Ljubljana, petek, 19. marca 1948
PoStnhia plačana ▼ gotovini
Leto IX., štev. 67 — Posamezna številka 2 dinarja
UBEDNISTVO I.N ÜPKAVA» LJUBLJANA.
KNAFLJEVA ULICA ŠTEV. S TELEFON 53-23 DO 53-2C
ROKOPISI SE NE VRAČAJO
IZHAJA VSAK DAN RAZEN PONEDELJKA
I N S E R AT N I ODDELEK LJUBLJANA
l'ELEFON 28-22 28-33
POSTNI ČEKOVNI RAČUN LJUBU ANI ŠTEV «-9M01-1
OGLASI PO CENIKU
MESEČNA NAROČNINA 45 DIN
I L 0 OSVOBODILNE FRONTE SLOVENIJE
Borba grškega ljudstva za svobodo
Marliosoviborci so zavzeli vrsto vasi
Uspešni napadi na vseh področjih, ki jih nadzirajo plačanci ameriških imperialistov
Atene, 18. marca. Radijska postaja Svobodne Grčije poroča o operacijah demokratične armade v Egejski Makedoniji, Rumelij; in Tesaliji:
»Demokratični borci so napadli dne
13.	marca Kineto. Minometaici so obstreljevali vojaške objekte. Enote demokratične armade so vkorakale v vas Mikrofartli in napadle monarho-fašisle v vasi Nikita. 6. marca so partizani demokratične armade vkorakali v vas Efcinos, 14. marca pa napadli in razpršili monarhofašistični bataljon v Aksijpoli.su, ki je pastil na bojišču 12 mrtvih in 71 ranjenih.
Ponoči so enote demokratične armade vkorakale v PoUhu-Jn- in močno obstreljevale monarhofašistični bataljon. ki je prispe! iz Mikrovrisia. Med. čiščenjem monarhofašističnih gnezd na področju vas, Grimea. Kali-frcnic, Uisiome. Kiiiakj in Elikon so enote demokratične armade vkorakale v Mariclando in nadzirajo vse dohode na tej ravnini. Po poročilih iz Rume-li je so rodoljubi na tem področju, zlasti pa mladinci, množično pristopih v vrsto demokratične armade Zaradi drugih uspešnih akc i na tem področju so. enote demokratične armade zasedle vas Kinio, napredovale do reke Bardisiolaka, jo prekoračile in prodrle do soteske Jarota ter Vrvele, blizu državne ceste Eiason Ko so razbile menarhofašisfične napade, so v noči na 25. februar prekoračile dolino Elasona In prispele preko Jankta do južnega Olimpa Med borbami na Elason-Skrandapors je četa demokratične mladine uiela 3 vojake iu zaplenila 3 ameriške minomeialce. 40
min in veliko število pušk, 300 nabojev in drugo opremo«
Po poročilih različnih agencij so monarhofašisiične sile vsak dan izpostavljene drznim napadom oddelkov demokratične armade v vseh krajih države United Press poroča, da so demokratični oddelki prodrli v Aksiopulcs pri Solunu in razen tega obstreljevali s topov: mesto Gumen-džo. Po poročilih monarhofašističnega generalnega štaba so demokratični oddelki obstreljevali z minometi mesto Kostur. Razvijajo se obsežne operacije pri Patrasu in sploh na vsem Peloponezu. Atenska vlada namerava zamenjati pmel jnika svojih sil na Peloponezu. Ista agencija poroča o bližnjem novem »obisku« ameriškega sredozemskega brod-»vja v grških pristaniščih Gre za eno letalonosilko tri križarke in devet rušilcev ter ver pomožnih ladij.
Amerišk; okupatorji in njihovi britanski pomagači še prekašajo svoje nacistične prednike. Me«ti Atene in Pirej st« izpostavljen! posebno hudemu nasil ju. Njihove četrti, predmestja in celo ož je središče rt dno blokira jo Monarhofašisti zapirajo celo tuberkulozne bolnike. Vendar nasilstva niso edino sredstvo, s katerim hočejo ameriški »dobrotniki« osrečiti grško ljudstv'. Drugo sreds’vo je izstradanje grškega ljudstva. Uvoz življenj skih potrebščin iz ZDA obstoji samo v stolpcih monarhofašističnega tiska, kajti ameriške ladje razkladajo vsak dan samo vojnšk material in municijo za boj proti svobodoljubnemu grškemu ljudstvu.
Zaradi težkega prehianbenega stanja in nizkih plač ter mezd so stopili danes državni uslužbenci v Atenah v 24-urno stavko Predsednik monarhofašisiične vladi, Sofulis je zaman skušal l nov mi obljubami pregovoriti uslužbence id preprečiti stavko. Uslnžbenci kljub zakonu o prepovedi stavk z grožnja smrtne kazni niso prišli na delo. Kljub vsemu so monarhofašisti brez moči. Grško ljudstvo namreč dobro ve. kaj pomenita zasnžnjeujr- države in ameriško vmešavanje in se zato z vsemi sredstvi bori proti moiiarhr.fa-šistom in njihovim gospodarjem.
Izzivanja eh albanski meji
Tirana. 17 marca (ATS). Dne 13. marca ob 10 dopoldne je priletelo ■z smeri Sarande neko tuje letalo in se nad otokom Sasenom oddaljilo v »meri Italije
Dne 14. marca ob IS sta prišla dva grška vojaka na albansko ozemlje na sektorju Konispola Albanska izvidnica je strel jalu in prisilila oba voiaka. da sta se oddaljila
Dne 15. marca ob 15.30 so streljali grški monarhofašistični vojaki iz grške vasi Kostania s strojnicami na albansko obmejno stražnico. Izstrelki so padli 10 m od obmejne stražnice ua odseku L jo vi na
Gaidar is mešetari v Parizu z usodo Grčije
Atene, 17 marca. (Tass) Časopis-le posveča veliko pozornost Calda-' moriti
risovim razgovorom v Parizu. Pariški dopisnik lista »Ernbros« poroča, da se je po razgovorih med Calda-risom in ministri za zunanje zadeve drugih držav pokazala možnost, da se bodo pogajali o ustanovitvi zveze, v katero bi vstopila tudi Grčija V zvezi s sestankom Caldarisa in Storže pripominja dopisnik, da je bilo ugotovljeno popolno soglasje, čeprav je bil Sforza zaradi bližnjih volitev v Italiji dokaj previden. Bidault je obljubi! Caldarisu pomoč v borbi proti partizanom. Caldaris je sprejel tudi turška ministra Sadaka in Me-nemendzoglua. »Elefteria« piše, da grški in turški ministri proučujejo možnost vkliučitve njihovih držav v sporazum petih držav v Bruslju.
Caldaris ie poudaril prisrčno ozračje med njegovim razgovorom s Sforzo in Sadakom in možnost tesnih stikov med Italijo, Turčijo in Grčijo v duhu pogodbe, ki jo bodo podpisali v Bruslju »Elefteria« piše, da bodo med razgovori, katerih se sedaj udeležujeio tudi predstavniki sredozemskih držav, določili položaj Grčije v tej organizaciji, ki jo bosta očitno tvorili dve skupini držav. V prvi skupini bo pet držav, ki bodo podpisale pogodbo v Bruslju. Hkrati so se pričeli razgovori o ustanovitvi druge skupine, v kateri bodo Grčija, Italija in Turčija. Druga skupina bo v zvezi s prvo m bo tvorila z njo celoto. Kasneje bodo skušali ustanoviti še tretjo skupino, v kateri na; bi bile arabske dežele ter afriške in azijske dežele ob Sredozemskem
WALLACE UČITA SEDANJI AMERIŠKI VLADI, DA UNIČUJ! DOBER UGLED AMERIŠKEGA LJUDSTVA NA VSEM SVETU
New York, 18. marca. (Tass) Narodni komite za izvolitev Wallacea za predsednika ZDA je obiavil v tisku naslednjo brzojavko, ki jo je poslal Wallace voditeljem in članom odbora obeh domov za zunanje zadeve ter oborožene sile:
»Vi in drugi člani Kongresa ste odgovorni za to, da bo prenehala vojna histeričnost, ki jo izzivajo člani vlade. Predstavniki vojaških in bančnih krogov nimajo nikakršnih dokazov, da bi nam kdo grozil z napadom, ati ogrožal našo narodno varnost Ljudstvo pričakuje od Kongresa prave razsodnosti in upa, da ga boste zaščitili pred nevarnimi ukrepi, ki bi
omejili njegovo svobodo in vodili državo po ukazih militaristov.
Predsednik Truman je že dvakrat sklicat Kongies v ozračju umetno ustvarjene krize, da bi skril napake lastne politike Maja 1946 je ostro napadel železničarje in pozival, naj se sprejme zakon o represalijah, ki ga je Kongres marca 1947 odklonil. Predsednik Truman ie povzročil novo krizo, da bi vojaško podprl Grčijo in Turčijo. Predsednik nas spravlja na negotovo pol Kriza v mednarodnih odnosih je rezultat popolnega neuspeha Trumanove doktrine na vsem svetu. Če hočemo premagati to krizo, moramo nastopiti proti
tej doktrini, kakor tudi proti temeljem naše zunanje poliiike. Prenehati moramo z neupoštevanjem Združenih narodov, ki morajo zagotoviti mir. Ameriško ljudstvo ne more razumeti, zakaj se morajo demokratične volitve v Italiji izkoriščati za povečanje mednarodne histeričnosti samo zato, ker se vlada ZDA boji, da ji rezultati teh volitev mogoče ne bodo ugajali. Kongres mora dokazati, da mislimo na demokracijo, kadar govorimo o demokraciji Sedanja vlada uničuje dober ugled ameriškega ljudstva na vsem svetu. Kongres mora preprečiti vojno histeričnost.«
čistka v čdltolsvašiđ to k?edeisa z vm dssleiiissfja
Praga, 17. marca. (Tanjug) Češkoslovaški pravosodni minister doktor Aleksej čepička je priredil s predstavniki domačega tiska konferenco, na kaieri je govoril o zaključku čistke na Češkoslovaškem in najvažnejših nalogah pravosodnega minislr-siva ter poudaril, da je postalo pravosodno ministrstvo v času bivših minisirov Stranskega in Drtme leglo reakcionarnih sil. Naslanjali so se na stare zakone in ta položaj vsestransko izkoristili za boj proti ljudstvu.
