PoSiaiHn plnrjtTiN r gotovini
leto XXIII.
TRGOVSKI LIST
Plača in toži se v Ljubljani. Časopis za	trgovino,	Industriio	denarništvo
Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 din (za inozemstvo : 210 din), za ‘/i leta 80 din. za ■/. leta 45 din, mesečno 15 din. Tedenska
Izhaia wak ponedelje*,
sredo in petek
Liubliana, petek 5. januarja 1940
rana posamezni «iCA številki din ■
Se o davčni reformi
Čeprav se je davčna reforma Pričakovala že nekaj časa in če-P-ruv je bil poslovni svet pripravljen, da 1)0 zahtevala nova bremena, je vendar nastalo v vsem poslovnem svetu i»o objavi uredbe o izpremembi zakona o neposrednih davkih veliko razburjenje. To razburjenje je tudi zelo razumljivo, ker se davčno breme za nekatera podjetja zviša v tej meri, da jo ogrožena njih eksistenca. Poleg toga se predvidevajo tako drako-nične kazni, da more že najmanjša nepazljivost davkoplačevalca uničiti. Samo enkrat da ne pošlje v °*ntih dneh davčni upravi zahtevanega podatka, pa more biti kaznovan z globo do 100.000 din. Ce I>a se mu primeri, da ni v njegovih knjigah vpisan le najmanjši del njegovega dohodka in da toga ni prijavil, pa more plačati globo do 200.000 din, a pri tem še ni rešen kazenske odgovornosti. Vsak mora v bodoče lOOodstotno imeti v»e v idealnem redu ali pa jo neprestano pod grožnjo kazni.
Davčni upravi se nadalje j>odp-ljujejo tako obsežne pravico, ki že presegajo naloge državnih funkcionarjev. Davčna uprava ni več samb izvrševalec zakona, ki bi moral braniti tudi pravice davkoplačevalca, sedaj ima le nalogo, da čim več izterja od davkoplačevalca. Vsa davčna reforma je izvedena na tej predpostavki, da vsa podjetja brez izjeme navajajo lo bapačne podatke, da bi se izognila svoji davčni dolžnosti in da je zato naloga davčne upravo ta, da podjetjem to namero prepreči. Med davčnim oblustvom in davčnim zavezancem je uvedeno vojno stanje. Zato tudi tako drakonične kazni, da piše »Narodno blagostanje« naravnost o davčni inkviziciji.
Ni pa dobro, če vlada tako napeto in že neprijateljsko razmerje med davčno upravo in davčnimi savezanci. Kajti pri tako napetem ra/merju mora davčna morala nuj-ved Ve^no k°lj padati. V boju w no dovoljena ostrejša sredstva, v ndru. Ce ni davčne morale, po eni se mora poostriti davčna ontrola. Ta pa velja denar in ve-'k del od reformo nameravanih višjih dohodkov požre režija večje davčne kontrole. To so bo zgodilo zlasti sedaj, ko se uvaja skoraj splošna uporaba poslovnih knjig za odmero pridobnine. Najeti bo tfeba celo vrsto knjigovodstvenih strokovnjakov, ki bodo veljali lepe M&očake. Pri tem pa je še dvomljivo, če jijj j,o mogoče toliko res dobiti, ker dobrih knjigovodstvenih strokovnjakov jo malo. Ce pa ne tk> zadosti knjigovodstvenih strokovnjakov, potem je vsa davčna reforma precej v zraku, poleg te-pa nastaja resna nevarnost, da *e bo i/. tega razvila zopet nova neenakost pokrajin. Kjer bo teh s rokoviijakov (i°sti, kar bi se motnji uj>ati °dino za Slovenijo, bo
m	>"”*«•	k‘er
tudi dav{k„V,!lakov ne 1,0 tii n * k°ntrola manjša.
do tako osltrSrebn°’ da pridH davčno	8a razmerja med
ci Ponri. P ?VO ln davkoplačeval-nlačo (,a.r sni<> že, da so davko-trehnl j do,)ro zavedajo, da poveš! j država v sedanjih časih
n«!lli- dko- AIi 110 'Ji bil° zato J m j naravno, da bi so izvedla
avoa reforma v popolnem so-
Bmsju z davkoplačevalci? Naj bi
-»navedla vsota, ki je absolutno
Potrebna in davkoplačevalci sami
bi lfajbrže na mnogo bolj enosla-veri način in brez dragega novega davčnega aparata našli možnost za dosego teh dohodkov. Ves drugačen učinek bi bil, če bi se davčna reforma, izvedla v soglasju z davkoplačevalci! Pomagano bi bilo gospodarstvu in pa tudi državni blagajni.
Predvsem pa bi se okrepila davčna morala. Če se davčnemu zavezancu že naprej reče, da so v njegovo napoved ne veruje, se mu indirektno s tem jemlje vsaka volja, da bi se s sestavo davčne prijave dolgo mučil. Kaj bi so tudi, ko pa njegova prijava itak ne velja. Drakonične kazni mu to volje ne bodo popravile, ker prestroge kazni imajo vedno nasproten učinek.
Proti odlokom davčne uprave se
moro davčni zavezanec pritožiti na upravno sodišče oz. na državni svet, če je izdal odlok davčni oddelek fin. ministrstva. Vsi pa vemo, da naša upravna sodišča, zlasti pa državni svet, sploh ne zmorejo, da bi v doglednem času rešila vse pritožbe. Po par'let čakajo ljudje na razsodbe, ined tem pa morajo plačevati tudi pretirane zneske. V teh letih lahko baš zaradi teh pretiranih zneskov propadejo. Kaj jim koristi, če zmagajo s svojo pritožbo takrat, ko je njih podjetje že propadlo.
Zato bi bilo nujno potrebno, da se poskrbi tudi za hitro reševanje pritožb. Priporočati bi bilo, da bi se ustanovila posebna sodišča, ki naj bi reševala te pritožbe. A v teh sodiščih bi morali biti zastopani tudi davkoplačevalci. Funkcije
davčnih in reklamacijskih odborov se ne bi smole zmanjševati, temveč še povečati, ker bi se s tem doseglo koristno sodelovanje davčne uprave in davčnih zavezancev.
Davčna reforma naj omogoči državi večje dohodke, naj prepreči utaje, nikakor pa ne sme postati muka za davkoplačevalce, ker bomo sicer doživeli, da bodo trenutno dohodki davčne uprave zelo narasli, nato pa tem l>olj padli, ker bo cela vrsta podjetij prenehala obratovati. Da ljudje investirajo svoj denar v podjetja, da se trudijo in pehajo, da zberejo za davke potrebni denar, jo treba, da morejo imeti tudi zavest, da se jim bo njih delo vsaj skromno izplačalo. Bojimo se pa, da bodo po novi davčni reformi mnogi to zavest izgubili.
krši svojo uradno dolžnost.
Oprta na to okrožnico banske uprave bodo mogla sedaj združenja z večjo uspešnostjo nastopit! proti krošnjarjem, pa tudi z večjim uspehom zahtevati, da se krošnjarjem ne prizanaša več.
Sama okrožnica banske uprave pa ne bo pomagala, če ne bodo tudi trgovska združenja skrbela, da se ta okrožnica povsod izvaja in da so nanjo ne bo pozabilo. Zato nastopajto povsod energično [»roti krošnjarjem!
Izdajte	davčno
Po objavi davčne reforme je amnestiia nuina!
Že takoj }>o težkih septembrskih dogodkih smo opozorili na nujno potrebo, da se izda amnestija za davčne in taksne prestopke. S posebno spomenico na vse odločujoče čiuitelje je »udi Zveza trgovskih združenj opozorila na nujno potrebo takšne amnestije. Čeprav so mnogi davčni strokovnjaki in drugi gospodarski činitelji potrdili i>o-trebo.in upravičenost te davčne amnestije, se ta vendarle ni izdala.
Sedaj pa je bila objavljena nova davčna reforma, ki ustvarja v davčnih zadevah čisto novo situacijo. Potreba davčne amnestije je sedaj kar evidentna in zato tudi upamo, da bo izduna.
U|>oštevati je vendar treba, da so kazenska določila zakona o neposrednih davkih pretirano stroga. Ta določila so se izdala v času visoke konjunkture in so takrat tudi imela svojo upravičenost, dočim je danes nikakor nimajo. Z dobro voljo so bile te kazni v ugodnih gospodarskih časih še nekako znos-
ne, v času krize pa postanejo čisto nemogoče, kor ogrožajo obstoj podjetij.
Pa tudi to je treba upoštevati, da zagreše davčne utaje večinoma le gospodarsko šibkejši davkoplačevalci, ki se itak že komaj bore za svoj obstoj. Ti ljudje so večinoma zašli v težave, kor se je gospodarska konjunktura nehala, ker so začeli posli padati in ker niso mogli več zaslužiti tega ko prej. Zato je tudi naravno, da Je padel njih zkslužek. Popolnoma izključeno je, da bi ti ljudje poleg svojih tekočih davkov plačevali še visoke davčne kazni za pretekla leta. Če noče davčna uprava izgubiti davkoplačevalca, mora sama pred-lugnti davčno amnestijo, da se omogoči davkoplačevalcem, da se rešijo iz njihovih težav.
Davčna amnestija bi se morala izdati že po zadnjih septembrskih dogodkih. Ker pa se takrat to ni zgodilo, je nujno, da se izda amnestija sedaj, ko je bila objavljena
nova davčna reforma. Z njo se ustvarja novo stanje ter je zato popolnoma odveč, da bi so še stari računi vlekli naprej in otežkoče vali izvedbo nove reforme.
Ta reforma nalaga zlasti trgov cem nova in velika bremena. Vseh dosedaj izdanih amnestij so bili deležni vsi stanovi, le trgovci ne. S tem večjo pravico zato trgovci zahtevajo enkrat to pravico, tudi za sebe, zlasti še, ker je globoko utemeljena.
Zato ponavljamo predlog, ki smo ga predložili že pred meseci in ki ga je z močnimi argumenti tudi že podprla Zveza trgovskih združenj v svoji spomenici na vso odločujoče čiuitelje:
Izda naj se splošna davčna amnestija za vse prestopke in kazni po zakonu o neposrednih davkih (ruzen po čl. 137.), nadalje po zakonu o skupnem in splošnem davku na poslovni promet ter luksuznimi iluvku in končno po taksnem zakonu!
Energično	treba
proti krošnj
Nova okrožnica banske uprave
Sedaj ob novem letu je zlasti nujno, da vsa združenja energično nastopijo proti vsem krošnjarjem, kajti sedaj morajo imeti krošnjarji nove krošnjarske izkaznice oz. nova dovoljenja za krošnjarjenje. Mnogi krošnjarji teh novih dovoljenj ne bodo imeli in zato je sedaj treba zlasti energično nastopiti proti krošnjarjem.
Fri tem opozarjamo vsa združenja na to, da običajno orožniki ue gledajo na to, za katero blago ima krošnjar dovoljenje krošnjarjenja, temveč se zadovole s tem, da sploh ima krošnjar dovoljenje. Zato jo treba orožnike opozoriti, da pogledajo, za katero leto in za katero blago ima krošnjar dovoljenje in da postopajo po zakonu, čo je krošnjar prekršil - veljavne predpise.
