Stav, 2S8 V Trsta, v petek 31. oktobra 1919 Letnik Xlvi Izhaja vsak dsn, rdi ob nedeijah in praznikih, zjutraj. — Uredništvo: ulica sv. Frančiška A?:škega štev. 20, l nadstropje. — Dopisi naj se pošiljajo uredništvu. — Kefnnkiraaa pisan se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — frdajatelf in odgovorni urednik Štefan Godina. — Lastnik konsorcij lista Edinosti — Tis'{ tiskarne Edinost — Naročnina znaša na mesec L 3-—, pol leta L 18 — in cek> leto L 36—. — Yelefon uredništva in uprave štev. 11-57. Posamezne številke v Trstu in okolici po 10 stotink. — Oglasi se rafumfo v firokosti ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 20 stot.; osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po40stot., oglasi denarnih zavodov m ti po 80 stot Mali oglasi po 10 stot. beseda, najmanj pa L 1"—. Oglase sprejema inseratni oddelek Edinosti. Naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti. Uprava in iiiioiatni oddelek se nahajata v Trstu, uL sv. Frančiška As 201 Iz Jugoslavije. Odhod dr. Smodlake ▼ Pariz. SPLIT, 29. Član mirovne delegacije dr. Smodlaka je v četrtek s parobrodom »Baron Bruck« odpotoval preko Trsta v Pariz. Dr. Kramer ▼ Ljubljani. LJUBLJANA, 29. Minisier za trgovino dr. uvramer je prispel v sredo v Ljubljano ter je za svojega tukajšnjega bivanja inspiciral oddelek deželne vlade za trgovino in industrijo. V četrtek dopoldne je minister med drugimi sprejel deputacijo naših trgovskih in industri-j al ni h krogov pod vodstvom tajnika trgovske in obrtne zbornice, dr. Mernika. Deputacija je obrazložila ministru težave, s katerimi se ima osobito boriti naša trgovina pri izvozu in uvozu in naša industrija pri nabavi sirovin ter vzdrževanja obrata vsled pomankanja, oziroma načina razdelitve premoga. Obširno se je razpravljalo o novih izvoznih carinah, glede katerih je deputacija dala izraza bojazni, da bodo znatno oškodovale naše gospodarske interese, in o carinarski tehniki, ki ustvarja težavne ra-zmere v našem prometu. Minister dal deputaciji obširna pojasnila o stališču, ki ga zavzema kot predstavitelj trgovskih in industrijalnih interesov naše države napram ižnešenim pritožbam. Ministrova pojasnila so napravila na deputacijo jako ugoden vtis in upravičujejo nado, da nastopi, zlasti v vprašanju našega izvoza in uvoza skoraj znatno izboljšanje. — Minister dr. Kramer se je povrnil v nedeljo v Belgrad. Potovanje vojnega ministra Hadžiča v Prago. BELGRAD, 29. Vojni minister Hadžič je danes odpotoval s svojim spremstvom v Prago. DUNAJ, 29. V petek ie -dospel semkaj v spremit vb sedmih gospodov jugoslovanski minister fiadžič. Vojni minister se odpelje s spreinstvo-m Jc svečanostim v Prago. Na kolodvoru so generala pozdravili pocJaiuk kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev na Dunaju, Pogačnik, čehoslovaški (Poslanik -dr. Fleciiir, general Marin ovič, dr. Cerović, i:cnzul Tončič ter druge osebnosti. Češki prefiaojS za Jugoslavijo. EELG&AD, 29. Da se dvigne promet v naši državi, je vlada sklenila dogovor s čeho-slovaško republiko, katera ji dobavi potom kompenzacijske pogodbe večje zaloge premoga. Prve pošiljat ve bi imele skoro priti v našo kraljevino. Jtigoslo\«»ska misija v Ameriki. PARIZ. 29. Balkanski agenciji poroća.o iz Bel-&rada: Vla-Ja }e -'kienila poslati v Zedin.ene države gospodarsko inislio. da išče stika z velikimi ameriški«* ij-najvčnitni in hniustrilskiml podjetji v s vrh o dlaišave trgovinskih odnošajev med ZesdinSeninii državami in Jugoslavijo. Misija odpotuje v teh dneh bržkone skozi Solun. Jugoslovani a pomorca roisiia v Toulonu. ^PARIZ, 29. V Toislon je dospela jugoslovanska 5>omorska misija, ki jo vodi kamandant Pečič(?) Misiia im-i nalogo .proučavati pomorsko ispravno «fružo F regledata arzena! itt poslovanje inten-tdance ter bo obiskala tudi druga francoska voina Pristanišča. Regentovo potovanje v Skoplje. BELORAD, 29. Prestolonaslednik Aleksander "c včeraj oirpotova' »z Niša v Skoplje. Staauv air.ska v Zagrebu. ZAGREB. 29. V četrtek je hnel notranji nuni-irfcer Svetozar Pribičević z banom dr. izločkom In podbanem dr. T^«mIjenovičem konferenco, v kateri so ru.sprav'Huii o debatnih stanovanjskih razmer ali in o vseh rdrugtti ne priliki, nastalih jx> verizerr^u, pr; čemer igrajo glavno ulogo tirci. Turci !>odo morali zapustiti Zagreb, izmed tiaiih državfcanov pa se bodo izgnali oiri, ki se fcavijo z ncmor^io trgovrno. Obenem se izvede »rekvizicija VkaJr.v. ki sfeižiio lafrki zabavi Ckine-ln>atogT;>.fi itd.) Agencija za vidiraaie potnih listin. BELGRAD, 29. Na prošnjo nemško-av-strijske vlade je naša vlada dovolila, da se osnuje v Sarajevein agencija za vidiranie potnih listin v Nemško Avstrijo. Centraliziranje državnih monopolov. E LGRAD, 29. Pri upraviteljstvu državnih monopolov se je vršila seja. katere so se udeležili tudi zastopniki zagrebške in ljubljanske tobačne tovarne. Vsi udeleženci so se izrekli za centralizacijo. Hkrati so prijavili zahteve svojega delastva po izenačenju mezdnih od-^ošajev s srbskimi delavci. Načrt za razredno loterijo. BELGRAD, 29. Ministrstvo za obnovo eemlje je odobrilo načrt za razredno loterijo. Srečke bodo razdeljene na 2 oddelka in 5 razredov. Število srečk bo znašalo 100.000. Žrebanje se začie meseca maja pr. I. Zborovanje zdravniške zveze. BELGRAD, 29. V Bclgradu so imeli odposlanci vseh xdra vniških zvez sejo, na ka- POĐLISTEK teri so sklenili, sklicati dne 20. novembra v Belgrad ustanovni zbor splošne zdravniške zveze. BELGRAD, 29. Tu so se začele seje *Thov-nega zdravstvenega sveta v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev, Preki sod v Bački in Banata. BELGRAD, 29. Proglašen je preki sod nad vsem ozemljem Bačke, Beranje in Banata. Ta odredba je v zvezi z raznimi dogodki, ki so se izvršili na tem ozemlju in radi katerih je prebivalstvo samo prosilo, da se izda omenjena odredba. Zvišanje števila orožnikov. BELGRAD, 29. Da se preprečijo tatvine na