Dr čepička se je dotaknil ozadja obravnav zoper ljudske izdajalce m sodelavce okupatorja in poudaril, da so Gelo ljudskih sodišč ovirali z vsemi sredstvi, tako da je še danes 2455 nerešenih aktov zoper sodelavce okupatorja, proti katerim je bilo uvedeno sodno postopanje. Reakcija ie polagala upe v različne sodelavce okupatorja, ki so bili oproščeni a!: pa milo kaznovani. To je med ljudstvom povzročilo nezaupanje do pravosodja. Ena izmed novih nalog pravosodja bo dosledna izvedba čistke v javnem žvljenju češkoslovaške v skladu z določbami zakona (čigar načrt je vlada pred kratkim odobrila). Po določbah lega zakona mora biti delo ljudskih sodišč končano do konca leiošnjega leta. Ta naloga bo izvršena na področju vse države, ker je nujno potrebno, da so pravni predpisi enotni v vsej džavi, v kolikor ne bi razmere na Slovaškem zahtevale posebne rešitve.
Na koncu je minister dr. čepička sporočil, da bo v kratkem predložen načrt zakona o zaščiti republike in zakona o akcijskih odborih- Glavna naloga vlade je, da sprejme novo ustavo in izdela nov državljanski za konik
Imunitetni odbor narodne skupščine je sklenil, da bo predlagal skupščini, naj odvzame imuniteto poslancem ' narodnei socialistične stranke dr. Krajini in bjvšemu generalnemu sekretarju stranke Čižeku, dalje Hori ter poslancema slovaške demokratične stranke, bivšemu sekretarju stranke dr. Eedorju Hodži in ]anu ja-giniju, bivšemu podpredsedniku vlade. Sklep so sprejeli na zahtevo kazenskega sodišča v Pragi, ki jih je obtožilo, da so kršili zakon o zaščiti republike
Madrid, 18. marca Radio Pirenaica — postaja španskega gibanja odpo-
ra — poroča, da je poslala glavna tajnica KP Španije Dolores Ibarruri La Pasionaria predsedniku češkoslovaške vlade dr. Klementu Gottwaldu ob veliki zmagi demokratičnih sil v Češkoslovaški pozdravno brzojavko, v kaieri izraža navdušenje španskih demokratov ob odločni zmagi češkoslovaškega ljudstva, ki je znalo ohraniti svojo narodno neodvisnost.
Velik razvoj trgovine med ČSR in Poljsko
Praga, 18. marca (Tanjug) Zunanjepolitični odbor češkoslovaške ustavodajne skupščine ie odobril petletni trgovinski sporazum med Češkoslovaško in Poljsko in predlog o ustanovitvi koordinacijskega odbora za gospodarsko sodelovanje med obema državama.
Poročevalec odbora mg Herl je poudaril, da dokazujejo rezultati leta 1947 sklenjene pogodbe, da se je uvoz iz Poljske v Češkoslovaško od lulija do decembra 1947 dvignil od 27 na 370 milijonov čeških kron, medlem ko je izvoz iz Češkoslovaške na Poljsko narast el od 140 na 383 milijonov češkoslovaških kron Skupna vrednost pošiljk znaša 3 milijarde češkoslovaških kron, oziroma 60 milijonov dolarjev letno. Poljska izvaža na Češkoslovaško črni premog, koks, električno energijo, sol in jajca, Češkoslovaška pa na Poljsko papir, sleklo, kable, barve, kemične pro-
Italijanska konfederacija dela odklanja Marshallov načrt
Rim, 18. marca. (Tanjug). Generalni tajnik italijanske generalne konfederacije dela Di Vittorio je po vrnitvi iz Londona izjavil 0 razgovorih, ki jih je imel s predstavniki ameriških industrijskih organizacij:	»Obe ve-
liki sindikalni organizacj sta se strinjali v tem, da je Italiji potrebna pomoč in da morajo delavski predstavniki sodelovati pri razdeljevanju pomoči. Do nasprotij je prišlo zaradi stališča., ki ga naj bi zavzeli do Marshallovega načrta. Nastopili smo odločno proti taki pomoči, ki bi imelo za posledico uničenje nekaterih panog naše industrije, povečanje brezposelnosti ter ogražanje neodvisnosti naše države. Ko je predstavnik ameriških industrijskih organizacij zahteval, naj bi Marchallov načrt sprejeli v celoti, smo to odločno zavrnili.«
Gestapovske metode Američanov v Avstriji
Dunaj, 18. marca (Tanjug) »Oester-reichische Zeitung« poroča iz Solno-grada, da uporabljajo Američani nov način zastraševanja, da bi ugotovili politično mtšlienje vsakega posameznika. Agente ameriških vojaških ob-lasfev prihajalo ponoči v hiše, bude prebivalstvo in vprašujejo, katere časopise kdo bere, kdo hodi v cerkev, kdo želi, da bi se okupacijske čete umaknile, kaj posameznik misli o »ameriški pomoči« itd. Brezobzirno ravnanje povzroča vedno hujšo nejevoljo med prebivalstvom, ki nima mi-
izvode. različne stroje, aparate itd ni niti v svouh domovih.
V Emslfii je bila podpisana pogodba o ??zafa©dfi®-2vrop$id asnlfi44
rem je tudi Velika Britanija, lahko da Veliki Britaniji samo zaveznike z dvomljivo močjo z, novo odgovornostjo in pretežkim bremenom zanjo.
Časopis se vprašuje, kakšno zaupanje je mogoče imeti v zaveznike, ki jih sedaj zbira Velika Britanija in pravi, da bo mogoče »postala Italija po volitvah 18. aprila komunistična«, medtem ko groz; Franciji totalitarni! režim in mogoče celo državljanska vojna.
V iskanju zvez s takimi državami, nadaljuje časopis, sodeluje tudi Veljka Britanija pri načrtu, ki je posebno usmerjen proti Sovjetski zvezi.
Bruselj, 17. marca. Reuter poroča, da so predstavniki Velike Britanije, Francije, Belgije, Nizozemske in Luksemburga podpisali danes pogodbo o tako imenovani »zahodno - evropski uniji«. Pogodba je bila sklenjena za 50 let.
»Daily Expres«, ki pripada lordu Beaverbroocku, obsoja sporazum o zvezi med Veliko Britanijo, Francijo in Beneluxom in piše, da je to »groba napaka«, ki ima lahko resnejše posledice kot pa sprejem Marshallovega načrta.
Novo omrežje vojaško - političnega in gospodarskega sodelovanja, v kate-
Sialin in Molotov
sprejela Diiiiiitrava in ü®üap£Bva
Moskva, 17. marca. Predsednik ministrskega sveta ZSSR J. V. Stalin in minister za zunanje zadeve V. M, Molotov ste v torek sprejela predsednika vlade LR Bolgarije Georgija Dimitrova in ministra za zunanje zadeve V. Kolarova.
Danes je podpredsednik mmistr-ekega sveta in minister za zunanje zadeve ZSSR Molotov priredij grejem na čast delegaciji bolgarske via-» de. Sprejema so se udeležili predsednik ministrskega sveta LR Bolgarije Dimitrov s öteoi delegacije, bolgarski poslanik v ZSSR s člani poslaništva, šefi tujih poslanstev in misij, ki so akreditirane v Moskvi. Na sprejem so prišli tudi člani trgovinske delegacije Mongolske ljudske republike, ki je sedaj v Moritvi, člani poljske trgovinske delegacije in člani švicarske trgovinske delegacije. S sovjetske strani so se sprejema udeležili: predsednik ministrskega sveta Ruske SFSR Rodionov in ministri ZSSR Kaftanov, Bolšakov, žimerin, Smimov iA namestnika ministra za zunanje zadeve ZSSR Zorin in Malik, nadalje maršal letalstva Terestoin, armijski general Antonov in odgovorni funkcionarji ministrstva za zunanje zadeve ZSSR.
Maršal Tito
Josefu Cyrankiewieczu
Beograd, 18. marca. Predsednik vlade FLRJ maršal Tito je poslal predsedniku vlade republike Poljske, Josefu Cyiomkiewieczu naslednjo brzojavko:
Ob dveletnici podpisa pogcOo o prijateljstvu in medsebojni pomoči med republiko Poljsko in FLR Jugoslavijo mi dovolite, gospod predsednik, da Vam v imenu ljudstva in vlada FLRJ sporočim najprisrčnejše čestitke. Posledice te pogodbe so bile že doslej velikega pomena za obe državi v vsakem pogledu. Prepričan sem, da bo ta pogodba še bolj pripomogla k nadaljnji poglobitvi naših prijateljskih in zavezniških odnosov, našega gospodarskega, kulturnega in političnega sodelovanja.
Predsednik poljske vlade maršalu Titu
Beograd, 17. msurca. Predsednik ministrskega sveta republike Poljske g. Josef Cirankiewicz je poslal maršalu Titu tole brzojavko:
Ob drugi obletnici podpisa pogodbe o prijateljstvu In medsebojni pomoči med republiko Poljsko in FLR Jugoslavijo pošiljam v svojem Imenu kakor tudi v Imenu vlade republike Poljske, Vam, gospod maršal, in jugoslovanski vladi najprisrčnejše pozdrave. Z veseljem ugotavljam, da je naša zveza učvrstila medsebojno prijateljstvo, preizkušeno v težkih Izkušnjah naše’ skupne borbe proti hitlerjevskemu sovražniku In da je postala trajna podlaga za nadaljnje sodelovanje za blaginjo naših držav in njun stalen razvoj.
Uspehi španskih partizanov
Madrid, 17. marca. Radio Pirenaica poroča o uspehih španskih partizanov v borbi proti Francovemu fašističnemu režimu. V gorah severnovzhodne pokrajine Leone (Galicia) je prišlo do ogorčenih bojev med enotami španskega gibanja odpora in franktstično civilno gardo. V pokrajini Teruel v bližini Vestebelle so diverzantski oddelki partizanskih sij razstrelili številne daljnovode visoke napetosti.
