61. številka. Trst v četrtek 14. marcija 1901. Tečaj XXVI .-.Edinost T »m-« etkrat i»» dnn. ruuri p^t<»ii !r n *£niro*. ob 4. uri ive^r. z* celo lett.........24 kron T*, pol leta 12 -« . 2 kroni za četrt let«....... za en ........... Naročnino ;e pi»če7«ti naprej. Na n»-i be bre* priloten* BArn^niM aor* » l« o*lr» _ pO tobakarnah v Trstu se prodajajo po-*niernf številke po 6 stotink (3 nvč I: /ven T ruti pa po 8 *totink (4 nvč. Telefon it*. Hi«. &din c s t Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V etUaoatl Je doč ! Oglasi se računajo po vrstah v petitu. večkratno naročilo s primernim popumom Poslana. osmrtnice in javne zahvale domači oeiasi itd. računajo po pogodbe Vsi douisi naj se pošiljajo iirednlSt*u Nefrankovatii dopisi se ne sprejemajo Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamaciie in oglase »prejema upravništvo. Naročnino in otrlase je plačevati loco Trst. Uredništvo in tiskarna se iihIihihIh v ulici Carintia Siv. 12. I" pravuiStvo, in ■ prejemanje luseratov v ulici Muiin piccoio 51v. .'i, II. liadslr. Lzdajatelj in odgovorni urednik Fran Godnik Lastnik konsorcij lista „Kdinost'4 1 stisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu Iz mlailočešKBia tabora. I hinaj, 2'J. mar-a 1 '.H)l_ Ves |H>litiški -vet se bavi te dni s skle-iH.m na^a kluba, »I a izloči iz o b-airukcije najvažnejše takoimenovane »državne |x>trel>e« in da pusti pasirati brez od-jM»ra rekrutno predlogo, volitev delegacij in kvotne deputacije. Nekateri bi hoteli, da je ta sklep jmdoben kapitulaciji naših jh>--lan*ev, da so se enostavno naveličali dolgoletnega l>oja, opustili obstrukcijo ter se uklonili Korberjevi vladi, ne da bi bili dobili zahtevano zadoščenje za prizadete jim krivice. 1 >rugi — |>->sebuo naši domači radi-kalci, ki vidijo izdajstvo v vsakem koraku roladočeških poslancev — trdijo, tla se je mladočeški klub prodal, in sicer za prav sramotno ceno, za par maloznatnih gospodarskih konce«j, ki niti od daleč ne morejo odtehtati razžaljenja, zadanega češkemu narodu z razveljavljeujem jezikovnih naredeb in s poznejšimi naredbami, ki so še p-nistrile jezikovno stanje, kakoršnoje bilo pred Badenijem. < > kapitulaciji, ki jo očitajo klubu zunanji nasprotniki, seveda ne more biti govora : Nemci se pametne in praKtične jnjlitike Mladoćehov mnogo Im»1j boje. nego obstrukcije, zato je naravno, da jim ni ]>ogodu sedanja kl u I »ova taktika. >e manj pa more biti govora o kaki prodaji : to je fraza, ki jo imajo radikalni demagogi pripravljeno vsaki hip za nerazsodno ljudstvo, za tiste sloje na roda, ki se opajajo ob bobne č i h Usedali in ne vidijo vrednosti dalekosežnih d e-j a n j. Ti -loj i so pred par dnevi slavili na nekem shodu v Pragi radikalca Klofača, ki se je bil v zl>ornici - svojimi tovariši osmešil in ki je |>ovedal sam odkriti*, da ni dosegel ničesar: a obsojali so mladočeške pt>slance in v Plznu so jim celo razbijali okna, — menda zato, ker je klub s svojo zdrelo politiko pro-vzročil konsternacijo v nemškem tal>oru — kar bi bilo že samo na sebi znaten vsj»eh. Mladočeški poslanci niso niti kapitulirali, niti se niso prodali. Sploh je nekoliko čudno, čemu tako zanimanje in čemu v nemškem Časopisju toliko razburjenja zaradi sklepi*, da se drž. potrebe izločijo iz obstrukcije ?! To izločevanje« ni nič novega. Mladočehi so dovolili rekrute celo vladi < larvjevi in tudi volitev delega-5j niso ovirali, če ravno nesrečna vlada Clarv-jeva je zadala češkemu narodu usodni udare«-. P O I) L I S T E K Vladike Križevačkesa pastirski list. (Dalje.) A kaj naj rečem ob onih na svetu jedinih prizorih, ko smo za onih divnih svečanosti i »eatifikacije gledali m i L* lice sv. < >četa, ko je. nošen na prestolu, kakor nebeška pojava, plavat nad našimi glavami bla-goslovljaje nas, spremljan po tisoč - grlenih vsklikih navdušenega naroda ! A toliko da nam srce bije. ko se spominjamo onega blaženega trenotka, ko smo smeli tildi mi, toli mala vejica z mogočnega stebla sv. pravoslavne katoliške cerkve, poklekniti preti Kristovega namestnika : ko nam je srce plavalo v razkošju ljubeznjivega pogleda Njegovega, a duš0, žejno pila va-se med utolažljivih Očetovskih besed Njegovih; in ko se je slednjič sv. Mu desnica spustila nad naše glave, »ločim so Mu u^ta izgovarjala l**sede močnega blagoslova ! More-li človeški jezik izreči, more li pero opisati ono sveto radost, ki nam je objemala dušo, ki se nam je zrcalila na licu v oni čas, ko smo blaženi odhajali iz teh svetili prostorov? To ni bilo Tudi sedanji sklep na začasno opustitev obstrukcije ni izviral iz kake posebne ljubezni do vlade Korberje\e in do našega nerabnega parlamenta : tega sklepa niso provzročili n:-kaki notranjepolitični oziri, temveč oziri na monarhijo. Naša monarhija ne bo hodila do konca dni p o p o t u, po katerem hodi zdaj. Priti m o r a i n p r i <1 e č a s, k o n e b o več poslušala na diktate iz — Bero l i n a, ko Ih> monarhija slovanska tudi na zunaj, kakor je v resnici že od nekdaj slovanska. in takrat bo rabila moči... Ne bilo bi v interesu < 'ehov, da bi slabili državo na zunaj, — zato so izločili re-krutno predlogo iz obstrukcije. < es pa je tudi, da se razmerje z Ogrsko uredi tako, kakor zahtevajo gospodarski in politični interesi tostranske državne polovice in kakor i se mora urediti z oziroro na ugled celokupne monarhije. < eški poslanci torej ne bodo ovirali volitve delegacij, — kakor je niso ovirali nikoli. Ne iz strankarskih, taktičnih nagibov, j — iz načelnih ozirov so naši poslanci ... ^izločili« »državne j>otrel>e« ter spravili začasno meč v nožnico. Začasno! Niso sklenili, tla opuste ebstrukcijo, — kajti ostalo je vse pri starem, kakor je bilo za Clarvja in češki narod ni še dobil nobenega zadoščenja. Vendar pa ni izključeno, da se poleg državnih potreb izločijo iz obstrukcije tudi naj- , nujnejše l j u d s ke potrebe, |>otrebe narodov, v prvi vrsti slovanskih. V klubu niso o tem še ničesar sklenili. Ako pride do tega, bo gotovo zopet mnogo vpitja o »kapitulaciji« in podobnih grehih, a mladočeškemu klubu se tega vpitja v radikalnem taboru ne bo treba strašiti. Izločiti iz