Benedikterja kot strokovnjaka, nakar pa je odklonil.
Glede sklicanja kongresa stran ke pa kaže, da prevladuje mnenje, da ne bi bilo treba sklicati izrednega kongresa, ker je po statutu letos predvideno sklicanje rednega kongresa. Na tak način pa tudi skušajo omejiti vlogo kongresa.
Zasedanje se je pričelo v nekoliko čudnem ozračju, saj je pred dvorano inštituta za nemško kulturo, v katerem je zasedanje, stal starejši prof. Maurer, kateri trdi, da ga je Magnago na nepravilen način premestil iz Bočna in ki je nosil transparent z napisom: »Bivši SS in hčerka Martina Borman-na so stalno zaposleni na nemških južnotirolskih šolah. Ravnatelj Joseph Maurer pa je po trinajstih letih izgnanstva v Cavalese kon-finiran v Bormio v Lombardijo. V bocenski pokrajini je prostih štirideset ravnateljskih mest na nemških srednjih šolah! To je avtonomija Silviusa Magnaga.» Napis je glede hčere Bormanna povsem točen, ker resnično poučuje kot u-čiteljica v Meranu, druga hči pa je poročena in poučuje v Bocnu. Sin je misijonar v Afriki.
Minister za zunanjo trgovino Tol-lojf - je danes sprejel v bolnišnici v Mestrah romunskega ministra za zufcanjo trgovino Gheorga Cioaro, ki’ je na obisku v Italiji, kjer je
Dopoldne je odpotoval minister za zunanje zadeve Fanfani v Turčijo, kjer se bo v Ankari udeležil šestega zasedanja ministrskima sveta združenja evropska gospodarska skupnost in Turčija. Na zasedanju bo Turčija predlagala na-glejše vključevanje v evropsko skupnost, tako da bi uveljavili sporazum o priključitvi Turčije mnogo prej in ne šele 1. decembra 1968. Če ji bo to uspelo, bo znatno liberalizirana zunanja trgovina med Turčijo in državami evropske gospodarske skupnosti, tako da bi okrog 93 odstotkov celotnega turškega izvoza proti tem državam uživalo bistvene carinske olajšave.
Inštitut za konjunkturna preučevanja ISCO je izdelal poročilo o gospodarskem položaju v Italiji v prvi polovici letošnjega leta, ki potrjuje ugodna predvidevanja, ki jih je v tej zvezi predložila vlada parlamentu. Poročilo omenja, da se bo narodni dohodek letos po vseh predvidevanjih zvišal za 5,5 odstotka in torej nekoliko več, kot je to predvideval petletni gospodarski načrt.
Po podatkih italijanskega letalskega registra je bilo 31. julija v Italiji 1.309 civilnih letal, helikopterjev in jadralnih letal.. Od tega
je 1.081 motornih letal, 60 helikopterjev in 168 jadralnih letal.
Zaključila se je vsedržavna posvetovalna konferenca CGIL, ki je obravnavala dve pomembni sindikalni vprašanji. Razpravljali so o nadaljnji borbi za zvišanje plač in za omilitev brezposelnosti, pri čemer je generalni tajnik Novella u-gotovil, da je treba upoštevati vse faktorje, in je med drugim tudi omenil predloge za politiko polne zaposlitve. Drugo pomembno vprašanje se nanaša na sindikalno enot-n ost, za kar sta CISL in UIL predlagali, da se nadaljujejo razgovori. Novella je dejal, da v Italiji ne gre za zgodovinska temveč politična vprašanja. V tej zvezi je omenil tudi sklepe glede bodoče volilne kampanje, katere se sindikalni predstavniki ne bodo neposredno udeležili, tako da še jasneje poudarjajo ločitev sindikata od strank in popolno avtonomijo sindikalne organizacije.
Zaporni nalog za tri policiste
CAGLIARI, 7. — Še vedno se mnogo govori o okoliščinah, zaradi katerih je javni tožilec dr. Giuseppe Mancliia izdal zaporna povelja za načelnika letečega oddelka dr. Elia Iuliana, komisarja javne varnosti dr. Giuseppa Balsama * I * * * V
in brigadirja javne varnosti Giuseppa Cigliottija.
Zelo verjetno pa so točne govorice, da sta oba funkcionarja obdolžena obrekovanja, nasilja, prevare in prizadejanja težkih poškodb. Funkcionarja sta menda odkrila neko tolpo, ki naj bi kradla po okoliških krajih. Prijeli so nekega udeleženca te tolpe, katerega so med zasliševanjem na kvesturi pretepli in mu povzročili resne poškodbe.
Naslednji primer se nanaša tudi na isto tolpo, katere pa, kakor kaže, sploh nikoli ni bilo. Karabinjerjem se je namreč prijavil pastir Umberto Cossa. ki trdi, da so ga policisti napadli pred mesecem ir. nanj streljali z brzostrelkami, ko sploh ni bil oborožen. Takrat so policisti dali povsem drugo verzijo, in je bilo govora, da je prišlo do medsebojnega streljanja in da je bil pastir oborožen s pištolo. Sedaj so menda ugotovili, da sploh ni imel orožja.
Končno se govori, da je leteči oddelek najel nekega že obsojenega človeka, katerega so skušali vriniti v tolpo, pa ne zato da bi ugotovili njeno dejavnost, temveč da bi jih pripravil do resničnih zločinov, na osnovi katerih bi jih kasneje prijeli. V bistvu gre torej za obtožbe, da je načelnik letečega oddelka sam ustvarjal zločinsko tolpo, ki naj bi jo hotel kasneje prijeti.

JUGOSLOVANSKI DAN V OKVIRU «TRAMAG» V PADOVI
Lepi uspehi v razvoju sodelovanja italijanskega in jugoslovanskega gospodarstva
Danes CSSR-SZ
za naslov prvaka
Italija-lzrael za 7„ Jugoslavija-Španija za 9. mesto
HELSINKI, 7. — Danes se je nadaljevalo evropsko prvenstvo v košarki. V polfinalu finalne skupine sta zmagi pripadli peterkama Češkoslovaške in Sovjetske zveze. Medtem ko je Jugoslavija, ki nastopa v skupini, kjer se borijo za osvojitev od 9. do 12. mesta zabeležila zmago nad Francijo, je mo._____________________________
rala Italija v skupini od 5. do 8. mesta kloniti Romunom.
82:79 (42:40) 108:68 (57:30)
63:57 (36:28) 73:60 (35:30)
Izidi današnjih tekem so naslednji:
Od 1. do 4. mesta
(v Helsinkih)
CSSR — Bolgarija SZ — Poljska Od 5. do 8. mesta (v Tampereju)
Romunija — Italija Finska — Izrael Od 9. do 12. mesta (v Helsinkih)
Jugoslavija — Francija 75:69 (37:36) Španija — Grčija 99:95 (41:45) Od 13. do 16. mesta (v Tampereju)
Madžarska—Holandska 76:71 (40:32) Vzh. Nemčija—Belgija 78:63 (41:45) Spored jutrišnjih tekem je naslednji:
V	Tampereju
Za 15. mesto Holandska - Belgija Za 13. mesto Madžarska - Vzh. Nemčija
Za 7. mesto Italija . Izrael Za 5. mesto Finska - Romunija
V	Helsinkih
Za 11. mesto Francija - Grčija Za 9. mesto Jugoslavija - Španija Za 3. mesto Bolgarija - Poljska Za 1. mesto SZ - CSSR.
Dve zanimivi tekmovanji - Vzhodne dežele kažejo veliko zanimanje za nova in širša srečanja na tem področju
(Od našega dopisnika)
PADOVA, 7. — V okviru tukajšnje 5. mednarodne razstave tehničnih naprav za notranji promet v industriji in skladiščenje v programu do 10. oktobra je bil včerajšnji dan posvečen sosedni republiki Jugoslaviji. Svečanosti v dvorani za konference se je udeležil tudi jugoslovanski konzul iz Trsta Želj-
ko čipovič, padovske poslovne kroge pa so predstavljali tajnik trgovinske zbornice, predsednik združenja industrijcev in številni operaterji.
V svojem pozdravnem govoru je predsednik velesejma dr. Merlin naglasil, da je tudi letos na sejmišču zbrana praktično vsa najpomembnejša proizvodnja tehničnih naprav za prevažanje in uskla-diščenje blaga tako iz Italije kakor tudi iz tujine, saj je na letošnjem «Tramag» izmed 200 prisotnih razstavljavcev kar 100 iz tujine. Predsednik je nadalje naglasil, da je razvoj sodelovanja med italijanskim in jugoslovanskim
tudi podpisal novo trgovinsko po- j gospodarstvom dosegel že lepe u-
gogbo	i spehe in da bodo ti uspehi v pri
...............................................................•""•'■■Ulil.................illlliilllin
George Papandreu izpuščen na svobodo
Izpustili so še osein drugih poslancev zveze centra
ATENE, 7. — Grška vlada je danes dala izpustiti bivšega predsednika vlade Papandreuja, ki je voditelj zveze centra in je bil v hišnem zaporu od dneva, ko je bil izvršen državni udar. Uradno sporočilo pravi, da je vlada razveljavila vse omejitve proti Pa-pandreuju in osmim bivšim poslancem zveze centra, ki so bili tudi v hišnem zaporu. Med osvobojenimi sta tudi dva bivša ministra.
Uradno sporočilo ne omenja Andreja Papandreuja, ki je sin Geor-geja in ga obtožujejo, da je zapleten v afero «Aspida». Uradno sporočilo pravi, da je vlada danes jdredila nekatere pomilostitvene ikrepe, toda je odločena nadalje--ati akcijo za »vzpostavitev reda in ilaginje«. «Vsak poskus kalitve .avnega reda bo strt.»
Istočasno pa so v pravosodnem ninlstrstvu sporočili, da bo za-ožnica nekaterih grških časopisov lelen Vlachov postavljena pred odlšče, češ da je obrekovala grško travico. Od 28. septembra je v lišnem zaporu.
Londonski «Observer» objavlja ianes pismo, ki ga je Helen Vla-:hov tajno poslala iz Grčije. Pismo ,e zahvaljuje mednarodnemu tisku :a podporo stvari demokracije v Grčiji in poziva, naj se ne ustavi kampanja proti vojaški diktaturi.
imenovan član kronskega sveta Al Talhuni. Prevzel je tudi ministrstvo za obrambo in za zunanje zadeve. Talhuni je sedaj že četrtič predsednik jordanske vlade. V svojem pismu, s katerim sporoča ostavko, pravi Juma med drugim, da »sedanje okoliščine zhtevajo novo ocenitev stanja spričo izraelske grožnje«.
Kralj Husein je poslal novemu predsedniku vlade pismo, v katerem pravi, da je palestinsko vprašanje temeljni element jordanske politike ter je vprašanje življenja ali smrti za Jordanijo. Husein poziva novega predsednika vlade, naj si zapomni, da hoče Jordanija odpraviti posledice napada v Transjordaniji in Jeruzalemu. Zato naj vlada izvaja politiko varčevanja, ki pa naj hkrati omogoči okrepitev oboroženih sil. Zatem poziva vlado, naj okrepi mea-arabske odnose. Ugotavlja se, da je Talhuni dober Naserjev prijatelj. Poleg tega je doma iz Trans-jordanije kakor tudi devet ministrov od skupnih 18. Ugotavlja se tudi, da so ustanovili novo ministrstvo za verske zadeve In svete kraje, ki ga bo vodil Hamid Al Sajeh, ki je v zadnjih tednih večkrat javno izrekel podporo dejavnosti arabskih nacionalistov v Transjordaniji.
Spremembe v jordanski vladi
AMAN, 7. — Jordanski ministrski iredsednik Sad Juma je danes sporočil kralju Huseinu svojo ostavko. Za novega predsednika vlade je bil
MOSKVA, 7. — Kitajske radijske oddaje namenjene prebivalstvu nekaterih sovjetskih področij ob ki-
hodnje prav gotovo še večji, saj kažejo operaterji z obeh strani naraščajoči interes za razne oblike skupnega delovanja in to tudi na področju, ki je predmet vsakoletnega prikaza «Tramag» v Padovi.
V	imenu gospodarske zbornice za Slovenijo je prireditev pozdravil inženir Adolf Brumat iz jugoslovanskega centra za transportno industrijo. Izrazil je prepričanje, da se bo na področju notranjih industrijskih prevozov med italijanskimi in jugoslovanskimi podjetji v prihodnje razvilo mnogo tesnejše sodelovanje, ki se je pravzaprav pričelo pred leti prav na padovanskem sejmu, saj imata na tem področju obe državi mnogo skupnega.
Podpredsednik jugoslovanskega centra inž. Prislav Gaus je nato na kratko orisal cilje in prizade-I vanja organizacije, ki je nastala j leta 1960 in ki razvija svoje delo-| vam je v štiri različne smeri. Da i namreč pripravlja strokovno oseb-
I je (delavce in tehnike), da usklaja i domačo proizvodnjo prevoznih j sredstev, da pripravlja mednarod-
I ne strokovne razstave in študijska I srečanja ter da skrbi za razvoj v proizvodnji prevoznih sredstev. V j letošnjem letu je center povečal obseg svoje dejavnosti ter pripravil prvi enoletni seminar za mlade inženirje in tehnike, ki se izpopolnjujejo na področju notranjih industrijskih prevozov in ki se ga udeležuje skupina 25 slušateljev. Govornik je nadalje omenil sodelovanje, ki se je že pred leti začelo razvijati med jugoslovanskim centrom za transportno industrijo in padovskim »Tramag«, ter navedel, da je prva te dni obiskala sejem skupina predstavnikov ljubljanskega Litostroje, ki si je nato ogledala milansko tovarno OM, in vse kaže, da bosta podjetji v najkrajšem času začeli skupno proizvodnjo težkih traktorjev viličarjev in podobnih transportnih naprav.
Predstavnik padovske trgovinske zbornice je nato v krajšem govoru prikazal strukturo italijanskih zbornic ter glavne značilnosti, po katerih se razlikujejo od drugih podobnih organizacij v tujini, tako na primer od gospodarskih zbornic v Jugoslaviji, ter Je naglasil, da je padovska zbornica na razpolago domačim in jugoslovanskim podjetjem, ki bi rada navezala med seboj nove stike in nove oblike sodelovanja.
V	Padovi se mudi skupnia kakih 30 tehnikov iz Slovenije, sinoči pa je prispelo na sejmišče odposlanstvo 20 strokovnjakov iz ljubljanskih javnih skladišč.
V	okviru jugoslovanskega dneva sta bili včeraj na sejmišču dve tekmovanji med italijanskimi in jugoslovanskimi upravljale! traktorjev
tajski meji se vsako jutro zače-1 viličarjev. Na prvem tekmovanju njajo z naslednjimi besedami: s traktorji na električni in Diese
pa je zasedel komaj peto mesto. Pozneje je bilo še tekmovanje z naslovom «Tekma treh pristanišč«, na 'katerem so se pomerili šoferji iz Genove, Benetk in z Reke. Zmagali so Genovežani, drugo mesto so zasedli Benečani, tako da je tretje in zadnje mesto pripadlo Rečanom.
Pri obeh tekmovanjih, ki sta menda sploh prvi poskus take oblike sodelovanja na mednarodni ravni, so bili prisotni predstavniki gospodarskih in industrijskih odposlanstev iz Češkoslovaške in Madžarske. Vzhodne dežele kažejo veliko zanimanje za možnosti, da bi v prihodnje prišlo do novih in širših srečanj na tem področju. V Padovi pa se je prav v zadnjem času izkristalizirala zamisel, da bi pričeli prirejati takšna mednarodna tekmovanja izmenično, eno leto v Padovi, naslednje pa v Zagrebu in to v času tamkajšnjega spomladanskega mednarodnega velesejma. Tako bo v Zagrebu spomladi prihodnjega leta prva takšna prireditev v Jugoslaviji, in sicer bodo na njej sodelovale poleg italijanske tudi francoske, madžarske in češkoslovaške skupine. Možno pa j«, da se krog sodelavcev še razširi na nekatere druge vzhodnoevropske dežele.	ELIO FORNAZARIČ
iiimiiimiimiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiimiiiitimtimiiii
Skrupulozno
neizvajanje
(Nadaljevanje s 1. strani)
«Dobro jutro, prebivalci začasno zasedenih področij.* Kakor je znano, postavlja Kitajska zahteve po nekaterih področjih v Kazakstanu in na skrajnem vzhodu Sovjetske zveze.
lov pogon so zmagali italijanski tekmovalci, ki so zasedli prva štiri mesta na lestvici, lovoriko pa je odnesel tekmovalec Brunettl, predstavnik Fiatove skupine. Prvi med Jugoslovani je bil Kostanjevi*. ki
javljenem na isti strani.
Še zdaleč ni izpolnjeno določilo člena 4b posebnega statuta, ki predvideva pomoč iz javnih fondov na istih načelih, kot jo prejemajo italijanske organizacije.
Glede slovenske šole se v članku mnogo hvali z uvedbo zakona, pri čemer pa je treba žal še ponovno ugotoviti, da gre za zakon, ki se v bistvenih vprašanjih ne izvaja.
Osnovno vprašanje pa predstavlja uporaba slovenskega jezika in določa člen 5, da lahko pripadniki etnične skupine svobodno uporabljajo svoj jezik v odnosih z upravnimi in sodnimi oblastmi in da bodo prejeli odgovor v istem jeziku. Zelo mnogo skrupoloznosti je bilo porabljene, da se ta člen na vsak način ne bi izvajal. In še vedno so v veljavi zloglasni členi kodeksov o kazenskem in civilnem postopku, ki predvidevajo celo kazen za one, ki bi si nekaj takega drznili.
Na celotnem področju tržaške občine skoraj ni dvojezičnih' napisov z izjemo onih na poslopjih slovenskih šol, v okoliških občinah pa so le redki napisi, ki so jih postavile slovenske občinske uprave.
Tako je bilo ugotovljeno 20. novembra 1964. leta, in oktobra 1967, leta žal ne moremo napisati nič bistveno pozitivnejšega in žal še vedno veljajo skoro vse negativne ugotovitve, kako «si č pošto ogni seru-polo«, ampak ne za to, da bi se posebni statut izvajal, temveč zato. da se ne izvaja.
REGGIO EMILIA, 7. — Danes so na italijanskem teniškem prvenstvu podelili še dva naslova: med posameznicami je zmagala Lea Pe-ricoli, v moškem doublu pa sta postala nova prvaka Pietrangeli in Tacchini.
Pericolijeva ni imela, kot so nekateri predvidevali, težkega dela z Riedlovo, ki je bila v slabi formi. Riedlova je napravila vse, da bi prekrižala račune Pericolijevi, vendar se je morala vseeno predati z rezultatom 6:2 6:1.
Težje je šlo Pietrangeliju in Tac-chiniju, ki sta se morala precej potruditi, da sta spravila na kolena u pw'no' dvojico Maioli - Crott*.
V polfinalu mešanih dvojic sta zmagi pripadli dvojicama Beltrame - Pirro in Pericoli - Pietrangeli. Jutri se bo prvenstvo končalo s podelitvijo naslovov mešani dvojici in posameznikom.
Mutascio oproščen obtožbe
nenamernega umora
DANES NA STADIONU «PRVI MAJ»
Avto - moto tekmovanje
Danes zjutraj ob 8.30 bo na stadionu «Prvi maj« v Trstu tekmovanje za avtomobile, ob 11. uri pa za motorje. Avtomobilisti bodo morali poleg spretnostne vožnje skozi postavljena vratca pokazati tudi nekaj drugih spretnosti. Tako bodo morali metati žogo v koš, zbijati z žogo keglje, valiti rezervno kolo na približno 30 metrov dolgi progi itd.
Motociklisti pa bodo imeli podobno tekmovanje kot lani na malem igrišču, kjer se bodo prav tako pomerili v spretnosti vožnji skozi vratca.
Prireditelji priporočajo točnost. Zamudniki ne bodo imeli pravice do nastopa.
ODBOJKARSKI TURNIR
Mladinke
IGRIŠČE «PRVI MAJ*
DANES, 8. oktobra
ob 14.30 KRAS — BREG (sodnik Dougan)
ob 18. uri OPČINE — ŠKAMPERLE (Lovriha) ob 16. uri polfinalna tekma med zmagovalcema tekem KRAS — BREG in OPČINE — ŠKAMPERLE
ODBOJKARSKI TURNIR 10. SŠI
Dvojna zmaga mladink Cankarja
Danes popoldne na stadionu «Prvi maj» tri tekme
Cankar A Cankar B
2
0
(15:2, 15:1)
Cankar A: Bole M., Bandelj L., Rauber J., Seražin M., Rogelja M., Bolčina T., Pernarčič S., Obad S.
Cankar B: Rauber N., šiškovič M., Lukeš N., Batista L., Trampuž Z., Raztresen N.; sodnik Pertot D.
Srečanje je bilo bolj uravnovešeno kot kaže rezultat. Prva ekipa Cankarja seveda v tem društvenem I derbyju ni posebno napenjala svo-
^lllllll^llll■lI■ll^l«lll»lllllllllllllllllllllllHll*llll•l*•l*•,n^ll^l^m••ll,,ll,,,,|,*,,,,,,,,,,,|,,,,,,,,,,*,,■,,,,*|,,,,,,,,,
MEDNARODNI
V POVRATNI TEKMI ZA POKAL EVROPSKIH NARODOV
Nemci premagali
Jugoslavijo 3:1
Nogometaši Zahodne Nemčije v vodstvu lestvice četrte skupine pred Jugoslavijo in Albanijo
skupine turnirja za čijo s 3:1 (1:0).
Tekmo, kateri je prisostvovalo, 72.000 gledalcev, je sodil Italijan Lo Bello. Prvi gol je v 10’ prvega polčasa dosegel Nemec Lohr, Zamba-ta pa je v 1’ nadaljevanja izenačil za Jugoslavijo. V 25’ je Miiller ponovno povedel Nemčijo v vodstvo, Seeler pa je v 41’ postavil končni rezultat. Tekma ki je potekala pod dežjem, je bila le tu pa tam zanimiva. Jugoslovanom teren ni prijal, v njihovih vrstah pa je manjkala odločnost in borbenost, kar se je , kasneje maščevalo. In vendar bi Jugoslovani zaslužili z zmago kar VIDEM, 7. — Preiskovalni sod-j milijon ^dinarjev,^medtem Jco^bodo nik Renato Pedretti je danes podpisal zanimivo razsodbo, s katero je ukinil sodni postopek proti 19-letnem Francu Mutasciu iz Trži-
HAMBURG.J7, - Jugoslavija je dane« v povratni tekmi čptrte priredite|jski odbor 10 sloven evropski pokal narodov Izgubila srečanje z*'Nerti-;	■■
ča, ki je bil obtožen nenamernega umora.
Gre za tragičen primer ljubljanskega boksarja, člana Odreda, 19-letnega Tomaža Missona, ki je 29. junija letos v št. Petru Slovenov podlegel poškodbam Misson je v boksarskem dvoboju nastopil proti Mutasciu. Ob koncu zadnje runde se je Ljubljančan vrnil v svoj kot, kjer mu je trener že snel eno rokavico. Nepričakovano je Misson padel na tla in ker je bilo njegovo stanje resno, so ga odpeljali v Videm, kjer je nekaj ur kasneje podlegel poškodbam.
Po mnenju preiskovalnega sodnika, postopka ni mogoče niti začeti zaradi »pomanjkanja ekstremov zločina«. V razsodbi je rečeno, da Mutascia ni mogoče obdolžiti nenamernega umora, ker je smrt nastopila zaradi poškodbe med športnim nastopom, zaradi česar je treba smatrati poškodbo za dopustno v športnih pravnih običajih.
Nemci dobili za osvojitev obeh točk le 300.000.
dovl, ki je prevozila progo v 7’03”3.
PECCIOLI, 7. — Michele Dancel-il je danes zmagal v kolesarski dirki za pokal Sabbadini, ki je bila zadnja preizkušnja za trofejo Cou-gnet. Vrstni red na cilju je bil naslednji:
1.	Michele Dancelli (Vittadello), ki je prevozil 236 km v 6 urah in 7 minutah
2.	Franco Bitossi (Filotex)
3.	Armani (Salamini-Luxor)
4.	Bocci (Germanvox-Vega)
5.	Mancini
KONČNA LESTVICA
Reprezentanci sta nastopili v na- | profesionalcev za trofejo Cougnet
slednjih postavah:
NEMČIJA: Maier; Patzke, Hoett-ges; Siemensmeyer, Schulz, Weber; Roth, Seeler, Miiller, Overath, Lohr. JUGOSLAVIJA:	Pantelič; Fazla-
j .UJUVIoGa V ion, icujvouv,
gdč, Bmčič; Nešticki, Rašovič, Hol-cer; Zambata, Bečejac, Osim, Sko-blar, Džajič.
Po današnji tekmi je Nemčija v vodstvu lestvice 4. skupine s štirimi točkami (3 tekme, količnik 9:3), druga je Jugoslavija prav tako s štirimi točkami (3 tekme, količnik 4:3), zadnja pa je Albanija z dvema tekmama in brez točk.
KOLISAKSTVO
EVERAN. 7. — Komaj 19-letna sovjetska kolesarka Rajza Obodov-skaja je danes s časom 6’55”7 izboljšala svetovni rekord v ženski zasledovalni vožnji na 5 km dolgi progi. Prejšnji rekord je pripada! že 13 let njeni rojakinji Nini Sa-
HiiiiiiimmiimiiiiuiiiimiiiimiiiimmiimniHMiiiimniiiii m mini MiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiniiiiiiiiiiii niiiiii*
NOGOMET DANES

(3. kolo)
BRESCIA — BOLOGNA De Marchi
CAGLIARI — ATALANTA D’Agostini
FIORENTINA — TORINO Carminati
INTERNAZIONALE—LANEROSSI Bemardis
JUVENTUS — VARESE Di Tonno
NAPOLI — MILAN Monti
SAMPDORIA — MANTOVA Toselli
SPAL — ROMA Francescon
BLia 8,
(S. kolo)
CATANZARO — VERONA Canova
LAZIO — CATANIA Marengo
LECCO — PADOVA Torelli
LIVORNO — PALERMO Barbaresco
MODENA — MESSINA Caligaris
MONZA — NOVARA Possagno
PERUGIA — POTENZA Vitullo
PIŠA — BARI Michelottl
REGGINA — GENOA Bigi
VENEZIA — REGGIANA Gioia
A SKUPINA
dslCIEI
(4. kolo)
TRIESTINA — ENTELLA Porcelli
COMO — MONFALCONE Pontdni
LEGNANO — BOLZANO Clerico
PAVIA — BIELLESE Vannucchd
PIACENZA — PRO PATRIA Gastaldi
RAPALLO — UDINESE Masoail
SAVONA — MARZOTTO Lazzaroni
SOLBIATESE — MESTRINA Bellandi
TREVIGLIESE — VERBANIA Rodomonte
TREVISO — ALESSANDRIA Levrero
je naslednja:
1.	Pifferi f Vittadello) 56 točk
2.	Armani (Salamini-l.uxor) 53
3.	Dancelli (Vittadello) 52
Ker se Aldo Pifferi, ki je bil prvi v končni lestvici za trofejo Cougnet ni predstavil zdravniku na pregled antidooping, je možno, da ga bodo diskvalificirali. V tem primeru bi trofeja pripadla Armani ju.
jih sil, saj ji zmaga ni mogla uiti. Premajhna izkušenost v drugi ekipi ni dopuščala nikakršnega upanja nad zmago, vendar pa se hi vdala v usodo in je skušala svojo nalogo rešiti vsaj častno.
Cankar A 2 Sokol 0
(15:2, 15:2)
Cankar A je nastopil v isti posta-
vi kot v prejšnji tekmi, postava Sokola pa je bila taka: Colja L.,
Colja M., Pertot A., Slavec M., Zidarič N., Radovič V., Škrlj M., sod-
nik Morpurgo P.
Tudi o izidu te tekme ni moglo biti dvoma. Za mlade igralke Sokola je bil to krstni nastop. Prvič so stopile na igrišče in zato je razumljivo če so zaigrale s tremo. Cankarjašice so zato zaigrale povsem suvereno in lahkotno, saj je bila tekma zanje praktično samo; govor. Med mladimi Nabrežinkami pa je bilo nekaj igralk, katerih možnosti so danes še omejene, vendar pa bi se lahko razvile z vztrajno vadbo v dobre odbojkarice.
O.	Pavletič
10. SLOVENSKE ŠPORTNE IGRE
Prva ekipa Opčin zmagovalka tekmovanja v športnem kvizu
skih športnih iger javlja, da se je sinočnji finale v tekmovanju f športnem kvizu zaključil kakor sle* di:
1.	OPČINE A
2.	Breg
3.	Škamperle B
4.	Cankar A
5.	Škamperle A
6.	Sokol A
7.	Cankar E in Sokol
DOMAČI
NOGOMET
DANES, 8. oktobra
II. amaterska kategorija Ob 15. uri v Boljuncu Rosandra Z. - Libertas
Ob 15. uri v Tržiču Romana . Vesna
Ob 15. uri v Maranu Lagunare Maranese • Juventina
DANES V S. PIER OB SOČI
Sovodenjski nogometaši proti S. Marcu (Gradiška)
Po prvem kolu nogometnega turnirja štirih nogometnih ekip v S. Pier ob Soči, ki se je začel preteklo nedeljo in kjer so zmagali nogometaši iz Sovodenj proti ekipi iz Medee z rezultatom 2:1, bodo danes popoldne Sovodenjci nastopili ob 14.30 proti drugemu zmagovalcu ekipi S. Marco iz Gradiške.
Današnji zmagovalec bo prejel pokal in zato bo tekma zanimiva ter bo prav gotovo privabila precej navijačev. Igralci naj se zberejo za odhod ob 13.30 uri prod gostilnama France Hmeljak ali Vuga. Nastopili bodo v glavnem isti igralci kot prejšnjo nedeljo. Vabljeni so tudi navijači.
Juniorsko prvenstvo Ob 9.45 na stadionu «Prvi maj* Tergeste — Breg
Ob 10. uri v štandrežu Juventina — Audax
Prijateljsko srečanje Ob 11. uri v Boljuncu Breg — Zarja
BERLIN, 7. — Sedemnajstletni ameriški študent Mark Spitz je danes s časom 55”7 Izboljšal svetovni rekord na 100 m metuljček. Rekord je Američan dosegel v novem 50-metrskem bazenu Schoneberga med plavalnim dvobojem Zah. Nemčija — ZDA.
Prejšnji rekord je pripadal s 56”3 Spitzu in njegovemu rojaku DougU Russelu. Spitz ga je dosegel 10. julija v Šantl Clari, Russel pa 29. avgusta v Tokiu.
Kontovelci se na letošnjih športnih Igrah niso predstavili samo z nogometno enajsterico. Hoteli so nastopiti tudi v košarki. Sestavili *o ekipo, ki se je, zavedajoč nevarnosti tekmecev, s tremo podala na Igrišče. Vseeno pa so Kontovelci pokazali izredno voljo in borbenost, kar jim je treba šteti v čast

To je bilo slavja! Postaja je živela, postaja je proslavljala. Skozi okna postajnega poslopja se je razlegal tak hrup in krik, da so se Prebujali speci potniki lokalnega vlaka iz dremavice in izpraševali nasproti sedeče sopotnike, kaj se dogaja. Le čudno, da tega dne niso trčili vlaki. Angel varuh, zaščitnik tirov, je čuval železničarske ljudi. Niti se ni iztiril lokalni vlak niti se ni ustavil skozi postajo drveči brzovlak.
Takega dne ta tiha postaja do zdaj še ni doživela. Postaja, odda-jjena uro hoda od mesta, katerega ime je nosila, in ki je bila odrezana od vasi z ogoni polj, s travniki m gozdovi, v glavnem pa z blatnimi cestami, postaja, katere osamljenost je strnila v prijateljsko vez vse postajne stanovalce in uslužbence: postajnega načelnika, odpravnika in postajnega pomočnika ~7. a. Postaja je žvenketala z okenskimi šipami, se napihovala in pela.