Začel se je odkup kmetijskih pridelkov po vezanih cenah
Prvi dnevi trgovanja po vezanih oe. nah so pokazan, da se je novi način trgovine hitro udoifiači! povsod tam, kjer so zadruge imele naprodaj dovolj ndustrijskega blaga, ki ga potrebuje kmet, in kjer so zadružni iunkcionarji znali kmetu pravilno pojasniti novi sistem izmenjave kmetijskih pridelkov za industrijske izdelke. V tistih krajih, kjer ti pogoji niso bUi dani, pa se tr_ govrna po vezanih cenah še m razvila v pomembnejšem obsegu. Zlasti v Makedoniji se je zavlekla dobava blaga zadrugam. V nekaterih okrajim v Sr. biji, Makedoniji in Bosni tudi niso o pravem času izvršili inventur v zadružnih trgovinah, zato se trgovina po vezanih cenah še ni mogla razviti ni. ti tam, kjer so zadruge že prejele potrebno industrijsko blag?.
Poročila, ki prihajajo iz posameznih okrajev Slovenije kažejo, da se je od. kup še na j boi j razvil v živinorejskih predelih. Kmet v Sloveniji sedaj po večini nima naprodaj žita- Za prodajo prideta pred novo letino v poštev predvsem fižol in krompir.
V murskosoboškem okraju so kmetje prve dni prodajali državi predvsem živino, zlasti teleta. Krompir in fižol pa so pripeljali kmetje najprej v celjskem okoliškem okraju. Ne. kai fižola je bilo odkupljeno tudi v poljčanskem in mariborskem okoliškem okraju. V splošnem se opaža ve. liko zanimanje kmetov za industrijsko blago, po nižjih enotnih cenah. Vendar mnogi kmetje nimajo pridelkov, ki bi jih lahko prodali po vezanih ce. nah. Zato se v nekaterih okrajih, zlasti pasivnih, prodaja industrijskega blaga po nižjih enotnih cenah le počasi razvija, kar velja zlasti za okraje Kočevje, Jesenice, Idrija in Grosuplje. Slab ie odkup tudi v okrajih Tolmin*,Mari:bor- okolica, Dravograd, Črnomffi in Gorica. Kmetje bi hoteli prodajati po vezanih cenah zlasti tiste pridelke, ki jih imajo sedaj za prodajo, kakor jajca in mleko. V gorskih predelih pa bi hoteli kmetje prodajati po vezanih cenah predvsem les.
Z uvedbo vezane trgovine so nastale trenutne težave pri prodaji tobaka, vžigalic, soli in petroleja. To blago prodajajo kmečke zadruge le po nižjih enotnih cenah proti oddaji bonov. Tisti, ki nimajo pridelkov za prodajo po vezanih cenah in tudi nimajo bonov, si v kmečkih zadrti gab ne morejo nabaviti teh predmetov, ki jih dobe le v večjih krajih, kjer so trafike, oziroma okrajni magazini. Isto velja za delavce in uslužbence na deželi. Da se te težave odstranijo, bo republiška uprava invalidskih podjetij odprla na deželi nove trafike, za prodajo tobaka in vžigalic po višjih enotnih cenah. Zaradi preskrbe s soljo in petrolejem pa je ministrstvo za trgovino in preskrbo LRS odredilo, da državna trgovinska podjetja, okrajni magazini in delovsko - nameščenske potrošniške zadruge lahko prodajajo sol in petrolej po višjih enotnih cenah tudi v poslovalnicah, ki so namenjene zagotovljeni preskrbi po nižjih enotnih cenah, medtem ko se sme ostalo blago v svobodni prodaji po višjih enotnih cenah prodajati le v posebnih poslovalnicah državnih trgovskih podjetjih in potrošniških zadrug.
Do vključno 17. marca je v Sloveniji inventuro izvršilo 93.8% zadrug. Najboljši zbiralni inventurni seznam je poslala okrajna poslovna zveza v Zagorju. V zvezi z decentralizacijo kmečkih zadrug poroča Republiška poslovna zveza, da je bilo do 17. marca od predvidenih 1206 kmečkih zadrug ustanovljenih že 1155. Nekatere kmečke zadruge pa zaradi pomanjkanja lokalov še ne poslujejo.
Okrajne poslovne zveze doßiej še niso prejele vsega blaga, ki so ga bile naročile. Zlasti je zaostala dobava kemičnih izdelkov, obutve in petroleja, deloma pa tudi tekstilij in železnine. Zato so zadruge v nekaterih primerih le deloma založene z
blagom in kmetom š« ne morejo nuditi dovolj izbire. Okrajne poslovne zveze pa dnevno dobivajo nove pošiljke in blago takoj pošljejo zadrugam na svojem področju.
V sosednji Hrvatski se je vezana trgovina hitro razvil.-, v nekaterih okrajih, kjer so bile zadruge dovolj založene z industrijskim blagom in so bili kmetje pravilno poučeni o sistemu vezane trgovine. Tako je nekaj zadrug v Čakovcu že v prvih dveh dneh prodalo za en milijon din tekstilnega blaga. Kmetje so pripeljali največ fižola, semena konoplje in lanu, koruze in telet. V treh vaseh okraja Slavonska Požega so zadruge prvi dan kupile več kakor en vagon kmetijskih pridelkov, predvsem koruze in fižola V okraju Vrbovec se je razvil odkup koruze, prašičev in telet. Velik obseg je zavzel odkup prašičev in koruze v okraju Donji Miholjak. Na Hrvatskem je bila odlično organizirana dobava tekstilnega blaga okrajnim poslovnim zvezam in zadrugam, tako da so bile kmečke zadruge dobro preskrbljene s tekstilijami. Z ostalim industrijskim blagom pa so šele deloma preskrbljene, zlasti z železnino, gradbenim materialom, steklom in posodo.
Na (bol? se je razvila vezana trgovina doslej v nekaterih okrajih Vojvodine, kjer imajo kmetje še precej pridelkov za piodajo Uprava za odkup v novosadskem okraju računa, da bo do nove letine odkupila okrog 530 vagonov koruze in veliko število prašičev, goveje živine, ovc in drugih kmetijskih pridelkov. Za prvi čas je dobila za odkup na razpolago 9 milijonov din. Vrednost predvidenega celotnega odkupa pa znaša okrog 72 milijonov din. kobkor je naročeno tudi industrijskega blaga Zadruga v Bačkem Jarku je doslei odkupila že tri vagone koruze in nekaj praš'čev. LTspešno se razvila odkup tudi v Zmajevef in Bačkem Petrovcu. Zadruga v Temerinu jta je samo prvi dan popoldne, ko se ie začela prodaja industrijskih izdelkov, odkupi1 a poleg večie količine koruze tudi 2700 kg debelih svinj V nekaterih okraiih Vojvodine pa se odkup še ni pričel zaradi malomarnosti voditeljev zadrug, ki kmetom tudi niso po:as-nili novega načina vezane trgovine.
Tudi v okraju Bačka Palanka izkazujejo nekatere zadruge že ve’,‘k promet. Tako je zadruga v Si’hašu odkupila samo že prvi dan. t. j. 15. marca, 5 in pol vagona koruze, zadrug a v Gajdobri pa fr: vagone, in to čeprav se prodala indtistr' iških izdelkov v tem okraju še ni zaepla. ker zadruge še niso končale inventure.
*
Trgovina
po vezanih cenah v murskosoiioškesn okraju
Odziv kmetov v murskosoboškem okraju za trgovino po vezanih cenah je v prvih dneh dokaj ugoden. V prvih treh dneh *o kmetje \ Murski Soboti prodali po vezanih cenah 98 telet in 2 govedi Kmetijski odsek je doslej odkupil tu-Ji že nad 760 kg fižola in precej krompirja. Odziv kmetov bi bil še mnogo večji, če bi bila zadruga bolje založena z blagom. Kmetje pridejo najprej .v trgovino {»gledat, kakšno je blago in šele potem pripeljejo svoje pridelke naprodaj. Manufakturni oddelek zadruge v Murski Soboti n.ma na razpolago konfekeioniranega blaga, marveč samo metrske blago, kmetje pa povprašujejo predvsem po perilu, nogavicah, naglavnih rutah itd. Poslovna zveza je to blago naročila že 23. februarja, pa ga do danes še ni prejela. Železnina nima v zalogi motik, okovja, barv in lakov, za kar je največje povpraševanje. Tako je tudi jx> ostalih zadrugah na deželi To, da ni ■na razpolago tistega blaga, ki ga kmetje najbolj žele. zelo ovira odkup po vezanih cenah.	K. H.
Drugi vsenemški ljudski kongres za «Hotnost in pravičen mir
Berlin, 17. marca. (Tanj'ug) V Berlinu bo jutri otvoritev drugega vse-nemškega ljudskega kongresa za enotnost in pravičen mir, ki se ga bo udeležilo okrog 3500 delegatov iz vseh krajev Nemčije. V vseh večjih mestih v sovjetski coni prirejajo te dni predkongresna zborovanja in manifestacije. Gibanje za enotnost in pravičen mir je doseglo velik razmah tudi v zahodnih conah Nemčije. Tako. so priredili v Regensburgu (bri-fanska cona) ljudski kongres za pokrajino Schleswig-Holstein, na katerem je tisoč predstavnikov vseh političnih strank in množičnih organizacij poslalo nemškemu ljudstvu poziv, naj prepreči razkosanje Nemčije Kongres ie poslal gospodarskemu svetu v Frankfurtu protest proti ustanavljanju zahodnonemške države.
V Niirnbergu (ameriška cona) je bil kongres delovne skupnosti »Socialistična enotnost«. Presfavniki socialnodemokratske stranke in predstavniki komunistične partije, kakor tudi mnogo nestrankarjev, so sprejeli resolucijo, v kateri izražajo zaupanje v gibanje za enotnost in pravičen mir in protestirajo proti skle-
pom vojaških oblasti, ki hočejo prepovedati delegatom obisk drugega vsenemškega ljudskega kongresa.