Pri tem bo služila združenjem kot močna opora okrožnica, ki jo je izdala na pobudo Zbornice za TOf banska uprava na vsa sreska načelstva in mestna poglavarstva, na upravo policije v Ljubljani ter predstojništvom mestnih policij v Celju, Mariboru in Kranju pod VIII. No. 5584/2 z dne 12. decem-
bra 1939. Ta okrožnica se glasi:
»V smislu določb čl. 6. naredbe o krajih, v katerih je krošnjarjenjo prepovedano ali omejeno, kakor tudi o krajinah, katerih prebivalci uživajo glede krošnjarjenja posebno ugodnosti, z dno 27. junija 1927., Ur. 1. št. 266/74—1928, je dovoljeno krošnjarjenje v obmejnih srezih samo prebivalcem dotičnih srezov. Ta omejitev so ne nanaša na privilegirane krošnjarje iz čl. 3. te naredbe.
V. čl. 3. omenjene naredbe so navedeni krajj- in osebe, ki uživajo v jK>glodu krošnjarjenja posebno olajšave. Glede vsakega kraja oziroma sreza so našteti tudi predmeti, katere smejo privilegirani krošnjarji prodajati.
Ker se je dogajalo, da so nekatera prvostopna oblastva tolmačila določbe to naredbe v tem smislu, kakor da bi smeli krošnjarji iz v čl. 3. naredbo navedenih srezov in krajev krošnjariti v obmejnih srezih tudi z drugim blagom, kakor n. pr. z manufakturniin, ki se v tem členu ne omenja, je ministrstvo za trgovino in industrijo izdalo dne 22. julija 1939. pod II.
št. 30.273 avtentično tolmačenje v tem smislu, da veljajo te olajšave samo za privilogirano krošnjarje, kadar trgujejo z blagom, uavedo-nim v čl. 3. cit. naredbe.
Z ozirom na to smejo krošnjarji iz čl. 3. naredbo krošnjariti v obmejnih srezih in obiskovati tudi sejme v teh srezih samo z blagom, ki je v čl. 3. te naredbe taksativno našteto. Z drugim blagom, kakor n. pr. z manufakturnim, ti krošnjarji v obmejnih srezih ne smejo krošnjariti.
Vsa oblastva (katerim je bila poslana okrožnica), predvsem ona obmejnih srezov, so na to opozarjajo z nalogom, da izdajo z ozirom na gori citirano avtentično tolmačenje čl. 3. vsem podrejenim varnostnim organom potrebna navodila v gornjem smislu.«
Pripominjamo, da je krošujarje-njc z manufakturnim blagom sploh prepovedano.
Po tej okrožnici banske uprave je al>solutno jasno, da je dolžnost sreskih načelstev in vseh javnih organov, da nelegalno krošnjarstvo zatirajo. Kdor bi še nadulje ščitil krošnjarje ali jim prizanašal, ta
Gibanje delniškega kapi-tala v 1. 1939.
Lansko leto jo bilo ustanovljenih v Jugoslaviji 58 novih delniških družb z delniškim kapitalom 136-1 milijona din. Od teh je bilo s kapitalom v milijonih din 2 deenarna zavoda	11
1 zavarovalna družba 5
2 ladijski	11-5
18 trgovskih	podjetij 20
3 stavbeno	3
9 rudarskih	35-5
1 izdajateljsko	1
6 tekstilnih	19
1 kemična tovarna	0'1
1 za kovinsko Industrijo	6
1 lesna družba	OS
5 za živilsko industrijo	7'5
8 kovinskih	17
Kot apor so prinesla ta podjetja za 4-8 milijona din vrednosti.
31 delniških družb je lani zvišalo kapital za 114-1 milijona din.
22 delniških družb pa je zmanjšalo svojo delniško glavnico za 36‘5 na 93T milijona din. Značilno za naše razmere na denarnem trgu je, da jo 13 denarnih zavodov zmanjšalo svojo delniško glavnico.
Bilanca gibanja delniških družb je torej naslednja: Novoustanovljene delniške družbe imajo glavnico 136'1 milijona din,
obstoječe so zvišale kapital za 114-1 milijona din, zmanjšale pa so obstoječo družbe svoj kapital za 36'5 milijona din.
Neto so je torej zvišal kapital delniških družb za 2137 milijona din ter s tem narastel na 7.447-0 milijona din. Povečanje delniške gluvnico v letu 1939. znaša torej 2-87%.
V letu 1038. se je delniški ka-kupital počeval za 219 mil. din.
Stanje naših kliringov
Naše terjatve proti Nemčiji so se zmanjšale v preteklem tednu za 11,6 ng 113,3 milijona din. Znatno je padel tudi naš dolg Italiji. Kako so jo spremenilo stanje naših kli-ringov v času od 22. do 31. decembra, kažejo naslednje številko (vso v milijonih dotične valute): 31. XII. 22. XII.
Aktivni kliriugi:
Bolgarska din	0,28 > 0,45
Nemčija KM	7,65	8.44
Ceško-Moravska Ko 48,15	43,07
Španija pezet	2,93	2,93
Pasivni kliringi:
Belgija belg	1,41	1,42
Italija din	68,08	78,5»
Madžarska din	34,18	31,42
Poljska din	26.89	26.89
Turčija din	4,75	4,63
Slovnška Ks	0,81	0,08
Romunija din	24,99	32,38
Delajte za napredek | trgovskih organizaciji
Dospelost davkov
Davčna uprava za mesto v Ljubljani objavlja, da dospe v smislu člena 148 zakona o neposr. davkih v I. četrtletju 1940. v plačilo:
a) dne 1. januarja 1940. I. četrtletni obrok zgradariiie, pridobni-nc, rentnim', družbenega davka, davka na neožeiijenc osebe, davka na poslovni promet in vojnice.
b) dne 15. avgusta 1940. I. polletni obrok zcinljarine.
Anketa zaradi minimalnih mezd
Minister za socialno politiko in ljudsko zdravje je sklical za 13. januar v Beogradu anketo zaradi zvišanja minimalnih delavskih mezd. A nketa bo ob 9*30 v prostorih beograjske delavske zbornice. Na anketo je povabljena tudi naša Zveza trg. združenj.
Urad za ustanavljanje novih industrij
Novosadska trgovinsko-induslrij-ska zbornica je ustanovila poseben oddelek, ki naj proučuje možnosti za ustanovitev novih industrij za kmetijske proizvode. Svoj sklep je utemeljila zbornica takole; Vojvodina je izrazito agrarna pokrajina in samo intenzivna predelava agrarnih proizvodov more zadovoljivo rešiti razne socialne ir gospodarske probleme, ki se pojavljajo v Vojvodini. Namesto da izvažamo svoje agrarne proizvode le kot surovine, je treba de jih izvažamo predelane. Raznovrstnost agrarnih proizvodov in njih dobra kakovost daje upravičeno upanje, da bi se na ta način mogli doseči zelo lepi uspehi.
Surovine bi se morale uvažati le skozi naša pristanišča
Neka tekstilna tvornica na Jlr-vatskem je na podlagi prejetih dovoljenj naročila večjo količino surovega bombaža iz Mehike. Ta bombaž je bil naročen franko Trst. Ta bombaž je tudi že prižel v Trst, a se ne more poslati v Jugoslavijo, ker angleški generalni konzulat kljub ponovnim intervencijam naših oblasti ni še izdal potrebnega dovoljenja, da se more bombaž naložiti v vagone. ».Jugoslovanski kurir«, ki o tein poroča, dostavlja, da bi morali naši uvozniki zahtevati pri naročilih surovin v tujini, zlasti pa v čezmorskih krajih, da se jim dostavi blago v naša pristanišča, ker bi se s tem rešili nepotrebnih sitnosti in bi dobili blago hitreje, a tudi nabavni stroški bi bili zato manjši.
Pridobnina trgovcev
po novi davčn reformi
Z novo uredbo o spremembah in dopolnitvah zakona o neposrednih davkih, ki jo je »Trgovski list« že v znatnem obsegu objavil, se je davčno breme za srednje in velike trgovce znatno zvišalo. V naslednjem navajamo glavne spremembe, ki so nastale z davčno reformo.
Predvsem je važno to, da bo
odmerjal davčni odbor
pridobnino
le trgovcem, katerih čisti dohodek je bil v letu 1939. ocenjen izpod 100.000 din in katerih bruto promet ni znašal 2,000.000 din.
Ti davčni zavezanci morajo tudi
v bodoče vložiti napovedi za pri-dobnino (do konca januarja), davčno osnovo pa jim 1m> ko do-sedaj odmeril davčni odbor. V tem oziru ni nobenih izjem razen za bančna, ladijska, tramvajska in mednarodna transportna podjetja.
Spremembe, ki nastanejo z novo davčno reformo za te zavezance, so naslednje:
1. V bodoče bodo pristojne občine imenovale zastopnike v davčne odbore iz vseh občin dotičnega davčnega območja. S tem je ustreženo dolgoletni zahtevi davkoplačevalcev.
2. Spremenile pa so se davčne stopnje za pridobnino, in sicer v naslednjem:
davčna osnova do din 10.00» 20.000
30.000
40.000 50.0(X)
70.000 OO.OtH)
99.000
osnovni davek pridobnine dosedaj odslej
dopolnilni davek pridobnine dosedaj odslej
skupna pridobnina dosedaj odslej
10%
10%
10%
10%
10%
10%
10%
10%
10%
10%
10%
10%
10%
10%
10%
10%
2%
2‘5%
3%
4%
4%
5%
«%
8%
2%
2‘5%
3%
4%
5%
0%
8%
10%
16 70
12‘5 % 13% 14% 14% 15% 16% 18%
12%
12-5%
13%
14%
15%
16%
18%
20%
Pol milijarde sadik tobaka bo letos več zasajenih
Uprava državnih monopolov je odredila, da se more Jetos zasaditi 1.700 milijonov sadik tobaka, t. j. za pol milijarde sadik več ko lani. Posameznim banovinam so dovoljeni naslednji kontingenti: var-darski banovini 1.222, moravski 100, drinski 32, donavski 67'5, zet-ski 78 in Hrvatski 246 milijonov sadik.
Pogoji za saditev tobaka so ostali isti ko dosedaj, dočim pa so cene nekoliko zvišane.
Konlturzi • poravnave
Razglašen je konkurz o premoženju Kmetske gospodarske zadruge, r. z. z o. z. v Ribnici. Kon-kurzni komisar Cepuder, upravnik mase odvetnik Franc Jare. Prvi zbor upnikov dne 31. januarja ob 10. uri, oglasitveni rok do 20. ja nuarja, ugotovitveni narok 31. januarja ob 10. uri.
Ustavlja se poravnalno postopanje v zadevi Andreja Kneza mL, posestnika v Šujici.
Potrjuje se poravnava trgovca Franca Flerina v Domžalah.
Za davčne zavezance, katerih davčna osnova ne presega 40.000 dinarjev, ostane torej vse neizprc-menjeno. Za vse druge pa se davek zviša.