železnicah, je ministrski svet sklenil, da poviša število orožnikov za nadaljnih 2000 mož. Dogovor med italijansko in jugoslovansko komunistično omladino. SPLIT, 2S. V zvezi s položajem, -ki je nas-tal vsled dogodkov na Reki, se je predsednik Hadi-janske socijaJ i stične mladine dne 13. oktobra v Milam> sestal s Cihlarem. zastopnikom jugoslovanske komunistične omladine. Poleg dragih točk, ki se nahajajo v njunem ipismenem dogovoru, se obvezujeta, da bosta z vsemi mogočimi sredstvi v Italiji in v Jugoslaviji vodila enako močno revolucionarno propagando .proti vojni. Socialistični listi v Italiji priobčujeio besedilo nh*nega dogovora. Slični izjav sta zdala dogovorno tajnrk italijanske socialistične sekcije v Parizu in tajnik federacije jugoslovanskih socijalist ov v Parizu. Italijanski vojaki proti Francozom v Boki Kotorski. BELGRAD, 29. »Demokratija« prinaša dopis iz Boke Kotorske, glasom katerega so italijanski vojaki dne 12. t. m. pred poslopje francoske častniške obednice vrgli bombo. Razen neznatne škode ni bilo drugh nezgod. Isto noč je bil zapaljen pri Glavati gozd, v katerem stoji rnunicijsko skladišče. Z brzimi odredbami je bila nesreča preprečena. Na pristojno mesto je bil poslan oster protest. Tittonijev načrt za rešitev reškega vpr&šanja nesprejemljiv. LONDON, 29. (S.) Neko Reuierjevo poročilo pravi, da ne obstoja nikak dvom, da niso Zedinjene države priznale novega Tittonije-vega načrta za rešitev reškega vprašenja za nesprejemljivega; vendar se še vedno upa, da se še najde rešitev temu vprašanju. Smatra se, da je Tittoni vnovič apeliral na vlado Ze-dinjeniii držav. Angleška in francoska vlada delujete na to, da se olajša položaj, ki je zopet kritičen. Srbi zapustili Bakar? Resto del Cariino« poroča z Reke. 29.: da je-D'Anmutzio obvestil Rečaroe. da so prible >z Pariza dobre vesti, in da vse kaže, da Clemenceau odobrava Richardov načrt, ki je bi4 sestavljen od uglednih madžarskUi, romunskih, avstrijskih in srbskiJK?!) oseb, ki stanujejo na Reki. V tem načrtu se zahteva, naj se Reka priklopi Italiji, a iuka naj se proglasi za prosto. Aili je irancoski ministrski predsednik res odobril ta načrt, ni pra-v gotovo. Pozitivno je samo to, da je izjavil, da ga predloži zaveznikom. Anglija je baje javita, da ne bo stavljala ov^r na pot. Novi obOrnski svet se sestane 30. oktobra, da proslavi obMiHCO lju-Jskega glasovanja«. Na t' gi». Darvte se je vršila vetlika ceremonija. D'An-tntiuio ie pregledal čete, a nato tvO izročile tr-žafške žene arditom in protovoljcem vojno zastavo. Iz Jugoslavije prihajajo napačne vesti. Sarajevska »Jugoslavija« javlja, da so O'Annunzijeve •čeie prekoračile premirno črto in da korakajo proti Bakru. da ie naredila v Bakru velikan- ski vtisk in povzročila veliko razburjenje. Poročevalec lista »Resto Deutsche Allgemeine Zeitung« pravi, da Za stara praado. (27) Avgust Šenoa: Seljačka bura. — Zgodovinska povest iz XVTI. stoletja. Jaz sem se seveda z drugo tolpo umikal proti šumi. Bil je gotove, da se rešim. Ali nesreča je hotela, da mi je zrno zrušilo konja. Pade' sem; udaril cb hlod, izgubil zavest. Ko ^eoi se osves!:1, sem opazil, da so me Turki | zajeli. Na zdravje, Ilija! Nisem imel časa, da 1 bi razmišljal c svoji nesreči. Nagnali so nas ujet iliie "kupaj kot ži\al in nas odgnali uklonjene v Dubico, potem v Banjaluko, pa v Travnik, ▼ Drin polje in v Carigrad, kjer sedi fur£ki cesar. Medpotoma so nas slekli do srajce, tetkii na« z bičem, dajali nam posteljo na kamenu pod vedrim nebom, hranili nas z mrvico ćrne-ja, trdega kruha. Okovi so na» ' oglodali do krvi, polovica jih je poginilo med I potjo. Moj Beg, koliko sem beden prehodil remije, ali nisem videl skoraj ničesar razun svoje bede. Ali tu še ni bil konec nevolje. V Carigradu so nas stlačili v smradno luknjo, a tu da nas porazdele na ladje, da bomo prikovani veslali do smrti. Potemnelo mi je. Prišel je dan, ko so nas imeli odvesti na brodove. Odvedli so nas na dvorišče. Jaz sem se zvijal kol pravi Lazar ter začel jadikovati. V tem je stopil predme neki starec, Turčin, oficir, ali kaj je bil, in mi je rekel po hrvatski: Kaj cviliš, plašliivec? Kakor da me je strela zadela. iv-iko ne bi, ko med tujim lajanjem slišiš svojo besedo! »Težka bolezen me je prijela, gospod!« sem odgovoril Turčinu, »kolje me in boli, ne morem se držati pokonci.* — »A, od kje si kavrin? »Hrvat sem, čestiti aga, iz Frankopanove oblasti.« Turčin se je zamislil, pogledal me od strani in rekel p«» turški nekaj 'besed stražarju. Ne vem, kaj je govoril, ali stražar me je proti večeru odvedei z dvorišča na ulico in do tesnih tilicah do vi- postaja boljševiški položaj vsak dan boljši in da je precej neverjetno« da se posreči zapad-moruski vojski zavzeti Petrograd. »Vossische Zeitung« opisuje položaj v Pe-trogradu v kritičnih dneh. 16. oktobra je bil gotovo najstrašnejši dan, pravi list. Dogodki so si naglo sledili. 17. je prišla vest, da so velike ladjedelnice na baltiških obalah v plamenu. Opoldne je prispel v Petrograd Trockij s posebnim vlakom. Vse moško prebivalstvo, ki ni bilo še pod orožjem, in žensko prebivalstvo od 17. do 40. leta je bilo uvrščeno v delavske stotnije. Gorivo in premog je mankal, toda kruh in mast sta prihajala iz Moskve. Zbiranje po ulicah je bilo prepovedano pod najstrožjimi kaznimi. Zjutraj naslednjega dne so bili pribiti po vogalih proglasi, ki so tolažili prebivalstvo, češ da ne preti Petrogradu za sedaj nobena hujša nevarnost. Vesti, ki jih prinašajo lista o položaju De-njilcinove vojske v Ukrajini, pravijo, da se mora njegova vojska boriti z velikimi težavami. Ukrajinci trde, da so začeli uspešno ofenzivo proti nemškim četam in da se prebivalstvo upira za Denjikinovrm hrbtom. V pol-tavski, harkovski in jekaterinoburški guber-niji je baje postala kmetska vstaja splošna. Število dezerterjev iz Denjikinove vojske da venomer raste. Povsod so v toku srditi boji med oboroženimi tolpami. Blizu