Med pozdravi, ki prihajajo na vse-nemški ljudski kongres, je tudi mnogo pozdravov iz Anglije. Ljudski kongres so pozdravih poleg generalnega sekretarja Zveze rudarskih delavcev Velike Briianije Homerja in laburističnega poslanca Prilta tudi člana britanske Spodnje zbornice William Gallacher in Piraniin. Gallacher in Piratin izražata ^ svojem pismu prepričanje, da bo s skupnimi napori vseh naprednih sil na svetu uspelo vzpostaviti enotno Nemčijo. Ljudski kongres ima izreden pomen za bodoči demokratični razvoj v vemčiii in za mir na vsem svetu.
Veleposlanik FLRJ v Sofiji Obrad Cicmil je izroč’1 v prostorih veleposlaništva OMmm voditeljem in uglednim funkcionar jem min ftrstva za notranje zadeve LR Bolgarije jugoslovanska odlikovanja, s lo.rer'ir.i jih j« odTkoval Prezidij Ljudske skupščine FLRJ.
Tudi z Jadnikom“ se kodo vrnili v domovino številni izseuenci iz Nove Zelandije In Avstralije
V januarju sia se v avstralskih vodah srečala nas največji prekomorski potniški parnik »Partizanka« in naš veliki potniško - tovorni parnik »Radnik«, ki je lani trikrat pripeljal v domovino naše izseljence iz Severne Amerike. »Radnik« je imel še daljšo pot kakor »Partizanka«. Peljal je mimo Avstralije do Nove Zelandije, kjer prav tako živi mnogo naših rojakov, ki so morali pred vojno zapustiti domovino, ker jim ni nudila kruha Sredi februarja je »Radnik« odplul iz Aucklanda v Nevi Zelandiji, ustavil se je v avstralskih lukah, kjer je prevzel nadaljnje naše izseljence. Dne 2. marca je odplul s 500 izseljenci iz Fremantleja na pot proti domovini.
Prihod parnika »Radnika« v Novo Zelandijo je bil za naše izseljence v tej deželi pomemben dogodek, saj je bil to prvi jugoslovanski parnik, ki je prispel v Novo Zelandijo, da omogoči našim rojakom povratek v domovino. Zlasti 10. februar je bil za vso kolonijo naših izseljencev v Novi Zelandiji svečan dan. Ta dan je »Radnik« priplul v luko Auckland. Navdušenje naših izseljencev je bilo nepopisno. Velike množice naših rojakov so se zbrale na obali, da vidijo našo ladjo in našo posadko ter jo pozdravijo. Mnogi od njih so prišli z oddaljenih krajev Nove Zelandije v Auckland, da vidijo predstavnike nove Titove Jugoslavije. Ko je parnik proti večeru prispel v luko, so ga obkrožile Šleviinc ribarske ladjice z našimi izseljenci, ki so s pesmijo in viharnimi vzkliki pozdravljali ladjo.
2e naslednji dan so se vkrcali prvi potniki-povrainiki. Ladjo je obiskalo posebno odposlanstvo naših novozelandskih izseljencev, ki je pozdravilo komandanta in posadko ladje ter izrazilo veliko veselje vseh Jugoslovanov v Novi Zelandiji ob trenotku, ko je prva jugoslovanska ladja po osvoboditvi prispela v Novo Zelandijo. Delegacija je hkrati povabila posadko »Radnika« na veliko svečanost, ki so jo priredili naši izseljenci.
Večerne svečanosti se je udeležilo okrog 2000 naših rojakov z velikim številom delegatov naših izseljeniških organizacij in društev. Svečanosti pa so se udeležili tudi delegati ostalih naprednih organizacij v Novi Zelandiji, zlasti sindikalni organizaciji. Prihod komandanta ladje in posadke je v dvorani vzbudil velike ovacije in viharne vzklike novi Jugoslaviji. Posadki je izrekel dobrodošlico predsednik jugoslovanskega sveta izseljencev v Novi Zelandiji iov. Merčep, ki je v svojem nagovoru izrazil veliko veselje izseljencev, ki jim nova Jugoslavija nudi možnost povratka v domovino. Vsi, ki se vračajo v Jugoslavijo,*'bodo zastavili vse svoje sile za uresničenje petletnega plana. Govorili so tudi predstavniki ostalih organizacij, zlasii Jugoslovanskega društva »Maršal Tito«, mladinskega drušiva, ženske sekcije in predstavnik izseljencev, ki so se odločili za povratek v domovino.
Dobrodošlico so izrekli posadki »Radnika« tudi predstavniki sindikata luških delavcev Nove Zelandije in predsiavniki krajevnega sindikalnega odbora v Aucklandu. Predsednik sindikata luških delavcev Nove Zelandije tl. Varnes je dejal, da je srečen, ko vidi predstavnike tiste dežele, ki so jo tako občudovali med vojno in ki jo sedaj obučudujejo spričo velikih naporov pri obnovi in izgraditvi države. Poudaril je, da je imel priliko prepričati se o lažeh, ki jih vsa svetovna reakcija širi o Jugoslaviji. Predsednik krajevnega sindikalnega odbora pa je pozdravil posadko v imenu 40.000 članov sindikatov iz Aucklanda, ki si želijo čim tesnejših zvez delovnega ljudstva Nove Zelandije in Titove Jugoslavije ter stalnega kontakta z jugoslovanskimi sindikalnimi organizacijami.
V imenu posadke je govoril komandant ladje, kapetan Silvester Lončarič, ki se je zahvalil za svečan sprejem. Orisal je herojsko borbo naših narodov med vojno ter velike na- j pore pri obnovi in izgraditvi naše države. Pozval je izseljence, ki se I
vračajo v domovino, pa tudi tiste, ki zaenkrat še ostanejo v Novi Zelandiji, da čim več pripomorejo k uresničenju našega petletnega plana. Govor komandanta Lončariča so navzoči pogosto prekinjali z ovacijami in vzkliki maršalu Titu in novi Jugoslaviji. Predstavniki jugoslovanskega sveta izseljencev v novi Jugoslaviji so nato izročili v roke komandantu Lončariču darove za maršala Tita, ženski odsek te organizacije pa je izročil darove komandantu in posadki. Prosta zabava, ki ie sledila oficielnemu delu prireditve, je ob petju in godbi trajala globoko v noč.
Slovo ob obhodu ladje se je znova spremenilo v veliko svečanost Na obali se ie zbralo več tisoč ljudi. Ribiške ladje so spremljale naš parnik po poii skozi veliko luko. Manifestacije so šele utihnile, ko je »Radnik« zapuščal luko. Izseljenci, ki so ostali v Novi Zelandiji, so obljubili, da se bodo o prvi priliki vr nili na svoje domove.
V začetku aprila bo Jugoslavija lahko sprejela novo veliko skupino svojih sinov in hčera, ki se vračajo po dolgih letih težkega izseljeniškega življenja v domovino, da s svojim delom pripomorejo k hitrejšemu gospodarskemu dvigu Jugoslavije.
„Partizanka” na poti v Južno Ameriko
Naša velika prekomorska potniška ladja »Partizanka« je 10. t. m- odplula iz Splita na prvo potovanje v Južno Ameriko. Na svoji poti bo pristala v Genovi, Marseilles Algeru, St. Vincentu, Riu de Janeiro in Buenos Airesu.
*
Jugoslovanska ladja »Partizanka«
se je na svojem potovanju v Južno Ameriko mudila te dni v genovskem pristanišču. »Unita« je priobčil ob prihodu prve jugoslovanske ladje v Genovo prijateljski članek, posvečen življenju in delu jugoslovanske posadke na ladji
Tržgšani ftcšefs §®iet©¥afl i favni upmvl
Trst, 17. marca. Prebivalstvo tržaškega ozemlja je v zadnjih dneh na protestnih zborovanjih in sestankih zahtevalo, da morajo v upravne organe sprejeti zastopnike ljudske fronte .
Na Opčinah so zborovali partizani in aktivisti ter ostalo prebivalstvo. Z obeh sestankov so poslali anglo-ame-riški vojaški okupacijski upravi resolucijo v kateri zahtevajo da okupacijske polasti vključijo predstavnike množičnih organizacij. SIAU, OF in drugih v posvetovalni organ.
Te resolucije kakor tudi resolucije prebivalstva iz Ban in Trepč je odnesla delegacija generala Gaitherju, ki je obljubil odgovor v dveh dneh.
Podoben protest so poslali tudi nameščenci zadružne tiskarne.
Prebivalci iz Zgonika so v nedeljo zjutraj ponovno poslali delegacijo k nabrežinskemu guvernerju, kateremu so že pred 14 dnevi naslovili pismo za povrnitev škode, ki je nastala zaradi gradnje strateške ceste preko Krasa, in zahtevo, da vključijo v vaški svet predstavnike ljudstva. Guverner jim je sporočil, da sedanji vaški sveti ostanejo takšni, kakršni 60. .Medtem ko je član delegacije
prebivalstvu govoril o guvernerjevem odgovoru, je inšpektor civilne policije dal nalog, naj se prebivalstvo razide. Agenti civilne policije so 6e že pripravili s pendreki, toda prebivalstvo se je mirno razšlo.
Partizanski teden w Trstu
Trst, 18. marca. (Tanjug). Na Tržaškem ozemlju ie v polnem teku kampanja za kongres bivših partizanov Tržaškega ozemlja, ki bo v Trstu 10. in 11. aprila t- L, katerega se bo udeležilo čez 1000 delegatov. V pred. kongresnih pripravah volijo obenem tudi nove krajevne in okrajne odbore. Dne 4. aprila se bo pričel partizanski teden z množičnim zborovanjem biv. šib partizanov. Obenem bodo parti, zani proslavljali obletnico ustanovitve garibaldinske brigade ’Brigata Trie-srina«.
Zveza Primorskih partizanov bo ob tej priliki pripravite, tudi dokumentär, no razstavo iz partizanske borbe in izdala posebno brošuro o narodno, osvobodilni borbi. Prj predkongresnih pripravah sodelujejo vse množične an. tifašistične organizacije.