Zelo pa se je spremenil položaj za davčne zavezance,
katerih Čisti dohodek je znašal nad 100.000 din ali katerih bruto dohodek je znašal najmanj 2 milijona dinarjev.
1. Predvsem morajo ti od 1. januarja 1940. dalje voditi poslovne knjige.
Katere knjige morajo davčni zavezanci pridobnine voditi ni z za konom o neposrednih davkih predpisano, ker to tudi ni predpisano niti za davčne zavezance družbenega davka. Najnovejši »Finansij-ski zbornik« pa pravi o tem v navodilu na davčne urade, da to niti ni potrebno, ker se po načelih pravilnega knjigovodstva more vedno vedeti, katere knjige so potrebne z ozirom na izbrani način knjigovodstva. Število in vrsta knjig ter način njih vodenja bodo vedno odvisni od obsega in vrste poslovanja ter od načina organiziranja knjigovodstva. Pri pregledu in ugotavljanju verodostojnosti knjig pa da je glavna zahteva, da mora dali knjigovodstvo popolnoma točno sliko o stanju in gibanju premoženja ter o poteku vseh [»oslov. Še to naj upoštevajo davčne uprave, da spadajo v knjigovodstvo tudi vse kalkulacije blaga, evidenca o gibanju količine blaga in surovin, tehnična poročila o proizvodnji, statistike itd.
Tem davčnim zavezancem (nad
100.000 čistega dohodka, nad 2 milijona din bruto prometa) ne bo več odmeril davčni odbor, temveč davčna oblast. V ta namen morajo ti davčni zavezanci najkasneje do 1. aprila vsako leto predložiti pristojni davčni upravi svojo davčno prijavo z bilanco sestavljeno na podlagi poslovnih knjig.
Davčna oblast ima pravico, da od teh davčnih zavezancev zahteva pismeno vpogled v njih poslovne knjige in račune, kadar hoče. če tej zahtevi davčni zavezanci ne bi ustregli, se kaznujejo denarno od
10.000 do 100.000 din za vsak primer posebej. Poleg tega pa morejo odgovarjati še kazensko. V tem primeru ugotovi davčna uprava sama davčno osnovo pridobnine in bruto promet po svobodnem prepričanju, toda z upoštevanjem vseh konkretnih činjenic ter lokalnih in splošnih pogojev, breme protidokaza pa gre na stroške zavezanca.
Če se ugotovi, da ni davčni zavezanec v poslovnih knjigah izka-
zal tudi le najmanjši del poslovnega dohodka in da ta del ni prijavil, se kaznuje denarno od 10.000 do 200.000 din, more pa odgovarjati še kazensko. Tudi v tem primeru ugotovi davčna uprava sama davčno osnovo in bruto promet, protidokaz pa gre na račun davčnega zavezanca.
Enako tudi, če ima davčna oblast razlog, da sumi v verodostojnost davčne prijave, podatkov in davčnih knjig ter ugotovi davčno osnovo s primerjavo z drugimi podjetji. Če niti na ta način ne bi mogla ugotoviti davčne osnove, jo ugotovi po svobodnem preudarku z ozirom na vse činjenice.
Odloki davčne uprave podleže pregledu finančne direkcije. Naknadni popravki in zadolžitve se morejo na podlagi teh pregledov izvršiti v 2 letih po dostavitvi odloka davčne uprave. Pa tudi davčni oddelek fin. ministrstva more pregledati te odmere. Pritožbe proti popravkom fin. direkcije se vlagajo v roku 30 dni na davčni odbor, pritožbe proti davčnemu oddelku pa na drž. svet.
O postopanju
davčnih uprav
govore navodila davčnega oddelka fin. ministrstva št. 86.110. Ta navodila določajo:
Ko davčna uprava ugotovi davčne zavezance, za katere se morajo uporabiti predpisi čl. 53a zakona (nad 100.000 din čistega dohodka ali nad 2 milijona din bruto pro meta), [»ošlje tem zavezancem individualne pozive, da do konca marca vlože na podlagi poslovnih knjig davčne prijave z zaključnimi računi in s specifikacijo dohodkov in izdatkov. Onim zavezancem, katerih davčna osnova za 1. 1939. je znašala najmanj 100.000 din, se morajo poslati individualni pozivi do 20. januarja, drugim pa do 15. februarja 1940. V vsakem pozivu je treba navesti, da je zavezanec dolžan, da vloži za 1. 1940. davčno prijavo na podlagi poslovnih knjig in računov.
Če kdo izjavi, da dosedaj ni vodil poslovnih knjig, a uprava v to izjavo dvomi z ozirom na podatke iz svojih aktov in drugih okolno-9ti — mora uvesti proti tem zavezancem kazensko postopanje po čl. 107a in 142a zakona. Če se ugotovi, da je dav. zavezanec vodil knjige in jih ni hotel pokazati, se kaznuje poči. 107.a zakona, če jih pa res ni vodil, mu odmeri davčno osnovo davčni odbor.
Ko prejme davčna oblast prijave, jih primerja s prejšnjimi prijavami in drugimi podatki. Če bi bile prijave nepopolne ali nejasne, pozove davč. zavezanca, da jih pojasni oz. dopolni.
Vse odloke o odmeri pridobnine po čl. 53. a morajo izdati davčne uprave najkasneje do konca junija.
Davek zvišan
Nadaljnja važna novost je zvišanje osnovnega in dojmlnilnega davka za te davčne zavezance:
Osnovni davek se zviša pri davčni osnovi nad 100.000 din od 10 na 12 %.
Poleg tega pa se zviša dopolnilni davek pri davčni osnovi do
120.000 din	od	8	na	10 %,
150.000 din	od	10	na	12 %,
250.000 din	od	12	na	14 %,
500.000 din	od	12	na	16 %,
1.000.000 din	od	12	na	18 %,
nad 1,000.000 din	od	12	na	20 %.
Skupno se torej pridobnina zviša pri dohodku do
120.000 din	od	18	na	22 %,
125.000 din	od	20	na	24 %,
250.000 din	od	22	na	26 %,
500.000 din	od	22	na	28 %,
1.000.000 din	od	22	na	30 %,
nad 1,000.000 din	od	22	na	32 %.
Važna je tudi novost, da se začenši z 1. 1940. odmerja tudi minimalni davek pridobnine, če je promet večji od ‘2 milijona din. Ta davek znaša pri prometu do 5 milijonov 2 promile, pri onem do 10 milijonov din 3 pro mile, do 15 milijonov 4 pro mile, do 20 mil. 5 pro mile, itd. in pri prometu nad 100 milijonov 10 pro mile.
To pomeni, da ne more biti pridobnina nekoga, ki je imel za 4 milijone din prometa, manjša od 8000 din, pri prometu od 14. milijonov din najmanj 56.000 din itd.
Za veleblagovnice in druge velike obrate se zviša ta davek dvakratno.
Posebni prispevek za fond narodne obrambe
Specialni prispevek za fond narodne obrambe se plačuje od vsote vseh nejK)srednih davkov (zem-ljarine, zgradarine, pridobnine. družbenega davka, rentnine, usluž-benskega davka in davka na samce), ki jih plača ena oseba v eni občini. V to osnovo se ne všteje le davek na poslovni promet, luksuzni davek in vojnica.
Stopnje tega davka so sedaj spremenjene in sicer takole.
Od davčne osnove
v višini dosedaj odslej 10'— 15 %	10 %
25- 18 % 10 %
50— 20 %	12 %
100 - 20 % 14 % 300— 20 % 16 %
500 — 20 % 18 % 1.000'— 21 % 20 % 2.000'— 21 % 22 % 3.000'— 22 %	24 %
5.000'— 22 %	27 %
10.000'— 22 %	30 %
20.000'— 23 %	33 %
40.000'— 23 %	36 %
50.000'— 24 %	36 %
100.000'— 24 %	39 %
150.000'— 24 %	42 %
200.000'— 24 % 42 %
500.000'- 25 % 45 %
1.000.000'— 25 % 48 %
2.000.000 - 25 % 50 %
6.000.000'— 25 % 57 % 10,000.000*— 25 % 58 % 15,000.000'— 25 % 60 %
Do davčne osnove 1000 din je ta doprinos znižan, potem pa močno narašča in se zviša pri 15,000.000 od 25 % na 60 %.
Politične vesti
Izjavo ministrskega predsednika Cvetkoviča o vedno boljših odno-šajih med Madžarsko in Jugoslavijo je madžarski tisk zelo dobro sprejel. Listi poudarjajo, da imata Madžarska in Jugoslavija isti in teres, da ohranita dobre odnošaje z vsemi svojimi sosedi. Madžarska samo čaka na dobro besedo iz Romunije, da bi se zboljšali tudi njeni odnošaji z Romunijo.
Predsednik Roosevelt je imel po otvoritvi rednega zasedanja ameriškega kongresa velik govor, ki je napravil na vse silno močan vtis.
Uvodoma je obsodil diktatorske sisteme in ono napadalno filozofijo, Iti daje sili prednost pred pravico in mirom. Nato je naglasil, da hočejo U. S. A. živeti v miru da pa so sedaj jasno dokazali dogodki, da se Amerika ne more izolirati. Ni treba, da bi U. S. A. stopile v vojno, toda zavedati se morajo, da se tudi njih tiče evropska vojna. Amerika mora vplivati na vojskujoče se države, da bo sklenjen mir. Zavedati pa se tudi moramo, da mora biti naša skrb, kako bodo č’veli naši potomci, če bo svet obvladala vojaška sila, če se bo moral velik del sveta upogniti pod voljo vojaških oblastnikov, če ne bo smel niti vedeti, kaj se dogaja po svetu, če ne bo smel niti čitati niti poslušati, kar bi hotel, potem mora ves svet vstati proti takšnim razmeram. Ne sme se dogoditi, da bi smel kateri koli narod z orožjem drugim vsiliti svoj sistem. Ves razvoj Združenih držav Sev. Amerike je zasnovan na načelu, da ima vsak narod pravico do svobodnega razvoja in v mejah, ki jih zahteva sožitje z drugimi narodi. To načelo mora biti za nas veljavno tudi v bodoče. Na koncu tega dela svojega govora je Roosevelt naglasil, da so U. S. A. pripravljene sodelovati z vsemi narodi, ki v resnici hočejo mir.
V drujem delu svojega govora je govoril Roosevelt o novem državnem proračunu ter naglasil nujno potrebo, da se izdatki za vojsko zvišajo. Na koncu svojega govora je močno poudaril, da je demokratski sistem še vedno najboljša oblika vladavine za človeštvo in da nakriljuje vse druge sisteme, ki jih je doslej človeštvo ustvarilo.
Odmev Rooseveltovega govora je v ameriškem tisku zelo dober. Največji listi poudarjajo, da je sedaj jasno razvidno, da se Amerika ne more izolirati, ker je tudi v njenem interesu da ne bodo mali narodi podjarmljeni.
Posebno zadovoljni pa so z Rooseveltovim govorom francoski in angleški listi, ki poudarjajo, da Je predsednik Roosevelt krepko moralno podprl stališče zaveznikov.