obstrukcije gotove točke, ali obstrukcijo opustiti, ni eno in isto. Mladočeški klub ni vrgel puške v koruzo in je ne sme vreči, dokler ne dobi za narod, čigar zastopnik je, popolno zadoščenje. Do tedaj pa je pač mogoče premirje, a ne popolen mir. ki bi bil samo mir pokopališča. - Internacijonalizem med slovenskimi dijaki. V Pragi, 11. marca 1901. F. T. Kakor vsaki mesec, tako je priredila češka podružnica Slovenskega plauin- nič zemskega : kakor je bil že oni izredni prizor v hramu sv. Petra kakor nekak odsev ueba na zemlji, tako je bil tudi ta blaženi doživljaj nekak predobcutek slasti in sreče, ki jo izvoljenci uživajo v nebeškem kraljestvu. In s tako i>okoro in poklonstvom Go-s[h»1u našemu in Odrešeniku smo dovršili XIX. vek. <) tem prošle m veku sem Vam spregovoril v omenjeni b<»žični jK>slanici. On je v glavnem razširjal brezbožna načela, podedovana od svojega očeta, XVIII. veka. ne videči, ali ne koteči videti, kam so ljudi dovela že tedaj, pod konec očetovega življenja. On je nadaljeval odstranjevati Boga ne samo iz državnega življenja, ampak pov-sodi : iz šole in iz rodbine: in da bi vsaki zvezi z Bogom izbrisal sled, poskušal je od drugod izvesti tudi izvor človeka, poniža vsi gi do nerazumne in brezzavestne živali. — O večni domovini ni hotel ničesar znati, kakor tudi ni o večnem plačilu in kazni. Njegovi učenci so njegove nauke goreče razširjali dalje, izbrisali tudi zemeljsko domovino ter zavrgli vse idejalne cilje, postavivši si materijalno stanje jedinim ciljem v svrho udobnega življenja. skega družtva* dne 8. t. m. mesečno zabavo za svoje člene in povabljene goste. Ne bom vas nadlegoval z opisom veselice. marveč hočem takoj prestopiti k povodu temu dopisu. Po izvršenem programu je podružnični predsednik, gospod univ. prof. dr. C h o -d o u n s k v, pozdravil pričujoče slovenske študente, povdarjaje, da je njihova navzočnost najlepši dokaz Česko-slovenske vzajemnosti. Će tudi včasih tu in tod odmeva kakošen glas o slovanski vzajemnosti, dogaja se to le poredkoma in navadno hitro potih uje. Le mej Cehi in Slovenci je ostalo največ č u t s t v a za to idejo, in 1 e mej tema dvema nar o d o m a se goj i vedno. V to mu je priča obiskovanje slovenskih dijakov na vseh naših veselicah. G. profesor želi, da bi v slovansko Prago hodilo veče število slovenskih dijakov na svoje študije, in poživlja pričujoče, naj bodo delavni v tem smislu, kajti Čim veča bodo od strani Slovencev obiskovanja Čeških visokih šol (dokler ne bodo imeli slovenskih), tem bolj bo cvela in se krepčala slovanska vzajemnost. — Vemo sicer, da slovenskim štu-dentam ni na cvetljicah postlano, ali naj le pridejo, on i n v e s odbor pod r uznice bodo skrbeli po vsej svoji m o č i i n vplivu za pomoč revnejšim ti i j a k o m. — Kdor pozna tega gospoda in marljivi odbor sploh, ve dobro, da so te besede prihajale iz dna odkritosrčnega srca; istotako so bile v sprejete od vseh zbranih z burnim ploskanjem. Na to si je izprosil besedo slovenski dijak, g. Lončar. Pričakovalo se je, da se v imenu zdajnih in bodočih kolegov-dijakov zahvali na blagočutni ponudbi ter da bo obljubljal delovati v sproženi smeri. — Ali zmotili smo se. Govoril je v nekem čudnem tonu, nepristojnem mlademu možu v družbi važnih in učenih starih ljudij. Pravil je, da pozna dve vrsti slovanske vzajemnosti, eno slabo (na polju političnem) in drugo dobro (na polju kulturnem). Slabe vzajemnosti je bilo več, dobre pa malo. On | stavi kulturno vzajemnost v prvo vrsto in to Ion akceptuje, prve (politične) pa ne. — Lt | če se bo delalo v vzajemnosti na polju kul-! turnem, jo bo on podpiral. — — Namen teh vrstic ni, da bi razpravljal o teh dveh vrstah slovanske vzajemnosti ; po- • !—__--- Vse, kar se upira tem:i, treba ukloniti, pa bodi tudi s surovo silo. Na žalost so taki nauki, ki ugajajo strastim in zlim nagonom, našli mnogo sledileev, zlasti v siromašnih nižih slojih. In nastala so nevarna gibanja, ki groze vsem društvenim uredbam ter delajo mnogo skrbi oblastnikom in zakonodajalcem. Devetnajsti vek je, ne naučivši se ničesar od svojega prednika, gojil brezverje, laž in hinavstvo, oholost in nenasitnost, deval jih v blestečo in mamljivo obliko krive slobo-domiselnosti, človekoljubja in patrijotizma, teh = viših ciljev« države inčlovečanstva, pa je pustil, tla zavedejo svet in zavajajo narode, hujskaje močnega na slabejega, sejaje povsodi razdor in nezlogo, mržnjo in pohlepnost za imetjem bližnjega, pred katero se morajo umikati vsi razlogi prava in pravice. Uvidevši pod stare dni, kam je zašel, hotel je pomiriti narode in porušiti žrtvenik, na katerem so se raznim malikom za vse njih življenje pokladale ljudske žrtve ; ali zapustile so ga sile! Hotel je nagovarjati na slogo in druge kreposti, ali izdal ga je glas. Lastna mu deca so ga iz-smehovala, nadglasila so ga bojnimi trobentami. In tako je klonil ves strt in obnemogel: in zakričaje obupno: nazaj k Jezusu Kristu ! legel je k večnemu počitku. Na grobu mu vdarjati hočem le nasledke tacih pojmov, katere je objavil mladi sin ubozega, do zdaj ne povsem prebujenega in ne dovolj zavednega naroda, sin iz vrste onih, v katere, kakor bodoče vzgojevatelje in voditelje svoje, stavlja narod n; š vse svoje nade. Ono blago čutstvo, ki izhaja iz zavesti, tla sem sin slovanskega naroda, vejica veli-cega slovanskega drevesa, čutstvo, katero poraja ljubezen tlo drugih Slovanov in v nas ponos, e je okužil g. Lončar in /.njim bržkone več diugih tukaj bivajočih mla-j deničev. Vsikdar sem Iiil za to. da hodijo naši sinovi na pražke više šole, ker sem se nadejal, da >e tukaj okrevajo v narodni zavednosti. kakor se je tako godilo v letih m -nolih. Ali zdaj je pač bolje, da zahajajo drugam. nego da bi si ' tukaj odgojevali še več Lončarjev: m žal mi je, da moram Uiti v tem |>ogledu |»rot; blagemu profesorju Cho-dounskemu. - Politični pregled. V TRSTU dne 1 mir m »1. Državni zbor. Zl>ornica |>osIancev je v včerajšnji s»-ji dovršila prvo čitanje predloge o davku na žiranje in - > isto izročili seku 37 členov. Prvi ;e govoril |»osl. Hišen kol 1» in je r^fcel, da ta pr»'«ll<»ga ne zadošča za