Imeli so dovolj vzroka, da so m£*bali z robčki in napijali sprevodnikom mimo vozečih vlakov! imeli so dovolj vzroka, da so dvi-,x signalni lopar, kakor dviga kapelnik taktirko! Naenkrat tri poroke tam, kjer se morda do zdaj m ustavil na ženitovanjskem poto-vanju niti par novoporočencev!
stanovalci postajnega poslopja so ' » v razpoloženju, ki mu pravimo oznato. Pri moških se je to ka-zal° v glasnem govorjenju in po-■ umni življenjski modrosti, pri žen-‘ ‘ . Pa v hihitanju, sramežljivo-s.j ln koprnečem vzdihovanju, že-i Sj ie P°slajni načelnik, ženil se le odpravnik, ženil se je postajni Pomočnik Kindl. Vsi pa so od sa-mega jutra, od trenutka, ko so se , .rn.. * z avtobusom iz mesta, vese-jacili v bratski vzajemnosti in uznosti, saj imajo danes v službi namestnike. Toda niti njih namestil*1 se niso mogli odtegniti ženi-vanjski razgibanosti, zato je trgo-,e® mmon Lukes prejel vozni li-ek za nasprotni kraj sveta od raja> 5am°r Je bil namenjen. 'Prašnjete, kako se je to moglo
zgoditi?
kJ^u’ lako: če se je zataknil ob empeljček ptiček, se je ujel ves. Ta.krempeljček je nastavila Nan-a,v nanJ pa se je ujel Kindl — in načelnik se je moral oženiti.
Seveda je to v zvezi! Nanda je ■la načelnikova kuharica. Načel-
po! Od tu ima le skok v gozd na gobe, k ribniku imajo postajne race le lučaj daleč in na fazanskem travniku se perilo tako lepo beli!
Načelnik zaradi Nandinega veselja ni mogel spati. Seveda, skrbelo ga je tudi njegovo lastno gospodarstvo. V njem se je začela polagoma porajati odločitev, ki pa nikakor ni mogla najti pravega ravnotežja. In ker se je bal, da bi se prenaglil, se je načelnik zaradi tega prej še trikrat prespal. Četrti dan pa se je odpravil po svojo bodočo.
Presenetil jo je za pultom očetovega podjetja. Hotel je priti tja nepoznan, toda ona ga je takoj spoznala. Dijaške sanje so se seveda razpršile: iz spominskih meglic je stopila precejšnja tridesetletnica, gladka in rdeča kot naslikano jabolko. Oba sta se gledala osuplo, toda nikakor ne užaloščeno. Zakaj sanje so sanje in te so bile priložene k starim spričevalom sporazumno. Sicer pa se je bodoča iz-premenila le na telesu, v duši je ostala občutljiva in nežna sedmo-šolka, čeprav je postala dobra g6-spodinja.
(ir
""m
V zasedenih postajnih poslopjih je mrgolelo zidarjev, sobnih slikarjev in pleskarjev. Moški v popackanih oblekah so si tu uredili kot v delavnici. Nekateri so postavljali peči, drugi so dovažali pohištvo in orodje. Nanda se je vrtela na stolu.
Odpravnik, stari samec, je hodil po tem razdejanju, kakor po nepričakovanem nalivu iz utrganega oblaka. Nenehoma se je moral izogibati opeki in dvigati noge iz luž. Ves čas je molčal, niti ni kadil, pa niti psa ni pogladil. Da bi se izognila neredu, sta hodila v prostem času ven v mestece oba, gospod in pes.
In prav v mestu je prežala na njegov samski položaj nevarnost. S takim nevarljivim obrazom! S tako mirnim pogledom! V tako mili osebi!
Učiteljica ročnih del je obedovala v gostilni, v kateri je posedal nad časniki tudi gospod odpravnik.
‘k Pa ni ostal samec le zato, ker pU je Nanda tako dobro kuhala.
čeprav je imel že iz gimnazijah let trajno in nepretrgano, od-alJeno ljubezen, se ni oženil.
** hsto občutljivo prekajevalče-0 hčerko ni hotel niti misliti, toda ,n,a mu je dopisovala vseh petnajst neutrudno in se spomnila vsaj P, ,rat v letu na to, kako sta si kntJL™ia^a’ °^a sedmošolca, v ljube, ma*°mestnega parka, večno
iP^a. ne bi moral mnogo pisati, ji p v,casih odgovoril z razglednico.
se to je izpolnil, namesto z vo-let ^ ^ Sodu, k božiču, k novemu k izvolitvi očeta prekajevalca mestni svet, z ugotovitvijo, da se p Sespodična, ki je napravila ma-°’ ehločila pomagati očetu, turiško, je ostalo vse pri starem in nJ!!., vezal se ni k ničemer. Na-
la- ganila
, 'ka so laskanja v dopisih ganila pa ga je tudi zvesta nr^noat prve ljubezni. Vendar se *°gel odločiti, da bi po letih ona - Predal v mestece, če je voni S-° ve.dno tisto vitko dekletce, bitJ Jasmina, rožnate ustnice? Ne, mu j> ljubša v predstavi. zogibai se je stvarnosti. Zave-nn "6: da bi to bila resničnost kalen f^na'!stih letih. S svojim, ne-vzti-a .Hftdbljivim značajem, je rad s,'_‘iJ. . v razmerah, ki sc niso da j’?11?!310- Zato je branil Nandi, Dl h°dila s Kindlom. Slutil je
b^tnost. Ko sta ga prosila oba, (ji .?■ jima poroke ne branil, je dbcitev odlagal.
tisti!?1* Nanda je bila ena izmed ijenje ** čakajo na božje usmi-
je^nnof Postajnega gospodarja se skimi -Vl a '• vlažnimi magdalen-se m 0crn' 'n 'stisnila iz sebe, da e mora poročiti.
čiii,rej 'I* me" Vi ste me zasko-bii m I® jecljal načelnik in bi se sD„. °.rda razjezil, če bi ga ne bila Pret„ . bianda s svojim običajnim itnoi arjarUcm / nasmeh. Ta jih je ali za ušesi! Ni se dala. Rad n^čelnik ji je moral
tai<o b;ei°n^^Lmu je izpoveda,a
v. pa s> je vsaj olajšal:
?B1 ,anda. ti dajuš dekletom slab roki L J*1 sploh! Saj boš šla k po-
K' brez venčka!»
«Maa,najl» je odsekala Nanda °d potrebuje naraščaja!* dcV^HHkom ji ni bilo ravno hu-Porn•	,)a J® sploh v modi, da se
Kin naj° v klobukih. Samo da dobi Ščiti 3 'n. h'1 ji no bo treba zapu-' 1 svoje mile, tihe postaje!
Je drugje bi stanovala tako le-
Ona je tudi rada brala, toda brala je, kakor je bil od nje izvedel, le pesmi. Ljubila pa je tudi naravo. Tisti gozd poleg postaje, je pravila, je kakor iz Sna kresne noči! In ribnik Paličak tam za progo da jo spominja na jezero Ukereve. Fa-zanski travnik, na katerem rastejo spomladi veliki zvončki, jeseni pa podleski, je kakor ustvarjen za ples vil.
Gospod odpravnik jo je povabil, naj bi šla tja na izprehod — in iz tega je bila poroka.
Ko sta bili načelnica in Kindlov-ka zadnjič v oklicih, je telebnil z njima raz prižnico tudi gospod odpravnik — enkrat za trikrat!
Zato je bilo toliko slavja, zato je bilo na tihi postaji toliko ljudi.
Po porokah se je postaja spremenila. Kjer je prej kraljevala Nanda, so zdaj gospodarile tri mlade gospe. To ni bila več tiha postaja, zakaj tu so peli in igrali na klavir ali pa ;e grmel radio.
Kmalu se je razlegalo naokoli tudi drugačno vpitje.
Prva izmed mladih soprog je kupila otroški voziček Kindlovka.
Komaj se Je fant rodil, že se je razvpil po vsej postaji. Za botra je šel, kakor je zahteval postajni običaj, gospod načelnik. Kindl mlajši je dobil od botra v dar srebrno uro.
«Jaz bi mu dal rajši kakšno dušilo,* je zabrundal Kindl starejši z očetovskim ponosom.
Če je bila postaja prej družabni branik samskih mož, se je izpre-menila zdaj v majhen ženski svet ženskih teženj, postranskega šepetanja, tajnih ugibanj in veselih prevratov.
Zdaj so začeli Kindlovemu dečku rasti zobčki in so nastale z njim skrbi, zdaj se je zopet spotaknila gospa načelnikova ob tračnico in skoraj bi bila padla, o, o, to bi bil lep dar! Na srečo se ni zgodilo nič. Deklica se je rodila po vseh pravilih, le tistih devet mesecev navihanka ni dodržala. Načelnik je zvrnil to na Nandin slab zgled.
Otročička sta proslavila novo slavje in nov krst. Za botro je šla gospa odpravnikova, ki se je držala nekoliko sramežljivo, zakaj — šepetalo se je — pri odpravnikovih pa še vedno ni nič.
«Dragi tovariš,* je napil načelnik botru, «zdaj ste pa vi na vrsti, da ohranite sloves postaje!*
Dokler so bili možje še samci, je bilo videti, kakor bi postaja ne obratovala, stal je tudi čas. Zdaj pa je tekel čas kot voda in vedno se je nekaj dogajalo. Nandin Deček je že begal za atekom z rdečo zastavico, načelnikova Liduška pa se je učila stati v leseni »gredici* — gospod odpravnik pa je slabe volje poslušal nedolžne zbadljivke prijateljev iz mesteca.
«Kako veselo je tu, kako to raste! Vi pa nič, vi nič, vi, gospod odpravnik, s postajo niste solidarni?*
»Da bi te strela,* si je mislil od-
pravnik užaloščen.
Nekoč je peljal svojo gospo v Prago. O tem ni omenil nikomur. Nihče ni zvedel, da je stari doktor utrl mladi ženi solzice in jo prisilil k ljubeznivemu nasmehu, ko ji je rekel:
«Pazite nase in pripravljajte si plenice!*
Postaja je videla le, kako je vodil gospod odpravnik svojo gospo kot bi bila iz najizrednejšega porcelana, da gospa naskrivaj šiva srajčke, da veze velike podbradne prtičke in da se oba skrivaj nasmehu j eta.
V času, ko je narava okoli postaje vreščala s polnimi gnezdi, ko si je nastavilo vsako steblo cvet kakor pesem, ko je veter odpiral oblake kot velikanska naročja, se je razlegal iz postajnega poslopja hrupen krik dveh zdravih otroških grl, in odpravnik je stekel iz spalnice naravnost k blagajni in naznanil občinstvu, čakajočemu na vozne listke:
«Dva fanta! In kakšna!*
Nato je Kindlovka prenehala bleščati kot dober zgled.
ZNANCI S PARTIZANSKEGA TABORA V
Pihalni orkester mestne milice iz Ljubljane bo imel prihodnjo nedeljo popoldne ob 17. uri koncert v Kulturnem domu
................................................’,,,,IIII',""",,""l"l""ln'unnnnll"iHiiininniin>iiniiiiiiiiniiiinmiiniiiiiimniiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimi.iiiiiiiiiimimmiiMiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiimmiiiiiimiimiimi
ZAČETEK NOVE PRIREDITVENE SEZONE KULTURNEM DOMU
Pihalni orkester milice iz Ljubljane med vodilnimi svoje stroke v Jugoslaviji
Ansambel je doslej dokazal izreden kvalitetni vzpon - Vsi godbeniki imajo primerno glasbeno izobrazbo, vsaj srednjo glasbeno šolo
Za otvoritev nove, četrte sezone v Kulturnem domu, bomo imeli letos v gosteh pihalni orkester mestne milice, iz Ljubljane, ki se nam bo predstavil 15. t.m. popoldne.
Za mnoge naše ljudi na Tržaškem in na Goriškem ta odlični godbeni korpus ni več neznanka, saj je sodeloval na poletnem partizanskem taboru v Bazovici in na prvomajski prireditvi prosvetnega društva «Briški grič« v števerjanu. Mnogi so ga tudi že slišali na. raznih ljubljanskih koncertnih ali priložnostnih nastopih. Toda vendarle nam bo šele koncert na odru kulturnega doma, torej v koncertni dvorani, nudil priložnost, da se bomo lahko seznanili z vsemi njegovimi kvalitetami, ki ga uvrščajo med vodilne pihalne orkestre v Jugoslaviji in v najvišji razred tovrstnih ansamblov v Evropi.
Slovenci glede godb na pihala nimamo posebnih tradicij, čeprav smo prve dobili že pred 100 let v dobi čitalnic. Danes je sicer v Sloveniji okrog 70 amaterskih godb, kar je precej več kot pred vojno, vendar je njih kvaliteta z izjemo kakšne deseterice, na začetni amaterski ravni. Zato je povojni pojav tako kvalitetne godbe, kot je godba ljubljanske milice, v zgodovini slovenske glasbe izjemen in prav je, da se z njo, njenim nastankom in razvojem
Jože Hriberšek
nekoliko seznanimo, posebno še zdaj, ko prihaja med nas kot že doma in v tujini uveljavljen poklicni pihalni orkester, k^kor v zadnjem času povsem upravičeno pravijo kvalitetnim godbam na pihala.
V Ljubljani smo zato obiskali sedanjega dirigenta godbe Jožeta Hriberška. Našli smo ga v po-
slopju godbe v Šiški pod Rožnikom po pravkar končani vaji in izkoristili njegovo ljubeznivost za kratek razgovor.
Začetki godbe segajo v leto 1948, ko je bil iz bivših godbenikov vojaške partizanske godbe in še nekaterih drugih, ustvarjen prvi zametek, ki se je nato kar hitro razvijal ne samo po številu godbenikov temveč tudi kvalitetno. Prvi dirigent je bil Vinko Štrucelj, ki je bil obenem tudi avtor nekaterih priredb in izvirnih skladb za pihalne ansamble. Seveda ta začetni ansambel, ki je sicer kmalu dosegel število okrog 60 članov, še ni bil sposoben za kvalitetne kbncčrte, odlično pa je služil svojemu takratnemu namenu, to je sodelovanju pri proslavah in prireditvah., kakršnih je v tistih prvih povojnih letih bilo na pretek.
Toda ' razumljivo je, da je ansambel sam težil k poglabljanju kvalitete, saj so ga imeli v rokah ljudje, ki se spričo resnosti svojih namenov niso mogli zadovoljiti zgolj z utilitarističnim nastopanjem. Kadre, ki jih je v mnogih primerih ogrevalo v začetku le amatersko navdušenje, je bilo treba izobraževati in jih usposabljati za resnejše zahteve. V okviru ansambla so ustanovili glasbeno šolo. Vodstvo ansambla je kmalu prevzel odlični pedagog in dirigent Rudolf Starič in njego-
«Dvorišče levov* v slavni palači AlhambrI v Granadi.
(Foto M. Magajna)
va kvalitetna rast je bila tako-rekoč otipljiva, saj je dovoljevala tudi instrumentalno popolnejšo zasedbo, kar je zopet omogočalo širjenje repertoarja z vključevanjem vedno bolj zahtevnih koncertnih priredb.
Prvi večji javni koncert je imela godba leta 1956, ko je nastopala skupno z zagrebško in sarajevsko vojaško godbo. Takrat je njen repertoar v glavnem še vedno obsegal pretežno priredbe partizanskih pesmi in skladb, toda izboljšana kvaliteta ji je že dflkolj^ala. YkliUČTWWe,. operpih odlomkov in raznih fantazij, dokler se ni z letom 1960, ko je navezala tesnejše stike z nizozemskimi godbami, začela bolj in bolj intenzivno posvečati izvirni resni glasbi za pihalne orkestre, to pa pomeni, da je prešla na višjo raven pihalnega muziciranja, na formiranje lastnega izraza, ko moremo in moramo že govoriti o polnem umetniškem interpretiranju izvirnih partitur za pihalne orkestre. Seveda je tak kvaliteten vzpon zahteval tudi prilagajanje orkestralne zasedbe ansambla, ki je moral svoj klasični osnovni sestav izpopolniti z oboami, fagoti, saksofoni, bas in celo alt klarineti, ki so tudi v največjih evropskih ansamblih dokaj redki.
Poslej je pihalni orkester ljubljanske milice nastopal po raznih, krajih Jugoslavije, kvalitetni višek njegovih javnih nastopov in uspehov pa je predstavljalo gostovanje leta 1963 na Nizozemskem, kjer imajo vsako četrto leto neke vrste olimpiado pihalnih orkestrov, ko se zberejo najboljši ansambli iz Francije, švedske, Španije, Italije in od drugod, kjer je godbena tradicija že stara. Uspeh tega gostovanja je bil naravnost fantastičen. Orkester je priredil pet javnih koncertov in samo enemu od teh je prisotvovalo kakih 2000 poslušalcev. Ocene glasbenih strokovnjakov so bile laskave in godba si je tudi med občinstvom osvojila nedeljene simpatije.
Ko je dolgoletni dirigent in pedagog Rudolf Starič stopil v pokoj in odložil dirigentsko pa-ličko, je vodstvo pihalnega orkestra ljubljanske mestne milice prevzel sedanji dirigent Jože Hriberšek, ki je bil kot hornist že od leta 1952 član orkestra: sicer pa je bil dolgo časa Staričev pomočnik. Pod njegovim sposobnim in mladostnim vodstvom je ansambel še bolj napredoval, se izpopolnjeval in si s svojo kvaliteto pridobil še večji ugled, zlasti še, ko mu je uspelo premagati nekatere predsodke in pomisleke glede umetniških zmožnosti pihalnih ansamblov. Danes šteje orkester okrog 60 godbenikov, ki imajo vsi brez izjeme ustrezajočo glasbeno izobrazbo, to pa pomeni, da imajo vsaj srednjo glasbeno šolo, nekateri celo glasbeno akademijo ali pa jo pravkar končujejo, nekaj članov pa deluje tudi na pedagoški akademiji. Ker pihalni orkester kot tak nima več lastne glasbene šole, sprejema nove godce le na podlagi avdicije in razumljivo je, da lahko pridejo vanj samo kvalitetni posamezniki.
V zadnjih letih, odkar vodi ansambel Jože Hriberšek, nastopa vsako leto v Križankah in v veliki koncertni dvorani ljubljanske Filharmonije z zahtevnimi koncertnimi programi, razen tega sodeluje tudi na drugih prireditvah po Sloveniji in Jugoslaviji, nekajkrat pa je bil tudi naš gost v zamejstvu. Mnogo sodeluje ansambel tudi z amaterski-
mi godbami, s čimer pomaga pri njihovi rasti. Repertoar, s katerim razpolaga, je tako obsežen, da lahko z njim nastopa nekaj let, seveda pa ga sproti dopolnjuje s študiranjem novih izvirnih del in priredb.
S tem je bil moj razgovor s prijaznim dirigentom Jožetom Hriberškom pri kraju, toda preden sva si segla v roke in si zaželela nasvidenje v Trstu, sem mu vendarle zastavil še eno vprašanje: «S kakšnimi občutki, tovariš Hribej-gek, prihajate v naš tržaški Kulturni dom?»
»Predvsem z veliko radostjo, čutimo se počaščeni, da bomo z svojim koncertom začeli novo kulturno sezono v vašem domu kulture in upamo, da bomo zadovoljili vaše občinstvo. Osebno pa si od tega koncerta mnogo obetam tudi zato, ker bi želel, da bi se tudi italijanska javnost seznanila z našim pihalnim orkestrom, da bi se tako morda bolj razživelo tisto sodelovanje, ki je tudi med smotri vsakega kulturnega prizadevanja, zlasti še v glasbi.«
Jože Koren
Zanimiva
knjiga
napisana
nezanimivo
(Mato Radulovič:
Krog se je sklenil na tromeji.
Založba Borec.)
Na tromeji med Bosno, Srbijo in črno goro je precej pusto, redko naseljeno in zaostalo področje, ki je tudi med vojno modno trpelo. Tudi po vojni je tra-jalo še precej let, preden so sa rane zacelile in je ljudstvo začelo živeti v miru in napravilo prve korake napredka. Kajti prav na tem področju so še nekaj let po vojni živeli in operirali sovražniki napredka in pripadniki nekdanjih četniških skupin. Odpadniki so s stalnim ropanjem po vaseh, naseljih ter planinah zastrašili in zbegali ljudi, ki sploh niso mogli živeti v miru. Prav tako so pripadniki teh skupin, ki so se nazadnje razvile v pravca-te roparske tolpe, jemali ljudem vse, kar so potrebovali za življenje in obstoj. Mnoge hiše so izropali po večkrat na leto in odnašali vse, kar so potrebovali, in so tako že tako siromašnim prebivalcem napravili še več gorja. Prebivalstvo, deloma v strahu pred njimi deloma pa, ker so bili med njimi tudi zaščitniki banditov, je mnogo trpelo. Varnostni organi so dolgo časa preganjali bandite, dokler se jim leta 1954 ni dokončno posrečilo ujeti ali pa pobiti zadnjih posameznikov, ki so v skalah na odročnih planinah, v podzemeljskih skrivališčih in na stalnem begu vztrajali do zadnjega. V teh krajih se je torej odvijalo zadnje dejanje bojev varnostnih sil proti odpadnikom.
O vseh teh bojih govori knjiga Krog se je sklenil na tromeji, ki jo je napisal Mato Radulovič, sam pripadnik varnosi-stnih sil, sedaj podsekretar v zveznem izvršnem svetu, ki se sicer tudi ukvarja s publicistiko. V knjigi je na dobrih 250 straneh prikazal spopade varnostnih sil z odpadniškimi četniškimi skupinami in s posameznimi banditi do njih popolnega uničenja, škoda, da ni podrobneje opisal tudi zajetja Draže Mihajloviča, kar so sicer opisovali že drugi, kar pa bi vendar sodilo v knjigo o dokončnem obračunu s čet-ništvom. Kakor je to poglavje nove jugoslovanske zgodovine iz časa neposredno po vojni samo po sebi zanimivo, pa knjiga ni napisana s kakimi posebnimi odlikami. Je sioer dokumentarna, opremljena tudi z nekaterimi fotografijami, toda sam način pripovedi je prevleč suhoparen, enoličen in premalo zanimiv, da bi bralca pritegnil. Kljub zanimivim dogodkom nas knjiga zaradi načina pripovedi ne moi ; posebno navdušiti. Tako je lep primer, kako nas tudi v dokumentarnih delih samo stvarno opisovanja dogodkov brez najmanjše literarne duhovitosti ne more zadovoljiti.
Skrben prevod je oskrbela Nada Carevska, medtem ko je knjigo lepo opremil Tone Lazar.
Revija Sipario je svojo dvojno številko 256-257 (avgust september 1967) posvetila gledališču v Španiji; iz te rev je sta gornji sliki. Na prvi je prizor iz španskega de «Četa za smrt», ki ga je napisal Alfonso Sastre, igra pa Univerzitetno ljudsko gledališče leta 1953. Delo pa že po tretji predstavi cenzura prepovedala, češ da je pri timilitaristično, pacifistično in protipatnotično. Na spoi nji sliki pa je prizor iz «Pravičnikov» Alberta Camusa, jib je uprizorilo Katalonsko eksperimentalno gledališč
Vreme včeraj: najvišja temperatura 20.9, najmžja 13.6, ob 19. uri 18.4, vlaga 65 odst., zračni tlak 1023.9 raste, brez vetra, nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 21.4 stopinje.
Tržaški dnevnik
Danes, NEDELJA, 8. oktobra
Simeon
Sonce vzide ob 6.11 in zatone 4| 17.34. Dolžina dneva 11.23. Luna v» de ob 12.14 in zatone ob 20.17.
jutri, PONEDELJEK, 9. oktobra
Abraham
PRIHODNJI PETEK PRVASEJA JESENSKEGA ZASEDANJA
Na dnevnem redu občinskega sveta odobritev občinskega proračuna 1967
Občinski svet bo moral potrditi okrog 840 sklepov občinskega odbora in razpravljati o 15 resolucijah in interpelacijah
V petek ob 18.30 bo prva seja tržaškega občinskega sveta v letošnjem jesenskem zasedanju. Nato se bo občinski svet sestal še 20., 24., 27. in 30. oktobra.
Občinski odbor je sestavil obširen dnevni red. Najprej so na vrsti sporočila župana, nato odgovori odbornikov na vprašanja, ki so jih doslej vložili svetovalci, potrditev sklepov, ki jih je občinski odbor sprejel na osnovi člena 140 občinskega in pokrajinskega zakona ter potrditev sklepov, ki jih je občinski odbor sprejel na pooblastila občinskega sveta. Prvih je 340, drugih pa več kot 500. Na prihodnjem zasedanju bo odbornik za proračun Verza predložil v odobritev letošnji proračun. Pričakuje pa se, da bo dr. Verza predložil že pred koncem letošnjega leta tudi proračun za 1968. leto. Poleg tega je na dnevnem redu še nekaj sklepov u-pravnega značaja o katerih mora občinski svet razpravljati in sklepati.
Na dnevnem redu je tudi razprava o 15 resolucijah in interpelacijah, ki so bile doslej vložene. Med temi je resolucija demokristjana Gaspara in socialista Pittoni-Ja o reformi krajevnih financ, resolucija komunističnih svetovalcev Cuffara, Burlove in Gerbčeve o ustanovitvi upravnih središč in rajonskih konzult v tržaški občini, resolucija komunista Crevatina o ustanovitvi svetovalske komisije za municipalizacijo mestnih prevozov, ki so sedaj v rokah zasebnikov, resolucija komunističnih svetovalcev Burlove, Calabrie in Gerbčeve o odpravi blokiranih stanovanj, resolucija svetovalca PSIUP Pincher-la o ustanovitvi svetovalske komisije za proučitev univerzitetnih vprašanj v deželi, resolucija o novem pravilniku staleža mestnih redarjev, ki sta jo predložila liberalca Trauner in Zimolo ter resolucija o razvoju tržaškega gospodarstva in načrta CIPE, ki jo je predložil republikanec Fragiacomo.
je ta predmet prešel na deželo. V bistvu gre za to, da se ustvari nov deželni upravni ustroj, ki bo lahko opravljal nove naloge. Namen osnutka je, da se nadzorstvo pospeši in poenostavi. Prej so nadzirale zadruge prefekture in pokrajinski uradi za delo, na višji ravni pa ministrstvo za delo in socialno skrbstvo. Na podlagi zakona bodo lahko tudi pospešili razvoj zadrug, ki imajo važno vlogo v deželnem gospodarstvu. Med drugim bo nosila dežela breme izdatkov za redne revizije.
Zakonski osnutek predvideva tudi da bodo uvedli seznam zadrug. Drugo poglavje osnutka določa u-stanovitev. sestavo in naloge deželne komisije za zadružništvo in odbora ki ga bodo imenovali v tej komisiji. Tretje poglavje določa, kako se bo izvajala redna in izredna revizija zadrug. Revizijo bo lahko opravljalo deželno osebje, ki bo vpisano v poseben seznam.
življenja, ki je potekalo med raznimi težkočami.
Minister Ferretti v Trstu
* Včeraj popoldne je opolnomo-čeni minister Milesi Ferretti, novi predsednik italijanskega odposlanstva v mešanem italijansko-jugo-slovanskem odboru za manjšine ter v stalni mešani italijansko jugoslovanski komisiji za uresničenje videmskega sporazuma, v spremstvu odv. Gerina obiskal vlad neg« komisarja, ki ga je pridržal na dolgem in prisrčnem razgovoru.
moč razlaščencem je naslovil na generalnega vladnega komisarja dr. Cappellinija vlogo v zvezi z najavljeno zasedbo nadaljnjih 3 milijonov kv. m zemljišča za EPIT pretežno v dolinski občini. V vlogi pravi svet med drugim:
«Svet predsedstva «Odbora za pomoč razlaščencem« je na včerajšnji seji proučil položaj, ki je nastal z napovedano razširitvijo področja EPIT v dolinski, miljski ter tržaški občini. Posebno pozornost je posvetil vprašanju zajemanja novih področij v dolinski občini, kjer nameravajo razlastiti še edine rodovitne površine, številne hiše vse do Boljunca.
Dolinska občina je doslej največ žrtvovala in kazalo je, da bo na tem predelu razlastitev konec. Zdaj S Vladni komisar prefekt dr. Cap- pa je prišla novica, da EPIT zahte-pellini je včeraj ob 11.30 sprejel va nič manj kot 2.000.000 kvadrat-
V PISMU GEN. VLADNEMU KOMISARJU
Odbor za pomoč razlaščencem protestira proti razlastitvam
Od pristojnih oblasti zahteva, naj zavrnejo zahtevo EPIT in naj izključijo iz nameravane razširitve vsa zemljišča v dolinski občini
Svet predsedstva Odbora za po-1 stira proti nameravani razširitvi
novo pokrajinsko vodstvo Vsedržavnega združenja delavnih invalidov (ANMIL).
nih metrov dolinske zemlje.
Svet predsedstva «Odbora za pomoč razlaščencem« odločno prote-
■iiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiuiiiiiuiiiiitiiiiiiiiimiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiimmiiuiiuiiiiiiiuiiiiiiiii
NA
področja EPIT in poziva vse ustanove, organizacije, stranke itd. naj se uprejo tem načrtom, ki bi povzročili nepopravljivo škodo prizadetim lastnikom.
Poudarja, da je nedopustno mešetarjenje EPIT z našo lastnino.
Tovarno «Grandi Motori« naj gradijo pri Orehu ali kje drugje. Izgovor, da je v Boljuncu bolj «po-ceni«, ne sme biti razlog za uničevanje naših domov in naših preostalih rodovitnih zemljišč!«
Svet poziva nato v svoji vlogi vse prizadete naj se uprejo, da bi «nam pobrali naše domove in naša polja«. Posebej naslavlja poziv na dolinsko občinsko upravo, «naj se upre z vsemi zakonitimi sredstvi, ki jih ima na razpolago, za preprečitev tako usodnega posega po naši rodni zemlji«, od pristojnih oblasti pa zahteva, «naj zavrnejo zahtevo EPIT in naj izključijo iz nameravane razširitve vsa zemljišča, ki se nahajajo v dolinski občini«.
SKUPŠČINI V GORICI
Berzanti sprejel poveljnika britanskih ladij
Poveljnika britanskih fregat «Scar-borough« in «Temby», ki sta pripluli včeraj v Trst na neuraden obisk, je včeraj sprejel predsednik deželnega odbora Berzanti. Angleška oficirja je spremljal angleški konzul v Trstu komtur Casali. Ob 11.40 pa je Berzanti vrnil obisk na krovu ladje «Scarborough». Danes popoldne si bo javnost lahko ogledala ladji.
Prvi kongres FIM-CISL
Danes ob 9.30 bo v dvorani pivovarne Dreher prvi pokrajinski kongres FIM-CILS. Udeležilo se ga bo 80 delegatov, ki so jih izvolili na skupščinah sekcij v podjetjih; nadalje številni predstavniki kovinarskih sindikatov iz dežele, sindikalista Luigi Macario in Alberto Ga-violi za vsedržavno federacijo ter koordinator FIM za Tri Benečije Franco Bentivogli. Poročilo bodo podali člani začasnega tajništva, in v njem bodo nakazali glavne bodo-
Deželne trgovinske zbornite razpravljale o aktualnih temah
Podprle bodo delovanje julijskega letališča glede povezav s Celovcem, z Ljubljano in Gradcem - Tržaški urad za poklicno usmerjanje* naj raztegne svojo dejavnost tudi na Gorico in Videm
če akcije. Poročilo o kongresu pravi, dk je zelo pomemben v življenju tržaške FIM-CISL, ker predstavlja važno bilanco teh prvih let
Deželni odbor odobril zakonski osnutek o zadrugah
Na predlog deželnega odbornika za delo Dal Masa je deželni odbor včeraj odobril zakonski osnutek o zadružništvu in o nadzorstvu nad zadrugami. Po izvršilnih normah
Prošnja deželne deputacije za zgodovino odporniškega gibanja
Zbiranje dokaznega gradiva proti zločincem iz Rižarne
Vsi, ki lahko pričajo o dogajanju v Rižarni, naj se zglasijo na sedežu deputacije na Trgu Verdi 1
Kakor je znano, je v teku preiskava proti bivšemu esesovskemu komandantu Rižarne Allersu m drugim krivcem nacističnih zločinov v Rižarni. Preiskovalna sodnika iz Frankfurta ob Meini sta bila v ta namen že v Trstu in sta zaslišala nekatere priče ter preživele iz Rižarne. Deželna deputaci-ja za zgodovino odporniškega gibanja v Furlaniji in Julijski krajini, ki je podprla zahtevo po preiskavi o zločinih v Rižarni in zbira zadevne podatke ter pričevanja, ponovno naproša vse tiste ki so bili zaprti v Rižarni, ali s >
ne sezname v naši deželi, natečaj za ureditev, dekoracijo in opremo nove dvorane tržaškega pokrajinskega sveta, ki je v gradnji. Načrte je treba predložiti do 15. novembra letos dopoldne. Podrobnejše informacije se dobijo na oddelku javnih del tržaške pokrajine v Ul. Geppa 21.