Nemški listi so objavili Rooseveltov govor le v izvlečku. Komentarje so objavili šele nekateri listi. Zanimivo je, da piše »Lokal-Anzei-ger«, da je podčrtal Roosevelt, kako velika beda bo prišla na svet, če bodo mogle nekatere države uveljaviti z orožjem svojo voljo. List dostavlja, da ni izključeno, da je pri tem Roosevelt mislil na
plutokratsko Anglijo.
»Popolo dTtalia« polemizira s francoskim vojnim listom, ki je pisal, da sta Francija in Anglija absolutni gospodarici Sredozemskega morja in da je položaj Italije v Sredozemskem morju le podrejenega pomena. Italijanski list naglaša, da je mnenje francoskega lista popolnoma napačno, ker more Italija s svojimi pomorskimi in zračnimi silami popolnoma kontrolirati vse Sredozemsko morje. Brez pristanka Italije bi bila svobodna plovba po Sredozemskem morju popolnoma nemogoča. Zasluga Italije je, če je danes promet po Sredozemskem morju prost.
Grof Csaky obišče ital. zunanjega ministra grofa Ciana. Njegovemu obisku pripisujejo zelo velik pomen zlasti zaradi ev. skupne protisovjetske politike Italije in Madžarske.
Nemška vlada je opomnila švedsko in norveško vlado, da ne bi mogla mimo gledati prevoza vojnega materiala iz Francije in Anglije skozi Švedsko in Norveško na Finsko. Zaradi tega je sklican za prihodnji ponedeljek švedski parlament, ki naj zavzame stališče do tega nemškega opomina.
Vsi napadi sovjetskih čet na ka-relijski ožini so bili odbiti. Zaradi hudega mraza pa so se morali boji sploh nehati. Vedno bolj se vidi, da se bo razvila na karelijski ožini pozicijska vojna, na drugih frontah pa manevrska vojna.
Na finskih bojiščih zadnja dva dni ni bilo važnejših sprememb. Zelo živahne pa so bile letalske akcije. Aktivno so sodelovali v teh akcijah tudi že italijanski piloti, zlasti pri uničenju sovjetskega letališča na otoku Ose.
Švicarski listi poročajo o novih in zelo dalekosežnih gospodarskih ukrepih v Nemčiji. Vsa kupna moč nemškega prebivalstva bo postavljena pod kontrolo in noben nemški državljan ne bo mogel prosto razpolagati s svojimi dohodki, življenjska ravan se bo znižala. Vsi bodo morali varčevati v korist vojnega fonda. Celo izdatki za zdravljenje bodo dovoljeni le proti posebnemu dovoljenju ministrstva.
Maršal Goring je dobil nova pooblastila ter je vse nemško vojno gospodarstvo združeno sedaj pod njegovo roko.
Združene države Sev. Amerike bodo poslale Finski do konca Januarja 400 letal, ki jih bodo vodili ameriški piloti, ki so se prijavili kot prostovoljci za finsko armado.
Romunski parlament je sklican za 20. januar.
Nova	določitev
za zakuorodaio
Po neprestanih intervencijah Zveze trgovskih združenj v Ljubljani ter drugih trgovskih organizacij se je na vse zadnje le doseglo, da je uprava drž. monopolov spremenila zakupoprodajo soli. Slovenija ni več le en zakupopro-dajni rajon, temveč jih ima sedaj osem.
Zakupoprodaja za te rajone se ho oddajala na posebni licitaciji,
ki bo sredi tega meseca v Ljub ljani. Nova zakupna perioda velja od 1. aprila 1940. do 31. marca 1945.
Podrobni pogoji o zakupoproda-ji soli se dobe pri tobačni tovarni v Ljubljani proti kolku za 20 din
V naslednjem priobčujemo ta belo o zakupoprodaji soli za Slo venijo:
Skladišča
I ližna letna Velikoprodajc
6.
velikoprodaje	potrošnja soli
morajo biti	za ljudsko in
v teli mestih	živalsko hrano
	kilogrami
. Ljubljana	1,750.00!)
Zagorje	150.(MK)
Kamnik	270.090
Litija	130.000
	2,300.000
Celje	1,070.000
Gornji grad	130.000
Laško	250.000
Prevalje	180.000
Slov. Konjice	300.000
Slov. Gradec	230.000
Šmartno ob Paki 170.000	
Rogatec	160.000
Šmarje p. Jel.	210.000
	2,700.000
Maribor	1,500.000
Ptuj	800.000
Ormož	170.000
	2,470.000
Murska Sol>ota	(K)0.(X)0
Ljutomer	240.000
Dolnja Lendava 200.000	
Gor. Radgona	200.000
	1,240.000
Kranj	430.000
Radovljica	210.000
Jesenice	170 000
Škofja Loka	100.000
	1,070.000
Kočevje	300.000
Novo mesto	370.000
Črnomelj	230.000
Mellika	210.000
Mokronog	170.000
Trebnje	190 000
	1,470.000
Brežice	300.000
Krško	470.000
Radeče	100.000
	930.000
Logatec	120.000 l
Rakek	200.000
	320.000
Obvezna Kavcija rejemale	minimalna se notah pro-	zaloga loži v
znesku: dinarji
(solarn) Sušak (Bakar)
Sisek
»»
»
»>
yy
Sisek
Sisek
Sušak (Bakar)
Sušak (Bakar)
kilogrami
80.000
10.000
20.000
10.000
120.000
40.000
10.000
15.000
10.000
15.000
15.000
10.000 10.000
15.000
140.000
70.000
40.000
10.000
120.000
30.000
15.000
15.000
15.000
35.000
75.000
25.000
15.000
10.000
15.000
65 000
15.000
20.000
15.000
10.000 10.000 10.000
40.000
37.000
19.000
16.000
Sisek
80.000
20.000
25.000
10.000
Sušak (Bakar)
55.000
10.000 10.000
20.000
22.000
14.000
5.000
Trgovinski	s
Francijo podpisam
V sredo je bil v Beogradu slovesno podpisan trgovinski sporazum s Francijo. Za Francijo je podpisal pogodbo poslanik Bru-gere, za Jugoslavijo pa trgovinski minister dr. Andrcs.
Po podpisu sporazuma je izjavil poslanik Brugčrc novinarjem: Danes je bila podpisana trgovinska pogodba med Francijo in Jugoslavijo, ki bo služila interesom obeh držav. Pogodba je v skladu z aktualnimi potrebami ene in druge države ter upam, da bo tudi koristila skupnim interesom in razumevanju obeh držav.
Trgovinski minister dr. Andrcs Pa je izjavil: Danes sta bila podpisana trgovinska pogodba in plačilni sporazum med našo državo in republiko Francijo. S tema sporazumoma se nadomestijo doseda-
1939d°\°VOri 'L dne 10' fcbruaria leto t -°Va sPorazuma veljata eno
vsebini ^ konca leta 194°' 0 samI nosti t P°.raz,1ma bodo dane jav-cije ° Podrobnejše infonna-
Vsebina trgovinske
pogodbe
Kakor se poroča iz Beograda {'na trgovinska pogodba tri dele, j» sicer dogovore o zamenjavi aga, o plačilnem prometu in o
finančnih plačilih.
Izvoz naših proizvodov je razdeljen na štiri sektorje: 1. živina in živalski proizvodi, 2. les, 3. rude in koncentrati in 4. drugi naši izvozni predmeti. Področje industrijskih proizvodov je ostalo v glavnem nespremenjeno.
Nova lista kontingentov za izvoz naših industrijskih proizvodov vsebuje naslednje predmete in količine:	troinesečno
stotov
ribje konserve	250
prečiščen metilni alkohol 110 aceton	702
konservirana povrtnina (paradižnik)	jgp
keramično blago za tlakovanje v enobarvnem prahu	7,5
fini porcelan brez okraskov	7,9
ženska oblačila	10
strojene kože: kravje in telečje	5
kozje in jarčje	h,55
kose in srpi	2,45
predmeti za gospodinjstvo 150 pohištvo iz upognjenega lesa	60
ton letno
cement	25.040
Od teh ton je določenih za I. tromesečje 20%, za II. 30, za III. 30 in za IV. tromesečje 20%.
Ravno tako bodo dovoljeni naslednji dodatni kontingenti:
jm pakav&st-
mdmkjni
jd/iotočajte
V
paradižnikove konserve klej
stekleno blago za gospodinjstvo ženska konfekcija razen svilene svinjske kože kose in srpi emajlirana posoda
klobuki brez podloge s podlogo
copate
tromesečje
stotov
195
200
100
7,5
20'
5
150
kosov
2000
240
parov
1500
Na našo zahtevo, da se poveča izvoz cementa, lesenih kliucev in drugih proizvodov, bodo odgovorili Francozi kasneje.
Naš uvoz iz Francije se bo gibal v glavnem v višini lanskega uvoza. Ne bodo pa nam mogli Francozi dobaviti starega železa in antracita, pač pa nam bodo dobavljali surove fosfate.
Nov plačilni promet s Francijo
V Beograd je prišel zastopnik francoskega zavoda za kompenzacijske posle. Njegov prihod je v
zvezi z uvedbo novega plačilnega prometa s Francijo, ki se je začel s 1. januarjem 1940. Naša zunanja trgovina se bo glede plačil delila na tri dele: 40% našega izvoza bo služilo za plačilo naših posojil v Franciji, 50% je namenjeno za kompenzacijske posle s Francijo, 10% pa lx) plačano izvoznikom v devizah. Odslej naši uvozniki no bodo mogli več kupovati franke za plačilo iz Francije uvoženega blaga, temveč se bo to blago plačevalo na nov način, ki je zelo podoben kliringu. Narodna banka bo v kratkem izdala potrebna navodila.
Državna	trošarina
in žganje zopet uvedena
Dne 30. decembra so prinesle »Službene novinec uredbo, s ka tero se ukinja banovinska trošar na in se odreja pobiranje državne trošarine na vino in žganje dolo čene jakosti. Dalje se odreja nova stopnja za občinske trošarine in se uvaja nov popis .vseh zalog alkoholnih pijač.
Doslej se je pobirala trošarina za državo samo še na uvoženo žganje in na destilate nekaterih surovin. ker je bila državna trošarina po letu 1932. pretvorjena v državno in banovinsko in se je v banovinah pobirala tudi zaradi javnih del. Naša banovina je imela odobreno pobiranje banovinske trošarine, razen tega pa se pobira tudi občinska trošarina na vino in žganje. Bo uradnih podatkih je dala lani državna trošarina na te pijače samo še 18 milijonov dinarjev, medtem ko je 1. 1930. dala 151 in še l. 1931. 85 milijonov dinarjev. Od sedanje uvedbe državne trošarine pričakuje finančni minister izdaten znesek dohodka za kritje vedno bolj naraščajočih izdatkov, ki so povzročili tudi zadnje izredno veliko zvišanje vseh davkov. Po uvedbi posebnega prispevka za narodnoobrambni sklad in po zvišbi vseh davkov, ki jo je prinesla omenjena davčna reforma, pomeni državna trošarina novo breme za gospodarstvo.