E-žasdišien spejesn celjskih Mohorjevih knjig sia Koroškem
»Slovenski vestnik« poroča, kako so koroški Slovenci z navdušenjem in hvaležnostjo sprejeli iMohorjeve knjige iz Celja in piše med dragim: »Mohorjeve knjige s° le našle pot med nas, dasi po ovirah in zaprekah z vseh strani- Ker so našim bivšim poverjenikom prepovedali, da bi jih razdelili, so knjige po večini razdelila naša prosvetna društva- Knjig smo se zelo razveselili in segli po njih. kajti Mohorjeva družba ie skozi desetletja skrbela za nas koroške Slovence in nam delila duhovne in
kulturne dobrote. Zajela ie ves narod in ga vodila kulturno in narodno do današnjih dni. Skozi vsa leta je imela številne nasprotnike, ki so z zavistjo gledali njen razvoj in razmah. Tako ima tudi še danes nasprotnike celo tam, kjer bi tega ne pričakovali. A nič zato- Pravica je samo ena in tudi Mohorjevo družbo je Einspieler ustanovil samo eno. Svojčas je ves slovenski narod prejemal svoj letni knjižni dar iz Celovca, pa se ni temu drugod po Slovenskem nihče protivil. Nasprotniki Mo-
horjeve družbe pa so uspeli, da se ie morala preseliti in ima danes svoj sedež v Celju. Z veseljem ugotavljamo, da tudi danes opravlja svoje visoko poslanstvo, da druži v veliki družini svojih članov ves slovenski narod- Odklanjamo vsako cepitev, ki je v škodo nam in v korist tistim, ki hočejo nas in z nami vred Mohorjev» družbo ugonobiti-«
List nadalje poroča, da so po celjske Mohorjeve knjige prihajali stari očanci in matere in spraševali, ali so to prave Mohorjeve knjige. S tem so jasno povedali:	»Hočemo le tiste
knjige, ki jih je izdala prava Mohor jeva dražba, katere člani smo bdi že več desetletij mi in pred nami naši očetje!«
Nenehne grožnje z izselitvijo
22.	februarja ie ljudska stranka sklicala zborovanje v Žvabeku, ki ie bilo zelo slabo obiskano in na katerem se je zbralo tudi več registriranih nacistov. Kakor poroča ’Slovenski vestnik« je bil prvi govornik deželni svetnik dr. Karisch- Ta je obravnaval predvsem koroško vprašanje. napadal vse, ki ne mislijo tako kot OgVP in izjavil, da bi že zdavnaj prišlo do mirovne pogodbe, če bi bila Avstrija »hotela«, da pa do nje ne bo prišlo še deset let, če Avstrija noče. Iz teh domišljavih besed zveni kar vzorna -hlapčevska poslušnost OeVP mednarodnim imperialistom. Za hujskačem Karischem je govoril okrajni tajnik OeVP Blacha, ki ie pogreval znane klevete v Jugoslaviji, Češkoslovaški in vzhodnih demokracijah sploh. Pri tem je nesramno napadal OF za Slovensko Koroško in grozil koroškim Slovencem s ponovno izselitvijo in s še hujšim’ nasilji. Blacha je sudetski Nemec, ki ie moral zaradi svojega nacionalnega šovinizma zapustiti Češkoslovaško in mu je sedaj Avstrija podelila avstrijsko državljanstvo. Blacha smatra za- eno svojih glavnih nalog, da seje sovraštvo proti koroškim Slovencem.
Obvestilo o nesreči v premogovniku v Baši
Beograd, 17. marca. V premogovniku Raši so je pripetila 14. t. m. ob
0.	zjutraj težja nesreča zaradi eksplozije premogovega prahu, pri kateri je umrlo 71 rudarjev, usoda 10 rudarjev pa je še negotova. Pri isti nesreči je bilo teže in laže ranjenih tudi več rudarjev.
Takoj po nesreči je uprava rudnika skupno z ministrstvom vlade FLR Ju-goslavije podvzela vse nujne ukrepe za reševanje. Na kraj nesreče so takoj prišli minister za rudarstvo vlade FLRJ Bane Andrejev, minister za delo vlade FLR-J Ljubčo Ar sov in minister za notranje zadeve Hrvatske Ste-vo Kreačič. Nadalje so prišli na kraj nesreče tudi pomočnik ministra za rudarstvo vlade FLRJ Tadija Popovič, sekretar centralnega odbora ES J Ivan Božičevič In predsednik centralne uprave Zveze rudarjev Vajo Nadak. Sestavili so posebno komisijo, ki proučuje, kako je nastala nesreča.
Predsednik vlade FLRJ je odredil, da se vsaki družini smrtno ponesrečenih rudarjev takoj naksže pomoč v znesku 30.000 din, razen tega pa še po 3000 din za vsakega otroka, Id ni pridobitno sposoben.
Predvolivno zborovanje v Murski Soboti
Zaključno predvolivno zborovanje v Murski Soboii, ki je bilo v sredo zvečer, je bilo zelo dobro obiskano. Po političnem pregledu, ki ga ie imel okrajni sekrelar Or, se ie razvil razgovor o vezanih cenah in o razdelitvi živilskih in induslriiskih nakaznic. Nekatere napake pri delitvi nakaznic, ki so bile na zborovanju omenjene, so odgovorni referenti zapisali in bodo popravljene. Sekrelar mestnega plenuma OF je poudaril, naj se ljudje v vseh podobnih primerih obračajo na svoje izvoljene zastopnike v mestnem ljudskem odboru, ki so poklicani, da dajejo ljudstvu potrebna navodila in da skušajo odstraniti morebitne napake. Predsednik mestnega ljudskega odbora ie nato podal pregled dela odbora v letošnjem in v bodočih letih. Z navdušenim odobravanjem je bil sprejet sklep, da se v Murski Soboti osnujejo dečje jasli in da se reorganizira otroški vrtec, v dom igre in dela za soboške otroke. Sekretar mestnega plenuma OF je ob zaključku spregovoril še na kratko o pomenu nedeljskih volitev in pozval prebivalstvo, naj se udeleži volitev enotno in polnoštevilno.
K.	H.
Navodila popisovalcem prebivalstva
Goriške zadruge se pripravljajo na odkup sadja
Okrajna poslovna zveza za Goriško in kmečke zadruge se že sedaj pripravljajo na odkup sadja, ki se bo pričel prve dni maja s češnjami in bo trajal do pozne jeseni, ko dozori jesensko sadje. Prejšnji mesec so ustanovili lastno delavnico za embalažo z avtogaražo in mehanično delavnico ter velikim zračnim prostorom za sortiranje siđja. V delavnici za embalažo je zaposlenih okrog SO žena in deklet. Od začetka obratovanja so že izdelali 18.000 zabojev za izvoz sadja na domača in zunanja tržišča. Izdelali so tudi večje število velikih zabojev za zbiranje sadja, s katerimi bodo oskrbeli kmečke zadruge.
V nižinskih legah že cvetijo breskve in prve češnje, ki obetajo bogat sad. Kmetje iz okolice Šempetra že drugič škropijo sadna drevesa tn pričakujejo dobro sadno letino, ako ne nastopi slabo vreme.
Ko bo sadje dozorelo in bo izgotovljenih dovolj zabojev za prevoz sadja, bodo delavke, ki sedaj tekmujejo, da o pravem času zagotovijo dovolj zabojev, zaposlili v zbiralnici za sortiranje sadja.
Jugoslovanski novinarji, ki 6o pri-L v Prago, so obiskali Kmetijskega ministra Djuriša, ki J:m je govoril o
Uiuusua lyjuiua,' ivj	h'-muxh v
agrarni reformi, kmečkih zakonih in načrtnem gospodarstvu. Prav tako so obiskali poslanca dr. Jona, predsednika ustavodajnega parlamentarnega odbora, ki jih je obvestil o pripravah za novo ustavo, ter predsednika gospodarske komisije pri centralnem komiteju komunistične partije Češkoslovaške inž. Frejka, ki jim je govoril o dveletnem gospodarskem načrtu.
Državni statistični urad je izdal tole pojasnilo krajevnim popisnim komisijam za delo ob sprejemu in kontroli popisnega gradiva.
Takoj po izvTienem popisu, najpozneje do IS. t. m., bodo krajevne popisne komisije prejele od popisovalcev popisni material, ki ga bodo popisovalci po 35. in 36. členu navodila za izvršitev popisa prebivalstva najprej preverili, uredili in začasno zavili. Vsakemu članu popisne komisije do dodeljeno kot revizorju v smislu 21. člena navodil določeno število popisnih okolišev. Clan popisne komisije — revizor — bo za njemu odrejene popisne okoliše prevzel od popisovalcev material in ga skupno z njimi kontroliral.
L Kontrola popisnega materiala:
Pri kontroli popisnega materiala mora revizor zlasti paziti:
1.	Ali je popisovalec obiskal vse hiše svojega popisnega okoliša, kakor je bilo naznačeno v legitimaciji
2.	Ali je popisovalec popisal vsa gospodinjstva z vsemi pripadajočimi člani, namreč ali so izpolnjeni listi za gospodinjstvo, oz. potrebno Število popisnic. To bo revizor preveril na podlagi poznavanja svojega področja in na podlagi evidenc krajevnega ljudskega odbora.
3.	Ali so pravilno vpisane začasno odsotne in začasno prisotne osebe in če je to pravilno označeno v listih za gospodinjstvo ter v ustreznih popisni cah.
