Naročnina mesečno	^	flMHHB^ -	ček. računi Ljob-
u možem- ^^V^m ^ ^^	m	^^^ m	^^ ^^ Ijana «. t0.650 <■
atvo 40 - no- ^^^^ ^m ^ Mm ^^	^M ■	^^^ a	MM ^ ,0.349 u inseratos
ee- ^^^^^^ ^^m	m	m HA	^^m Sarajevo 7565.
^flitf1 I J3V mg	!■ ^	# H	IHi Zagreb
Inozemstvo 120 Din	^M	* ^HV ^^B
Uredništvo je v JL^ ^^^^^	JKtL—m^J	U pra v.: Kopitar-
Kopitarjevi oL 6/111	jeva 6. telefon 2993
Telefoni ■rednfštvai dnevna alnžba 2090 — nočna 2m. »»4 In »50	1	Izhaja vaak dan ijntraj. raien ponedeljka	la dneva po praznika
Angleško-nemška pomorska pogajanja
Pred novimi rivalitetami na morju
Nemški pomorski gradbeni načrt je postavil na glavo obstoječe pogodbe
Križarka »Deutschland« na čel u nemškega vojnega brodovja
Zakaj nikdo ne mara nič slišati o Zvezi narodov
Že samo beseda Zveza narodov ima danes tako odbijajoč zvok, da bravec v nemem protestu odloži časopis ali knjigo, ki o njej razpravljata. Simpatija do Zveze narodov, gotovo ni nekaj umetnega, saj je zrasla iz elementarne težnje človeštva, ki je v svetovni vojni izkrvavelo, da najde sredstvo, ki bi bilo v stanju ohraniti mir kot trajno ustvarjajočo vrednoto, od katere je edino odvisen napredek narodov. In tudi danes, po 16 letih njenega življenja, se simpatije do zamisli Zveze narodov čisti nič niso spremenile. Spremenilo se je samo zaupanje v njo in v uspešnost njenega dela. Da se je mimo vseh slavospevov državnikov na Zvezo narodov, mimo vse razborite propagande, ki se vrši v njen prilog, mimo vseh neštetih zasedanj in časopisnega poročanja, mogla uveljaviti v javnem mnenju širokih ljudskih plasti, ki nimajo časa za filozofsko-pravna razmišljanja, tako globoka antipatija do Zveze narodov, za to morajo biti tehtni razlogi, ki bi jih nikdo ne smel podcenjevati. V naslednjem bomo skušali na podlagi najnovejših političnih dogodkov, ki svet razburjajo, nazorno pokazati, kako opravičljiv je zdravi ljudski instinkt, ki je vse besedičenje okrog Zveze narodov že davno potisnil izven območja tega, kar ga v mednarodni politiki in-teresira.
Na "5 velikih kontinentih zemlje smo priča velikanskih dogajanj, ki se razvijajo pred nami in katerih zadnje dejanje še dolgo ne bo prišlo. V Aziji razpada veliko kitajsko cesarstvo s svojimi 450 milijoni ljudi in kos za kosom njegovega bogatega ozemlja prehaja v tujo posest. Lani je bila Mandžurija, velika kot 4 Jugoslavije, letos nove pokrajine, nič manjše po obsegu in po številu prebivalcev, prihodnje mesece pridejo na vrsto Mongolija, Turkestan, Tibet. V Afriki stoji pred delitvijo edina še samostojna vladavina, skoraj štirikrat tako velika kot naša država in velesile se samo še sprašujejo, kateri kos si bodo osvojile. V Južni Ameriki se je ravnokar končala 3 letna krvava borba med dvema prostornima državama, ki je zahtevala eno desetino vsega prebivalstva kot smrtni davek, ki napoveduje komaj začetek novih borb za lastnino teh ogromnih ozemelj v osrčju kontinenta, ki jih je beli osvajalec zasedel samo na zemljevidu.
In vendar so Kitajska in Japonska bile članice Zveze narodov, in vendar sta Abesinija in Italija članici Zveze narodov, in vendar sta Paragvaj in Bolivija članici iste ustanove. Vpaka izmed imenovanih držav je slovesno podpisala svetovni mirovni pakt in prisegla, da bo spoštovala brez izjeme vse obveznosti, ki so v paktu Zveze narodov naštete. Poleg njih je stavilo pod mirovni pakt svoje podpise še 62 drugih kulturnih držav in s tem priseglo, da bodo druga drugo ščitile, druga drugo branile proti vsakemu, ki bi v pohlepu po tuji lastnini prelomil sveto prisego. To se je zgodilo komaj pred 16 leti. In kaj vse beremo v tem mirovnem paktu? V členu 10. pakta Zveze narodov čitamo, da morajo vse države-članice skrbno braniti teritorijalno nedotakljivost kakšne napadene države, ki je član ženevske bratovščine. V členu 16. beremo, da imajo vse članice Zveze narodov dolžnost, da z vojaškimi, diplo-matičnimi in gospodarskimi ukrepi prisilijo napadalca, da se umakne in člen 17. slovesno ugotavlja, da nima nobena država, članica Zveze narodov ali ne, pravice ogrožati miru na svetu.
Katera izmed 65 držav-članic Zveze narodov je mignila samo s prstom, ko je Japonska segla po ogromnih mandžurskih pokrajinah — lasti kitajske države? In to še takrat, ko je bila Japonska v ženevski zvezi. Vse zaporedoma so se izmotavale, vsaka se je upirala in klic Kitaja po pomoči je izzvenel v smešni komisiji, ki je potovala v Mandžurijo in po preteku enega leta ugotovila, da so pokrajino zasedle japonske čete, da ne govorimo o jalovi besedni debati, ki je utonila v ženevskih kleteh za arhive. Katera izmed članic Zveze narodov se zgane danes, ko Kitaj zopet kliče na pomoč, ko mu Japonska trga še nadaljne kose od njenega narodnega telesa in jih pretvarja v svoje kolonije? Pakt Zveze narodov s svojim 10., 16. in 17. členom mirno počiva, vse obljube pozabljene, vse prisege prelomljene, kot da bi šlo za kakšen pradavni Konfucijev izrek.
Ali je katera izmed držav-članic Zveze narodov resno posredovala v Južni Ameriki, ko sta v prerijah Gran Chaca krvavela dva naroda, oba člana ženevske bratovščine? Mednarodne komisije so se sprehajale po bojišču, za njimi ali pred njimi pa so šli transporti za mn-nicijo, prihajajoči iz dj-žav, ki so pred 16 leti prisegale bratsko ljubezen v paktu Zveze narodov. Šele, ko sta oba naroda izkrvavela, ko je morilno podnebje prerij in pragozdov uničilo udarno moč obeh in ko prazne državne blagajne v obeh državah niso mogle več plačevati nabav za orožje in municijo, je sama od sebe končala po treh dolgih krvavih letih ta morija, ki bi jo bila Zveza narodov, če bi bila nekaj realnega in ne samo knjiga s paragrafi, končala lahko v par mesecih.
Ali se katera izmed članic Zveze narodov sedaj gane, ko Abesinija, tudi članica te bratovščine, zopet in zopet pošilja svoje khce po pomoči v Ženevo? Nikdo ne zahteva sklicanja Sveta Zveze narodov, nikdo noče videti, da je ogrožen mir, ko vendar gre za obstoj prastarega cesarstva, ki je kljubovalo, tisoč let najhujšim napadom na njegovo neodvisnost, nikdo noče slišati kaj o gospodarskih in vojaških re-presalijah proti napadalcu, kakor to zahteva člen 16 ženevske prisege.
Tako smo doživeli, da se je vojna v Južni Ameriki morala zadušiti v krvi, ki jo je nato-čila, tako doživl jamo, da bo šla Kitajska v kose, kot da je terra nullius, in tako bomo doživeli, da bo abesinsko cesarstvo moralo računati le na odporno moč svojega lastnega ljudstva, ko bo poklicano, da brani svojo neodvisnost. Kot da ne bi bilo pakta Zveze narodov, kot da bi prisega, ki jo v 20. stoletju dajejo kulturni narodi, ne veljala ničesar vež.
London, 17. jun. TG. Kakor je bilo pričakovati, angleško-nemška pomorska pogajanja niso obtičala , v besedičenju o pravicah ene in druge do oborožitve in v očitkih, da je Nemčija kršila mednarodnopravne obveznosti, marveč so stopile takoj na trdo polje dejstev. Anglija ni stavila Nemčiji nikakih pogojev v smislu, da ne more priznati, da bi njeno brodovje obsegalo 35% angleškega brodovja. Angleški pogoji, kot jih prinaša »Daily Telegraph«, so stvarni im tičejo vprašanja, kakšne ladje hoče Nemčija zgradffi in s kakšnimi topovi jih hoče obaro-žiti. Angleški pogoji pa so ti-le:
1. Anglija žefi, da velja razmerje 35% — ki ga Anglija Nemčiji brez nadaljnega priznava — ne morebiti za celotno tonažo brodovja, ampak za vsak Iadjin tip posebej, torej 35% težkih križark, 35%
lažjih križark, 35% torpedovk, 35% podmornic itd. od angleškega števila ladij tega tipa.
2. Anglija nadalje želi, da ne bi Nemčija takoj in kar naenkrat vrgla na morje brodovje, ki ga hoče, marveč bi gradnjo porazdelila na večje število let, tako, da ne bi imela Nemčija samo novih, Anglija pa samo stare ladje.
3l Anglija želi tudi, da sporazum priznajo Francija, Amerika, Japonska in Italija, torej države, ki jih veže razorožitvena pomorska pogodba, podpisana v Washingtonu.
4. Končno želi Anglija, da bi ae našel nekak način, da se spremenijo predpisi versajske mirovne pogodbe tako, da bi bila nemška oborožitev pravno nesporna in neoporekljiva.
Nemški odposlanec von Ribbentrop je Angle-
kakor možnost ukreniti odredbe, ki naj bi preprečile kakšno nezaželjeno vojsko v Rdečem morja, tndi izven Sueškega prekopa samega.«
Predsednik egiptovske vlade je nato opozoril, >da Egipt ▼ kakšnem resnem slučaju nikakor ne ieli, da bi italijanski vojaški aeroplani preletali egiptovsko ozemlje, nakar je sir Miles Lampson odgovoril, da je Anglija istih misli.«
Našim paša je nato naslovil na visokega komisarja Velike Britanije najvažnejše vprašanje, namreč, »v koliko ho egiptovska vlada udeležena na regulacijskih delih ob jezeru Tana in kako se bodo razdelili stroški oziroma delež na vodah in plantažah.« Tudi je želel Našim paša izvedeti, kaj misli Anglija glede Sudana. Visoki komisar Velike Britanije je dal na to zadovoljiv odgovor.
Ob sklepu konference je sir Miles Lampson izrazil mnenje britanske vlade, »da ne smatra sedanje situacije, ustvarjene po sporu med Italijo in Abesinijo, za ugodno, da bi se spreminjal obstoječi notranjepolitični položaj v Egiptu, in da bi z ozirom na resnost zunanjega polo i a j a bilo primerno, da zaenkrat ostane se-
žem odgovoril, da se zdijo angleški pogoji Nemčiji sprejemljivi in je takoj ponudil angleški vladi sledeči dve ugodnosti:
1.	N?mčija sprejme, da velja 35 odstotno razmerje za vsak ladjin tip poseben.
2.	Da velja 35 odstotno razmerje samo z ozirom na angleško brodovje brez ozira na katerokoli drugo vojno brodovje.
Preden je Ribbentrop odjx>toval v Berlin k Hitlerju, inu je angleška admiraliteta izročila še nekaj želja, o katerih naj nemška vlada razmišlja, in sicer:
1.	Nemčija naj izjavi, da je pripravljena udeležiti se vsakega bodočega mednarodnega pakta o razorožitvi na morju.
2.	Nemčija naj vpošteva, da bi Anglija v bodoče ne mogla več sprejeti, da bi svoje gradbe novih ladij omejevala v smislu razmerja, ki ga določa washingtonska pogodba, marveč nai bi prišlo tako daleč, da bi vsaka država objavila drugim državan svoj pomorski gradbeni načrt za daljšo dobo let v naprej.
3.	V tem smishi je Nemčija naprošena, da Angliji že sedaj raz odi'ne svoj gradbeni načrt in način, kako ga bo izvedla, in v kolikih letih ga namerava končati.
4.	Angleška admiraliteta iskreno želi, da bi sporazum z Nemčijo že sedaj zaustavil rivaliteto, ki grozi, da izbruhne med Nemčijo in Anglijo na morju, ker smatra, da bi to bilo koristno tudi za vse ostale pomorske države.
Po »Daily Telegraphu« je nemški pomorski gradbeni načrt sledeči: pet velikih 22.000tonskih oklopnic, šest 10.000, oziroma 8000 tonskih križark, 36 torpedu i h rušilcev po 1000 ton, 18 podmornic po 800 ton in dva nosilca letal po 22.000 ton.	*
V Londonu pričakujejo, da bo jutri prišel francoski odgovor na poročilo britanske vlade o bri-tansko-nemških pomorskih razgovorih. Mislijo, da bo jutri v Londonu tudi že italijanski odgovor. »Times« sodi, da bo italijanski odgovor vsebinsko zelo podoben francoskemu.
danji avtoritarni režim kralja Fauda. Našim paša je temu pritrdil in izjavil, da jo tudi egiptovski kralj in njegova vlada tega mnenja in da zato ona ne misli na to, da bi razpisaln nove volitve in sc vrnila k prejšnji ustavi.«
Vprašanju zaščite nevtralcev, ki prebivajo v Abesiniji, za primer vojne med Italijo in Abesinijo, posvečajo evropske vlade veliko pozornost, kakor tudi diplomatski poročevalec »Daily Tele-grapha«. Poročevalec navaja dalje, da so mnogi misijonarji, ki žive razkropljeni po vsej Abesiniji, in njihovi sorodniki prejeli nasvet, naj se nemudoma napote v Addis-Abebo, kjer bo poskrbljen« za njihovo varstvo. Rimska vlada jc pa svetovala italijanskim kolonistom v Abesiniji, naj odpotujejo iz Abesinije pred 15. julijem najkasneje. Italijanski državljani se izseljujejo iz Addis-Abebe v Džibuti in odtod v Masaun v Eritreji.
Madrid. 17. jun. b. List »ABC« poroča, da namerava britanska vlada poslati 20.000 indskih de-lavcev v Berbero, glavno mesto britanske Somalije
Odstavljeni general
Pariz, 17. jun. b. Po neki vesti iz Rima, ki jT> prinašajo tukajšnji listi, je bil po Mussolinijevem nalogu aretiran Giuseppe de Ora, načelnik inženjer-skega oddelka v vojnem ministrstvu. Obenem je bilo aretiranih več častnikov. Aretacija se je izvršila radi tega, ker je pxxlal general de Ora poročilo o težavnem položaju v vzhodni Afriki in ker se je protivil ukrepom, ki jih je treba podvzeti v italijanskih kolonijah.
Abesinsho vprašanje
Jasna beseda Anglije
Anglija bo z orožjem v roki branila Abesinijo
Aleksandrija, 17. junija. TG. Visoki komisar Anglije v Egiptu, sir Miles Lampson, je imel te dni važno konferenco s predsednikom egiptovske vlade, Našim pašo. Predmet teh razgovorov je bilo izključno abesinsko vprašanje. Našim paša je vprašal predstavnika angleške vlade v Egiptu, ali se misli Velika Britanija v zadevi konflikta med Abesinijo in Italijo vzdržati vsakega vmešavanja ali pa misli poseči vanj v varstvo kakšnih svojih interesov.
Angleški visoki komisar pri predsedniku egiplske vlade
Sir Miles Lampson je, kakor poročajo arabski listi, odgovoril, da bo Anglija skušala na vsak način delovati na to, da bi se spor med Italijo in Abesinijo poravnal mirnim potom in da bi pri tem bili upoštevani interesi vseh velesil, ki prihajajo tukaj v poštev. Anglija ne dvomi, da se ji bo to posrečilo, ker je treba, da vse prizadete velesile upoštevajo evropski položaj, ki je zapleten in ne brez vsake nevarnosti. Kaj bi se pa zgodilo, ako bi kaka velesila v Afriki skušala doseči svoje interese brez sporazuma z drugimi interesenti, tega visoki komisar danes še ne ve. Na vsak način pa ni misliti, da bi mogla Velika Britanija žrtvovati nekatere svoje življenjsko važne interese v vzhodni Afriki, ki v enaki meri interesirajo tndi neodvisno egiptovsko državo in angleški egiptovski Sudan.
Nato se je Našim paša zanimal, ali Anglija misli v skrajnem slučaju zapreti kakšnim vojnim ladjam prehod skozi Sueški kanal.
Na to je Lamp>son odgovoril, »da je stvar vsekakor vredna proučevanja. Če bi se mislilo, da Anglija na podlagi carigrajske konvencije prehoda skozi Sueški prekop tndi vojnim ladjam drugih velesil ne sme zapreti — kar pa ni popolnoma jasno in ker pakt Zveze narodov v tem oziru dovoljuje tudi nasprotni zaključek — pa obstoja vse-
ga visoki komisar danes še ne ve. Na vsak način pa ni misliti, da bi mogla Velika Britanija žrtvovati nekatere svoje življenjsko važne interese v vzhodni Afriki, ki v enaki meri interesirajo tndi neodvisno egiptovsko državo in angleški egiptovski Sudan.
Nato se je Našim paša zanimal, ali Anglija misli v skrajnem slučaju zapreti kakšnim vojnim ladjam prehod skozi Sueški kanal.
Na to je Lampison odgovoril, »da je stvar vsekakor vredna proučevanja. Če bi se mislilo, da Anglija na podlagi carigrajske konvencije prehoda skozi Sueški prekop tndi vojnim ladjam drugih velesil ne sme zapreti — kar pa ni popolnoma jasno in ker pakt Zveze narodov v tem oziru dovoljuje tudi nasprotni zaključek — pa obstoja vse-
Kako daleč hoče Japonska
Šanghaj, 16. junija. Najuglednejši kitajski dnevnik, ki izhaja v kitajskem in angleškem jeziku v Šang-haju, prinaša sledeče zanimive informacije: Kitajska vlada v Nankingu ni še ničesar odgovorila na poslednje japonske zahteve, ki gredo za tem, da bi se izpraznilo kitajskega vojaštva vse severnokitajsko ozemlje od Velikega zidu do Rumene reke ali Hoanghoa in da bi se v tem ozemlju ustanovila uprava, ki bi bila v rokah Japoncem prijazne vlade. Nankinška vlada se topot zopet poslužuje
Konferenca liska francoskih zaveznic
Malypetr: „Ostanite zvesti resnici"
Praga, 17. jun. AA. Včeraj so se v Strbskem Plesu pod Visokimi Tatrami sestali zastopniki zavezniških tiskovnih agencij pod predsedstvom ravnatelja CTK Tvalužeka. Opoldne je priredil predsednik vlade Malypetr delegatom kosilo in je imel pri tej priliki lep nagovor, v katerem je dejal: Ostanite zvesti resnici in zavedajte se, da tisti, ki jo prikriva zaradi začasnega uspeha, dela nepoprav-
Zato se nikar ne čudimo, če je poglavje o Zvezi narodov postalo dandanes najbolj dolgočasno čtivo, ki si ga moremo misliti, in če nam že najbolj prepiosti človek s tem, da ga odriva, razodeva globok nauk, tega namreč, da je laž povsod odvratna in da je samo resnica vredna ljubezni in navdušenja.
ljivo škodo. Bodite dobrodošli v naši republiki, ki ji stoji na čelu predsednik Masaryk, mož, ki je zmerom poudaril geslo: Veritas vincit! Naj jx>stane to geslo last vseh, v prvi vrsti pa poročevalske službe.
Predsedniku češkoslovaške vlade se je za njegov toplo pozdravljeni govor zahvalil predsednik zasedanja Mayaud, ter mu izrazil svojo zahvalo tem bolj, ker se predsednik Malypetr ni ustrašil skoraj tisoč kilometrov dolge vožnje od Prage do prekrasnega kraja v Visokih Tatrah.
Ob koncu svojega govora je predsednik v imenu vseh delegatov predlagal med soglasnim pritrjevanjem izvolitev Malyp>etra za častnega predsednika, nato je p» med navdušenimi manisestacijami
izrazil visoko »noifnvotiu. nrahc/vlrttl/1, m ooorvlni
*	----- —p — w . • »»j« i" •■••»»••»•»•• M •• M»W«U J l«U
*n mu želel srečo in zdravje.
taktike odlašanja, ker hoče počakati, kakšno stališče bodo zavzele napram Japonski velesile. Japonska armada pa, ki je dobila od japonske vlade popolnoma proste roke, nikakor ne bo čakala na to, kdaj in kako se bo nankinška kitajska vlada odločila, in zato smemo računati, da bo zasedla nc snmo Peking in Tijencin, ampak tudi kitajsko Mongolijo ali takozvani Cahar, in če Kitaj ne bo hotel sprejeti japonskega načrta, ki gre za tem, da bi Kitaj odslej svojo zunanjo in gospodarsko politiko vodil popolnoma v sporazumu s Tokijem — potem je gotovo, da bo japonska armada prodirala še dlje na jug in s« ustavila šele ob Rumeni reki.
„Načrt Tanaka"
Na ta način je Japonska izpolnila drugi del načrta, ki ga je bil pred osmimi leti predložil .laponski vladi tedanji ministrski predsednik Tanaka, to je. Japonska je postala popiolii vladar ob Rumenem morjn ali ob zalivu Cili. Najprej je potolkla carsko Rusija potem ko se je bila polastila Koreje in Port Arthurja ter dobila v svoje roke tndi južni Sahalin, tako, da je Rusiji, ki ima v svojih rokah samo šest mesecev v letu zaledeneli Vladivostok, dostop do Pacifika na jng zaprt. Z zasedbo Mandžurije ali Mandžukoa ter nato transmadžurske železnice je ruski vpliv vržen nazaj onstrnn Amurja. Ce se Japonci sedaj polastijo kitajske Mongolije in Caharja, Rusija ne bo mogla prodirati v Kitaj tudi ne več skozi Veliki kitajski zid oziroma skozi Kalgan. Japonci so tnko ruski vpliv omejili na zanad, to io n« kitajski Tur-
(Nadaljevanje na 1 strani)
kestan, koder bo pa imala Rusija nevarnega soseda v Angliji, ki se bo brez dvoma polastila prej ali slej Tibeta. Če se Japoncem še posreči, da napravijo alianco, ki bi obsegala Japonsko, Mandžnkuo, Mongolijo in osrednji Kitaj, potem bo glavni (lcl načrta pokojnega ministrskega predsednika Tanaka izvršen in evropske velesile bodo stale pred nevarnostjo združenega azijatskega odpora proti njihovi politični in gospodarski poziciji v Aziji.