Voronjeva se bije že teden dni-hud boj med vstaši in Denjikinovimi rezervami, ki so bile poklicane iz boljševi-škega bojišča. Tudi v Tripolju blizu Kijeva se baje vrše hudi boji. V kolikor odgovarjajo vse- te vesti resnici, ni znano, kajti Denjikinova poročila pravijo o velikih uspehih proti Ukrajini. Denjikin je izdal na ruski narod proglas, v katerem naziva nove države na zapadni meji stare Rusije izdajalce, ker da izkoriščajo sedar.io nemoč Rusije, da dosežejo svoje neupravičene cilje. Denjikin izjavija. da se bo boril do skrajnosti za vzpostavitev" stare ruske države v njenih starih mejah. Predstoječ umik Judeulčeve vojske. LONDON, 29. Poročevalec *Daily Expres-sa« javlja iz ruskega glavnega stana z datumom 26. oktobra, da je Judenič moral zopet zapustiti Carkoje Selo in da predstoji nov umik. Petrograd da se ne more zavzeti, preden ne omeji angleško brodovje odporne sile Krasnaje Gorke in Kronstadta, ki se trdo držita, ker boljševiki razpolagajo s topovi 32 cm, s katerimi streljajo v večjo daljavo, nego Angleži s svojimi topovi na ladjah. Sedaj je baje priplul pred trdnjavo angleški monitor -Erebus«, ki je obor l-:en s topovi 375 cm in lahko obstreljuje trdnjavo, ne da bi bil pod ognjem trdnjavskih topov. »Erebus izstreli vsakih 15 minut en projektil v daljavo 26.000 metrov. Vsak tak projektil tehta dve tonu Operacije proti trdnjavam se začnejo kmalu. Beli Rusi so prehitro prodirali in se sedaj nahajajo v kočljivem položaju, ki jim boljševiki lahko prerežeio pot za umik. Boljševiki so namestili dva ladijska topa na vrhove, ki obvladujejo Carskoje Selo in Polkovo. in imajo tri nemške oklopne vlake, ki ščitijo železniško progo vzhodno od Carskoga Sela in preprečujejo stransko gibanje. Tanki ne morejo uspeino napredovati, ker so preveč izpostavljeni izvrstnim boljševičkim topovom. Boljševiki napadajo srdito v petih bojnih čr ta-h. V prvi črti so baje otroci od 10. do 15. leta, v drugi vpoklicanci, nato mornarji, za njimi kadeti iu končno komunisti. Polože j Jedeničeve vojske neizpremccjen. HELSlNGFORS, 29. (S.) Listi iz Revala prinašajo naslednjo brzojavko: Položaj Jude niče ve vojske je neizpremenjen. Estonska ojačenja so odbila boljševike in jim zabranila obkoliti Judeničeve čete. V smeri proii Krasni Gorki in Krasnemu Selu se vrše še vedno •boji. Ruska vojska zopet zasedla onješko ozemlje. PARIZ. 29. (S.) Iz Arhangelska poročajo: Po odhodu zaveznikov je prestopila ruska vojska v ofenzivo; izgnala je rdeče iz ognje-škega ozemlja ter zasedla zopet stare postojanke, katere je izgubila meseca julija, in mnogo vasi. Rusi so ujeli 6000 mož in zaplenili več topov in mnogo vojnega materijala. Nekaj sovražnih ofenzivnih poizkusov ob Dvini je bilo odbitih. Prodiranje severozapadne ruske vojske. ARHANGELSK, 30. (S.) Neko poročilo vojnega poveljstva na severozapadni fronti pravi, da se ruske čete zasedle več vasi južno Onjege, kjer so se združile s četami, ki operirajo na fronti ob železniški progi. Rdeče čete so v velikem strahu in neredu zbežale v soke palače. Tu je plosknil z rokama, me izročil vratarju črncu, a ta me je sprovel h gospo-daiju v gornje sobe. Bil je to isti stari Turčin, ki me je nagovoril hrvatski: :>Čuj, kavrin!« je rekel starec, »ne pojdeš na brod; moj suženj si, delal boš na vrtu.« Pomislite "si gospod župnik, kako 'srečen sem bil. V tistem hipu sem pozabil svoje težke okove, pozabil, da stojim pred svojim gospodarjem, in ko mi je tako zaigralo srce, sem vprašal starca: »Mari si ti, čestiti aga, našega rodu in zemlje sin? Starec je pobledel, zardel, obrnil glave in mi zamahnil z roko: »Idi!« Od tedaj ga nisem videl več; marveč sem za visokim zidom preživljal svoje dneve, zalivajoč cvetje in pu-leč pleveL O Bog, neumno delo za junaka. Vsled dolgega časa in v jezi sem včasih cvet|u odsekaval glave, misleč, da so to Turki. Mi sužnji smo večkrat hodili s šejhom v mesto kupovat za gospodarja stvari po prodajalnah. Tako sem se na trgu seznanil z beneškim mornariem. ki ie razumel hrvatski, ker ie bil gozdove in na močvirja ter pustile na bojišču mnogo vojnega materijala. Boljše viška fronta. VARŠAVA, 30. (S.) PoročUo poljskega vrhovnega štaba pravi: Na vsej boljševiški fronti vlada živahno poizvedovalno gibanje in obojestranski boj s strojnicami in puškami. Iz Čehoslovaška. Dr. Benešev nastop za italijansko delegacijo. PRAGA, 29. V seji odseka za zunanje stvari se je nadaljevala splošna debata o mirovnih pogodbah. Koncem seje je podal minister za zunanje posle dr. Beneš glede tešinjskega vprašanja nastopno izjavo: Ves čas, ko je šlo za glasovanje v tešinjskim vprašanju, se je zdelo, kakor da italijanska mirovna delegacija nasprotuje našim narodnim zahtevam. Pribiti se mora, da je vladalo ves čas pogajanj med italijansko in čehoslovaško delegacijo najlepše razmerje in da so italijanska, kakor tudi ameriška, angleška in francoska delegacija pristale na naše stališče v več točkah in da so celo podpirale naše zahteve. Dalje se mora pribiti, da so italijanska, kakor tudi druge delegacije v več primerih zavzele posebno stališče, ki se semintja ni strinjalo z našimi zahtevami. Tako se je postopalo na mirovni konferenci. Tam se je po vseh vprašanjih svoibodno debatiralo, vsa mnenja so bila izpostavljena kritiki in so bila od različnih delegacij izpreminjevana. V tešinjskem vprašanju so bile vse delegacije za rešitev, ki nas ni mogla zadovoljiti in smo zato zahtevali ljudsko glasovanje. A tudi to se ne sme razlagati v tem zmislu, da se je postavila italijanska delegacija proti našim zahtevam. Zakaj v prejšnji fazi vsega tešinjskega spora je zavzemala italijanska delegacija pri odločitvah posameznih komisij nam prijazno stališče, slično kakor druge zavezniške delegacije. Zato bi bilo krivično, zbujati mnenje, da je italijanska delegacija nasprotovala čehoslo-vaškim narodnim zahtevani. Program češkoslovaške notrar.je politike. PRAGA, 29." (S.) Spomenica, ki jo je