4.	Ali so dani odgovori na vsa vprašanja v popisnici in v listu za gospodinjstvo in če so ti odgovori točni.
Posebno pozornost mora revizor posvetiti temu, kakšni so odgovori na naslednja vprašanja:
a)	Pri popisnici:
leto rojstva;
šolska izobrazba; (če je vpisana vrsta šole in razred, oz. leto ali semester;
sektor lastništva, v katerem dela, če je dan v vsaki popisnici, tudi v popisni-cah vzdrževanih oseb odgovor na to vprašanje;
poklic (ali je odgovor vpisan samo pri kakem povpraševanju); če so pri kmetih navedeni podatki o posestvu, pri obrtnikih in trgovcih pa odgovori na ostala podrejena vprašanja;
poklio vzdrževalca (če je za vsako vzdrževano osebo omenjen poklic vzdrževalca).
b)	Pri listu za gospodinjstvo:
V kakšnem razmerju je kdo do družinskega glavarja, (če niso v gospodinjstvu vpisane osebe, ki bi morale po navodilih spadati v posebno gospodinjstvo, n. pr. samci in podnajemniki, itd.;
poklic, (če je odgovor vpisan v smislu navodila v osmi koloni in če se ujema s popisnico).
Ce je na vsakem listu za gospodinjstvo točno izpolnjena tablica »pregled gospodinjstva« (razdelitev članov gospodinjstva po prisotnosti ln spolu) in. če so podatki v tej tablici točno prepisani v Kontrolnik popisa«.
n.	Popravki:
1.	V kolikor popisavalec ni mogel najti določenih oseb in jim ni mogel izročiti - ali ni mogel od njih dobiti nazaj izpolnjenih popisnih obrazcev, mora o tem obvestiti popisno komisijo. Popisna komisija bo taks osebe popisala na podlagi izjave drugih oseb, (ki to osebo dobro poznajo), oz. bo vzel podatke iz evidenc pri krajevnem ljudskem odboru. Pri tem je treba paziti, da take osebe ne bodo dvakrat popisane.
2.	Ce bo član popisne komisije pri pregledu ugotovil, da je popisovalec izpustil kako gospodinjstvo alf osebo, bo poslal popisovalca na teren, da bo to popisal. Ce bo ugotovil, da na katera vprašanja niso dani odgovori ali da so odgovori napačni, bo Izročil popisovalcu »List za gospodinjstvo« skupno s »Popisnicami«, ki so priložene »Listu za gospodinjstvo«. Ko bodo izvršeni potrebni popravki ali dopolnitve in ko bo v najkrajšem času vrnjen material popisni komisiji, bo član popisne komisije — revizor, če je ugotovil, da sta kaka oseba ali gospodinjstvo, ki bi morala biti v smislu navodil popisani kot posebno gospodinjstvo, napačno vključena v list kakega drugega gospodinjstva, izvrši popravek na tale način:
a)	Pri osebah, ki so tole napačno vključene v drugo gospodinjstvo, bo izločil po-pisnice in izpolnil zanje nove liste za gospodinjstvo, katerim bo priložil odgovarjajoče popisnice.
b)	Nato bo v »Listu za gospodinjstvo«, kjer so bile osebe napačno vpisane, prečrtal njihove podatke, popravil številke in podatke v tablici »Pregled gospodinjstva«. Popravek bo vnesel tudi v »Kontrolnik popisa«.
c)	Na ta način nastala nova gospodinjstva bo vpisal v «Kontrolnik popisa« pod redno številko, ki sledi za redno številko zadnjega vpisanega gospodinjstva. Po redni številki, ki jo je sedaj dobilo gospodinjstvo v kontrolniku, je treba popraviti tudi redno število kontrolnika v popisnicah tega gospodinjstva.
Dl. Predhodni rezultati popisa:
1.	Po izvršenih popravkih in po ure ditvi materiala je treba ugotoviti, če so podatki točno prepisani iz lista za gospodinjstvo (tablica »pregled gospodinjstva«) v kontrolnik popisa.
2.	Nato je treba izvršiti kontrolo podatkov v kontrolniku in pravilnost popisnega materiala potrditi s podpisi člana popisne komisije, revizorja in popisovalca. Popisna komisija bo izdala šele tedaj popisovalcem potrdila o izvršeni popisni nalogL
3.	Podatke iz kontrolnika popisa bo popisna komisija vpisala v obrazce PS — 5 (rezultati popisa prebivalstva na ozemlju KLO-a).
4.	Po vpisu podatkov za vse popisne okoliše bo krajevna popisna komisija izenačila podatke, vpisane v obrazec PS — 3 s podatki v kontrolniku (PS — 4), nato pa bo zbrala podatke v obrazcu P3 — 5. Dobljene podatke v obrazcu PS — ö je treba prekontrolirati.
5.	Rezultate popisa (obrazec PS — 5) je treba sestaviti v 8 izvodih, izmed katerih je treba dva izvoda dostaviti skupno z vsem urejenim in prekontrolirao im popisnim gradivom okrajnemu ljudskemu odboru.
IV. Zavijanje in dostavljanje popisnega materiala.
Zavijanje in pošiljanje popisnega materiala je treba izvTŠiti na tale način:
Za vsako popisno okrožje je potrebno posebej zamotati material skupaj s kontrolnikom popisa in legitimacijo popisovalca. Na omotu je treba naznačiti ime okraja in krajevnega ljudskega odbora ter redno številko popisnega okrožja, čigar material je zavit v tem paketu. Gradivo posameznih popisnih okrožij je treba zaviti v enega ali več večjih paketov in paziti, da ne bodo preveč veliki, ker to otežuje delo pri prenašanju in spravljanju. Na vsakem pakutu je treba zaznamovati naslov okraja in krajevnega ljudskega odbora in redne številke vseh popisnih okolišev, ki so zaviti v tem paketu. Tako zavit material je potrebno obenem s tistim izvodom rezultatov popisa (obrazec P. S. S.), ki je v ta namen ostal v JILO-ju, poslati po kurirju okrajnemu ljudskemu odboru najpozneje do 81. marca 1948. leta. Hkrati je treba poslati tu di neizpolnjene popisne obrazce tako, da bodo zaviti v posebnem paketu z označba »neizpolnjeni popisni obrazci«.
VREMENSKO POROČILO HIDROMETEOROLOŠKE SLUŽBE Stanje IS. marca: Včeraj proti večeru je prekoračila hladna fronta Slovenijo in izzvala na vzhodnem Štajerskem, na Dolenjskem in na Jezerskem prehodne padavine, medtem ko je drugod vsled zaščite Alp padlo le par kapljiv dežja. Od se-vero-zahoda pa se bliža novi sistem ba-rometrskih minimo v z razsežnim padavinskim področjem in se obenem ustvarjajo pogoji za razvoj severno-jadranskega ba-ronsetrskega minima. V zvezi s tem je Ji-čunati s skorajšnjim prehodom močnejših padavin čez Slovenijo.
Najnižje temperature so bile v Sloveniji med —5( la +3’ C. najvišje popoldanske pa med +9° in +14* C-
VREMENSKA NAPOVED za petek 19. marca Oblačno, pozneje po vsej Sloveniji močne padavine in ohladitev, nizko po hribih sneg, nato pa zopet zboljšanje.
Vsem krajevnim (mestnim, rajonskim) ljudskim odborem
Republiška volivna komisija opo zarja vse ljudske odbore, da morajo v smislu 33. čl. zakona o volitvah odbo mikov ljudskih odborov takoj razglasiti prepoved točenja ali kakršnega koli drugega dajanja alkoholnih pijač na dan pred volitvami, na dan volitev in na dan po volitvah.	f
Osebe, ki bi se pregrešile proti temu določilu, bo kaznovalo pristojno okrajno sodišče z globo do 5000 din ali s prisilnim delom brez vzema prostosti do 6 mesecev.	REPUBLIŠKA VOLIVNA KOanSUA
IZ ROMUNIJE
-------------■—
Hazstava ©
26.	februarja so v Bukarešti pod pokroviteljstvom Društva za utrditev romunsko - jugoslovanskega prijatelj, stva otvorili razstavo fotografij »Ju. gcslavija v izgradnji«. Pri otvoritvi so bili navzoči najvišji predstavniki Ro. munske republike s člani vlade, predsednik bukareštanske občine, velepo. slaniki ZSSR. Bolgarije in Jugoslavije fn predstavniki javnega in kulturnega življenja. Državni podtajnik ministrstva za informacije George Florescu je ime! ob tej priložnosti govor, v katerem je poudaril, kako vsi svobodo, ljubni naredi občudujejo herojske na. rode Jugoslavije, ki gradijo svojo državo z istim poletom, s kakršnim so tolkli fašistične okupatorje. Dejal je, da bo ta razstava, ki bo obiskala vsa večja mesta in industrijske kraje v Ro. muniji, velika vzpodbuda romunske, mu narodu pri njegovem delu za izgraditev države in bo prispevala k utrditvi prijateljstva med narodi Romunije in Jugoslavije.
Veleposlanik FLRJ Radonja Golubovič je nato dejal, da države ljudske demokracije s Sovjetsko zvezo na čelu ustvarjajo srečnejše življenje svojih narodov, ko se borijo za mir in za bratsko sodelovanje med narodi proli netilcem nove vojne. Romunski minister za ljudsko zdravstvo, ki je pred. sednik društva za utrditev romunsko. Jugoslovanskega prijateljstva dr. Flo. rika Bagdasar je poudarila, da je ta
Jugcislavit!
razstava nova manifestacija romunsko. jugoslovanskega prijateljstva. V ime. nu društva je poslala pozdrave maršalu Titu. Razstava bo obiskala še Ploesti, Brasov, Arad, Temišvar, Kra. jovo :.n Resico.
Mladina bo podprla ljudsko fronto
Izvršni odbor državne zveze romunske demokratične mladine je pozval romunsko .mladino, naj podpre fronto ljudske demokracije pri bližnjih volitvah v veliko ustavodajno skupščino, ki bodo 28. marca. Letošnji mladinski teden od 21. do 28. marca, ki je izraz mednarodne solidarnosti demokratične mladine v boju proti imperialističnim hujskačem vojne. so. vpada letos z zadnjo nedeljo predvo. irime kampanje v Romuniji.