saniranje deželnih ti .am«. Po njepo vem mene nju I »i morali vsako leto postaviti gotovo svoto v državu proračun. Za leto 11M»1 n. pr. mdijoiiov kron. Ali v [»okritje teh svot ne bi smeli obremen i at i revnega prebivalstva, ampak one, ki imajo nad gld. dokodkov na !eU». Razprave udeležili še |>osl. S c h fl- eke r. Menger ter generalna govornika David A 1» r a h a m o v i č Izal in Italijan Con«-i proti1. Cowi j v pre«-ej ustni govoril proti vladi radi nje postojanja s Trentinom ter je izjavil. e poslužujem nemškega jezika. -'i»r:m t«» z izrečnim pridržkom, da se priznavam s tem nemškemu jeziku značaja državnega jezika, ni v parlamentu, ni izven istega. Po C 'oneijeveni govoru je začelo prvo čitanje predioge o investicijah. Prvo je govoril | m »I. h o r m a n e k in proti. Vlada se ni nikdar pokazala nepristransko marveč naravnost sovražno narodu češkemu. Zato jej češki |x>siaiici ne morejo dovoliti tako izdatnega kredita, kakor ga tu zahteva za investi"ije. Pred zaključkom seje je mini-ster-ki predsednik odgovarjal na nekatere interpelacije, a je povdarjal. da je predloženih že ."»4 N > interj>elaeij. — Ker pa treba pred odgovorom na interpelacijo mnogih poizvedovanj, bi poslmci ministru jako olajšali dolžnost hitrega odg<»varjanja. ako bi se v predlaganju inter|>eiac j nekoliko omejili. Teman je bil zmisel govora. V onem odstavku svojega govora v zbornici poslancev. kier je omenjal našo vojno mornarico. je izrekel gos|M»d minister za deželno brambo. Welsersheiinb, l>esede, katerih zmisel ni prav ja-en i:i bi bilo želeti, da bi se izrazil t' čneje. Kekel je. da je naravno, da ne dotakne jtolitične strani onih izvajanj, ki ki >o veljala vojni mornarici, Mar-ikaj da -e je že storilo za primorske pokrajine, a marsikaj -c ima še storiti. Potem pa je pristavil besede : Morda bi se lažje storilo ako bi te dežele nestremile kar n a r a v n o s i državne zveze. Želeti bi bilo jasnosti. Gospod minister je očevidno se svojimi besedami opravičeval, zakaj da se ni za primorske pokrajiue nič storilo, ali le malo in ne toliko, kolikor bi se sicer! Izrekel je usodno obdolženje, a nas je pustil v nejasnem glede adrese. Vsakdo se mora vpraševati: koga je mislil tu nj. ekscelenea ? deli mislil Italijane, je-li mislil Hrvate*.' Je-li tu mislil na vse primorske jn>krajine, je-li samo na Dalmacijo. jedi samo na Trst, Istro in Goriško? ! .Je-li izustil te besede le kakor svoje osebno menenje , ali pa rudi kakor menenje drugih ? ! <'e je mislil samo na laško iredento, potem je gospod minister izrekel hudo obsodbo nad vladajočim zistemom, vzdrževanem po istih vladah, katerim pripada tudi grof \Vel-sersheimb že veliko vrst let. -saj je ta vladni z i steni vedno negoval tiste elemente, ki stremijo tja ven izven mej države. Ali žalostno je in ne bas državniško modro, ako so radi taci h elementov in radi zasleoljenosti birokracije kaznovane in zanemarjene pokrajine, v katerih bi moralo biti ravno iz ozirov na varnost države, z bok izpostavljenega njih zemljepisnega položenja — patrijotieno prebivalstvo čvrsto : gospodarski, politiški in narodno. Će pa je hotel zadeti Hrvate radi njih stremljenja po združenju z materjo - zemljo, |w>tem je to njegovo očitanje naravnost nedo-umno, ker je ono stremljenje v soglasju z državno pravnimi dogovori in streme Hrvatje le po nečem, kar jim je svečano obljubljeno in zagotovljeno. i 'e pa je — slednjič —- gospod minister mislil na laško iredento in na Hrvate in je na vse skupaj navalil krivdo na tem. da so te |>okrajine zanemarjene, |n>tem pa mu ne moremo pri zanesti očitanja, da je delal veliko krivico. Njemu, avstrijskemu ministru, mora biti vendar znana razlika mej cilji Hrvatov in laške iredente. ('e stremljenja Hrvatov sezajo preko mej sedanje tostranske polovice države, pa ostajajo vedno v okvirju monarhije in ne le da se ne dotikajo integritete te |h»slednje, marveč iščejo Hrvatje v monarhiji jamstva za svojo bodočnost. A italijanska iredenta ? Nje cilji leže izven monarhije in so naperjeni naravnost proti nje ntegriteti ! To je taka razlika, da jo mora u met i in upoštevati v prvi vrsii sleherni svetovalec krone. Zato moramo iskreno obžalovati, da je bil njeg. ekscelenea tako nejasen, kjer bi bilo le v eminentno korist države same, da je imenoval stvar po nje pravem imenu i u da je - prstom pokazal na krivce, ne pa, da je tudi lojalne Ijuili stavil v krivo luč. Rusija in Vatikan. Dzienniku Pol--kemu* javljajo iz Kima: Najvažneji moment prihodnjega papežkega konzistorija i>o preko-nizacija (slovesno imenovanje) katoliških škofov v Rufiji. Prekonizirani bodo škof v Mo-hilevu in metropolit v Pet rog" ra lu, m on si -gnor K lopo tori k, potem namestili škof raon-signore Nedzi^lkovski ter škof grof Semlek. S tem je na obojestransko zadovoljnost rešen večletni prepir med rusko viado in Vatikanom radi p'•polnjenja katoliških >kotij v Rusiji. Vojna v južni Afriki. Samosvest Angležev očividno pojema. Proglasili so se bili že svoječasno kakor neomejene gospo- darje južnoafriških republik Trans\vaal in Oranje in v oj u j oče se Bure so proglasili kakor ustaše, a sedaj poročajo angležki listi sami, da se Angleži pogajajo z Botho, z generalom istih »ustašev«, pod katerimi pogoji bi se udali. S tem so Angleži pobili same sebe, ker, ako se pogajajo z burskimi generali, jih pač ne smatrajo za ustaše, temveč za vojujoče se nasprotnike. Tati angležki listi javljajo, da Angleži sedaj ne zahtevajo več, da bi se Botha — brezpogojno udal. Torej tisti Buri, o katerih so nedavno poročali, da so že vsi razpršeni in uničeni, smejo sedaj že staviti pogoje mogočni Angležki ! Ustaše v angležki kapski koloniji misli Anglija kaznovati baje samo s tem, da jim odvzame volilno pravico. Ona hoče celo dovoliti posojila, da se po vojni pokončane burske farme popravijo zopet. Vlada anektiranih republik bi se uravnavala po uzoru vlade v kapski koloniji in guvernerju Milnerju dodelili, bi državni .svet, sestavljen iz — odličnih Burov, kaleor Botha. Luka Mever, Schalk-Burger in drugih. Kaj pa če s temi vestmi hočejo Angleži le pripravljati svojo Javnost na to, da