pre-čit?.l Masarvk v narodni skupščini, očrtava vladni program glede notranje politike. Spomenica naglaša, da je uporabljala Avstrija cerkev kot orodje svoje politike, in pravi, da ie republika prisiljena proglasiti ločitev cerkve od države. Vlada se bo vendar zanimala za povzdigo morale in utrditev verske oblasti. Preden se dosežo socijalizacija, se mora uveljaviti javna kontrola vseh gospodarskih in finančnih ureditev. Program vseh strank mora biti udejstvitev socijalne reforme brez prelivanja krvi. Spomenic* izjavlja, da se ruski boljševizem ne da udejstviti, dostavlja pa, da odklanja češko-slovaška republika vsako posredovanje v Rusiji. Javni blagor bo dovolil, da se nadomesti precejšen del deficita. Uprava se mora demokratizirati in ustvarit; se mora državna banka. Češkoslovaška politika mora priznati narodno politične p.avi-ce vsem narodnostim in preprečiti vsako nasilno raznarodovanje. Zveza narodov pripomore utrditvi prijateljskih odnošajev med narodi; češkoslovaška politika bo zelo popustljiva. Spomenica zaključuje z izjavo, da ne bo vlada nikdar uporabljala diktatorskega postopanja; edino uspešno sredstvo proti izkoriščanju svobode je še večja svoboda in to je prava svoboda. Mirovna konferenca. Delovanje vrhovnega sveta. PARIZ, 30. (S.) Vrhovni svet je nadaljeval proučevanje vprašanj glede izostale izvršitve mirovnih klavzul s strani Nemčije. Svet je med drugim proučeval besedilo zapisnika, kateri mora podpisati nemška vlada, preden stopi mirovna pogodba v veljavo; zapisnik določa obvezo Nemčije, da izvrši premirne klavzule, ki niso vključene v mirovno pogodbo. Vrhovni svet je tudi razpravljal, kakšna odškodnina naj se zahteva od Nemčije za potopitev nemške mornarice pri Skapafflo-wu. Svet se zopet sestane samo v soboto in bo proučeval poročila, ki so jih dale komisije v odgovor na pripombe bolgarskega odposlanstva k mirovnim pogojem. iz 5meri;:e. Ameriški senat odklonil Shicldsov predlog. V/ASHINGTON, 30. (S.) Senat je odklonil s 49 glasovi proti 31 predlog demokratskega senatorja Shieldsa; predlog namerava dovoliti angleškim dominijem en sam skupen glas v svetu zveze narodov. Predlog glede enakega števila glasov ▼ sveto zveze narodov odklonjen. WASHINGTON, 29. (S.) Senat je odklonil s 47 glasov proti 36 popravek k mirovni po- godbi, predložen od Moskve; predlog se tiče enakega števila glasov v svetu zveze narodov. Potovanje španskega kralja baje v zvez: i maro-čanskim vprašanjem. SPLIT, 29. Potovanju španskega kralja pripisuje v pariških političnih krogih posebna važnost. Prod kraljem je dospel v Pariz predsednik španskega ministrstva grof Romanones. Zdi se, da je imel nalogo, pripraviti francoske diplomatske kroge na obisk španskega -kr^ja. Bivanje kralja Alfonza v Parizu je posebno važno za vprašanje Maroka. Ta problem- >e bil vrlo resen že za vojne, poostri! pa se ie še bolj po premirju. Od povoljne rešitve mar očaral e&a višanja ie odri sna možnost francosko-SpanioNke zveze. Grška umakne svoje čete !z SmJrne? SPLIT, 29. Glasom va-ti iz grškega vira bih v Smirni resni izgredi. Z ozirom na re\\.r~ nost, ki preti grškim četam v njihovem se'amcm položaju, sc je atenska viada odločila, da u-mak-ie svoje čete iz Smirne ter da prepusti oknpacHo mesta medzavezniškim četam. Volitve v Luksemburgu. LUKSEMBURG. 29. V zakonodajnih volitvah je bilo izvoljenih 22 poslancev katol ške, 9 socijalstične, 7 radikalne, 3 narodne in 2 neodvisne stranke. Izid volitev v Švici. CURIH. 29. Volitve švicarskega državnega sveta so imele tale izid: Radikalna stranka bo imela v parlamentu okoli 58 izasto.pniko\ in bo še vodno najmočnejša skupina zvezne s\up-čr;ie vk£>ub da je izgubila nekoliko mandatov v v'»e«d nesoglasij & kmeti v curiškeni, berns':o'n. tur-■govskem in *5afus.kem »kantonu. Katoliška 1 servativna stranka ima 40 mandatov, k ker nrej, a socijalisti jih bodo imeli .?S—40. So-I:-aHst£no zastopstvo bo torej zvišano za 20 pc>l.!!icc\\ to je veliko manje, nego so upali socijalisti, ni voditelji. Nova kmetska skupima bo imela ?5 nn-slanoev. Konservativni liberalci (demokrati) bodo ime-li kakih 12 poslancev, a socialistični .disidenti 8. Raz.rr,n teh star»h strank bodo zastnr; ni v v».:r-lamemtu nekateri neodvisne/! in kakih 5 z>-tcy> niVov separatističnih strank, kakor so cvan^elci Meščanske str-n;^;e bodo tore' :mo!e pretežno a--čino v parlamentu. Med socijalisti -je bilo t7vci;>-n;h veliko maksi'Ti2fetov, ki se odkrito priznavain za revolucijonarce. Nanelnik krščansko-socijalnc zveze od topil. DUNAJ, 29. Načelnik krščansko-sccialne zveze poslanec Hauser jc odstopil s svojega mesta in prepustil vodstvo podkancelarju Finku, ki je s tem postal oficijalni načelnik skupine v narodni skupščini. Dr. Gratz madžarski poslanik na Dunaju. DUNAJ, 29. Za madžarske^ a poslanika, čigar meslo je prazno od začetka avrfusta, je izbran bivši sekcijski načelnik skupnega ministrstva za zunanje posle dr. Gratz. iz rtslile. Za rešitev vložkov pri fcvstrij^kiu kreditnih zavodih. RLM. 30. (S) Nekateri avstrijski kreditni zavodi so pozvali vložitelje, ki so pristojni na ozemlju bivše avstroogrske monarhije, katero je pripadlo Italiji, naj dvignejo čhn prej svoje vložke, ker da se v nasprotnem slučaju j njihov denar izroči avstrijskim oblastim na J rnčun vložiteljev. Italii~-"ka vlada je prote-i stirala pri avstrijski vlaui proti teinu ukrepu. Is katerim bi se hotelo vsiliti italijanskim državljanom rzplačanje njihovih vložkov v kronah, dočim imajo po določbah člena 271. mi-, rovne pogodbe pravico do izplačila v lirah pc genevskih borznih tečajih, ki so veljali v dvefc mesecih pred 1. novembra 1918. Domnevni dogovori med soclJtSlsil Ih klorikalci. RIM, 29. Vodstvo -ljudske stranke »z^v'r;*, dl je popolnoma neutemeljena vest, ki so jo prinesti -nekateri traocoski. listi, o dom:re\ncni dogovor« med italijansko ljudsko stranko "in -rcfjaJtsti v svrho ločrtve ltali>o od zaveznikov. Dalmatinec. Pripovedoval sem mu, kaka nevolja me je zadela. On pa, nato: j-Moglo bi biti tu pomoči, rojak!