Banovinska trošarina se odslej ne bo več pobirala na žganje in vino. V dravski banovini je ta trošarina znašala blizu 15 milijonov dinarjev. Naši banovini in drugim, ki so s to trošarino krile velik del svojih izdatkov, bo dajala sorazmeren del trošarinskega dohodka država. Ker se pa v uredbi ne razvidi natančna porazdelitev te trošarine, bo vsekakor treba uvesti enoten postopek, da ne bodo prestrogo izvajani predpisi zopet najbolj prizadeli Slovenijo.
Višina državne trošarine
Po novi uredbi se določa troša rina na vino s 100 din od hi, na fina vina din 300'-- od hi, na šampanjec pa din 10 — od litra. Trošarina na žagnje znaša din 10'— od hektolitrske stopnje.
Mošt se do 20. novembra ne šteje kot vino. Kot fina vina se šte-
jejo vina z več ko 16 % alkohola, vštevši 16 %, ali 5 % sladkorja ne glede na ime in izvor. Trošarina se plača ob oddaji v promet ali potrošnjo in jo plača prejemnik, ki mora vedno prijaviti prejem. Oproščeno plačila je samo tisto vino, ki ga proizvajalci porabijo za dom. Tisti proizvajalci, ki so trgovci alkoholnih pijač ua debelo ali na drobno, morajo svojo proizvodnjo prijavljati najkasneje do 24. novembra in plačati trošarino, če vino no shranijo v trošarin-skem skladišču. Za domačo pora-Im se jim dovoljuje pri 4 osebah družine do 400 litrov na leto, do 8 oseb 600. do 12 oseb 800. nad 12 pa 10001 vina. Vsak pridelek vina se mora prijaviti do 24. decembra, sicer se plača kazen 50 do 500 din, enako tudi za prejem neprijavljene količine.
Za žganje se šteje destilat sadnih tropin kakor po razpisu iz 1. 1936., to jo iz tropin in sadja z eno koščico ali enim ali več zrni ali od jagodastih plodov, destilat mošta, vina, grozdja in korenja, če nima več ko 50 % alkohola — za sadno, oziroma 55 % za vinsko žganje in če ima značilne lastnosti takega žganja.
Prepoveduje se izdelovanje žganja iz mešanice tropin s sladkorjem, melaso ali s podobnimi proizvodi, s katerimi se z vretjem dobiva alkohol. Žganje, ki se ne uporablja kot pijača, temveč za izdelovanje ruma, likerja ali drugih alkoholnih drogerijsko-farmacevt-skih preparatov, se šteje za alkohol (špirit) in se plačuje nanj trošarina kakor na alkohol.
Trošarina na žganje se plača pri oddaji v promet ali potrošnjo in jo plača prejemnik, ki mora pre-,em takoj prijaviti. Za dom potrebne proizvedene količine so oproščene trošarine. Ne sme pa proizvajalec (žganjar) jemati od uživalca nobene odškodnine, razen kolikor daje to žganje svojim delavcem. Kdor se hkrati kot proizvajalec bavi s trgovino pijač na debelo ali ua drobno ali s predelavo, mora prijaviti vsak pridelek žganja in se nad tem izvaja stalna kontrola. Ostali proizvajalci 30 dolžni pridelek samo prijaviti takoj po dokončanem delu krajev-
nim finančnim organom. Prestopki se kaznujejo s 50 do 1000 dinarji globe.
Mestna in občinska trošarina ter popisovanje zalog
S to uredbo se določa trošarini v mestnih občinah nova stopnja: pri vinu 150 din od hi v sedežih banovin, v ostalih mestnih občinah in na deželi pa 100 din od hi. Občinska trošarina na žganje se sme v mestih pobirati največ do višino 5 din od hl° ter na deželi do 3 dinarjev od ene hektolitrske stopnje.
Zaloge vina in žganja se bodo takoj popisale pri vseh trgovcih in pri proizvajalcih, ki tudi trgujejo. Za popisane zaloge bo treba trošarino takoj plačati, odbije pa se že plačani znesek banovinske trošarine. kar se natančneje določa s pravilnikom. Obročno plačevanje nove državne trošarino smejo finančna ravnateljstva odobrovati na prošnjo in le do šestili mesecev.
V smislu pravilnika se mora pridelek vina prijavljati do 24. novembra vsako leto finančnim organom. Poziv za prijavljanje se objavi na občini. Finančna kontrola določi dan za prevzem prijav. Plačil ti je treba trošarino takoj, in sicer pri davčni upravi ali pa po pošti ali Poštni hranilnici. Oddelek finančno kontrole izda posebno potrdilo o plačilu, s katerim se omogoča prevoz ali oddaja blaga. Sprcmnico morajo imeti tudi proizvajalci vina ali žganja takrat, ko nosijo ali peljejo te pijače naprodaj. Te spreinnice bodo izdajale občine na neposredno zahtevo.
Jstanovitev državnega zavoda za živalske serume
Kmetijsko ministrstvo bo v kratkem odkupilo zemljišče v Zemunu za ustanovitev državne tvornice za izdelavo živalskih semnjih Sezidala se bodo tri poslopja in klavnica. Za tvornico potrebni denar si bo izposodilo ministrstvo pri Drž. hip. banki. Vsa tvornica ho veljala deset milijonov. Računajo, da sc bo mogel zavod sam vzdrževati.
Položaj na lesnem trgu
Koniuhktura	nas	ie
Deiarstvo
Amortizacija 3°/o obveznic za likvidacijo kmetskih dolgov
Finančni minister je predpisal načrt za likvidacijo kmetskih dolgov za proračunsko leto 1939./40. Do 15. decembra 1939. je bilo Izdano skupno 627.493 obveznic v nominalnem znesku 408 milijonov din. To pomeni, da je bilo izdano od 15. decembra 1938. do 15. decembra 1939. 213.675 obveznic v nominalni vrednosti 151,888.700 din. Skupna vsota 3ft/o obveznic še ni definitivno določena. Za sedaj pa je zagotovljena emisija obveznic do zneska 600 milijonov din nominale. Obveznic je 1,100.000, od teh 800.000 po 500 din, 30.000 po 5000 in 20.000 po 10.000 din nominalne vrednosti. Dejanski državni dolg po teh obveznicah je znašal 15. dec. 1939. 358,019.600 din, ker je bilo od dosedaj izdanih obveznic v višini 408,019.000 din amortiziranih za okoli 50 milijonov din.
Začenši s 1. marcem 1940. bo Privil, agrarna banka izplačevala kupon št. 3 teh 3% obveznic, ki so emitirane do konca februarja leta 1940.
Narodna banka ob koncu 1. 1938. in 1939.
Narodna banka je izdala izkaz o svojem stanju dne 31. decembra ter je sedaj mogoče primerjati stanje ob koncu 1. 1939. in 1938. V milijonih din kaže primerjava naslednje spremembe:
Aktiva:
	1939.	1938.
zlata podloga	1.988'4	1.898'8
devize izven podloge	731-0	64375
kovan denar	31775	330'0
menična posojila	2.085-2	1.707'7
lombardna	138T	63'G
vrednostni papirji	408'3	258'8
prejšnji predjemi drž.	1.633‘S	1.627'7
boni fin. ministrstva	834'1	—
eskont bonov narodne		
obrambe	558'0	—
vrednosti rez. fonda	233-0	22375
drugi fondi	37‘8	33’7
nepremičnine	175‘0	185’1
razna aktiva	2.583'B	2.147"4
bilančna vsota	12.323‘4	9.730‘8
Pasiva:		
kapital	180'0	180"0
rezervni fond	247'7	2367
drugi fondi	39’6	3775
obtok bankovcev	ft.C97"9	6.9207
obveze na pokaz:		
žiroračuni	899’0	1.080"0
terjatve države	52‘C	33'1
razni računi	76075	980" 1
obveze z rokom	1000	30"0
razna pasiva	339‘9	232-6
Devizna direkcija sporoča, da je
ugotovila, da nosijo nekateri ko-misionarji, ki so pooblaščeni za nabavljanje deviz, tuje vrednosti v posamezne kraje z izgovorom, da Jih bodo izročili zavodom, za katere so jih kupili. Ker se mora misliti, da gre tu za ilegalno prodajo kupljenih deviz, opozarja devizna direkcija, da morajo komisionarji Izvesti te prodaje na naslednji način: 1. Komisionarji pooblaščenih zavodov morajo bankam pošiljati kupljene tuje valute samo po pošti. 2. Denarni zavodi ne smejo na drug način sprejemati valut od svojih komisionarjev.
Začenši s 1. februarjem bo začela Poštna hranilnica in njene podružnice v Zagrebu, Ljubljani, Sarajevu, Skoplju, Podgorici in na Sušaku ter vse pošte v državi izplačevati kupone št. 22. 2 in pol odstotne vojne škode. Na dan pa bo izplačano eni osebi samo 50 kuponov. Lastniki, ki Imajo več ko 200 kuponov, naj jih pošljejo Poštni hranilnici, da ne bodo zaman čakali pri blagajnah.
Novi ameriški proračun znaša S milijard dolarjev (okoli 450 milijard dinarjev). Za vojaške izdatke je določenih 1800 milijonov dolarjev, to je tako visok znesek, kakor še ni bil nikdar določen za vojsko. Deficit znaša 2 milijardi dolarjev. Roosevelt je utemeljeval novi proračun tudi s tem, da se Je ameriški narodni dohodek letos celo bolj zvišal ko med svetovno ▼ojno.
Zagrebške J-Novosti« so objavile naslednji članek o položaju na' lesnem trgu:
Gospodarstvo na vsem svetu preživlja danes težke dneve, ker se v konglomeratu vprašanj, ki jih je prinesla vojna, ne morejo takoj jasno orientirati niti najbolj sposobni gospodarski ljudje. Vse to pa predvsem zato, ker nihče ne ve, kaj nam prinese jutrišnji dan. Zato se opažata povsod neka vzdržnost in rezerviranost ter strah pred sklepanjem večjih pogodb, ker vse čaka na čas, ko se bodo razmere pomirile.
Tudi naš lesni trg doživlja danes zanimive momente. Kljub tej zanimivosti pa se je dosedaj pisalo o našem lesnem trgu zelo malo. Vendar pa se nam je posrečilo, da smo na odločujočih mestih dobili neke informacije, ki jasno kažejo položaj na lesnem trgu, zlasti z ozirom na našo državo, ki je pomembna za mednarodni lesni trg kot izvozna država.