An- ; glija popolnoma opusti misel anektiranja ju-žno-a friški h republik in se zadovolji s ohranitvijo svoje dosedanje kapske kolonije, ali k večemu nekega upliva v obeh republikah? Vse je mogoče ! Vsakako pa je že danes gotovo, da tudi angležka drevesa v južni Afriki ne rastejo do nebes ! >Politik« pravi : Neštete so nezgo ie in porazi, ki jih je Anglija doživela na južuo-afričanskih tleh. velike so rane, ki si jih je sama prizadela v svetovno-političnem in narodnogospodarskem ter — kar je najhuje — ; v moralnem pogledu. Kje je prosluli Cham-berlein ? Zakaj se zavija v molk ? Zakaj se ne oglasi za lavore, ki po vsej pravici pripadajo tudi njemu, provzročitelju te vojne? Prevzetno objestnostjo je izjavljal, da Anglija ne bo mirovala poprej, nego bo uničen zadnji ostanek samostojnosti Burov, a sedaj se pogajajo in čuti je, da hočejo Burom privoliti avtonomijo ! Ali tudi če pride tlo miru, če Anglija uresniči vsaj jeden del svojih osnov, vendar ne bo možno spraviti iz svetit dejst%^a, da se je obložila s sramoto in da je pred vsemi očmi pokazala svojo notranjo slabost. To je prekletstvo zlega čina. Dogodki na Vsfoku. Iz Petrograda poročajo, da je knez Uhtomskv izdal brošuro, v kateri opisuje dogodke na Vstoku. V istej povdarja, da so moderni verski m i sij on i prava nadloga za Kitajsko. Pravi, da je ruski upliv severno oil kitajskega zidu neizogiben in da druge vlasti nimajo v Kitaju ničesar pričakovati Slednjič zatrjuje knez Uhtomski v svoji brošuri, da bo Rusija proti svoji želji primorana anektirati Mongolijo in Kašgar, ker prebivalstvo dotičnih dežel samo želi priti pod rusko oblast. Tržaške vesti. imenovanja. Poštnimi azistenti so imenovani poštni vežbeniki : Kvgen \Voivodich, Kari Pospichal, Viktor Dose, Oskar Sollin-ger in Rudolf Petronio za Trst, Dušan Ra-divovič iz Kotora za Trst, Bogumil Sorli in Albin Zeleznik za Ljubljano, Lenart Lodatti za Gorico in Dominik Vallon iz Trsta za Koper. Zadnji turški napad. « rtica — >pi-al Janko Kessler. Glasno so jim bila sr<*a, kajti približala se je konečno ura strahov, ura usode. V zvoniku je bilo [tolunoči. Počasit premišljeno, votlo, nekako slovesno brneli so glasovi v tiho noč, za trenutek moteči praznični mir... Razburjenje je doseglo svoj višek, toda nikjer ni bilo niti najmanjše sumljive stvari. in ča* je mineval. Mladeničem |«>leg «»gnja je raste! jm»-gum. razvozljal: so se jim jeziki. Kar je prisopihal An ž eto v Blaž, ki je stal na -traži ob cesti, vodeči v Xovo mesto. »Bežimo, bežimo, so že tu!« H i[MMua je bila dotlej tako hrabra četa na nogah ter jo ce lila naravnost k župnišču in cerkvi. Začelo je biti v plat zvona. Xastala je neoptsna zmešnjava : v.-*e je begalo. Xeža bi bila. po zabivši preteče nevarno-m»sti, skoraj zadremala na brstu. Kar je začula grozni vik in krik, plat zvona, jok in stok. Neopisni strah je je zmedel tako, da je zgubila ravnotežje ter š;rbunknila v lužo. K sreči je priletela ravno na noge, ki so se jej globoko zadrle v mehko blato. Voda jej je sicer pljusknila <"ez glavo, toda. pomiri /si se, ni jej segala dalje negojdo vratu. Ibožiea bi bila klicala na pomoč, toda bala se je. da je ne bi zapazili, kajti prav tedaj so z veliko naglostjo hrumeli proti župnišču — vojaki, ki jih je bila Naglica privela iz Xovega mesta ulnigim Sent-Jernejča-n<»m na j»omoč. Kmalu so spoznali zmoto in pozdravili se prisrčno, iskreno. l>rug za drugim. / največjo opreznostjo, >o prihajali iz svojih skrivališč ter se pridruževali vojakom, ki so bili obkolili vso vas. Toda Čakali so zastonj : roparjev ni bilo ! Medtem se je bilo zdanilo. Xevarnost je bila pri kraju. Župnik je vrlo pogostil svoje rešitelje : ; vse se je veselilo, vse radovalo. Veliko smeha pa je bilo. ko so našli iu izvlekli Xežo iz nitke in je tudi kaplan »Frone - prilezel iz dimnika, ves črn in sajast. . ' . Razbojniki so, prepodivši graničarje, pili ^ nekai Tasa na Vrhpolii ter krenili — vSent. Jernej se niso upali : napoved je l>iia torej samo šal* — proti Čira carjevemu turnu. Pred gradom so se posvetovali, bi li napadli trdno zidovje, ali ne. (Ta prizor je videti še danes na vratih nekega poslopja v Gracarievem turnu: slikal ga je tudi Jože Rangus). \'od-uik Sintič pa jih je pregovoril, da bi se ne izplačalo, zato so jo mahnili proti Novemu mestu. V /erjavinsketn gozdu pa jim je iztekel vodnik. Se tist>» noč so oplenili nekaj na samem stoječih hiš ter jih zažgali. Tri dni so se potiskali po gorjanskih gozdih, ne da bi se sešli z vojaštvom, ki je imelo nalog zaslediti jih. Ker pa jim tako življenje ni ugajalo, mahnili so jo pri Metliki na Hrvaško, kjer se je izgubila kmalu zadnja sled za njimi. V Sent-Jerneju so še tisti dan prenesli svete zakramente v slovesni procesiji, nazaj v župnijsko cerkev. Procesije se je udeležilo rudi vojaštvo. In kmalu se je zopet vrnil stari mir in red razburjenemu ljudstvu. Tako se je torej vršil zadnji turški napad. Od tedaj pa je za vedno rešena mila naša slovenska domovina teh ljutih sovragov ! (Zvršetek.) I meno vanje g. župnika Vinka Zatn-liča členom deželnega šolskega sveta je i.udo pretreslo živce tukajšnjemu »Piccolu«, ki se zvija danes v dolgi notici, da bi to imenovanje napihnil v veliko afero, v veliko krivico, ki se je zgodila Italijanom, v pravi castis belli, provzročen od vlade. Za danes hočemo navesti le jeden izgled v dokaz, kako — resnicoljuben je »Piceolo« v svojem prizadevanju, da bi dokazal to novo krivico, ki se je dogodila Italijanom. Med Slovence, ki so že členi dež. šolskega sveta istrskega, šteje tudi — čujte vi vsi, ki ste bili kedaj v Kopru, in zlasti vi, ki ste se šolali na tamošnjem učiteljišču ! — ravnatelja učiteljišča v Kopru! I seveda, če tudi tega glasovitega moža šteje med Slovence — umeje se Slovence po mišljenju — potem se Italijanom res huda krivica godi, kajti manj slovenski, nego je ta gospod ravnatelj, ne more biti nobeden drugi in je torej ves deželni šolski r drugem, nego o tej aferi : pojdi kamor hočeš: Mauroner je junak dneva. Pristaši lista »Avanti« jubilirajo, a tudi somišljeniki Mauronerjevi ne taje, da je vladajoča stranka dobila moralen udarec, katerega