* »Kako?'- »Z denarjem moreš tu vse. Premisliti hočem. * Črez nekoliko dni sem ga zopet srečal in rekel mi je: »Tu drži, tu je steklenica žganja, kakor da ga je žgal sam vrag. Gosti vratarja in vrtnarja, dokler ne padeta kot zver, a pred dvorom le bom čakal jaz.« Tako je tudi bilo. Opil sem črna pijanca. Žganje ju je zrušilo, a jaz sem zagrabil za sekiro, razbil okove, da mi je pritekla kri in sem prodrl do vrat. Dalmatinec je držal besedo. V mraku sem se dovlekel žnjim do njegove ladje, a dva dni pozneje na« je nesel veter proti našim krajem. Ko so me zagledali naši ljudje, so sc začudili, kako da mrtvec vstaja iz greba. Nu, jaz sem jim rekel: živ sem in dovolj sem se navžil šale. Do trikrat pomaga Bog, a četrtič bi utegnil pomoči vrag. Tedaj sem opustil vojaščino, ali od tedaj mi je ostal pridevek »Bežnikc, ker sem trikrat pobegnil iz turškega robstva-- AmsnUfl In Jadransko vprašanje. Zaporedoma govorimo te dni o znamenitem dogodku. Ali vprašanje, ki je izzvalo dogodek, obrača pozornost nase že mesece, po-vzroča pariški konferenci toliko brige, je po-stalo pečina ob poti do deEinitivaega sklepa miru po krvavi svetovni vojni, in je tolika važnosti za vse nas, ki so nam krajine <4» Jadranu v selišče, da moramo nadalje s paz-nim očesom in napetim zanimanjem zasledovati vsak korak, vsako etapo na reševanju — reškega vprašanja. V italijanskem časopisju — ali vsaj v enem, treznejšera delu tiska v kraljestvu — opažamo zadnje dni izvestne znake, ki kažejo, da prihaja stvarnejše, mirnejše in reelnejš« presojanje, da se ta glasila začenjajo izneH« ljati iluzij ter računati z resničnostjo. Dejstvo, da je Amerika odklonila tudi najnovejšo Tittonijevo formulo za rešitev reškega« oziroma jadranskega vprašanja, je oči-vidno zadelo v živo omenjena italijanska glasila. Kakor da se jim je začelo nekai svitati, da je treba ubrati nove poti, da s« je treba iztrgati "iz dosedanje ideologije; da dosedanje reševanje reškega vprašanja vodi le v me/jle — pesniške vzhičenosti iluzij in težko dosegljivih želja, da se pa oddaljuje vedno boli od resničnosti. Razpravljajoč o položaju, kakor nastaja po odklonitvi Tittonijevega predloga, vidijo rečeni listi — med njimi posebno »Secolo« —>-tri možnosti za Italijo za nadaljne postopanje. Predvsem je treba naglasiti s poudarkom, da je Amerika odklonila. Doslej so namreč mislili ljudje v Italiji, da Wilson, njegova trdo-vratnost, ali celo — tudi tako so govorili nekateri — perverznost predsednika Zedinje-nih držav in glavarja mirovne konference nasprotuje uresničenju italijanskega hrepenenja. To pa je bila ravno huda zmota — kajti resnica je, da ie Wiison — Amerik«! Siran It »EDINOST« štev. 298. V Tr«!u, dr.z 3!. oklobra 1919 &0 bili in so v hudi zmoti tisti, ki so priča- južnotirolskih Nemcev, kakor nc velja irditev jsovali. ali pričakujejo, da bi kaka ;zprc-^neraba osebe izpremenila ludi smeri ame-ri£ke politike! Wilson ni nič orugega, nego ^predstavitelj ameriške politike. Ta pa je trdno določena in začrtana. In to zato, ker «ii odvisna od političnih ^konstalacij«, izpre-/menljivih kot je aprilsko vreme, ampak je 'določena od velikih svetovnih vprašanj go- nacijonalističniU in Imperialističnih listov, da »vsa dežela obsoja tako koncilijanlno politiko kot sramotno in izdajalsko. Smernice ta-kozvanemu javnemu mnenju dajejo tam doli vodilne osebe v raznih strujah in je vse odvisno od volje, moči in spretnosti vodilnih oseb. Saj vidimo ravno sedaj: ogromna večina listov in politikov rjove proti Gioiittiju. a ker ,5podarske naravi. Amerika — in ž njo Anglija je mož rutiniran politik in star lisjak, v tak- £n po sili stvari tudi Francija — zasleduje 4£otov gospodarski program z oiirom na balkanske dežele. Kdor ni slep, vidi znake, ki ^dokazujejo, da je temu res tako. Do tega izpoznanja se morajo dokopati v Italiji, če hočejo svojo jadransko politiko iztrgati iz oblakov iluzij in jo postaviti na stvarne podlage, Dotlej pa bodo vedno v navzkrižju z Wilsonom, in ta bo odklanjal vsako formulo, ki se ne da spraviti v sklad z njegovimi računi. A Wilson je — kakor rečeno — Amerika, in z Ameriko sta Anglija in Francija. Ta poslednja dela sicer Italiji lepe — poklone, katerih vrednost pa v kraljestvu oČividno ne ocenjajo pravilno. Nemški listi n. pr. trdijo neprestano, da je ravno Francija »vrhovna zaščitnica« Jugoslovanov. Sicer tudi to ni res, ker je Francija le zavez-oi-ca — Amerike! Morda ne tako očitno kot Anglija — ali vendar! Sedaj, po odklonitvi Tittonijeve formule od strani Amerike, opažajo italijanski razsodni listi, da je Italija s taktiko svojih državnikov v jadranskem vprašanju zašla v zagato in se ozirajo po kakem izhodu. Razpravljajo o treh možnostih. Ali naj sodeluje na konferenci za rešitev jadranskega vprašanja? V tem slučaju 4>i se morala pridružili vsem ukrepom, torej tudi tedaj, če bi bili naperjeni proti — D'An-aunziju! Naj se upre tem ukrepom? S tem pa se izključi od konference, čemur bi bile posledice nedosledne in marda katastrofalne za interese Italije. V tem slučaju bi se morala Italija odločiti za težek in usoden korak. Morala bi — pravijo rečeni listi — zasesti vsa ozemlja — prisojena ji po londonski pogodbi — do zadnjega kraja ter jih trdno držati v roki kot jamstva, kot zastavo,- torej — če prav razumemo — kot konpenzr.cijski predmet za izsiljenje ugodne rešitve jadranskega vprašanja, posebno pa reškega. To pa bi bila usodna pot, ker — kakor vemo — Amerika ne priznava londonske pogodbe in Jugoslavija tudi ne! Prišli bi še večji zapleti ob osamljenosti Italije!! Ali pa — to bi bila tretja možnost — se cdloči Italija za direktna pogajanja z Jugoslavijo! Tudi o tej možnosti so začeli razpravljati nekateri italijanski listi. Sicer jim je korak k tej misli očividno težak. Napravljajo ga plaho, nekako tipajoč, kot bolnik, ki po dolgi težki