Z izbruhom vojne so se precej znatno spremenile razmere na vseh lesnih trgih. Kot dobaviteljice lesa so izpadle Poljska, Finska, Estonska in Rusija. Za zapadite države je zato nastala neizogibna potreba, da se orientirajo proti jugu, proti Jugoslaviji in Romuniji. Za nas je s tem nastala možnost velike konjunkture, naše zaloge pa so bile zelo majh-
Pred dobrim tednom smo poročali o iznajdbi Mariborčana, ki omogoča domačemu gorivu velik razmah. Ta iznajdba je zlasti velikega gospodarskega pomena sedaj, v čsau pomanjkanja bencina in nafte. Zato je tudi razumljivo, da se ves gospodarski svet'v severni Sloveniji zanima za to zadevo, pa ne samo pri nas na Štajerskem, temveč tudi na Kranjskem in v drugih banovinah. Saj gre vendar za izhod iz zadrege, v katero je spravila vojna tudi nas Jugoslovane. Ker gre za važno zadevo, smo se obrnili do merodajnega mesta in zvedeli naslednje:
Najbolj znano pogonsko sredstvo za eksplozijske motorje je bencin. Obstajajo pa še motorji na nafto, to je na surovo ali plinsko olje, potem na špirit, na petrolej, na bencol, na plin, na lesno oglje itd. Bencin je najboljše gorivo za avtomobile, pa tudi najdražje. Zato so mestna občina mariborska oziroma njena podjetja, že pred par leti opremila nekaj svojih vozil, predvsem škropilnike, voz za fekalije itd., z generatorjem za razplinjenje lesnega oglja. Poskusi so se obnesli in ta vozila so še zdaj v rabi. Motor nima sicer one moči, kot jo daje bencin kot pogonsko sredstvo, vendar zadostuje, ker ne gre za posebne hitrosti. Glavno je, da je pogon mnogo cenejši, ker je oglja pri nas na pretek in je blago ceneno.
Kasneje ‘ je začela občina uporabljati pri nekaterih avtobusih zemeljski plin ali metan, ki ga pridobivajo v Bujovici pri Lipiku na Hrvatskem. V to svrho je bila pri vsakem vozu potrebna majhna dodatna naprava, ki stane 4000 do 5000 dinarjev. Jeklene posode (steklenice, bombe) se pritrdijo na vozu in dajejo plin za redni pogon motorja. Jeklenke imajo po deset litrov metana, stisnjenega na 200 atmosfer. Posebna priprava zmanjša pritisk na ono višino, ki je potrebna za pogon motorja. Posebnost te naprave je, da se lahko kar med vožnjo spremeni
ne, naše obveznosti do mnogih držav pa zaradi prejšnjih zaključkov precej velike.
Stara naročila realizirajo naši producenti po dogovorjenih prodajnih cenah ter ne zahtevajo, da se jim doplačajo zvišani prevozni stroški ter razlike v valuti. Zaradi prevoznih težkoč, pomanjkanja vagonov ter neprestanega zviševanja ladijskih prevoznih tarif so mogli naši izvozniki zadostiti svojim obveznostim le z največjimi težavami. Kar se tiče novih naročil, se more reči, da jim jugoslovanski izvozniki sploh ne morejo ustreči. Da je to res tako, dokazuje činje-nica, da pri trgovinskih pogajanjih s Francijo niso mogli zadostiti naši izvozniki niti eni petini tega, kar so francoski zastopniki zahtevali. Izvoz lesa v Italijo se veča skoraj vsak mesec. Kljub temu moramo pa znova pripomniti, da so naše lesne zaloge minimalne in da so lesni trgovci kljub vsej konjunkturi v negotovem in zato težkem položaju.
Poleg vseh drugih težkoč se je v zadnjem času pojavila za naše lesne izvoznike še nova težkoča in to zaradi dela v gozdovih ter izvoza lesa iz gozdov. Zahteva se
pogon od metana na bencin ali obralno. Če ti zmanjka na vožnji zemeljskega plina, [»a voziš dalje z bencinom. Ta novost se je zelo obnesla in se tudi privatniki poslužujejo metana za pogon svojih vozil. Celo v gospodinjstvo se oddaja, kjer ni svetilnega plina v hiši. Cena je pri metanu ista kot pri plinu, pridobljenem iz premoga. Pogon z metanom je precej cenejši kot z bencinom, zato je gospodarnost očitna.
Še cenejši in boljši pa je pogon s surovim oljem ali nafto. Zato je mestna občina mariborska v zadnjih treh letih pri obnavljanju avtobusnega parka naročila le dizlove vozove. Uspehi so še boljši kot pri pogonu z metanom. A križ je z dobavo. Če manjka bencina, manjka seveda tudi surove nafte, saj se bencin dobi pri rafi-niranju kamenega olja. Maribor ima že 21 avtobusov na pogon z nafto, ostala zastarela vozila na bencin oziroma metan je oddal drugam, nekaj porabnih pa je še za rezervo.
Znano je, da jo meta n poraben tudi pri motorjih na nafto, toda preureditev je precej komplicirana in pa draga, motor se inočno kvari, kasneje pa se ne da več preurediti na prvotni pogon s surovo nafto. V delavnicah Mestnih podjetij so delali poskuse in tehnični vodja Princi je končno po daljših poskusih konstruiral napravo, ki namah reši ves kompleks vprašanj. Njegov patent omogoča približno enako uporabo motorja za pogon z metanom kot pri bencinu. En dizlov avtobus je dolgo v obratu z metanom in je prevozil precej nad 2000 kilometrov. Doslej ni motor nič več trpel kot pri nafti. Poskus se je popolnoma obnesel. Zato bodo Mestna podjetja sedaj preuredila z malenkostnimi stroški vse dizle na dvojni pogon.
Posledice so na dlani. Pogon bo sicer za malenkost dražji kot z nafto, toda še vedno neprimerno cenejši kot z bencinom. Glavno pa je, da bo goriva vedno dovolj
Zvišanje cen lesa, ki bi moralo biti v korist našim izvoznikom, je dejansko samo teoretične vrednosti, ker so tudi proizvajalni stroški vedno večji. Poleg tega pa zaradi pomanjkanja zalog sedanje konjunkture sploh ne moremo v resnici dobro izkoristiti. Poleg tega pa tudi ni pravega pregleda o nadaljnjem razvoju na mednarodnem lesnem trgu.
Zapadne države skušajo nadomestiti izgubo finskega, estonskega in poljskega trga tudi z uvozom lesa iz Kanade, Združenih držav Sev. Amerike in Švedske. Toda Švedska je zaradi vojne Finske s Sovjetsko Rusijo sama v zelo težavnem položaju in skoraj ne pride v poštev. Kako je s kanadskim in ameriškim lesom, ni čisto jasno.
Če bi hoteli na kratko označiti položaj na našem lesnem trgu bi mogli reči: Naši izvozniki morejo v glavnem izpolniti svoje prej sklenjene zaključke. Konjunktura na lesnem trgu nas je našla z majhnimi zalogami in zato tudi ne moremo ustreči naročilom za-paduih držav. Pričakuje se, da se bo položaj zboljšal, kadar bo pregled o proizvodnji jasnejši in bodo znane nove zaloge. Dvig cen
na razpolago, ker Bujevica lahko zmaguje velika naročila. Vse omejitve v avtomobilskem prometu, odrejene zaradi pomanjkanja goriva, bodo odpadlo, ker se nanašajo le na bencin in nafto, nikakor pa ne na domača pogonska sredstva. Da opremi vse avtobuse za pogon z metanom, je občina že naročila poleg dosedanjih 400 še 200 novih jeklenk za zemeljski plin, ki ga oddaja tudi drugim interesentom, ki jih je za metan naravno vedno več. Za osebne avtomobile to gorivo ne prihaja v poštev, ker so jeklenke pretežke in se tudi nimajo nikjer na vozilu pritrdili. Pri tovornem avtomobilu in pri avtobusu pa je dovolj prostora na razpolago, spodaj, zadaj, na strani, na strehi itd. Tudi se tam teža ne pozna. Mestna podjetja dostavljajo interesentom steklenke z metanom na dom in zaračunajo plin po isti ceni kot svetilni plin. Jeklenke so last občine, tako da interesenti nimajo izdatkov zanje. Če se bo izkazala potreba in bo zanimanje za inetan še večje, bo občina naročila še nadaljnje jeklenke, od katerih stane vsaka nekaj nad en tisoč dinarjev.
Za naš poslovni svet. je zadeva zelo važna, saj bo trgovcu, indu-str" ii itd. zopet omogočeno, da lahko nemoteno prevaža svoje blago. Ker primanjkuje goriva, stoji marsikak tovorni avto v garaži, trgovec pa mora zopet uporabljati konjsko vprego kot pred leti. Iz vprašanj, ki jih prejema občina glede uporabe zemeljskega plina pri tovornih avtomobilih, se vidi, kakšno važnost pripisuje poslovni svet vse Slovenije in drugih banovin tej stvari.
**	barva,	plasira	in
Ze v 24 urah
itd. Skrobi in svetlolika srajce, ovratnike in manšete. Pere. suši. monga in lika domače perilo
tovarna JOS. REICH
Poljanski nasip 4-6. Šelenhurgova ul- 8 Telelon št 22-72.
Sela ožlega odbora Zveze trgovskih združenj
bo v petek 12. januarja ob 9. dopoldne v Ljubljani v Trgovskem domu
Opozorilo bralcem!
V zadnjih dneh je izšlo tako veliko uredb, ki so zlasti važne za gospodarske ljudi, da jih ne 1 moremo takoj in v celoti objaviti, 1 zlasti še, ker so vse zelo obsežne. ! Skušali pa bomo čimprej seznaniti I naše bralce vsaj z glavnimi določbami vseh teh novih pred pisov.
Pripominjamo, da je spreme- | njen tudi zakon o davku na poslovni promet in luksuzni davek. Izšli so tudi že pravilniki k ured- I bi o spremembi zakona o ne- 1 posrednih davkih.
Zunanja trgovina
Dovoljenja za uvoz zdravil in su rovin za njih proizvodnjo bo daja , v bodoče uvozni odbor le, ce b< izjavilo ministrstvo za soc. poli- ‘ tiko in ljudsko zdravje, da je uvof ! teh predmetov potreben.
Naša celotna proizvodnja suhi! češpelj je znašala letos 7000 vagonov. Nemčija je kupila 2300, češko-Moravska 700, Švica 500—600 vagonov. Prizad pa 3500 vagonov.
Bolgari bodo pri trgovinskih pogajanjih s Sovjetsko Rusijo skušal doseči, da bi oni uvažali iz Rusiji nafto, les in kmetijske stroje, Rusiji pa dobavljali semena, povrtnino, rastlinsko olje in tobak Poleg ; tega bi se ustanovile direktne po morske zveze med ruskimi lukam i in Varno ter Burgasom.
Romunija je izvozila v novembri ! blaga za 2983 (lani za 2009) mili 1 jonov lejev, uvozila pa za 120' j (1279) milijonov lejev.
Italijansko-turška trgovinska pogajanja so se začela v Rimu. Pripomniti je treba, da so se v zad- 51 njem času trgovinski odnošaji inei • obema državama že zelo zboljšali Tako je naročila Hali ja v Turčija
20.000 ton bombaža, velike koli- j čine žitaric, konservirane ribe ir i raznih surovin.
Uvozniki kovin in kovinskih iz- ; delkov v Turčiji so ustanovili po- ; sebno družbo s kapitalom 50.001 j turških funtov. Podobne družbe s< j bodo ustanovile za vse uvozne pa i noge.
Turčija je znižala kompenzacij ske premije, da zmanjša draginjo j
ki je začela v zadnjem času zeli : rasti.
Zastopniki vinogradnikov in vin ske trgovine so ustanovili v Italij I konzorcij, ki bo pospeševal izvir vin.