ne preboli tako lahko. Vprašanje, o katerem se razpravlja najbolj, je to, dali bo gospod Mauroner izvajal konsekvcnce : ali nastopi sodno pot proti onim, ki so stvar spravili v javnost, ali pa — se umakne s pozorišča. In skoro, da je nima tretje poti. Siinptomatičen pa je vsakako molk, v katerega se trdovratno zavijajo glasila gospodovalne stranke. Kdo ne bi timel njih zadrege ? Godi se tej stranki, kakor vsaki, ki je začela misliti, da jej je vse dovoljeno, da sme vse in da ga ni nobenega zakona nad njo ter da se jej ne treba meniti tudi za zakone morale: v nevarnosti je. da se zaduši v svoji lastni — maščobi ! »Piecolo« orgau dveh vlad. Znana je govorica, da je slavni »Piecolo« subvencijo-niran od naše vlade: ker pa tako točno prinaša tudi vse odredbe italijanske vlatle danes n. pr. objavlja naredbo kr. italijanskega vojnega ministerstva o pozivu novincev na nabor — moramo misliti, da je »Piecolo« ob jednem tudi oficijelno glasilo italijanske vlade, kar potrja posebno okolnost, da vsikdar brani istodobno italijansko vlado. Prav tako. če dobiva list subvencije od dveh vlad, |K>tem gotovo lažje izhaja, nego če dobiva >amo od jedne, ali pa celo od — nobene. Zid je Zid ! Da bi le bilo res!! «Picoolu» brzo-javljajo z Dunaja, da poslanci iz vinorodnih pokrajin, sodeči jw» pojasnilih dobljenih iz kompetentnih virov, smatrajo kakor za gotovo ; stvar, da zloglasna «klavzula», v pogodbi z Italijo ne obnovi' l>a bi le bilo res! Domovinski zakon. I)a-si je bilo pov-I darjano že večkrat, vendar menimo, da ne bo i škodilo, ako opozarjamo še enkrat, daje 10-1. | doba za priposestvovanje domovinske pravice, določene z zakonom od leta 18'.>b, za-i čela z letom 1S91. Letos so torej prvi na vrsti, ki so si po določilih tega zakona pridobili pravico doraovinstva. Še it i konca! Še danes, dne 14. marca pošiljajo magistratov i uradi za ljudsko štetje ]M)zive raznim strankam, zahtevaje dokumente o pristojnosti. I3anes je bil pri nas Sava Josip iz Kja-dina št. 52U, katerega vabijo v sekcijo, dasi je njega in njegovo družino, popisal raagi-stratovec sam ! Ta mož nam je tudi povedal, da ga niso vprašali za obČevalni jezik in ker ne za a čitati, smo gotovi, da je vpisan /:i Laha ! Da magistrat zahteva dokumente o pristojnosti, ali takozvane »domovnice« je razumljivo in po zakonu dopuščeno. Kar pa ni p > zakonu d »- puščeno, je to. da po raznih sekcijah nagt>-varja one naše stranke, ki so zapisale slovenski občeval ni jezik — naj se zapišejo za Lahe. ket da se v Trstu govori izključno le — laški! Opozarjamo še enkrat vse one, ki vdobe kak poziv od gori omenjenih oblastev, naj predložijo dokaze domovinske pristojnosti, a naj se jmmI nobeno eeno ne udajo v pre-drugačenje zapisanega občevalnega jezika. Se nekaj izgubljenih. V (ireinitzovi hiši v ulici Franeeseo št. l-» biva s družin. Od teh je h slovenskih. Sedaj pa nam poročajo, da vseh teh f> družin niti videlo ni kakega komisarja za ljudsko štetje!! Po takem jih niti šteli niso in so ti ljudje izgubljeni za prebivalstvo mesta tržaškega! Ali • pa se je morda kaj druzega zgodilo žnjimi in so odšli po |w»ti vsega — poitalijančeva-nja ! ! Tudi ta slučaj je v dragocen prinos k poglavju ljudskega štetja v Trstu. Prevoz trupla pok generalnega kon• zula franeoskesra v Trstu. Danes zjutraj je odpeljal parnik » Arpad« truplo pok. ge- j neranega konzula Martina od tu v Marzilj, kjer je polože v drtižbinsko rakev. »Piet-olove« neslanosti. Kakor razvidno iz včerajšnjega poročila o predvčerajšnji seji zbornice poslancev. je bil s 143 proti 134 glasom — torej le z devetimi glasovi večine — vsprejet predlog, naj bodo seje imunitetnega odseka javne, /a pretilog so glasovali: Slovenci, Hrvatje, češki radi-kalei, češki narodni poslanci, socijalisti, nemški nacijonalci, nemški naprednjaki in — Italijani. gori navedenega ra/.merja glasov je že razvidno, da predlog ne bi bil dobil večine brez katere >i bodi navedenih skupin. Propal bi bil, da niso Italijani glasovali zanj, ali propal bi bil isto tako, da niso glasovali zanj •Jugoslovani ali pa Čehi. To je jasno. Ako se torej že hoče govoriti o kaki zaslugi, treba jo pri poznati v jednaki rneri vsem navedenim skupinam. »Piecolo* pa |K»rablja tudi to priliko zi neslano baharijo ter vso zaslugo na tem sl< »botk »misel ne m sklepu pripisuje pre-ugledni družbi — M a u r o n e r j e v i. — »Piecolo« pač ne more drugače, nego tla je neslan. No, če je njemu po godu, da se mu pametni ljudje smejejo, pa tudi mj ne moremo imeti nič proti temu. Prioiti pa smo hoteli tudi to v dokaz o dobrem želodcu »Piceolovih<= čitateljev. ki | »oži ra j o inirnol — vse!! Sleparija. Te dni je prišla v prodajal-nico manufakturnega blaga Svetke Zbačnik v ulici Šalice št. 11» neka Antonija B. ter nakupila za 44.*» krt>n raznega blaga. Pripovedovala je g osi »od i nji prodajaluice. da bo imela to blago za nje prodajalnieo, katerti je ravnokar odprla in tla plača blago, kadar dobi dedščino, kateri« jej je zapustil te dni neki nje sortnlnik, ki je umrl v Kopru. Zbačnik je bila s tem zadovoljna in je izročila blago. Pozneje pa je začela Zbačnik dvomiti o resničnosti te pripovedke in je {»oizvedovala, da-li je vse u» res, kar jej je kupovalka pravila o dedščini. V svoje neprijetno presenečenje je izvedela o nasprotnem in se takoj }»odala do trne kupovalke, zahte-vaje, tla jej takoj plača vso dolžno svoto, ker jo sicer naznani redarstvu. K u po val ka je bila meti tem razprodala že vse blago, izročila pa je ženi r-amo 2~>2 kron in jej obljubila, da iej plača ostalo v nekoliko dneh. Zbačnik je naznanila stvar redarstvu. Najdene poštne znamke. Na inspektoratu v slobodni luki se nahaja ovitek, v katerem je 1 znamk po 10 stotink: ovitek je našel g. Peter Tranpuž. Kaj pa tO*.' Od zanesljive strani se nam poroča. et kaka mahinacija. Zato svetujemo vsakomur, naj dotične prošnje pošlje magistratu |»otoiu jw»šte in v priporočenem pismu. Na vsaici način pa n:ma nikdo nikakor pritiskati na prt»silce, ker novi domovinski zakon ne govori, da vdobe domovinsko pravico le oni, ki »zvesto« služijo iahonoin. ali ki si se vpisali za Italijana ! Tržačan postane vsaki avstrijski državljan, ki prebiva vsaj 10 let v Trata — kakor je bolj na tauko razložil g. dr Slavik na shodu minolo nedeljo. Ne strašite se nobene grožnje, ker je zakon, potrjen po našem vladarju, mogočnejši od laških iredentarjev! Policijske vesti. Aretiran je bil včeraj ^li-letni težak Fran S., ker je pretil načelniku obrežja, ker ga ta ni vzel na delo. — Zaprli so težaka Antona C., ker je — popolnoma pijan — razgrajal na grškem par-niku »Thraki«. V ulico Tigor sta bila odvedena včeraj 17-letni Matej M. in 20-letni Jurij S., katera sta bila odgnana iz Aleksandrije. Iz Trsta ju pošl'ejo potem po odgonu domov. Radi vlačugarstvH ste bili aretirani neka 20-letna Koperčanka in neka l'7-letna Italijanka. Radi prestopka proti izgonu so zaprli nekega .'JH-letnega P i ranca. Neki razglašen tercet so spravili minolo noč v konservatorij Tigor menda zato, tla ga uglasijo. Debutiral je ta tercet po tržaških ulicah v splošno nezadovoljnost, v prvi vrsti , redarjev. Na zdravniški postaji so bili včeraj zdravljeni: letni težak Alojzij Donati (ranjen na nogi): tili-letni Andrej Mavrič iz Skednja (ranjen na levi roki* : 27-letni mehanik Karo! Gregorič iz ulice Fabio Severo (ranjena roki); kleparski vajenec Marij Cava-lieri iz zagate < *lmo (ranjen na glavi). Znorela. Včeraj zjutraj se je pripeljal v naše mesto ogrski podanik Ladislav Polor-ček. kateri je preti dvema mesecema znorel v Jeruzalemu. — Spravili so ga v mestno bolnišnico. Daues zjutraj ob 2. uri prijeli so stražarji v ulici Beccherie 28-letuega Viktorja G., ki je tolkei z glavo oh zid. da bi se mu možgani uravnali. Odveli so ga k Trevesu in od tam v tukajšnjo bolnišnico v oddelek za ti rut »bolne. Požar. Nocoj okolu pol u noči je gorelo v delavnici urarja A. De Tuoni-ja v ulici Rena št. '2, Ognjegasci so pogasili ogenj po enotirnem delu. I>ra:ro plačana radovednost. Včeraj popoludne je neki radovedni ženici, ko se je rila v množico preti kapelo sv. Justa, tla pogleda obešenea Ponte, neznan uzmovič odnesel iz žepa lepo svoto liti gld. I'boga žena je drago plačala »vojo radovednost. Zahvala. Podpisani se zahvaljuje naj-uljudneje t »n i m členom ugledne zavarovalnice za govejo živino v sv. Križu, ki so v dobrot-nosti svoji nabrali za-me svoto 7 kron. Srčna hvala i I. Bogateč. \atrla smrt. I mrl je nngle smrti 7--1. Fran Lisek iz poštne ulice št. 10. Dražbe premičnin. V petek, dne 1 ">. marca ob 10. uri predpoludne se bodo vsled naretlbe tuk. c. kr. okrajnega sotlišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin : Barkovlje 101, kamenite stopnice; ulica Car-radt>ri 10, gorjušica ; ulica tlel Rivt) 1">, liišna oprava: ulica Belvedere 2 in S. Anastasiotf, krčmarska t»prema in hišna oprava : ulica Metlia 2 A. hišna oprava. Vremenski vestnik. Včeraj : toplomer ob 7. uri zjutraj >.7. ob 2. uri popoludne 12..*» C°. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 759.."». — Daues plima ob .'».!?•; p red p. iu ob «.21 pop.; oseka ob 14.41 predpoludne in ob—.— p< »pol utlne. Odbor političnega društva »Edinost« bo imel jutri v petek zvečer ob navadni uri svojo sej . Koja n sko posojilno iu konsumno društvo vabi -voje člene na občni zi»«»r. ki se lm vršil v nedeljo -»1. marca (cvetno ali oljčno nedeljo) ob 4. uri popoludne v prostorih društvene krčme v Rojanu. Ker bo na dnevnem redu neka iako važna točka, so spoštovani udje naprošeni. tla ne bi uiktlo izostal. O ti b o r. Volilen -diod. Podpisani vabi vse člene »Delniškega podpornega društva« na posvetovanje glede sestave novega t»dbora. Posvetovanje ho v nedeljo dne 17. t. m. ob tf. uri zvečer v društvenih prostorih. — Želeti je obilne udeležbe. I v a u H v a s t j a, načelnik nadzornikov. IV. redno obče sobranje »Kmetijske podružnice« v Bazovici bo v nedeljo dne 1 i. marca 11*01 ob 4. in pol popoludne v prostorih gostilne »Pri lipi«. Dnevni red: 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Pogovor o ustanovi mlekarske zadruge. 5. Pogovor o ustanovitvi zaloge otrobov iu soli. ti. Posamezni predlogi i u želje. 7. Volitev odbora. O ustanovitvi mlekarske zadruge bo predaval gosp. Anton Štreke'j, učitelj kmetijstva, katerega je naš odl>or za to naprosil f»otom centralnega odbora v Trstu. Ker je dnevni red zborov tnja jako obširen, prosi se priti točno ob določeni uri. Rojaki kmetovalci ! Oe pogledamo dan današnji na blizu in daleč širom naše domovine in po ostalem svetu, razvidimo. tla zraven raznih stanov so se tudi kmetovalci začeli združevati v lastne kmetijske družbe, ki imajo na tisoče kmetov med svojimi členi ter delujejo s poukom v zboljšanje in povzdigo kmetijstva. Skrajni čas je bil torej, da se je začelo tudi v naši okolici misliti na to in delovati. Mnogo je nadlog, ki dan za dnevom bolj tarejo ubozega kmetovalca in — kedo nam pomore ? Pomagati si moramo pred vsem sami s tem, tla posnemamo druge sodeželane in se tudi mi združimo v tako poučno in koristno »Kmetijsko družini«. Več ko nas bo, tim vspešneje bo naše delovanje in močueji bo naš glas. Za to Vas prav uljudno vabimo na naše zborovanje. O d b o r. Vabilo. Prihodnjo nedeljo, dne 17. t. m., ob 4. uri popoludne bo v društveni krčmi pri sv. Jakobu zelo važno posvetovanje. Prosimo vse našince, n ij pridejo gotovo, ker bo stvar koristna oso bi to za nižje stanove. Vesti iz ostale Primorske. X Renegat o s v o j i h bratih. Neki reški Hrvat piše tamošnjemu «Novemu listu» : V ponedeljek sem bil, kakor običajno v krčmi Andreja L. Pri mizi je bilo deset gospodov, in med njim: — dr. Krstić. Govorili so vse mogoče proti Hrvatom, a Kr-stič-a sem cul, ko je rekel: «L a p i u i n -fame e s c h i f o na g e u t e i z e i < ' r o a t i». Pripravjen sem to vedno s lastnim podpisom potrditi*. Ca so torej Hrvatje «schifosi», je pa najostudneji isti Krstić sam, ker je i z p r i -jen Hrvat!! X Iz Kanala nam piše posestnik in starešina Val. Kotbl : V svojem odgovoru na napade v »Primorskem listu« proti moji osebi, sein bil omenil tudi, da tudi »Gorica« ni hotela vsprejeti mojega odgovora, da je torej tudi ona hotela, tla ne zmaga pravica. Ratli tega me je »Gorica« prav nespodobno