Trčenje avtov
Sinoči ob 18.30 so prepeljali v splošno bolnišnico 72 letnega upokojenca Emanuela Saracena iz Ul. videli, kar se‘ je tam dogajalo, naj I S- Anastasio 16 njegovo 63-letno se zglasijo na sedežu omenjene de-1 ?.eno Goncetto Secolo in hčerko Lu-putacije na Trgu Verdi štev. 1 ob1 cl° Saraceno, staro 43 let. delavnikih od 17. do 19.30, da bi | Jbucto Saraceno se Je z avtom s svojim pričevanjem pripomogli *b®t 1-4», na katerem sta se pe-k zbiranju podatkov o zločinih v <	njena starša, zaletela čel-
Rižami	| no v avto z jugoslovansko registra-
Iz dokumentov iz leta 1945, takoj, fijo CA 56-00, katerega je upravljal po koncu vojne, je razvidno, da je jugoslovanski državljan Miroslav kriminalistična preiskovalna poli-1 Stefanovič. Zaradi raznih poškodb cija bivše ZVU ugotovila, na pod- M' hodo morali omenjeni potniki lagi pričevanj nekaterih delavcev j zdraviti od 8 do 10 dni. čistilnice pri Sv. Soboti, da sta dva esesovca vsak dan nosila v cementnih vrečah človeški pepel iz Rižarne na pomol čistilnice, kjer sta ga odlagala v morje, da bi tako izginila vsaka sled o žrtvah v Rižarni. Tudi med odstranjeva njem razvalin krematorija, ki so ga esesovci razstrelili pred svojim begom, so našli nekaj vreč človeškega pepela.
Preiskovalna sodnika iz Frankfurta bi rada zaslišala priče, ki so na podlagi ugotovitev tukajšnje policije, videli kako sta esesovca odlagala v morje človeški pepel ia Rižarne. Potrebno je sodelovanje vseh, ki lahko prispevajo s svojimi pričevanji k ugotovitvi odgovornosti za zločine v Rižarni.
Krivca, kot Gerhard Sieberg in Dietrich Allers, sta obtožena, cte sta kot vodilna funkcionarja sodelovala pri umoru tisočev žensk, moških, otrok in invalidov, ki jih je hitlerjevski režim proglasil za
Predvčerajšnjim je bila v prostorih goriške trgovinske zbornice skupščina deželne zveze trgovinskih zbornic. Na skupščini so porazdelili med vse tri zbornice zastopstva v naslednjih medzborn:-ških komisijah:	v	komisiji za
kmetijstvo, za distribucijo, za finančne	in	davčne	probleme,	za
kopenske prevoze, za turizem, za strokovni pouk ter za gospodarsko načrtovanje.
Kar se tiče dejavnosti študijskih komisij,	ki	so jih	ustanovili	po
italijansko - ameriški okrogli mizi v Trstu (komisije za kmetijstvo in živinorejo, komisijo za pospeševanje	trgovinskih	dejavnosti	in
komisijo za pristanišče in pomorske zveze) so na skupščini proučili predloge, sprejete na sestankih komisij, ter so sklenili, da bodo začeli s še nadaljnjimi pobudami ter poverili predsedniku deželne zveze trgovinskih zbornic nalogo,	naj	ohrani	stike s kon-
zulom ZDA v Trstu.
Zatem so razpravljali o bližnjem sestanku, ki bo 13. oktobra v Milanu med predstavniki naše dežele in lombardijskimi gospodarskimi operaterji. Namen te pobude je, pritegniti pozornost lom-bardijskih gospodarstvenikov na razne olajšave in ugodnosti, ki jih lahko nudi naša dežela.
Tajnik zveze zbornic dr. Stein bach je poročal na skupščini o udeležbi na številnih sejmih, iz česar so povzeli koristne napotke za prihodnost. Na skupščini so se sporazumeli, da bodo podprli delovanje konzorcija za julijsko letališče, da se doseže zadovoljiva letalska povezava ne le z raznimi italijanskimi mesti, marveč tudi s Celovcem, Ljubljano in Gradcem
Zatem so razpravljali o tem, da bi raztegnili tudi na Gorico in Videm dejavnost urada za poklicno usmerjanje v Trstu, ki je zelo koristna, če bi razširili to dejavnost na vso deželo, bi lahko dosegli mnogo boljše rezultate ter bi tako pomagali vsem dijakom pri izbiri najbolj primerne vseu-čiliške fakultete. Predsedniki so se sporazumeli, da bodo določili način raztegnitve delovanja tega u-rada na vso deželo.
Predsednik Caidassi je zatem poročal o novi avstrijski cesti Fel-bertauemstrasse ter o potrebi, da se poveže s cesto čez prelag Mon-te Croce Camico, oziroma, s predorom, ki naj bi ga pod tem prelazom zgradili.
Kar se tiče zasedanja o trgovini z vzhodnimi državami, ki bo
v Vidmu 26. in 27. novembra, so sklenili, da se bodo kasneje odločili o tem, ali naj bi se ga udeležili ali ne ter da bodo morebiti tudi določili poročevalce zanj.
Caidassi je zatem seznanil udeležence skupščine z dejavnostjo skupnosti jadranskih pristanišč, ki se je v zadnjem času tikala predvsem pomorskih prevozov v okviru vsedržavnega gospodarskega načrta, položaja, ki je nastal z zaporo Sueškega prekopa, položaja italijanske plovbe, obstoja Confe-rence in razlikovanja v tem pogledu med Jadranom in Tirenskim morjem, ureditve družb PIN, možnosti prevozov po rekah itd. Dr. Caidassi je končno sporočil, da bo 16. in 17. oktobra neka ruska
delegacija obiskala živilska podjetja v deželi.
Brzojavka revije «Most»
Od uredništva revije Most smo prejeli brzojavko, ki so jo naslovili jugoslovanskemu veleposlaniku v Rimu Srdjanu Priči v zvezi s' sodnim postopkom proti pisatelju Marjanu Rožancu. V brzojavki, ki jo je podpisalo trideset tržaških italijanskih in slovenskih kulturnih delavcev, se izraža zaskrbljenost, da bi ta dogodek «v svojih skrajnih posledicah povzročil hudo oviro v procesu zbliževanja in razumevanja med italijansko in jugoslovansko kulturo«.
iiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiliiiiii
UGOTOVITVE DEŽELNEGA ODBORA STRANKE
Kritične pripombe PSIUP k dež. gospodarskemu načrtu
Odbor PSIUP bo svojo kritično dokumentacijo in svoje predloge predložil na pristojnih mestih
Dežemi odbor PSIUP sporoča, da je proučil deželni gospodarski načrt, katerega je pripravil deželni odbor leve sredine z dvema letoma zamude. Odbor PSIUP bo predložil na pristojnih mestih obširno kritično dokumentacijo in svoje predloge. že sedaj pa izraža zaskrbljenost o raznih točkah.
Predvidevanja o zaposlitvi delavcev niso stvarna, saj je v deželi mnogo brezposelnih, mnogo delno zaposlenih in mnogo izseljencev. Cilji industrijskega razvoja so nezadostni in ne bo z njimi moč zaustaviti gospodarskega propadanja. Toda niti za te nezadostne cilje ni zagotovljeno potrebno finansiranje, saj so posegi zasebne lastnine zelo omejeni, po drugi strani pa se je državna industrija odrekla odločnim posegom.
Deželni načrt sprejema načrt CIPE, ki pomeni okrnitev ladjedel-stva in zastoj v tržaški industriji. Tudi v kmetijstvo se ne vlaga dovolj sredstev in zato nazaduje. Načrt ne predvideva organskih posegov, ki naj bi odstranili neravnovesja v deželi sami. Tako imamo v deželi razna zelo zapuščena pod-
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiif
SESTANEK NA RAVNATELJSTVU ŽELEZNIŠKE UPRAVE
Prizadevanja za odstranitev vzrokov morije govedi na proseškem kolodvoru
Do okrepitve naprav na Proseku bodo živino v nujnih primerih odpremljali za carinjenje na goriško postajo - Živina prihaja iz držav izvoznic v neprimernih vagonih
ročja.
Načrt omenja resne pomanjkljivosti, kar se tiče stanovanj, šol in zdravstva, toda ne nakazuje sredstev, da bi jih odpravili. Načrt sploh ne govori o resnem vprašanju vojaških služnosti, ki se tičejo sto občin in zavirajo vsakršen razvoj. Splošni smotri, kot je na primer povišek dohodkov, se zdijo v načrtu znatni, vendar se naslanjajo na nestvarne podmene.
Končno se je deželni odbor v svojem delu opiral na tako imenovani vsedržavni načrt «Pieraccini», ki določa deželam obrobno vlogo ter vsebuje nesprejemljiva napotila, kar se tiče politike dohodkov, podpore kapitalistom, urbanistične reforme in podobno.
Da je načrt pomanjkljiv, potrjujejo tudi razne kritike, ki prihajajo celo iz vrst KD in socialne demokracije. Pri tem celo zvračajo krivdo drug na drugega. Vse to pa je zelo nevarno, saj se s tem zavaja javno mnenje in onemogoča osredotočenje skupne sile, ki bi delovala za razvoj in obnovo dežele. Pozitivne rezultate bomo dosegli le z dosledno borbo proti velikemu kapitalu, ki skuša potisniti deželo ob stran. Treba je zaustaviti uresničenje vsedržavnega načrta in u-vestl novo politiko v državni industriji. Podpreti je treba kmete in izvesti agrarno reformo ter se boriti za zaposlitev delavcev in za izboljšanje njihovega gmotnega položaja. Za vse to se zadolžuje PSI UP, ki bo v tem smislu enotno deloval z vsemi silami, ki se borijo proti levi sredini in velikemu kapitalu.
Slovensko gledališče v Trstu
DANES, 8. t. m. ob 16.30 v Prosvetnem domu na OPČINAH,
v torek, 10. t. m. ob 20.30 v prosvetni dvorani «A. Sirk« v SV. KRIŽU,
v četrtek, 12. t. m. ob 20.30 v Katoliškem domu v GORICI
A. N. HENNEQUIN
MOJE DETE
komedija v treh dejanjih
PREPOVEDAN VSTOP MLADINI POD 18. LETOM
Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni dvoran.
ABONMAJI ZA SEZONO 1967-1968 SO NA RAZPOLAGO VSAK DAN OD 16. DO 19. URE V TRŽAŠKI KNJIGARNI, UL. SV. FRANČIŠKA 20, TELEFON 61-792.
SPD Trst vabi na otvoritev sezone predavanj o planinah v sredo, 11. t.m. ob 20.30 v Mali dvorani Kulturnega doma, kjer bomo predvajali celovečerni barvni film prof. dr. Andreja Župančiča «V HIMALAJI — Z JUGOSLOVANSKO ALPINISTIČNO ODPRAVO«, ki ga je sam posnel, ko se je udeležil alpinistične odprave na Kangbačen.
Na proseški železniški postaji, kjer carinijo živino, ki ■
a posta, prihaja
vlaki iz Jugoslavije, Madžarske in Bolgarije, se je v zadnjih dneh m-
—j-------- ------- r „	.	, ložaj nekoliko izboljšal. Po veliki
«ničvreden balast«, Allers pa je Im I tnorjji goved v prvih dneh tega tudi komandant Rižarne in je kriv meseca Jf, v preteklih dneh pogi-
zločinov v tem strahotnem kraju mučenja in umorov aktivistov, an tifašistov in borcev.
Spremembe v prometu na Trgu Giobcrti
nilo na proseškem kolodvoru le ne kaj živali, ker so tako carinske oblasti kot podjetja, ki uvažajo živino s pomočjo železniške uprave, pospešili delo, tako da živina čaka na postaji čim manj časa. Poleg tega pa so nekatere vlake z živino preusmerili tudi na ponteb-sko železnico.
Toda položaj na proseški posta-
Ker je ugotovil, da dvosmerni promet motornih vozil na Trgu Gioberti okrog cerkve sv. Ivana	_
predstavlja nevarnost za pešce in j ji še ni rešen. Zato je bil včeraj za sam promet, je župan izdal od- na ravnateljstvu železniške upra-redbo s katero uvaja samo eno- ve v Trstu sestanek, ki ga je vo-smemi promet na Trgu Gioberti v j ravnatelj inž. Billata, in ka
^a tti Bollo TVtr>r*p nrrtt.i TT1 I i ......	......i. i
smeri od Ul. delle Docce proti Ul S. Cillino.
Natečaj za ureditev pokrajinske sejne dvorane
Pokrajina razpisuje med inženir-! nik prefekture, predstavnik zdrav ji in arhitekti, vpisanimi v poklic-1 stvene oblasti, predstavniki vsedr
terega so se udeležili načelnik od delka tržaškega ravnateljstva železniške uprave za promet in načelnik oddelka za trgovino, dva funkcionarja iz osrednjega ravnateljstva železnic iz Rima, predstav-
žavne ustanove za zaščito živali (ENPA), uvozniki in špediterji.
Inž. Billata je podal obširno poročilo o tem vprašanju, nakar se je razvila obširna razprava. Na sestanku so najprej ugotovili vzroke, ki povzročajo morijo živine na proseškem kolodvoru. Eden glavnih vzrokov je ta, da prihaja od časa do časa iz omenjenih štirih držav živina na proseški kolodvor v številu, ki znatno presega sprejemne in odpremne zmogljivosti ku lodvora. Medtem ko v običajnih dneh prihaja na proseško postajo od 120 do 130 vagonov živine, se v kritičnih dneh na tej postaji nakopiči dnevno po 240 do 250 vagonov. Na sestanku so ugotovili, da se to pojavlja predvsem nekai tednov preden stopijo v veljavo novi carinski predpisi evropske go spodarske skupnosti glede uvoza goved. Uvozniki, ki so o tem nra vočasno dobro obveščeni, izkoristi jo to priložnost in uvozijo v Italijo čim več živali. Drugi vzrok je ta, da iz omenjenih držav izvažajo živino v neprimernih vagonih,
ki niso dovolj zračeni in v katere natrpajo večje število živali kot jih vagoni sicer normalno zmorejo. Kot tretji vzrok pa so na sestanku ugotovili, da je živina, ki prihaja iz inozemstva, pitana predvsem z močno krmo in zato ni dovolj odporna, da bi na proseški postaji, ko je ne morejo pravočasno odpremiti naprej, vzdržala zlasti vročino in žejo v zaprtih vagonih.
Na sestanku so tudi nakazali potrebne rešitve, da se prepreči morija živali na postaji. Pri tem so poudarili, da je bilo že nakazanih 200 milijonov lir za okrepitev naprav na Proseku, ki pa bodo nared šele čez leto dni. Zato so sklenili, da bodo v dneh, ko bo prišlo na Prosek več vagonov živali kot jih lahko v najkrajšem času sprejmejo, odposlali vagone, ki pridejo iz Jugoslavije na carinjenje na goriško postajo. Poleg tega pa bodo pismeno obvestili železniške u-nrave držav izvoznic, da ne smejo več pošiljati živine v Italijo v neprimernih vagonih odnosno v prenatrpanih vagonih.
Nesreča z avtom zaradi hitrosti
Sinoči ob 18. uri so sprejeli na ortopedski oddelek splošne bolnišnice 25-letnega Sergia Steppija iz Ul. Kandier 1, ki ee Je ponesrečil pri vožnji z avtom na drugem ovinku ceste, ki pelje iz Bošketa proti Lovcu.
Ponesrečenega mladeniča so prepeljali v bolnišnico z zasebnim avtom. Ponesrečenec je sam pojasnil vzroke nesreče. Ko se Je peljal v avtu «fiat 500», katerega je u-pravljal 23-letni Bruno Handler iz Ul. Ananian 4/1, je vozilo, verjetno zaradi prevelike hitrosti, zašlo s cestišča ter se prevrnilo. Pri nesreči je Steppi dobil razne poškodbe: zlom desnega zapestja, zvitje na desni stegnenici in hud šok. V bolnišnici se bo moral zdraviti od 30 do 35 dni.
Na ortopedski oddelek splošne bolnišnice so prepeljali včeraj popoldne 72-letnega upokojenca Ro-dolfa Lanierija iz Ul. Papiriano 24. Moški, ki so ga prepeljali v splošno bolnišnico z rešilnim avtom RK: je izjavil, da se je ponesrečil v svoji spalnici, ko je vstal s postelje. Prognoza je zaradi njegove razmeroma visoke starosti pridržana.
Pričetek vaj mladinskih zborov šole Gl. matice
Poleg zbora šole Glasbene matice v Trstu, ki je že pričel z vajami, bodo z vajami pričeli tudi naslednji mladinski zbori:
Opčine v sredo 11. oktobra ob 16. uri.
Nabrežina v sredo 11. oktobra ob 14.30.
Devin v soboto 14. oktobra ob 15.30.
Včeraj-danes
ROJSTVA SMRTI POROKE
7. oktobra 1967 se je v Trstu rodilo 12 otrok, umrlo pa je 14 oseb.
UMRLI SO: 54-letni Santo Požar, 81-letni Antonio Rocchi Visconti, 86-letni NicolO Deponte, 58-letna Maria Carli vd. Možina, 61-letni Baldovino Piani, 83-letna Giovanna Steffe vd, Budica, 86-letni Miehele Cassano, 65-letna Adalgisa Bais vd Emili, 67-letni Edoardo Tonut, 64-letna Vera Vrčon vd. Kokošar, 64-letni Umberto Quazzolo, 63-letni Rocco Basti, 47-letna Cristina Mase vd. Schergna, 80-letni Pariš Crudeli.
OKLICI: pomorski častnik Silvano Ceresa in uradnica. Maria Bergodaz, uradnik Vittorio Bernini in gospodinja Barbara Bisiacchi, uradnik Mario Cassone in gospodinja Maria Con-cetta De Libero, šofer Leonildo Ras-man in prodajalka Anita Žago, zo-botehnik Gianni Dragoni in prodajalka Aurel-ia Skerlavaj, uradnik Ful-vio Colonna in univ. študentka Maria Grazia Benvenuto, mornar Ser-glo Stocovlch in prodajalka Rita Zap-pador, uradnik Francesco Piano in gospodinja Roberta Nordio, pomorščak Giovanni Taurisano in uradnica Marina T-urronl, kotlar Stelio Vascot-to in prodajalka Magda Marži, zidar Mario Bembich in gospodinja Maria Calic, taksist Bruno Rabusin in delavka Maria Lubich, uradnik Gual-tiero Cantoni in uradnica Renata Buzzetti, študent Giuseppe Missaglia in gospodinja Giuliana Bruschina, mesar R-uggero Valete in frizerka 1-da Tretjak, univ. asistent Claudio Rebbi in študentka Carla Casalinl, častnik Domenico Pitaro in uradnica Mirella Mazzini, inženir Giorgio Raldt in knjigovodkinja Stellia Raze, trgovec Bruno Zorini in šivilja Giuseppina Abbondanza, knjigovodja Guido Figoli In šivilja Rosanna Far-ra, klepar Bruno Vitrani in uradnica Pierina Gandusio, uradnik Fulvlo Nardon In uradnica Anna Rosa Schioz zi, agent javne varnosti Gerardo Ar-mineto in gospodinja Rosanna Zup-piroli, barist Giuseppe Vasta In prodajalka Maddalena Santorsola, špediter Manilo Ortolanj in gospodinja Sira Nucera, delavec Albino Cicovin in gospodinja Maria Carli.
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA
priredi
v nedejo, 15. oktobra ob 17. uri
v KULTURNEM DOMU v Trstu
koncert godbe milice
mesta Ljubljane
Vstopnina:
parter 700, balkon 500 lir (pevci imajo popust)
Predprodaja vstopnic od ponedeljka, 9. oktobra dalje pri Slovenski prosvetni zvezi, Ul. Geppa 9/11.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od D do 18 ure)
Godina, Trg S. Giacomo 1; Grlgo-Ion, AUa Minerva, Trg S. Francesco 1; Al Due Mori. Trg Uniti 4: Nicoll Ul. dl Servola 80 (Skedenj).
NOČNA SLUŽBA LEKAHN (Od 18.30 do 8.38)
Croce Azzurra, Ul. Commerctale 26; dr. Rossettl, Ul. Combl 19; dr Slgnorl, Trg Ospedale 8: Tamaro In Nerl, Ul. Dante 7
Gledališča
VERDI
Danes ob 17. uri zadnja predstava komedije »Čudna dvojica« Neha Simona z Rascelom in Cbiarijem. Pri blagajni gledališča se nadaljuje prodaja vstopnic.
Nazionale 15.30 «La Cina e vidna« Technicolor. Film, ki je dobil posebno nagrado v Benetkah.
Excelslor 15.30 «Blow up« Technicolor. Film nagrajen letos v Cannesu. Režija Michelangelo Antoniom. Prepovedano mladim pod 14. letom.
Fenice 16.00 «Ti ho sposato per al-legria« Technicolor. Monica V Rti. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Eden 14.00 «E venne la notte« Technicolor. Michael Caine, Jane Fonda.
Grattacielo 14.00 «Le dolci signore« Technicolor, Uršula Andress, Virna Lisi. Claudine Auger, Jean Pierre Cassel. Frank VVolf.
Kltz (Ulica San francesco štev. lut 14.00 «11 massacro del giorno di San Valentino« Technicolor. George Segal. Režija Koger Cerman. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Alabarda 14.30 »Berlino 1945 la ca-duta dei giganti« Crnobeli film. Kirk Douglas, D. Cooper, Prepovedano mladini pod 14, letom.
Filodrammatico 14.30 »Dodiči donne d'oro» Tecnmcolor. Tony Kendall, Brad Harris.
Moderno 14.00 «My Fair Lady» Technicolor. Film, ki je dobil 8 Oskarjev. Kex Harrison, Julie Andrevvs.
Cristallo 15.30 «11 tigre« Technicolor. Vittorio Gassman. Satirični film. Ann Margtet, Eleanor Parker.
Capitol 14.00 «La Bibbia« Technicolor. Film De Laurentis. Michael Parks, Peter OToole, Ava Gard-ner.
Garibaldi 15.00 ttPer pochi dollari an-cora« technicolor. Giuliano Gem-ma, Dan Vadiš, Jose Calvo, Jaques Sernas.
Aurora 15.00 »Fantomas contro Scot-land Yard» Technicolor. Louis De Funes.
lmpero 15.00 «Colpo grosso ma non troppo« Louis De Kune Bourgier.
Astoria 14.30 «A Sud Ovest di Sono-ra» Technicolor. Marlon Brando, Anjanette Comer, John Saxon.
Astra 16.00 «Lady Chapman story (agli ordim del Fuhrer e al servi-zlo di sua Maesti)« Christopher Lummer, Kommy Schnelder.
Vittorio Veneto 15.00 «L’immorale» Ugo Tognazzi, Stetania Sandrehi. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Ideale 15.00 »Tre dollari di piombo« Fred Blelr, Evy Mararidis.
Abbazia 14,00 «La Costa dei Barbari« Technicolor. Richard Todd, David Robertson
Ljudska prosveta
Prosvetno društvo France Preši ren iz Boljunca priredi v Boljun« na odprtem v nedeljo, 15. oKtcBjj (ne 8. oktobra, kot že najavljen«, ob 16’. uri kulturno prireditev JJ začetku prosvetne sezone 1967-» Nastopajo pevski zbor prosvetne« društva Slovenec iz Boršta ter dra»; ska skupina in mešani pevski z«*] društva France Prešeren. Vljuc® vabljeni.
Prosvetno društvo »Ivan CanM1
obvešča, da bo v ponedeljek, 10. m. ob 21. uri odborova seja. Vabil ni vsi odborniki, da se seje točno polnoštevilno udeležijo.
* * *
Prosvetno društvo Valentin VoduJ
priredi v petek, 13. oktobra ob 20/ zdravstveno predavanje. Predaval • dr. Robert Hlavaty.
* * *
Pevsko društvo »Slovenec« iz B0i
šta obvešča pevce, da bo pevska val v ponedeljek, 9. t.m. ob 20.30. Zaf di bližnjega nastopa priporočamo to no in polnoštevilno udeležbo.
Glasbena matica Trst. Upravni oj bor Glasbene matice sklicuje v jj trtek, 19. oktobra 1967 v mali dvor ni Kulturnega doma, Via Petronto ob 20. uri ob prvem sklicanju ob 20.30 ob vsakem številu navzoč članov svoj redni občni zbor s s11 dečim dneVnim redom: 1. Otvoritt' 2. Poročila in diskusija. 3. Volit'1 4. Razno.
SPDT vabi na zaključni jesensl izlet v planine 22. t.m., ko bomo 1 biskall Blegaš, ves odet v tople i1 senske barve. Med potjo se bomo stavili v znan: bolnišnici Franja, -povratku pa bomo v veseli drid1 pokusili znamenite žlikrofe v Idrc Vpisovanje na Prosvetni zvezi Ul. Geppa 9.
maim
OTROŠKO varuhinjo, tudi Jugos* vanko, sprejmemo takoj v služi) Cosulich, Via Carducci 24.
MLADEGA fanta sprejmemo takoj službo. Profumeria Cosulich, Via C« ducci 24
»CITROEN« — mehanična detavc11 Samaritani in Miceo in prodaja » domestnih delov. Ul. C. Ritimayer V
PROFESOR v Rimu sam, išče P šteno žensko v starosti od 40 do 1 let za gospodinjstvo — Primerna P® ča — Popolna zagotovljena dosmr# preskrbljenost. Ponudbe pisati na 1 pravo lista Ul. S Francesco 20 P1' «RESNO».
200-LITRSKE SODE po 3000 lir. enim dnom po 1200 lir proda6 Domjo, Opekarna (Mattonala)
SRBSKO-hrvatsko in slovensko vorečim otrokom od 1. novembra 6’ lje dajem učne ure za klavir na hovem domu. Ponudbe pošljite j naslov:	Lili Gabrovšek. Ljubija6
Koritnikova 21.
TIPKARICA sprejme delo na do6 Tel 731-971.
Ob obletnici smrti dragega m1 in očeta Rudolfa Gombača daruj«-žena in otroci 5000 lir za Dijaško P11 tico.
V spomin pok. Ivana Regenta rujeta Ida in Angel Gerlanc 3000 6 za spomenik padlim na Proseku.
Namesto cvetja na grob pok. re Vrčon vd. Kokošar daruje dru na Možina 5000 lir za Dijaško m*1
VLAGANJE PROŠENJ ZA AKADEMSKO LETO 1967-68
Podporno društvo Dijaška matica sporoča, da sprejema prošnje za dolgoročno brezobrestno posojilo za akadem sko ieto 1967—68 do 16. oktobra t. 1.
Visokošolci vlagajo prošnje na posebnih tiskovinah, ki jih dobijo pri odboru Dijaške ma tiče v Trstu, Ul. Geppa 9/II
Ob drugi obletnici smrti nepoz8* nega
Stojana Pečarja
se ga spominjamo starši, sestra sorodniki.
Trst, 8. oktobra 1967
Ob trideseti obletnici smrti ncP® zabnega moža, očeta in nonota
Rudolfa Gombača
se ga spominjajo hvaležna
otroci in vnuki.
Trst, 8. oktobra 1967
LOTERIJA
BARI	70	14	35	1	68
CAGLIARI	64	52	70	82	46
FIRENCE	88	83	70	37	7
GENOVA	10	29	40	66	34
MILAN	47	6	M	20	44
NEAPELJ	23	60	46	15	29
PALERMO	84	16	7	48	58
RIM	45	61	24	19	18
TURIN	64	37	68	24	4
BENETKE	83	38	42	4	44
	ENALOTTO				
2 2 2 1	X 1 2	X 2	2	X	2
Kvote: 12 točk — 11.035.000 lir, 11 točk — 306.500 lir, 10 točk -25.100 lir.
<. A n V A L A
Skoro na pragu stoletja je umrla naša predraga mati, babica in teta
ANA PEGAN roj. BRESSAN
stara 97 let
Žalostno vest sporočajo po pogrebu družine Pegan, Vekjet, Fabjan, Vanon, Jamšek in Petrič ter se toplo zahvaljujejo vsem sosedom, prijateljem in znancem, ki so pokojnico spremili na njeni zadnji poti.
Trst, 8. oktobra 1967
TRGOVINA POHIŠTVA
PUPIS
SESLJAN - tel. 20269
VELIKA
IZBIRA
SODOBNEGA
POHIŠTVA
Najboljše cene in ugodni plačilni pogoji.
Odprto tudi ob nedeljah!
ZAHVALA
Prisrčna zahvala vsem, ki so na kateri koli način počastili spomin našega dragega
FRANJA LUKSE
Posebna zahvala dr. Ukmarju, duhovnikoma, godbi, pevcem in darovalcem cvetja.
Žalujoči: družina Luksa in sorodniki Prosek, 8. oktobra 1967
2
Naše drage ljubljene
VERE VERČON vd. KOKOŠAR
ni več med nami. Javljamo to žalostno vest vsem sorodnikom, prijateljem, znancem.
Pogreb bo danes, 8. oktobra, ob 11. uri izpred mrtvašnice glavne bolnišnice.
Trst, 8. oktobra 1967
ST O*	3	£2 sr p. 2? < s
^ocooc*<:ococooocx>o<x>ooc-c^oooooooo<x>o<x>ooooc)00oooocococ<»c>o<»»oo'>>c*
f V TEJ ŠTEVILKI:
£	• Šport in prosveta
|	• Godbeno društvo eKrass iz Doberdoba je prosla-
g	vilo 20-letnico obnovitve
g	* Prosvetni almanah
o • Zgodovinsko in etnografsko gradivo je naša bogata duhovna zakladnica
•	Bazovska «Lipa» zopet zeleni . . .
•	Prosvetni servis SPZ
C<>C)OC<>C<>OCOOOO<>O<X><>O<>CKX>O<X<>OOO<>CiO<X>O«<>O<><X>OOOOOO<>O<>OOO<><>O«O<><>^<>0O^
)'
i\
j
n
d
i
A
50
J
a'
10
ir;
,1
J
latf
n«
30<lj
0 I
d
ja
:sWl
ikofl1
Na posvetovanju prosvetnih društev sprejet okvirni program SPZ za sezono 1967-68
Prešernova proslava - Teden slovenske kulture - Teden zborovskega petja - Gostovanja v Beneški Sloveniji
Na začetku letošnje prosvetne sezone je slovenska prosvetna ^eza sklicala 18. septembra v pregorčičevl dvorani na posvetovanje predstavnike vseh včlanjenih društev. Namen tega posvetovanja je bil, da bi društva skupno s člani odbora SPZ pripravila program za delo v nov: sezoni in da bi si izmenjal: Jtosli o delu in o najbolj ak-toalnih nalogah slovenskih prometnih organizacij na Tržaškem, briškem in v Beneški Sloveniji Posvetovanja se je udeležila ve uka večina društev, vse prisotni® Pa je pozdravil predsednia “P2 dr. Robert Hlavaty, ki je Poudaril, da pomen takih posve °vanj ni samo v tem, da se Ustvarja delovni stik med dru-“vvi in vodstvom SPZ. temveč todi, da se utrjuje medsebojno ^Poznavanje med predstavnik: aznih društev in poznavanje proteinov vsakega društva pose-eJ. Poudaril je tudi. da bo de o naših prosvetnih celic in ma Joe lahko uspešno le tedaj, ce 0 vsakdo sodeloval pri progra “Uranju dela in pri izmenjavanju misU.
Po odobritvi dnevnega reda, k: Je obsegal: 1. Vpis v slovenski ?	2. Abonmaji za Slovensko
s edališče; 3. osrednje prireditve n°vi sezoni in 4. razno, je Go-zd Vesel dejal, da društva ni-dr, m ne morejo biti brezbrižna naših življenjskih vprašanj »n v m°ra biti zato prisotna po-°d tam, kjer se odvija življe-Je naše manjšine v Italiji.
red°r0eil° ° prv’ točki dnevnega šoi ’ to 0 vPisu v slovensko
o.	je podala Tončka Čokova izrekla priznanja tistim dru-1 vorn. ki so se najbolj potrudi Pri prepričevanju staršev za *P!s v slovensko šolo. Podala je je h- S*evi**c> ki dokazujejo, da 1	, 1 vpis v Prve razrede in v
tale na Tržaškem zadovoljiv, avedla pri tem najboljše kraje pa. tudi tiste, v katerih je bil P!s otrok v prve razrede slovenskih Sol mnogo preskromen. _ razPravo o tem vprašanju sta >segia še Edmund Košuta in ark° \valtritsch, Niko Skam-im ■ °P°zor11 na dejstvo, da .0 nekateri slovenski šolniki žel i otr°ke v italijanski šoli in Venu da ^i 0 tem razpravljali, ka -r* pa ^il na predlog Ant-te ierčona sprejet sklep, da se deliU vPraAanju spričo njegove Sed, atn°sti posveti izrecno za-
torii k Drag0 Pahor P“ Je °P°‘ na 2brane prosvetne delavce
"Gaf v,meml3nost medinske revije ritVBeb>> -<n na važnost njene ši-med slovenskimi otroki, obvo slcleP1 k tej točki Je bila za SPZ, da se bo zavzela °aPrtje slovenskega vrtca v ki ;kan, za iskanje možnosti, da
imeli
v Gorici dva vrtca.
da . nasiednji točki dnevnega rega i U°ro<tol direktor Slovenske-kj gledališča Filibert Benedetič, Post prec*vsem opozoril na dolž-zavz„ Prosvetnih društev, da «e bon„	za	zvišanje števila a-
st(0 “v na predstave SG. Vod-je pripravilo skupno s
Člani odbora SPZ in predstavniki prosvetnih društev na posvetovanju v Gregorčičevi dvorani
tajništvom Zveze predlog po katerem bi društva imela od inka-sa za nabrane abonmaje deset odstotkov in dva brezplačna a-bonmaja. Zveza sama pa bi na predlog društev še posebej nagradila posamezne člane, ki bi se pri nabiranju abonmajev najbolj izkazali. Govora je bilo tudi o tem kako naj bi se organiziral prevoz abonentov iz okolice.