Dohodki švicarskih železnic si
se od septembra stalno večali Potniški promet je sicer nazado- j val (v novembru za 3 na 8,8 milijona šv. frankov), zato pa se j< blagovni promet povečal za 50% predvsem zaradi večjega tranzit- 1 nega prometa. Višek dohodkov švi- ; carskih železnic je znašal v prvih 10 mesecih 1939. 126,8 milijona j šv. frankov.
Angleški uvoz se je v novembru i v primeri z lani povečal od 77 97 na 83 99 milijona funtov, izvoz pa je padel od 47 5 na 37 36 milijona funtov. Pasivna trg. bilanca se je zvišala od 29 94 na 46 63 milijona funtov. V prvih 11 mesecih je znašal angleški uvoz 800.9 milijona funtov (za 46 09 manj ko lani) izvoz pa 398 69(— 33 31) milijona funtov. Reeksport je dosegel 43 43 ; milijona funtov in zaostaja za lan • | skim za 13 38 milijona funtov.
Anglija je nakupila v U. S. A
850.000 ton starega železa in 50.00C ton jekla. V Kanadi je kupila 420 milijonov liber elektrolitičnega ba- i kra v vrednosti 46,2 milijona ka- J nadskih dolarjev.
Španski zavod za tuje devize z-javno-pravnim značajem je bil j ustanovljen v Španiji s kapitalom j 20 milijonov pezet. Ta kapital je | bil pridobljen od čistega dobička | prej obstoječega deviznega odbora. Novi zavod bo centraliziral prodajo in nakupe deviz v Španiji ter prevzel posle prejšnjega deviznega odbora. Predsednik deviznega zavoda je trgovinski minister.
Ameriška tetafska industrija je že sedaj dobila za 1. 1940. naročil za 550 milijonov dolarjev.
Mlin na 4 kolesa in ugoden prostor za žago sta naprodaj v Pod- i turnu pri Dol. Toplicah. Vprašajte ; pri Kmetski posojilnici v Ljubljani.
vedno večja odškodnina za porabo cest, poleg tega pa se zahtevajo
je utemeljen, od tega dviga pa naši izvozniki nimajo skoraj nič,
vedno večje mezde. (Mnogo težkoč ker se večajo tudi proizvajalni
povzroča tudi omejitev prometa z motornimi vozili.)
stroški, a nastajajo tudi vedno nove težkoče.
Poslužujmo	se
Vedno vecie zanimanje za metan zaradi pomanjkanja bencina in nafte
Davčni svetovalec
Obdačenje trinajste plače
H. — d. z «. z. v K. — Vprašanje; Naše podjetje namerava ob sedanjih izrednih prilikah, ko se življenjske potrebščine od dne do dne draže, izplačati svojim nameščencem kot enkratni prispevek trinajsto plačo. Prosim za pojasnilo, ali so take plače vobče zavezane uslužbenskeimi davku in ali se ta odmerja tako, kot normalni uslu/.benski davek ali kot na slučajnostih dohodek.
Odgovor: Zadeva, za katero izprašujete, je že urejena. Ministrstvo za finance je z razpisom z dne L aprila 1939., št. 14310/111, odložilo takole: »Po točki 2. člena 92. pravilnika k zakonu o neposrednih davkih se smatrajo za ponavljajoče se prejemke vsi prejemki in koristi, ki se ponavljajo in ki so na kateri koli način vnaprej ugotovljeni s stalno vsoto ter se ponavljajo dnevno, tedensko, -meseč r>o ali v drugih razdobjih tekom enega davčnega leta. Iz te odredbe i/Jiaja, da ima tudi trinajsta plača '/uačaj ponavljajočega se prejemka, ^ kolikor je pogojena, in se izpla (;nje vsako leto. Zaradi tega je zarezana plačilu uslužbenskega davka po členu 95. zakona o neposrednih davkih. Medtem pa trinajsta plača, koje izplačilo ni pogodbeno vnaprej določeno, nima značaja ponavljajočega se prejemka, ampak značaj prejemka od primera do primera in je kot taka zavezana plačilu uslužbenskega 'tavka po členu 96. zakona o neposrednih davkih.« Po tem takem jo trinajsta plača vsekakor zavezana plačilu uslužbenskega davka. V primeru, da ni pogojena, je pobrati uslužbenski davek po čl. 9(5.
I _c. Ta davek podlega samoupravnim dokladam ne glede na višino dohodka, dočim so redni prejemki zavezani samoupravnim dokladam m kolikor presegajo vsoto 4090 din
mogec oziroma 960 din na leden.
Občni davek na poslovni promet v trgovini
G. I. L. v K. — Vprašanje:
Nisem si na jasnem, na katere predmete plača trgovec prometni davek in ali in kdaj mora o tem Prometu voditi knjigo opravljenega prometa.
Odgovor: Za prometni davek ve-JfPraVi!°’ C*a ono blago, ki ni za-n<> skupnemu davku, je zave-
l?o.?-i°	prometnemu davku.
az ika med skupnim davkom in © -nn prometnim davkom je ta, 'a se pobira skupni davek vedno © pri proizvodniku in to le enkrat. Z enkratnim plačilom je pobrit prometni davek ža vse blago,
(okler ne pride v roke potrošnika. Blago pa, ki ne podlega skupnemu < avku, plačuje torej občni prometni davek, ki se plačuje vsakikral, kadar gre blago iz rok v roke Zaradi tega pride v takih primerih v poštev kot plačevalec prometne-5? davka tudi trgovec. Najpogostej-Kl Primeri, za katere se pobira
Pokojninsko vanje trg. pomočnikov
obči
prometni davek, so: prodaja
,)•* *   — ’ --------------
• la, sadja, cvetlice, živalska krma,
* ©želiii pridelki vobče, živina, pe-,l>tnina drva, sočivje, semenje, “ ©ko, sir, jajca, med, vino, žgale, mlečni proizvodi itd. Trgovci,
,' ,br<)(lalaj0 take ali podobno v-iH !l°-te in 80 lorei dolžni plače-vodin ,U-Prometni davek, morajo le tedaj"-Vko °pr/‘vlienega Prometa zavezani eeloho	OWeim' l1avl<"
v«o«o din 50oiPr°";et P',e?ef
Prodajajo iml«,	1 rSovcl’ kl
deželnp nridmf druge robe tudi
PHdelke, so torej dolžni
Med trgovci in trgovskimi pomočniki v Sloveniji je vladalo vedno dobro razmerje. To je tudi razumljivo, saj je velika večina slovenskih trgovcev izšla iz vrst trgovskih pomočnikov in še pred nedavnim skoraj samo iz teh vrst. Zato je razumljivo, da so imeli slovenski trgovci vedno razumevanje za potrebe trg. sotrudnikov in samo v skladu s tem je, da so se slovenski trgovci ponovno in oficialno izjavili za razširjenje pokojninskega zavarovanja tudi na vse trgovske pomočnike, še zadnja seja glavnega odbora Zve-trg. združenj je to zahtevo znova poudarila.
Storila je to ne le v prepričanju, da mora biti med trgovcem in trgovskim pomočnikom prava solidarnost, temveč tudi zato, ker je v interesu trgovca, da je njegov pomočnik na stara leta zavarovan, ker se more tako popolnoma posvetiti svojemu poslu. Zadovoljen nameščenec je bil še vedno tudi najboljši pomočnik.
Pokojninsko zavarovanje trgovskih pomočnikov pa je postalo nujno tudi zaradi splošnega gospodarskega razvoja. Ni več tako ko v nekdanjih časih, ko je mogel skoraj vsak trgovski pomočnik računati na to, da se bo osa.no-svopl in postal samostojen trgovec. lo bo v bodoče vedno težje in marsikateremu pomočniku to ne bo več mogoče. Ali naj bo zaradi tega na starost brez vsega? Ali naj pade na breme podjetja? Ne eno in ne drugo ni mogoče in zato je pokojninsko zavarovanje trgovskih pomočnikov vedno bolj nujno.
Z zadnjim finančnim zakonom je bilo tudi že dano ministru za socialno politiko in ljudsko zdravje pooblastilo, da razširi pokoj, zavarovanje tudi na trg. pomočnike. Svet pokojninskega zavarovanja je po dolgili debatah in po hudem boju tudi sprejel predlog, da se razširi pokojninsko zavarovanje na trgovske pomočnike. Upati je, da se še letos to zavarovanje tudi izvede.
S tem se bo položaj trgovskih pomočnikov znatne zboljšal in vsaj v skromnem obsegu bodo za starost zavarovani. S tem pa jim bo tudi dana možnost, da se popolnoma posvete svojemu poklicu in da s svojim delom dokažejo, kako je njih pokojninsko zavarovanje tudi v korist njihovim šefom.
Ko pa bodo trgovski pomočniki zavarovani, bodo trgovci sami ostali še vedno nezavarovani. Velik del trgovskih pomočnikov pa se bo osamosvojil in ko to
doseže, bo zopet brez pokojninskega zavarovanja. Zato je pravilno, da se izvede pokojninsko zavarovanje tudi za trgovce in da se zavarovanje pomočnikov in trgovcev združi v skupnem zavarovanju, da ne bi ugasnilo pomočniku zavarovanje, če se osamosvoji in da ne bi trgovec ostal brez zavarovanja, če bi nemila usoda napravila njegovi samostojnosti konec.
Naša zahvala ravnatelju dr. Vrančiču
V zadnjem »Trgovskem tovarišu« je objavil direktor Pokojninskega zavoda g. dr. Vrančič silno zanimiv in poučen članek o pokojninskem zavarovanju trgovskih sotrudnikov. Tz tega članka je razvidno, da se je ljubljanski PZ krepko boril za pravice trgovskih pomočnikov in da zasluži zato vse naše priznanje in vso našo zahvalo. Posebno pa jo zasluži njegov ravnatelj dr. Vrančič, kateremu s tem izrekamo svojo iskreno zahvalo.
*
Vse trgovske pomočnike pa opozarjamo, da' si gotovo preberejo članek dr. Vrančiča v zadnji dvojni številki .Trgovskega tovariša«.
Doma in po svetu
Obsojen krošnjar
Sresko načelstvo v Novem mestu je obsodilo krošnjarja Franja Batiniča iz občine Livno, banovina Hrvatska na globo 150 din v prid for.du za podpiranje banovinskih strokovnih šol, za primer neizterljivosti pa na zapor 3 dni.
Batinič Franjo je prekršil paragrafa 127. in 132. obrtnega zakona, ker je krošnjarji brez kroš-njarske knjižice oz. brez dovoljenja in s predmeti drž. monopola ter bil zato obsojen po § 127., 132. in 397. obrtnega zakona.
voditi knjigo opravljenega prometa le tedaj, ako njihov letni promet z deželnimi pridelki-presega din 500.000'—.
»DRAVA “ Zavarova,nica 23 malega človeka
MARIBOR, Aleksandrova c. 141
svaruje za slučaj smrti, doživetja, dote in rente (penzije) Zavarujte pri domači zavarovalni zadrugi 1
Glavna podružnica: SUBOTICA. Manojlovičeva ul. 5
(v lastni palači)	.
Knez-namestnik Pavle je spre1-jel v avdienci dr. Mačka in bana dr. Subašiča ter ju nato zadržal pri kosilu.