prijela. Nič bi ne rekel, ako bi »Gorica« zavračala dostojno. Ali označa me za — prismojenega! Na to ne morem molčati, Takov način napadanja je le obžalovati. Nočem se hvaliti, ali to morem že izjaviti — i hvala Bogu! s polno zavestjo: Mene pozna ves kanalski okraj za kaj druzega. nego pa za -- prismojenca! »Gorica« bo že videla, kam jo privetle tako nepotrebno žaljenje poštenih osel», ki niso zagrešile druzega, nego tla so se hotele braniti pred — neopravičenimi napadi! Vesti iz Kranjske. * Iz II. Bistrice uain pišejo: Zanimalo Vas bo gotovo, gospod urednik, ako Vam sporočim, da je včeraj dne t. m. padal pri nas dež, na mešan z blatom. Sosebno je bilo videti blato na železniških vozovih in steklih. Celo na nekaterih hišah je bilo poznati sledi. V Palermu je prav isti dan padal »krvavi dež«, v Rimu pa blaten dež. Vesti iz Štajerske- — U m r l j e dne 12. t. m. g. Franjo Dimnik, posestnik in gostilničar v Trbovljah. — Nova past štajerskim Slovencem. Štajerski pangermani snujejo neko politiško gospodarsko društvo pod naslovom >. Slovenska kmečka zveza za Štajersko«. S tem društvom nameravajo loviti slovenske kmete v past ponemčenja. Glasilo teh zvijačnih teženj pa je znani, v »slovenskem* jeziku pisani list »Štajerec«, ki izhaja v Ptuju. Po »Slov.« - Razne vesti. Odlikovanje hrvatskega umetnika od strani črnogorskega kneza. Hrvatski umetnik umetnik Celestin Medović je dobil od tajnika Njegove kr. Visokosti kneza Nikole črnogorskega oficirski križ Danilovega reda. Taj-knik knežev, Ramadanovie naznanja to umetniku s posebnim pismom, v katerem pravi, da je knez hotel odlikovati vrlega slikarja »bratskega nam n a r o ti a hrvatskega«. I mi časti tamo odlikovanemu umetniku, veseleči se zajedno na lepem z visoke strani došlem izgledu bratskega čutstvovanja med Hrvati in Srbi. Kako vse drugače bi bilo tu na jugu, ako bi se Hrvatje in Srbi naučili takega medsebojnega cenjenja in spoštovanja v vsakem pogledu! Reklama: Vsakokrat 60.000 kron je glavni dobitek loterije «Invaliden dank», kjer se izplača z 20 °/0 odbitkom v gotovini Opozarjamo naše cenjene čitatelje, da t ? bo vršilo srečkanje ne pr e k l j i c 1 j i v o dne marca 1901. Brzojavna poročila. Priznanje za povspeševanje obrti. DUNAJ 14. (B.) »\Vr. Ztg.« objavlja : Nj. Vel. cesar je dovolil — upoštevaje zaslužno delovanje v spopolnjenje obrtne pospeševalne akcije ministerstva za trgovino — da se sve-tovalstvu v rečene m ministerstvu za stvari pospeševanja obrti naznani najviše pripoznanje. Istim povodom jo cesar različnim funkcionarjem podelil odlikovanja. Davčni zakoni v Japonski. LONDON 14. (B.) »Times« javljajo iz Tokio dne 13. t. m.: Ker ni bilo mogoče doseči povoljnega kompromisa me:l zgornjo zbornico in ministerstvom, je cesar sam posegel vmes ter je pozval k sebi predsednika zgornje zbornice, kateremu je prijavil, da je j njegova cesarska želja, da se davčni zakoni ' vsprejmejo. Členi zgornje zbornice so se uklonili ukazu svojega vladarja ter so izjavili namen, da jutri rešijo davčne zakone. Ustaja na Kitajskem. LONDON 14. (B) Zjutranj« listi javljajo iz Pekinga dne 12. t. m.: Na današnjem sestanku poslanikov se je ruski poslanik pro-tivil vsakemu nadaljnjemu kaznovanju uradnikov, tudi če je dokazano, da so krivi. ; Glasi se, da poslanik postopa tako na pod-, lagi direktnih ukazov iz Petrograda. — »Standard« poroča iz Šangaja včerajšnjega dne: Ćuje se, tla je Japonska prijavila Ki-taju, da, čim bi Rusija dosegla v Mandžuriji kakoršne koli dobičke, bi tudi Japonska zahtevala jednake dobičke v provinciji Fokjeii. Vojna v južni Afriki. LONDON 14. (B.) Glasom uradne objave je v Kapstadtu od 3. tlo t. m. na | novo obolelo za kugo :"»(> ljudij a 15 umrlo. Delavsko gibanje na Francoskem. MARZILJ 14. (B.) Odposlanci delavskega sindikata v Bouche tli Rhone so vspre-jeli dnevni red, s katerim poživljajo vse delavske sindikate, naj se združijo čim prej na pt»svetovanje o potrebi generalnega štrajka vseh združenj. Trgovina in promet. Padauje cene premoga. Pričakuje se za gotovo, da pruski premogovniki z tlnem 1. aprila znižajo ceno premogu. Ni še gotovo, kako veliko bo znižanje, vendar bo znašalo isto najmanj dva pfeniga. To znižanje se je sicer prešuje čase vedno dogajalo in so s prvim aprilom vedno prišle i v veljavo znižane poletne cene premoga, le lanskega leta ni nastopilo to znižanje iu so nekateri premogovniki takrat še celo zvišali ceno. Tudi v Belgiji so cene premogu močno padle. Pričakuje se ratli tega seveda z gotovostjo, tla cene premoga padejo tudi na dunajskem trgu. Um i lovama i K W pohištva vsake vrat« | Alessaoilro Levi Minzi t Trsti ! K Piazza Rosario 2. (iolako poslopja). ' H --- Ho srat Izbor ▼ tapet arij ah. zreaHb Iu 1 D slikah. Ilustrira* ooaik gratis la franko < fiakem na zahtevo. i & Cene brez konkurence, i S P red veti stavijo le aa brod ali lolo-7> ziiico bres da bi m sa to kaj zaraiaaao. i OBUVALA! PEPI KRAŠEVEC pri certii s*. Petra (Piazza Kosario pod ljudsko šolo) priporoča svojo ogato zalogo raznovrstnega obuvala za gospode, gospe in otroke Poštne naroČbe se izvrše v tistem dnevu. 11 pošiljate v je poštnine prosta. Prevzema v^iiko tlelo na debelo in drobno r izvršuje iste z največjo nataiijt-nostjo iu en ostjo po konkurenčnih cenah. Za mnogobrojne naroČbe se priporoča Josip Stantič eevli. moister Dunajska filjalka ■iMdlmm vloge na knjižio« i 4%. ft^M«, borzne posredovanje, posojila M vrtd-poplrjs, menični eskompt. vinksllranj« i« razvfnkuliranje obligacij. Živnostenskš banki- na Dunaju, I., Herrengasse 12. Mala oznanila. l'cwl to rubriko prina-amo oznanila jw> najnižjih cenah. Za enkratno inercijo plaća po 1 n v«-, za betulo: za mkratno itraercijo pa s»e («na primerno zniža. Cjrla^i za leto za enkrat na teden stanejo po 10 jrl <('un*ol tilijalka tiliea Ki'l»<>rjro 15 ima j vel ko pekarno in slava,nic* in za- I I V d OlUVOIIOlVCl loga zaznovrstnegH pohištva lastnega izdelka Sprejemam naroči«1 po naelo fino in trpežno, cene brez konkurence Za mnogobrojne naročbe se toplo priporoča svojim rojakom v mestu in na deželi v smislu gesla ..svoji k svojim - Andrej Jug v Trstu ulica S. Lucia 12 (zadej c. kr. deželne sodnije.) Slovenec priporoča svojo veliko prodajInico in izdelovalnico vsakovrstnega pohištva in popravljenje i>tega po cenah ki zadovojel gotovo vsakega gosta Za obilne obiske >*e priporoča van Cink. ulica S. I»aniele št. •> Nabirajte že rabljene poštne znamke v dežčl in vi>t, tudi najnavadnejše. S tf-m po-majrat«- ubogim dečkom pri vzgoji zu duhovski stan. Lepe nabožne spominke, zlasti križevniške ir>ži»c \cnce, »vetinjice sv. Antona in praškega Jezu-k i d ; il • za marke. — Pisati in poslati je pisarni ..Pctbh: . v Breg ene Preilarelsko.. Zaloga pohištva in ogledal RAFAELA IT ALI A TRST — Via Malcanton št. 1 — TRST Zaloga pohištva za jedilnice, in spalnice prejemnice, iimnic in peresnic. ogledal in leleinlh blagajn, po cenah, da se ni bati konkurence. >;ijholj;i prevlaka za podove je Fernolendtov bliščeči lak -»..