V tretji točki dnevnega reda Je bila na vrsti razprava o okvirnem predlogu za osrednje prireditev, ki ga je pripravilo tajništvo SPZ. Po obrazložitvi vsake postavke v predlogu in po izmenjavi misli Je bil sprejet naslednji sklep:
1.	Priredi se tradicionalna Prešernova proslava, ki pa bo imela akademijski značaj tako, da bodo pri njej sodelovali Slovensko gledališče, Glasbena matica in SPZ najprej 4. februarja v Trstu m nato 11. februarja v Gorici.
2.	V nadomestilo za revijo pevskih zborov, ki je bila običajno povezana s Prešernovo proslavo, bo v zgodnji pomladi v Kulturnem domu teden ali več večerov slovenske zborovske pesmi, na katerih bodo nastopili vsi odrasli in otroški zbori vsak s štirimi do petimi pesmimi.
3.	Poleti se priredi teden slovenske kulture. Med tem tednom bi morala društva organizirati lastne prosvetne prireditve v domačem kraju, zaključek teh prireditev pa naj bi bila množična manifestativna prireditev na prostem, na kateri bi nastopili zbori, godbe in narodne noše. Ta prireditev naj bi bila v Nabrežini ali v Doberdobu.
4.	Društva bodo sodelovala na
dveh prireditvah v Beneški Sloveniji in sicer 29. junija v Št. Petru Slovenov ob Nadiži in 25. julija v Klodiču. V ostalem pa se priporoča prosvetnim društvom, naj tudi posamično večkrat zahajajo v razne kraje Beneške Slovenije.
5.	V prihodnjem letu bo SPZ izdala almanah, t.j. pregled delovanja vseh prosvetnih društev. Dolžnost društev je, da sodelujejo pri zbiranju podatkov in sestavljanju informativnih člankov.
6.	Zveza in društva se obvezu-
Prosvetna društva
NE POZABITE
da smo se na posvetovanju obvezali pomagati Slovenskemu gledališču pri nabiranju abonentev za naslednjo sezono in da smo sprejeli rok do 10. oktobra. (Ljubitelji kulturnih prireditev lahko dobite pri vseh prosvetnih društvih abonma SG za naslednjo sezono).
jejo, da bodo v tej in v prihodnji sezoni proslavila 25-letni-co vstaje primorskega ljudstva. Zaželeno je, da bi ta obletnica bila vseskozi prisotna v društvenem delovanju v novi sezoni.
7.	Zastopniki prosvetnih društev, ki praznujejo v letošnji sezoni razne obletnice, se bodo sestali na povabilo SPZ, da koordinirajo datume posameznih proslav.
V četrti in zadnji točki dnevnega reda so se oglasili številni predstavniki društev in načeli
razna društvena vprašanja kot so vprašanja prostorov, baletne šole, itd.. Predstavnik društva «Ivan Trinko« iz Čedada je ponovno apeliral na prosvetna, društva, naj prihajajo v Beneško Slovenijo, kjer so danes drugačne razmere kot so bile pred dvajsetimi ali tudi pred desetimi leti. Drago Pahor je ponovno opozoril na vrsto prosvetnih obletnic in zlasti na stoletnice ustanovitve čitalnic v Rojanu, Barkovljah, na Opčinah, pri Sv. Ivanu, v Rocolu, v Skednju itd Prav tako je ponovno opozoril na sestavljanje almanaha, Miro Kapelj pa je poročal o velikem uspehu, ki so ga doživele naše narodne noše na reviji narodnih noš v Kamniku.
Podobno posvetovanje je bilo nekaj dni kasneje tudi v Gorici, kjer so poleg okvirnega programa, ki je bil sprejet na tržaškem posvetovanju, imeli na dnevnem redu tudi nekatera specifična vprašanja prosvetnega dela na Goriškem. Sprejeli so priporočilo, da se vsem prireditvam na prostem, ki so se zlasti na Goriškem zelo udomačile, posveti več kulturne vsebine kot doslej. Pri načrtovanju bodočih prireditev bodo goriška društva računala tudi na sodelovanje skupin tržaških društev. V nekaterih društvih bodo začeli urejati prosvetne sedeže, kajti marsikje nimajo na razpolago niti stolic in drugih najnujnejših rekvizitov za društveno delovanje.
Žal odziv na tem posvetovanju ni bil tako velik in zavzet kot na posvetovanju v Trstu, čeprav so se nekateri goriški prosvetni delavci udeležili tudi tržaškega posvetovanja.
ODPADNIKI
Predsednik Saragat je na svojem potovanju po Ameriki in Avstraliji imel več nagovorov italijanskim izseljencem Med drugim je večkrat poudaril željo po široki demokraciji v človeški družbi, in pozval izseljence naj bodo lojalni in marljivi državljani tamošnjih držav, toda hkrati naj bodo ponosni na svoj izvor, na svoj narod in domovino.
če prenesemo globok pomen predsednikovih besed v naše razmere, lahko ponovimo isto,- lojalni državljani, toda zavedni Slovenci. Za človeka širokih obzorij je Slovenec, ki ponosno izpričuje svojo narodno pripadnost, prav gotovo dober državljan, vsekakor mnogo boljši kakor tisti, ki svojo narodno pripadnost zataji. Kdor le nekoliko pozna zgodovino ali tudi primere iz zadnje vojne, lahko potrdi, da so si vsi, ki so se potuhnili ali zatajili, zaslužili sovraštvo in oznako odpadnika.
Odpadnik! Trdo zveni danes ta beseda, čeprav ni najhujša, za tiste, katerim je namenjena.
Predsednik Italijanske Unije v Istri Borme, mi je pred letom potožil, da nekateri Italijani ne pošiljajo svojih o-trok v italijansko šolo. Ko sem mu priznal, da. žal, imamo take primere tudi pri nas, sva oba izrekla isto oznako.
Se najhuje pa je d.ojstvo, da imamo med tistimi, katerim zaupamo naše otroke, da jih učijo, da jim prikažejo vso lepoto našega jezika, da hm dvigajo narodno zavest, to je med našimi šolniki primere, da svojih otrok niso vpisali v slovensko šolo.
Ob poimenovanju srednje šole po Gregorčiču, je v Dolini spregovoril tudi šolski skrbnik prof. Angioletti, ki je poudaril, da moramo vedno ceniti tesnike, pisatelje in u-metnike, ki so doprinesli zna-t:n delež k napredku kulture naroda. Pripomnil je, da je dolinska šola dobila ime po Simonu Gregorčiču, ki je s svojim delom prispeval znaten delež h kulturnemu napredku slovenskega naroda. To #■ ora biti v spodbudo dijakom, da bodo sledili njegovemu zgledu (glej Primorski
14.	maja letos). Med samim govorom sem bil prof. Angio-lettiju izredno hvaležen za plemenite besede. Danes povezujem njegove besede Z modrimi izjavami predsednika republike.
Na posvetovanju prosvetnih društev so prisotni zastopniki iz vseh treh pokrajin zahtevali, da obsodimo odpadnike ter da rakasto tvorbo izrežemo.
Na naših šolah ne sme biti nesta zanje. Kaj bo ukrenila olska oblast, ko bodo prote-ti presegli potrpljenje naših toštenih ljudi? Najmanj ta, la prizadetim «šolnikom* odvzame direktni stik našo nladino in jih premesti ka-nor koli, kjer bodo manj v kodo naši slovenski skujmo-
*•***	Bdviu dvafc
PrlSSrsEnSevnlk
t. oktobra IH/
Šport in prosveta
Doberdobska godba leta 1913 pred «gostilno pri Periču Mihaelu«, v kateri je imela sedež Dolinski fantovski kvartet in pevski tercet
Godbeno društvo «Kras» v Doberdobu
je proslavilo 20-letnico obnovitve
26., 27. in 28. avgusta je dober- • dobsko godbeno društvo «Kras» slavilo 20. obletnico svoje obnovitve. O delovanju tega društva, ki je eden glavnih odsekov prosvetnega društva «Jezero», smo že poroiali ob raznih nastopih in prireditvah. Da bi pa našim pro-svetarjem postregli s podatki o prvih letih tega društva, smo stopili k dvema še edino živečima elanoma stare doberdobske godbe, ki sta nas prav rada seznanila z delovanjem prvega godbenega društva na južnem Krasu, ki je prispevalo levji delež h kulturni zgodovini prosvetnega življenja v Doberdobu. Ta dva člana sta Andrej Jarc in Ivan Jelen, katerima se 80-letni boj za vsakdanji kruh komajda pozna.
«Godbeno društvo«, kot so ga takrat imenovali, je bilo ustanovljeno leta 1911, njegov prvi predsednik je bil Ivan Ferletič - Miha-čev po domače, načelnik pa Jožef Jarc Nekaj let pozneje sta bila izvoljena za predsednika oziroma načelnika Andrej Jarc in Ivan Jelen. Ob ustanovitvi je bilo v godbi 17 članov. Vsi so bili Doberdobci. Njih število pa je hitro naraščalo, tako da je godba že nekaj let pozneje štela 23 članov Vadil jih je učitelj Rubik, ki je bil Ceh po rodu. Preden je prišel v stik z doberdob-skimi fanti, Je bil častnik v av-
Ce je kdo hotel izstopiti, je moral pustiti inštrument društvu in povrhu še plačati globo. Vse stroške za inštrumente in druge priprave so morali nositi godci sami, ker jim nihče ni dajal podpor. Le enkrat na leto jim je občina dovolila semenj, kot so ga takrat imenovali, ne da bi moralo društvo plačati davek, katerega je takrat pobirala samo občina. Vadili so dvakrat tedensko do polnoči, včasih pa še dlje, tako da je moral požrtvovalni Ivan Jelen, ki je bil učiteljev voznik, v poznih urah vpreči svojo belo kobilo in odpeljati učitelja s ko-
Slovenska prosvetna zveza
vabi na KONCERT MILICE mesta Ljubljane
ki bo naslednjo nedeljo ob 17. uri v Kulturnem domu
strijski vojski, pri kateri je vodil eno najbolj znanih godb av-stroogrske vojne mornarice. Bil Je izredno talentiran, saj je skom-poniral tudi več cerkvenih pesmi in veselih koračnic. Pravijo, da je že na prvo melodijo, ki mu jo je kdo zažvižgal, znal zložiti romantični valček ali pa poskočno polko
lesljem domov v Ronke. Igrali so povsod, kamor so jih vabili, na raznih semnjih, cerkvenih praznikih in procesijah, posebno radi pa za 1. maj, ki je bil že takrat praznik kraških delavcev. Za pusta leta 1913 so bili povabljeni kar na tri kraje in da se ne bi nikomur zamerili, so se razdelili
Urala do Triglava«, ki je bila kot trn v peti takratnim fašističnim prenapetežem. Pod takšnim pritiskom so marljivi godci še kakšno leto nastopali, potem pa so jim oblasti dokončno prepovedale vsako delovanje.
Ko sta nam Jarc in Jelen opisovala zadnje dogodke pred razpustitvijo godbe, so se jima oči orosile, toda eden od njiju je kmalu dodal: «Potem pa smo jim pokazali, kaj smo mi!».
In prišel je čas, ko so Doberdobci res pokazali kaj so. Skoraj vsi so se vključili v narodnoosvobodilno borbo in v njej darovali 72 človeških žrtev. Takoj po drugi svetovni vojni pa so se spet lotili prosvetnega delovanja in kar kmalu znova ustanovili tudi godbo na pihala. Na pobudo marljivih domačinov je zraslo prosvetno društvo «Jezero», v katerem sta že od samega začetka začeli delovati dramska in športna skupina, kot krona prosvetnega dela pa je bil na novo ustanovljen pevski zbor, ki je še danes v ponos doberdobskih pro-svetarjev, kateri bi se ob zgledu prvih doberdobskih prosvetnih delavcev lahko še danes marsikaj naučili glede požrtvovalnosti in predanosti prosvetnemu delu.
Janko '
Znano je, kako je v zadnjih letih našo mladino zajel val športnega navdušenja v vsem slovenskem zamejstvu. To je povsem razumljivo ko vemo, kakšen razmah je zadobil šport v vsem svetu, pri nas pa tudi plemenite nagibe, kateri vodijo že dolga leta vse tiste, ki žrtvujejo nesebično lastne sile na tem področju. Da je pri nas razmah športa upravičen, je videti tudi iz rezultatov, ki jih je naša mladina dosegla in jih dnevno dosega ne le v medsebojnem tekmovanju slovenskih športnih društev, marveč tudi ko meri svoje sposobnosti in zmogljivosti na mednarodni športni ravni, šport je postal v zadnjih 50 letih, pa najsibo katera koli njegova zvrst, prava potreba pri izživljanju mladine ali prava strast če mislimo na re-korderstvo, ki je postalo nujno njegov glavni namen in cilj, da ne govorimo o ekonomskem dejavniku sodobnega v celoti zajetega športa. Samo tisti, ki ne doume veliko vzgojno in družbeno vlogo športa si lahko upa oporekati tem dejstvom. Fižična moč in telesna vzgoja ni le lastnost in monopol velikih narodov, marveč o-mogoča tudi malim in najmanjšim narodom zavidljive uspehe v športu. Po njih vrednotijo narode, po njih se dviga ugled nekega naroda in vrhunski rezultati postavljajo male narode na isto raven z velikimi narodi. Kljub temu, da so to neovrgljiva dejstva, se mi zdi vredno in potrebno razmišljati o vlogi športa glede na specifične okoliščine določene narodne skupnosti. Ne bom se razpisal o tem obširnem vprašanju. Omejil se bom le na enega številnih aspektov tega problema in na vlogo športa pri naši zamejski skupnosti.
celo nadomestiti instrumente, ki so skozi 150 let veljali kot narodnoobrambni in v novejši dobi obenem zagovorniki poštenega sožitja z večinskim narodom na pravičnih demokratičnih načelih. To bo pokazala bodočnost.
Kljub vsemu temu želimo v tem sestavku opozoriti na nekaj o čemer je važno razmišljati. To je neredek in opazen pojav, da ponekod absorbira šport v pretežni meri vso dejavnost mladine na škodo prosvetne, kulturne in izobraževalne potrebe in koristi.
Ne postavljam v diskusijo vprašanja narodne zavesti, ki jo narod in mladina lahko ohrani in krepi s pomočjo različnih instrumentov. Mislim pa, da če bi šel razvoj pri nas samo v smeri športa, bi morali kaj kmalu ugotoviti kako izumira zanimanje za slovensko prosveto, za slovensko petje in za slovensko knjigo. Posledice takšne preusmeritve bi postale za naš obstanek lahko u-sodne.
Želim le opozoriti na ta problem in pravim, da je vredno o tem razmišljati. Mnenja sem, da je potrebno zastaviti ves napor v to, da se ohrani in oblikuje slovenskega človeka v našem zamejstvu in danes po poti izobrazbe, prosvete in knjige. Obe področji, šport in prosveta, pa naj bi se čeprav po svojem značaju različni, dopolnjevali in naj bi ne postali alternativna ali celo škodljiva drugo drugemu. V tem leži važnost vloge tako športa kot prosvete in o tem naj bi razmišljali tako športniki kot prosvetarji-Najti je treba pot vzporednega razvoja in razmaha obeh dejavnosti v korist višjega cilja, ki je obstoj našega ljudstva.
*
*k<
Ce hočemo ohraniti svojo narodno bit za mejami matične države, je prvenstveno potrebno o-hraniti svoj jezik, ki je porok in glavni instrument za ohranitev lastne kulture. V kolikšni meri pa sta prosvetljenost in kulturna raven važen činitelj za življenje narodne skupnosti ni potrebno razpravljati. Prav gotovo je slovenski šport in športnokulturna dejavnost v zamejstvu, ki slavi ravno sedaj l&letnico hvale vrednih in uspešnih naporov, važen dejavnik v izvrševanju te naloge. Kljub temu, da to ni izrazito glavna naloga športa, je našemu športu uspelo zbrati na svojih igriščih malodane vso slovensko mladino, ki se na tekmah bori za lastne društvene pa tudi za svoje narodne barve. To je nedvomno velik uspeh zamejskega športa. Težko pa se je spuščati v analizo vprašanja v kolikšni meri bo šport kot novi, sodobni pojav, uspel prispevati ali morda
dr. R. Hlavaty
Večeri slovenske zborovske pesmi
'k
ki
io
P
h
%
■1q
Pevovodje so predlagali organizacijo večerov slovenske zborovske pesmi, ki ga je Zveza sprejela v okvir osrednjih prireditev letošnje sezone. Pevski zbori naj bi nastopali prvenstveno s priredbami domačih pesmi. Poleg barkovljanskih, ki jih je priredil pok. Milan Pertot, imamo danes malo novih priredb. Kdorkoli zna zapeti domačo pesem ali pozna osebo, ki to zna, naj telefonira na št. 31-119 (Trst) ih 25-95 (Gorica). Prišli bomo na dom in posneli pesem na magnetofonski trak. Naši znani glasbeniki bodo nato pesem priredili za zbor, nakar bomo razmnoženo poslali zborom. — Slovenska prosvetna zveza.
i Se
t,
g
°1J
Društven* prostor za vaje in sestanke je dal godbi na razpolago Mihael Peric v svoji gostilni. Pa tudi pomagal Je godbi in društvu, namesto najemnine pa je enkrat v letu povabil vse godce in njihove žene ali dekleta, da so mu prišli kosit travo zastonj. Seveda je za vse pripravil bogato kosilo, po katerem so na široki rovni (travniku) igrali, pili, jedli in plesali, nato pa spet prijeli za kose in grablje ter nadaljevali delo do poznega večera.
Društvo Je imelo tudi svoj statut, katerega je potrdilo samo okrajno cesarsko glavarstvo, ki Je imelo takrat svoj sedež v Tržiču. V statutu so bile tudi nekatere zelo stroge določbe, ki so Jih morali vsi vestno spoštovati.
v tri skupine in odšli eni v Miren, drugi v Kostanjevico na Krasu, ostali pa so igrali doma v Doberdobu.
Ko je izbruhnila prva svetovna vojna so morali skoraj vsi na fronto, ostali pa z družinami v begunstvo. Dolga vojna je pobrala precej marljivih članov, poleg tega pa še vse inštrumente in ves notni material.
Po vojni Je vas spet oživela in tudi godbeniki so se zbrali ter povabili medse še nekaj novih. Nakupili so si nove inštrumente v Pierisu, ki so jih morali tudi sami plačati. Vadili so v hiši Ivana Jelena. Počasi se je spet vračalo veselje. Začeli so znova igrati na semnjih in pustnih prireditvah pri cerkvenih obredih in za 1. maj. Ko pa je zavladal fašizem, je veselje jelo popuščati in tudi prosvetno delovanje je kmalu izumrlo. Začeli so jim nalagati visoke davke ob vsakem nastopu ter podplačevati člane, da bi opustili prosvetno delovanje. Čeprav so jim prepovedali igrati slovanske koračnice, so večkrat zelo tvegano zaigrali narodno «Od
Prosvetni almanah
Na nedavnem skupnem posvetovanju delavcev s Tržaškega, Goriškega in iz Beneške Slovenije, smo razpravljali tudi o prosvetnem almanahu. Soglasno Je bil odobren predlog, naj almanah izide prihodnje leto, ko bomo praznovali več pomembnih zgodovinskih obletnic.
Ne gre za to, da se ta publikacija pridruži raznim publikacijam, ki že izhajajo, bodisi pri nas ali v matični deželi, temveč zato, da v posebni publikaciji objavimo kar največ zgodovinskega gradiva, da to gradivo rešimo, kolikor se še rešiti da, ter da z njim seznanimo zlasti mlada pokolenja, ki iz objektivnih razlogov, v resnici prav malo poznajo dogodke iz naše bolj ali manj oddaljene preteklosti.
Je slovenskih prosvetnih, kulturnih, gospodarskih in drugih ustanov, temveč tudi gradivo, ki je spadalo v zgodovinsko zakladnico. Tudi zaradi tega so nekateri prosvetni delavci imeli določene pomisleke v zvezi z izdajo almanaha. Toda po skrbni analizi je prevladalo prepričanje, da se s potrpežljivim in skrbnim ter načrtnim zbiranjem da zbrati potrebno gradivo.
Naloga, ki si jo postavljajo prosvetni delavci, ni lahka in ne enostavna. Znano Je, da je bilo pod fašizmom uničeno ne le loaet-
Ne gre tu le za pisano gradivo, za podatke, za opise raznih pobud temveč tudi zato, da zberemo dokumente, letake, lepake, dopise, pravila, pogodbe in fotografije, ki jih še hranijo v arhivih, knjižnicah, muzejih ali pa jih kot dragoceno svetinjo skrbno čuvajo zasebniki. Vse to bo tie-ba najprej zbrati, preslikati in nato objaviti v almanahu.
Pobuda Je velikopotezna. Prizadevanja štirih ali petih oseb, ki
naj tat sestavljale uredniški od-
bor, bi bila premalo. Zato je pd trebno, da pristopijo k delu vsa prosvetna društva. Dosedanje ll~ kušnje potrjujejo, da Je s skup' nimi močmi nalogo moč uresni' čiti Na Proseku so pred nedaV' nim na skrbno urejeni razstav* pokazali celo vrsto doslej nepb"” znanih fotografij in drugih tU' kumentov. Preteklo Jesen smo sC seznanili z vrsto zelo zanimivi*1 fotografij in drugega gradiva 0 nekdanjem prosvetnem delovanj11 v Rlcmanjih. Nekaj omenJ-.-neg* gradiva Je bilo objavljeno v m»" brošurici, ki Je izšla ob 70-letnič* tamkajšnjega prosvetnega drU' štva «Slavec». To sta dva Pr*' mera, ki neizpodbitno potrjujeta da je z dobro voljo moč napravi® marsikaj.
Treba Je torej pristopiti k deU-Vsak prosvetni delavec lahko ne' kaj naredi ter tako po svoje Pri' speva k uresničevanju zamisli, ** J« brez dvoma velikega pomena-Miro Kapelj
PO DALJŠEM MRTVILU
^azorska «Lipa» zopet zeleni...
(Vic,. Pevski zbor «lipa» iz w,> ^ Je preko poletja znat-2 odhodom zboro-i (joi. ,^a Vrabca so stari pejj j časa mirovali in niso
r je 80 le od časa do časa, bese Pai slu4aJ nanesel. Le-
l VartVebruarja pa j® zbor
«:ič	zborovodja Stanko
'	žrtvuje, da prihaja
na t a k vaJam, ki so dva-Za to priliko so v> ,. v zbor nekaj mladih ir;’	*	s svojimi mladimi
:ia] ?v®žhi ves stari pevski fak<> ^ šteje danes 42 pev-pil Pohlajen zbor je prvič a. Partizanskem tabo-dne 29. julija s Pasto • proSramom. Pozne-taj« 86 dvakrat In sicer iku ^ in v Trebčah na
radi oblskujeJo va"
In Tfehi in polni elana, bi se zbor vzdržal na višini, ker v vasi ni
n ju z željo, da tudi po poroki, kljub veliki zaposlitvi na novem življenjskem položaju, ostane naš Tonček še »aprej v prvih vrstah prosvetnega delovanja v Bazovici.
M. P.
Novice iz društev
pčni
! pij® Ietih še nikoli bilo 3aj v zboru, kakor jih
' bapr^v Žellmo vsestran‘ ega „i**a pod vodstvom k6iti ltelja Stanka Zidari-kiti	pa se je treba večji
I	badaljne nastope.
je2a®?VolJstvom omenjam, Šavot| ®va Prosvetnega doke Premaknila z mrt-PHčnfrSko Podjetje Gla-nekaj | , z obnovo stavbe, obnov!1 nka zidarske r0‘
i, oa ®-. Upamo in pričar k jn P°lde delo gladko iz-kuit °a b<Xl0 lmele kmalu
:&cij
in gospodarske
lo, ^ ®v°j sedež, če bo ce». ba __treba da priskočimo
i.fct,ovaforavirno del0> ^ sa Me Zf stavba. Mislim, da fa p,Zvijem dati svoj F«?/ d°m pa naj si I. ““ ali pa v denarni
iiJ1 r>r6 prl Prostorih se gosn^- 0 zahvaliti do-jJPodinji sobe, ki jo je
Glasbena matica in prosvetno društvo Skedenj bosta priredila v novembru svečano spominsko prireditev, posvečeno skladatelju Ivanu Grbcu. Grbčevo zapuščino ureja njegov hvaležni «učenec», skladatelj prof. Pavle Merku.
Prosvetno društvo »Prešeren« v Boljuncu pripravlja za naslednjo nedeljo kulturno prireditev, pri kateri bo poleg domačega mešanega zbora in dramske skupine, ki bo uprizorila enodejanko «A-nalfabeU, sodelovalo tudi društvo «Slovenec» iz Boršta s pevskim zborom. Društvo »Prešeren« namerava prirediti zadnjo nedeljo v oktobru izlet v Benečijo.
• * *
V januarju, po vsej verjetnosti 23. (v Trstu) in 24. (v Gorici) bo gostoval 80-članski mladinski zbor osemletke iz Lesc pri Bledu. Zbor vodi naš dobro znani glasbenik Karel Boštjančič. Slovenska prosvetna zveza, ki bo organizator koncerta, bo poskrbela za avtobusni prevoz otrok kot za lansko predstavo »Sneguljči-
ce
u-ga-zbo-
vcza rire-zbo-veno popri-iamb Idor-
2 serrt
naj t) m
> na m»'
glas- v
rediU nože-snska
bajala
na razpolago Za vašo gosto-
ti Vaje'
'hienn^ Kalc> Prisrčna vseh pevcev.
>ega Poroke Pridnega in Kai„P osvetnega delavca ra n J mn kličejo vs
fba jbfa mn°ga srečna in v novem življe-
Krišld prosvetni delavci se že nekaj časa pripravljajo na občni zbor. V letošnji sezoni imajo namen pripraviti samostojno prireditev v Kulturnem domu, kjer bodo nastopili z dramsko družino, pevskim zborom, etnografsko razstavo in razstavo del pokojnega kriškega slikarja Alberta Sirka.
• * *
Pri p.d. »Ivan Cankar« imajo po poletnem premoru zopet redne tedenske seje ob ponedeljkih. Z delom je začela tudi društvena dramska skupina, ki pripravlja novo igro. Zelo aktivni so tudi društveni športniki.
Skupina deklet s Proseka in Konto vela v narodnih nošah na proslavi 80-letniee pevskega društva »Haj-
drih» na Proseku
Zgodovinsko in etnografsko gradivo je naša bogata duhovna zakladnica
Vstopamo v novo delovno obdobje prosvetnih društev s precejšnjim optimizmom. Ta optimizem je vsekakor upravičen. Z združitvijo osrednjih matic napredne kulture so bili ustvarjeni pogoji, da se odpravi tudi v vaseh nepotrebna razcepljenost in se tako koordinirajo vse zdrave sile na skupnem programu in skupnem delu. Brez odloga bi morala prizadeta društva, tudi tista, ki jim je že uspelo doseči akcijsko enotnost, izvršiti še formalno združitev. Med drugim bo to koristno tudi zato, ker bodo nekateri funkcionarji sproščeni, da bodo lahko prevzeli odgovornost za druge naloge. In teh ni malo. Posebno ker je prodrlo v zavest naših prosve-tarjev spoznanje, da je v naših razmerah naloga prosvetnih društev mnogo širša, kot kje drugod. Tudi to spoznanje je razlog za naš optimizem. In končno: vtis imam, da se med našimi prosvetarji razvija večja kritičnost v kvaliteti samega prosvetnega dela. Marsikje je dobila v preteklosti «rekreacija* preimenitno mesto. Z razvojem kritičnosti, z globljim razumevanjem bistva prosvetnih društev, bo «rekreacija» sicer ostala, ker
mora ostati, v okviru naših programov, toda ne kot smoter, kot namen, temveč le kot sredstvo. V tej optimistični perspektivi vidimo tudi nastajanje pogojev, da se aktivnost prosvetnih društev usmeri tudi v poljudnoznanstveno delo na etnografskem in zgodovinskem področju. Da se izjasnimo: prav gotovo ne bo dolžnost društev, da se ukvarjajo s čisto znanostjo, četudi se bo našel med članstvom tudi kdo, ki ima pogoje, da se razvije v znanstvenega delavca. Dolžnost društev pa bo, da sodelujejo pri zbiranju in očuvanju vseh za etnografijo važnih elementov. V isti meri je dolžnost društev, da pomagajo in sodelujejo pri zbiranju in ohranjevanju gradiva, ki priča o preteklosti domačega kraja, pa naj gre tu le za kroniko prosvetnega društva pa vse tja do splošne krajevne zgodovine vključene v dogajanje posameznih dob in v širše geografsko okolje.
Ustanovitev posebnega referata za zgodovino in etnografijo v odboru SPZ, ki je bila izglasovana na zadnjem občnem zboru, ni pravzaprav nič originalnega. Pred tem je že prišla pobuda iz samih društev. In prav to je ugoden
narodne noše na reviji v Kamniku
le V°'
u vSš
t
resni' iedav' izstavi
ih
;mo sC .imivih diva ovanjii Jeneg* v ! i -letnih i drU' a Pr*' rjujet*' ipravm
k dela iko n«' >Je PrA« nisli, imena-L apeli
••»roti —je bila v Kamniku velika revija slo-■i	b n°š. Na prireditvi so sodelovale narodne noše iz
i Pa so 2 °venlJe in tudi noše iz tržaške in gorlške okolice.
r"a prosvetna društva Slavko Škamperle od Sv. Iva-a SoVodnieSna lz Križa, ter društva Barkovlje, Skedenj, Op-h*JlJe, Pn Gorici. Strokovna komisija, ki Je ocenjeval "hnih hoš se Je o naših nošah pohvalno izrazila. Obču-
dovala Je zlasti prekrasne vezenine, ki so izdelane na roko. Dve svetoivanskl noši sta bili zaradi pristnosti in popolnosti nagrajeni. Odnesli sta prvo in drugo nagrado Turističnega društva Kamnik.
V sprevodu po glavni ulici Kamnika so bile noše iz zamejstva deležne Izredno toplega sprejema. Množica, ki Je bila zbrana na pločnikih, je pozdravljala zastopstvo naših društev.
znak, da je mogoč razvoj tovrstne aktivnosti v naših društvih. Prosvetarji prosvetnih društev «Albert Sirk» in «Vesna» iz Križa so pobudniki in organizatorji prve etnografske razstave pri nas. Pa so našli že posnemalce: ob kmečkem taboru na Opčinah je bila v avgustu že druga taka razstava. Tisočem obiskovalcem obeh razstav se je etnografija gotovo približala in menim, da bomo za to udejstvovanje našli pripravljena tla. Če pa povežemo s tem še izredno zanimanje meščanov za naš Kras, ki je postalo z vsemi mogočimi komisijami, razstavami, brošurami, okroglimi mizami in predavanji kar moda, potem se moramo zares vprašati ali nismo mi Kraševci (in raztegnem to še na vse podeželje tja do beneško slovenskih dolin) prvi poklicani, prvi dolžni, da zberemo in ohranimo vse, kar je bilo in je karakteristično v materialni in duhovni kulturi našega ljudstva, nas samih. In s tem še nismo kot narodna skupnost opravili vsega, kar smo dolžni našemu Krasu.
Za zbiranje zgodovinskega gradiva nosi pobudo agilno prosvetno društvo Prosek-Kontovel. Kdor si je ogledal njihovo razstavo ob osemdesetletnici pevskega društva *Hajdrih* bo pritrdil, če pravim, da je bila ta razstava za pozornega obiskovalca zadostna šola, kaj in kako naj se zbira. Da imamo še kaj Kontovelov in Prosekov, bi bila naloga zgodovinarja, ki naj napiše zgodovino našega prosvetnega in gospodarskega razvoja, dokaj lahka.