Priprave generala Blucherja
Najbolj je po sedanji akciji Japonske v severnem Kitaju zopet prizadeta Rusija. Tudi ruska država čuti potrebo gospodarske ekspanzije, ki ji je pa na zapad, kjer sc .ii danes postavlja nasproti barijera svobodnih baltiških držav in Poljske, zaprta. Če in se sprla s Turčijo, ne bo mogla tudi ne na Sredozemsko morje, ker hočejo Turki Dardanele na vsak način dobiti v svoje roko in jih zopet ntrditL Ostaja ji torej samo vzhod. Sicer ji bosta zaenkrat zadostovali provinci kitajskega Turkestana in Sinkjanga, ki sta pa proti osrednjemu Kitajn zaprti z visokimi gorami in puščavo. Najnaravnejša pot je to; rej še vedno na Tiho morje, kjer pa je 8edaj postavljen zid japonskih bajonetov. Konflikt ho moral nastati že zaradi tega, ker ni nikomur neznano, da se Japonci nikakor nočejo zadovoljiti samo s severnim Kitajem in Mandžurijo, ampak imajo namen v dogled-nem časn polastiti se tudi ruskega Poamurja s pristaniščem Nikolajevskim.
Sovjetska Rusija se zh ta slučaj temelji- J to pripravlja. Ruska daljuovzhodna armada, ki stoji pod poveljstvom generala Blucherja, je organizirana tako, da Iuliko operira čisto samostojno od evropske Rusije. Sovjeti naseljujejo na Daljnem vzhodu velike množice kmetov, ki jih ne silijo v kolektiv, ampak jim dovoljujejo privatno gospodarstvo v neomejenem obsegu in znižujejo davke za 50 odstotkov. Po primeru starih rimskih legio-narjev dobivajo odsluženi vojaki na Daljnem vzhodu od države zemljo in domove. Z vso naglico se ustvarja tudi industrija za vojne potrebščine. Največ pa dajo sovjeti na svoje veliko letalsko brodovje, ki ima za glavno bazo Vladi vostok, od koder more napasti vse japonsko otočje.
Japonska se izgovarja na - generale
London, 17. jun. c. Londonska vlada jc danes sprejela prvo uradno sporočilo o novem sporu med Kitajsko in Japonsko od svojega veleposlanika v Tokiu. Veleposlanik sporoča svoji vladi, da vlada v Tokiu ni prav nič odgovorna za ta spor in da so ga izzvali japonski generali sami v severni Kitajski. Japonska vlada v Tokiu ne odobrava samovoljnega postopanja svojih generalov na Kitajskem, , vendar pa je brez moči, da bi mogla kaj storili proti i temu. Posebno postopanje japonskih vojaških ob-| lasti v Saharju je zelo razburilo vlado v Tokiu in i je ta izrečno izjavila poslaniku, da teh dejanj, ki jih sed^j vrše njeni generali, ne odobrava in da si pridržuje popolno svobodo.
Domači odmevi
Daleč smo prišli
Slovenska Malica za slovensko Akademijo znanosti zgodovinski občni zbor
Ljubljana, 17. junija.
Danes ob 6 popoldne je bil v društvenih prostorih izredni občni zbor Slovenske Matice. Ta občni zbor ima zgodovinski pomen, zakaj na njem je bilo določeno razmerje med Slovensko Matico, ki se je vedno smatrala za predhodnico Slovenske akademije znanosti, in med to ustanovo, ki sedaj prihaja v življeuje. Občnega zbora se je udeležilo zadostno število društvenikov. Predsednik dr. Lončar je ugotovil sklepčnost ter podal besedo glavnemu poročevalcu univ. prof. dr. Izidorju Cankarju. — Edina točka dnevnega reda je bila sklepanje o redni letni podpori bodoči Akademiji znanosti in umetnosti v Ljubljani.
Dr. Izidor Cankar je poročal o težavah, s katerimi se je morala Slovenska Matica boriti, o velikih težkočah, katere je morala prebroditi, ter o pomanjkanju gmotnih sredstev. Vendar je zamisel akademije vedno živela in kljub malodušnosti, ki je semintja nastopila, je slovenska javnost vedno bolj občutila potrebo, da se akademija ustanovi. Izkazalo se je, da mala strokovna društva ne morejo opraviti vsega potrebnega kulturnega dela in velikih nalog. Tako recimo, Filološko društvo ne more samo opraviti dela s slovenskim pravopisom. Potreben je topografski pregled slovenske umetnosti, potrebna je kritična izdaja slovenskih narodnih napevov. Veliko dela čaka našo znanost v naravoslovnih vedah itd. Nemogoče je, da bi to delo opravila posamezna mala društva, temveč
je potrebno skupno sistematično delo, kakor ga more opraviti le Akademija znanosti in umetnosti. Strokovna znanstvena društva so se zedinila, da se osnutek akademije realizira ter so pravila že potrjena. Pravila določajo, da imenuje rektor univerze prvih sedem članov akademije. Preden pa stopi akademija v življenje, je treba računati tudi s pomisleki moralne in gmotne narave. Pomisliti je treba, kakšen velik riziiko je, da stopi Akademija v živl jenje, pa svojega programa ne zmore. Aka- j deniija ima tudi nekaj gmotne zaslombe, tako si je razdelila z Narodno galerijo fond, iz katerega je akademija prejela 300.000 Din, ki so zdaj z obrestmi narastli; neki mecen pa je poklonil 100.000 Din. Nato je utemeljeval predlog odbora, ki ga priobčujemo v drugem deln lista.
Pomisleke, tla bi Slovenska Matica' v tej obliki oddala večino svojih Stalnih dohodkov Akademiji znanosti, sta imela Mihael Rožanec in dr. Joža Glonnr. Zadnji je poudarjal, da je Slovenska Matica sama bolj potrebna podpore kakor Akademija znanosti, medtem ko je prvi predlagal dve drugi varianti podpore s strani Slovenske Matice Akademije znanosti«,tTe ugovore so zavračali Lajovic, dr. Kidrič, Vidmar, dr. Cankar in končno predsednik dr. Lončf.r sam. ki je naglašal, da so že naši predniki, ki 1 so osnovali Slovensko Matico, imeli v mislih naj bo Slovenska Matica predhodnica slovenske Akademije znanosti in umetnosti. Predlog odbora je bil nato soglasno sprejet.
Kongres inženjerjev
Belgrad, 17. jun. m. Včeraj in danes je tukaj bil fcongTes in redni občni zbor Združenja jugoslovanskih inženjerjev in arhitektov, katerega se je udeležilo veliko število članov iz vse države. Na občnem zboru so bile zastopane vse sekcije. Iz poročila upravnega odbora, ki je bilo pripravljeno za občni zbor, je razvidno, da so vse sekcije Združenja razvijale zelo živahno delavnost in da se je ustanavljajo v okrilju .sekcij vedno več klubov iz tehnične stroke. Belgrajska sekcija je imela največjo skrb za zgraditev doma, najmodernejše stavbe, kar jih je letos sploh bilo sezidanih v Belgradu. Inženjerski dom je bil blagoslovljen pred samo otvoritvijo kongresa. Danes je v glavnem bila razprava o resolucijah, ki so jih izdelali posamezni odbori. Najvažnejša je resolucija, ki obdeluje stanovska vprašanja. Bila je soglasno sprejeta. V njej se zahteva, da se marajo inženjerji bodisi v državni ali privatni službi vpoštevati, da se ne smejo zapostavljati v korist tujcev. Mesto tujih inženjerjev je treba nujno namestiti domače inženjerje, ki po strokovni izobrazbi ne zaostajajo za tujimi. Nekateri od njih že leta in leta čakajo na zaposlitev. Sedaj je okoli 150 inženjerjev, ki že dalj časa nimajo nobene službe. Sprejeta je bila tudi resolucija, s katero se predvsem naproša gradbeni minister, da že enkrat izda že dolgo časa napovedovani zakon o pooblastilih inženjerjev. Pri volitvi odbora ie bil izvoljen za predsednika vseuč. prof. Dušan Tomič, za drugega podpredsednika pa inž. Vinko Koprivnik. V upravni odbor pridejo tudi delegati iz vseh sekcij. Po zaključenem kongresu so inženjerji napravili več daljših izletov po Srbiji
Minister v p. Popovič umrl
Belgrad, 17. jun. Dames ob 8 je umrl po kratkem boleha nju dr. Dobrivoje Oer. Popovič, poslanec in bivši minister narodnega zdravja. Minister za narodno zdravje je postal konec leta 1927 v kabinetu Velim i rja Vukičeviča in je ostal na tem mestu do konca fitnija 1928. 2e leta 1907 je pokojnik začel izdajati s pokojnim dr. Jovanom Daničem koledar »Zdravje«. V istem času se je bavil z važnim problemom nalezljivih bolezni v naših krajih in izdal leta 1909 tudi knjigo »Nalezljive bolezni«. L. 1915 je izšla njegova »Prva pomoč«, leta 1921 pa »Higijensko življenje«. Izdal je tudi »Higijeno za dijake« in »Nauk o zdravju«. Njegovo najznamenitejše delo je pa slavni »Domači zdravnik«, ki je od leta 1926 doživel že tri jzdaje.
Novi avstrijski poslanik
Belgrad, 17. jun. m. Z nocojšnjim branriakom
je prispel v Belgrad novoimenovani avstrijski poslanik na našem dvoru Hernrich Schmidt. Na železniški postaji ga je pozdravilo nradništvo protokola zunanjega ministrstva, odpravnik poslov avstrijskega poslaništva legacijski svetnik von TroO tn ostalo uradništvo tega poslaništva.
Belgrad, 17. jun. m. Na sobotni sejf ministrskega sveta ie bilo skleni eno. da se bo od torka. to ie
»Branibor« je narodno-obrambno društvo, ki naj bi se brigalo predvsem za usodo naših bratov v tujini. Na nedeljskem občnem zboru eo poročila nekaterih govornikov pokazala zopet na potrebo, naj bi »Branibor« tudi branil slovensko zemljo v Sloveniji, oziroma jugoslovansko zemljo v Jugoslaviji. Po 15 letnem obstoju narodne države moramo še vedno ustanavljati dru&tva, ki naj varujejo našo zemljo v naši državi pred tujcem. V resnici ima »Branibor« poleg glavnega smotra," da ee briga za brate za mejami, tudi ta namen,
To je paradoks, ki odkriva pomanjkanje prave smotrenosti v naši narodni politiki, ako smo v zadnjih letih kako narodno politiko sploh imeli! Mnogo prekrasnih besed in vzvišenih napitnic je bilo izgovorjenih na račun nacionalne misli v času, ko so drugi malo govorili, a sistematično delali. In po vseh zlatih naukih na levo in desno, so se našli v prav tistih vrstah, odkoder so nacionalne lekcije kar deževaile, poslanci, ki so se z mirno dušo odrekli poslanskemu mandatu, zato, da lahko postanejo senatorji, čeprav so vedeli, da pride na njihovo mesto Nemec. JNS in Kočevje!
Da, prav na občnem zboru »Branibora«, ki naj bi svoje skromne sile posvetil ogroženemu narodu v inozemstvu, so vstali govorniki, ki so opozorili na dejstvo, da nas drugorodci izpodrivajo z naše lastne zemlje v Jugoslavijil V Slo v en] grad c-u in še drugod ob severni meji se pojavljajo agenti inozemskih »obrambnih« organizacij, ki sistematično kupujejo slovensko zemljo. Neinški kapital se zanima celo za nakuip Bleda. V Kočevju obstoji po poročilu drugega govornika denarni zavod, ki kupuje nemška posestva, ki so v nevarnosti, in ki jih potem prodaja samo Nemcem.
Hrupna zborovanja raznih organizacij za Aus-landdeutschtum pač potrjujejo domnevo, da stoje za to sitematično akcijo r naši zeniljii pač še drugi. Iz romunskega Banata poročajo, da »o tam oblastva aretirala 12 narodnih socialistov, ki so delali po navodilih iz Hitlerjeve Nemčije. Videant consules tudi pri nas!
Glas za stalnost sodnikov
Na glavni skupščini Združenja sodnikov v Belgradu je predsednik Rusomir Jankovič izpregovoril besedo o stalnosti sodnikov. »Suverena državna oblast se izraža po treh oblasteh: zakonodavni, ki jo izvajata kralj in narodno predstavništvo, upravni, ki jo izvaja kralj s pomočjo odgovornih ministrov z uredbami, in po sodni, ki jo izvajajo sodišča. Njihove sodbe so izrečene ~ monu kralja na podlagi zakona. Vse te oblasti nosilci državne avtoritete, ki jo morajo nesebično varovati, a poleg tega gledati, da pri svojem delu ne stopijo iz smeri in s tira, kd ga določajo ustava in zakoni. Naravno je, da mora med njimi nujno obstojati harmonija kot pogoj, da se državna avtoriteta dvigne čim višje in da vzbuja spoštovanje. Sodma
oblast daje državni oblasti avtoriteto z zavestno, strokovno iin pravilno uporabo obstoječih zakonskih predpisov. Zakoni določajo, kako naj se pravice priznavaijo ali jemljejo. S pomočjo sodni); sklepov se utrjuj« pravni red, ki je nujno potreben za vsako urejeno družabno zajednico. Sodišča bodo zaslužila zaupanje, ako bodo dobro organizi rana, ako imajo sodniki stalnost, ako so pri svojem delu neodvisni in ako so gmotno preskrbljeni. To so nujne zahteve za dobro urejena sodišča, tako pri pravno urejenih državah, kakor pri nas. Res je, da je stalnost v službi ukinjena do 1. septembra 1936; tedaj se samo po sebi vrne sodnikom. Zavedajoč se pomena stalnosti v službi je sodstvo na vseh sestankih vztrajno in s čistim prepričanjem pokazalo potrebo spoštovanja tega načela. Vselei je v svoji službi poudarjala, da je stalnost pogoj napredka pravosodne stroke. Poteguje se za to stališče ne samo radi sebe, ampak tudi iz državnega interesa, da se utrdi pravni red v državi. Mi želimo, da se stalnost ceni in uvažuje in da minister svojo diskretno pravico čim manj uporablja in to samo tedaj, kadar to zahtevajo res imperativni interesi države in pogoj za uspeh v pravosodju.
Proti nemški organizaciji. Glasilo senatorja Dake Popoviča »Dan« priobčuje v zadnjem času precej ostre napade proti »Schvvabischdeutscher Kulturbundu« in glavnemu voditelju nemške manjšinske organizacije dr. Kraft. List očita organizaciji, da je pod vplivom narodno - socialistične Nemčije.
Zadnja šlevilka »Otadžbine«, glasila nacionalne skupine »Zbor«, objavlja, da sta izključena radi kršitve disciplinarnega reda organizacije Jugoslavetv ske akciji v Šiški Ferdinand Glembach iti Franc Kralj. Ista številka objavlja tudi, da je sedaj prenehala izhajati revija »Zbor« in da bodo naročniki dobivali namesto nje tednik »Otadžbino«, ki je sedaj v Belgradu edino glasilo tega pokreta.
Nemški komentar k Popovičevemu govoru. »Deutscher Volksblatt«, dnevnik Nemcev v Jugoslaviji je komentiral znani govor notranjega ministra Popoviča. List pravi, da je odkrit nastop notranjega ministra razčistil ozračje, ki so ga razni šepetalci skalili. List meni, da je gosp. Popovič dokazal, da je bila vlada za časa volitev še preveč popustljiva. Vlada »e nad opozicijo ne bo maščevala, storila bo pa to, kar je v urejeni državi samoumevno. Uporabila bo zakon enako proti vsem. Tudi opozicija se bo morala s tem sprijazniti.
Starostno zavarovanje je nujno. »Istina« s Sušaka ugotavlja v svoji zadnji številki, da so krščanske socialne organizacije v Jugoslaviji dale pobudo za uvedbo socialnega zavarovanja za starost in nezaposlenost. V Sloveniji se je tega vprašanja resno lotila Jugoslovanska strokovna zveza, v Zagreba pa Radnički strukovni savez. Delavska zadruga »Prirada« na Sušaku je v svojem območju ie nvedla pokojninski sklad za delavce.
Zaplenjeni oo bili listi »Munchener Neues-t« Nachrichtem« (7. junija) »Morningpost« (5. junija) in »Grič« (9. junija) in to v Zagrebu.
Zaščita zgodovinskega Maribora
Balkanski nogomet Jugoslavija-Romunija 2:0(1:0)
Sofija, 17. jun. m. Današnja nogometna tekma med reprezentancama Jugoslavije in Romunije se je radi velikega naliva začela šele malo pred 18, namesto ob 17. Igrišče »Junaka«, na katerem se je zbralo okoli 6000 gledalcev, je bilo pojx>lnama pod vodo. Vojaštvo in gasilci so ga le za silo mogli napraviti sposobnega, da se na njem vrši tekma, oziroma, da se je tekma sploh mogla pričeti. Kljub temu pa je bila ves čas leva stran igrišča popolnoma jx>d vodo, tako da je naše levo krik) Glišovič stal do členkov v vodi. Radi tega so se morale izvršiti vse akcije po desnem krilu, na katerem je sijajno ob vsem f>oteku tekme igral šipoš. Naši igralci so bili razen Sekuliča in Živkoviča, ki sta v drugem polčasu popustila, dobri. Vratar Glaser, obramba Hiigel ter Matušič, Lehner, Gajer in Ar-senijevič so bili odlični. V glavnem gre zasluga, da je tekma izpadla v našo korist s takim rezultatom, prej navedenim igralcem. Tekma ni bila zaključen ter se bo morala doigrati zaradi nastopa teme v prihodnjih dneh.
Lahkoatletski troboj Belgrad (4t) - Praga (48) -Bukarešta (33)
Belgrad, 17. junija, m. Včeraj se je pričel lahko-atletski troboj Belgrad-Praga-Buka-rešta. Zanimanje občinstva je bilo kljub veliki časopisni propagandi zelo majhno in se je tekme udeležilo le okrog 500 gledalcev. Izidi tekem so til©; Tek na 100 mr 1. Bauer (Belgrad) 10.7, 2. Kovoci (Bkršt) 10.8, 3. Stefa-novič (Blgd) 11. — Metanje diska: 1. Kloutek (Prg) 44.57, 2. Pavalek (Bkršt) 43.21, 3. Lene (Blgrd) 42.80. — Tek na 400 m: 1. Fišer (Prg) 57, 2. Novotny (Prg), 3. Dikšanič (Blgd) 52.55. Pri tej točki so bili Belgrajčani razočarani. Skok v višino: 1. Kratky (Prg) 1.82, 2. Čoske-vec (Prg) 1.77, 3. Teleskič (Blgrd) 1.72. — Tek na 1500 m: 1. Košek (Prg) 4.05.6, 2. Taneu (Bkršt) 4.05.8, 3. Prouii (Prg). Belgrajčani so zasedli 5. in G. mesto. — Štafeta na 4-krat 100 m: 1. Belgrad (Poronščak. Štefanovič, Bauer) 44.2, 2. Bukarešta 44.46, 3. Praga 45.500. Stanje prvega dne: 1. Praga 48 točk, 1 Belgrad 41 točk, 3. Bukarešt 33 točk.
Planinski dom na Koffcah
nudi prijeten odpočitek posebno v predsezoni. — Celodnevna oskrba Din 45 — do Din 55 —.
Dunajska vremenska napoved. Spremenljiva in od jutrišnjega dne, v vseh državnih uradih vršil i pojemajoča oblačnost. Naraščanje temperature. Na-nedeljen delovni čas, ta je od 7 do 14.	gnjenje k nevihtam
Maribor, 17. junija.
Nocoj je bilo v mestni posvetovalnici nadaljevanje ankete o zaščiti prazgodovinskih, zgodovinskih in umetniških spomenikov. Ankete se je udeležilo zelo veliko število občinskih svetnikov, zastopnikov raznih gospodarskih in kulturnih organizacij. V začetku je mestni načelnik omenjal, da je svoj čas povabil glede nakupa gradu prof. Plečnika, da poda svoje mnenje. Šele ko je komisija, sestavljena iz gg. Plečnika, konservatorja dr. Steleta in šefa gradbenega urada mestne občine ljubljanske Pre-lovška, pregledala grad, se je občinski svet odločil, da ga kupi. Preureditev je odvisna od stališča, ki ga zavzemajo predvsem glede principielnih vprašanj. Zato je tudi povabil na to anketo gospodarske in kulturne kroge, ki niso zastopani v občinskem svetu, da se zasliši tudi njih mnenje. G. inž. arh. Dev je razgrnil načrt o preureditvi in adaptaciji gradu za magistratne urade O tem je »Slovenec« že svojčas obširno poročal, kakor tudi danes poroča med Mariborskimi vestmi. Mestni načelnik je omenil, da je treba rešiti predvsem vprašanje, ali se vsi v principu strinjajo s splošnim načrtom, s katerim se bo bavil tudi občinski svet na prihodnji seji v petek in se bo pri tem izbiral podrobni načrt. Občinski svetnik Pogačnik sprašuje, koliko je v proračunu za lo določeno. Mestni načelnik odgovarja, da bo stala adaptacija tri milijone dinarjev. Izvedla bi se v etapah. Občinski svetnik Bureš zagovarja nakup giradu ter omenja tudi študijsko knjižnico, ki bi se preselila v sedanji magistrat. Ne ve, ali se je mislilo pri nakupu, da postane iz gradu magistrat. Mestni načelnik odgovarja, da je rezervirana velika dvorana v gradu, v kateri bi se prikazal mariborski muzej z zgodovinskega in arheološkega stališča. Nato omenja občinski svetnik Pogačnik, da je sicer določena adaptacija na 3 milijone Din, ni pa izključeno, da bo stala tudi 5 milijonov Din. Predlaga, da se to odloži in najprej natančno prouči, ker je mnenja, da je še vedno čas za preselitev magistratnik uradov. Priporoča nakup parcele pri pivovarni »Union« nasproti okrajnega načel stva.
V debato so posegli še občinski svetniki Sabo thy, inž. Šlajmer, Kravos hi Vahter. Občinski svetnik Kravos omenja s stališča sedanjosti in bodočnosti, da bi se moralo veliko število starejših mestnih uradnikov radi pomanjkanja svetlobe upokojiti. Mestni načelnik omenja, da je v načrtu gradbena zveza od Bastije do Puglove hiše, v kateri so nekateri novi uradi, spodaj pa arkade s prevozi. Občinski svetnik Pogačnik forsira zgraditev novega magistrata ter je mnenja inž. Šlajmerja, da bo novo
BSK, Jugoslavija: Triestina 5 : 3
Belgrad, 17. jun. m. Tekma med kombiniranim moštvom BSK in Jugoslavija se je končala z rezultatom 5:3 za Jugoslavijo. Našim so manjkali igralci, ki so bili določeni za balkanijado. Tekma se je odigrala pod reflektorji z zasluženo zmago naših igralcev. Zmaga je tem bolj pomembna, ker je to prvi poraz Italijanov v Jugoslaviji, odkar smo zopet obnovili športne odnose med Italijo in Jugoslavijo. Gostje so igrali slabše kakor pred dnevi člani Triestine. Vašemu športnemu dopisniku so >rdeci hudiči« — tako jih namreč imenujejo njihovi navijači — izjavili, da bi bil pravilen rezultat 3:1. Priznajo, da so bili Belgrajčani boljši od njih, toda v svoje opravičilo navajajo, da so prvič igrali pod reflektorji, kar je v prvi vrsti bil vzrok, da je njih izvrstni golman Conipiani izpustil od petih nevarnih strelov tri. Dalje navajajo, da so nastopili z rezervnim desnim krilom, desnim branilcem in halfom, ki so oboleli. Močan veter jim je tudi onemogočil nizko igro, tisto igro, ki jo predvsem gojijo. O naših igralcih pravijo, da so jih iznenadili z lepo gsntloniensko igro O sodniku pa pravijo, da ni bil sicer pristranski, toda nevreden posebne pohval«.
trajno magistralno poslopje stašo največ 8—9 jonov Din, nikakor pa ne 15 milijonov Din, k pra\!J g. načelnik Za sedanje magisiratno poslopje
?a bi občina pri prodaji dobila 3—4 milijone Din. \ ako bi Maribor imel lepo iin reprezentativno ma-gistratno poslopje, v katerem bi bili nameščeni vsi uradi, dočim za grad ni dana garancija, da bi mogli vanj že samo najvažnejši uradi.