Romunske žene za demokracijo
Mednarodni ženski dan so žene iz vse Romunije praznovale zelo sloves, no. Po bukareštanskih ulicah je korakala velikanska povorka 45.000 žensk in vzklikala fronti ljudske demokra. cije ter nov; ustavi romunske ljudske republike. Na Vseueiliškem trgu je bilo zborovanje, na katerem je govo. rila predsednica izvršnega odbora zveze demokratičnih žena Romunije, ki je obsodila anglo.amejiške imperiali-
ste. Dejala je, da bodo romunske žene tudi v bodoče dale vse svoje' sile za zgraditev države, da bodo podpirale junaški boj grškega in španskega ljudstva in da bodo v prvih vrstah predvolivne kampanje za sprejem nove ustave. 8. marca je bila v Bukare. Iti odprta tud: razstava o ženi v So. vjetski zvezi. Pri otvoritvi je bil navzoč tudi predsednik vlade dr. Petru Groza, zunanji minister Ana Panker in mnogo drugih predstavnikov ro. mlinskega javnega življenja.
Drobne novice
V Bukarešti je bilo veliko zborova, nje Grkov, ki živijo v romunski pre.
stolnici in delegatov grške manjšine te Romunije. Na zborovanju sta govorila dir. Demetrioš Fotopulcs, član izvršnega odbora zveze demokratičnih združenj Grčije m Elefterios Apostolu, pr. vi generalni sekretar EAM-a. ApostcÄ je orisal 6edanji položaj v Grčiji W poudaril, da je krvavi fašisFčni režim atenske vlade in pomoč anglo.ameri. ških imperialistov glavni vzrok državljanske vojne, ki danes besni v Gr. čiji. Na zborovanju so sprejeli reso. lucijo, ki ostro obsoja anglo-ameriško intervencijo v Grčiji in izraža solidar. nost z borci Demokratične armade Grčije. Poslali so tudi pozdravno brzojavko generalu Markosu.
Društvo za utrditev romunsko-jugo. slovanskega prijateljstva je ustanovilo v vseh večjih mestih Romunije svoje podružnice. V Bukarešti ima društvo tudi mladinski odsek. Nedavno je izšla prva številka časopisa »Romunija —Jugoslavija«, ki bo v okviru tega društva izhajal vsaka dva meseca.
V prostorih ministrstva' za inlorma. cije so priredili razstavo »Nova Albanija«, ki kaže junaški boj albanskega ljudstva proti nemškim in italijanskim fašistom ter povojne uspehe Albanije pri izgradnji države.
1.	marca Je stopila v veljavo refor. ma romunskega pravosodja. Ta dan
so prevzeli svojo dolžnost sodni pri. sedniki, ki jih je izvolilo ljudstvo. — Uvedba sodnih prisednikov, ki so predstavniki delavcev in kmetov, pomeni začetek demokratizacije romunskega pravosodja.
Romunski študentje imajo organizacijo, ki šteje nad 40.000 članov. Njihov gmotni položaj se je znatno izboljšal pod demokratično vlado. Ustanovili eo svoje internate in menze, ,ki dajejo brezplačno kosilo 11.000 osebam. Vlada je določila študentom 6edem velikih hotelov v Bukarešti, da jih preuredijo v internate. Organizirali eo Zadruge za preskrbo 17.000 študentov z življenjskimi potrebščinami in manufakturo. Odstotek delavcev in kmetov se je med študenti znatno povečal. Aktivno se udeležujejo javnega življenja v državi. Med drugim vodijo 60 žol za nepismene, imajo svojo študentsko gledališče. 2 simfonična arke.
Romanske gore Imajo lepa smučišča
stra in 60 umetniških skupin. Revija »Romunski študent« izhaja v 10.000 izvodih.
Pred dnevi je prispel v Romunijo
uov transport surovin in industrijske, ga blaga iz Sovjetske zveze. Na podlagi trgovinske pogodbe je Romunija med drugim dobila 2,2 milijona kg jekla, 6.5 milijonov kg metalurškega koksa, 50.000 kg polizdelkov iz žele. za, nad 26.000 plugov, blizu 9000 kg motornih delov itd.
Romunski delavci dosegajo vsak dan večje uspehe. 15.000 delavcev železne industrije v Rešici je preseglo proizvodni plan :n doseglo predvojno proizvodnjo. Delavci tovarne IAR iz Bra_ šova eo v 20 dneh izdelali 60 trak. torjev in tako za 33% presegli proizvodni pljm. V ladjedelnicah Gaiaca so dogradil: 4 petrolejske tanke po 2000 ton. Petrolejski delavci Pioestija so dali v prejšnjem mesecu 700.000 delovnih ur. Vse železniške delavnice v Romuniji so presegle program mi. nulega meseca za popravilo lokomotiv, vagonov in motornih vlakov. — Zmogljivost železniškega transporta ie sedaj za 20% večfa kot leta 1938.
Romunski Rdeči križ je ustanovil v Bukarešti štiri kantine za več kot tisoč šolskih otrok in začel akcijo za preekbo s potrebnimi vitamini 70.000 ljudi. Proti tuberkulozi so odredili radiografsk; pregled 35.000 študentov. V Moldaviji so ustanovili 54 porodnišnic.
ŠIRITE TISK OFI
Ne kvarimo io ne razmetavajmo lesa
Gozdovi nam dajejo dragoceno surovino
—	la». Ta služi za zadostitev širokim ljudskim potrebam kot kurivo, kot surovina za vsestransko mehanično in kemično predelavo, kot gradbeni material za obnovo porušene domovine, za gradnje v prometu, industriji, rudarstvu in druglb gospodarskih panogah, v veliki meri pa tudi kot glavni Izvozni predmet. Potrebe po lesu in njegovih izdelkih so velike in naraščajo iz dneva v dan. Kljub velikemu lesnemu bogastvu, ki ga skrivajo naši gozdovi, ne bi mogli trajno zadoščati vsem potrebam po lesu, ako ne bi bilo izkoriščanje lesa pametno in varčno.
Zato nam je maršal Tito v svoji novoletni poslanici med drugim naročil, da skrbno varčujemo les. Vsako razmetavanje te dragocene surovine pomeni lahkomiselno zapravljanje ljudskega premoženja in je narodno-gospodarski zločin. Nespametno uničujemo in razmetavamo les: če uporabljamo za kurjavo les boljše tehnične kakovosti, če kurimo premalo suha drva, če uporabljamo neekonomske peči; če puščamo v gozdu ali na industrijskih obratih lesne odpadke neizkoriščene, ko bi mogli služiti kot kurivo ali surovina za celulozo; če uporabljamo v kmetijskem gospodarstvu, za gradnje, embalažo, opaž ln druge namene les boljše kakovosti, ko bi tem potrebam prav tako zadoščale manjvredne vrste lesa; če sekamo drevje v času, ko ima njegov les manjšo odpornost in krajšo trajnost; če po sečnji zavlačujemo izdelavo in izvoz lesa, da zaradi tega trpi občutne okvare in zaradi njih njegova tehnična vrednost hitro pada; če se na lesno-Industrijsklh obratih les kvari zaradi predolgega ležanja in nepravilnega ravnanja; če pri spravljanju lesa iz gozda zaradi nepazljivosti poškodujemo zdravo drevje in pomladek ter z neprimernimi spravili (dolge, strme kamenite drče) oškodujemo tudi sam posekani les; ča pri podiranju in izdelavi lesa uporabljamo neprimerno orodje in slabe delovne metode; če ne odstranjujemo iz gozda okuženega, obolelega ln suhega, po glivičnih boleznih ln živalskih zajedalcih oslabljenega, po vetru, snegu ali ognju poškodovanega drevja, ker se na ta način ustvarjajo kotišča za lubadarje in razne druge gozdne škodljivce ter žarišča, od koder se širijo gozdne bolezni.
Dolga je vrsta prestopkov ln opustitev, s katerimi grešimo proti načelu pravilne uporabe lesa in varčevanja z njim. Gospodarsko trošenje lesa ne sme biti negospodarsko razmetavanje lesa! To načelo je svarilen opomin našemu lesnemu gospodarstvu in zahteva, da
1.	Izvirno vrednost lesa, kakršno nam nudi gozd, ohranimo kolikor mogoče neokrnjeno in
2.	da lesno snov do skrajnih možnosti ekonomsko izkoristimo.
Predaleč nas bi zavedlo razpravljanje o nakazanih načinih nespametnega uničevanja in razmetavanja lesa. Hočemo se ustaviti le pri nekaterih važnejših napakah, ki jih pogosteje srečujemo v lesnem gospodarstvu, ln jih osvetliti z biološke strani.
Okvare na stoječem lesu
Opisati hočemo najpogostejše in naj-škocllivejše okvare in poškodbe na živem, stoječem lesu naših glavnih drevesnih vrst — smreke, jelke in bukve. Najčešče jih povzročajo razne rastlinske kužne bolezni in razni živalski zajedalci, večkrat tudi sovražne sile mrtve narave. Lahko trdimo, da so vse bolezni ln napake gozdnega drevja predvsem posledica poruše-nja ravnotežja v življenju gozdne skupnosti, ki ga povzročajo večje naravne nesreče, največkrat pa človek sam z nepravilnim gozdnim gospodarjenjem. Zaradi slabega in pomanjkljivega oskrbovanja in izkoriščanja gozdov peša biološka in mehanična odporna sila sestojev, ki zato laže postanejo plen raznih bolezni in zajedalcev ter žrtev sovražnih naravnih sil (ognja, vetra, snega, suše, mraza).
1.	Smreko najčešče napadata rdeča in bela gniloba. V obeh primerih je povzročiteljica bolezni neka glivica. Za rdečo gnilobo močno bolehajo čisti, gosti smrekovi gozdovi, ki so zrasli na opuščenih njivah, travnikih in pašnikih. Bolezen je zelo nevarna, ker se loteva drevesa v notranjosti in mu razkraja osrednje plasti, ne da bi se pojavili očitni zunanji znaki. Opazimo jo navadno šele tedaj, ko drevo podremo: do višine 5—10 metrov je votlo. — Bela gniloba uničuje nežno ličaato tkivo med lesom in skorjo v koreninah iu spodnjem delu debla. Drevo peša in se slednjič posuši. Iz trhlega lesa poganjajo v skupinah gobe mraznice
—	piodovniki glive, ki se s svojim pod-
gohjem razrašča pod skorjo. Trhel les se v mraku svetlika.	Š
2.	Jelka je posebno dovzetna za r a -k a. Prvi znaki te bolezni je tako imenovano »vražje gnezdo«, to je košat grmiček gostih poganjkov, kakršnih vidimo včasih vse polno po vejah in v vrhovih. Vražje gnezdo ne povzroča neposredne tehnične škode v lesu, služi pa širjenju bolezni, ki sc pojavlja sčasoma v drugi nevarnejši obliki — kot rak. Lubje In les na rakastih mestih nabrekata, skorja močno razpoka, les razpada. Deblo je na tem mestu šibko, veter ali sneg ga lahko prelomi. Neposredna škoda rakastih obolenj je v zmanjšanem prirastku in manjši tehnični vrednosti lesa, posredna pa v neodpornosti drevja proti vetru, snegu in živalskim škodljivcem.