Podpredsednik vlade dr. Maček je imel v sredo od 9. do 11. dopoldne konferenco s predsednikom vlade Dragišo Cvetkovičem. Nadalje je imel dr. Maček več konferenc z drugimi ministri, krajši se stanek pa so imeli dr. Maček, vsi hrvatski ministri ln ban dr. šu-bašič.
Dr. Maček jc v posebni izjavi voščil pravoslavnim Srbom srečne božične praznike. V svoji izjavi je naglasil, da je bil s sporazumom dosežen mir med Srbi in Hrvati. Ta mir je trdno Jamstvo, da bo naš mir spoštovan tudi od vseh drugih.
Pri svečanem odkritju spomenika pok. kralju Aleksandru Zedinitelju
je govoril tudi hrvatski minister Torbar, H je med drugim dejal naslednje: Nikogar ne nameravamo napasti, toda svoje bomo branili! Naj vsakdo ve, da smo bodisi na severu ali na jugu, bodisi na vzhodu ali na zapadu, vedno složni, da nastopamo enotno. Prepričan sem, da je v nas tudi zadosti sile, da odbijemo vsak napad... Samo kadar so bile intrige, smo bili slabi. Kadar pa smo nastopali složno, enotno in požrtvovalno, smo vselej zmagali In zmagali bomo tudi danes!... Kot Hrvat rečem v imenu svojega naroda: Naj živita bratstvo in sloga med Srbi in Hrvati!«
Dr Korošec jc v novoletni izjavi v »Slovencu« med drugim dejal: Tri stvari mu delajo skrbi: te so komunisti, svobodni zidarji in tujci.
V vsaki državi je danes notranji sovražnik bolj nevaren ko zunanji. Proti notranjim neprijateljem imamo navadno samo fronto neodločnosti slabosti, obzirnosti, zlasti pa veliko nezrelost. Tako govose sedaj levičarski agitatorji da ni danes več sovjetije. da )e Rusija danes Slovanska Rusija. Na tisoče liudi ie 'temu verjelo. Na Finskem se sedaj najbolj jasno vidi, kaj je napravil komunizem iz ruskega naroda. Prostozidarji se vedno bol) širiio Komu služijo prostozidarji? Previdnost je zato potrebna pred njimi Na vsakem koraku naletite na tujce Mladi ljudje so to, ki bi morali biti na fronti ne pa na potovanjih. Pazite na te ljudi, da ne spravite v nesrečo sebe in svoje domovine.
Marica Bartolova-Nadliškova, odlična slovenska pisateljica ter zaslužna slovenska kulturna delavka,
je umrla. Slava njenemu spominu!
Prof. Ružička, ki je letos dobil Noblovo nagrado za kemijo, se je zahvalil banskemu poverjeniku To-paloviču za izražene čestitke ter naglasil, da se vedno z veseljem spominja svojega rojstnega kraja Vukovara.
Dom za onemogle gospodarske ljudi namerava zgraditi v Zagrebu trgovinska zbornica. V ta namen je najela pri Pokojninskem zavodu v Zagrebu posojilo v višini 4-5 milijona din. Posojilo se bo obrestovalo po 6% in odplačalo v 20 letih. Prva anuiteta za to posojilo je že vnesena v novi proračun zbornice.
Novi beograjski občinski proračun izkazuje 409 milijonov din izdatkov in ravno toliko dohodkov.
Uprava Prizada je dovolila en milijon dinarjev za pospeševanje vinogradništva v Dalmaciji in Hercegovini.
V decembru jc na naših železnicah izgubilo življenje v službi 5 železničarjev, 7 pa je bilo nevarno ranjenih, kakor poroča zadnji »Glasnik železničarjev in brodarjev«. To je več žrtev, kakor pa jih je padlo v enem mesecu na za-padni fronti, dostavlja list.
Zopet se je dogodilo več primerov, ko so naši mornarji odklonili izvrševanje službe na ladjah, ki so odplule severno od Španije. Naše pomorske družbe bodo zato morale najemati tujce za mornarje na naših ladjah. Paroplovne družbe so zaradi teh sramotnih odpovedi naših mornarjev mnenja, da so vse pogodbe med ladijskimi lastniki in mornarji ugasnile. Kje je slava dalmatinskih mornarjev, nekdaj tako čista in blesteča? Ali ne bi bilo umestno, da bi se izdali energični ukrepi, da bi se ta sramota nehala?
Med delavci in ladjedelnico v Splitu je bila sklenjena nova kolektivna pogodba ter je bila za delavce zvišana mezda za 1 25 din na uro. Skupni efekt zvišanja mezd znaša 1,900.000 din.
Italijanski veleposlanik v Moskvi je odpotoval v Italijo. Njegov odpoklic je posledica odhoda novega sovjetskega poslanika iz Rima, ki je odpotoval zaradi dijaških protisovjetskih demonstracij, če prav še ni izročil niti svojih poverilnih listin.
Zeleno knjigo o predzgodovin' vojne bo izdala poljska vlada Angersu.
Drugi kontingent kanadske vojske je prišel v Anglijo, kjer Je bil navdušeno pozdravljen.
Legija tujcev sc ustanavlja na Finskem. V legijo bi vstopili prostovoljci iz Italije, Španije in Amerike.
V Mehiki, ki velja kot rdeča dežela, so za časa bikoborb zbirala dekleta v skandinavskih narodnih nošah denar za Finsko ter nabrale veliko vsoto.
Po potopitvi oklopnice »Admiral v. Spec« so ameriške zavarovalnice znižale zavarovalno premijo za ladje za pol odstotka.
O boju letal nad Severnim morjem poročajo tudi Nemci, ki pa pravijo, da so bila vsa tri angleška letala sestreljena.
Norveška jc izgubila v sedanji vojni 24 ladij. Večina ladij se je potopila, ker je zadela ob mine. Zaradi teh nesreč je izgubilo življenje 99 mornarjev.
Nemškemu 16.732tonskemu parniku »St, Louis« se je posrečilo, da se je po dolgem križarenju po morju vrnil v Hamburg. Parnik je nekaj časa plul pod japonsko zastavo.
Po kitajskih vesteh imajo Japonci na Kitajskem 49 divizij in 14 mešanih brigad, ki štejejo skupno 1,680.000 mož. Po kitajskih vesteh znašajo japonske izgube 1,460.000 mož, in sicer vsak mesec povprečno 50.000 mož. Kitajci so postavili približno 3 milijone vojakov. Kitajske izgube so znašale okoli 2 milijona mož.
Objave v »Službenem listu«
»Službeni list« bansko uprave dravske banovine z dne 27. decembra je objavil: Naredbo št. 2 o omejitvi prometa z motornimi vozili — Pravilnik o ustroju in poslovanju Zveze hranilnic kr. Jugoslavije — Odločbo o ustanovitvi carinarnice I. roda v Celju — Odredbe glede uporabe predpisanega materiala za napravo električnih naprav — Odločbo o prometu poštnih znamk Društva p. t. t. zva-ničnikov in služiteljev v Beogradu v korist sklada za postavitev društvenega doma v Beogradu — Odločbe občne seje državnega sveta.
»Službeni list« z dne 3(1. decembra je objavil: Uredbo o državni mobilizaciji in demobilizaciji — Navodilo vsem občinam in prisilnim združbam trgovcev in obrtnikov ob rednem izdajanju poslovnih knjižic (legitimacij) — Prodajne cene za bencinsko mešanico — Odločbo o ustanovitvi posvetovalnega odbora za rejo malih živali — Razglas o odobritvi novega tržnega reda mariborske mestne občine.
Sejmi
7. januarja: Šmartno pri Litiji.
8. januarja: Krka v okr. Videm, Žirovnica, Nova cerkev, Šmartno pri Jelšah, Središče, Bjelovar.
9. januarja: Metlika, Ormož, Ljutomer, Maribor, Dol. Lendava.
10. januarja: Celje, Ptuj, Trbovlje, Požega.
11. januarja: Planina okr. Šmarje pri Jelšah, Stubica.
12. januarja: Maribor.
13. januarja: Brežice, Celje, Trbovlje, Koprivnica (Hrvatsko).
Pred 300 leti
so je pripisovalo z Rogaško slatino dosežena zdravljenja neki tajinstvoni sili.
Danes
je ta zdravilna moč znanstveno ugotovljena.
.fe to btagodar narave trpečemu človeštvu.
PatudLz^zdrave
je Rogaška slatina neprecenljiva za ohranitev
zdravja.
Tudi Vam bo Vaš organizem poplačal z vočjo odpornostjo, če namesto druge pijete Rogaško slatino!
* s
OiiUifoni
In PuKiJ&jG ste 50.
ŠMOL-pasto
Proizvod:
UNI0 družba. Maribor
KNJIGOVEZNICA
JUGOSLOVANSKE
TISKARNE
■ reg. zadr. z a. zav. ■
UUBLIANA
KOPITARJEVA 6
*
Nudi po Izredno nizkih cenah: Salda konte, štra-ce, lournaie, šolske zvezke, mape, o d i e m a 1 n e knjižice, risalne bloke itd.
Šivalni stroji
s tovarniško garancijo
Trgovci pooustl
SPLOŠNA TRGOVSKA
d. z o. z.
LJUBLJANA
Tyrieva cesta 33
JUGOSLOVENSKI ČELIK H D.
SARAJEVO
GENERALNO RAVNATELJSTVO
Brzojavni naslov: Čelik, Sarajevo. Čekovni račun pri Poštni hranilnici 2222. Tekoči račun pri Državni hipotekarni banki. Telef. štev. 38-01, 38-02, 38-03, 38-04
Podjetja:
Železni rudniki v Ljubiji in v Vareš-majdanu Premogokopi v Zenici in v Brezi Železarne v Vareš-majdanu in v Zenici
Izdelki:
rjavi premog, železna ruda, surovo železo in vsi železni in jekleni polizdelki, betonsko, paličasto, fasonsno in obročno železo, nosilci, debela, srednja in fina pločevina, železniške, tramvajske in rudniške tirnice, sponke in plošče, vlečena žica in žeblji, Siemens-Martinovo in legirano jeklo, elektro-jeklo in legirano jeklo, lito trgovsko, stroino in kanalizacijsko blago, lite cevi in ves pribor za vodovode, sesalke, vitli, vagončki in ves ostali rudarski pribor.
Prodaja:
betonskega, paličastega, okvirnega in obročnega železa ter valjane žice potom »Komercijalnih biroa jugoslovenskih fabrika gvoždja" v Zagrebu, Martičeva uL 14/1 in v Beogradu, Kralja Petra 18/1.
Vlečene žice in žebljev za Srbijo potom „Biroa za prodaju žice i eksera" v Beogradu, Kralja Petra 18/1.
Trgovske litine potom „Kartelnog biroa" v Beogradu
Vsega ostalega blaga potom »Generalne direkcije jugoslovenskog Čelika a. d." v Sarajevu, palača Državne hipotekarne banke
Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega lista«, njen predstavnik dr, Ivan Ploss, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d, d., njen predstavnik Otmar Milialek, vsi T Ljubljani.