__ V imenu muzejskega društva je izjavil prof. Baš, da ni pooblaščen podati nobene izjave. Na koncu omenja mestni načelnik, da bo mestni svet na svoji prihodnji seji sklepal o tem. Smatra pa, da je umestno povabiti zunanji krog, da čuje njih mnenje, da izve zunanji svet, kaj se na občini sklepa. Občinski svetnik Pogačnik še enkrat priporoča nakup unionske parcele. Omenja pav da če se danes ne gradi novi magistrat, da se bo potreba po njem pokazala čez 10 do 15 let.
Pod predsedstvom podžupana Golouha se je nato nadaljevala anketa o zaščiti prazgodovinskih, zgodovinskih in umetniških spomenikov. Po daljši živahni debati, ki so se je udeležili profesor Baš, ing. arh. Jelene, ing. arh. Dev in podžupan Golouh, je bilo sklenjeno, da morajo stavbe v zaščitenem zgodovinskem Mariboru vzdrževati zgodovinski izraz, pravilni občutek in dejansko oblikovno zvezo z okolico. Pri vseh gradbenih delih v zaščitenem okraju mesta mora postopati gradbeni odbor sporazumno z referentom kr. banske uprave dravske banovine.
•
Letalski zbor v Zemunu
Belgrad, 17. jun. m. Snoči je bil zaključen na letališču v Zemunu velik letalski shod. ki je bil zelo dobro obiskan kljub silni vročini, ivot prva točka je bila tekma srednješolskih modelov. Nagrado vojnega ministra, prehoden srebrni pokal, je dobil za belgrajski Aero-klub Winkler. Drugo nagrado, srebrno uro, pa je dobil zagrebški Aero-klub. Zaradi močnega vetra ljubljanski Aeroklub ni mogel nastopiti. Potem je sledila skupina letal, ki je priredila lov na balone, ki tudi ni uspela zaradi vetra. Poročnika Ribnikarja, ki je napravil par divnih akrobacij z ugašenim motorjem, je občinstvo navdušeno pozdravljalo. Z velikim zanimanjem je občinstvo opazovalo tudi izvrstne akrobacije majorja Šintiča, Vinka Petana in Baj-daka. Nato je bila kombinirana štafeta štirih aero-planov. Kot zadnjo točko pa so priredili bombardiranje naselbine.
Osebne vesti
Belgrad, 17. junija. Iz Trstenika je v Vladičin ban premeščen okrajni sodnik 7. skupine Franc Peterca, iz Vladičinega hana v Trstenik pa okrajni sodnik Ljubomir Š t e f a n o v i č , bivši pristav iz Maribora.
Drobne vesti
London. 17. jun. AA. V zalivu Sv. Lovrenca sta zaradi goste megle trčila drug v drugega britanski prekooceanski parnik »Empress of Britain« (40.000 ton) in tovorna ladja »Catristan« (15.000 ton). To vorna ladja je nevarno poškodovana; imela je velik tovor premoga. Tudi je nastal požar na njej. »Empress of Britain« je prav tako nekoliko poškodovana ter je prevzela posadko »Cafristana«. Kmalu p« karambolu je »Empress of Britain« nasedel pri tako imenovanih »Ptičjih klečeh«.
London, 17. jun. c. Nova angleška vkida je izdelala obširen načrt za javna dela v vsej Angliji. Ta načrt predvideva pravo petletko v Angliji, u> sicer bi vlada za to delo porabila sto milijonov funtov
Dunaj, 17. jun. c. Zvezm vlada je prepovedala prodajati v Avstriii mariborsko »Volkssiimme«.
Evharistični križi
Priprava na evh. kongres je zajela slovensko verno dušo kot mogočen val in razgibala vsa slovenska srca kakor morda dosedaj kmalu ne kak drug dogodek. Zato ni čudno, da je naše verno ljudstvo zadnje mesece slovensko zemljo kar obsejalo z evhar. križi, ki naj poneso spomin na to veliko dobo zanamcem in naj jim pričajo o mogočni volji sedanje generacije slovenskega naroda, da hoče ostati Kristusov, krščanski, katoliški.
V	zadnjem času smo prejeli poročila o blagoslovu evharističnih križev iz naslednjih krajev:
Na Jesenicah je verno ljudstvo napolnilo obširen trg pred cerkvijo, ko je g. župnik blagoslovil evh. križ, ki je postavljen vrhu cerkvene strehe nad pročeljem.
Na Ptujski gori so postavili 14 m visoki križ, ki je daleč naokrog viden.
V	Šmarja pri Ljubljani se dviga evh. križ ob poti iz Šmarja proti Podgorici ter se prav lepo vidi po vsej dolini, zlasu pa z železniške postaje.
V	Dolu pri Ljnbljani so postavili na hribu blizu župne cerkve mogočen, 22 m visok križ, ki so ga blagoslovili na izredno slovesen način.
V	ptujski žnpniji sv. Petra m Pavla so vrli fantje iz Kiearja in Podvinc postavili evh. križ na najvišjem hribu v Kicarju. Križ je visok 16 m in se vidi po vsej minoritski župniji, pa še čez njene meje.
V	Borovnici imajo 15 m visok evh. križ na vrhu grička nad kolodvorom. Zvečer je na razsvetljeni križ krasen pogled od blizu in daleč.
liloravška župnija se je posebno postavila. Dviga se po župniji kar 14 evh. križev, od katerih je najlepši in največji ta, ki nam ga kaže današnja slika.
V	župniji Videm ob Savi imajo 12 m visok evh. križ na hribu pri podružnici Sv. Marjete.
V	Trebelnem pri Mokronogu so postavili evharistični križ pri kapelici sv. Rozalije, ki je najlepša razgledna točka župnije.
V	Savinjski dolini kraljuje mogočen evh. križ na Grmadi, ki obkroža takozvani Vranski kot, dominira pa nad vso spodnjo Savinjsko dolina.
Brezovica pri Ljubljani. Pri nas smo postavili 14 m visoki evh. križ ob cesti, ki veže severno Evropo z Italijo.
Radovljica ima mogočen evh. križ, ki je vsak večer krasno razsvetljen.
V	Begunjah na Gorenjskem so postavili evharistični križ na gori pri Sv. Petru, ki je viden po širni Gorenjski.
V	Zagorju ob Savi se dviga 10 m visoki evh. križ na »Hrastelovi ska'i«, ki se 200 m visoko dviga nad Zagorjem.
Na Polževem so na prav slovesen način blagoslovili 12 m visoki križ iz hrastovega lesa.
V	žnpniji št. Vid pri Stični so postavili doslej osem evh. križev, izmed katerih se odlikuje električno razsvetljeni križ na vrhu starodavnega in častitljivega zvonika žup. cerkve.
V	Pišecah so blagoslovili evh. križ preteklo nedeljo zvečer. Ta križ je posebne vrste. Že leta stoji na župnijskem posestvu kužno znamenje iz davnih dni. Je to kamenit steber s streho, v steber pa je vdolben prostor za križ.
V	Teharjih pri Celju bodo blagoslovili evh. križ v nedeljo, dne 23. junija. Križ bodo postavili na vzvišenem prostoru, da bo viden proti Celju in še naprej
Tudi Ljubljana dobi evharistični križ
Tudi Ljubljana bo dobila evh. križ in sicer v nedeljo, 23. junija zvečer ob pol 9. Ne bo sicer stal na kakem griču, ker je ta ideja padla, temveč bo stal na pročelju nove cerkve sv. Cirila in Metoda pri sv. Krištofu. Zakaj pa ravno tukaj?
Vse glavne slovesnosti evharističnega kongresa se bodo vršile v tej župniji na Stadionu.
Ta cerkev je zgodovinska cerkev, — prva v Sloveniji posvečena po tisoč letih slovanskima blagovestnikoma sv. Cirilu in Metodu.
Ta župna cerkev je najmlajša v mestu, pozidana v času velikih zgodovinskih dogodkov, ki kažejo, da bodo začetek nove dobe .
_Zato je prav, res, popolnoma prav, da ravno ta župnija zaključi to veličastno dobo verske razgibanosti naroda, postavljanja evh. križev kot priprava na evh. kongres, z zadnjim križem, ki bo v ta namen postavljen. Objednem pa naj slavnost posvetitve tega križa naredi tudi že krepek uvod v velikansko slavje našega evh. kralja kot zadnja slavnost priprav v beli Ljubljani.
V	nedeljo zvečer ob pol 9 zaigra pred cerkvijo godba svete pesmi, katere bo vse ljudstvo pelo z godbo Nato se razvrsti procesija z lučkami po Tyrševi cesti, Bežigradu, Pleteršnikovi in Smoletovi ulici nazaj k cerkvi. Blagoslovitvi križa bo sledil nagovor in blagoslov z Najsvetejšim izpred cerkve. V ta namen bo narejen nad vežo, visoko gori pri križu, zasilen oltar, odkoder bo govor in blagoslov.
Nekaj veličastnega, pa tudi nekaj prisrčnega bo ta slavnost.
Vsa cerkvena društva mesta Ljubljane so vabl jena z zastavami.
Vsa Ljubljana naj se udeleži te slavnosti. Bela Ljubljana, ta večer na noge! Ne smeš za-ostati za deželo! Surge et illuminare! Vstani in razsvetli se ta večer in pojdi naproti Gospodu, ki prihaja s svojim slavjem!
Križ bo okrašen z električnimi lučkami za stalno. Pred vsakim cerkvenim praznikom bo žarel ves večer in ga napovedoval in pripravljal srca nanj.
Križ je izdelan po načrtih mojstra g. Plečnika. Dvigal se bo nad cerkveno lopo nove cerkve tik ob velikem okroglem oknu tako, da bo segal en meter in pol še nad streho. Križ je trojni, dva manjša, spodaj sredi okna in nad streho, in večji tik pod streho.
Cela zamisel križa je jako preprosta, vendar globoka in prisrčna, kakor je vse, kar ustvari veliki genij g. Plečnika.
Misel, da se postavi tukaj evh. križ, je izšla iz obeh cerkvenih društev župnije: Društva ka-tol. mož in Društva katol. mater, ki obe tako lepo vršita veliko delo lajiškega apostolata v novi župniji.
Slovenska Matica za Akademijo znanosti in umetnosti
Odborov predlog resolucije za izredni občni zbor Slovenske Matice dne 17. jun. 1935.
Slovenska Matica je med tistimi društvi, ki pomagajo snovati Akademijo znanosti in umetnosti v Ljubljani. Ustanovitelji Slovenske Matice sami so imeli namen, naj Matica pripravlja organiziranje slovenske znanosti.
Ker se sedaj Akademija uresničuje, je dolžnost Slovenske Matice, da po svojih močeh moralno in denarno podpira in omogoči nje ustanovitev in delovanje.
Zaradi tega je sklenil izredni občni zbor dne 17. junija 1935 naslednje:
Odbor naj Matično založniško delo uredi tako, da se bodo stroški rednih publikacij krili s članarino, z dohodki iz knjižne zaloge in z dohodki za vezavo. Obseg vsakoletnih Matičnih rednih publikacij naj nikakor ne presega 48 tiskovnih pol.
Čim večji del čistega donosa Matične hiše (najemnine) pa naj Matica od koledarskega leta 1936 dalje, a šele po zaključeni letni bilanci za leto 1936, odstopa Akademiji. Ta redni prispevek pa nikakor ne sme oviralno posegati v Matično založniško delovanje, vendar naj Matica le v nujnih, nepreprečljivih primerih porabi zase del čistega donosa hiše.
Ko se Akademija osnuje, naj sklene odbor Slovenske Matice brez odloga z Akademijo da-ritveno pogodbo v obliki notarskega pisma, ki naj vsebuje te-Ie točke.
1. Slovenska Matica nakloni vsako leto Akademiji znanosti in umetnosti v Ljubljani del
ALBUS^
terpentinovo milo ^
odstrani vso nesnago ^ (L ,/c in varuje Vaše perilo. ^
Bolgarski železničarji v Sloveniji
Prometni minister inž. Vujič med b olgarskimi železničarji v Belgradu
Z dopoldanskim brzim vlakom ob 9.37 se pripelje danes iz Belgrada skupina 60 bolgarskih železničarjev, ki je na 12-dnevni turneji po Jugoslaviji. Izletniki so prva dva dneva bivanja v Jugoslaviji preživeli v prestolnici, kjer so bili povsod deležni splošnih simpatij in velike pozornosti.
Po pripravah sodeč, bo tudi njihova pot po naših krajih uspela nadvse lepo. Goste bodo v Ljubljani pred glavnim kolodvorskim vhodom sprejeli številni zastopniki železničarskega stanu in najvišji predstavniki državnih in samoupravnih oblastev. Pri sprejemu bo sodelovala godba »Sloge«, ki bo goste spremila še v kratkem sprevodu do Ljubljanskega dvora. Bolgarski železničarji ostanejo danes ves dan v Ljubljani, kjer si bodo ogledali Grad, magistrat, nebotičnik, muzej, Narodno galerijo, Tivoli in druge zanimivosti. Zvečer bodo večerjali na vrtu restavracije »Zvezda«, kamor so vabljeni
tudi domači železničarji in ostalo, Bolgarom naklonjeno občinstvo.
V sredo pojdejo bolgarski železničarji na izlet na Gorenjsko. Na sporedu je med drugim ogled tovarniških obratov Kranjske industr. družbe na Javorniku odn. Jesenicah ter obisk našega gorenjskega bisera Bleda. Po povratku v Ljubljano bo v spodnjih prostorih Ljubljanskega dvora svečana poslovilna večerja, na katero so vabljeni razni oficielni zastopniki — poleg vseh najvišjih železniških funkcionarjev in predstavnikov železničarskih organizacij, zadrug in kulturnih ustanov.
Istega dne po polnoči bodo gostje z nočnim
brzim vlakom potovali dalje v Maribor. *
Pozdravljamo bratske goste na naših tleh z željo, da bi užili med nami dva lepa dneva ia imeli o njih najlepše spominel
Prehrana na evh. kongresu
Mimo že objavljenih cen za enotno prehrano in to:
Kosilo A ■ ■ ■ ■ ■ > ■	Din 3.50
Kosilo B . ■ ■ i ■ < i	Din 5.—
Kosilo C > > . v i ■ •	Din 7.—
večerja	Din 4.—
je sporočilo Združenje gostilničarskih podjetij, sporazumno z ljubljanskim tržnim nadzorstvom, tudi še cene za posamezna	jedila, ki jih tu navajamo:
juha, dobro zakuhana v
dovoljni količini, porcija	« 2.—
govedina, porcija ...	« 3.50
prikuhe...... ,	< 2.—
močnata jed . . , ■ >	« 2.— hrenovka s kruhom . .	« 4.— hrenovka s kruhom z dodatkom gorčice ali hrena	« 4.50 kranjska klobasa s kruhom ..................< 6.—
kranj. klobasa s kruhom
ter z gorčico ali hrenom .	« 6.50
golaž, vampi, rižota, sege-
dinski golaž in slično . .	< 4.—
Kosilo:
Navadno kosilo: juha, meso in dve prikuhi 8 Din; isto kosilo s telečjo
čistega donosa svoje hiše na Kongresnem trgu, in to od koledarskega leta 1936 dalje, a šele po zaključeni vsakoletni bilanci (prvič torej po zaključeni bilanci za I. 1936).
2.	Matica se zaveže, da nnklanja Akademiji letno po možnosti do 70% čistega donosa hiše, a najmanj 50%.
Od kosmatega donosa hiše je odbiti davščine, del upravnih stroškov in stroške za redna popravila.
3.	Pri večjih popravilih ali morebitnih prezidavah Matične hiše (n. pr. prezidava pritličja trakta za Ljubljanico), ki bi zahtevale mnogo investicij, se stroški repartirajo na več let, tako da repartijska kvota ne zmanjša bistveno običajnega letnega čistega donosa.
pečenko 10 Din; isto kosilo s svinjsko pečenko 11 Din.
Večerja, pečenka:
telečja s prikuho ali sočivjem 9 Din; svinj, s prikuho ali sočivjem 10 Din.
Razno:
Sadje, kompoti in močnate jedi po kakovosti in po običajnih dnevnih cenah. V prvovrstnih in hotelskih restavracijah ostanejo cene a la carte sedanje in neizpremenjene.
Ta cenik bo potrjen od tržnega nadzorstva. S tem cenikom bo ustreženo številnim po-setnikom kongresa, ki ne bi naročili prehrane A, B, C v naprej, in tudi ta cenik dokazuje veliko pripravljenost in solidnost ljubljanskega costilničarstva. Cenik bo vidno izvešen v vsakem gostilniškem obratu in ostane v veljavi za vse dni kongresa, t. j. od 28. do 30. junija.
Nujno naprošamo vodje posameznih skupin, da pošljejo prijave za prehrano skupno z denarjem na: Prehranjevalni odsek za evhar. kongres, Ljubljana, Zadružna gosp. bnnka. Na prijave brez denarja se ne bo moglo ozirati. Ker je kongres pred vrati, naj se s prijavami nikakor ne odlaša, ker se za prehrano skupin, ki se ne bi pravočasno prijavile in s prijavo ne nakazale odpadajočega zneska, ne more prevzeti nobene odgovornosti.
Naslov za vse, kar se nanaša na prehrano, je edinole: Prehranjevalni odsek za evh. kongres, Ljubljana, Zadružna gospodarska banka.
Šoštanj
Osebna vest. Na tukajšnjo meščansko šok je nameščen kot nastavnik filozof g. Alojz Potočnik.
Z motornim kolesom na Uršljo goro! Na
binkoštno nedeljo sta dosegla gg. avtopod-jetnik Schneider in ing. Sclimautz lep uspeh, ko sta z motornim kolesom privozila — najbrž prvič — na vrh Uršlje gore (1696 m). Vozila sta z motorjem BMB. Iz Šoštanja sta krenila ob 4 popoldne, na vrh pa sta dospela ob 19.45 zvečer.
Franfois Mauriae:
Skrivnost velikega četrtka
Franfois Mauriae je je morda največji današnji francoski romanopisec in je član staroslavne Akademije znanosti in umetnosti v Parizu ter tako že za življenja prištet med redke »nesmrt-nike«. Je pa odločen katoličan, kar ne skriva nikjer, najmanj pa v svojih romanih, ki so vsi polni žgoče katoliške problematike. Pri nas je znan po noveli »Gobavca je poljubila«, s katero je Jugosl. knjigarna odprla svoje zbirke, ter >Gadja zalega«. Hrvati pa imajo prevedeno še »Gorečo reko«. Prav v tej zadnji noveli, ki naj predstavlja človeško strast, drži dekleta pred padcem samo — sveto obhajilo. Prav tej katoliški skrivnosti je kot lajik napisal prelepo premišljevanje »Veliki četrtek«, kjer razlaga obrede velikega četrtka, obenem pa postavitev svetega Rešnjega Telesa in njega skrivnost. Premišljevanja so zanimiva, ker jih piše tako odličen lajik, pa tudi zato, ker so namenjena predvsem versko mlačnemu in celo nevernemu izobražen-»tvu. Mislimo, da bodo tudi slovenskim izobražencem dobrodošla v teh dneh duhovne katoliške obnove.
Predgovor
Ce se navaden lajik, ki piše romane, usodi napisatt knjigo o velikem četrtku, se to pravi že kar precenjevati svoje moči. Takšne teme bi se bil lahko lotil kvečjemu kot pesnik, ne pa da po-
segam v področje bogoznancev in bogomislecev.
Ali niso to naloge, ki presegajo moje moči? Začel sem torej premišljevati o Evharistiji, o skrivnosti velikega četrtka, kar je moje srčno veselje. Kolika drznost! Na tisoče svetnikov bogoznancev, cerkvenih učenikov, bogomislecev se je zaziralo v to čudežno skrivnost. V definicijah koncilov, v razodetjih svetnikov, v liturgičnih spevih je nakopičenih toliko zakladov, da bi bilo naravnost blaznost jim kaj dodajati, pa najsi bo še tako bore malo.
Prav za prav ne najdeš v naslednjih vrsticah ničesar, kar ne bi bilo znano navadnemu šolarč-ku. Ce bi jih utegnili čitati le verni ljudje, bi bil v skrbeh, da sem ukral čas sebi pa tudi njim samim. Toda v mislih sem imel tudi veri odtujene čitatelje, mislil sem na sovražnega in indi-ferentnega neznanca, ki bo morda listal po tej knjižici zgolj iz vere v moje ime. Njemu pred vsem velja moja beseda. V to, glej, mu porečem, veruje najpreprostejši kristjan. Glej, takšna čuvstva prevzemajo enega izmed tisočero vernikov, ko kleči pred sveto hostijo. Takšen je nevidni Bog, ki ga on vidi, takšen skriti Bog, ki ga odkriva.
Ta neverjetna skrivnost, o kateri nekateri eelo trde, da si je ni moči »zamisliti«, ima sama v sebi dokaz zase. Evharistija je izpolnjena obljuba, obljuba, ki je bila dana v določenem zgodovinskem trenotku, na določenem kraju sveta; o njej poročajo in jo izpričujejo trije prvi blago-vestniki (sinopti), dalje sv. Janez, sv. Pavel, Dela Apostolov; zlasti pa je ta obljuba ukoreninjena v nepretrgani tradiciji.
Ta obljuba se je izpolnila: ali se je resnično izpolnila, zavisi od osebne izkušnje. Kdor pristopa k mizi Gospodovi, ta ve, kaj zmore z Evharistijo in česa ne zmore brez nje. Le-ta pozna silovite, neodoljive skušnjave, proti katerim je vse zaman razen sv. hosMia.
Naslednje besede iz sv. pisma in liturgije, ki jih pozna vsak veren človek, in osnovne resnice bodo morda zadivile in prevzele srce temu ali onemu iz neštete množice, ki niso nikoli slišali besede božje ali ki se je zdelo, da v njih beseda božja že zamira. Iz te knjižice bodo spoznali, da je bila dana obljuba tudi zanje — najpreje zanje, kajti »Sin človekov je prišel iskat in reševat to, kar je bilo izgubljenega«.