bolezni prvikrat vstaja iz postelje. Ali — in to je glavno — začeli so tudi to pot pri-tegati v območje možnosti. To pot bi bila morala Italija — mi smo vedno trdili to — nastopiti že takoj iz prvega začetka. Ali Gr-lando in Sonnino sta se izogibala te poti bolj, nego vrag blagoslovljene vode. Mnogo grenkob, mnogo razočaranj bi bilo prihranjenih Italiji, da nista bila ta dva njena državnika tako zakrknjena in da nista pričakovala vse sreče edino le od bogatih in močnih stricev, ki naj bi zadušili slabiča. Njuni računi so bili temeljito zgrešeni, kakor priča ves potek reševanja jadranskega vprašanja, in posebno še sedanja odklonitev Tittonijeve formule od strani Amerike. Kakor smo že rekli: velike gospodarske koristi so, ki določajo politiko Amerike in nje smeri pri reševanju jadranskega vprašanja. Ravno zato pa so italijanski listi, govoreč o možnosti neposrednih pogajanj z Jugoslavijo (govore sicer samo o Srbiji, kar pa oič ne izpreminja na resničnem stanju tvari) zopet v hudi zmoti, če menijo, da bo Jugoslavija mehka kot testo radi svojih hipno zamršenih notranjh razmer. S tem se v Italiji zopet vračajo v nesrečni začarani kolobar — iluzij. Jugoslavija ima tudi svoje bogate strice, ki so ji strici tudi radi sebe! Mari še ne vidijo, kako se ti poslednji v tem ko se oni love v svojem kolobarju, pripravljajo za gospodarsko snovanje na Balkanu! Će se Italija ne strežne — a hitro, ker bije že dvanajsta ura — bodo imeli prav tisti, na katere je stavljala vse svoje račune, koristi, dočim ostane Italija s periščem — iluzij in vzletov svojih — pesnikov! ¥2311. Da nc bo nesporazumljenja! V članku pod naslovom »Še zgledi iz Trentina« v včerajšnjem izdanju smo rekli, da v Italiji vleče časopisje maso za seboj, da potem pritiska na vladalce. Ta naša navedba bi se mogla krivo razumeti — kakor da smo hoteli reči, da vsa masa sledi časopisju. Tega pa nismo hoteli trditi. Javno mnenje v Italiji, ki je res ustvarja časopisje s svojimi zvenečimi frazami in pretiravanji, tvori le neki del naroda: politiki po poklicu, razumništvo, in le majhen del mase je, ki ima razumevanje za politiko in ki se res zanima zanjo, v prvi vrsti socialistična masa. Saj smo povodom razprave o volilni reformi čuli cd strani opozicije skoro dan na dan kot glaven argument protitrditev, da v Italiji, posebno pa južni, masa še ni zrela za tako reformo, da ne bo znala prav ra/biti take politične svobode. To je bilo vendar očito pripoznanje od italijanske strani, da velik del naroda ni še politično dozorel, kar si moremo razlagati le s tem, da se tako ne udeležuje političnega življenja, da se ne zanima za politiko, da torej ne more izvrševati nikakega pritiska v to ali ono smer. Politična »masa« se omeja torej na gotove, gori označene plasti naroda. Na to smo mislili ▼ svojem članku. Potem pa je 5e vprašanje, koliko odstotkov te mase ima res pravo razumevanje za politične dogodke, a koliko se jih daje le voditi od bobneče besede in grom-skih gesel? Menda velika večina. Zato smo rekli upravičeno, da časopisje vleče maso za seiboj. Potemtakem v Italiji res ni resničnega javnega mnenja, ki bi koreninilo v samosvoji razsodnosti in zato ne bi mogli reči, imata li prav Nitti in Credaro, ki zagotavljata, da ,!hče v Italiji ne misli na raznarodovanje tiki je on tisti, ki sedaj v resnici nadvladuje politično življenje v Italiji. Da ni hotel Gio-ii £ ti, Nitli ne bi bil imel večine v parlamentu. In ravno zato, ker stvari tako stoje, je tako težko vsako ugibanje, kako bo v Italiji po bližnjih volitvah. Kajti tudi Giolitti je sfinksa, knjiga, v kateri ne moreš čitati. Izprememba, preobrat, ki ga mnogi pričakujejo, bi mogel priti le tedaj, če pridejo socijalisti, Če že ne do večine, pa vsaj do velike moči. Toliko v bolje razumevanje stvari in dogodkov v Italiji. Kaj je z našimi interni ranci. Rojak, ki je interniran v Cardolu pri Trentu, nam piše dne 26. t. m. 1918: »Včeraj je bil tukaj pri komandi kapitan Cirola od Comando Zona di Trento, ki nam je pokazal pismo predsednika ministrskega sveta Nittija, naslovljeno na civilne komisarje, da se potrudijo osvoboditi internirance, deportirane od italijanskih čet iz dotičnega ozemlja izven posebnih jako težkih slučajev (morebiti se pri tem razumejo zločini). To pismo je datirano 19. septembra t. J. Interniranci, ki so pristojni v Trentmo, so že danes odšli; Dalmatinci odhajajo danes čez Jakin domov. Iz Zadra je za nje prišlo »Nulla osla«. Ostajamo še mi. Sam kapitan Cirola je pravil, da se čudi temu. Tukaj so nas do grla siti!« — Kr.kor doznavamo od verodostojne strani, se ekselenca gospod generalni civilni komisar živo zanima za naše internirance in je že pred daljšim časom izdal odredbo, da se ti izpuste. Kriv, da se to še ni zgodilo, je najbrže tisti mogočni gospod, ki vlada po celem svetu brez državnih mej in pod čigar močjo smo že toliko trpeli, namreč gospod birokratizem. Če se že gospod biro-kratizem mora informirati še enkrat o vsakem posamezniku, da mu ne uide noben »težki slučaj«, naj se vsaj tisti nemudoma izpuste, za katere se glase informacije povoljno in za katere so prišla priporočila od samih okupacijskih oblastev. Pod Avstrijo so veljali Tirolci za boljše ljudi nego so Slovenci in Hrvati. Ali naj to naziranje še nadalje obstoja, danes, ko se slavi ravno obletnica cdkar se je pometlo z vsem, kar je bilo avstrijskega! Slovensko gledališče. Opozarjamo občinstvo da jutri, v soboto (dan vseh svetnikov), ni predstav« pač pa sta pojutrišnjem, v nedeljo, 2. novembra, dve predstavi« Popoldne ob 15 se zadnjič ponovi najboljše Hermann Sudermannovo delo, socijalna drama v štirih dejanjih »Čast«. Glavno ulogo igra g. Sila. Ta igra je dosegla popoln uspeh toli pri premijeri kolikor pri reprizah in se ni še igrala popoldne. Občinstvo iz okolice ima torej zadnjič priliko videti in spoznati to krasno delo. Zvečer ob 20 se ponovi A!exandre Bissonova tri-dejanska burka »Nadzornik