S sklepom posvetovanja zastop rukov prosvetnih društev, da se prihodnje leto izda almanah naših društev, stojimo neposredno prav pred to nalogo. Jo bomo zmogli? Četudi je naloga težka, ne dvomim, da bi ne uspeli. Toda uspeh je vezan na nekatere pogoje. €Brez muke ni moje!* Tako tudi brez našega dela, kolektivnega dela, ne bo almanaha. In še to! Čas je kratek. Vsako odlaganje bi omajalo gotovost roka, ki je bil postavljen za izid almanaha. Zato naj društva ne čakajo edirektiv od zgoraj». Vsak odbor naj se na prvi, na skorajšnji seji pogovori o tem in naj iz svoje srede ali pa izmed članstva izbere primernega tovariša ali tovarišico, ki bi hotel sprejeti dolžnost nekakega krajevnega referenta za zgodovino in etnografijo. Društveni tajnik naj takoj sporoči ime in naslov tovariša, ki je sprejel to dolžnost. Prosvetni zvezi. Le tako bomo mogli preiti od besed k dejanjem.
Orago Pahor
Kulturno-prosvetni pregled za juh
JULIJ
1.	Nastop popevkarjev iz Pod-lonjerja in predvajanje slovenskega filma «Gorenjska ohcet» na festivalu «Dela» v Dolini.
1.	Nastop nabrežinske godbe na pihala na otvoritvi razstave vin v Nabrežini.
1.	Godoa s Proseka nastopi s sodelovanjem godbe iz Trebč na pogrebu na Repentabru.
1.	Otvoritev razstave tržaškega slikarja Silvestra Godine v goriški pasaži
1.	Zaključek ((Kriškega tedna* ob 40-letnici razpustitve prosvetnega društva «Vesna». Sodelujejo domača godba na pihala. moški zbor p.d. «Vesna», dramska skupina p.d. ((Prosek-Konto vel» z »županovo Micko*. Razstava slik M. Magajne.
2.	Na festivalu «Dela» v Dolini nastop domače godbe in zborov p.d »Slovenec* iz Boršta, p.d. «Vodnik» iz Doline in p.d. ((Prešeren* iz Bo-ljunca
2.	V prosvetnem domu na Opčinah partizanski tabor s sodelovanjem godbe mestne milice iz Ljubljane in zbora «Srečko Kosovel* iz Ajdovščine.
2.	Na razstavi vin v Nabrežini koncert godb na pihala iz Nabrežine, Doberdoba, Trebč, s Proseka in iz Trsta v počastitev 70-letnice nabrežinske godbe
2.	Koncert zbora p.d. »Oton Župančič* iz štandreža v Domžalah pri Ljubljani.
3.	Na razstavi vin v Nabrežini nastop zbora ((Fantje izpod Grmade* in koncert lahke glasbe.
5.	Goriški slikar Jože Cej odpre razstavo svojih del na Jesenicah.
6.	Občni zbor p.d. ((Slavko Škamperle* z izvolitvijo novega odbora.
8.	P.d. »Ivan Cankar* priredi družabni večer za svoje prosvetne delavce ob zaključku sezone.
9.	Praznovanje 60-letnice slovenskega akademsk ga društva »Balkan* s položitvijo venca na grob Karla Ferluge.
9. Nastop godbe s Proseka in orkestra lahke glasbe „a prazniku terana in pršuta v Velikem Repnu.
9. Folkloristi društva «Tone čutar* z Jesenic nastopijo v Gradiški na prazniku Unita
9. Trebenska godba na pihala in pevski zbor p.d. ((Primorec* gostujeta ob množičnem izletu v Ajdovščini, kjer so vrnili	zbora ((Srečko Ko-
sovel* v Trebčah. Nastopil je tudi trebenski duet a .-.armo-nikarjem Kjudrom.
9. Združeni cerkveni pevski zbori v svetišču na Vejni pri peti maši.
10 Tržaška knjigarna priredi nagradno žrebanje z dobitkom knjige »Slovensko slikarstvo*.
12 Steverianski zbor poje ob 50-t tnic: svojega odborniica p. d. «Briški grič* Cirila Klanjščka.
14.	Orkester Slovenske filharmonije iz Ljubljane priredi koncert v cerkvi sv. Frančiška v V Jmu ped vodstvom dirigenta Foersterja, in zbora ood vodstvom Marka Muniha.
14.	Umri pesnik Alojz Gradnik. Na pogrebu govoril v mena kulturnih delavcev iz zamejstva pisatelj Andrej Budal.
15.	Dvodnevni piknik p.d »Danica* z Vrha s sodelovanjem godbe na pihala in pevskih zborov.
15.	Ansambel folklornih plesov «Lado» iz Zagreba nastopi na festivalu v Čedadu.
16.	Godba iz Dorenberga nastopi na prireditvi »Pro loco* v Zagraju.
avgust in september
16.	SKPD števerjan prired «Med borovci* v števerjanu gostovanje bohinjske folklorne skupine z ((Bohinjsko revijo*.
16. član SG iz Trsta Jožko Lu-keš sodeluje na radio Koper pri svečano oddaji ob Gradnikovi smrti.
18. Pevci p.d. ((Briški grič* pojejo ob 70-letnici Jožefe Klanjšček.
22.	Koprski slikar Zvest Apollo-nio odpre svoje razstavo v miljskt galeriji «Lo Squero».
23.	Radio Trst A ima poseono oddajo, posvečeno pesniku Gradniku s predvajanjem magnetofonskih posnetkov.
23. Na prazniku komunističnega tiska v Jamljah nastopita Darko in Dario iz Doline in dolinski instrumentalni ansambel.
23. V Klodiču v Beneški Sloveniji gostuje folklorna skupina ((Posočje* iz Tolmina.
23. Godbe s Proseka, iz Trebč in Nabrežine nastopijo v Postojni na proslavi 150-letnice po-stonjske godbe.
23. Na Repentabru narodno-pro-svetm tabor Slovenske prosvete s sodelovanjem cerkvenega pevskega zbora iz Sto-blanka v Beneški Slovenjii, zbora ((Fantje izpod Grmade*, združenih pevskih zborov pod vodstvom prof. Mamola, kvinteta «Pleiades» in dijaške dramske skupine z delno u-prizaritvijo Simčičevega »Krsta pri Savici*.
26.	Cerkveni pevski zbor s Proseka p.v. M. Cibic poje na pogrebu Jožeta štruklja.
27.	Godba iz Nabrežine igra na pogrebu prosvetnega delavca in šolnika Janka Furlana.
29.	V okviru mednarodnega partizanskega tabora v Bazovici otvoritev razstave NOB s sodelovanjem godb iz Trebč, s Proseka in iz Nabrežine ter pevskih zborov «Lipa» iz Bazovice m partizanskega zbora iz Reggio Emilie.
29.	Pevski zbor «Kras» iz Dola-Poljan nastopi na prazniku izseljencev v Krombergu.
30.	V okviru mednarodnega partizanskega tabora v Bazovici koncert godbe ljubljanske milice, združenih pevskih zborov: «VasiliJ Mirk*. «Reggio Emilla*. «Primorec» iz Trebč in invalidskega zbora iz Ljuo-Ijane.
31.	V štandrežu nastop pevskega zbora »Oton Župančič* In godbe na pihala Iz Doberdoba.
31. V Sesljanu otvoritev skupinske razstave z udeležbo Lojzeta Špara, a
AVGUST
3.	Na cerkven. aiovesnostl v Doberdobu nastop godbe na pihala in pevcev.
5. V štandrežu igra godba na pihala «Kras» iz Doberdoba ob prazniku «Juventine».
5.	Na prireditvi »Pro loco* v Foglianu igra rudarska godba iz rdrlje.
6.	Na cerkveni slovesnosti v Doberdobu poje domači cerkveni zbor In zbor «Fantje izpod Grmade*.
8.	Zbor SKPD iz Steverjana nastopi na prireditvi v goriski umobolnici.
9.	SPZ priredi skupinski odhod v Ljubljano na nastop sovjetskega folklornega ar.samDla «MojseJev».
12. Otvoritev kmečkega tabora a Opčinah z odprtjem razstave kmečkega orod** in etnografske razstave »Kamnita ljudska oiastika na Krasu*.
14 Folklorna skupina »Posočje* iz Tolmina nastopi v škruto-vem v Beneški Sloveniji.
15. Nastop godbe na pihala iz Trebč na kmečkem taboru na Opčinah.
17.	Občni zbor p.d. »Kras* iz Dola-Poljan z razpravo o vzi-davi spominske plošče na rojstno hišo skladatelja Emila Komela in o odprtju novega doma.
19. V Mariboru se začne seminar za učitelje in profesorje slovenskih šol iz Italije z vrsto ogledov kulturnih ustanov in razstavo slovenskih izbranih knjig.
29. Na prazniku komunističnega tiska v Zgoniku nastop godbe iz Trebč, zbora p.d. «Vesna» iz Križa in folklorne skupine iz Podionjerja.
26.	Začetek prireditev ob 20-iet-nici obnovitve godbe na pihala v Doberdobu.
27.	Pevski zbor «Srečko Kosovel* iz Ronk nastopi v Foglianu na prazniku «Novi svet*.
27. V prosvetnem domu na Opčinah ljudska veselica z nastopom zborov p.d. «Lipa» iz Bazovice in p.d. »Vesna* iz Križa ter kvinteta iz Podionjerja.
27. Na proslavi 20-letnice obnovitve godbe v Doberdobu nastopijo godbe iz Trebč, 3t. Petra ob Soči, Nabrežine s Proseka in domače godbe.
31. P.d. Prosek-Kontovel priredi proslavo 80-ietnice pevskega društva »Hajdrih* na Proseku z otvoritvijo razstave o kulturni, prosvetni, gospodarski in športni dejavnosti na Proseku-Kontovelu in razstavo slovenske knjige.
SEPTEMBER
2.	V Dragi začetes tridnevnih študijskih dnevov Društva slovenskih izobražencev.
3.	Na proslavi 80-letnice pevskega društva »Hajdrih* na Proseku nastop pevskih zborov p.d. »Jezero* iz Doberdooa, p.d. ((Valentin Vodnik* iz Doline, p.d. ((Slovenec* iz Bor-
šta, p.d. «Vesna» iz Križa, »Vasilij Mirk* s Proseka-Kontovela in godbe s Proseka.
3.	Godba iz Trebč igra na »Jernejevi šagri* pri Banih.
3.	Skupina slovenskih tržaških narodnih noš se udeleži revije slovenskih narodnih noš v Kamniku in prejme prvi dve nagradi za noši od Sv Ivana.
7.	Slikar Robert Faganel razstavlja s skupino tržaških slikarjev v galeriji «Pro loco* v Gorici.
9. P.d. »Briški grič* v števerjanu priredi na dvoru tridnevni »praznik grozdja*.
9. Pevski zbor »Lipa* iz Bazovice in godba «Parma» iz Trebč nastopita na prazniku komunističnega tiska v Trebčah.
9. V društvu »Ivan Cankar* zbor 60-letnikov Ciril-Meto-dove šole s prisotnostjo pisatelja Josipa Ribičiča in -las-benika Mirka Logarja.
10.	Pevski zbor «Lipa» iz Bazovice poje na proslavi bazoviških žrtev pri spomeniku.
10. Na prazniku komunističnega tiska v Trebčah nastop pevskih zborov iz Sežane, Divače, domačega zbora »Primorec* in godbe.
10.	Pevski zbor SKPD »Lojze Bratuž* iz Gorice priredi izlet na Mangart.
11.	Na shodu pripovednikov «Mn-televrope* v Gorici predavanje Mire Miheličeve o slovenski književnosti in prof. Jev-nikarja o ovenskt prozi v zamejstvu.
12.	V Ljubljani umrl pisatelj Vladimir Bartol.
10. P.d. «Briški grič* oonovl praznik grozdja pri nastopu instrumentalnih ansamblov.
17.	V Mostu na Soči odkritje spominske plošče pisatelju Preglju z udeležbo številnih kulturnih delavcev iz Trsta m Gorice.
17.	SKPD »Jože Abram* me priredi izlet z kulturnih središč n» skem, zlasti ogledom ve rojstne hiše na
18.	Posvetovanje prosve® lavcev SPZ o okvirfl* gramu za sezono 196?
20.	Zbor P.d. «Jezero» 4 lostinke na pogrebu člana.
21.	Zveza cerkvenih pev;) rov v Trstu razpiše <g izvirno slovensko be* sem.
22.	V Slovenskem dijaš*; mu v Gorici srečaj stavnikov SPZ z v(K* člani pevskega zbora*
23.	Začetek mednarodn^ skega tekmovanja "• v Gorici z nastopoU’, «Jacobus Gallus* iz 1 »Vasilij Mirk* s Pt°? tovela v polifonski **
23.	Na Repentabru slik*1 movanje «ex temporf ležbo nekaterih slov** karjev
24.	Drugi dan mednartkh skega tekmovanja *'
v	Gorici z nastop0^ «Jacobus Gallus* J ((Vasilij Mirk* s Pt^ tovela in »Mirko rice v folklorni k*1'
25.	Godbeno društvo ‘ji ku predvaja film o sodelovanju godbe ?
vi	v Postojni.
25.	Predsezonsko gost®1; v Postojni s kornet dete*.
26.	Predsezonsko gostu v Idriji s komet** dete*.
28 Zbor ((Vasilij
rodne noše s Ko®, seka se udeležijo t: vana Regenta v bi1'
28. Posvetovanje ProS'\j cev goriških pros*Jj štev na sedežu SP ci o prosvetnem Ph novo sezono.
;K
M
:om
Predsezonsko gosi v Novi Gorici s »Moje dete*. Predsezonsko goš*. v Medani v Brdih *j «Moje dete*.
____	. A

Prosvetni servis Sf
Slovenska prosvetna zveza ;e v preteklih dneh razposlala vsem svojim članom katalog prosvetnega servisa, ki obsega seznam vsega, kar lahko SPZ nudi društvom
Prosvetni servis obsega:
—	Narodne	noše: tržaške, belo-
kranjske, gorenjske, srbske, slavonske, stilizirane, posamezni deli otroških kostumov.
—	Modre odrske zavese.
—	Dramska	dela za	odrasle	in
mladino (Na razpolago je kartoteka z označbo števila dejanj, vlog in prizorišči
—	Diatilme	različne	vsebine	m
pravljice na	ploščah.
—	Pesmarice in posamezne glaske za moški, mešani, ženski, mladinski in otroški zbor. (Na razpolago je kartoteka za posamezno pesem >
—	Rekvizite:	kinoprojektor 16
mm s svetlobnim in magnetnim branjem ter z možnostjo ozvočenja nemega filma, diaprojektor avtomatični diaprojektor episkop, magnetoton (tri brzine), gramo fon. filmsko platno 2X2 m stojalo za diaprojektor, ozvočenje (70 W 220 V) reflektorji (500 W 220 V), igralske šminke zastavo itd.
—	Gregorčičeva dvorana v Trstu
—	10 miz, 80 sedežev primerna za širše sestanke in družabnost
—	Prosvetna dvorano m klubski prostori v Gorici — primerna m prireditve, sestanke in družabnost
Storitev Prosvetnega servisa se
smejo posluževati včlanjena društva ter tiste organizacije in o sebe, ki gojijo slovensko kulturo. Le v izjemnih primerih nudi storitve tudi drugim ustanovam m posameznikom.
Izpozojevalni pogoji so naslednji:
Narodne noše: za vsako kompletno nošo 300 lir, par 600 Ur Kavcija za izposojene noše je dvakratna od najemnine
Cas izposoje po dogovoru; za vsak dan zakasnele vrnitve I odst. na sposojnino.
Otroški kostumi in zavese: 50 Ur za kos.
Kavcija in čas izposoje isto kot pri narodnih nošah.
Veliki kovčki za prenašanje noš. 200 lir
Razmnoževanje na ciklostil, id lahko razmnoži več tisoč izvodov ali na špirit največ 100 dobrih izvodov 100 lir matrica, 200 Ur tipkanje ene matrice, 500 Ur pisanje ene matrice na roko, n pr. note 3-5 Ur razmnoževanje za en Ust. glede na kakovost papirja
Fotokopije:	100 Ur normalni
format. 150 Ur večji format.
Note: Prodajna cena za notne glaske za vsako pisano stran 15 ur
Pesmarice ln dramska dela: Izposojevalnina za dobo 30 dni 50 lir kos
Diatilmi in plošče: Brezplačno.
SPZ ie vedno pripravljena nudi svoje storitve društvom, treba
je le, da se društva n možnosti, ki jim ji*1. in se z njimi okoriš
Priprave ^
Zveza slovenske k*1! svete v Gorici je i*111 poslovni dobi že d**, in eno izredno z ort! niU so med drugim, redili letošnjo «ceci*j stop cerkvenih pevSrJ v nedeljo, 26. novehjki oktobra bodo prired1, jo na čast novem'*,' škofu. Govorih so *?] vanju drugih kultur**1; gostovanju pevskih ( folklorne skupine v koder bodo poteh* | furlanske organizacij; bisk v Gorici. SpfjEj sklep o prirejanju ” Cerov.
V prihodnjih dneh la katoUška presvet*** Goriškem v gosteh Vinka Zaletela, ki P, ski sezoni večkrat
Pevski zbor «hO**9 je letos prvič udeleži nega pevskega tek", ghizzi* v Gorici i*1 v kategoriji narod® nih pesmi. Čeprav lepo, se v močni kj; mogel videnje uvrs*1
PO PODATKIH Zfl PRVO POLOVICO LETOŠNJEGA LETA
Blagovni promet s tovornjaki med Trstom in zaledjem narašča
Največji delež prometa je odpadel na našo deželo, od zalednih držav pa daleč največji na Avstrijo
Blagovni promet po cesti s tovor-nJaki med Trstom in zaledjem, je v Prvi polovici letošnjega leta dosegel 975.917 ton, in sicer večji del v smeri iz pristanišča v zaledje (823.814 ton ali 84 odst. vsesa prometa), ostalo pa v nasprotno »mer (152.103 ton).
Delež	notranjosti	države	na	ce-
lotnem prometu je v omenjenem razdobju znašal 77 odst. ali 747.135 rob, in sicer je pri tem odpadlo Pa deželo Furlanijo-Julijsko- krajino 447.255 ton (ali 46 odst. vsega Prometa), preostalih 299.880 ton pa Je odpadlo na druge italijanske de-u!n ^ okviru same . dežele je iaO-032 ton prometa	odpadlo na	vi-
dornsko	pokrajino,	179.410	ton	na
tržaško	pokrajino,	77.813	ton	pa
na goriško pokrajino. Na zaledje v tujini;' pa je odpadlo 228.782 ton prometa, kar ustreza, v relativni vrednosti/ okoli 23 odst. vsega prometa Med zalednimi državami je daleč najvedji del prometa odpadel na Avstrijo . (195.218 ton), na drugem mestp je bila Jugoslavija (20.572 ton), na tretjem Zahodna Nemčija (6.386 ton), na četrtem Češkoslovaška (2.074 ton),napetem Madžarska (1.992 ton); sledijo pa še Francija (1.063 ton), razne severnoevropske države (523 ton), Švica (1$6 ton), itd.
V primerjavi z ustreznim razdobjem lanskega leta je blagovni promet po pesti v prvi polovici leta narastel za, 18 odst. ali za 147.395 ton, saj je ta postavka la-
KINO PROSEK -KOHTOVEL
predvaja danes, 8. t.m. ob 16. uri Scope barvni film:
LA CAPANNA ............
..... DELLO ZIO TOM
(KOCA STRICA TOMA)
Igrajo: O. W. FISCHER, JOHN KITZMILLER, JULIETTE
GRECO, MYLENE DEMONGEOT, in ELEONORA ROSSI DRAGO
Titm} na
MfflUUk-1
predvaja danes, 8. t.m. ob 15. uri dramatičen film:
PARIGI BRUCIA?
(PARIZ GORI?)
Igrajo: JEAN-PAUL BELMONDO, CHARLES BOYER, LESLIE CARON, JEAN PIERRE CASSEL in drugi
V ponedeljek, 9. t.m. ob 18. uri ponovitev filma-
PARIGI BRUCIA?
(PARIZ GORI?)
ni znašala 828.522 ton. V tem pogledu pa je treba pripomniti, da niso statistični podatki za lansko leto obsegali prometa s tovornjaki v okviru mednarodnega sporazuma TIR. Da bi se izognili netočnostim, ki izhajajo iz tega, je zanimivo primerjati v prvem letošnjem šestmesečju s prometom v drugi polovici lanskega leta, ki je obsegal tudi prevoze TIR. Iz primerjave teh podatkov je razvidno, da se je obseg promtea letos povečal za 40.264 ton, ali za 4 odst., saj se je povzpel z 935.653 na 975.917 ton. K naraščanju prometa je pripomogel izključno razvoj prometa z zaledjem, ki se je v omenjenem razdobju dvignil za 25 odst., ali v absolutni vrednosti, od 182.706 na 228’782 ton. Promet z Avstrijo je namreč narastel za 25.295, z Jugoslavijo za 13.547, s Češkoslovaško za 2.592, z Zahodno Nemčijo za 2.196, promet z Madžarsko za 1.599 ton, itd.
V nasprotju s tem se je v omenjenem razdobju blagovni promet z notranjostjo države skrčil za 5.812 ton (ali za 0,8 odst.), pri tem pa se je delež Furlanije-Ju-lijske krajine na celotnem prometu znižal za 1,6 odst. (ali za 7.119 ton), in sicer predvsem zaradi tega, ker je popustil razvoj poslov z videmsko pokrajino (za 14.236 ton ali za 6,9 odst.), promet z goriško pokrajino se je povečal za 11 odst. (ali za 7.852 ton), medtem ko je ostal promet v okviru same tržaške pokrajine v primerjavi z drugim šestmesečjem lanskega leta praktično neizpreme-njen. Promet med pristaniščem in ostalimi predeli italijanske države je narastel za 0,4 odst., kar ustreza količini 1.307 ton prometa.
Anketa o delovni sili v tržaški občini
Oddelek za statistiko pri tržaški občini bo od 8. do 14. oktobra izvedel običajno trimesečno anketo o delovni sili, da se ugotovi, koliko delovne sile je na razpolago in kakšni so vzroki brezposelnosti. Zaslišali bodo 498 družin, ki jih bodo izžrebali. Ob tej priliki bodo tudi nabrali podatke o potrošnji in o drugih socialnih in gospodarskih značilnosti prebivalstva Občinska u-prava naproša občinstvo, naj sodeluje pri izdelavi te statistike.
Odgovori odbornika Vascotta
Tržaška občinska uprava bo zaprosila deželno upravo za podporo, da bi zgradila nov vodovod, ki naj bi rešil problem dobave vode tržaškemu mestu. Izgradnja novega vo-vodova bo stala približno 3 milijar de lir. Glede izgradnje tovarne za sežiganje in predelavo smeti ter odpadkov na področju industrijske ga pristanišča se zdaj pričakuje odobritev nadzornega odbora, nato pa bodo zadevo poslali v odobritev ministrstvu za zdra.stvo. Tako je te dni odgovoril odbornik Vaseotto na zadevno vprašanje, ki sta ga postavila socialistični svetovalec Ce-sare ter liberalni svetovalec Trau-ner. Na vprašanje liberalnega svetovalca Gasperinija je odbornik Va-scotto odgovoril, da inšpektorat za motorizacijo ni ugotovil nobene pomanjkljivosti in nerednosti pri napravah openskega tramvaja. Na vprašanje socialističnega svetovalca Lovera pa je odbornik Vaseotto odgovoril, da so mrtvaški vozovi sicer zastareli, da ni bilo velikih okvar ob pogrebih, vsekakor pa bodo v kratkem kupili tri nove mrtvaške vozove.
OBRAČUN LETOŠNJE LETINE
Suša je prizadela živinorejce pa tudi vinskega pridelka bo manj
V vinogradih so poleg suše povzročali veliko škodo tudi fazani

!C¥i
-
lil*.
Letošnja letina je skoraj vsa že pospravljena, trgatev je končana in v kleteh vre mošt. Z letošnjo letino kmetje na Tržaškem niso zadovoljni, ker je glavne pridelke prizadela suša. Računajo, da je letošnja suša povzročila približno 300 milijonov lir škode. Nekatera področja so bolj prizadeta, druga pa manj.
Sorazmerno največ škode pri vinskem pridelku je utrpela repenta-borska občina. Letos skoraj ne bo terana. Ko so trte cvetele je bilo slabo in deževno vreme, nato je pritisnila suša, zadnje deževje pred trgatvijo pa ni nič pomagalo. Razen tega so v repentaborski občini lani imeli točo in trte si niso še opomogle. Zaradi suše je bilo precej manj grozdja tudi v Miljskih hribih. V dolinski občini bo na splošno tudi manj vinskega pridelka. V mnogih vinogradih so si trte sicer nekoliko opomogle zaradi zadnjega deževja, a ne dovolj. Nekateri vinogradniki sicer pravijo, da je bilo precej grozdja, toda manj soka, in bo manj mošta, manj
vina. Enako je v zgoniški in na-brežinski občini. Terana ne bo torej skoraj nič, in še tisti bo slab. Na splošno bo vina nekoliko manj, bo pa boljše kot lani. Tako je splošno mnenje.
Ko govorimo o grozdju, moramo tudi po letošnji trgatvi omeniti škodo, ki jo povzročajo v vinogradih fazani, ki so se zlasti na nekaterih področjih zelo razpasli. Kmetje sicer postavljajo strašila, škatle, cunje itd., da bi fazane preplašili, a nič ne pomaga. Privadijo se in nemoteno kar naprej žro jagode. Prija jim najbolj črno grozdje. Kmetje imajo vsako leto večjo škodo in so brez vsake moči. Jezijo se in pritožujejo, zahtevajo odškodnino, toda naletijo na gluha ušesa. Kmečka zveza in Zveza malih posestnikov sta letos in že pred leti posredovali pri Lovski zvezi in na drugih pristojnih mestih, pravega uspeha pa ni bilo. Kmetje morajo prijaviti škodo, odškodnine pa ne vidijo. Mnenja smo, da bi morala poseči vmes dežela, in to čimprej, z zakonom o lovu.
Na Krasu, in to zlasti tam, kjer ni vinogradov ter je živinoreja glavna panoga kmetijstva, pa so zaradi suše prizadeti živinorejci. Trave je sicer bilo, ponekod pa so imeli težave, ker je deževalo prav med košnjo. Nato je pritisnila huda suša in sploh nimajo otave, znatno manj detelje in druge krme. Dežela je sicer obljubila pomoč, vendar mnogi živinorejci že pravijo, da bodo morali prodati živino! Seno je že zdaj po 2300—2500 lir stot, mleko pa prodajajo po 65 lir liter. Nekaj bo treba ukreniti, predvsem zato, da ne bo šla iz hlevov plemenska in zdrava živina.
Nesreča na delu
Včeraj ob 11. uri so sprejeli na nevrokirurški oddelek splošne bolnišnice 43-letnega težaka Benita Rossata iz Istrske ulice 4, ki se ja ponesrečil na delu.
Ponesrečenca so prepeljali v splošno bolnišnico, kjer so ga sprejeli na nevrokirurški oddelek s prognozo 8 dni zdravljenja. Rossato je sam povedal, da se je ponesrečil malo prej v topilnici AFA v Ul. Ca-boto 25. Prizadeti je zaposlen pri podjetju «Stabilimenti manutenzjoni industriali*. ki ima svoj sedež v Ul. Molino a vento 21.
Ranjen pri trčenju avtov
Na nevrokirurškem oddelku splošne bolnišnice se bo moral 35-letni trgovski potnik Pietro Testa iz Ul. Primule 3 zdraviti teden dni zaradi raznih poškodb, ki jih je dobil pri trčenju svojega avtomobila z nekim drugim, ki mu je prekrižal pot, prihajajoč z leve strani. Nesreča se je pripetila na križišču ulic Matteotti in Conti. Avto, ki je trčil vanj, je upravljal 33-letni Giovanni Bonfanti iz Bergama. Pri trčenju se je Testa poškodoval po glavi.
luimiimiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiii.......................................................iiiiiiiiiimiiiiituiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuHiiiiiiiiiiiiiiiii.............iiiumiiiiiiiiiiiiiiiiu
RAZPRAVA V PRVI DEŽELNI KOMISIJI
Deželni odbor je pripravil zakon o osebju in ureditvi deželnih uradov
Po odobritvi zakona bo dokončno urejen pravni in gmotni položaj osebja Na podlagi dokončne ureditve uradov bodo zaposlili še 222 uslužbencev
UHO «IRIS» FKONEli
Predvaja danes, 8. t.m. ob 16. uri barvni film:
Tnt Cortis Virna UtiCetrgc CScaH
E «2 t
line
Assi
Selili
Manica
TECHNtCOLOR
Najbolj šaljivi in privlačni film za ženske
Deželna uprava deluje že nad tri leta in prihodnje leto bodo že volitve za nov deželni svet. Kljub temu pa je položaj deželnega osebja še začasen in še ni dokončne ureditve uradov. Temu se ne smemo čuditi, saj so v drugih deželah s posebnim statutom bili še bolj počasni in stvar je tudi sama po sebi zapletena.
Po predpisih mora dežela zaposliti v svoji upravi predvsem ljudi, ki so že v državni službi ali v službi krajevnih ustanov, čemur pravijo «comandi». Deželna uprava namreč zaprosi državno ali drugo upravo, da ji da na razpolago potrebno in primerno usposobljeno o-I sebje. Državna uprava večkrat od-I stopi to osebje, prav tako pokraji-i na in občine, a ne vedno. Tedaj mora deželna uprava poiskati osebje takorekoč «na prostem trgu«. Te težave z osebjem pa se ne tičejo le visokih funkcionarjev in strokovnjakov. Pogostoma ni na razpolago v državnih in drugih javnih uradih niti tipkaric, kaj šele stenografklnj!
Sedaj, so pripravili zakonska o-snutka o osebju Tri o ureditvi uradov deželne uprave in deželnega sveta ter ju izročili v razpravo pristojni deželni komisiji. V njej je o osnutkih poročal odbornik Stop-per. Glede zakonskega osnutka o pravnem položaju in plačah osebja je Stopper dejal, da je zelo potreben in nujen s teoretskega stališča in kar se vsakodnevnih izkušenj tiče. Osnutek seveda ni popoln in ga bodo lahko spopolnili. že snov sama je zelo kočljiva, osebje ni homogeno, marsikdo zagovarja različna stališča in zato je zelo težko uskladiti vse to v enoten in orga-ničen sistem. Toda sestavljale! o-snutka so se lotili dela z veliko
ditve uradov je poleg tega odvisen končno tudi položaj osebja. V vseh odborništvih se ureditev opira na tri ravni: na osnovno sekcijo, na službe ter na glavno vodstvo. K temu je treba dodati oddelek, ki o-pravlja pomožne posle. Nekateri u-radi, kot so glavno tajništvo, glavno ravnateljstvo pravnih zadev, u-rad za načrtovanje, statistični u-rad, tiskovni urad in splošno knjigovodstvo, opravljajo svoje naloge za vse veje deželne uprave.
Splošna ureditev predvideva glavno tajništvo deželnega sveta in glavno tajništvo deželnega odbora, štirinajst deželnih ravnateljstev, 68 služb, ki so razdeljene v 135 sekcij. V primerjavi s sedanjim številom osebja in med dokončno ureditvijo se vidi, da bo na razpolago še 222 mest, katera bodo zasedli z rednimi natečaji.
Obvestilo nabornikom
Obrambno ministrstvo sporoča, da ne bo podaljšan rok za predložitev prošenj glede odložitve ali pa oprostitve vojaškega roka nabornikov III. skupine 1967, ki je zapadel 2. septembra. Zaradi tega se bodo morali naborniki, ki so prejeli pozivnico, prijaviti na določena mesta ob določenem dnevu.