Evharistična daritev
Kruh, ki vam ga nudim, je hrana angelov samih; Bog sam ga pripravlja iz prvencev svojega žita. To je toli slasten kruh, a svet, ki se po njem ravnate in živite vi, ga po svojih mizah ne ponuja. Nudim ga tistemu, ki hoče iti za mano. — Pridite bliže! Hočete živeti? Vzemite, jejte in živite.
Jean Bncine.
Veliki četrtek je za kristjana praznik, ko mu je dana ena sama urica milosti polnega, blaženega veselja: v noči, ko je bil izdan, je Gospod vzel kruh, se zahvalil, ga razlomil in dejal: »Vzemite in jejte; to je moje telo, ki bo izdano za vas. To delajte v moj spomin.« Prav tako je vzel kelih, ko je povečerjal, in je dejal: »Ta kelih je nova zaveza v moji krvi, delajte to, dokler jo boste pili, v moj spomin.«
Kadar obhajamo obletnico tistega večera, ko je drobna hostija vzišla nad svetom, pogreznjenim v temo, bi morali prekipevati od veselja. Toda to je tista noč, v kateri je bil Jezus izdan Se čutijo njegovi najboljši prijatelji okus in vonj Kruha v svojih ustih, pa ga že hočejo zapustili, ga zatajiti in izdati. Tudi mi še okušamo na veliki četrtek v ustih vonj kruha, ki ni več kruh; še nismo pri
kraju s češčenjem nedoumljive ponižnosti Sinu božjega, ki je pričujoč v našem telesu, pa že moramo v naglici vstati in pohiteti za njim na Vrt smrtnega boja.
Kako radi bi se še malo potnudili! Kako radi bi kakor sv. Janez počili Jezusu na prsih in v duhu doživeli tisti trenutek v svetovni zgodovini, ko je Zveličar v nemi tišini razlomil košček kruha in ko je bilo dosti le nekaj besedi, da se je za-ečatila nova zaveza med Stvarnikom in stvarjo, e tedaj, ko je Zveličar izgovoril te besede, jc gledal v duhu, kako se milijoni duhovnikov sklanjajo nad kelihoin in kako na milijone devic bedi pred tabernakljetn; videl je, kako na tisoče usmiljenih uživa ta vsakdanji kruh, ki je poroštvo njih vsakodnevnih žrtev; in glej, neskončne vrste prvo-obhajancev narahlo razpirajo svoja usteca, ki so še neoskrunjena; in zrl je Zveličar v duhu ogromno množico nečistnikov, morilcev in vlačug, ki jim je ta hostija vrnila čistost detinskih let, da so postali podobni otročičem. V tej noči, glej, kipe znad poljan paganstva proti nebu ponosni zvoniki cerkve v Vezelay-ju in Chartre-u v željnem pričakovanju Kruha, ki bo dal svetu življenje. Mar naj bo ves ta veliki četrtek, ves ta dolgi spomladanski dan prekratek, če bi se človek, ves žareč od radosti, hotel zatopiti v njega skrivnosti!
A že je konec maše. Napotiti se moramo v temačni Vrt, tudi za hip nas veselost ne sme več premamiti. Kajti Gospod je sklenil ustanoviti Evharistijo vprav v tisti noči, ko je bil izdan. Tr skrivnost se uresničuje vprav tisto uro, ko je bilo njegovo telo razlomljeno kakor kruh, ko se je njegova kri prelila kot vino. Nedvomno je morala drobcena hostija vziti nad svetom vprav v tem trenotku, v tisti senci, kjer je izdajnik izvršil svoje izdajstvo, kjer se Kajfovi ljudje zbirajo.
Le enkrat v javnem življenju je Gospod napovedal ta čudež, ki ga je njegova ljubezen zamišljala že vso večnost	(Se nadaljuje.)
Ljubljanske vesti:
Tobačni uslužbenci kralju Aleksandru
opisal skupno akcijo tovarniškega nameščenstva za postavitev spomenika. Nato je direktor Jili prosil zastopnika finančnega ministra tir. Sore-tiča, naj odkrije spomenik, kar je ta s primernimi besedami storil in izročil odkriti spomenik v varstvo tovarni. Govoril je nato višji inšpektor Golob, ki je v imenu tovarniškega uradništva položil pred spomenik lep venec. Camernik je položil prav tako lep venec v imenu delavstva. S tem je bila slovesnost zaključena, nakar je dir. Jili povabil udeleženoe slavnosti na zajtrk v uradne prostore tovarne.
Spomenik stoji v parku pred tovarno ter je tudi s ceste nanj lep razgled. Postavljen je na zapadni strani parka. Spomenik sam je visok 3.5 m, pod njim pa je temelj, ki je visok 1 m, tako da se dviga spomenik 4.5 m nad parkom. V vznožju je greda krasnih cvetlic, ozadje pa mu tvorijo drevesa. Podstavek je iz mlečno belega marmorja, kraljev kip glave in oprsja pa je iz brona. Ta kip je izdelala kiparica Iva Despičeva iz Sarajeva, kateri je kralj osebno sedel kot model ter je bil pokojni kralj s tem kipom tudi najbolj zadovoljen, ker res predstavlja točen portret in umetniško delo. Kip je dobavila uprava državnih monopolov. Uradništvu in delavstvu tobačne tovarne naj velja vse priznanje za njegovo lepo patriotično gesto. Trenutno je to prvi in edini javni spomenik pokojnega vladarja v Ljubljani.
Ljubljani jc padla truga /a pesek ter ji poškodovala glavo. Ranjena je črepinja ter jc stanje deklice zelo nevarno. — Krava se je splašila pred vozom 50 letnega posestnika Franca Močifnikarja iz Sneberij tako, da je Močil-nikar padel pod voz ter se poškodoval na glavi. Žrtev drznega roparskega napada je postal Spletni Karol čop iz A rtič pri Polšniku. Ko je peljal nekaj moke proti Zagorju, ga je napadel neznanec, ga kruto pretepel in ga poškodoval po vsem telesu ter mu odvzel moko. čop je bil prepeljan v ljubljansko bolnišnico.
O Oče trojčkov, ki je že tri mesece brez službe, prosi lepo usmiljena srca, da bi mu pomagala k še tako skromni zaposlitvi ali mu pa sicer priskočila na pomoč na kakršenkoli način. Stanuje v Ljubljani, Kolodvorska ulica št. 18, dvorišče, I. nadstropje.
O Opozorilo javnosti! V Ljubljani je bila ukradena zlata moška žepna ura. Na sprednji strani ima emajlirani rob v vijoličasti barvi, številke so arabske in deloma že zbrisane. Na zadnji strani je ura cela emajlirana tudi v vijoličasti barvi. Spodnji levi rob na zadnji strani je malo okrušen Kdor bi to uro videl, se naproša, da javi to v trgovini Franc Bergant, Sv. Jakoba trg št. 6" v Ljubljani,'
Moste pri Ljubljani
Prelepo cerkveno slovesnost prvega svetega obhajila naših prvoobhajancev so doživeli v nedeljo 16. t. m. Okrog 8 zjutraj se je iz šole razvila prisrčkana procesija 122 ob-hajancev, katerim na čelu sta šli dve bauder-ci, v karmeličansko cerkvico. Tu so malčki prvič prejeli presv. Rešnje Telo. Med sv. mašo je g. dušni pastir Miha Jenko nagovoril ■starše, pred obhajilom pa malčke. Nato je g. Jenko obhajal prvoobhajance, g. Jeglič pa starše. Take nedeljske slavnosti Moste še niso doživele. Cerkvica je bila nabito polna — en dokaz več, kako je potrebna v Mostah žup-na cerkev. Pri tej priliki je treba povdariti tudi lepo zunanjo pripravljenost, kar je zasluga g. Jenka in pa moščanskega učiteljstva, ki se ,jc močno potrudilo, da je bila slovesnost res lepa. Po slavnosti so bili otroci v lepo okrašeni šolski telovadnici bogato pogoščeni. Vse so pripravile pridne učiteljice s prispevki večino staršev. Bog bodi bogat plačnik vsem, ki so kakorkoli pripomogli, da je bil to tako lep Gospodov dan!
Mariborske vesti:
Na Mariborski otok
Mariborsko kopališče na Mariborskem otoku je gotovo najlepše kopališče v državi. Sele od takrat, ko jc bil otvorjen Mariborski otok s kopališčem, je mogoče misliti v Mariboru na razvoj plavalnega športa, razen tega pa naj bi postalo to kopališče pravo ljudsko kopališče. Da bi se čim bolj razširil zmisel za plavanje in kopanje sploh, se vršijo na Mariborskem otoku od 15. junija naprej tečaji za plavanje, ki so pod vodstvom strokovnega učitelja in trenerja iz Ljubljane. S pomočjo mestne občine, predvsem pa uprave mestnih podjetij je prevzel SK Maraton iniciativo za te tečaje, ki naj bi se vršili v okvirju vseh športnih klubov v Mariboru. Tečaji se vršijo za mladino v starosti od 11 do 16 let. Vsi, ki se za to zanimajo, naj se javijo pri enem ali drugem športnem klubu v Mariboru, ta jim izstavi legitimacijo, na podlagi katere se morejo vpisati v tečaj. Razen teh glavnih tečajev pa priredi kopališče samo še tečaje za mladino v starosti od 8 do 11 let. Tudi za starejše se bodo vršili posebni tečaji, ako bo pri-
□	Procesija na praznik presv. Rešnjega Telesa.
Ob 7 bo pontifikalna sv. maša. Okrog 8 se začne ob vedrem vremenu procesija, ki gre po Stolni ulici na Glavni trg, na Koroško cesto do kapelice sv. Janeza: prvi blagoslov; nato zavije po Strossmajer-jevi in Orožnovi ulici na Slomškov trg in mimo mestne hranilnice pred škofijo: drugi blagoslov. Gre po Ulici 10. oktobra, Gosposki in Slovenski ulici na Grajski trg k Marijini kapelici: tretji blagoslov; po Vetrinjski, Jurčičevi in Gosposki ulici na Glavni trg k Marijini sohi: četrti blagoslov; odtod krene procesija po Stolni ulici nazaj v stolnico, kjer bo po procesiji takoj tiha sv. maša.
□	Razvrstitev pri procesiji na praznik. 1. Križ, 2. godba poštnih uslužbencev, 3. možje, 4. društvo komisijonarjev, 5. Jugoslovanska strokovna zveza, 6. društvo katoliških mojstrov, 7. deška osnovna šola, 8. dekliška osnovna šola, 9. vinarska šola, 10. Krščanska ženska zveza, 11. Poselska zveza, 12. vojaška godba, 13. častna četa, 14. deški Marijin vrtec, 15. fantovska Katoliška akcija, 16. apostolstvo mož, 17. katoliško akademsko starešinstvo, 18. dekliški Marijin vrtec, 19. dekliška Marijina družba, 20. Marijina družba za matere, 21. sestre usmiljen-ke, 22. zavedi šolskih sester, 23. šolske sestre 24. pievci, 25. belo oblečeni dečki, 26. bogoslovci, 27. belo oblečene deklice s cvetjem, 28. duhovščina, 29. Najsvetejše, 30. zastopniki oblastev, 31. društvo katoliških gospa, 32. ženske. — Po ulicah, kjer se pomika procesija, pokažejo verniki sjjoštovanje do presv. Rešnjega Telesa s tem, da okrasijo in razsvetlijo okna. Občinstvo naj ne trga procesije s prehodi čez ulico. Krščanski takt zahteva, da verniki jx>-kleknejo, ko neso mimo njih Najsvetejše.
□	Na praznik bodo sv. maše v stolnici od 4.30 naprej. Pri pontifikalni sv. maši ob 7 bodo peli Meurerjevo Missa pontificalis.
□	Duhovniška vest. G. Franc Hohnjec, župnik v Čadramu, je bil od prevzvišenega knezoškofa dr. J. Tomažiča povodom kanonične vizitacije imenovan za duhovnega svetnika. Čestitamo!
□	Mariborski grad, ki je bil v začetku trdnjava, pozneje lovski dvorec, graščina in se je spremenil v polpretekli dobi v natrpano stanovanjsko poslopje, kar je še danes, čaka sj>et nova sprememba. Nastala je potreba, da dobi magistrat za svoje uradne prostore novo poslopje, kjer bi bili vsi uradi skupaj. Zato je kupila mestna občina pred leti grad, ki naj bi po primerni adaptaciji sprejel vse magistralne urade. Tudi zunanjost gradu se je v teku časa spreminjala. Glavni vhod v grad je bil s strani grajskega dvorišča z Grajske ulice, danes pa je prav za prav glavno lice gradu obrnjeno proti Trgu svobode. Zato bi moral biti v eventuelni bodoči magistrat glavni vhod tudi s Trga svobode. Grad je v svoji notranjosti urejen še po starem gradbenem sistemu in so zato posamezni prostori gradu tudi brez vseh medsebojnih zvez. Uradni prostori pa morajo biti tako urejeni, da je mogoč do vseli pisarn dostop s hodnika. Zato naj bi bilo grajsko dvorišče nekaka veža, ki naj bi bila prekrita s stekleno streho. Zunanjost gradu bi ostala po novem načrtu neizpremenjena, le notranjost bi bila predelana tako, da bi preurejeni grad mogel sprejeti vse uradne magistratne prostore razen gradbenega urada in mestnega fizikata.
Pri zaprtju, motnjah v prebavi
vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec
naravne FRANZ JOSEF grenčice.
Registrirano od Min. soc. pol. in nar. zdr. S. br. 15.485 od 25. V. 1935.
glašenih zadostno število zanimancev.
Razen teh tečajev pa se vrši na otoku tudi treniranje tekmovalcev za plavalne tekme za državno prvenstvo, ki jih priredi SSK Maraton na Mariborskem otoku od 9. do 11. avgusta v okviru Mariborskega tedna. Tekmovati smejo samo plavalci, ki so člani plavalne sekcije enega mariborskih športnih klubov, sekcije pa morajo biti seveda včlanjene pri jugoslovanski plavalni zvezi.
Tako je pričelo na Mariborskem otoku vrvenje in je pričakovati, da bodo letošnji tečaji in tekme za državno prvenstvo v plavanju ter razne druge prireditve razširile smisel za kopanje in plavanje tudi v Mariboru in da v kratkem ne bo več Mariborčana, ki še ne bi bil na otoku. Žal jih je pa še danes mnogo v Mariboru, ki komaj vedo, da Mariborski otok obstoja, še več pa je takih, ki ne vedo, da je na otoku eno najlepših kopališč v državi.
□	Mestni svet mariborski bo iirtel redno sejo v petek ob 18 v mestni posvetovalnici. Na dnevnem redu so poleg osebnih sprememb med uradništvom važne zlasti nekatere točke III. in IV. odseka. Mestni svet bo razpravljal o adaptaciji gradu za uradne prostore, o pravilniku za zaščito zgodovinskih spomenikov v Mariboru, o najetju posojila za šolo v Magdalenskem predmestju, o bilanci in računskem sklepu za leto 1933, o spremembi tržnih pristojbin, o otroškem vrtcu v Koroškem predmestju ter o regulaciji raznih ulic.
□	Na klasični gimnaziji bodo sprejemni izpiti 1. julija. Prošnje je poslati do 25. junija ravnateljstvu. Priložiti je krstni list i.n zadnje šolsko spričevalo.
□	Na 2. dekliški meščanski šoli bo vpisovanje v 1. razred 27. junija od 8 do 12.
□	Na državni meščanski šoli bo vpisovanje v 1. razred v četrtek, 27. junija od 8 do 12 in od 14 do 17.
Celje
& Smrtna nesreča kolesarja. V nedeljo med 15_in 16 se je vozil 46 letni• posest, sin Kompolšek Jože iz Trnovelj na kolesu iz Stranic proti Konjicam. Na straniškem klancu je zadel ob nekega pešca in pri tem padel s kolesa. Padec je bil tako silen, da mu je pri tem počila lobanja in je dobil zelo hud pretres možgan. Prepeljali so ga še isti večer z nekim vozom v celjsko bolnišnico, kjer je pa v ponedeljek ob tričetrt na štiri zjutraj umrl. Ugledni Kompolškovi družini v Trnovljah izrekamo ob tem hudem udarcu iskreno sožalje.
es Umrl je v soboto v celjski bolnišnici gosp. Šetinc Franc, 76 let, nadučitelj v p. iz Slivnice pri Celju. Pokopali so ga včeraj popoldne na okoliško pokopališče. Naj v miru jx>čiva!
sss Legitimacije in znaki za evharistični kongres se dobe v podružnici »Slovenca« ali v župnijski pisarni. Vsak naj dvigne legitimacijo in znak tam, kjer je naročij.
es Prvo sveto obhajilo otrok mestne osnovne šole. V nedeljo ob 8 zjutraj je bila v Marijini cerkvi lepa cerkvena slovesnost. Dečki in deklice, i ki obiskujejo mestno osnovno šolo, so pristopili prvič k mizi Gospodovi. Prvoobhajancem je ob tej priliki kratko in jedrnato govoril o pomenu tega velikega dne katehet g. dr. Maksimiljan Deržeč-nik. K prvemu sv. obhajilu je pristopilo nad 100 dečkov in deklic-
es Dva pametna sklepa celjske okoliške občine. Pri zadnji seji celjske okoliške občine je g. Mihelčič predlagal, naj se z ozirom na vedno večji obisk Hriba sv. Jožefa zgradi v bližini cerkve javno stranišče. G. Mihelčič je poudarjal, da zahaja vprav k sv. Jožefu vedno mnogo ljudi, ki obiskujejo Celje, posebno v velikem številu pa obiskujejo ta del Celja ob raznih prilikah romarji. V zvezi s tem je bil tudi sprejet načelni predlog, da se napravijo načrti in proračuni za javna stranišča pri oo. kapucinih, v Gaberju in drugih delih okoliške občine. Enako je bil sprejet predlog g. Mihelčiča, da se namesti na Hribu sv. Jožefa na mestu, kjer prihaja pot iz Zavodne oziroma mestnega pokopališča, javna svetiljka. Oba predloga sta bila sprejeta soglasno.
V poročilo o veslaški tekmi na Savinji se je pri telefoničnem prenosu vrinila majhna napaka. Vsak tekmovalec je dobil tudi lepo knjigo in ne kip, kakor stoji v včerajšnjem poročilu.
es Počitniško letovanje slabotne dece iz okoliške občine. Okoliška občina je bila stavila v proračun vsoto 10.000 Din za letovanje slabotne in bolehne dece na Pohorju. Kr. banska uprava je pa ta -proračun znižala na 5000 Din. Sedaj t>o občina poslala večje število otrok na letovanje na Pohorje.
Ljubljana, 17. junija.
Delavstvo in uradništvo ljuhljanske tobačne tovarne je storilo lep in priznanja vreden patrio-tičen korak s postavitvijo spomenika kralju Aleksandru na vrtu tobačne tovarne. Odkritje tega spomenika je bilo v nedeljo ob 10 dopoldne. • K odkritju se je zbralo vse uradništvo in delavstvo tovarne ter mnogi odlični udeleženci. Občinstvo pa se je med potekom slavnosti zbiralo v velikem številu tudi na cesti ter tako prisostvovalo slavnosti. Navzočni so bili med drugimi: kraljev zastopnik general Jovanovič, zastopnik vodnega ministra general Pekič, zastopnik finančnega ministra in član uprave državnih monopolov dr. So-retič iz Belgrada, zastopnik knezoškofa kanonik Vole, za bana inšpektor dr. Guštin, za divizijske-ga poveljnika polkovnik Milkovič, za župana nad-svetnik dr. Rupnik, za finančnega direktorja v. sv. Mozetič itd. Pri slavnosti je sodelovala vojaška godba.
Svečanost je otvoril direktor tobačne tovarne Jili, ki je pozdravil vse navzočne zastopnike, uradništvo in delavstvo, nato pa je v lepem govoru opisal zasluge pokojnega vladarja ter na-glašal pomembnost lega slavja. Zahvalil se je uradništvu in delavstvu, ki je s prostovoljnimi prispevki zbralo sredstva za odkritje spomenika. Za njim je govoril starešina delavskih zaupnikov Camernik, ki je v imenu delavstva prav tako poveličeval delo in osebo pokojnega kralja ter
Danes zvečer
honccrt vojašhe godbe
na vrtu hotela „UNION"
© Ljudsko petje Ljubljančanov prvič v radiju. V sredo, pred praznikom sv. R. Telesa, 19. junija, bo ob 8 zvečer v šentpeterski eerkvi v Ljubljani ljudsko petje tistih pesmi, ki jih bodo ob kongresu peli na Stadionu. Vabljeni ste iskreno vsi iz Ljubljane, ki tako radi in iz srca pojete pri ljudskem petju po ljubljanskih corkveh. Šentpeterska cerkev nas mora biti polna, da bo grmelo. Prav posebno potrebni so moški glasovi, da bodo našemu petju dali tisto prečudno lepo in mogočno jiodlago, ki jo samo moški morejo dati. Voditelj bo na prižnici, na koru bo zbor ljubljanskih pevcev, da bo dajal oporo, vsa cerkev pa polna vnetih pevcev. Pridite vsi, da vso Slovenijo, ki nas bo poslušala, vnamemo 7,a Jezusa! — S seboj vzemite kongresne izkaznice; v njih so natisnjene vse pesmi. Hin tia in pesem »Povsod Boga!« celo z notami. — Pridite pa že pred 8, da prej grla malo na-brusimo. Naša srca, našo ljubezen, pa tudi naše glasove Kristusu Kralju v sv. Rešnjem Telesu! Na veselo svidenje!
© Spominsko ploščo pok. župniku Ivanu Vrhovniku bodo odkrili prihodnjo nedeljo, 23. junija, ob 11 dopoldne na njegovi rojstni hiši — na mežnariji pri cerkvi sv. Petra v Ljubljani.
O 30 veterinarskih absolventov v Ljubljani.
V nedeljo zvečer so dopotovali iz Zagreba absolventi veterinarske medicine, ki se na 30-dnevnem potovanju skozi. Jugoslavijo zadržijo v Ljubljani 3 dni. Ekskurzijo vodi g. prof. dr. Barič Ivo. Namen tega obiska je spoznavanje modernega gospodarstva in živinoreje, kulturnih ustanov naše bele Ljubljane in lepoto slovenskih krajev.
© šolska razstava Državne tehniške šole v Ljubljani bo odprta samo tri dni od 21. do 23. junija, vsak dan od 9—12 in od 15—18. Polgg tehniške srednje šole bodo razstavile tudi de-lovodske in moške obrtne šole, ženska obrtna šola in banovinska šola za glasbila. Razstavljena bodo strokovna grafična dela, risbe iz dekorativnega risanja in ročni izdelki iz delavnic, laboratorijev in ateljejev. Vstopnine ni. Žolska uprava najuljudneje vabi občinstvo, da si razstavo ogleda in spozna in pravilno oceni delo strokovnih obrtnih šol.