spr;Iuih vozov«, ki je pri četrtkovi premijeri izredno ugajala in vzbudila v občinstvu salve smeha. Glavno ulogo, laži-nadzornika spalnih voz, igra g. Sila, njegovo ženo gdč. Mezgečeva, njegovo taščo pa ga. Silova. Kdor si želi razvedrila itn zabave, naj se udeleži te predstave. — Gledališko vodstvo je poskrbelo, da ne bodo več meddejanske pavze tako dolge. Angažiralo je zelo spretnega kulisnega mojstra, g. Bizjaka, ki ima resno voljo in sposobnost, da vkljub velikim nedostatkom našega odra, okusno in kolikor mogoče hitro, opremi oder. Seveda potrebujemo še marsikaj, toda upamo, da z blagohotno naklonjenostjo našega občinstva ne le vzdržimo naše gledališče na sedanji višini, nego ga celo polagoma zbolj-šamo. Naši prošnji, da bi občinstvo kaj darovalo za primernejšo opremo odra, se je odzvalo le par rodoljubov, katerim bodi izrečena najtoplejša hvala, toda upamo, da se jih odzove še več. Vsak predmet ki se more uporabiti na odru, je dobrodošel. Darovi naj se prineso na oder ali pa naj se sporoči naslov, da pošlje gledališko vodstvo samo ponje. Državna nižja gimnazija t Idriji se je slovesno otvorila dne 27. oktobra t. 1., in sicer I., II. in III. razred. Z rednim poukom v vseh treh razredih se je že pričelo. Dasi so razredi razmeroma dobro obiskani, podaljša ravnateljstvo rok za vpisovanje, oz. sprejemne izpite do 10. novembra t. 1. »Glasbena Matica«. Danes ob 18 in pol je pevska vaja za ženski zbor. Gospodične, ki so v uradu do 19, naj pridejo takoj po končani službi. Pevske vaje za ženski zbor se bodo vršile redno ob -ponedeljkih in petkih ob 18 in pol. Izlet »Učit. društva za Trst in okolico* se bo vršil v nedeljo 9. novembra na Erzelj pri Branici. Odhod s kolodvora pri Sv. Andreju ob 7'30. »Vrdeljski Sokol« priredi v nedeljo, 2. novembra predstavo Mlinar in njegova hči«. Vstopnina stojišče 50 stot. s sedežem 1 liro. Tatovi vo -/.bof-.'.V.. Uprava državnih železnte trp! škodo 15.00o iir. '/••pet tatvina. Iz maiuriaktornesa skladišča Jos- pa Mnggie v ulici Giulia 24 so preteklo noč ukradii neznani tatovi razno sukneno blaijo, obleke in perilo v skupni vrednosti 30.000 lir. Policijska obla&t išče tatove Udarec. V prosti Inki je včeraj ipopokir.e baje nagajal trinajstletna Bruno Angelisch-io "delavcem pri đdii; neki težak, teko pravi deček, gt je u-daril z železom po nosu. Ob 16 so telefonično poklicali zdravnika z rešilne postade, ki ie pri-hitei na lice mesta, je -daJ dečku prvo -pomoč; ime* je 2 cm dolgo rano na nosu*. Ranjen z bodalo«. Trije arditi so se včeraj o-koii 22 norčevali z neko deklico v ulici Malcsn-ton. To je videl m slišal mehanik Rihard Barbari^ in opozorH vojake, naj ne uganjajo tako neumnih in neJepilr Sal. Vojaki so se užalili In naskočili Barbaridia. Neki ardit mu ie vzel palico iz roke, drugi pa mahnil proti njemu z bodalom in ga rani! v desno roko. Barbarich-a so peljali z. "avtomobilom nt rešilno postajo, kjer mu ,e zdravnik obvezal 5 cm dolgo tn 3 cm globoko rano. Nato so ga .prepeljali v mestno bolnišnico. Orožnik: iščejo ranifcr. Aretirali so včeraj več tfčkov, ki -so ukradli v stanovanju zdravnika Franca Pepena, v ulici Farneto 2, razno blago, preproge, obleke, perilo in en kovček, v skupni vrednosti 10.000 lir. Blago so našli pri J>eki Z. Rase«, stari 38 let, stanuječi v ulici Sv. Frančiška 34. S prva -so jo aretirali; iTdiia ie, da je ono blago kupila od nekih neznanih oseb. itr ker n»so mogH dokazati, da se }e udeležila tatvine, so jo zopet izpirstHi. V zapora pa so obdržali nažtedjiie vlomilce; Josipa Voricina. Karla Ritossi, Ernesta Kirassiera, Milana VisLntina in Alojzija Rossija. Posledice ljubezni. Neka R. M. >e imela ljubezensko razmeće z nekim irriadeničem, s katerim ;e postala tudi noseča, nakar jo -je ljubimec zapustil. Oblačita sc je tako previdno, »da »i niti mati cpaziia, da je v dragem stanu. 27. t. m. ponoči pa je padla v bmedftevico, ker ie porodila dete. ne da bi komu ka: povedala.. Zjutraj jo je našla mati bledo deakor smrt v postelji in v mlaki krvi poi njo .pa mrtvega •novorojenčka. Sodnijska komisija je ugotvila, da mati ni umorila deteta, ker ie ibUa sama takorekoč v veliki nevarnosti. Društvo „Ljudski oder" \ Trski Vabilo ua OTVORITVENO PREDAVANJE ki se bo vršilo v petek, 31. oktobra« ob 20 v zeleni dvorani „Delavskega dom;;" ulica Aladonnina 15. Predaval bode s Ferdo KUnmayr o predmetu Prešernov „KRST P3M S&VICJ". Vstopnina za nečlane SO stot., za člane 60 stot. Odbor matice »Ljudskega odra v Trstu. IZREDNA PRILIKA! Zganja .......L 6. - lit. Rum........L 6.— „ Vermouth......L 4.40 „ Maršala.......L 4.40 „ Konjak po......L 8. - „ Malinovec po.....L 6.— „ prodaja !. KrižmGnflČ, TfSt, ll. 30. 8ttO!iF2 8. „Vfktcr Parma" priredi PLEms VENČEK v soboto in nedeljo v dvorani „Konsumnega društva* pri Sv. Jakobu. Od 18 do 23 ZALOGA UR IN 2LATAHIHE::: na velijo izbero se vdobi pn A. POVH v Trsia TRG GAR1BALD1 (BARRiEu'A) 3. FcTI je ALI OGLASI RADI selitve se proda pod ceno: hiša z 20 sobami z dovoljenjem za gostilniško obrt, trgovino, mesnico, pekarno, z velikim, s kostanji obsenje-nim dvoriščem, hlevom, vrtom 3000 m3 in kmetska hiša, hlev, več njiv z vodno silo in vodnjak. Vse pri postaji. Katarina Ličen, Rihemberk 174 pri Gorici. 4256 V nedeljo, 2. novembra 1919 ob 13 se bo vršila v Skopem Javna večje množine ro^Iisnlh Hrastovih tiiv. M se iz?!> 7 Na prodaj posestvo v Sežani ob glavni cesti, sestoječe Iz sledečih parcel: ZOBOZDRAVNIK Bn. NHAŽEIC m%l Corso 24, I. nadstropje Ordinira od 9 - 12 dop. in od 3-6 pop. rrezooiastaa izlinii m, pMimja in wM zaie hFa In dvorišče z vodnjakom obsega 6 ar in 94 m", travnik pri hiši obsega 24 ar v n 93 m* I vrt pri hiši obsega ! travnik of s ga i pašnik obsega | njiva obsega gozd obsega del posestn h pravic na Premoženje se proda radi izselitve, in I' iena radi ttga zelo »izka Za pojasnila og as ti se v p s ral D\ FERFOLJA. 