Dijaki, ki so imeli popravne izpite in šo predložili zadevne prošnje do 2. septembra, bodo deležni odložitve poklica pod orožje, če bodo lahko dokazali, da so uspeš* no opravili izpite in so se vpisali za predzadnji letnik šole. Dokumentacijo bodo prizadeti lahko predložili do dneva pred predvidenim odhodom pod orožje.
iiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiimiimmimmiiiMmimiiiimiiimmimiiimmiiimiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiii
IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN
9 mesecev zapora zaradi nasilja in še preklic pogojne obsodbe
Obtožili so ga vdora v stanovanje, nasilja in povzročitve škode
AVTOMOBILISTI!!!!
dobra preproga za avto se imenuje dobra prevleka za avto se imenuje
dobra varnostna ključavnica za avto
se imenuje
dober prtljažnik za avto se imenuje
dobra pnevmatična hupa za avto
se imenuje «FIANIM»
dober varnostni pas za avto se imenuje «KLIPPAN»
«JUMBO»
«NOVOLAN»
uBLOSTERn
«FAPAt
Vse to dobite po zmernih cenah pri:
AUTOFORNITURE lANCHi
TRST — UL. CORONEO 4 — TEL. 29-684
Informacije v slovenščini in hrvaščintl
Pred tržaškim kazenskim sodiščem (predsednik Corsi, tožilec Bal-larini, zapisnikar Rachelli, obramba Segariol) se je moral zagovarjati 23-letni Paolo Rudesch iz Ul. Pen-dice Scoglietto 34, pod obtožbo, da je 5. februarja 1966 nasilno vdrl v
lekore gorivo za ogrevan|e
KEROSHELL
Petrolej za ogrevanje doma
TELEFONIRAJTE NA: 811-304 - 812-316 LA NAFTA
di FURLAN GIUSF.FFP Rio Primario i 1RS1
, stanovanje 37-letne Iris Galbucci v ....	. j Ul. Foscolo 48, ji strgal plašč, po-
SS5K,*tLSo&jSS*?,£^ls»« “»“»ti se „.k,j
njaki in sindikalnimi predstavniki.' stvarl-
Pri tvrdki
UNIVERSALTECNICA
TRST, CORSO UMBERTO SABA 18 (PREJ CORSO GARIBALDI 4)
SE NADALJUJE IZREDNA PRODAJA PO POSEBNIH CENAH ZA IZVOZ
SUPERAVTOMATIČNI PRALNI STROJ REX T4 SUPERAVTOMATICNI PRALNI STROJ REX G 53 SUPERAVTOMATIČNI PRALNI STROJ CASTOR 505 SUPERAVTOMATICNI PRALNI STROJ CASTOR 510 SUPERAVTOMATIČNI PRALNI STROJ ZOPPAS 570 SUPERAVTOMATIČNI PRALNI STROJ CANDY SA 50 SUPERAVTOMATIČNI PRALNI STROJ CANDY SA 75 in ZADNJI MODEL CANDY «MISURA»
ter druge znamke od 50*000 dr dalle
PEČI NA PLINSKO OLJE OD 25.000 Ur dalJe HLADILNIKI OD 29.000 lir dalje
PLETILNI IN ŠIVALNI STROJI «SINGER»
55.000	lir
69.000	lir
55.000	lir
61.000	lir
72.000	lir
59.000	lir
65.000	lir
AVTORADIO:
AUTOVOX	PHILIPS
BLAUPUNKT GRUNDIG CONDOR	NATIONAL od
\OXON
19.000 ^
Kot je znano, ne pušča pri tem statut mnogo svobodne pobude. Na vsak načir. so skušali zadovoljiti potrebe in zahteve uslužbencev in so se pri tem ravnali vedno po načelih pravičnosti, hkrati pa so vedno imeli pred očmi tudi potrebe ustanove. Pri tem so se ravnali po državni zakonodaji, a jo prilagajali posebnemu deželnemu ustroju. Pri tem so olajšali možnosti pre-I hoda v karieri, pri čemer pridejo | v poštev izpiti, a bodo hkrati upo-I števali tudi zasluge v službi. Pri j upoštevanju državnega zakona niso zanemarili sedanjih teženj po reformi birokracije.
Zakonski osnutek je razdeljen na pet delov, ki štejejo skupno 93 členov, h katerim sta dodani dve razpredelnici o prejemkih in o kvalifikacijah v staležu. Pri tem se na-glaša važnost usposobi J enostnih tečajev, ki jih bo organizirala sama deželna uprava ali pa razne ustanove zanjo. Najbolj važen je drugi del zakona, ki se deli v pet poglavij. Zakonski osnutek Istoveti kvalifikacije in funkcije; za vsako kvalifikacijo se določa neka pristojnost in odgovornost. V splošnih obrisih Je določena kariera uslužbencev, medtem ko se naslovi in izpiti za razna mesta prepuščajo pravilniku. Za povišanje uslužbenca v ravnatelja oddelka v vodilni karieri ter za prvega tajnika v tako imenovani «konceptni» karieri se predvidevata hkrati izpit in točkovanje o zaslugah; tako se lahko določijo teoretska pripravljenost kandidata ln njegove praktične izkušnje.
Zakonski osnutek predvideva dva velika staleža: upravnega In tehničnega, ki se delita v razne manjše staleže. Pri tem pa bodo možni prehodi iz enega v drugega. Glede plač in socialnega zavarovanja velja v glavnem ravnanje z državnimi uradniki, le da dobe deželni uradniki 20 odstotkov več, ker ne uživajo določenih ugodnosti, ki veljajo za državne uradnike. Peti de! osnutka vsebuje prehodne norme za začasno osebje ali za posebne primere. Državnemu osebju se priznavajo kvalifikacije, ki jih Ima v prvotni državni službi in seveda tudi kariera ln če prevzame vlšjs funkcije, se mu te funkcije pri znajo z višjim položajem. Za osebje, ki prvič nastopi javno službo pa se določijo kvalifikacije v začetku s pogodbami za nedoločen čas. Toda pri tem se upoštevaj« tudi naloge, ki jih je to osebje o pravljalo v morebitni prejšnji slu/ bi.
Stopper Je poročal tudi o zakon skem osnutku o ureditvi uradov. katero hočejo zagotoviti deželi u-činkovit In primeren organizacijski ustroj, tako da bo lahko opravljala naloge, ki Izvirajo lz njenega statuta in Izvršilnih norm. Od ure-
Rudesch in Galbuccijeva sta se poznala že štiri leta in v tem času je ženska Rudeschu rodila tri otroke, ki pa jih on ni priznal. Proti koncu 1965. leta je Galbuccijeva zaradi Rudeschevega grdega vedenja sklenila, da prekine razmerje z njim, kar pa Rudeschu ni bilo po volji. Tistega večera je pijan prišel k nji domov in ker mu ni hotela
odpreti, se je zaletel v vrata stanovanja, jih podrl, žensko nato napadel, ji raztrgal plašč, razbil budilko in še oklofutal.
Galbuccijeva je proti Rudeschu vložila tožbo na policiji. Rudesch sfe je na zaslišanju izgovoril, da je tako ravnal, ker je v ženskinem stanovanju našel tujega moškega, kar je Galbuccijeva zanikala. Na podlagi tožbe, so policisti Rudescha prijavili sodišču pod obtožbo vdrtja v stanovanje in povzročitve škode. So dišče je moža spoznalo za krivega in ga obsodilo na 9 mesecev zapora, plačilo 15.000 lir globe in sodnih stroškov. Nadalje je sodišče preklicalo pogojnost neke druge kazni, na katero je bil Rudesch obsojen 8. februarja 1963. leta. To pomeni, da bo moral Rudesch kazni obsedeti.
- ' -?r-3«Hggn
SEPUBBUCA WmT
TmsfisjfNAb
U- '	•
EMISSIONE Dl MONETE D’ORO A CORSO LEGALE
CONIATE IN OCCASIONE DEL ' 5» X« ANNIVERSARIO DELLA FONDAZIONE DELLA REPUBBLICA TUNISINA
EMiSSIONE LIMITATA PER TUTTO IL MONDO A 8.00C SOHE COMPLETE NUMERATE
ve’'-«.__
^ del 4 Ličilo 1357, pubbCcrto 6cttl»BHIty> H.II dd4U^»HW |
v ■	•./,	•*> v- •
■ ’ SA,
VALORI ORO 9001000
1	| I
:"r £ . TIT' 1 ’
G/vT-	J 1\ j.;'.
'M
M
v
2 Dinari Tunisini 3,8 gr. 5 Dinari Tun'n’ini 9,5 gr. 10 Dinari Tunislni 19 gr. 20 Dinari Tunisini 38 gr. 40 Dinari Tunisini 76 gr.
LE MONETE HANNO CORSO LEGALE PER IL PAGAMENTO Dl DEBITI PUBBUCI (PRIVATI1' PER IMPORTI ILLIMITATI
DATA LA LIMITA/IONE DELL EM1SSI0NE. LE PREN0TA2I0NIDELLE SERIE 0 DELLE SINGOLE MONETE SINO AL VA10RE Dl DINARI TUNISINI 20 COMPRESO, Sl ACCETTANO PER OUANTO IN TEMPO
SOTTOSCglZIOHI PftESSfO GLI ISTITUTI BANCARI
ODKLON ITE KOVANCE, KI SO BREZ IZVODA URADNEGA LISTA
•c;"'
EMO
G E L J ■
H l/R A*1'
ZA NOVO MISS
«EM0-5»
peč na olje
v dom - v vsak prostor!
«EM0-5»
BOGATO NAGRAJUJE POTROŠNIKE
Žrebanja bodo konec oktobra in konec novembra
Nagrade:
PRALNI STROJI,
HLADILNIKI, ŠIVALNI STROJI, FOTOAPARATI ITD.
NEDELJA, 8. OKTOBRA
Radio Trst A
Koper
7.30,	12.30, 13.30, 15.00. 22.30 Poročila - 7.10 Jutranja glasba - 8.00 Prenos RL - 9.10 Zabavni zvoki -
9.30	Nedeljsko srečanje - 9.45 Ritmi
-	10.00 Prenos RL - 10.45 Glasbeni zmenek - 11.00 Dogodki in odmeri
-	11.20 Kitarist Milan Ferlež - 11.30 Današnji pevci - 11.59, 13.00 in
14.00	Glasba po željah . 12 35 Zu nanjepolitični pregled - 13.40 Melodije - 15.20 Prenos PL - 18.30 Na športnih igriščih - 19.00 športna nedelja - 19.30 Prenos RL -
22.10	Plesna glasba.
Nacionalni program
8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila -
8.30	Kmetijska oddaja - 9.10 Nabožna oddaja - 10.45 Nove plošče - 11.45 Roditeljski krožek - 12.00 Kontrapunkt - 13.15 Glasbena igra «Tisočak» - 14.00 Lahka glasba -
15.10	Neapeljske - 15.30 in 17.C0 Popoldne z Mino - 16.00 Nogomet od minute do minute - 17.45 Simfonični koncert - 20.25 Glasbeni variete - 21.15 športna nedelja -
21.30	Violinist L. Kogan in pianist W. Naum.
II. program
7.30,	8.30, 13.30, 19.30 Poročila -8.45 Oddaja za gospodinje - 9.35 Veliki variete - 11.00 Zbori z vsega sveta - 11.35 Juke box - 12.00 športna prognoza - 13.00 Radijski kviz - 13.45 Nedeljski ansambel -
14.30	Teden aktualnosti - 15.00 Glasbeni sprehod - 17.00 športna nedelja - 20.00 Gounodova opera Faust - 21.00 P. Quen in: Tajnost smrti (detektivka) - 22.00 Glasbe-no-govomi spored.
III. program
10.00	Barsantijeve in Clementi-jeve skladbe - 10.30 Skladbe za Urgle - 10.55 Beethovnova sonata štev. 1 - 11.15 Operni koncert -
12.20	Glasbene priredbe - 13.00 tftavel, Brahms in Strauss - 14.30 Mozartov kvintet K '515 - 15.30 Codignola: «La prooagazione« -16.25' Orkestri - 17.30 Sličice iz Francije . 17.45 Bachov koncert -
18.30	Izredna lahka glasba - 18.45 Tedenski kulturni pregled - 19.15 Koncert - 20.30 Radijska razprava.
Slovenija
7.00, 8.00, 9.00, 13.00, 19.30 Poročila - 7.30 Za kmetijske proizvajalce - 8.05 A. Bole: Zaklad urnih veveric - 8.30 Skladbe za mladino - 9.05 Naši poslušalci čestitajo . 10.00 še pomnite, tovariši ... Miha Klinar: Samo boj - 10 45 Mozaik lepih melodij - vmes ob
11.00	Turistični napotki - 12.05 Naši poslušalci čestitajo - 13 30 Nedeljska reportaža - 13.50 Kar po domače - 14.30 Roda Roda: Zapiski — humoreska - 14.50 Cha-ciia cha, bolero in še kaj... . 15.05 športno popoldne . 17.30 A. Char-mel: «Nezaželeni», radijska igra -
18.10	Iz opernega sveta - 19.05 Glasbene razglednice - 20.00 Lahko noč, otroci! - 20 10 V nedeljo zvečer - 22.15 Serenadni večer -22.50 Literarni nokturno - 23.05 Nočni akordi.
Ital. televizija
11.00	Nabožna oddaja - 12.00 Kmetijska oddaja 14.30 športno popoldne - 17.00 Program za mladino - 18.00 Enciklopedija morja: Nevarnosti - 19.00 Dnevnik - 19.10 Polčas nogometne tekme . 19.55 šport in kronike strank - 20.30 Dnevnik - 21.00 Dumas: «1 banditi del re» - 22.00 Četrt ure s San-die Shaw - 22.15 športna nedelja - 23.10 Dnevnik.
II. kanal
20.00	Evropsko prvenstvo v košarki ■ 21.00 Dnevnik - 21.15 41.
vzporednik
Lauder«.
22.25 Film «Miss
PONEDELJEK, 9. OKTOBRA
Radio Trst A
8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila
-	8.00 Koledar - 8.30 Kmetijska oddaja - 9.00 Maša - 9.50 Bach: Preludij in fuga št. 4 - 10.00 Orkester Zacharias - 10.15 Poslušali boste... - 10.45 V prazničnem tonu
-	11.15 Oddaja za najmlajše: «Beli očnjak)) - 11.45 Ringaraja - 12.00 Nabožna glasba - 12.30 in 13.15 Glasba po željah - 13.00 Kdo, kdaj, zakaj... - 14.45 Popevke - 15.30 ((Gospod Januš«, radijska drama -16.35 Revija orkestrov - 17.30 Prijatelji zborovskega petja . 18.00 koncert v miniaturi - 18.30 Iz pesniških gajev: ((Miroslav Košuta«
-	18.40 Zabavali vas bodo - 19.15 Ned! ijski vestnik - 19.30 Lahka glasba - 20.00 Šport - 20.30 ((Kovači so lušni ledje«, pripravila L. Rehar - 21.00 Vaški ansambli -
21.30	Ritmi - 22.00 Nedelja v športu - 22.10 Sodobna glasba - 22.25 Vokalni ansambli - 22.45 Jazz.
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila - 7.00 Koledar . 7.30 Jutra-
nja glasba - 11.35 šopek slovenskih - 12.00 Pozavnist Dino Piana - 12.10 Pomenek s poslušalkami -
12.20	Za vsakogar nekaj - 13.30 Priljubljene melodije - 17.00 Orkester Casamassima - 17.20 Ne vse, toda o vsem . 17.30 Zabavali vas bodo - 18.00 Zbor C.A.I. iz Padove - 18.15 Umetnost in prireditve - 18.30 Iz Mendelssohno-vega in De Fallovega opusa -
19.30	Moj prosti čas - 19.40 Glasovi in slogi - 20.00 Šport - 20.35 Vokalni trii in kvarteti . 20.50 Kulturni odmevi - 21.15 Tambura-ški ansambli - 21.30 Orkestri v jazzu - 22.00 Pol ure popevk -
22.30	Basist Jože Stabej - 22.55 Glasba za lahko noč.
9.30	Kmetijska oddaja - 9.45 Nabožna oddaja - 11.15 Trže -Ve pesmi - 11.30 Za prijatelje cvetja -12.15 športni pregled.
12.05 Lahka glasba - 12.25 Tretja stran - 13.35 Domače pesmi -13.50 Drobci iz istrskega življenja . 14.00 Glasbeni spored -14.15 Jazz.
Koper
6.30,	7.30, 12.30, 13.30, 14.30, 19.15 Poročila - 7.10 Jutranja glasba -
8.00	Prenos RL - 10.15 Ritmi -
11.00	Otroški kotiček - 11.15 Plošče - 11.30 Današnji pevci - 11.45 Glasbeni zmenek - 12.00 in 13.00 Glasba po željah - 13.50 Jug. zv v ki in barve . 14.15 Za oddih in razvedrilo - 14.45 Popevke - 15.30 Popularne skladbe - 16.30 športni ponedeljek - 17.00 Jugoslavija v svetu - 17.40 Baritonist Dario Zlobec - 18.00 in 19.30 Prenos RI. - 19.00 Orkester - 22.35 Večerni koncert.
Nacionalni program
7.00, 8.00, 13.00, 15.00. 20.00 Poročila - 8.30 Jutranje pesmi - 9.07 Gluck, Lehar, Bach - 10.05 in 11.00 Due uri glasbe - 11.30 Glasbena antologija - 12.05 Kontrapunkt -13.20 Zlate pesmi - 14.50 Italijanske popevke - 15.45 Glasbeni album - 16.00 Oddaja za bolnike -16.30 Simfonična glasba . 17.20 Roman - 17.35 Operetna glasba -18.15 Glasba za mladino - 20.20 Sestanek petih - 21.05 Giacomo Puccini - 22.10 Neapeljske pesmi.
II. program
7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 Poročila - 8.45 Orkester - 9.40 Glasbeni album - 10.00 Roman . 10.15 Jazz - 10.40 Glasbeni spored -11.42 Pesmi desetletja - 13.00 športni pregled - 14.04 Juke box - 14.45 Glasbena paleta - 15.15 Harfist Nicanor Zabaleta - 16.05 Aretha Franklin - 16.38 Popoldanski spored - 18.35 Radijska šola - 20.00 Operne prireditve - 20.50 New York 67 - 21.15 Znanstvena oddaja.
III. program
10.00 Nabožna glasba - 10.55 Rahmaninovi simfonični plesi -11.30 Bach in Haydn - 12.20 Deset skladb Prokofjeva - 12.45 Na sporedu Paganini - 13.00 Antologija interpretov -	14.30 Milhaudove
skladbe - 15.00 Na sporedu Chopin - 15.30 Šostakovičev kvartet opus 49 - 15.45 Pergolesijev «11 maestro di mušica« - 17.20 in 17.35 Francoščina - 17.45 Schumannov koncert opus 54 - 18.15 Gospodarska rubrika - 18.50 Z zagrebškega festivala sodobne glasbe -19.15 Koncert . 20.00 Improvizacije v glasbi - 21.00 G. Pressbur-ger: «11 mattatoio«.
Slovenija
7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.30 Poročila - 7.05 Telesna vzgoja -8.05 Glasbena matineja - 8.55 Za mlade radovedneže - 9.10 «Dobra volja je najbolja« - 9.25 Suppeje-ve uverture - 10.15 Iz opusa L. M. Škerjanca - 10.35 A. Rumjan: Spomenik - 11.00 Turistični napotki • 11.20 Zabavne melodije - 12.00 Na današnji dan - 12.10 Glasba G. F Haendla - 12.30 Kmetijski nasveti
-	12.40 Koroške narodne - 13.30 Priporočajo vam... - 14.05 Razpoloženjska glasba - 15.40 Poje me šani zbor - 16.00 Vsak dan za vas
-	17.05 Operni koncert - 18.00 Aktualnosti - 18.15 ((Signali« - 18.35 Mladinska oddaja - 19.05 Glasbene razglednice - 20.00 Lahko noč, otroci! - 20.10 Jug. pevci zabavne glasbe . 21.00 Orkester Slovenske filharmonije - 23.05 M. Lasiča: Mala oporoka - 23.15 V ritmu.
Ital. televizija
17.30 Dnevnik - 17,45 Program za najmlajše - 18.45 Prigode Laure Storm - 19.45 športni dnevnik in ital. kronike - 20.30 Dnevnik -21.00 Film «E’ primavera« - 22.50 Stopimo v kino - 23.00 Dnevnik.
II. kanal
21.00 Dnevnik . 21.15 Športni tednik - 22.00 Beethovnova Deveta simfonija.
TELEVIZIJSKI SPORED OD 8. DO 14. X. 1067
NEDELJA, 8. oktobra
8 55, 20.00 in 22.05 Poročila -9 00 Na Trški gori — narodna glasba - 9.30 Kmetijska oddaja -10.15 Ne črno, ne belo - 11.00 Ob obletnici ustanovitve dalmatinskih brigad - 14.00 Nogometna tekma Madžarska-Romunija . 15.30 To-žarjenja — humor, oddaja - 18.00 in 22.25 Helsinki: Evropsko košarkarsko prvenstvo - 19.10 Skrivališče — film - 20.50 Arsen Dedič in Grški duet - 21 50 Naši rojaki na vzhodnem Parnasu.
oddaja - 17.00, 20.00 in 22.50 Poročila - 17.05 Glodalček Miško
lutke - 17.25 Popotovanje po Aziji
-	17.55 Obzornik - 18.15 Združenje radovednežev . 19.00 20 milijonov
-	19.30 Bunuel: Dežela brez kruha
-	20.40 Jutro v Pragi - 21.25 Greh
-	film - 21.45 Dosežki kardiologije.
PONEDELJEK, 9. oktobra
9.40	in 14.50 TV v šoli - 10.35 in 15.45 Ruščina -11.00 Osnove splošne izobrazbe - 16.10 Angleščina -16.55, 20.00 in 22.10 Poročila 17.00 Mali svet - 17.25 Risanke - 17.40 Kje je, kaj je - 17.55 Obzornik -
18.20	Aktualna tema - 18.40 Angleška glasba - 19.00 Portreti' J. Lavrin - 19.15 športni pregled . 20.40 Z. Bajsič: Prijatelj — TV igra -
21.40	Iz komičnih oper.
ČETRTEK, 12. oktobra
9.40 in 14.50 TV v šoli • 10.35 in 15.45 Angleščina - 16.10 Osnove splošne izobrazbe - 17.05, 20.00 in
22.20	Poročila - 17.10 Umba Kum-ba in pikasta kamela . 17.25 Pionirski TV studio - 17.55 Obzornik - 18.15 Po sledeh napredka - 18.35 Ansambel Jožeta Privška - 19.00 Humor, oddaja - 19.40 TV prospekt - 20.30 Aktualni razgovori -
21.20	Ko je meč krojil pravico.
TOREK, 10. oktobra
9.40	in 22.30 TV v šon 10.35 in
5.40	Angleščina - 11.00 in 16.10 isnove splošne izobrazbe • 18.15 'etelin in kokoška — češka risan-a - 18.25 Večer z Janezom Hrs-iom - 18.50 Svet na zaslonu -
9.30	Obzornik • 20.10 Zapustite id jo — film . 21.50 Sejem elek-ronike.
PETEK, 13. oktobra
9.40 in 14.50 TV v šoli - 11.00 in 16.10 Osnove splošne izobrazbe -17.25, 20.00 in 22.20 Poročila . 17.30 Očkovo popoldne - 17.55 Obzornik - 18.15 Zaplešite z nami - 18.45 Pihalni kvintet - 19.00 Hotenja mladih - 19.40 Auschwitz danes — film - 20.40 Prvi učitelj — film
SREDA, 11. oktobra
14.55 in 16.00 Sofija: Nogomet Levski-Milan - 15.45 Propagandna
SOBOTA, 14. oktobra
9.40 in 14.50 TV V ŠOU - 17.40 Vsako soboto - 17.55 Obzornik -18.15 Mladinska igra - 19.15 Sprehod skozi čas: Bitka za Afriko -20.00 in 22.25 Dnevnik - 20.40 Ljubezen, oh, ljubezen — humor, oddaja - 21.40 Nekaj novega, nekaj starega - 21.55 Ping-pong — ftlm.
S SEJE OBČINSKEGA ODBORA
Izdelani predlogi o vlogi Gorice v načrtu za petletni razvoj dežele
Trgovina, industrija, železniška zveza in središče šolskih zavodov ter internatov Zataknila so se prizadevanja okoli konzorcija industrijske cone - V petek občinska seja
Na seji izvršnega odbora za deželno načrtovanje bo goriški župan Martina nanizal celo vrsto predlogov, ki zadevajo vlogo našega mesta v izpeljavi načrta predvidenega za razdobje petih let. Po županovi sodbi, ki jo- je sporočil občinskim odbornikom na zadnji seji v petek zvečer, je potrebno Gorici zagotoviti prostor za trgovske posle, industrijsko cono ter tip industrije, namenjene našemu mestu. Potrebno je usposobiti železniško postajo za tranzit s tretjimi državami ter zagotoviti našemu mestu prvenstveno važnost! v pogledu šolskih ustanov in zavodov. Odborniki so županova izvajanja dopolnili s svojimi predlogi. Podžupan Candussi je predlagal, naj se podobno kot v ostalih ita-Ujanskih mestih tudi v Gorici odpre šola za inozemsko trgovino.
Župan je nato poročal o prizadevanjih, da bi se ustanovitev konzorcija industrijske cone premaknila z mrtve točke, ter predlagal naj občina dejansko pomaga žrtvam atentata v Trentu. Odborniki so predlog soglasno odobrih ter obsodih teroristična dejanja.
Odbornik za higieno in zdravstvo dr. Tomassich je odbornike seznanil z osnutkom pogodbe med pokrajinsko in občinsko upravo o ustanovitvi posebne šole, ki naj bi imela svoj sedež pri zavodu za pomoč novorojenčkom. Odbornik Fantini je poročal o pogovorih s predstavniki zabavišč, ki bodo prišli k nam na Andrejev sejem. Odborniku za gospodarske zadeve Rovis je predlagal najem enega avtobusa, ki ga bodo vklju- i čili v mestni promet, da bi z njim j odstranjevali težave, pojavljajoče se v konicah s prevozom šolarjev. Končno sta o delovanju svojih sektorjev poročala še odbornika Agati (sodelovanje občine pri natečaju ((Poletni konjiček«) in Lu-pieri (dodatni načrt za gradnjo dohoda v industrijsko cono).
Sklenili so, da bo prihodnja ja občinskega sveta v petek oktobra ob 18.30.
zlasti z voditelji ljudskih gradenj v Pardubicah ter v prisrčnih razgovorih ugotovili številne kulturne vezi med obema državama.
Pred odhodom so obiskali tudi Lidice, vas, kjer je prišlo do prvega upora proti nacističnim okupatorjem in ki so jo nacisti do tal porušili. Spomladi bo posebna čehoslovaška delegacija vrnila obisk v naših krajih.
V torek v Gorici predavanje o zdravstvu
Center za socialne in gospodarske vede «Rizzatti» priredi v torek 10. t.m. ob 18.30 uri v dvorani pokrajinskega sveta v Gorici predavanje o zdravstvu. Govoril bo dr. Severino Delogu, član državne komisije za sanitarno reformo o temi: ((Smernice vsedržavnega programa za zdravstvo«.
Stališče PSU ob gradnji deželne palače ERS
Izvršni odbor mestne sekcije PSU v Gorici je na svoji zadnji seji odobril stališče svojih zastopnikov v občinskem svetu v Gori-
ci, kjer so nastopili proti predlogu, naj se natečaj za poveritsv gradnje deželne palače ERS v Ul. Roma v Gorici omeji samo na gradbenike in projektante z Goriškega. Taka omejitev, pravi poročilo, bi bila na koncu proti koristim Gorice in njene pokrajine in zato je prav, da je natečaj za to gradnjo odprt za udeležence iz vse države.
Pobiranje davkov v Sovodnjah
V torek 110. t.m. bodo na županstvu v Sovodnjah pobirali zapadli obrok davkov m sicer od
8.	do 12. ure. Kdor si hoče prihraniti pot v Gorice lahko plača svoje davke ob tej priliki.
Obvestilo Kmečke zveze kmetovalcem občine
SOVODNJE
Vse zainteresirane kmetovalce obline Sovodnje Kmečka zveza obvešča, da lahko naročijo do četrtka, 12. oktobra pšenično seme in umetna gnojila v Sovodnjah pri Francu Petejanu,. na Peči pri Jožefu Maliču in v Rupi pri Salomonu Tomšiču.
PRIHODNJE LETO BO 1.400 LET PRIHODA SLOVANOV V NAŠE KRAJE
Našli so pet bronastih obseninikov, kakršne so nosili naši predniki Čudovita šestbarvna broška - Kamni s pleteninastimi ornamenti
Staroslovansko grobišče Pri sv. Ju riju pri Batujah. Tablice označujejo človeška okostja
Že tri tedne pri Batujah v Vipavski dolini odkrivajo slovenski arheologi staroslovansko grobišče, ki leži v kraju, ki ga domačini i-menujejo «Pri svetem Juriju« in ki stoji nekako ob stari rimski cesti, ki je iz Furlanske nižine vodila proti Ljubljanski kotlini. Da je tod mimo šla v starodavnih časih cesta, nam dokazujejo kraji, ki se
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiniiii
OKROŽNO SODISCE V GORICI
se*
13
Delegacija IACP na obisku na Češkem"
V Tržiču sta ukradla avto in se odpeljala v cigansko taborišče
Z brco ji je povzročil poškodbe, ki jih je morala zdravili 60 dni
Na -svojem zadnjem zasedanju je goriško okrožno sodišče v odsotnosti obeh obtožencev obravnavalo za. devo dveh ciganov, 20-letnega Paola Palyiera Maverja, ki je bil rojen v Lugo .v rRdmagrii‘*'fer 'riijrHa
Delegacija predstavnikov ustanov za ljudske hiše (IACP) iz Treh Benečij je bila pred kratkim na večdnevnem obisku na Cehoslova-škem, kjer se je sestala s predstavniki organizacije za socialne gradnje. V delegaciji so bili predsedniki IACP iz Padove, Vicenze, Trevisa ter prof. Cellie iz Gorice skupaj z ravnatelji teh zavodov.
Ob tem obisku so ugotovili velika prizadevanja češke države za povečanje ljudskih gradenj in za njihovo izboljšanje. Sestali so se
v Lugo .v rRdrrtaghi ter nnha Stalnega bival&ča ter 23-letnega Giuiia
Rosenfelda, • ki 'je bil .rojen .iv Os-seku. 'Obtožena std bilk, da 'sta- 2., januarja letos odpeljala Giorgiu Santeratu, ki je doma iz Vidma, njegov avto giuiia 1300, ki ga je parkiral ob 21.30 v Tržiču blizu hiše št. 8 v Ul. Ponžiana.
Kake pol ure pozneje je Sante-rato, ki je bil v. hiši, slišal, da je nekdo vžgal motor in ko je pogledal skozi okno, je. videl,: da je nekdo odpeljal njegov avto. Zadevo je prijavil na policijskem komisariatu in že naslednji dan so našli avto v Codrovadu pri Vidmu v ta-
iiMiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiimiitiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
PRED SVETOVNIM DNEVOM VARČEVANJA
ŽREBANJE MED VARČEVALCI ZA PODELITEV ZLATIH KOLAJN
Koledarčki mestne hranilnice za profesorje in učiteije
Mestna hranilnica v- Gorici raz deljuje profesorjem nižjih in višjih srednjih šol več izvodov enciklopedičnih notesov «L’amico 1967/68». Prizadeti profesorji se lahko zglasijo pri okencih hranilnice, kjer bodo prejeli knjižico, ki je povezana z dodelitvijo 250 zlatih kolajn tistim profesorjem, ki bodo izpolnili notesu priloženo dopisnico z zahtevanimi podatki ter bodo izžrebani za nagrado.
Hranilnica je pripravila in bo razdelila tudi 900 notesov-koledarč-kov za učitelje osnovnih šol na Goriškem.
Precej pozornosti je vzbudil med goriškimi varčevalci nagradni natečaj ki je povezan z razdeljevanjem zlatih kolajn. Kdor se hoče udeležiti tega natečaja mora vložiti pri hranilnici na novo hranilno knjižico najmanj 1000 lir, ali na staro dodati še najmanj 1000 lir, ki morajo ostati na računu do konca tekočega leta. To operacijo je treba izvesti do 31. oktobra svetovnega dneva varčevanja. Lani je bil za kolajno izžreban po en varčevalec na vsakih 50 in je torej možnost za varčevalce precej velika.
Podrobnejša pojasnila dobijo interesenti pri okencih mestne hranilnice in njenih podružnicah.
Vesli iz Števerjana
Včeraj zvečer se je na županstvu v števerjanu sestala občinska volilna komisija, da bi izpopolnila seznam volivcev s tistimi občani, ki so v zadnjem letu postali polnoletni.
V torek zvečer pa bo seja občinskega odbora, ki bo med drugim razpravljal tudi o odmeri občinskih davkov za leto 1968.
Padel je s hruške in si zlomil hrbtenico
Z nekim zasebnim avtomobilom so sinoči ob 19. uri pripeljali v goriško civilno bolnišnico 38-letnega Angela Marinija iz Ločnika Trg S. Giorgio 42. Zdravniki so mu ugo-
tovili verjeten zlom hrbtenice ter so ga pridržali na opazovanju.