0 Ljubljanska bolnišnica je včeraj sprejela, kakor navadno ob ponedeljkih, večje število ponesrečencev. V Lescah na Gorenjskem je neki avto podrl 26 letno delavčevo ženo Marijo Černetovo iz Begunj, ki se je peljala s kolesom. Černetova si je pri padcu zlomila levo roko. Na Celovški cesti je neki avto podrl 38-letnega čevljarja Janeza Jamnika iz Tacna, ki se je tudi peljal s kolesom. Jamnik se je pri padcu poškodoval na glavi in po vsem telesu. Na 5 letno Fani Faternostrovo iz Podgorice pri
Kutturm obzornik
Slikarji in kiparji na spomladanski razstavi *
1. V paviljonu pod Tivolijem dobi obiskovalec posebno ugoden pregled današnjega našega slikarstva. V mirnem sožitju se tu druži starejše z mlajšim, ekstremno z zmernim, vse zadosti izrav-novešeno med seboj, vendar pa nikjer na škodo spoznanja posameznih individualnosti. Niso vsa poslana dela na isti stopnji notranje moči in pre-pričevalnosti, vsa pa veren odraz njihovih gospodarjev.
Starejši rod zastopajo Ivan Vavpotič, Maksim Gaspari, Saša Santel in obe Šantlovi. I. Vavpotič razstavlja dva portreta, podobo plesalke (135), Mak in Zatišje s konjičkom. V. vselej poišče formo in barvo od njune interesantne strani. Dasi je brez modernega slikarstva nerazumljiv, vendar stalno hodi svoja pota, ki jih ostro loči od poti impresionistov in celo plenerizma. To upravičeno, kajti problema slike pri njeni ni v tem, do kakih subjektivnih viškov je možno barvni izraz pritirati, temveč v tem, kako je najbolje možno iz te nemirne tvarine napraviti solidno, vsakomur razumljivo umetnost. Predmeti morajo pred vsem ohraniti svoje oblike in optiko. V konceptu je Vavpotič oddal tribut naturalizmu, ki ga je pa vselej stili-ziral, često v smislu sceničnega in historičnega slikarstva. M. Gaspari je splošno znan kot slikar narodnih motivov. Tudi zdaj razstavlja nekaj takih podob. Snovno se v njih marsikaj ponavlja. Zanimalo pa bi me videti čisto slikarski izvor njegovega sloga iz nekaterih posebnih teženj našega slikarstva okoli 1. 1900, onih teženj, ki so
4 liiei »Slovenec« z dne 9. junija.
barvo pojmovale bolj simbolično in celo ljudsko dekorativno. Zanimalo bi me razpotje, kjer so šli impresijonisti na eno, ti pa na drugo stran. Saša Šantel ne stoji daleč od G. in V., vendar če je V. konservativen slikar meščana in Gaspari fol-klorist, je Šantel realist v tem smislu, da mu je konkretna narava (121, 122) sama kot taka izraz, ki ga skuša upodobiti. On živi ž njo v ožjem stiku nego oba prej imenovana, radi tega je od njega tudi nekoliko bližje do impresijonistične manire, ki je pa seveda ne smatra za svoj izraz. Realizem v konservativnejšem smislu zastopata obe Šantlovi. Prej ali slej bo treba glede vseh teh imen dobiti jasno predstavo in edino sredstvo za to so kolektivne razstave. Tam se bo marsikaj pojasnilo in bo to koristilo ne le umetnikom, nego tudi javnosti in kritiki. Retrospektive, kakor jih je v prošli sezoni na področju svojega modernizma prirejal Pariz, nam res ne bi škodile.
Starejši in mlajši rod veže Fran Tratnik. Ena njegovih zgodnjih podob se imenuje -»Slepa«. Značilno: po dobi impresijonizma, ki je umetnost oči, pride Tratnik in slika ljudi, ki so ali oslepeli od vnanjega blišča, ali ki jim sploh ni treba gledati, ker imajo blišč v sebi. Oboje pa pomeni: slikar osamosvaja barvo od predmetov in od nature, ona postaja idealen faktor. Človek je ujet v slapove nerealne barve in svetlobe, ki imajo na sebi nekaj kristaliničnega: praelement narave. Njegove figure poslušajo barvo, je ne gledajo. Vedeževalka (126) vedežuje tako iz svoje nature, ki je nanjo privezana kot Ariadna na skalo (prim. Hrepenenje, 127). Nekaj grafičnega, abstraktnega ima vsaka in vsa Tratnikova umetnost.
G. A. K o s jc 1. 1920 začel s slikanjem vode in barvno-ekspresivno mišljenih portretov. Abstrakcija
Iod barve kot pri Tratniku je njemu tuja. Na razstavi sta si zato resnična antipoda. Za dobo prvih portretov je prišel čas, ki ni bil tako izrazit; temperament, kot ie G. A. Kos. barve ne mnre dol^o I maltr-?tir»ti e simbolizmi, a niti si stvari ne na-
pravlja lahkih. Človek čuti na nekaterih aktih (Nar. gal.) intenzivni študij, ampak še deloma prazna, ne posrečena in ne živa mesta. Zadnje podobe so drugačne. Zdaj je barva predrla zadnjo oviro, dozorela je in vre na vseh mestih na dan kot živa inov (Cvetje) in človek nima nič več občutka s):-kane ploskve, temveč plastične mase. Svet kot stavba sestoji iz same barve, to je smisel podobe kot je Gosposvetska cesta (31). V figuralnem motivu mu sekundirata trdna kompozicija in impul-zivno življenje (30). Kosove slike spadajo med najmočnejša deia na razstavi.
To je slikarska zmaga nad ekspresijonizmom. Kosovi tovariši iz istega rodu je ne praznujejo v istem smislu. Tone Kralj je mnogo bolj odvisen od svojih prvotnih konceptov pripovednega značaja, kjer je čuvstvo v glavni vlogi. Slikarsko se je ustalil, le da sedaj podrobnejše riše z barvo, dočim je prej vendarle bolj ljubil mirnejšo obliko. Ta stvar je deloma odpravila prejšnjo monumen-talnost in pripravlja pot bukolični idiliki (Pomlad). »Južina na polju«, njegovo najboljše delo na razstavi, je po svoji kompoziciji in motivu sorodna s kakim baročnim naturalistom, danes pa gotovo najbolj z Belgijci. B. J a k a c razstavlja en portret v olju, nekaj pastelov in več portretov v rdeči kredi. Portret kan. Sušnika (16) spominja na pozno-romantični portret, dobro je zadeta kretnja. Portreti v rdeči kredi so po svojem značaju taki, da kličejo po specifični tehniki, po litografiji; dih bie-dermeierskega litografiranega portreta jim je blizu in bi jim ta tehnika dodala mnogo točk. Fran Zupan je zastopan z vefjo kolekcijo, topot tudi z dvema oljnima podobama. Zupanove slike imajo skrivno ljubezen za kubizem. Zal se to javlja samo v kubističnih oblikah hiš, drevja in podobnega, ne pa v boju med barvo samo na sebi in barvo kot funkcijo oblike, v čemer je pravi smisel ku-bizma. Tako zapuščajo slike v gledalcu mestoma
vtic naralpli^mn nklil/ kar Ki n. An\n «.
~ ----—. - ---...»	I ..... v. ..v p U UU1U . ,.11
memi tehniki morda kot osnutek dobro izrabiti
za preproge aH gobeline. Kljub temu je pri njegovih današnjih slikah napredek očividen. Prednjači »Ribiška barka« s svojstvenostjo osprednega motiva in primerno razdelitvijo ozadja; tudi kaže, da bodo slike tem boljše, čim bolj bodo enostavne linije in forme. »Marija Snežna« prinaša v sliko prijeten motiv cvetja, ki jo bo gotovo poživilo, ko se bo organičneje uredilo v celoto, oziroma zraslo iz nje. To je tudi tendenca časa.
Generacija 1930 zastopajo slikarji Pavlovec, Mežan, Trstenjak, Pregljeva, Maleš in drugi. Vodilno misel v slikarskem delu tega letnika predstavlja Pavlovec, ki je na razstavi zastopan z dvema podobama. Slika »Krompir« predstavlja zatišje v starejšem, cezannesknem motivu; toda slika je v čistih, ali bolje v popolnoma očiščenih tonih, morda še bolj nego to, pa v kar se da preprostih barvnih odnosih. »Kruh« (73) predstavlja gotovo višek tega, saj je delan kar rjavo v rjavem. »Kruh« je barvno elementarno dejstvo; človek ima vtis, da je P. hotel iz barve same ustvariti neki predmet, ne pa štruce naslikati tako, kakor jo je. Prav radi tega pa je tudi materijalna stvarnost štruce tolika. Malo je tako naslikanih. V primeri' s »Krompirjem« predstavlja po odrezanem gornjem robu sunek v odprtejše nastrojenje. Pavlovcu je od tega letnika soroden Trstenjak. Tudi on predstavlja štadij osamosvojene barve, s katero je slikal svoje fantastične barke in stvore kak Dufresne; toda čeprav je v Trstenjaku vidna ta in ona sled Francoza, sta si vendar po temperamentu različna, ta je romantik-fantast, oni realist. »Oblačenje lužiške neveste« kaže, kako ima današnje slikarstvo svojstveno pravilno razmerje do barvnega bogastva v ljudski umetnosti. »Ob potoku« predstavlja uspelo rešitev kompozicije v prostoru s tema skoro osprednimi barvnimi ele-
menji. Nemara je v slika viden vpliv Dunoverja
j. c. ^_____ >Jt i. i	,•	j	'.
»»c ov-tuuui;. muiua se uiuiim, inoraa ne, izrečem
naj pa, da Trstenjaka išče tehnika slike na stena
Lovski spomenik na Tehovcu
Prijatelji tMedvodske lovsko družbe« so v nedeljo 16. t. ni. na prelepem Tehovu pod Sv. Katarino priredili le|vo in prisrčno slavlje. Slovesno je bil blagoslovljen spomenik umrlim lovskim tovarišem le družbe, ki so tu na Tehovu
tik pod idilično cerkvico sv. Florijana ustanovili tudi svoj lovski dom. Poleg lepega števila lovcev se je zbralo na prijaznem vrhu tudi mnogo turistov in domačinov, kateri so se udeležili svete maše, katero je v cerkvici daroval č. p. Janez. Pri sv. maši je lepo prepeval dekliški pevski zbor šišenske meščanske šole pod spretnim vodstvom požrtvovalne učiteljice glasbe gdč. Marije Lahar-narjeve.
Koledar
Torek, 18. junija: Efrem Man
S., cerkveni celijan, mučenca.
učenik; Marko in
Novi grobovi
+ V Ljubljani je umrl g. Josip Carman, nameščenec drž. železnic v pokoju. Pogreb bo v sredo ob pol 4 popoldne. — Pod Rožnikom Cesta V, št. 43, je v visoki starosti 86 let mirno v Gospodu zaspal g. Ivan Kobal, žel. nadsprevodnik v p. Pogreb bo v sredo ob 5 popoldne. Naj v miru počivata. Žalujočim Bvojcem naše globoko sožalje!
■J- V Mekinjah pri Kamniku je včeraj popoldne umrla gospa Koncilija, mati jezuita Konciliia in dveh uršulink. Pogreb bo jutri dopoldne. Naj ji sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno sožalje!
+V Kropi je po dolgem bolehanju umrl g. Marko Smrekar, posestnik in žebljar. Zapustil je tri odrasle otroke. N. v m. p.!
Osebne vesti
= Iz vojaške službe. Imenovani so za poveljnika broda »Dalmacija« kap. bojnega broda Milan Domainko; za poveljnika I. torped-ne divizije in torpiljarke »T 7« kap. fregate Anton Klinar, in za vršilca dolžnosti 1. bataljona 51. pešpolka peh. kap. I. razr. Štefan Binder.
—	Upokojen je služitelj prve skupine pri pomorski voj. akademiji Anton Host.
= Napredoval je mehanik stalne voj. bolnišnice II. armi.iske oblasti Karlo Ron v VIII. položajno skupino.
Ostale vesli
—	Stanovska zborovanja na II. evharističnem kongresu. Pomotoma je v Slovencu z dne 16. junija za zborovanje visokošolcev bilo navedeno predavanje prof. dr. Franca Vebra pod naslovom: »Potrdi svoje brate«. Naslov njegovega predavanja bi se moral glasiti: Filozofija in krščanstvo.
—	Razstava novejših cerkvenih umetnin ob kongresu pri uršulinkah. Pošljejo naj se zaprošene umetnine vsaj takoj po prazniku sv. Rešnjega Telesa. Razstavljene bodo samo umetnine, ki so nastale po 1. 1900. Starejše stvari naj se ne pošiljajo.
—	Sastave in prapori, ki bodo razstavljeni, se bodo za prireditve (skupno obhajilo otrok, procesija) dobili z razstave. Vsek lastnik naj pa temu, ki .jih pride iskat, da kratko potrdilo, da jih ima pravico vzeti. Po uporabi jih zopet vrnejo na razstavo.
—	Šolska mladina pri Veliki Nedelji dobi novo zastavo Jadransko straže. Blagoslovitev se vrši v nedeljo 23. junija pi-ed pozno sv. mašo. Popoldne je proslava 40 letnice narodne šole. Spored je pester: nagovori, petje, deklamacije, telovadba itd. Oddaljeni imajo
Ta svetla zgoščenost barve kliče po ploskvi, ki je bo nekaj vzela.
Isti je problem pri Pregljevi, a od druge strani. Osnovno razmerje v njenih slikah je razmerje vzorca do dna, črnega in belega. S tem razmerjem drži Pregljeva trdno na uzdi dinamično podajane mase, ki pa so zlasti v portretu premalo zamišljene za podobe v olju. V njenih slikah je mnogo monumentalnosti, zato jo bo treba spraviti do izraza na pravem nosilcu. Danes te slike malokoga ogrejejo, neupravičeno! Mrki, trpki ton je izraz narave, ki bi utegnila zelo uspešno ilustrirati na steni kak psalmodičnoepičen tekst in nobenemu drugemu slikarju ne prisojam več zmožnosti za biblično kompozicijo. To leži v stilu njene umetnosti in je škoda, da radi takih stvari trpi cela
njena podoba.	(Se nadaljuje.)
•
Stanko Premrl: Missa in honorem S. Nicolai. V našo liturgično glasbeno literaturo se je uvrstilo novo delo, latinska maša, ki jo je zložil msgr. Stanko Premrl. Skladba, ki je na kratko zasnovana, spada v vrsto missae brevis. Njen slog je naslonjen na utrto pot harmonično postavljene kompozitorne tehnike s preprosto melodioznostjo, v čemer se ne oddaljuje mnogo od romantične miselnosti, dasi ima bogato hromatično modula-torično zasnovo. Melodije pa se deloma naslanjajo na preprosto, celo nekoliko narodno barvano tipiko, deloma pa so oprte tudi na recitativni izrazni način. Vse pa je spojeno v enoto z značilnostjo skladateljevega osebnega stila, ki ga označuje med drugim pretežno toplo, lirično občutje, dasiravno se mešajo vanj tudi krajši dramatični poleti. Maša, ki je pisana za štiri mešane glasove v izmenjujoči se zasedbi in za orgle, bo poleg umetniške vrednosti zlasti vsled svoje jasnoče in oblikovne zgoščenosti zelo dobro izpolnila svojo nalogo in jo zato priporočamo vsem cerkvenim zhorom! (Partitura stane 15 Din, glasovi po 4 Din. Dobi se v Jugoslovanski knjigarni, pa tudi
„ri skladatelju: Ljubllana. Pred škofiio št. 12-1.) i. - u_
Po službi božji se je ljudstvo — bilo jo najmanj 300 ljudi — zbralo okrog spomenika, pred katerim se je lovski starosta in osebni prijatelj rajnih tovarišev g. inšpektor v p. Karel S a jo v i c v ginljivem in toplem govoru spominjal rajnih, katerim v spomin je postavljen ta spomenik. Spominjal se je pok. Pavla Skaberneta, Mihe Verovška, Jožeta M a 1 e n š k a , Jurija V e -rovška in lovskega čuvaja ter posestnika na Tehovu očeta M a r n o v c a. — Nato je p. Janez blagoslovil spomenik in imel pri tej priliki cerkveni govor o ljubezni do narave, o zvestobi onkraj groba, o tem, da smo tudi zunaj v naravi dolžni izvrševati svoje verske dolžnosti ter poživljal navzočne, naj molijo za rajne, ki se jih danes tu spominjamo. — V imenu Stepičeve lovske družbe in v imenu »Slov. lovskega društva« je pozdravil slavnost in se spominjal rajnih g. ravnatelj Ivan Z u p a n. Nato je g. Lenart Zupan, lovski voditelj medvodskih lovcev, v vezani besedi govoril v srce segajoč govor mrtvim v spomin, živim v spodbudo. Končno je g. župan Š u s t e r š i č v kratkem govoru sprejel novi spomenik v varstvo občine Medvode.
Med slovesnostjo je najprej dekliški pevski zbor šišenskih učenk ganljivo zapel prelepo »Spomladi vse se veseli«. Na koncu pa je moški kvartet čudovito občuteno in dovršeno zapel »Gozdič je že zelen«. V kvartetu so peli: sin pokojnega Mihe Verovška ter 3 njegovi prijatelji. Na koncu je kakih 30 lovcev oddalo rajnim tovarišem v spomin počastitveno salvo, na kar je vsak lovec položil pred spomenik vršiček zelene smrekove vejice.
Nad vse lepa slovesnost, ki je pričala o veliki pijeteti ter o zvestobi in ljubezni med lovskimi tovariši, se je končala v popolni harmoniji.
ugodno železniško zvezo. Vsi vljudno vabljeni!
—	V voj. obrtno šolo Voj. tehničnega zavoda v Kragujevcu in v Voj. obrtno šolo za; voda »Obiličevo« bo letos sprejetih v prvi razred po 50 gojencev iz meščanstva. Sprejemni pogoji so razvidni iz službenega voj. lista stran 987—1000, ki je interesentom ua vpogled pri pristojnih voj. okrožjih in na vseh orožniških postajah.
—	Zadnji rok za 12 dnevni izlet z odprtini avtobusom v Bruselj je 21. junija. Odhod iz pred biljetarnice Putnika. Ljubljana, 1. julija ob 5 zjutraj. Cena 4135 Din.
—	Lepota ln toplina......Lutz.
—	Kr. banska uprava dravske banovine razpisuje na podlagi § 31 zakona o banski upravi v območju dravske banovine dve mesti podšumarjev-uradniških pripravnikov za X. skupino. Prošnje, opremljene s potrebnimi, pravilno kolkovanimi prilogami, je predložiti kralj, banski upravi, obči oddelek v Ljubljani, najkasneje do 30. junija 1935.
—	Proti zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne Franz Josef grenčice. Odobr. od Min. soc. pol. in nar. zdr. S. br. 15.485 od 25. V. 1935.
—	Gradim, štedim, kupim Lutz.
Litija
Ptuj
Vprašanje združitve ptujskih okoliških občin k mestu. Aktualno je postalo vprašanje priključitve okoliških občin k mestu. O tem važnem problemu se je že opetovano raz; pravljalo, vendar med prizadetimi občinami in mestno občino ni prišlo do sporazuma. Mestna občina je izdelala tozadevne predloge in jih predložila banski upravi, okoliške o čine pa so dosledno odklanjale priključitev. Ker se pa to poreče vprašanje končno mora rešiti, se je v svrho sporazumne ureditve te zadeve vršil sestanek vseh merodajnih čini-teljev. Sestanka so se udeležili gg. ban dr. Puc, okrajni glavar dr. Bratina. mestni žu paii Jerše, magistratni ravnatelj Zavadlal, nadalje zastopniki prizadetih okoliških občin, in sicer župan Svenjšek za občino Grajena, župan Rašl za občino Rogoznica, in župan Vindiš za občino Breg. Na sestanku so temeljito razpravljali o problemu priključitve okoliških občin k mestu, toda do zaželje-nega sporazuma ni prišlo. Okoliške občine se trdovratno branijo priključitve, sklicujoč se na interese svojih občanov, ki so mnenja, da bi bili za slučaj priključitve bolj.obdavčeni, kakor so sedaj. Zastopniki navedenih treh občin odklanjajo tudi delno inkorporacijo, in so se izjavili, da niti pedi zemlje ne odstopijo za priključitev k mestu. Kako se bo ta važna zadeva končno rešila, bo odločala banska uprava, odnosno ministrstvo za notranje zadeve.
Vpisovanje v osnovno šolo. Vpisovanje novink v prvi razred dekliške osnovne šole v Ptuju se vrši dne 17. junija od 15—17, in sicer v prvem nadstropju Mladike.
Koncert zbora mladih harmonikarjev^ v Društvenem domu v Ptuju je na dvse priča; kovanje dobro uspel. Koncert je vodil učitelj g. Baša, ki je žel s svojimi gojenci vred veliko odobravanje. Čisti dobiček je naklonjen Rdečemu križu.
Umrl je v Litiji urarski mojster g. Nikolaj Tiran v starosti 74 let. Svoj čas je v litijski družbi igral precej vidno viogo. Bil je blagega značaja,
v prejšnjih letih se je mnogo ukvarjal z lovom ter vzgojil celo vrsto mlajših lovskih tovarišev. Bil je prijeten družabnik, sijajen humorist, v javnem življenju ae pa ni udejstvoval. Pokopali so ga ob veliki udeležbi litijskega prebivalstva. Dan prej so pa ob lepi udeležbi litijske mladeii spremili na zadnji poti 4 letnega Poldka, sina krojaškega mojstra g. Poldeta Knola iz Litije.
Prvoobhajancev smo imeli v Litiji 66, v Šmartnem 80. Po sv. obhajilu so prvoobhajanci imeli v šolskih prostorih zajuterk, popoldne pa so šli s starši na krajši izlet v litijsko okolico.
Poštne zveze, ki so bile uvedene obenem z novim voznim redom 15. maja, nam prav nič niso po godu. Zadnja pošta se odda zvečer na vlak ob 7 proti Zidanemu mostu, potem pa do zjutraj nimamo nikakih poštnih zvez več. Poštno upravo i zato nujno prosimo, da ukrene čimprej vse potrebno, da se na progi Zidani most—Ljubljana zopet uvede ambulančni poštni voz pri osebnem vlaku, ki odhaja iz Litije ob 9 zvečer v Ljubljano, tako da dobi Ljubljana našo večerno pošto že lahko zjutraj.
Pišece
Uboj. Lepo solnce sije, še lepše se trta razvija, kjer sta ji prizanesli pozeba in toča. In Piše-čani smo še vedno luštni in veseli. Čeprav jc večina vina prodanega in odpeljanega od nas, ga je vendar še toliko ostalo, da se tu in tam vrši vinotoč »pod vejo«. In na takem vinotoču so se pred kratkim zbrali naši vinski fantje in možje. Več litrov so ga »okoli prinesli«. Nazadnje pa oplazili z nekim kolom čez glavo Pšeničnika Antona, posestnika in krojača s Piršenbrega tako hudo, da je čez par dni v bolnišnici v Brežicah podlegel poškodbam. Kdaj bo naše fante in može pamet srečala?