4 a.e in 49 m1 19 arov in 18 m8 12 arov fn 42 m* 5 arov in 41 m* 47 arnv in 1 m* občinskem g zdu SREBRN denar kupuje po najvišjih cenah tirar ul. Manzoni št. 17, vr. 2, prit!. 4286 KROJAČ Pavel Pestotnik, ul. Gatteri 44 se priporoča slavnemu občinstvu iz mesta in okolice. 4201 DAMSKI klobuki v veliki izberi po jako usodni ceni. Sprejemajo se naroČila in popravila. Modni saJon, Corso Garibadli 15 III. 4280 SPALNA SOBA, nova, moderna ec proda. Ul. S. Cilino 533 na-sproti norišnice. Mizar Ščuka. 4292 VELIK DOHOD krasnih klobukov zadnjih novosti iz baržuna An sukna, po tzdo niz.kih cenah. Sprejemajo se naročila m ipopravila. Novi medni salon, Corso Garibaldi 28. 428S MEBLIRANO SOBO in 1cuhin?o oddam »ĆTavi samski osebi a!li vdovi iz boljših krogov, katera bi mi ho teki kuhati in držati v redu stanovanje. Naslov pove i ras. odd. Edinosti. 4293 Eia Matiju pristnem Trtotfna s semeni — In — deželni Tii pridelki Sguer S Comp. —--—P — TRST - sporoča vsem cenjenim odjemalcem, da se je iz ulice Roma 11 v isto poslopje o ul. Hiteti FMMii št2i'. 13 ter se priporoča za nadaljno naklonjenost vseh naročnikov. KDOR se hoče spominjati svojih mrtvih, naj si nabavi družinski spomenik za L 1600. Ulica Ros-setti 35 A. P 712 SLUŽKINJO, Slovenko, veičo tudi v kuhanju, Išče majhna slovenska družina. Naslov: Lentič, ul. Feiice Venezian 5, pisarna, od 10—U. 3325 KROJAĆNICA Avgust Sfcular «!. S. Francesco d'Asisi štev. 34, III. ie edina dobroznana kro-jačnica v Trstu*. 3367 Dobro Je pazila. Josipina Mariancich, stanujoča v lihe i Massimo D'Azecišo 3, ie včeraj popoldne šla iz stanovanja in izročila klju6e neki pevki, ki stanuje pri njej. Pevfca pa je zaspala v svoji sobi. V tem času so vdrli v stanovanje tatovi in ukradli iz omare 3000 dir in (precej zlatenine v vrednosti 675 Irr. Pevka seveda ni slišala v snu ničesar. Sumljivo blago. Včeraj ob 1030 Je srečaj policijski agent nekega Josipa Bubnacha, starega 21 let, stanujočega v iriici Madoraiina 24, ki je stopal jx> ulici Sette Fontane s precejšnjim zavojem pod pazduho. Agentu sta se zdela i blago i Bubnich sumljiva; zato )e vprašal Bubnicha, kaj nese v zavoju, nakar mu je Bubnich odvil zavoj. V njem ?e bido več svilenih peč, rokavic, nogavic in mnogo drugega -blaga; vsak komad je Imel pr*Šit listek, -na katerem je bila naznačena cena. Policijski agent ni dolgo premišljeval, kaj na} stori, zaplenil blago m aretiral ».poštenjakac, ki je blago gotovo ukradel v kakšni trgovini. Tatvina na postali pri Sv. Soboti. Predsnočnem so neznani tatovi odprli na postaji pri Sv. Soboti vagon in tdcradli iz njerga 10 zabojev volnenih maj; črez nekoliko časa so se zopet vrnili in začeli odpirati drug vagon; toda -takrat jih ie zapazil čuvaj, ki je začel streljati nanje. zpis »sja. Razpisuje se natečaj za občino in zdravstveni okraj Senožeče. Letna plača, čista in prosta pristojbin, znaša L 6000.—. Zdravnik je dolžan obiskovati brezplačno vse uboge zdravstvnega okraja in obavljati cepljenje. Stroške za vožnjo nosijo posamezne občine, ki plačajo zdravniku še dijeto L 8.—, če je zdravnik odsoten od svojega bivališča v Senožečah cel dan, drugače pa dijeto L 4.—. Kdor se hoče potegovati za to mesto, naj naslovi prošnjo na komisarijat za upravne posle goriške dežele in naj priloži naslednje listine: 1. Rojstni list. 2. Potrdilo o pristojnosti, izdano od občine. 3. Doktorsko diplomo za zdravilstvo in kirurgijo in druge listine o izvrieni zdravniški praksi. 4. Izpričevalo o lepem vedenju. 5. Morebitne druge listine. Komisarijat za a pravne posle Goriške dežele Komisar: Dr. Pettaria. ZOBOZDRAVNIK v Trstu, -llica Genova št. J3, 1 n;«d->tr (prej ulica Camp.inile) T> hniški v »dj.i Johnscher, dolgoletni asistent Dr. J Č rraks - Izdlonj* /.ti Drez oolečin. Plombiranja. Uineti'i zojje. "lili"!!'—iffFIMM I "h -vsai 29@aiSBi*_-.. Rlunlons Mrittticu dl Slsurta u Trsta. (Lastna palač:.'. Ustanovljena leta 1838. Zav^rov. proti škodi, povzročeni po ognju, streli •a eksplozijah. Zavarovanja steklenih plošč proti razbitju. Zavarovanja proti tatvini z vlomom. Zavarovanja pošiljatev na morju in po suhem. Življenjska zavarovanja v najrazličnejših kombinacijah. Delniška glavnica in rezerve dne 31. decembra 1915 K 199,625.992*40. Stanje zavarovalne glavnice na življenje (31. 12. 1915) K 516.405.849'—. Cikar obstoja družba, je bilo v vseh branžah iz-piačano na škodah K 872,*53.443'85. Zastopstva v vseh deželnih slavnih mestih in važnejših krajih. - in - spinovlte ŽAGAR £ PLEStfIČAR-Trst Lnsfnti mim !k:(hnj il 10-21. Urad v mestu: nI. Dcnlzetii 5 tol cIlFrai llilt l^Mm vermoutha najfinejše vrsie in ilrugi i likerjev. — Transito: prosta luka. — iv 3 ► i >.') Rc*2r/2 i< Centri! i T*»f fia tisn di .linr ih 5 - fli i. Ml 3 Podrnžnl:e: Dubrovnik, Duiaj, vjt>r. ljuljana, MeUović. >jiUji Spit. ji>e.jit Zjj^r Ekspozitura: Kranj. Obav ja vse v o str j; j oiltjj.'a p»ia Spraja na vSaja na hranilne kn|ižice priti i/j', lotila v»rs-silm v Mnzogito prjinetu proti letiin i-bresti n a odpovej naveza ie z ies^e Jema po n.iju^oJiiejš ti po^ojin, >e i.n.jjj pogoditi od siućaja do slačaja. U,e v Qaj3.ii mulu iriiili (iiln linafirt. Blagajna posluje od U.30—.2.3u in 14.*»—Hi Kramarsko blago, drobnina, parfumi :: Milo za pranje, parfum rano milo :: Velika salsga s prodalo na debelo Turska RAiMOiiOG mmk & e. - Trsi ulica S. Lazzaro št. 10 Tee on medmestni 31 23 --Eiiinj zastopništvo odlikovane in privligirane tovar e mila — Fražel i GiERefSi — MsSana — Večja množina bi ga se pišje t;.k | z lastnin K tl i rii'in ® Oblastveno koicesijonirana posredovalnica, J promet z zern j;šči itd. itd. i Josip limčiž - Maribor, 0 $:hi!Iarjava casla štev. 6 ® se priporoča rojakom za posreJovanje g pri nakupu zemljišč, posestev, hiš, ia obrtov itd. itd. 6) (SI S) & e> G> -- . .jUttir'.. t ai ■ • Umetno - fotogra velikih oblikah. Slik« - povečanje - slike na porcel. ploščah, umetne sli- Trst — ulica Acauedotto štev. 27 — Trst Pozor! — Govori se slovensko in hrvatsko-srbski! — Pozor!