Marini, ki je brezposeln delavec, je povedal, da je ob 17. uri v kraju Rubiš v Ločniku splezal na hruškovo drevo, da bi si nabral nekaj hrušk. Na drevesu pa mu je spodrsnilo, padel je na tla in dobil navedene poškodbe.
Zidar se je ponesrečil pri delu
Včeraj opoldne so v goriški civilni bolnišnici nudili prvo pomoč s prognozo okrevanja v 10 dneh 44-letnemu zidarju Mariju Visinti-nu iz Fogliana, ki se je ob glade-nju stopnice z brusilnim kamnom ranil na desni roki.
borišču ciganov. Neka mlada cigan, ka, ki so jo zaslišali, je povedala, da sta avto ukradla zgoraj navede-pa obtoženca, s katerima se je tudi ona pripeljala iz Tržiča. Zato so Pb&,Pri&vii;,k;..j!i.je,£>b-, sodilo na po dve leti zapora in globo po 60 tisoč lir za vsakega. Branil ju je uradno odv. Di Denaro iz Tržiča.
Pred sodniki se je zagovarjal 31-letni bolničarski strežnik Claudio Moimas iz Ronk, Ul. Fomaci 59 pod obtožbo, da je brcnil v križ 45-letno postrežnico Anno Verzier. Ta je dobila poškodbe, ki so jih sprva zdravniki ocenili ozdravljive v 3 dneh, potem pa so nastopile komplikacije in se je morala zdraviti 60 dni.
Dejanje se je odvijalo v kuhinji medicinskega oddelka tržiške bolnišnice. Moimas se je izgovarjal, da je bila Verzier za vrati in da je ni videl, ko je brcnil v kup smeti ža vrati. Verzier in priče pa so izjavili, da je storil nalašč in je hote poškodoval žensko. Ugotovili so tu. di da je bil takrat vinjen. Sodišče ga je obsodilo na dve leti zapora vendar je apliciralo amnestijo za celotno kazen. Plačati pa bo moral prizadeti ženi odškodnino in dati takoj na račun 300 tisoč lir ter še 91.800 lir za njene sodne stroške. Branilec odv. Di Denaro.
Drž. tož. dr. Brenči; predsednik sodišča dr. Storto; sodnika Arculeo in Mazzarella.
Mlada brata sta ukradla rezervni kolesi
Sodna policija je v petek opolnoči aretirala na prehodu Rdeča hiša kmetovalca 21-letnega Zvezdana Bazata in mehanika 18-letnega Vojka Bazata iz Cerovega v Goriških brdih, ker sta ukradla dve nadomestni kolesi pri fiatih 1100. Prijavili so ju sodišču zaradi ponavljajoče se hude kraje.
Brata sta se pripeljala v Gorico s svojim fiatom 1100 ter ob 20.30 najprej vzela iz prtljažnika ustavljenega avta Carla Porte v Ul.
lliluniiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitfinMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimg,,!
Včeraj-danes
ROJSTVA, SMRTI, POROKE
V tednu od 1. do 7. oktobra se je v goriški občini rodilo 28 otrok, umrlo je 12 ljudi, poročilo se je 8 parov in 6 so jih oklicali.
ROJSTVA:	Elisabetta Lendaro,
Stefano Orzan, Alessandra De Ca-pitani, Alessandro Inglese, Valen tina Lucchitta, Michele Intarsia Bianca Birri, Mauro Bucovaz, En zo Candussi, Paola Davide’, Lo renzo Di Biaggio, Antonella Ma rega, Paolo Baracani, Katja Ko-lusa, Mauro Lamanda,. Francesco Degrassi, Nevio Chetti, Giovanna Scira, Laura Franceschin, Alessandro Padpvani, Luca Fontana, Paolo Bonessi, Stefano Pizzin, Alessandro Scotta, Cinzia Drioli, Mar-co Ballaben, Pasqualina Rizzo, An-drea Codermaz.
SMRTI: 79-letna Stefania Sironig vd. Brezavšček, vd. Lazar; 93-let-ni invalid Riccardo Bernt; upokojenka 63-letna Giorgina Del Neri vd. Franzot; upokojenec 72-letni Arturo Olivi; upokojenka 54-Ietna Veglia Anzolo por. Cristan; upokojenec 73-letni Agostino Podgri-vic; delavec 35-letni Jožko Prinčič; kmet 67-letni Eaoardo Skok; 2 dni
star Luca Fontana; kmet 76-letni Carlo Bassi; upokojenec 78-letni dr. Carlo Torcello; 59-letna Rosaha Ipavec por. Cemic.
POROKE: bančnik Ernest von Pauer in gospodinja Charlotte Scholz; zidar Faustino Marini in delavka Maria Pistrin; uradnik Francesco Fiorella in gospodinja Anna Susmel; delavec Mario Giu-sto in tekstilka Paola Forcisi; elek. trovarilec Giancarlo Polito in zasebna uradnica Vicenza Perillo; prokurist Gustavo Portelli in socialna asistentka Marisa Valli; tiskar Giancarlo Fortin in gospodinja Ma riagrazia Buratto; električar Um-berto Capuccio in gospodinja Vida Marussi.
OKLICI: kvalificiran delavec Albino Levpuscech in predilka Katju-ša Maraž; študent Roberto De March in računovodkinja Ivana Stabile; upokojenec Carlo Pahor in učiteljica Maria Lanardi; lekarnar Vittorio Onesti in računovodkinja Bianca Perco; uradnik Franco Cechia in bančna uradnica Franca Brescia; mesar Enrico Furlanut in gospodinja Nevina Vida.
Baiamonti rezervno kolo. Pri kraji ju je videla neka ženska, ki je Portovo obvestila o dogodku, ženska je odšla na kvesturo ter medtem opazila brata z avtom v Ul Alviano ter si zapisala registrsko številko. Fanta sta pozneje v Ul. Ristori ukradla šefil^o kolo ter obe odnesla na Sovenco v štever-jan, da bi ju ob priliki spravila domov. Na prehodu ju je ob povratku ustavila policija, kateri sta na zaslišanju priznala dejanje.
Jožko Prinčič nas je mlad zapustil
V torek popoldne smo v Stever-janu pokopali našega dobrega prijatelja in tovariša Jožkota Prinčiča. Na njegovi zadnji poti ga je po spremila vsa vas, poleg domačinov pa še številni njegovi sošolci, ki sedaj živijo onkraj meje. Pokojnik je bil zaveden Slovenec ter požrtvovalen član prosvetnega društva «Briški grič.« Zapustil je ženo in dva otročička. Poleg drugih je bil v žalnem sprevodu tudi venec domačega prosvetnega društva. Pri odprtem grobu mu je zapel žalo-stinki domači pevski zbor, Saverij Rožič pa se je svojega nekdanjega sošolca in soseda, ki je umrl zaradi hude bolezni v starosti 35. let, poslovil z lepimi' besedami. Dejal je:
Ne morem verjeti, da je to poslednje slovo. Tako mlad si še, tako poln načrtov, pa nas zapuščaš. Ne zapuščaš pa samo nas, ampak tudi družino, ženo in otročička.
Vedno si bil pripravljen pomagati našemu društvu; kadar ti je čas dopuščal, si prihajal peti v zbor, pomagal si nam prirejati praznike. Nikoli nisi odrekel, bil si vedno z nami, dokler te kruta bolezen ni priklenila na posteljo, te izčrpala in iztrgala iz naše sredine. čeprav se danes poslavljaš od nas in mi od tebe, te bomo vedno ohranili v najlepšem spominu in ti bomo hvaležni za vse, kar si storil za naše društvo.
Izlet v Sežano, z obiskom kraške jame «Vilenice» organizira Slovensko planinsko društvo iz Gorice za nedeljo 15. oktobra. Izlet bo z lastnimi prevoznimi sredstvi. Udeleženci naj se opremijo z dobrimi čevlji, ker je v jami vedno ne kaj blata. Po možnosti naj prinesejo s seboj tudi električno sve tilko. Podrobnejše informacije pri vpisu na sedežu Slovenske prosvetne zveze v Ul. Ascoli L/I. tol. 24-95.
še danes, po starih rimskih imenih, imenujejo «Na Rimci«, «Ošta-rija« itd. ter številne izkopanine, ki so jih odkrili tu pa tam v preteklosti.
Odkritje grobišča Pri svetem Juriju pri Batujah ima za nas Slovence poseben pomen. Je to eden izmed najstarejših, če ne celo najstarejši dokaz, da so bili Slovani na Primorskem v desetem stoletju po našem štetju.
V spremstvu Branka Marušiča, ravnatelja Goriškega muzeja v Kromberku, sem pred nekaj dnevi obiskal kraj, kjer domačini skrbno odkopavajo zemljo, kjer je bilo pokopališče. Tu sem našel dr. Vinka šribarja, znanstvenega sodelavca Centra za staroslovanske in zgodnje srednjeveške študije pri Narodnem muzeju v Ljubljani, in Draga Svoljšaka, kustosa muzeja v Kromberku, ki sta kontrolirala odkopavanje.
Prijazni znanstveniki so rade volje ustregli mojemu zanimanju in želji, da bi naše rojake v zamejstvu obvestil o tej najdbi v Vipavski dolini, ki je za nas izredne važnosti. Pri tem so izrecno poudarili, da vsaka arheološka raziskava najde svojo pravo vrednost, če dobi primerno publicizacijo v široki javnosti.	)rA
Povrnimo se k važnosti «batuj-ske izkopanine«, če mi arheologi dovolijo uporabljati ta izraz. Prihodnje leto bo poteklo 1400 let, odkar so se naši predniki, stari Slovani, prvič pokazali v naših krajih. Bili smo takrat v dobi preseljevanja narodov in naši pradedje so prišli z vzhoda v naše kraje za Langobardi.
Slovenski zgodovinarji in arheologi hočejo to važno obletnico dostojno proslaviti in med takšne «proslave» lahko prištevamo tudi akcijo pri Batujah.
Ljudsko izročilo in stari dokumenti so govorili o cerkvi Pri svetem Juriju in o blizu ležečem pokopališču. Nihče pa se ni nikdar loti! odkrivanja tega grobišča. Dela so se pričela v drugi polovici letošnjega septembra in jih bodo predvidoma končali čez teden dni.
Odkrili so grobišče, v njem do sedaj 25 skeletov (človeških okostij), ter nadaljujejo sedaj z delom, ki ga je v zadnjih dneh deževje oviralo. Pri lobanjah skeletov so našli 5 bronastih obsenčni-kov. Prav iz lege teh obsenčnikov — to so značilni staroslovanski o-kraski — so ugotovili, da gre za staroslovansko grobišče. Stari Slovani so namreč nosili te okraske vezane s trakom okrog glave na čelu. Našli so še bronast prstan ornamentiran z vrezi, 5 železnih nožev, ki imajo raven hrbet precej ojačen z ostrim zavojem proti konici; takšne nože so uporabljali v
9.	stoletju.
Največja arheološka senzacija leta pa je odkrita broška ulita v bron (dr. šribar mi je obljubil za Primorski dnevnik fotografijo te broške), ki ima relief božjega jagnjeta in ki je izpolnjena s celičnim emajlom v šestih barvah (črna, zelena, rumena, dve modri, bela). Vsi najdeni predmeti so se uporabljali v 9. in 10. stoletju.
Grobišče spada v okvir tako i-menovane ketlaške kulture (po Koetlachu, kraju v vzhodni Avstriji), ki je tipična za skoro vse slovanske naselbine v alpskih krajih. To se pravi, da je to grobišče zares maše«. Tudi ukop je tipičen. Jarek so izkopali najprej v zemljo, nato pa tudi v živo skalo; vanj so položili trupla mrličev. V grobišču pri Batujah so skeleti lepo postav ljeni drug ob drugem, vsi v isto smer, kar dokazuje, da so v isti grob v različnih dobah položili tudi po več mrličev.
Pokopališče je slično onemu na Blejskem otoku, ker grobovi niso okrog cerkve, marveč le ob eni steni, na jugozahodni strani stavbe. Cerkve svetega Jurija danes ni več. Nekaj desetin centimetrov pod zemljo so vidni znaki obzidja oziroma tega kar je ostalo. Iz cer kvene knjige, ki jo hranijo v da našnji cerkvi v Batujah, je razvid no, da je stala cerkev svetega Ju rija še v začetku 18. stoletja, da jo je cerkvena oblast takrat opustila in da so domačini nato staro cerkveno stavbo podrli ter uporabili njeno kamenje za gradnjo svojih hiš. Ugotovljeno je, da je v
zidovju hiš v Batujah veliko števi- i lo kamnov te cerkve. Tudi v ba-tujski cerkvi sta vzidani v sten«! dve «pletenini» (plošči s pieien.na- j stimi ornamenti), za kateri je gotovo, da sta iz 9. ali 10. stoletja.
Pri teh pleteninah se moramo nekoliko ustaviti. Najdemo jih v tej dobi v severni Italiji, v Dalmaciji, na Slovenskem, v Istri in v Nemčiji. Ni tu dokaza za etnično pripadnost, ker so te pletenine U-porabljali pripadniki različnih na; rodov. Arheologi bi se samo pri tej najdbi ne mogli opredeliti o etnični pripadnosti. Grobišče pri cerkvi svetega Jurija pa je tipično slovansko in o tem ni nobenega dvoma.
Gorica
VERDI. 15.00: «La via del West», Kirk Douglas in Richard Wid-mark, ameriški kinemaskopsld barvni film.
CORSO. 15.00:	«11 lungo duello».
Yul Brynner in Trevor Howerd, ameriški kinemaskopski barv® film.
MODERNISSIMO. 15—22: «Delitti-e champagne«, Antony Perkins i® Ivonne Fumeaux, ameriški barvni kinemaskopski film, prepove-dan mladini pod 18. letom.
CENTRALE. 15—21.30: «La pallot tola senza nome«, A. Murphy i® J. Evan. Ameriški kinemaskop® v barvah.
VITTORIA. 15.30—21.30: «11 pirat« del re», Dong Mc Clure in G& St. John. Ameriški barvni fil®-
Tržič
AZZURRO. 14—22: «La calda preda«, J. Fonda in P. Mc Enery, v kinemaskopu in barvah.
EXCELSIOR. 14—22:	«11	sigiU®
di Pekinov), R. Stack in E. So®" mer, v kinemaskopu in barvah-
PRINCIPE. 14—22:	«Doppio	bet-
saglio«, J. Brynner in B. Eklandi v barvah.
S. MICHELE. 14—22: «Tom Jerrf e discoli volanti«, barvna risank« ter film «Stanlio e Olio, eroi d® circo-i.
Ronke
RIO. 15—22: «1 lunghi giomi deli« vendetta«, v kinemaskopu in barvah.
EXCELSIOR. 15—22: «Colpo maestro al servizio di sua maest« Brittanica«, Richard Harrison, id' Lee in A. Celi, v barvah.
DEŽURNE LEKARNE
V	GORICI
Danes ves dan in ponoči je odprta lekarna PONTONI BASSI v Raštelu št. 26, tel. 33:49.
V	TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je odprta v Tržiču lekarna «RismondO*-Ul. Toti 50, tel 2701.
V	RONKAH
Danes ves dan in ponoči je odprta v Ronkah lekarna ((Olivetti”' Ul. Roma 23, tel 72393.
DEŽURNA CVETLIČARNA
Danes, 8. oktobra bo v Gorici od-, prta cvetličarna RENATO GORIA^ v Ul. Garibaldi 9 — tel 26-28
ZAHVALA
Vsem, ki so z nami sočustvoval ob bridki izgubi našega drageg® moža in očeta
Karla Devetaka
ter ga spremili na njegovi zadrti' poti, se najiskreneje zahvaljujem® Žalujoča žena Kristin«-sin Mario in hči Karl« Vrh, 8. oktobra 1967
ZAHVALA
Najiskreneje se zahvaljuje®? vsem, ki so z nami sočustvov«Jji ter nam stali ob strani ob hu® izgubi našega dragega moža, o čet« in sina
Jožka Prinčiča
Posebna zahvala osebju medic®" skega oddelka civilne bolnišnic®- -pevcem p. d. »Briški grič«, č. V župniku Simšiču ter vsem darov«1" cem cvetja.	. !
Žalujoča žena Marija z otrok1' oče in mati, sestre in drug1’ sorodstvo
I
Zelo zanimive arheološke izkopanine J na staroslovanskem grobišču pri Batujah
o
n.
n
g’
T
s<
d
bi
P-
! ol
d
ir
Zaključil sem svoj razgovor * arheologi in slišal obljubo, da bodo prihodnje leto nadaljevali z delom pri odkopavanju cerkve. To bo prvo grobišče na Primorske®-ki ga bodo do konca obdelali, medtem ko so se pri drugih dela 1® pričela, ne pa zaključila.
Zahvala za letošnje delo gre Narodnemu muzeju v Ljubljani, G® riškemu muzeju, novogoriški in ajdovski občini, ki so raziskavo finančno podprli.
Ob koncu še aveniristična oblju; ba. Ko bodo tod mimo čez nekaj let gradili avtomobilsko cesto GO" rica-Ljubljana, bodo arheologi hodili po trasi takoj za buldožer’-Prepričani so, da bodo odkrili še precej stvari.
Marko tValtritscb
kia-o&n.	dBo.- ts a s to <3 s > a > to > o. d ozs, o. o. z -o > zs m & & c x to to s te stj* -er > & a Zš to ec to
SUKARNO IN NJEGOVE ŽENE
Močno nagnjenje do nežnega spola je povečalo njegov ugled v domovini
Po njegovem padcu mu je izmed sedmih žena ostala zvesta le tretja - Mnogoženstvo mu je dovoljevala njegova muslimanska vera
števi-v ba-stenn :en:na-
je go-
:oletja.
loramo
jih v Dalma-in v etnično ine U■ ili na; -io pri šiiti o :e pri tipično benega
vor * da bo-z de-e. To rskeni i, ined-lela le
re Na-i, Go-in aj-ivo fr
oblju;
nekaj
to Go-gi ho-dozeri-rili še
[tritscb
Westt I Wid'
kopsld
uello»r
owerd,
barvo1
■elitti--:ins i® barv-•epove
pallob )hy i® a skope
pirat*
n GiU film
iery, '
sigil10
som-
larvah-
ber-
:kland.
Jerrf i sank*
oi del
aeii» n bar-
mae-
naestk
jn, M-
je od->SI v
Je od-ondo»'
je od-vetti»’
IA
ici od; iriaN 8
vovali
•ageg»
zadnji
ijeino-
istin«-
Karl®
i.iorno
vovaj
hud1
očeta
dicin-
Anice-
t. i
rovfl*
trnki'
ilrttg0
, 19«1
2e več mesecev je, ko se 0 Ahmedu Sukarnu, nekda-nJem predsedniku Indonezije, ne čuje,	to	je odkar	so
j=A letos februarja odstavili. Toda prej vsa povojna leta *°. tega, sedaj že 65-letnega Javnika, često	«vlekli	po	zo-
in to	ne	samo	zaradi
Politike.
Čeprav nima sedaj nobene oblasti več, ga preprosto indonezijsko ljudstvo še vedno imenuje «babak» (oče).
C* Sukarnu so govorili do-®a> a še bolj v tujini, zaradi Njegovih številnih ljubezenskih dogodivščin.	In	prav	te	so
“'le. ki so večale njegovo po-Pularnost in priljubljenost. Državni obiski indonezijske-predsednika, poglavarja tretje največje azijske države, j? šteje okoli 103 milijone dbš. so povzročali večini ce-remoniarjev sive lase. Bili so 2anje pravcata muka. Enako s*rbno kot za potek predsednikovega sprejema, sprem-®-ya, banketov in izbiro zani-®lv°sti, ki naj bi mu jih po-azali, je bilo treba poskrbeti a to, da je bil tudi ttneurad-1 del» državnega obiska iz-p°lnjen v «Sukarnovem sti-d*> zanimiv in vabljiv. Drugače povedano: vsak hip 1°, morale biti na razpolago Privlačne, zabavne, mične in ^ti uslužne dame. Odgovor-V? tunkcionarji so se na ta na-111 odločili raje za manjše ,°> ker bi sicer tvegali, da bi /®°ki g0st siiii v kak nočni aal> kar bi pa utegnilo po-ročiti vrsto najrazličnejših J^ečnosti. Zategadelj so v ®Cini držav imeli za najbolj Pametno, da so se vsem takim ^Prijetnostim že vnaprej iz-Snili in ustregli željam svo-
uglednega gosta. Včasih " je v takih primerih tudi
Prišlo
*e sicer
v takih
do ekscesov, o katerih -er v javnosti ni nič ve-®‘0, tem več pa so o tem go-ruj v itj-ugj^ jjj go bili o Poučeni.
. .7° je Ahmed Sukamo ne-, Pd obiskal ameriški avtomo-dski center v Detroitu, mu je 1 tamkajšnje policije osebji Preskrbel nekaj deklet, da Je v njih družbi mogel po j volji zabavati, pa, ko je bil v Tokiu, so u kar že ob samem prihodu 'dodelili» več gejš, ki so u-»ednega indonezijskega gosta Premijale ves čas njegovega ^doja na Japonskem.
■	. svojem obisku na Duna-
Je tudi dobil že ob priho-v j več dražestnih spremlje-
hirit Pa so mu pokazali -.dl dunajski nočni lokal, kjer tgdvajajo vsak večer strip-d®6. se je razgrel do take ®re- da so o tem še dolgo ^jjdrtii v avstrijski prestol-
^ddi v Moskvi so upoštevali
Sukarnove želje in navade ter so mu že kar na letališču dodelili prikupno «tolmačico».
Mnogi menijo o Sukarnu, da si je naklonjenost žensk kupoval. Brez dvoma je pri tem nekaj resnice. Precejšen del državnega denarja, ki ga je imel na razpolago kot državni poglavar za reprezentanco, je porabil za darila svojim številnim prijateljicam. Vendar pa to še ni zadostna utemeljitev za njegove uspehe pri ženskah. Sukamo je imel na sebi ali v sebi še posebno privlačnost, ki odlikuje pravega moškega, tako, da je ženski svet — in ne samo v Indoneziji — to povedal z enim samim stavkom: «On je pravi mož!»
Čeprav se zdi, da bi morale
Tretja Sukamova žena, ki je edina ostala pri njem
vse zgodbe o Sukarnovih številnih ljubezenskih dogodivščinah, o katerih so pisali mnogi svetovni časniki, škoditi njegovemu ugledu, se to ni zgodilo. V njegovi domovini je vse to imelo prav nasproten učinek, se pravi, da se je Su-karnov ugled doma še povečal.
Pri vsem tem pa ne smemo pozabiti, da Ahmed Sukamo ni bil samo «največji ljubav-nik», človek, ki je često povzročal odgovornim sive lase. Sukamo je bil brez dvoma velik državnik, politik, ki mu domovina mnogo dolguje. Pravzaprav vse, če se natanko vzame.
Bil je revolucionar, ki je zaradi svojega političnega delovanja presedel mnogo let v zaporu. Nazadnje pa se mu je posrečilo tisto, kar se je mnogim zdelo nemogoče. Osvobodil je Indonezijo izpod nizozemskega kolonialnega gospostva, deželo združil in potem postal njen dosmrtni predsednik.
Sukamo je dobro vedel, kolikšno bogastvo predstavlja
njegova dežela in je znal to primemo izkoristiti. Obenem pa je znal brzdati osvajalne želje nekaterih indonezijskih krogov in ohraniti nevtralnost svoje velike države.
O Sukarnu lahko trdimo, da v denarnih zadevah ni bil varčen. Nasprotno! Kar potratno je živel. Vendar pa si ni kopičil osebnega bogastva, kot na primer številni južnoameriški generali.
V dobi, ko je bil Sukamo predsednik Indonezije, je njegova vlada skrbela za razcvit moderne industrije, skrbela je za zidanje stanovanj in se je zvišal življenjski standard indonezijskega ljudstva tako, da kaj takega nihče ni pričakoval. Vsekakor ne v Indoneziji iz dobe holandskega kolonialnega gospostva.
Morda je Sukarnova glavna napaka v tem, da mu je oblast in občudovanje ljudstva stopilo v glavo. Odpravil je iz dežele Amerikance, ki so vložili v indonezijsko gospodarstvo mnogo kapitala, odločil je, da Indonezija izstopi iz Združenih narodov in končno je napovedal Malaziji vojno. Zaradi tega se je gospodarski položaj Indonezije jel naglo slabšati.
Vse to je povzročilo Sukar-nov padec. Februarja letos je dejansko oblast v Indoneziji prevzel general Suharto.
Sukamo je pravzaprav sedaj samo še jetnik indonezijske vlade. Jetnik, kljub temu, da ima na razpolago lepo vilo in kljub temu, da se lahko svobodno giblje po deželi. Da je ostalo samo pri tem, se mora zahvaliti svoji priljubljenosti, ki je še sedaj velika.
Toda mnogo ni Sukarnu sedaj več ostalo. Celo žene so ga jele zapuščati, kar ga je morda najbridkeje prizadelo. Od šestero žen, s katerimi je bil Sukamo kot mohamedanec poročen, je ostala pri njem le ena sama: Hartini, njegova tretja žena.
Pravzaprav se še sedaj ne ve prav natanko ne s koliko ženami je imel zveze ne s koliko ženami je bil poročen. Saj je bilo njegovo življenje na moč pestro, razgibano in polno sprememb. Nekateri zatrjujejo, da je imel Sukamo devet zakonitih žen, drugi pa pravijo, da jih je bilo sedem. Za gotovo se ve za šest.
Utari, s katero se je poročil, ko je bil še malo znan revolucionar in od katere se je kmalu po poroki ločil.
Fatmavati, s katero je Sukamo sklenil zakonsko zvezo, ko mu je bilo štirideset let. Z njo je imel petero otrok. Tudi od nje se je ločil, ko se je, za njegov okus, preveč zredila.
Hartini, ki je imela v živ-
ljenju indonezijskega predsednika najvažnejšo vlogo. Pravijo, da je prav ona vplivala na Sukarna, da se je odvrnil od zahoda. Zanesljivo je vsekakor, da je ta žena vedno simpatizirala z levičarji.
Ratna Sara Levi, 27-letna japonska plesalka. Dobil jo je ob nekem svojem «obhodu» po tokijskih nočnih lokalih. Všeč mu je bila in jo je vzel s seboj v Džakarto. Sedaj se je mlada Japonka zopet vrnila v .Tokio.
H ar j ati, ki se Je po Sukar-novi odstavitvi ločila od njega. Živi še vedno v Džakarti, vendar pa zelo pazi, da ne bi kje srečala svojega nekdanje-
ga moža.
Jurike, 21-letna lepotica, ki ga je zapustila pred nekaj meseci, a je ostala v prestolnici.
Edina od vseh šestih žen, ki je ostala 65-letnemu Ahmedu Sukarnu ob strani je njegova tretja žena Hartini.
Ko se je Sukamo moral izseliti iz palače Merdeka v Džakarti, so v neki sobi našli zbirko slik in filmov z golimi ženskami. Odločili so, da mu bodo to zbirko prepustili.
Ena žena, zbirka slik z golimi ženskami in državna renta — to je vse, kar je Sukarnu ostalo od nekdanje slave in moči.	j ^
Skladatelj Sibelius
flltllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll
tiiliiiiiiittiiiiuiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiHiiiiiiiiiiiiiiimiiuiiiiimiiiiiiiuiiiiiiiiiiimimiiimiimi
DESET LET PO SMRTI SIBELIUSA
Skladbe velikega finskega umetnika še vedno poslastica ljubiteljev glasbe
Pred dvajsetimi leti zvečer, so po londonskem radiu sin-kronizirano z radijsko postajo Helsinki oddajali prenos prekrasne Sibeliusove «Pete simfonije*. Ko so zadnji toni simfonije vedno bolj potihoma in počasi šle proti koncu, je vse naenkrat sledila kratka in groba tišina. Simfonije ni bilo še konec, ampak v tistem nenavadnem trenutku, ko so poslušalci slišali ginjen glas napovedovalca, so slutili da se je moralo zgoditi nekaj strašnega. Nihče ni pričakoval kaj takega. Prav proti koncu izvajanja svetovno znane Sibeliusove simfonije je finski napovedovalec najprej v finskem nato v angleškem jeziku sporočil finskemu narodu in vsemu svetu tragično vest, ki se je glasila takole: «Pozor, pozor, prav v tem trenutku smo dobili žalostno vest, da je nocoj ob 21.15 nenadoma umrl veliki skladatelj Jean Sibelius.*
Nato so v čast in spomin velikemu umetniku dokončali i-grati njegovo skladbo. Sibelius je zapustil ta svet prav v trenutku, ko so ljubitelji muzike poslušali po radijskih valovih eno izmed najboljših in najlepših njegovih simfonij.
človeštvo je z njegovo smrtjo zgubilo velikega skladatelja in romantika. Finska pa je zgubila enega izmed največjih umetnikov, ki je deloval ne le na umetniškem področju, temveč se je kot pravi sin svoje
A
It
G
0 N A V T
1
ARGONAVTI SO TIM <5A POPARILI, KOLIKOR SO GA LE MOCU POGREŠATI.
PRAV VELIKIH SEKIR PA KOHŠČAR3I NISO RABILI-

KOLIŠČAR3I SO SE ČUDILI KOVINSKEMU OROP3U IN OROŽJU.
'	-» •'''A-VS1
NE DALEČ STRAN, SO NAMREČ ŽIVELI PRIDNI DRVARJI IN ZATO LEPO .POSEKANIH” DEBEL NI NIKOLI ZMANJKALO.
zemlje vedno boril za neodvisnost Finske ter mir na tistem skrajnem severnem delu Evrope. Finska je bila in je še dandanes lahko ponosna pred vsem svetom, da je imela takega sina, slavnega, svetovno znanega skladatelja, kajti umetniška finska glasba se je začela in do danes tudi končala pri Sibeliusu.
Jean Sibelius se je rodil 8. decembra 1865 v majhnem in čednem mestecu Tavasthens v bližini glavnega mesta Helsinki v družini švedskega izvora. Ko se je Sibelius rodil, je mestece štelo okoli pet tisoč prebivalcev in nekaj stotin ruskih vojakov, ker je takrat bila Finska kot velika vojvodina v carski Rusiji.
Njegov oče je bil po poklicu zdravnik in je na vsak način hotel da bi sin Jean študiral pravo, da bi postal odvetnik, ker je pač takrat v tistih krajih manjkalo odvetnikov. Jean pa ni na to niti mislil. Kot njegova sestra Linda in njegov brat Christian je bil Jean zaljubljen v glasbo in to ljubezen Je imel Jean v krvi že kot otrok ter mu je ostala do smrti. Kot vsi otroci je tudi Jean sanjaril velike stvari, in sicer si je želel postati slaven violinist. 2e ko je bil star deset let je začel študirati glasbo in prav violino, hkrati pa je obiskoval humanistično gimnazijo. L. 1885 se je vpisal vseeno na pravno fakulteto na univerzi v Helsinkih, da bi zadovoljil očeta, toda že leto kasneje se je docela posvetil glasbi. Komaj 22 let star se je leta 1889 prvič predstavil občinstvu s «Sui-to za godala*. Kasneje Je študiral glasbo v Berlinu in na Dunaju. Leta 1892 se je vrnil domov in so ga imenovali za profesorja na konservatoriju v Helsinkih. Se isto leto je postal slaven s »Sago*, zložil je še druga dela, ki so ponesla njegovo slavo tudi izven meja, s čimer je prispeval k stvari neodvisnosti Finske. Leta 1897 mu je država v priznanje njegovih zaslug dala stalno podporo, da bi lahko ustvarjal brez gmotnih skrbi. Tako je leta 1901 zapustil profesorsko službo ter se popolnoma predal glasbi, živel je vedro na deželi v Jarvenpaa v bližini glavnega mesta.
Zadnjih trideset let svojega življenja je doživljal vedno večje uspehe, saj je žel priznanje ne le v domovini, marveč po vsem svetu, posebno pa v anglosaških deželah, zlasti v Londonu, kjer so celo ustanovili društvo «Sibelius Society», ki v presledkih prireja koncerte njegovih del. čeprav je Sibelius žel največ slave s precej skromnim «Val-se triste* (žalostni valček), vključen v scensko glasbeno spremljavo Jarnafeltove drame »Kuolema* ter s nekaterimi drugimi simfoničnimi poemami, ki jih označuje globoka otožnost, usklajena s finsko pokrajino, mu je kritika v poslednjih časih pripisala važno mesto, predvsem zaradi sedmih simfonij, komponiranih med leti 1899 in 1924. Te simfonije so brez dvoma med najboljšimi te vrste po »četrti* Brahmsovi.