Prvo sv. obhajilo. Bliža se naš mladinski praznik sv. Alojzij in z njim slovesnost prvega svetega obhajila za našo faro. Okrog 85 prvoobhajancev bo pristopilo ta dan prvič k mizi Gospodovi.
Mednarodni kongres katoliške inteligence v ČSR
Slovansko katoliško dijaštvo in akademsko starešinstvo, ki je združeno preko svojih organizacij v zvezo katoliških akademskih društev »Slavia Catholica«, iuia zadnjega avgusta in
Prvi dan septembra t. 1. svoje zborovanje v ragi na Češkoslovaškem. Na tej svoji konferenci, na kateri se bodo sešli zastopniki vseh katoliških slovanskih narodov, tako Poljaki, Ukrajinci, Čehi, ki ta kongres organizirajo, Slovaki, Hrvati in Slovenci, se bodo slovanski inteligenti razgovarjali: O praktičnem sodelovanju katol. slovanskih narodov na polju ver-
kega zedinjevanja, o čemer bo imel referat dr. :fe
tega '	.
rat Ukrajinci — ter na socialnem polju — re-
F. Grivec, koreferat pa Hrvati, na polju kul-
turnega sodelovanja — referat Polj
pot™ aki, k
orefe-
ferat Čehi, koreferat Slovaki. Istočasno se vrši zborovanje slovanskih katol. časnikarjev in založnikov. Obenem s temi konferencami slovanske inteligence se bo vršil najvišji kongres »Pax Romane«, svetovne unije akademskih organizacij. Ta internacionalni kongres se vrši istočasno več dni v Pragi, na Veleiiradu in v Bratislavi. Udeleženci obeh kongresov imajo s tem ugodno priliko, da se seznanijo z zastopniki katol. narodov vsega sveta, zlasti pa s slovanskimi delegacijami ter si ogledajo vso republiko češkoslovaško, ki gosti kong-resiste. Kongresistom so vse oblasti dale izredne ugodnosti, tako da je tudi gmotno to potovanje v zlato Prago in v slovaško prestolico Bratislavo omogočeno marsikomu, ki bi sicer nc mogel iti. Slovensko katoliško starešinstvo in Slovenska dijaška zveza vabita vse akademsko izobražene, duhovnike, akademike, učitelje, dijake, abi-turiente itd., da se udeleže teh kongresov, da bomo Slovenci dostojno zastopani pred mednarodnim svetom. Glede gmotnih izdatkov proračun še ni dokončno izgotovljen ker nismo še dobili končnih sporočil pravočasno na tem mestu. — Slovanski klub pri Slov. kat. akad. starešinstvu, odsek za mednarodne zveze .
Naznanila
Liubliana
1 Večer klasičnih klavirskih skladb bi laliko imenovali produkcijo gojencev klavirskega oddelka prof. Janka Ravnika. Na njej so zastopani 8 svojimi deli Mozart, Schuma.nn, Mcndolusohn, Brahms in Reger. Ta produkcija bo jutri, v srodo ob 18.15 v Filliarmonlčol dvorani. Spored stane 2 Din in sc dobi v knjigarni Glasbene Matice.
1 Električna zadruga v Sp. Siški ima redni občni zbor, v nedeljo 2.1. t. m. ob 9 dopoldne v deški Boli Sp. ši&ka, pritličje.
1 Nočno službo imajo lekarne: mr. Bakarčič, Sv. Jakobu trg 9; lur. Biuuor, Miklošičeva c. 20 iu mr. Gartus, Moste.
Celie
c Jpologetični odsek DMK ima drevi ob četrt na 8 sestanek. Na dnevnem redu je predavanje: 2ena in krSčanstvo.
Ljubezen do narave in zoološki vrl
Ljubljana, 17. junija.
Ljubezen do narave je dediščina našega naroda, v večji ali manjši meri jo podedujejo otroci, tudi med najrevnejšimi in najbednejšimi jo najdemo! Na kako različne načine se kažo! Kot nemirnega popotnika žene zdaj preko dolin in gora domovine, vabi drugega k tihemu opazovanju kraljestva ptic in živali, rastlin in mrtvega skalovja, spet drugi izraža svojo ljubezen do narave v gojitvi malega koščka stvarnice doma. Čudno zveni sicer poslednji stavek, prav tako boste morda skeptično zmajali z glavo in skomizgnili z rameni, toda če si ogledamo zoološki vrt ali našo II. zoološko razstavo v Šelenburgovi ulici 6, njene stanovalce in obiskovalce, boste, upam, pokazali zadovoljnejše obraze.
Pojdimo samo k nekaterim živalicam, pa bomo videli, kako se je človek nagnil do živalice, ji posvetil vso pažnjo in ljubezen, zavedajoč se, da ji mora biti narava on, da jo mora negovati, zabavati in ji prožiti ljubezen in razvedrilo.,
Zveri! Tako okrutno in trdo udari ta beseda na naše uho, zver je za nas nekaj hudobnega, nevarnega, krvoločnega. V samotnih goščah in stepah straši volk. kako strašen je njegov glas v mrzlih zimskih nočeh, ko ob ioku vetra tuli
volk, toda tamkaj tuli lakota in ta je nekaj strašnega. Poglej našega volka, krotek, zadovoljen je. prijazno ti pomiga z repom, pozabil je na svojo divjo naravo in tu je zadovoljen s človekom in njegovo oskrbo! Sosed mu je severoameriški ra kun, medvedek je, pa podoben lisici in jazbecu. Kako lepo vitek je sedaj v letni obleki, pozimi je bil pa naš »Boby« podoben krogli, lepo košat, prekrasen je bil njegov kožuh, toda tedaj še ni bil prav nič voljan igrati se s svojo gospodarico, le za košček sladkorja je napravil vse. Danes pa je prijazen kot mlad kužek.
Se o naši krasni temnordeči arari! Ko je dopotovala, je bila tako zmučena, da je ležala na tleh kletke, perje ji je bilo grdo zmršeno. Vse nege in ljubezni je bila vredna, le njen kljun je vzbujal vsakomur primerno spoštovanje, katerega gojim do tega kljuna vestno še sedaj, čeprav si jo nekatere dame vzamejo na roko in jim deli ara s kljunom kar nežne poljubčke, toda moje skromno mnenje je, da ima ara dame — rad! Sicer je pa tudi res lep, v svojih pisanih bleščečih peresih bi bil ponos vsakemu Indijancu, pa je tudi naši razstavi, katero naj bi si vsi ogledali. saj nudi toliko leueaa iu zanimivega, v nernal ponos.	--t.
Atlet
In
Kaj je
obema neobhodno potrebno?
uCenJak
bonbon
PROIZVOD: »UNION«, ZAGREB.
Sprejem v školijski zavod sv. Stanislava v St. Vida nad Lj. za šolsko leto 1935-36
Na škofijski klasični gimnaziji v zavodu sv. Stanislava v Št. Vidu nad Ljubljano se bodo vršili sprejemni izpiti za I. gimn. razred dne 1, 2 .in 3. julija 1935. K sprejemnemu izpitu se bodo pripustili samo tisti učenci, ki nameravajo prositi za sprejem v zavod in so se rodili v letih 1922 do 1925 ter so dovršili vsaj štiri razrede osnovne šole. Kjer je 5- ali 6-razredna šola, navadno ne zadostujejo samo 4 razredi, ampak jo treba radi slovničnega znanja vsaj 5 razredov.
Starši naj pošljejo ali pa osebno prineso s 5 Din kolkovane prijave za sprejemni izpit do 20. junija ravnateljstvu škofijske klasične gimnazije v Št. Vidu nad Ljubljano. Prijavi ee priloži: 1. šolski izkaz (knjižica), 2. rojstni in kratru list, 3. dopisnica z natančnim naslovom prosilca, da bo moglo ravnateljstvo pravočasno sporočiti, kateri dan naj pride dotični k izpitu.
Kdor naredi sprejemni izpit, 8 tem ie ni sprejet v zavod, ampak mora v ta namen pra vodstvu zavoda vložiti še poeelbno prošnjo, ki je pa ni treba kolkovatL
Sprejemajo se le telesno zdravi, nravno ne>-t*okvarjeni in dobro vzgojeni dečki, zakonski sinovi dobrih, krščanskih staršev; zlasti taki, o katerih je upati, da se bodo po dovršeni gimnaziji posvetili duhovskemu stanu. Prvi namen za-
v bogoslovje, ako nima za to veselja ali poklica.
Prošnje za sprejem v zavod se sicer naslove na škofijski ordrnariat v Ljubljani, a se ne pošiljajo tja, ampak jih prineso starši oziroma njihovi namestniki osebno vodstvu zavoda v št vidu, in sicer najbolje na dan sprejemnega iz-pita, da si tako prihranijo dvojno not. Ob isti priliki predstavijo vodstvu tudi dečka, da ga osebno spozna.
Za sprejem v zavod pa lahko prosijo tekom meseca julija tudi oni učenci, ki bodo napravili sprejemni izpit na katerikoli državni gimnaziji. V tem primeru morajo prošnji za sprejem priložiti šolski izkaz s [x>trdilom o opravljenem sprejemnem izpitu ter krstni in rojstni list.
V II. III. in IV. gimn. razred se sprejema jo samo dobri in nepokvarjeni dijaki s klasičnih gimnazij, z odličnimi in prav dobrimi izpričevali. Ponavljavci se ne sprejemajo. Prošnji za sprejem naj prilože zadnje šolsko izpričevalo ter rojstni in krstni list. Priglasiti se morajo osebno tekom meseca julija, avgusta ee ne sprejemajo več.
Letno plačilo se določa po izpričevalu in gmotnih razmerah dotične družine. Polno plačilo za dečke ljubljanske škofije znaša za celo šolsko leto 6000 Din, za dečke iz drugih škofij pa 7000 Din. Plača se lahko tudi z živežem jk> tekočih tržnih cenah. Ubožnim prosilcem z odličnimi izpričevali se ta znesek primerno zniža. Če se dijak dobro izkaže s pridnostjo, pobožnostjo in uljudnostjo, uživa glede plačila v nadaljnjih razredih še večje ugodnosti. Vsa druga izjasnila glede obleke, knjig itd. se dobe o priliki zglasitve v zavodu.
Vodstvo zavoda sv. Stanislava v št. Vidu n. Lj.
Radio
Programi Radio Ljubljana i
Torek, tU. junija: 11.ou Šolska uxa: Beiokrajin»ke pravljice (Mirko Kiigler) 12.00 Nekaj ruskih skladb na lilofičab 12.45 Poročila, vreme 10.00 Ca«, obvestila 18.15 Venčki narodnih pesmi. Pojo gd. Mišičovo, ga. Nerat Ramšakovu, gg. Gostič in Janko s spremi jevan jem radijskega orkestra H.00 Vreme, spored, borza 18.00 Striček Matiček, to vam je tiček 18.00 Čas, poročila, vrome, siporod, obvestila 19.00 Radijski ork oster 19.30 Nae. ura 20.00 Sedaj pa — na ples! Saj svlra zares sam .'Ranny-ja7®'! 21.00 Zvoki iz oper, izvaja radijski orkester 21.30 Čas, poročila, vreme, spored 22.00 Plesi — pa no za plesi Izvaja radijski orkester. — Konec ob 23
Drugi programi t
Torek, 18. junija: — Belgrad: 18.30 Solisti na ploščah 20.00 Orlov, opereta Granic.hstacdtcn — Zagreb: 20.00 Plošče 20.45 Zagrebški kvartet 21.30 Zagrebški kvartet 22.15 Godalni orkester — Dunaj: 17.25 Kou-certua ura 19.30 Missa solemnts v d-duru, Beethoven 21.25 Plesna glasba 22.35 Narodni zvoki Budimpešta: 20.10 Igra 21.30 Orkestralni in klavirski koncert 23.110 Ciganska glasba — Milan-Trst: 17.20 Lahka glasba 20.50 Tgra s glasbo -Rim-Barl: 17.15 Zabavna glasba 20..V) Koncert po željah 22.00 Komorna glasba — Vraga: 19.25 Koračnice 20.25 Vesela ura 21.00 Orkestralni in salonski koncert — Brno: 19.23 Veseloigra 21.20 Armida, opera, Dvorak — Bratislava: 19.26 Vojaška godba 20.20 Violinska glasba 20.45 Groteska 21.211 Slovaške pe.«nni 21.40 Zabavna glasba — Varšava: 20.10 Salonska glasba 21.25 Orkestralni koncert 22.40 Orkestralna glasim — Berlin: 19.00 Lipsko 20.00 Radijski or<ke«ter — K oni s-berg: 19.10 Beethovnove sonate 21.00 Pester večer — Hamburg: 20.10 Igra 21 00 Koračnice — Vratislava: 19.00 Nomški sklndateji v inozemstvu 21. šlmija kliče — Lipsko: lfi.50 Godba nn pihala 20.10 Plesna glasba -KSln: 19.00 Mladina poje 20.10 Plesna glasba 21.IV Hamburg — Frankfurt: 19.00 Zabavna giasbn 20.15 Orkestralni koncert — Stuttgart 19.00 Frankfurt 20.10 Lip sko — Monakovo: 19.20 Kvartet poje 20.10 Plesna glas ba 21.00 Hamburg — Ziiricli: 19.50 Arije in posmi 21.10 Mod orna italijanska glasba 21.50 Igra — Strassburg: 18.30 Und. orkester 20.30 Opereta .Mamsell Angot . Leoocq.
S&HAR0D
DRAMA — Začetek ob 20
Torek, 18. juuija: Izdaja pri Novari. Premiera Bed C Sroda, 19. junija: Izdaja pri Novari. Red A. Četrtek, 20. junija: Z,lato tele. Rod Četrtek. Petek, 21. Junija: Matiček se ženi. Gostovanje v Celju. Soboto, 22. Junija: Izdaja pri Novari. Red B. Nedelja, 33. junija: Izdaja pri Novari. Iz von. ZniZaji* oenc od 24 Din nsivzdol.
OPERA — Začetek ob 20
Torek, 18. junUa: Grčija produkcija operne šole drla v-8rcda, 19. Junija: Fausi Premiera. Red Sreda.
PričiI potreseI " Beludžistana
Angleški polkovnik piše svoji hčerki v Evropo
Kdo bo kedaj izvedel t
Koliko je bito mrtvih?
Katasirolalna eksplozija v Nemčiji menda ne bo nikdar pojasnjena
Del municijske tovarne v Reinsdorfu pri Wittenbergu
O strašni eksploziji v nemški municijski tovarni v Reinsdorfu pri Wittenbergu se vedno ni nič točnega znano. Listi smejo poročati samo to, kar dopušča vlada. Pa tudi inozemski časnikarji, ki prihajajo na lice mesta gledat, ne morejo po telefonu sporočiti resnice. Pariška lista »Pariš Midi« in pa »Intran-sigeant« poročata, da sta poslala svoja dva berlinska poročevalca na kraj nesreče. Ko sta prišla v Wittenberg, ju je tam nemška policija prijela in ju v spremstvu štirih orožnikov poslala stran. V Biesseritzu ju je zaslišal ondotni policijski načelnik ter ju čez pol ure zopet spustil. Francoska časnikarja sta se takoj zopet vrnila v Wittenberg ter telefonirala v Pariz svoje poročilo. V tistem hipn pa, ko sta hotela sporočiti obseg katastrofe in pa povedati svetu število mrtvih žrtev, je nemška pošta njun telefonski pogovor prekinila.
Nemška uradna poročila še vedno govore
le o 45 mrtvih, ki so jih izkopali iz razvalin. Vsakdo je prepričan, in tudi domače prebivalstvo tako trdi, da je mrtvih žrtev na stotine, zlasti ker se je nesreča zgodila v takem časa, ko sta se v tovarni mudila dva šihta delavcev. Eni so ravno zapuščali delo, drugi so pa pravkar prihajali na delo. Pač pa nem-Bki listi obširno poročajo, kakšna strašna sila je biLa ob eksploziji. Poročevalec »Berliner Tagehlatta« poroča, da je vsa srednja Nemčija pod vtisom te največje katastrofe. Mesto Wittenberg, ki je nekaj kilometrov stran or< kraja nesreče, je razmeroma malo trpelo, pač pa so po mestu pobite vse šipe. Razbil jih je stra&ni zračni pritisk. Najhujše so pa trpeli kra^l, ki so bili bliže municijskim tovarnam. To so male vasi Reinsdorf, Tobbien, Ruders-dorf in Braunsdorf. Te vasi imajo kvečjemu po 500 prebivalcev ter so vsaka po 2 km stran od kraja nesreče. Vendar so te vam tako razdejano, kakor bi jih bil razdejal kak orkan. Vsaka hiša in vsak skedenj nosi sledove te katastrofe. Okna in strehe je kar pobralo, kakor bi jih bil kdo z britvijo porezal. Skozi odprtine, kjer so bila nekdaj okna, vise raz-cefrane zavese. V Reinsdorfu, ki je najbližja vas tovarni, pa sploh nobena hiša ni ostala cela. Tu je tudi po hišah in po sobah zračni pritisk razdejal pohištvo in porušil notranje stene. Neka ženska je pri Reinsdorfu okopa-vala krompir na polju. Od kraja nesreče je priletel po zraku 30 kg težak kos železa in se zaril ženski v hrbet. Bila je seveda takoj mrtva. Ta ženska je edina smrtna žrtev v okolici.
Kako strašno razdejanje je morala povzročiti eksplozija v tovarni sami, se vidi iz naše slike, ki je posneta v kraju, ki je 4 km stran od kraja eksplozije. Zato je seveda nespametno verjeti, da bi v tovarni, kjer so je eksplozija zgodila in kjer je bilo zbranih več tisoč delavcev dveh šiht, bilo samo 45 mrtvih. Inozemski časopisi temu primerno navajajo, da se je v tej tovarni že 1. 1915 med svetovno vojno zgodila velika eksplozila. Tndi takrat so listi smeli poročati le to, da je 50 mrtvih. Tedaj jih je bilo v resnici mrtvih več ko 500. Kaj pa je eksplozija vse pokončala, to pa ni mogoče ugotoviti, ker bo vse ozemlje okrog kraja nesrečo obkolile močne čete policije, katere ne puste nikogar blizu.
Da pa nemške oblasti tako skrivajo obseg katastrofe, je po mnenju strokovnjakov vzrok tale: Eksplozija je največ nastala zaradi tega, ker so tovarne preveč delale. V tovarni je bilo nakopičenega preveč streliva. Tudi med vojsko, ko se je delalo s polno paro, je rado eksplodiralo. Ampak tedaj se je res mudilo, ker je bila vojska. Danes pa ni vojske! To je znamenje, kako se Nemčija oborožuje.
Drugi vzrok eksplozije pa je ta, da je vlada odpustila stare veščake, in namesto njih postavila manj sposobne moči, ki pa so pristaši narodnega socializma.
Pri tej priliki naj spomnimo na nekatere hujše eksplozije iz zadnjega časa:
Dne 22. maja 1917, torej med svetovno vojsko, je eksplodirala Škodova tovarna v Boleveu pri Plznju. Vojaška cenzura je tedaj prepovedala vsakršno poročilo o tej eksploziji. Bilo pa je tedaj mrtvih najmanj 800
ljudi, od katerih pa so mogli najti trupla le 200 žrtev, ker je vse druge eksplozija zmlela v prah.
Podobna katastrofa se je proti koncu svetovne vojske zgodila v Wollcrsdorfu pri Dunaju. Tisto eksplozijo, ki se je zgodila ponoči, so čutili in videli celo v naših krajih, čeravno se je zgodila več sto kilometrov stran. Toda tudi o tej eksploziji ni znano, koliko je bilo mrtvih, ker je bilo vsakršno poročanje prepovedano.
Meseca septembra 1922 je eksplodirala tovarna dušika v Opavi. Tedaj je bilo 300 mrtvih.
Septembra istega leta je bila velika eks- i plozija v Speziji v Italiji, kjer je bilo 150 mrtvih, itd.
Če danes nemško časopisje sme poročati, da je to največja eksplozija, katera je zadela Nemčijo, si lahko mislimo, kako strahoten je njen obseg.
Dunajs,ki listi priobčujejo pismo angleškega brigadnega generala v Quetti, kateri je svoji hčerki, ki študira na Dunaju, pisal pismo in ji popisal strahote potresa v Beludži-stanu. Pismo se glasi:
»Bilo je nekako ob 3 zjutraj, ko me je prebudil občutek, da so bo zgodilo nekaj strašnega. Nekaj hipov je bilo vse tiho in mirno, kakor v grobu. To je bila tista strašna temna tišina, ki se polasti vseh živih bitij pred velikimi naravnimi dogodki. Vendar pa nisem imel časa, da bi bil zbral svoje temne občutke v kako misel. Ze se je začela zibati moja postelja kakor zibelka. V tistem hipu pa so že grmele na tla omare, mize in stoli, Še straš-neje je postalo, ko se je iz globočin zemlje zaslišal prihajajoči grom, ki se je mešal med strahotno tuljenje psov in blazno rjovenje drugih živali. Zdelo se mi je, da tla pod nogami hočejo kar uiti. Na to, da bi mogel vstati ali hoditi, nisem niti misliti mogel. Izgubil sem vsak občutek kje sem, in zdelo se mi je le, da me nosijo s seboj visoko se dvigajoči valovi, ki me včasih dvigajo kvišku, včasih pa mečejo v temne prepade. Polastila se me je smrtna groza. Po vseh štirih sem poskušal splaziti se na prosto, to se pravi tja, kjer sem mislil, da je vrt. Nekaj sekund boja z nadčloveškimi silami — pa sem padel skozi luknjo v zidu v neko praznino. Bil sem rešen. V istem hipu se je s strašnim ropotom sesula moja hiša, medtem ko je mene vrglo v neko drevo, ob katerem sem obležal ves pokrit s prahom.
Skoro brez uma in zavesti sem v siju pla-polajočega ogromnega požara, ki je divjal v mestnem okraju, kjer prebivajo domačini, zagledal velikanska drevesa na mojem vrtu, ki so plesala kakor orjaške sence. Zdelo se mi je, da se ti rastlinski orjaki priklanjajo k zemlji, ko sem naenkrat zaslišal, da so se drug za drugim preklali. Kakih 15 čevljev od mene, tam, kjer je bil nekoč prostor za tenis, se je med zamolklim gromom naenkrat odprla zemlja in njeno žrelo se je zdelo, da se bliža meni. Skušal sem pobegniti, toda ni bilo mogoče. Kakor bi bil okamenel, sem obležal med kamenjem. Nepopisna zmes človeških glasov, kakršno moreš slišati le v Indiji, je donela iz razdejanega mesta. Domačinov se je polastila panika. Še dolge ure sem poslušal njihovo nepozabno, pretresljivo vpitje, porojeno v grozi, v smrtnem strahu, molitvi in obupu. Ta simfonija človeške bede se je mešala z rjovenjem ranjenih in pobesnelih živali.