«- -»- za podove v četero nijansah za mehak le-, ki pokrije vsako prejšno prevlako. -e ne prilepi, se ga lahko opere in e tr|»ežen. Za 10 ~ m. zadostuje 1 kg. po -J kroni : v plt-iiasti š kat I ji. Glavnica v akcijah 20,000.006 K. Reservni zaklad nad 7,000.000 IL Centrala v Pragi. Podružnice v Brnu, Plinu. Budejevicah, Pardublcah, Tabor«. Benešavi, Iglavi. Moravski Ostravi. "M Al — •„ ' 'Tj - predzadnji te8en. Srečkanje liepreiiiciio 23. marca 1901 Glavni dobitek 60.000 v vrednosti KRON v trot"vini z I?0 °/0 odbitkom. m Srečke Jnvalidendank po 1 krono. priporočajo : Josip Bolaffio. M and I & C.o. Mfrciirio Triestino. lir. Nett-iiianii. Henrik Schitfniaii n. Varstvena znamka : SIDRO- LINEMENT. CAPSICI COMP. iz Richterjeve lekarne v Pragi pri poznan o izvrstno, bolcvinc blažeče mazilo dobiva se po SO stot.. 1.40 K in po '1 K po vseh lekarnah. m I m m P 1 Pri vkupovanju tega povsod priljul».jeiiega a j^S domačega zdravila naj se pazi edino le na /ffl originalne steklenice v zavitki z našo var- ajv ftfi? stveno znamko „SIDRO4* iz Richterjeve ^i* lekarne in le tedaj je gotovo, da se sprejme originalni izdelek. ^ Richterjeva lekarna pri zlatem levu v Pragi a j^g Elizabetine ulice 5. L. Ces. in kralj. priviligirana tovarna kemičnih izdelkov ST. FERNOLENDT Zaloga : Dunaj. I Schulerstrasse stv. 21 Ustanovljena 1832. Razpošilja se tudi po poštnem povzetju. N»«laljne -pecijalitete : pisalna in kopirna črnila nepremočliive nia>*ti za usnje, patentovano sredstvo i za ohranjevanje podplatov „Vandol". Kovinska čistilno zmer. srebrne in zlate čistilna miU. laki za usnje in bronasti lak kakor tmli v«»ega sveta najbolje teščilo (biks) "VB Cenik poiljem brezplačno poAtnine prosto J. Pserliofer-jeve odvajalne tcroEljice so /e več desetletij povsod razširjene, in malo družin je, kjer bi manjkalo to lahko in milo učinkuj« če domaČe sredstvo, katero priporoča občinstvu mnogo zdravnikov pr- zlih nasledkih slabega prebavljanja in telesnega zapretja. Teh krogljic, ki so tudi pod imenom Pserbofer-jeve krogljice ali Pserhofer-jeve kri čistilne krogljice znane, stane ikatljica s 15 krogljicami 21 krajcarjev, 1 zavitek s 6 škatljicami 1 gld. 5 kr.. pri prejšnji vpošiljatvi zneska stane s poštnine j nos to vpošiljatvijo : 1 zavitek 1 gld. 25 kr.. 2 zavitka 2 gld. 30 kr.. 3 zavitki j gld. 35 kr.. 10 zavitkov 9 gld. 25 kr. — Navod uporabe je priložen. Jedina izdelovalna in glavna razpošiljalna zaloga J. Pserhofer-jeva lekarna Dunaj I„ Siimcrstrasse štev. 1">. Prosi se izrecno. „J. Pserhofer-jeve odvajalne krogljice'' zahtevati in na to paziti, da ima napis na pokrovu vsake škatljice na navodilu o uporabi stoječi podpis J. Pserhofer in *icer 7. rudečimi črkami. esenca imenovana.) — Lahko razstoplju-joče zdravilo, dražilnega in k rep čuj o čega ličinka na želodec pri oviranem prebav-Ijauju. 1 steklenica kr., 1 dvanajstorica steklenic 2 irld. po neverjetno nizki ceni 315 komadov za samo 1 gI. 85 kr. Balzam zoper ozeMino J. Pseiiiofer-jev. 1 lonček 1<> kr.. s poštnine prosto pošiljatvijo kr J. Pserhoter-jev sok iz Mfcega .1. Pserlioter-jev balzam ... „..Uv. 1 steklenica 4«» kr. pošiljatvijo ♦'»."» kr. Stoli - o vi Kola - preparati izvrstno krepčilo za šelooec in živce. 1 liter kola-vina ali eliksirja 3 <> kr.. s p 'štnine prosto pošiljatvijo 75 kr. Univerzalna eistilna sol A. W Bulrich-a. domače sredstvo proti slabi prebavi, 1 zavoj 1 gld. Raze u tn imenovanih preparatov so v zalogi vse v avstrijskih časnikih oglašene tu- in inozemske farmacevtiske specijalitete ter se preskrbe vsi predmeti, katerih morda ne bi bi bilo v zalogi, na zahtevanje točno in najceneje. Poiiljatve po pofiti izvršujejo se najhitreje proti temu, da se prej vpoSlje denar, večje naročbe tudi proti povzelju zneska. Če se preje vpoilje denar (najboljie s poitno nakaznico), potem je poštnina mnogo cenejša, nego pri pošiljatvah proti povzetju. Ivan Semulič TRST - ul. Belvedere št. 33. - TRST priporoča slavnemu občinstvu v Trstu kakor tmli po deželi, svojo bogato zalogo pohištva. ^ zalogi ima vsakovrstno pohištvo najfineje in drnoe vrste, iz trdega in helega lesa. \ olnene postelje in prodaja volne v vsaki množini. Cene so zmerne in postrežba točna in poštena H na elegantna ura s tiiletnim jamstvom in pozlačeno verižico: 1 krasen ustnik za smorfke iz jantarja, 1 krasna kravatna spila sč simili hriljantom, 1 jako krasen j»rstan ■/ imit. biseri za g(>s]>oal-maeijo se sedežem v Trstu. Podpisani si časti naznanjati slavnemu občinstvu v mestu, okolici in na deželi, da je prevzel Zaloeo olja, kisa, mila M. v Trstu, ulica Barriera vecchia 4 Blago pošiljam franko na dom po naručbi na debelo in drobno. Po-šiljatve na deželo s poštnim povzetjem. Za mnogobrojne naročbe se toplo S priporoča tidani Josip Gregorič. Ta sladna kava je priznano najboljša primes bobovi kavi, jako okusna in posebne redilne vrednos+! zatore „Bohmische Thomaswerke ' v Pragi Tomaževe žlindre naznanjajo da so poverili prodajo za Trst, Istro. Goriško in Dalmacijo tvdki ^jjj p^ y TrStU. naj se zahteva povsod le : KAVA DRUŽBE SV.C1RILA IN METODA V LJUBLJANI. MAL P0L02I DAR DOMU NA ALT AR: ZALOGA PRI IV. JEBAČINU V LJUB L| AN I Cenjene gospodinje skusite da ta naša izborna sladna kava najde pot v vsako slovensko hišo.