»Valse triste* je del melodij že omenjene glasbene spremljave, kot smo že rekli, komponirane za dramo «Kuo-lema», ki se navdihuje ob legendah in folklorističnih pripovedkah ter plesih stare Finske. Valček se začenja počasi in je opisnega značaja. V mraku temne sobe leži hudo bolna mati, ki je v blodnjah zaradi visoke vročine, medtem ko sedi ob njenem vzglavju mali sin, ki se bori s spancem. Ritmično gibanje skandira pošasti in valove v do-mišliji umirajoče: ona sliši melodije plesa, v kateri' jo neznanci vabijo na plesno zabavo. Melodija zaživi v strastno pesem, ki nato polagoma plahni. Nekdo trka na vrata, fantastična glasba zamre in mati prestrašeno zastrmi, ko zagleda na vhodu obiskovalko: — smrt! Melodija zopet z otožnim in skrivnostnim ritmom žalostno ugasne. Ta
severnjaške glasbe, v kateri se harmonično topijo mehka čustva in nežna miloba vzhodnega plemena s silo in barvitostjo zahodnih ljudstev. Kakor v vsej Sibeliusovi glasbi nahajamo v »Valse triste* momente nedopovedljivega čara, v katerem se zrcali značilnost glasbenika, ki ustvarja izrazito finske ritme in melodije in ki ni ped vplivom niti nemške niti ruske glasbe.
V skladbi «Finlandija» pa Sibelius, opisuje finske naravne lepote. Iz nje nam zveni rjavdih finske otožne pokrajine, močvirnatih trat, jezer, rek, gozdov, jas, gora ter dolgega . zimskega razpoloženja in hkrati poletja, ko se kot povodenj naglo širi svetloba po vsej deželi in jo vzbudi k novemu življenju. Zato štejejo tudi to skladbo za eno izmed najboljših, ki jih je ustvaril ta veliki finski umetnik.
M. M.
1	2	3	i.	L J			5	6	7	8	9	10	ii j
12				13	L	16							
15					16					17			
18			■	ir				m.		20			
21		22	23	■	26			25		m	TT		
S	28			29						31	i	ir	j
1	3	W						36			35	r	L
S®	37		38			39		UT				6r	
vr		IT		ur			65			6G			ir
ir			IS			50			51		m	r1	
53~					56					55	56 "		
sr				58				n	59				
w~	__	_			—		r	j i	"1	61			
VODORAVNO: 1. krogla, 5. pogodbenik, zaveznik, 12. papeževa krona, 14. znan Zolajev roman iz rudarskega življenja, 15. vrsta grafične tehnike, 17. najdaljša jugoslovanske reka, 18. osebni zaimek, 19. rimski bog ljubezni. 20. gora nad Ogulinom, 21. ime francoske filmske igralke Karine, 24. ime sovjetskega atomskega strokovnjaka Kapice, 27. junakinja romana Mire Mihelič «Aprils>, 28. departma in reka istega imena v jugovzhodni Aziji, 30. hudič, zlodej, 32. površinska mera, 33. fi-nomehanik, 34. nadležna žuželka, 36. avtomobilska oznaka Velike Britanije, 38. umik, 40. pomemben ameriški pisatelj (Henry), 42. makedonsko kolo, 44. ptica roparica, 46. eno od imen ameriškega izumitelja Edisona, 48. državni svet v nekaterih državah, 50. ime francoskega filmskega režiserja Clai-ra, 52. kemični znak za iridij, 53. špansko žensko ime, 54. velik kanadski otok severozahodno od Groenlandije, 57. ime italijanskega filmskega igralca Gassmana, 50. ozemlje, zemljišče, 60. kisik, 61. ime jugoslovanske pevke zabavne glasbe Novakovič.
NAVPIČNO: 1. trava druge košnje, 2. vrsta ženskih kopalk, 3. ime sovjetskega nogometnega vratarja Jašina, 4. dolgorepa južnoameriška papiga, 5. ruski humoristični pisatelj, ki je ustvarjal skupaj z Dfom, 6. predujem, plačilo na račun, 7. okrajšava za ti-
fragment je izrazit proizvod
soč metrov, 8. grafični postopek, 9. letopis, kronika, 10. skupina plezalcev v steni, 11. stroj za tlakovanje ceste, 13. oče, 14. živinski iztrebki, 16. velika monarhistična država, cesarstvo, 22. nemška tovarna avtomobilov in motociklov, 23. tovarna barvil v Celju, 25. najnižji prehod iz Ljubljanske kotline v Celjsko kotlino, 26. reka v Avstriji in na Madžarskem, ki se izliva v Donavo, 29. juha iz kokošje drobovine in zelenjave, 31. vrsta radioaktivnih žarkov, 35. kos celote, 36. kurivo, 37. slovensko mesto južno od Vipavske doline, 39. največje nemško mesto, 41. pastirska piščalka, 43. eden od vodilnih ameriških dramatikov (Cliford), 45. vodilni slovenski dnevnik, 47. del rimskega amfiteatra, 49. rojstno mesto italijanskega pesnika Alfierija v pokrajini Alessandrii, 51. Estonec, 54. daljše dobe, epohe, 55. melišče, 56. naslovni junak popularne Gotovčeve opere, 58. avtomobilska oznaka Ogulina.
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE
VODORAVNO: I. Španija, 8. Uskoki, 14. Potokar, 15. tajfun, 16. Ivana, 17. moare, 19. TG, 20. Nela, 21. Varna, 22. sir, 23. Ada, 24. kadet, 25. Tone, 26. če, 27. Taras, 28. Hades, 29. aktiva, 31. trola, 33. Evans, 35. Omersa, 38. koral, 40. tabes, 42. at, 43. opat, 44. meter, 45. pre, 46. San, 47. palec, 48. gams, 49. TN, 50. Erkel, 51. Marat, 52. Ikaria, 54. Juanita, 56. mikado, 57. ekrazit.
SKOP
Veljaven od 8. do 14. oktobra
OVEN (od 21. 3. do f	20. 4.) Neka	draga
I gJsgbk	1	oseba, ki ste	to po-
J	letje mislili,	da ste
_____y	jo dokončno	zapravili, se bo vrnila k vam. Prejeli boste neko pismo. Na delu boste polni energij in od vas bo odvisno, ali jih boste ugodno izkoristili. Zdravje bo dobro, samo se morate paziti pred obolelostjo grla.
BIK (od 21. 4. do
20. 5.) V čustvenih '	zadevah je vaša lju-
bosumnost popolnoma neupravičena. Bodite bolj trezni in podjetni. Na delu vas bo nekdo podprl, da uresničite svoje načrte. če hočete ostati zdravi, morate živeti zmerno. Živite skladno s svojimi možnostmi.
DVOJČKA (od 21. 5. do	20.	6.)	Vaši	ču-
stveni odnosi bodo zelo pozitivni, pazite, da jih ne boste pokvarili z nepremišljenim ravnanjem, čas je ugoden za trajne zveze. Na delu pojde nekaj časa vse po starem tiru, nato pa pridejo bolj ugodni časi. Ker niste zmerni utegnete zboleti.
RAK (od 21. 6. do 22. 7.) Ali ste v ljubezenskih zadevah gotovi, da ste izbrali najboljšo pot? Zakaj ne razmislite malo bolje vse stvari? Na delu vas čakajo zelo dobre perspektive. Bodite bolj aktivni. Potrebni ste nekoliko zdravljenja želodca in prebavil sploh.
LEV (od 23. 7. do 22.	8.)	V	čustvenih
j zadevah se ne sme-d/N' ) te zaleteti. Poglejte malo okrog sebe, kajti v vaši družbi je boječa oseba, ki vas ljubi. Če imate kakšne težnje, da bi postali pevec, ali pevka, je ta teden primeren za to, da se potrudite. Zdravje dobro.
DEVICA (od 23. 8. do	22.	9.)	Vaša	sreča	je	ogrožena.	Pri.
čakujte zelo napet in buren teden. Neko pismo vas bo precej pretreslo. Na delu boste imeli obilo zadoščenja zaradi svoje pridnosti in sposobnosti. Kar se zdravja tiče, boste imeli lažje motnje v grlu.
TEHTNICA (od 23.
9.	do 23. 10.) V ljubezenskih zadevah boste imeli uspehe. Ne izgubite lepe priložnosti zaradi svoje nerodnosti. Na delu bo vse normalno; samo nekaj nevoščljivosti med kolegi se ne bo mogoče izogniti. Prav bi bilo, da bi šli k zdravniku na splošni pregled.
ŠKORPIJON (od 24.
10.	do 21.11.) Pozabili ste neko veselo obletnico. To bi lahko povzročilo, da zgubite svoj vpliv na
neko ljubljeno osebo. Na delu vam utegnejo zvišati plačo. Zdravje bo precej dobro. Samo nekoliko kašlja boste imeli. Bolje vrabec v roki kot golob na strehi!
STRELEC (od 22.
11.	do 20. 12.) V ču-
stvenih zadevah bosta vladala negotovost in zmeda; skušajte dobro premisliti, kakšna so vaša resnična čustva. Na delu boste imeli ugodne priložnosti:	znati	jih
morate izkoristiti. Zdravje bo izvrstno. Naj vas ne motijo zunanji znaki.
s—-v. KOZOROG (od 21. f	12. do 20. 1.) Oseba,
I |JL) ki jo ljubite, se bori \1	z različnimi čustvi.
Če ji boste duševno blizu, jo boste lahko osvojili. Na delu vas čaka zelo težaven teden. Skušajte premagati številne ovire. Težko boste ohranili mir. Bodite zelo previdni.

VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) V čustvenih zadevah se je nekaj zataknilo. Ali ste gotovi, da niste ničesar sami krivi, kajti krivda ni nikoli samo na eni strani. Na delu se morate koncentrirati, da ne boste raz-mišljeni. Pazite na grlo. Nevihte minejo, čustva ostanejo.
______ RIBI (od 20. 2. do
20. 3.) V ljubezenskih zadevah je teden odličen, saj bo pomenil važen pre-okret v vašem življenju. Na delu boste naleteli na neko oviro, ki pa ne bo povzročila velike škode. Zdravje bo na splošno dobro. Ne odlagajte na jutri, kar morete storiti danes.
PfinioršTcT“dnovin Ir
—10 —
8. oktobra W
---------------
m *	' -
*rliSlr"
Obiščite
POSTOJNSKO
JAMO
Obiski vsak dan ob 8.30, 10.30, 13.30, 16., 18.
ŠKOCJANSKE
JAME
odprte vsak dan ob: 10., 13., 15., 17. v maju in oktobru samo ob 10. in 15. uri
RESTAVRACIJA
Lipa
Šempeter pri Novi Gorici
Ima vedno na razpolago izbrane jedi z domačimi specialitetami, pristen kraški pršut in salame ter izbrana domača vipavska in briška vina.
SPREJEMAJO SE NAROČILA ZA SKUPINSKA SLAVNOSTNA KOSILA
B
::::::
L
E
•i !••::•'
:::::
D

4 dvojimi lejpoiami
'Vod IkO&i
ALP HOTEL HOTEL KANIN HOTEL GOLOBAR
NUDIJO VSE HOTELSKE USLUGE Priznana domača ln inozemska kuhinja Telefon ŠL 21 in Sl
Priporočamo tudi obisk hotela «PLANINSKI OREL* v Trenti in gostišče v Soči in Logu pod Mangartom
B
O
V
E
C
GOSTINSKO PODJETJE POSTOJNA . Telefon 15
‘fadk&h,
V svojih obratih nudi vse gostinske usluge
KAVARNA RESTAVRACIJA JADRAN
in gostišča
LOVEC - Sovič, SNEŽNIK, RIBNIK, NANOS
HOTEL TRIGLAV
KOPER - Tel. 21-650
HOTEL, sodobno urejene sobe in terasa za sončenje. Moderno urejena restavracija z vrtom na morski obali, slaščičarna, kavama.
NOČNI BAR z mednarodnim artističnim programom, dnevno koncert in ples.
RESTAVRACIJA
s ŠTER K
AJŠEVICA PRI NOVI GORICI TEL. 21-114
VSAK DAN RAKI — POSTRVI - SPECIALITETE NA ŽARU
Q
Hotel
LEV
LEV Ljubljana
VOŠNJAKOVA 1 TELEF. 310-555 Telegram LEVHOTEL Telex 31350
KATEGORIJA «A»
sodobno opremljene sobe • Apartmaji - Restavracije -Restavracijske terase - Dan-clng kavama ■ Zabavni in artistični program . plesna glasba • Aperitiv bar • Razgledna terasa - Terasa za sončenje • Banketne in konferenčne dvorane čitalnica - Frizerski salon -Menjalnica - Taksi služba Lasten parkirni prostor -Pristajališče za helikopterje - Boksi za pse • Hladilnica za divjačino.
Kadar obiščete Slovensko Primorje in Istro se posiujrttjte uslug, ki vam jih nud'io poslovalnice
SSL
KOMPAS
KOPER - IZOLA - F0KT0K02 - POREČ - ROVINJ — VRSAR — PULA — RABAC in na mednarodnih prehodih ŠKOFIJE in LAZARET pri Ankaranu
V poslovalnicah lahko najugodnejše menjate valuto, kupite bencinske bone, dobite vse turistične informacije, povsod pa vas bo zadovoljila velika izbira turističnih spominkov in raznih daril ter cigaret in alkoholnih pijač tuje proizvodnje.
KOMPAS VAS VABI V SVOJE POSLOVALNICE
HOTEL
EHTRALRIVIERAp
ORTOROZ

□
MODERNE SOBE, MEDNARODNA KUHINJA. «GRIL BAR*
Z MEDNARODNIM PROGRAMOM ODPRT VSAKO NOC

PARK HOTEL GORICA
NOVA GORICA - Tel. 21-442, 21-462
s svojimi obrati: restavracijo, kavarno Prvorazredna kuhinja - Ples vsak večer ★ razen torka in barski program
In gostiln. ■spri hrastu
gostilna '* i ret tla
telefon 21239
HOTEL S 1,11 IV LJUBU A IVA
TITOVA UL 1» TEL. 20641-43
HOTEL Z MODERNIM K0NF0RT0M • PRIZNANA MEDNARODNA IN NARODNA RESTAVRACIJA • NOČNI BAR Z MEDNARODNIM ARTISTIČNIM PROGRAMOM • KAVARNA • SLAŠČIČARNA • KLUBSKI IN BANKETNI PROSTORI
11
m
m ? i
| h tli *-
<	3	*	...J
HOTEL GALEB RESTAVRACIJA RIBA
Id 21605
RESTAVRACIJA TAVERNA -«- 21322 KAVARNA LOŽA - 2118!) BIFE-RESTAVRACIJA SEMEDELA
V HOTELU GALEB
IN RESTAVRACIJI RIBA. DNEVNO PLES
VLJUDNO VAS VABIMO V
PARK HOTEL
na Bledu
NA NOVO REKONSTRUIRAN
Udobne lobe i kopalnicami, tuši In VVL i razgledom na Jezero Daleč znana kuhinja z mednarodnimi jedili in domačimi specialitetami - Prijetna restavracija s kmečko sobo — Kavarna ■ teraso ob jezeru — Nočni lokali, aperitiv bar — PRIDITE NA PRIJETNE POČITNICE ALI NA VVEEK-END V NAS HOTEL!
HOTEL iifiiutl Gtocec»
Otočec ob KrKi - Telefoni: 068 - 21-512, 21-311
Hotel s 60 sobami, /22 leži&Č. renomirana restavracija, ugodnosti za rekreacijo - ribolov in izleti - camplng
Hotel «Krn» Tolmin
Modernizirani hotel B kategorije. 54. ležišč. V vseh sobah telefon, kopalnica, delno lastni WC Centralna kurjava. V vsakem nadstropju družabni prostor. Velika restavracija s kvalitetno kuhinjo. Specialitete na žaru. Soške postrvi. Kavarna. Aperitiv bar. Atraktivna, stilno opremljena grajska klet
iz 17. stoletja. Lepo urejen vrt. Ob torkih bar z mednarodnim
artističnim programom
A RETTA
ULTRA T H I N
Poštni Abb. ]
med elegantnimi in Drec.iznimi / urami ie naiceneiša znamka
Generalno zastopstvo «LA CLESbIDRA* Trst Piazza 5. Antonio Nuovo N. 4 1. nadstropje
!011*1 IRT Predaj3 »a veliko in drobno
Velika izl ra zlatnine po tovarniških cenah! L\I (Hi I izreden popust — Garancija —
K
VELEBLA6 OVNICA
UMU KM
LJUBLJANA
OBIŠČITE NAJVKČJO
VELEBLAGOVNICO V SLOVENIJI
TRGOVSKA HIŠA - iNAMAi V LJUBLJANI Balsa

BflSM
NASPROTI HOTELA
V pritličju: usnjene kovčke, potovalke, aktovke, torbe, neceserj
.SLON. - V1M N U D IG
fflMisi
, _ znan®
usnjene damske torbice, usnjene moške in ženske rokavice, usnje polici ne denarnice, etuije, pasove.	liano
V’ II. nadstropju: moško usnjeno konfekcijo i jopiči, suknjiči, pl* JU o! šči, telovniki) — žensko usnjeno konfekcijo (kostimi, plašči, jopi Pred ce, krila) — Specializirana poslovalnica za prodajo konfekcij* lk so .KONFEKCIJA ELITA* V ČOPOVI ULICI ŠTEV > dolži LETOŠNJI MODELI - MODNI VZORCI, LEPE BARV® be, ti [ZBIRA ZA VSAK OKUS - SAMOIZBIRA - V PRITLIČJU vanjE LASTNA MENJALNICA.	.Mia
Ljubljana _	10% popust pri nakupu za tuja plačilna sredsfvil ^ ^
H *Buor
E3 MARKET
** dal zi Poslal Priprt
Turisti, izletniki ■ največ ^ i/ izbiro blago zanose izleti imajo P
MARKETI«
I som.
KOPRU • SEŽANI • NOVI GORICI ^
"'“.im
•	PREHRAMBENO BLAGO
•	BLAGO ŠIROKE POTROŠNJE
•	SPOMINKI
•	BIFE
•	MENJALNICA
• 10% POPUST PRI NAKUPU NEPREHRAM-
BENEGA BLAGA S TUJO VALUTO
• ODPRTO NEPREKINJENO OD 7. DO 20. C*®
rourčKOž S
\
OB NEDELJAH PA OD 7. DO H. URE
REHRANA
SPL0SNA
PLOVBA
PIRAN
vzdiiiijr s i.ijimi tovorno-potniškimi ladjami: redno linijo okoli sveta, redno linijo z Južno Ameriko, redno linijo t zahodno Afriko ter nudi prevoze po vsem svetu c modernimi transportnimi ladjami od 8 “00 do 18 (10(1 ton nosilnosti
Za vse informacije se obrnite na upravo podjetja: •SPI.UŠNA PLOVBA* Piran. Župančičeva ul 24 in na naše agente po vsem svetu Telexi: 341-23; 341-22 Plovba Telegrami: Plovba Piran Telefoni: 73-470 do 77-477
wm.
INFORMACIJE TURISTIČNE ZVEZE SLOVENIJE 'a
GORENJSKA
V Bohinju je dovolj prostora v vseh hotelih in v zasebnih turistična sooah. Mladinski dom je zaprt. Avtobus do Savice ne vozi več. Ribolov je odprt do 15. oktobra. Na Bledu sta zaprta hotela Toplice in Krim; -v drugih hotelih in v zasebnih turističnih sobah je še prostor. V Ratečah je dovolj prostora v zasebnih turističnih sobah in v zasebnih gostilnah. Na Jesenicah je prostor v hotelu Pošta in v hotelu Korotan. Dovolj prostora je v Domu Pod Golioo, v Smučarskem domu na črnem vrhu, na Planini Pod Golico in v zasebnih turističnih sobah v okolic; Jesenic. V Tržiču, Podljubelju, na Ljubelju, na Zelenici in Pod Storžičem je povsod dovolj prostora. V Kranju je dovolj prostora v obeh hotelih in v zasebnih turističnih sobah. Prostor je v hotelu na šmarjetni gori, v Domu na Joštu, v domu na Krvavcu in pri zasebnikih v Naklem. V Preddvoru je prostor v hotelu Grad Hrib in v zasebnih turističnih so-
SKBOFI.KX
VSE ZA KINO IN FOTOGRAFSKI MATERIAL
Trst. Ul. Mazzini 53 Tel 733-381
Prijatelje in znance naprošamo da nas oolščejo ll
F RA INK O
PAHOR
ŽENSK'' IN MOŠKA KONFEKCIJA
TRSI
UL. 1MBR1ANI, D DP KV MIRAM ARE. ’
bah. Na Jezerskem Domu ln pri zasebnikjh.
Prireditve: Na Bledli imajo'1 ko soboto in nedeljo zvečer “ glasbo. V hotelu Jelovica plesno glasbo vsako soboto in Z ® deljo v baru «grajska klet«. senicah imajo v hotelu »Pošta« ?! ko soboto in nedeljo zvečer pl®* glasbo.	t
LJUBLJANA Z OKOLICO i
V Ljubljani sta zasedena b®** Slon in Bellevue. Prostor Je •*, hotelih Turist, Lev in Ilirija. Union bo zaseden do 8. ofcto« Zvezni center za gradbene init® torje ima še nekaj prostih po*' Dovolj prostora je v zasebnih.
m
ristčirilh sobah. V Kamnik®
dovolj prostora. Prostor Je v 1
žalah; Trbovljah, Zagorju, na kah in v Hrastniku. V vseh tj®
n "li
stičnih in planinskih postojaO*.' v Zasavju je dovolj prostora. V J * -tlji in v okolici Je povsod še ff, 5-77 štor. Prostor je na Vrhniki, v *S ^ gatcu. Rovtah in na Rakitni. V 5 ri^r
reh je dovolj prostora pri zašeh' grri kih, prav tako pa Je tudi _proF
v Domu na Goropekah. V Koc*',) ^ -■ Je prostor v hotelu Pugled S s1»k» zasebnikih. Prostor Je tudi pri S
pove
sr
Kc
volj prostora. V Ribnici in. n® Si ?.edn supljem je prostor pri zasebhj*, |>ko Dovolj prostora Je v Cerknici.j Je ti v vseh v&seb v okolici Cerkipj bietr
Gostišče v Rakovem Škocjanu Rosp 4 proste postelje. Na zgornjem •! bil
lu Cerniškega'jezera Je odprt’jj Mten t Je tudi * spev
bolov na ščuke. Odprt na srne ln Jelene.

fc°St
2a
ILJA ERENBURG
s::::::::::::::::::”-

SREČANJA S SODOBNIKI
(Odlomki is knjige «Ljudje, leta, življenjem)
Andre Gide
V velikem svetu je Andre Gide srečeval številne ljudi, toda opažal je enega samega človeka — Andrčja Gide. Ko je umiral v svojem stanovanju na Rue de Vannes, je bil poleg njega njegov stari prijatelj Roger Martin du Gard, ki je zapustil ((Zapiske o Andreju Gidu», napisane z ljubeznijo in v katerih sem našel potrdilo za moja bežna opažanja: «2ivi prevzet od misli o samem sebi, zaskrbljen nad lastnimi, drobnimi skrbmi,)) «še bolj se je potopil sam vase...«
O čemerkoli je že pisal, o Nietzcheju ali Dostojevskem, o izmišljenih junakih ali dobrih prijateljih, o homoseksualizmu ali o porazu Francije — Gide je vedno videl sebe, se navduševal nao samim seboj ali pa se nad sabo zgražal.
Imel je čudovit jezik — jasen, precizen in hkrati samosvoj. Morda je tudi stil prispeval k njegovemu uspehu — Gide se je na književnem področju pojavil v času, ko so bili že vsi siti premišljene zamegljenosti epigonov simbolizma — ko so drugi posnemali Mallarmčeja, je Gida navdušil Montaigne.
Gide je sijajen stilist, pisatelj velike erudicije — vse to je nesporno, a vendar si je težko zamisliti in pojasniti, zakaj
so njega med svetovnima vojnama smatrali za učitelja, vest epohe In skoraj za preroka.
Vedno se je navduševal nad Izjemnimi primeri. Ob koncu dvajsetih let je Gide začel urejevati edicijo knjig, posvečeno različnim zločinom. Nejasno se spominjam neke knjige iz te zbirke — zgodbe o ženski, ki so jo njeni bližnji živo
pokopali.
Vsem je znano, da so na svetu ljudje, katerih seksualno življenje je nenormalno. Andre Gide je iz patološkega primera ustvaril akcijski program. Prekinil je odnose s številnimi prijatelji, doživel vrsto neprijetnosti in dvigal hrup po tisku.
Tik pred svojim potovanjem v Sovjetsko zvezo me je Gide povabil k sebi: «Mene bo zagotovo sprejel Stalin. Sklenil sem, da zastavim vprašanje odnosov do mojih somišljenikov. » Čeprav sem poznal Gidovo čudaštvo, nisem takoj razumel, o čem bi se rad pogovarjal s Stalinom. Gide mi je pojasnil: «Rad bi postavil vprašanje pravilnega odnosa do homoseksualcev...« Komaj sem se zadržal, da se nisem zasmejal, začel sem ga vljudno prigovarjati, naj tega ne stori, toda ostal je uporen. Gide je bil upornik, celo puritanec ne samo po svoji strukturi, temveč tudi po svojem značaju in zato je postal fanatični moralist amoralnosti.
Gide ni privlačeval bralcev samo zaradi stila, temveč tudi z neusmiljenim duhovnim ekshibicionizmom razgaljanja samega sebe. Zelo površno ni kritiziral samo pomanjkljivosti sovjetske družbe, ki jo je videl mimogrede, temveč tudi po manjkljivosti meščanskega okolja, ki ga je dobro poznal Zato pa tudi ni prizanašal sebi, čeprav se je klanjal pred seboj
Med bivanjem v Moskvi, poleti 1936. leta, je Gide govoril študentom: «Ker sem šibkega zdravja in ne morem upati, da bom dolgo živel, sem bil pripravljen zapustiti to zemljo brez pričakovane slave in uspeha. Zelo rad sem prišteval sebe med tiste pisatelje, ki postanejo znani šele po smrti —
tako je bilo s Stendhalom, Baudelairom, Keat.som ali Rim-baudom. Mladina nove Rusije, vsi zdaj razumete, zakaj se obračam na vas, jaz sem prav čakal na vas in za vas sem pisal svojo novo knjigo...« Kako čudno je brati te vrstice! Andre Gide je živel dolgo: umrl je v dvainosemdesetem letu življenja. Razen tega ni pripadal tistim pisateljem, ki jih odkrivajo šele potomci — Gida so brali in prebrali za življenja. Švedska kraljevska akademija je podelila «amoralistu» Nobelovo nagrado. Toda zdaj tudi v Franciji ljudje redko bero njegove knjige. Gide je videl sebe kot piramido, toda bil je poleg svojega talenta, mojstrstva, umetniškega poguma samo tisti metulj, ki živi en sam dan, udarjajoč s krili ob motno steklo...
Cejli
Tam najdemo strahotne strani. Petega septembra 1940. kih*! .At potem, ko so hitlerjevci zasedli Francijo, je Gide pisal:	se ,
lagoditi se včerajšnjemu sovražniku ni strahopetnost, lobi*’ Is , modrost... Tisti, ki nasprotuje, nujno zaide v zanko.	Ms
udarjati z glavo ob rešetke kletke? Bolje je ostati v sr®^ “rit; da bi manj trpeli od tesnobe jetniške celice.« Cez tri tedj ^ je Gide tešil sebe: «Ce nam bodo jutri (česar se boji^ Je.
f 1 flIfml f Ctf aKa/4 .%	1 r< 11 n 11	i	*• ImmmJLm M 4 m ■ ■ ■ t ali . f)|^J
Povedal sem že, da bo čas vse postavil na svoje mesto. Spominjam se, kako je Andrč Gide sedel v mojem stanovanju in govoril o ((komunističnem bratstvu«, medtem ko je Biza kradel in jedel sladkarije iz njegove roke. In odnekod me je prevzelo veliko sočutje do Gida. Bil je zelo osamljen. Ljudje so ga spoštovali, toda nihče ga ni ljubil. Mar je sam koga ljubil?	Po	smrti	so objavili nekatere strani njegovega
dnevnika, ki ga za življenja ni hotel objaviti. Gide je pisal, da je ljubil svojo ženo. V mladosti se je oženil s krotkim in pobožnim dekletom, čeprav je vedel za svojo spolno čudaštvo. Zena je živela ločeno na vasi, on pa ji je pisal pisma o svoji ljubezni. Nekoč je potreboval ta pisma za prvo knjigo spominov in zvedel, da jih je žena sežgala. Zapisal je v svojem dnevniku: «Ves	teden	sem jokal od	jutra do večera... Pri-
merjal sem se z Ojdipom...« Ne dvomim v iskrenost teh solza. Gide ni jokal nad usodo svoje ljubezni, temveč nad svojimi priznanji —	to	je bil	človek, ki je,	kot pravi Brjusov «od
brezbrižnega	detinstva	iskal zlaganje	besed«. Verjetno nihče
ni znal tako zlobno pripovedovati o njem kot on sam.
Za življenje je Gide objavil dnevnike o prvih vojnih letih.
odvzeli svobodo misli, ali vsaj svobodo izražanja misli/ j S? bom potrudil prepričati sebe, da bosta umetnost ln	‘t1
od tega Izgubili manj kot od prevelike, čezmerne svob®^, ^ Tlačenje ne more ponižati najboljših ljudi. Kar ostale ni važno. Naj živi zadušena misel!«	?°
Prepričan sem, da se je Gide v času od 1930, do i%j C? leta iskreno navduševal nad komunizmom. Hladno mu Je, ^ p0s, na svetu in privlačevala ga je toplina delavskih naitlBA^ j,
uta j
Kot potepuh se je Gide grel ob tujem ognjišču. SpomihJjJ At ti se njegovega govora na uličnem mitingu v predmestju ’
lejuil. Nikogar ni varal razen morda samega sebe. . 5J 1934. leta, po razgovoru z Gidom, je Roger Martin ^ JeVj
oV»’ W
Gard zapisal: «Kako neprevidno in neumestno je pripts°v(( “« tolikšen pomen pristopu človeka, ki po svoji naravi ne O4 j S?
imeti čvrstih prepričanj, ki nikoli ni tam, kjer se je. ^
rekli, včeraj za vedno zaustavil! Kljub iskreni in	%
ii CP	hniim Ho CO Krirln l/mnln nimmnl nK**l nefUltf*	*
volji se zelo bojim, da se bodo kmalu njegovi novi pri)®1*,, a
Je dobro poznal 0*2
razočarali nad njim...« Martin du Gard UUU|U ^.1*1 -p, ,-Jaz pa sem mu verjel To pravim mirno ln brez grenko* s“i čas je najboljši zdravnik	' j
1935 leta je Gide pogosto prihajal k meni Skupaj	Po(
pripravljala protifašistični kongres pisateliev Ko otnijenv,!°i
n 't (in
mine na tisti čas. bi bilo pač neumno ln malodušno
iz njih senco čestdesetletnega metu’la v pelerini, ki Je <r r°^ vjy
včasih držal «Kapital», včasih pa Evrloida
1
t Haanlievatin siedtt yp _____________________la’
UREDNIŠTVO: TRSI - UL MONTECCH1 6, II, TELEFON 93-808 ln 94-638	- Poštni predal	559 - PODRUŽNICA:	GORICA: Ulica	24 Magglo	1/1	Telefon 33-82 - UPRAVA:	TRST - UL. SV FRANČIŠKA -1 20 - Telelon 37 338, 95 823 - NAROČNINA: meseCna BOO lir - vpaP^
četrtletna 2 350 lir, polletna 4 400 lir celoletna 7 700 lir - SFRJ posamezna	številka v tednu	in nedeljo 51) para (50	starih dinarjev),	mesečno 10	din	(1.000 starih dinarjev), letno	100 din (10.000 starih dinarjev) - Poštni tekoči račun. Založništvo otoškega tiska Irsl 115:174 f
SFRJ AI)T, DZS. Ljubljana, Stari trg 3/1, telefon 22-207. tekoči račun pri	Narodni banki v	Ljubljani - 501 3-27(1/1	- OGLASI: Cena	oglasov: Za	vsak	mm v širini enega stolpca:	trgovski 150, finančno-upravni 250, osmrtnice 150 lir - Mali ”g*>.v 40 lir beseda - Oglasi trMk* .
goriške pokraJne se naročajo pri upravi. - Iz vseh drugih 'okrajin Italije pri nSocietš Pubblidtš Italiana« - Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja ln tiska Založništvo tržaškega uska Trsi

Ii5
S
S