Francoski prosvetni minister Filip Marcom-bes, ki ga je med sejo vlade zadela kap
Nove francoske znamke z »Normandijo« so prišle v promet, da tako Francozi proslave ta veliki dogodek
Prvega sem srečal M. C., svojega vrlega ordonančnega častnika, kateremu sem skušal dati navodila za reševanje. Čete, katere so na razpolago, moramo dati ne le za reševanje ranjencev in tistih, ki so živi pokopani pod razvalinami, ampak tudi v varstvo preživelih prebivalcev proti napadom ropa željnih nomadov. Po naročilu britanskega vrhovnega poveljnika, ki bo jutri prišel z letalom, sem dal razglasiti obsedno stanje ir izdal najstrožja navodila. Žene naših častnikov so se prostovoljno priglasile za postrežbo bolnikov, in v nekdanji jahalnici smo napravili bolnišnico.
Prva letala že prihajajo z zdravniki in šolanimi strežniki. Kolikor morem pregledati položaj, je od mestnega okraja, kjer so bili nastanjeni domačini, pa do železniške postaje in letališča, dobesedno vse uničeno. Ta prostor, ki je kake tri milje dolg, je danes podoben tisti kameniti puščavi, na kater; je nekoč to mesto zraslo.«
Dva boksarja. Brezžična slika iz boja med Braddockom (na levi) in mojstrom Baerora (na desni). Zmagal je nepričakovano Brad-dock
Iznajdljivi tihotapci
45 stotov masla pod vodo
Vzhodnopruske oblasti so že delj časa opazovale dva brata Riharda in Frica Matturkata iz Schakuhnen v Vzhodni Prusiji, da se v družbi dveh drugih mož večkrat potikata po obmejni reki Memel, kar se je pruskim carinikom sumljivo zdelo. V čolnu sta se vozila po reki, pa nikdar nista lovila rib. Sumili so, da tihotapita, toda dokazati jima tega niso mogli. Nekega dne pa so na meji prijeli nekega Memelca, ki je v strahu izdal tihotapsko družbo, katera je na prav zvit način že pol leta tihotapila. Po njegovih podatkih je ta tihotapska družba v tem času vtihotapila v Nemčijo 3750 kg surovega masla in 7000 kg svinjske masti. Blago so tihotapci zavili najprej v močan pergainentni papir. To so dobro povili s cunjami ter zložili v nepremočljivo vrečo. Tako spravljeno tihotapsko blago so v svojem čolnu prepeljali do srede reke. Tu pa so na vsako vrečo privezali težak kamen in vse skupaj potopili v vodo. Na vsako vrečo so še poprej privezali kakih 5 m dolg motvoz, ki je na koncu imel privezan košček lesa. Nato so se tihotapci odstranili. Čez nekaj časa so od pruske strani prišli nemški tihotapci, ki so po plavajočih klinčkih na vodi spoznali, kje je potopljeno tihotapsko blago. Motvoz so potem privezali k čolnu in lepo mirno ter tjavendan veslali proti nemškemu bregu, kjer so potegnili blago iz vode, kakor hitro ni bilo nobene carinske srtraže v bližini. Vseh pet tihotapcev so sedaj prijeli in čaka jih občutna kazen.
»Slišal sem, da vaš sin še vedno študira univerzo. Kaj pa bo potem, ko bo opravil vse skušnje?«
»Oh, potem bo že starček!«
★
Vsak človek je že po naravi slepar. Največkrat slepi samega sebe.
Kdor hrepeni po svobodi, se ne sme preveJ potegovati za njo.
Zaradi mačhe ponesrečena voma ladja
Vojna ladja se je ponesrečila zaradi mačke. Angleška topničarka »Hastings« je blizu Port Sudana zadela na skalo in je izgubljena. Nesreča pa se je zgodila zato, ker je ladja z vso silo plula po najkrajši poti v Port Sudan, da bi tam oddala v bolnišnico nekaj mornarjev, katere je obgrizla mačka, katero so imeli na krovu. Ker pa so pozneje ugotovili, da je mačka stekla, so hoteli mornarje rešiti s tem, da jih čimprej preneljajo v bolnišnico. Pri prenagli vožnji pa se je ladja ponesrečila
Takole je zdelalo kmetijo 4 kilometre daleč od eksplozije
Gospodarstvo
Bodočnost naših denarnih zavodov
Privilegirani ali ljudski zavodi? Novi hranilniški zakon
Dosedanja hranilniška zakonodaja je skoro stoletnega datuma. Neozdraje se na vzorna pravila in druge izpremembe v zakonodaji datira osnovna ureditev naših regulativnih hranilnic iz leta 1844, ko je bil uveljavljen regulatrv za poslovanje hranilnic, katerega značilne bistvene poteze so še danes merodajne za naše hranilnice. V teku 90 letne veljave avstrijskega regulativa eo ae pokazale njegove dobre, pa tudi slabe strani in baš sedaj n. pr. je v Avstriji reforma regulativa iz leta 1844 na dnevnem redu, vendar samo v nekaterih točkah, ki so res potrebne izpremembe, n. pr. da se izloči prevelik politični vpliv občin na svoje hranilnice, kar bi lahko dovedlo do napačne usmeritve zaupanih kapitalov.
V	naši državi je veljala avstrijska hranilniSka zakonodaja samo na področju Slovenije in Dalmacije. Na bivšem Hrvaškem in še drugod so tudi imeli občinske hranilnice, ki pa so bile osnovane aa podlagi drugih zakonov. Imamo pa cele pokrajine v državi, kjer hranilnic sploh niso poznali, je pa tudi pri njih tendenca k ustanavljanju regula-tivnih hranilnic, ker se zavedajo, da pri sedanji kreditni politiki države nimajo kaj dosti pričakovati od kreditne politike privilegiranh denarnih zavodov, katere nekateri tako radi gledajo in jim dodajajo vedno večji delokrog poslovanja.
Taiko smo dobili sedaj predlog novega hranil-niškega zakona, katerega smo objavili v izvlečku preteldo soboto. Ker je vprašanje zakonodaje glede naših denarnih zavodov zaradi krize pri nas izredno aktuelno, se moramo nekoliko izičnpneje baviti z zakonom, zlasti šc z ozirom na važnost te panoge denarnih zavodov pri nas, saij so regu-lativne hranilnice samo v Sloveniji upravljale na koncu leta 1933 1.139,1 milj. Din. Pripominjamo, da so znaišale pred vojno vloge v regulativnih hranilnicah na sedanjem slovenskem ozemlju 177 milj. krom in nismo dosegli še predvojnega stanja.
Smernice za bodočnost
V	naši gospodarski politiki, posebno pa glede denarnih zavodov, prevladujeta dve mnenji. Eno mnenje zastopa stališče, da je treba spraviti denarne zavode iz sedanje zadrege ven na katerikoli način, pač pa jih je treba obenem reformirati, da bodo lažje zadostili kreditnim potrebam naišega gospodarstva, kot je bilo doslej. Drugo stališče pa je temu nasprotno in je tudi močnejše. To pa zato, ker dotični vodilni možje ne poznajo dobro našega kreditnega sistema, če pa ga poznajo, pa vedo, kaj delajo. Zrasli so v miljeju, ki je bil drugačen kot naiše razmere. V Srbiji je bila organizacija kreditnega gospodarstva izročena predvsem bankam in to zasebnim bankam in ban-čicam ter privilegiranim zavodom. Zadružništvo je igralo premajhno vlogo, hranilnic kot v naših krajih pa sploh niso poznali. Zato je bilo razumljivo, da so se zavzemali za čimvečjo organizacijo kredita po državi, ker je bila samopomožna akcija nemogoča. Taiko smo dobili toliko stremljenj k etaitizaciji kredita in vsak korak v sedanjem razvoju nas privaja bližje k popolni etatizaciji kredita. Nastaja pa vprašanje, če je narodnogospodarsko talka organizacija res odgovarjajoča razmeram in če bomo z njo dosegli one cilje, katere je treba imeti pred očmi pri organizaciji denarnih zavodov v naši državi. Principielno nimamo nič proti poseganju države v kreditne posle, saj vidimo, kako drugod država z močno roko ureja razmerje med posameznimi skupinami denarnih zavodov, toda pri nas eo razmere drugačne in organizacija •kredita na etatistični podlagi je našemu gospodarstvu prej škodljiva kot koristna. Pa bodo navajali zglede, kako morajo n. pr. hranilnice v Franciji in Angliji skoro vsa svoja premoženja nalagati v državne papirje. Toda to velja za dve državi, v katerih je dovolj drugih kreditov za gospodarstvo na razpolago. Pa še tožijo v Franciji, da država odvzema prevelike vsote zasebni iniciativi, ki se nikakor ne more razviti. Pri nas pa vsebuje etatizacija še to nevarnost, da bi privedla vsa sredstva denarnega in kapitalnega trga v korist državi pa ne za najemanje dolgoročnih investicij-sikih posojil, ampak predvsem za premostitev trenutnih težav državne blagajne in bi tako šla sredstva za neproduktivne cilje za kritje vsakokratnih večjih ali manjlših deficitov naših državnih financ, kakor so šla to pot vsa inozemska državna posojila po vojni. Pa še nekaj je, kar nas odvaja od mišljenja čimvečjega monopoliziranja kredita po državi in privilegiranih denarnih zavodov. To je kreditiranje zasebnega gospodarstva po privilegiranih denarnih zavodih. Že v predvojni Srbiji eo se množile pritožbe, da privilegirani zavodi skrbijo preveč za kredit v mestih, posebno za Belgrad, deželo pa zanemarjajo. Podol me pritožbe se slišijo tudi sedaj in razdelitev kreditov privilegiranih denarnih zavodov po posameznih pokrajinah kaže kaj neenakomerno razdelitev. Poglejmo n. pr. Privilegirano agrarno banko, Državno hipotekamo in Poštno hranilnico. Najmanj kreditov (da ne povemo natančno) ima v Sloveniji n. pr. Privilegirana agrarna banka, čeprav so podpisali Slovenci znatne deJe glavnice in pa imajo tudi že z ozirom na število prebivalstva, kaj šele z ozirom na druge momente pričakovati znatno kreditiranje tega zavoda.
Ob takih razmerah se nam iri mč kaj težko odločiti za drug sistem v denarstvu, t. j. za pripustitev nadaljnjega poslovanja dosedanjih tipov denarnih zavodov, seveda po temeljiti reorganizaciji, ki se je izkazala v zadnjih letih za potrebno.
S tega vidika nam je tudi motriti predlog novega hraniiniškega zakona, ki podčrtava važnost privilegiranih denarnih zavodov v državi z omejevanjem poslov hranilnic.
Pripombe h novemu zakonu
Bežen pregled zakonskega načrta nam kaže tc-le stvari, o katerih bi bilo dobro, da se razvije razrava, ker je gotovo, da v sedaj predloženi obliki zakonski predlog ne vsebuje dovolj jasnosti.
Govoreč o hranilničnih sredstvih navaja predlog obratni kapital, rezervne fonde, vloge ter reeskont. Zdi se nam, da manjka tudi dolgoročnih sredstev, ker se aktivno poslovanje teh zavodov razvija v veliki meri na polju dolgoročnega kre dita. Držati se bo pač treba zlatega bančnega pra-vila, ki velja za V6e denarne zavode, da morejo roki zapadlosti pasiv odgovarjati rokom zapadlosti aktiv. Danes res niso razmere ugodne za najemanje dolgoročnih kapitalov, ki teže predvsem v realitete, v manjši meri pa gredo v državne pa pirje in druge terjatve, ker so upniki doživeli že toliko pretresljajev. Toda misliti je treba tudi na bodočnost, zato bi bilo prav, da se med tujimi
sredstvi hranilnic navajajo tudi zastavni, listi, za-dolžnice itd. Trg za te papirje bo treba vsekakor ustvariti, saj vidimo, kam nas pelje pomanjkanje dotoka dolgoročnih kapitalov.
Med aktivnimi posli našteva zakon v členu 15. tudi posojila občinam, ki pa ne smejo biti dolgoročna, nego se morajo plačati v teku istega proračunskega leta, kot so bili najeti. Tudi mi smo za to, da se zajezi prekomerna zadolžitev občin pri ojibovfh hranilnicah. Toda z določbami zakona ni nič pomagano, občine bodo izgubile še ta kreditni vir, hranilnice pa ne bodo imele tako ugodnega •lasmana, kot ga imajo sedaj. Z občinami imajo ranilnice razmeroma dobra izkustva kot plačniki, zato bi bilo prav, da se dovoli tudi dolgoročen kredit občinam, vendar naj bi se ti krediti finan-sirali z dolgoročnimi sredstvi hranilnic. Treba bo izčrpnejSih določil glede posojil občinam.
Zakonski osnutek pri naštevanju aktivnih poslov žal ne govori natančno o likvidnostni rezervi, ki bi jo moraie držati hranilnice. To bo moral storita pravilnik. Novi zakon tudi ne dovoljuje vlaganja denarja v druge denarne zavode razen v privilegirane. Talko bodo privilegirani zavodi dobili nov dotok denarja, ker bodo hranilnice gotovo morale držati znatno likvidnostno rezervo že z ozirom na to, da sprejemajo tudi vloge na tekočem računu. Sedanje naložbe hranilnic pri denarnih zavodih bo treba likvidirati v enem letu. To bi pomenilo še poostritev krize pri denarnih zavodih, saj ae nahaja mnogo zavodov, pri katerih imajo regulativne hranilnice naložen svoj denar, pod zaščito. Na drugi strani pa so znašale še koncem leta 1933 naložbe pri drugih denarnih zavodih šc 126 milj. Din, katerih mobilizacija bi predstavljala hud udarec, zlasti še, ker bi se morala izvršiti še na škodo drugih upnikov.
Zakonski osnutek ima tudi novo ustanovo, t. j. zbor vlagateljev. O njej govori pa samo v členu 36 na koncu tako mimogrede: da se mora objaviti bilanca najmanj 15 dni po obdržanem zboru vlagateljev. Tu pričakujemo natančnejših določil in nae zanimajo funkcije tega zbora, ker so vlagateljem določena tudi nekatera mesta v upravnem odboru hranilnic.
DVE KONTROLI
Zakonski osnutek ima kar dve kontroli. PrVo vrši komisar pri zavodu, drugo pa poseben odposlanec ministrstva. Mislimo, da je boljše, da imamo že v osebi komisarja zadostno kontrolo, seveda pa morajo tudi biti izpolnjeni pogoji, da lahko komisar uspešno vrši kontrolo. Druga specialna kontrola nima -pravega pomena in se bo le ustvarila nova kontrolna institucija, katerih stroške bodo plačale hranilnice. Preveč kontrol kaj lahko povzroči večjo škodo, kol pa jo lahko prepreči ena sama, pa ta dobra.
KAJ BO Z B ANO VINSKIMI HRANILNI CAMI?
Po novem bi mbrale obstoječe banovinske hranilnice likvidirati v teku enega leta. To se nam zdi zelo neumesten predlog in svariti bi bilo že v naprej pred posledicami. Čemu vnašati v vrste vlagateljev novo zm^do,, da se začenja govoriti o likvidaciji zavodov, ki imajo za seboj kot n. pr. v Ljubljani več kot stoletno tradioijo? Danes ni čas za vznemirjanje z raznimi projekti, temveč je čas in prostor samo za pozitivno delo, ki ne ruši obstoječih dobrih institucij. Sicer pa to govorjenje o likvidaciji banovinskih hranilnic ni novo. Že 1. 1932 je neki poslanec iz Zagreba plediral proti nameravani ukinitvi banovinskih hranilnic in opozarjal, na slabe posledice. Posebno se nam ne zdi umestno to zaradi tega, ker potem ni med občinskimi hranilnicami in osrednimi zavodi nobenega vmesnega faktorja več in bi imeli od tega korist le osrednji denarni zavodi, ki že itak preveč ne koristijo lokalnemu gospodarstvu,
Glede naziva hranilnica prepoveduje osnutek to nazivanje vsem denarnim zavodom, ki spadajo pod ta zakon. Tu bi bilo treba napraviti izjemo za naše kreditne zadruge, ki nosijo z isto pravico naziv hranilnica kot hranilnice, ki bi spadalle pod ta zakon. Gotovo ne smatrajo teh določb za kreditne zadruge za potrebne niti same hranilnice ne, ki spadajo pod novi zakon.
S tem smo nanizali nekaj pripomb k osnutku novega hranilničnega zakona, opozarjajoč pri tem, da je treba delo za reorganizacijo našega denarstva postaviti na sedanije temelje, ki so se izkazali za dobre, in naglašujoč, da ne smemo zaiti preveč
v etatizem na polju denarnih zavodov in kreditnega sistema »ploh, da je treba postopati pri nameravani reorganizaciji z v»o obzirnostjo, kater« pri tako kompliciranih zadevah, kot sta kredit in
zaupanje, ni nikoli dovolj.	P.
»
Pred nadaljnjim iniinnjem diskonta. »Prager Presse« od nedelje, 16. junija prinaša flančič iz Belgrada o gospodarskih vprašanjih v Jugoslaviji, ki da so v ospredju. Med drugim pravi, dn je pričakovati z ozirom na današnji položaj nadaljnje zmanjšanje diskonta in sicer od 5 na 4%.
Konkurz. Razglašen je konkurz o imovini posestnika in lesnega trgovca Franca Krašovca nu Vrhniki št. 3S0. Konkurzni sodnik Ciril Golouh na Vrhniki, konkurzni upravnik Marjan Marolt, odvetnik na Vrhniki. Prvi zbor upnikov 1. julija ob 9 dopoldne na Vrhniki, prijava terjatev do 15. julija in ugotovitveni narok 27. julija ob 9 dopoldne.
IV. poročilo Hmeljarskega društva za Dravsko banovino. Jugoslavija. Žalec v Savinjski dolini, dne 15. junija 1935. Hmeljska rastlina se Se precej lepo in zadovoljivo razvija in je dorastla že do polovice višine drogov in £ez. Nasadom v lahkih legah bi dobrodošle primerne padavine. Po silnih in neprestanih vetrovih iz j. z. in vz. pogostoma silovito odvite glavne panoge so se morale vnovič napeljevati k drogu, kar je povzro-čevalo obilo napornega in nujno potrebnega dela. Tačas izvršujejo hmeljarji prvo plitvo obsipavanje in rahljanje zemlje. Rastlina je zdrava. — Društveni odbor.
Izvozniki Dravske banovine, ki imajo že avizirano dobroiinetje v jugoslovansko-nemške-mu kliringu, naj radi nujnosti takoj prijavijo svoj naslov in višino vplačanih zneskov Združenju eksporterjev v Mariboru, Jurčičeva 8. —
Ljubljana, 17. junija 1935.
Denar
Ncizpremeujeni so ostali tečaji Bruslja, Curiha, Prage in Pariza, Popustili so London, Newyork in Trst, dočim sta narasla Amsterdam in Berlin.
V zasebnem kliringu je avstrijski šiling na ljubljanski borzi narasel na 8.80—8.90, na zagrebški pa na 8.845—8.945. Grški boni so v Zagrebu notirali 38.15—38.85. Angleški funt se je malo učvrstil ter je notiral v Zagrebu 234.70— 236.30. Španska pezeta je notiraln v, Zagrebu 6.25 blago
Ljubljana. Amsterdam 2956,73—2971.53, Berlin 1756.08—1769.95. Bruselj 738.47—745.53, Curih 1424.22—1431.29, London 215.13—217.19, New-york 4329.66—4365.98, Pariz 287.89—289.33, Praga 182.04—183.15, Trst 558.96—362.04.
Promet na zagrebški borzi 820.461 Din.
Curih. Belgrad 7, Pariz 20.21, London 15.09, Newyork 506.25, Bruselj 51.875, Milan 25.20, Madrid 41.875, Amsterdam 207.55. Berlin 123.40, Dunaj 57.80, Stockholm 77.80, Oslo 75.80, k.o-penhagen 67.35, Praga 12.80, Varšava 57.80, Atene 2.90, Carigrad 2.48, Bukarešta 3.05. llelsing-fors 6.68, Buenos-Aires 0.8075.
Vrednostni papirji
Tendenca za državne papirje je bila veči-noipa^slabša in so tudi tečaji popustili. Le begluške obveznice so se v mali meri učvrstile. Promet pa 'je bil z.nateo
Ljubljana: 7% investicijsko posojilo 81-4-82, agrarji 46—48, vojna' škoda promptna 360— 362, begluške obveznice 62—63, 8% Blerovo po-
Speti
Blerovo posojilo 65.50—66.50, banke 73—74, 7% stab.
sojilo 76—77, 7% 7% posojilo Drž. hip pos. 80—82.
Zagreb, državni papirji: 7% investicijsko posojilo 8t den., vojna škoda promptna 359— 360, 6. 358—360.50. 7. 358 den., 8. 358—362 (359, 360), begluške obveznice 62.25—63, 8% Blerovo posojilo 75.50—76, 7% Blerovo posojilo 65.25— 65.50 (65, 65.50), 7% posojilo Drž. hip. banke 72.75—73 (72,75—73), 7% stab. pos. 81.50—83. _ Delnice: Priv. agrarna banka 222—224, Osjoška tovarna 140—150, Trbovlje 125 blago.
Žitni trg
Tendenca za koruzo je izredno čvrsta. Na eni strani je dolgotrajno pomanjkanje dežja škodovalo koruzi, na drugi strani pa se je pojavilo zanjo znatnejše povpraševanje tako iz notranjosti države kakor tudi za inozemski račun, za izvoz v Italijo in Avstrijo, Na drugi strani pa blaga ni radi absolutne odsotnosti ponudbe. Cene so bolj nominelne in zahtevajo danes za banaško blago 76, 'za Sisak 97. Slabša pa je razmeroma tendenca za pšenico,
Nogomilne lehme za balkanski pokal
Sofija, 17. jun. A A. Bolgarska brzojavna agencija poroča: Včeraj popoldne so se začele nadomestne tekme za balkanski pokal. Prisostvovalo jim je 15.000 gledalcev. Tekmi ju prisostvoval tudi kritij Boris v spremstvu zunanjega ministra Kjo-seivanova, železniškega ministra Kojusanova, pravosodnega ministra Karaguisova, sofijskega župana in članov poslaništev balkanskih držav. Prihod kralja Borisa je občinstvo pozdravilo s toplimi ovacijami. Kralj je imel pri lej priliki tale nagovor :
»Bolgarija je srečna, da se v njeni prestolnici vrši peti nogometni turnir za balkanski pokal. Pozdravljam vse udeležence pri tem miroljubnem tekmovanju dobrega tovarištva, ki bo pripomoglo k boljšemu priznanju in medsebojnemu zbližanju med balkansko mladino tur gojilo čuvstva prijateljstva in medsebojnega spoštovanja. '
Nato so vsa štiri moštva defiliralu mimo ob zvokih nacionalnih himen, ki jih je svirala vojaška fanfara. Na čelu povorke so nosili zastave balkanskih držav. Občinstvo je pozdravilo igralce s toplimi ovacijami.
Prva tekma, med nogometnim moštvom Grčije in Bolgarije, se je končala 5:2 (3:1) za Bolgarijo. Bolgarsko moštvo je predvajalo zaprto igro velikega poleta, Grki so pa podali elegantno igro in lepo tehniko. Pripetil se ni nikak incident.
Danes se bo vršila tekma med Jugoslavijo in Romunijo.
SPD v Bolgarijo
Izlet SPD v Bolgarijo. Cm mesec dni bodo odpotovali uu&i planinci v bolgarsko gore in k Crjieano morju. V večji skupini bodo posetili naii turisti sredi julija bolgarske planinsko tovariše tor si v njihovi družbi iu v njihovem spremstvu ogledali uied drugimi lepotami tudi Rito planino, se pov/ipeii na vrhunec Pirina iu ob zelenih gorskih jezerih občudovali čar bolgarskih gora ter se končno odpeljali do Varne, kjer se liodo kopali v valovih Ornega morja.
Izlet je sostavljen tako, da se ga lahko udeleži vsak povjirečeu planinec, ki je kolikor toliko vajen hoje po gorah. Dnevni pohodi bodo trajali pet do Sest ur. če se Itedaj daljji se jih lahko izogne listi, ki bi mn bilo to preveč. Vzsponi bolgarskih gora so zelo položni, v splošnem lažji kot pri nas. Za prenos prtljage bodo n« raapolago mezge. Kdor je bil že na Golici ali nn Kamniškem sedlu, mu vzpon na M usnja — 2925 m — ln na El Tope ne bo delal nikakiii težav.
Ponedeljek, 15. julija: Odhod iz Ljubljane z večernim vlakom ob 20. uri. — Torek, 16. julija: Prihod v Sofijo ob 22.40 uri. — Srerla. 17. julija: Ogled Sofije.
—	Četrtek, IS. julija: Z avtomobilom Samokov. Oam-korja iu V7.pr.il do koče Musala — 4 do 5 ur hoda, i500 m, lahka tura. — Petek. 1'J. juliju: Vz]K>n nn vrh Musala — 2925 m — ln povratek na famkorjo čez. Sitnja-kovo tor z avtobusom vožnja Canikorja-Samokov-Baiija-Saparevo. — Sobota, 20. julija: Vz.pon ua kočo Mkaka-
j vioo, 4 ure, lahko, ca 2000 ni. Sedmera jezera do '<6011 in, R Itaki samostan. — Nedelja, 21. julija: Vožnja Rilski samostan-Bansko z avtobusom. Ponedeljek, 22. julija: Pohod do koče Bandoriee v Pirinn 4 ure. vzpon nn Tli Tepe -— 5o nadalnje .1 ure. - povratek v kočo eno uro. — Torek, 23. julija: Kova Bamleriea-Vasiljačka jezera-koča Damjaniea — 5 ur. Sreda, 21. julija: Koča Damjanica-Papazgiol, povratek v kočo Uamjanico
—	8 do 9 ur: kdor noče, počiva v Damjanic.i. - četrtek, in potek 25. julija: Koča Damjan.ica-Bansko, daljo 7. avtobusom fm .Tiindolo-BJclovo in z. železnico iz Bje-lova Plovdiv tor vožnja PIovdiv.Truovo-Varnn. — Sobota, 27. julija: Varna. — Nadalja in poneileljnk, -."S. in 20. Julija: Povratek preko Sofije v domovino.
Vsak udeleženec mora biti član Slovenskega planinskega druStva, ker sfi bodo poslužili izletniki i*v pustov aa železnici na podlagi objave. Skirpni gt.roSkl bodo znašali okrog Din 1700. Za morobltiic VWuie naj ima vlfjnt udeleženec "pripravljenih okrog Sest fotografij, formata 0 x 9 in naj poilje dve sliki do 22. I. m SPD v Ljubljani. Oprema je turislovska z.a gore. More bitna varijanta z.a Carigrad se bo sestavlja v Sofiii ali Varni: stroški bodo višji z,n ca Din 1000,— (turški vizum, vožnja in dvodnevno bivanie v Carigradu) Obvezne prijave sprejema plsarna*SPD v LJubljani. Aleksandrov« cesta 4, najdalje do 2:!. junija t. I.
Vabimo planince in planinke, da se v obilnem Številu udeleže tega prvega skupnega izlet-a slovenskih planincev v Bolgarijo.
JUGOSLAVIJA—MILAN
Belgrad, 17. jim. h Nogometna tekma med Jugoslavijo in Milanom je končala 5:3 (2:1).
Hudičev nrabe.n je razmeroma malo znana romantična soteska v neposredni bližini Celja. Skozi sotesko šumi potok, ki oblikuje, preskakujoč skale, množico slikovitih slaijiov. lzletmik.se tu rad ustavi, da občuduje divne naravne priaorc v tem skritem kotičku pod mogočnim, skalovitim Srehotnikom. Pot Jc tod skoai zaznamovana z »očesel«, začenja se pri železniškem mostu pod restavracijo Stegu, vodi nas mimo znane Koleučeve gostilne, dalje preko travnikov, skozi ljubko vasico, pri samoto om mlinu pa krene navzgor, da nas privede po parobku gozda do spodnjega vhoda v ITudičov graben. Sicer ner/.nat.ni potoček ob nalivih mogočno naraste, zato se nadaljna pot ihi soteski marsikje sipremeui v železne stopnice v obliki klinov, pritrjenih ponekod viisoko po steni. Tn moraš previdno stopati, ker U preti spodaj »nevaren propad«, biti morai »samozavesten«, zato pa občuti« na svoji poti tem ve« užitka in z.rulovoljstva. Skozi sotesko je hodilo svojča« mnogo izletnikov. Zadnji dve leti. ko je bila imiI slalm vzdrževana, pa so so je večinoma izogibali. Dasi so strožki za popravila prav občutni. Je vendar SPD, sporazumno 7. oskrbnikom Celjske koče. pred kratkim pot skozi sotesko spet uredilo. Sedaj jo pot lahka, jirijetma. korak 7« korakom pa nas spominja na planinske tnrrv, 7,ato je tembolj zanimiva. Pri zgornjem izhodu iz soteske se cepijo tri poti: leva. »trmo navzgor, nas pelje na vrh Srebotnika, srednja v vas Svet.je, a desna, markirana, v Celjsko kočo, kamor dospermo v dobri pol uri in kjer nas čaka izvrstna postrežba. Okrepčilo se nam bo pač prileglo, saj imamo za seboj <turo. skozi — Hudičev gTftben!
•
Slvlbene objave Ljubijon*hr hazentke pndzveze Redna seja upravnega odbora bo drevi ob 20 v posebni sobi kavarne Evropa. Dnevni red Je zelo vtižeu.
Sestanek kazenskih sodnilklh pripravnikov. Kandidati, ki so se prijavili za bazenske sodniške izpite, se vabijo na sestanek drevi ob 19.30 v posebni sobi kavarno Evropa, Vabljenj so Uidi interesenti, kj se doslej še niso prijavili. Na sestanku bodo določene „rc za teoretični in praktični tečaj.
S K Ilirija. Hazentka sekcija. .Jutri morajo k zdravnISkemn pregledu: Ivica, Bernik, Darink«. Vida, Zaje, Jurkovič. Biti morajo najkasneje ob ]R.3o'v pro-tituberkuloznemu dispanzerju nn Miklošičevi ce-li -.0. Od 18 dalje bo trening za vse ha«enat?ioo in alietinjč na Stadionu.
Pridobivajte novih naročnikovi
v kateri se nam obeta dobra letina, ker je ugodne vreme popravilo stanje posevkov.
Na ljubljanski borzi so cene koruze utira sle, dočim so drugi predmeti ostal neizprernenjeni.
Ljublana (franko nakladna postaja, plačili, roti duplikatu). Pšenica: 78 kg 2% 13«)—14-4, :>an. 78 kg 2% 138—141, oves: slav 108—100.
fi
koruza popolnoma suha s kvalitetno gnrancijo bč. 78—80, ban. 76—78, moka: ničla bč. 235-245, ban. 230—240, št 2. 210—220, št. 5. 190-200, otrobi: debeli bč. 100—105.
Budimpešta: Tendenca stalna. Promet mi nimalen. Pšenica: junij 16.68—67—73, zaklj. 1672—73. Rž: junij 11.00. 11.02—10.98. zaklj. It 11.02. koruza: julij 11.25—30—27. zaklj. 11.26 28: avg. 11.07—05, zaklj. 11.05—06.
MALI OGLASI
V malih oglasih velja vsaka beseda Din lwj ienltovanjskl ogled Din J —. Najmanjil znesek za mali oglas Dla 10*—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska S mm visoka pelltna vršilca po Din 2*90. Za pismene odgovora glede malib oglasov
treba priloilfl znamko.
IBH!
Dekle
za kuhinjo in k otrokom išče službo. Ponudbe podružnici »Slov.« v Ptuju. _(b)
Hlapec
vesten, trezen, poSten, zdrav, močan, z dobrim spričevalom, vajen vsakega popravila, zanesljiv - išče stalno službo. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 7031.	(a)
Denar
Posojila
aa vložne kniižice dala Slovenska banka, Liubliana, Krekov trtf 10
Službodobe
Potniki
dobe zaslužek. Ponudbe na upravo Slovenca pod »Slika«-6834.	(b)
Vnajcm
Lokal s skladiščem
in dvosobnim stanovanjem vred oddam s 1. avgustom na Tržaški cesti 5. (n)
Gostilno
v centru mesta oddam v najem. Naslov v upravi »Slov.« pod it. 7042. (o)
Dvostanovanjska hiša
pritlična, z električno razsvetljavo, je ugodno naprodaj pol ure od postaje Grosuplje. - Naslov pove oprava »Slovenca« p od it. 6766.	(p)
vrrmmamm
IlilMiilJ
Vsakovrstno
zlato kupuje
po najviijib cenah CERNE, juvelir, Ljubljana Wolfova aliea it 3.
Sobarico
amožno nemščine • sprejmem za letoviški pension. Naslov v upravi »Slov.« pod H. 6940.	(b)
2 ali 3 kamnoseke
ea grobo obdelavo kamenja sprejmem takoj. Oglasiti se na delu pri cerkvi V Komendi.	(č)
Pridno dekle
vajena vsakega dela in kuhe - se priporoča v župnišče ali boljšo hišo. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 7025.	(b)
Praktikantinjo
za vsa pisarniška dela, po možnosti z znanjem srbohrvaščine - iščem za takoj. Ponudbe upravi »SI.« pod »Junij 19« št. 7020. b
Služkinjo
vajeno dela v gostilni — sprejmem. Plača po dogovoru. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 7019. (b)
Kosilo Vam bolie tekne
če spijete približno pol ure pred jedjo kozarec
Rosaške Slatine.
To Vam na prijeten način pospeši prebavo.
Stanovanja
ODDAJO: V Čirčah pri Kranju
oddam v najem dve sobi s kuhinjo v novi hiii. — Vprašajte v Smledniku št 42.	(č)
Posestva
Kupim kompleks
zemljišča do 10.000 m2 in sicer v najbližji periferiji severnega dela Ljubljane. V ponudbi je navesti, če je zemljišče parcelirano in in ceno. Ponudbe upravi »Slov.« pod šifrp »Proti gotovini« št 6928. (p)
Vila
s sigurno eksistenco, velikim vrtom in pritiklinami - naprodaj. Naslov v upravi »Slov.« pod štev. 7032.	(p)
I0ES33I Muzika
prodaja prvovrstne inoz. klavirje. — Popravlja in vglaiuje strokovnjaiico in najceneje. — Izposojuje in prodaja tudi preigrane instrumente.
LJUBLJANA
Miklošičeva cesta it. 4
preje Knafljeva ulica št 4
Objave
Preklic
Podpisana preklicujem in obžalujem vse, kar sem neresničnega govorila Angeli Jenko, trg. pomočnici iz Goričan in se zahvaljujem, da je odstopila od tožbe. — Frančiška Čarman.	(o)
+ Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo tužno vest, da nas je za vedno zapustila naša nad vse ljubljena, nepozabna zlata mamica, soproga, stara mama, tašča, sestra in teta, gospa
Marija Hladnih roj. Susman
dne 17. junija, po dolgem, mukapolnem trpljenju, previdena s tolažili svete vere. — K večnemu počitku jo spremimo v sredo, dne 19. junija ob 17 popoldne iz hiše žalosti Sv. Jakoba trg št 10 na mestno pokopališče v Škofji Loki. Školja Loka, dne 17. junija 1935.
Žalujoče rodbine: Hladnik, Ustar, Rablč, Gselman.
m
»♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦s**«*«
Ce avto svo/ start prodajat at motorja bi znebil urad bri kupcev U mnogo prižene SLovenžev najmanj? inserai '(»»HHHt>«t>MtH>Mt«
Nogavice, rokavice
in pletenine Vam nudi v veliki izberi najugodneje in najceneje tvrdka Kari Prelog, Ljubljana, Židovska ulica in Stari trg. (1)
Zdrav odbran
krompir
oddaja dokler ie kaj zaloge
1 kg po Din 1.25 tvrdka A. VOLK
Ljubljana, Resljeva c. 24
Kovač in kmetovalec
Vsakovrstno železo in jeklo, iine za kolesa, osi in vzmeti, vijake, kovaško orodje in vso železnino nudi po nizkih cenah — Fr. Stupica, trgovina z železnino, zaloga poljedelskih strojev, razstreljiv in čebelarskih potrebščin. — Nakup starega železa in drugih kovin, Ljubljana, Gosposvetska cesta 1. (lj
Vedno svežo
pšenica o krušno, rženo in koruzno
moko
dobite v Javnih skladiščih, Tyrševa cesta it, 33 pri tvrdki
FRAN POGAČNIK
d. z o. z.
II
Obrt
»MMIMMMMMIMMI«
širile »Slovenca«!
„Sloven£eva" podružnica
LlubUana, Turševa cesta
(palača Poštni dom)
sprejema vsakovrstna naročila, tičoča se „Slovenca", in daje tozadevne informacije
Tehnična pisarna
inž. Borštnar Ognjeslav
poobl. civ. strojni inženjer, Ljubljana — Pražakova 8/1 vrši vse strojno-inženjerske posle ter dobavlja vse vrste strojev, predvsem
vodne turbine
VINO
Stara, renomirana dalmatinska firma, iiia solidnega, agilnega, že vpeljanega zastopnika za Slovenijo za prodajo na veliko. — Ponudbe na Interreklam dd. Zagreb, Masarykova 28, pod„VinoK-3211"
Usodno kupiš:
barva (suhe In oljnate), emajl lak, Brnel, terpentln zidarske, pleskarske In umetniške Čopiče, umetniške oljnate barve v tubah ter vse ▼ lo stroko spadajoče predmete. Poseben oddelek pariumeriie pri
Franz Draso,
Ljubljana, Stari trg št 11. — Telefon 20-45,
V molitev priporočam svojega dobrega očeta
Marka Smrekarja
posestnika
ki so danes ob dveh popoldne, prevideni s sv. zakramenti, odšli v boljše življenje.
Pokopali jih bomo v torek 18. t m. ob šestih popoldne.
Kropa, dne 16. junija 1935.
Aleš Smrekar in sestra.
Entel - ažur - plise
izvrii ekspres — Matek & Mikei, Ljubljana, poleg hotela Strukel.	(t)
KUBANY-JEV NATE CAJ
hrani ter krepCa Živce in miilce. Pospešuje prebavo, dela npetlt, regulira delovanje srca In ledvic. Kdor ga redno pti«, se mu nI bati ne glhta ne revme. Dobi ie v vseh lekarnah v originalnih zavojih po oin 15'—, ali pri zastopstvo: Lekarna Mr. Millvoj Leustek, Ljub-liana, Resljeva c. 1, ako poSljete v naprej Din 15--. Športniki, turisti, lovci, nogometaši: pijte ga rednol
Tinčkove in Tončkove prigode
56.
Gorila »e dečkoma izneveri
Kmalu nato sta bila dečka že pripravljena za odhod. S puškami v rokah sta se previdno pomikala skozi gozd. Gorila jima je nekaj časa zvesto sledila, potem pa je njeno pozornost zbudil majhen hrošč, ki je kobacal po tleh. Norčava, kakor je bila, je hitro počepnila in začela hrošča razposajeno žgečkati s prstom: bucl buc! Kuža Muki pa je »edel za njo in začudeno zmajal z glavo, kakor bi hotel reči: >Takole velika opica — pa še tako otročja k
Nenadoma je gorila planila na noge in divje zatulila:
»Hau-hool«
Kaj jo je tako razburilo? Iz gošče je prilomastila druga, precej manjša in mlajša opica. Naša znanka je zgrabila korobač in se spustila za sorodnico, a gotovo nc zato, da bi jo s korobačem naklesiila, ampak zato, da bi jo od veselja objela. Obšlo jo je pač domotožje...
>Ob, kakšno smolo imava U je zajavkal Tonček. »Zdaj je gotovo ne bova videla nikoli več.«
V	globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem m znancem, da nas je za vedno zapustil »aš predobri oče, tast svak m stric, gospod
JOSIP CARMAN
nameščenec dri. železnice v pokoju
Pogreb nepozabnega pokojnika bo- v sredo, dne 19. junija ob pol 4 popoldne iz Vidovdanske ceste št. 9 na pokopališče k Sv. Križu.
V	Ljubljani, dne 17. junija 1935.
Globoko žalujoče rodbine: Čarman, Pire in Szillich.
PEVCER
Ljubezenska zgodba mlade duie
Ko vidi, kako je vzhičena gospa Lilja nad dobrotami z Ložarjeve svatbe — veselil se je te vzhičenosti — se zdaj samo še raztreseno smehlja. Na radovedna vprašanja fantičev odgovarja samo na kratko:
»G6st moram iti.«
»Kdo pa je ona?«
>Kaj vem! Kolnhof, tako je rekla.«
»Ampak kdo je?«
Nihče ne ve. Tuja princezinja — tako lepe še niso nikdar videli v Št Vidu.
Zvečer so pri dobri jedi vsi pozabili na tujo prince-zinjo. Samo Ivan ne.
Sladek, težek vonj njene roke se mu je moral zaplesti v lase. Se nikdar ni videl tako bele roke.
Skušnjava.
Pater rektor hoče že vtretje izvedeti od Ivana, kako se sprega neki latinski glagol, toda sicer tako pazljivi šolar stoji in si ne ve pomoči. Izsledujoč zre pater Caha-rija dečku v zažareli obraz. Kaj namerava fantič popustiti?
>Za kazen ostaneš tukaj, sedi!«
Ivan vztrepeta, milo proseče pogleda učitelja in ko vidi, da se ta več ne zmeni zanj, ampak pokliče drugega, sede in postaja še nemirnejši.
Ura se počasi plazi dalje. — Štiri. — Pater rektor vstane in začne moliti po pouku. Dečki molijo glasno in drdraje z njim in pograbijo potem vsak svoja Sila in kopita in gredo. Ta ali oni se še škodoželjno zareži Ivanu,
ki se z narejeno malomarnostjo naslanja na klop; lica mu pali sram kakor ogenj, srce mu pretresa kljubest, kes in neučakljivost. Končno je šolska soba prazna. — Dečko sedi tiho v klopi in zrak se mu zdi težak in za-gaten. Dve muhi brenčita po oknu gori in doli. Na zapahu mu vise gosli. Sliši, kako so se zunaj odprla vrata šolske pisarne. Ali patra rektorja še dolgo ne bo? Bilo bi mu kakor odrešenje, če bi mogel imeti prav kljubovalne misli. Toda čudno težka zavest krivde jim ne pusti blizu. Ne more si tega prav tolmačiti, vendar se čuti tako razdvojenega in hudobnega.
Četrt na pet. Rektorja še vedno ni. Zdaj pa bo gospodična že prav gotovo čakala? Bo že nepotrpežljiva in huda? Ga bo navsezadnje še domov nagnala? Prosim, ljubi Bog, daj, da rektor kmalu pride! — Ali naj gre prosit v pisarno?
Pol petih. Rektorja še vedno ni. Morda je sploh že odšel in bo moral sedeti tukaj do jutri zjutraj. Ivan zacepeta z nogami in vzdihne. Pride mu na misel, da bi pač moral vse trpljenje veselo nositi iz ljubezni do Boga. In zbere vse moči in sede, kakor je treba, toda jok ga davi v grlu.
No, slednjič se končno zunaj vrata le odpro, koraki se bližajo, pater rektor stopi v sobo. Ivan skoči na noge.
»Ze znaš?«
»Znam. Saj sem znal že prej — le f>azil nisem.«
Pater rektor je nameraval fantiču prav za prav od-zvoniti svarilno pridigo. Ko pa vidi razmučeni obraz, kako mu žarijo lica in oči od velikega sramu in silne razburjenosti, si reče sam pri sebi, da naj rajši povprašuje, kakor krega. Torej sede v klop poleg Ivana.
»Na kaj pa si danes toliko mislil?«
Dečko še bolj zardi, vendar oči ne okrene vstran.
»Sam prav ne vem,« reče. »Gost bi moral iti v
Za »Jugoslovansko tiskarno« v LiuNjani: Karel Cel
grad, v Kolnhof — in se mi zdi tako smešno.«
Rektorjevi pogledi gredo za gosli, gospodična: gospa pl. Wertenpreis.«
»Ne vem, kako ji je ime. Toda pač, tako je rekla gospodična: gospa pl. Wertenplreis.«
Rektorju se zdi malce čudno, da bi si tiha gospa kar nenadoma začela naročati godce.
»Boš sam godel?«
»Ne, na drugo violino. Na prvo gode — maestro in morda zna gospodična tudi kaj.«
»Katera gospodična?«
»Tista, ki je bila včeraj pri nas.«
»Te je ona povabila?«
»Da, za danes ob štirih.«
»No, potem moraš pa kar teči. Bodi priden in skromen in dobro naredi svojo stvar!«
Ivan skoči k oknu ter sname gosli, si ogrne plašček, pozdravi in odvrši.
Smehljaje se gleda menih za njim. Privošči fantiču, da dobi tudi kaj dobrega pod zob in se razveseli dobre godbe. Samo zakaj je bil tako vzburjen? — Kajpada, boji se, da ne bi prišel prepozno in pa — plemenite dame!
•
Sence lepih topolov v drevoredu, ki vodi do gradiča, padajo že precej na daleč čez dehtečo tratino. Prijazno in svetlo leži staro, prostorno domovanje med cvetočim drevjem. Vrata v park so samo priprta. Dečko gre naglo po potu, z drobnim peskom posutem, k velikim vratom in odpre težko durnico. Brž ko stopi v vežo, že pride od duri na levo strežaj v modrem žametu in umerjeno namigne Ivanu, naj gre za njim. Kakor v sanjah stopa deček za strežajem po stopnicah, s preprogami pogrnjenih. Steklena vrata na hodnik se odpro.
> .rt a "rt
>«j B
<u iri
iS s
c -P
rt •ae
>CO «J
O rt
'r?
£.5 rt a
rt Ui
tu
C/2
A
J* - «
s 5
rt J — >
W o
3 s
■Ol
E s
.5 >-3 c
> ~a o
D
O
• s«
D «C
•a
D
Cft
e
Q> d
5!
-S	&
O	_
a	as
S	5
a	S
<u	rt
»N	k
O	rt u>
S
O)
° M
U o i*
ti Ui o
Izdajatelj: Ivan Rakoveo,
Urednik; Viktar CsaSS.