3.	Najaavadnejša okvara starejših bukovih dreves je tako imenovano »rdeče srce«. Vzroki te bolezni in njen razvoj še niso popolnoma pojasnjeni. Gre za zamotane biokemične procese v živem bukovem lesu, k! jih povzročajo različne glivice. Bukev s to napako daje tehnično manjvreden les, napaka pa ni huda.
Poškodbe na posekanem lesu
Zelo razširjen in splošno znani je pojav, da se na podrtem drevju, ki dalje časa leži v gezdu, prej ali siej pojavijo nekateri zr.aki, ki jih zaznavamo v barvnih ln strukturnih spremembah lesa. Te barvne In druga spremembe pričajo, da se doga jajo v lesni tvarini snovne spremembe, ki bistveno spreminjajo kakovost lesa in postopoma zmanjšujejo njegovo vrednost, dokler ga slednjič docela ne uničijo, da je kot gnila in trhla masa brez vsake vrednosti. Ta snovni razkroj lesa povzročajo mnogoštevilna predrobna živa bitja iz skupine gniloživih glivic (saprofitov), ki jih s prostim očesom ne zaznavamo. S svojim pedgobjera (micelijem), ki ga sple-
tajo pretenke nitke (hife), se te glivice razraščajo v lesnem tkivu, se z njim hranijo in ga tako uničujejo.
Ta kemični razkroj, ki ga redno spremljajo bolj ali manj očitne barvne in strukturne spremembe lesa, napreduje počasneje ali hitreje, kakršni so pač življen-ski pogoji teh glivic in kakršna je snovna odpornost poedinih vrst lesa. Ugotovljeno je, da vlaga in toplota zelo ugodno vplivata na razvoj teh škodljivih glivic in da torej pospešujeta razpadanje les. V suši in mrazu se razvoj teh glivic ustavi in preide v skrito (latentno) stanje, iz katerega se ta predrobna živa bitja prebude v novo življenje, ko nastopijo ugodni življsnski pogoji. Iz tega izvira praktičen zaključek, da v zimskem mraza razkroje-valni proces v lesu preneha, v poletni suši pa je šibkejši. Naše podnebne razmere z znatnimi poletnimi padavinami in z razmeroma visoko zračno vlago so torej tndi v poletnem času dovolj ugodne za škodljivo delovanje teh mikroorganizmov. To dejstvo je zalo važno za eksploatacijo, ker narekuje določene manipulativne ukrepe pri podiranju, Izdelavi, izvozu, vskladlščenju in predelovanju lesa. Važno je posebno, da posekan les v gozdu čim preje izdelamo in da pospešimo njegovo sušenje, izvoz in predelavo, skrajšamo pa čas ležanja v gozdu ia na obratih ter skladiščih.
Na zračno toploto in vlago ne moremo učinkovito vplivati, pač pa moremo do neke mere regulirati količino vlago, ki ja v samem lesu, in siesr s pravočasno sečnjo dreves ter s pravočasno in pravilno izdelavo lesa. Ker je vlaga v življenju in razvoju glivic najodločilnejšl činitelj, razpolagamo v precejšni meri s sredstvi, ki nam omogočajo izdatno zavarovanje lesa pred gnilobnim in trohnobnim razkra janjem.
Za sečnjo 1 es a je na splošno najugodnejši zimski čas vegetacijskega mirovanja, ko rastni in presnavljalni procesi v drevesu počivajo. Za sečnjo najmanj ugoden čas pa je spomladi, ko se začno po drevesu burno pretakati obilni sokovi, ko je drevo muževno ter živahno brsti 'm poganja. Les, posekan v tem času, se najteže suši in je najmanj odporen proti napadu gnilobnih glivic. Zato tudi zakon o gozdovih predvideva kot normalno sečno dobo čas med 1. etebrom in 1. aprilom. To velja v prvi vrsti za iglavce. Za planinske gozdove, kjer se v zimskem času ne more sekati zaradi debelega snega in zmrzlega lesa, se dovoljuje tudi sečnja od aprila do oktobra. Pri smrekah je ta čas važen tudi zaradi pridobivanja skorje za čreslovino. V podrobnostih so seveda za različne drevesne vrste tudi druge možnosti, ki pa so znane bolj po praktičnih Izkušnjah gozdarjev in drvarjev kakor po načrtnem znanstvenem preučevanju.
1. Smrekov les. Najpogostojše napaka smrekovega lesa je rdeča proga v o s t, ki je prav v naših podnebnih razmerah zelo razširjena. Hitro sušenje, sončna pripeka in razkosanje drevesnega debla na hlode pospešujejo nastanek razpok, ki potekajo podolž in proti sredini hloda. Te razpoke, ki že same po sebi pomenijo hudo tehnično napako, omogočajo lažja dostop, bar pospešuje razvoj glivic. Kvarne posledice delovanja teh glivic postanejo vidne šele sčasoma. Sijajna smrekova belina postaja motnejša,
njen blesk se Izgublja. Po vsej dolžini debi ali hloda opazimo rdeče proge ali lise, ki zajemajo zunanje plasti lesa. Ta napaka zmanjšuje tehnično vrednost lesa za V* do Vi, kar je pač odvisno od globine, do katere je napaka prodrla v les. Pri nadaljnjem razpadanju, ki kaže že očitne znake gnilobe, les "skoraj izgubi svojo tržno In industrijsko vrednost ter se more porabiti komaj še kot slabo gradivo, opaž ali kurivo.
Najslabše je za les glede rdeče proga-vosti, če posekan obleži v gozdu do naslednje pomladi ali poletja. Proces razkroja tesne tvarine, ki se je pojavil v prejšnjem poletju, se je zaradi zimskega mraza ustavil, v novi pomladanski sezoni pa se v pojačani meri nadaljuje in zaja me tudi srednje plasti hlodov ter bo do naslednje zime lesno snov uničil.
Praktična navodila bi bila torej tale: posekan les naj se suši kolikor mogoče enakomerno — ne prehitro, ne prepočasi; močna sončna pripeka povzroča hude razpoke; ležanje lesa na vlažnih tleh ovira sušenje; posekan in prerezan les naj se člniprej izvozi iz gozda in zloži v kupe, kjer naj bo dvignjen nad zemljo; krlišča naj bodo na suhem kraju in v senci; les se najbolje posuši v umetnih sušilnicah, kjer vročina uniči tudi vse glivice; posekan les nikakor ne sme ostati neizvožen in neizdelan do nove toplotne sezone; žagan les se mora pravilno vskladiščiti.
2. B u k o v 1 e s. Bukev je v posekanem stanju zelo občutljiva in podlega raznim napakam, ker jo napadajo številne gni-loživne glive, ki njeno tehnično kakovost občutno znižujejo ali celo uničijo. Najbolj znana in nevarna med temi okvarami je p i r a v o s t, ki se pri spomladanski sečnji razvija že v 1 do 2 mesecih. Zračna vlaga in toplota pospešujeta raz-krajevalni proces, zato je poletna sečnja nevarnejša od zimske. Tehnična vrednost se hitro znižuje ln se že v pol leta, najkasneje v 1 letu lahko izgubi, tako da postane les tehnično neuporaben, pa tudi za kurjavo manjvreden. Uspešno se borimo proti tej nevarni okvari s čim hitrejšim izvozom bukovih hlodov na žago in s parjenjem oziroma sušenjem bukovega lesa.
Pravilno ravnanje z lesom ob sečnji, Izdelavi in spravljanju iz gozda je prvo važno opravilo, ki varuje les pred opisanimi in drugimi okvarami. Ne more pa zavarovati njegove zdrave kakovosti pred poznejšimi okvarami, ki mu groze zaradi nepravilnega ravnanja na žagarskih obratih. Kar smo rešili s pametnim ravnanjem v gozdu in pri spravljanju, lahko uničimo z malomarnostjo v žagarskih obratih.
Skladišča za hlodovino In žagan les morajo biti v suhih legah, kjer bo les, kolikor je mogoče zavarovan pred talno in zračno vlago. Čuvati ga je po možnosti tudi pred močno sončno pripeko, ki povzroča škodljivo pokanju in zvijanje lesa. Posebno neugodni so položaji, kjer pogosto leži megla. Hlodovino, ki je že okvarjena, je treba razžagati pred zdravo, manj odporen les pred trajnejšim. Žagarski kolektivi morajo dobro poznati kvarne spremembe v lesu in skrbno ugotavljati, iz katerih gozdnih obratov prihaja bolj pokvarjen les, da se spravilo In dovoz lesa iz tistih predelov pospešita in da se kvarljivejši les hitreje predela.
Lokalu© gospodarstvo Maresi&erga
Pogled na Marenberj
»če'ri jamica NOVZID«, >Kolamica NOVZID« itd. — bereš na hišah Ma
renberga in priđeš do zaključka, da mora biti to Kratica za krajevna gospodarska podjetja. Seveda pa ne igra tolike vloge ime kakor dejanski razvoj teh podjetij, ki nosijo tak naslov. Krajevni ljudski odbor je po osvoboditvi kaj kmalu ustanovil nekaj podjetij, a jih je pustil životariti. V letu 1947 je našel sedanji upravnik Fabjan gospodarstvo do kraja zavoženo. Veljajo je, krepko pljuniti v roke in začeli z drugimi metodami in na manj profiterski osnovi. In se mu je tudi lepo posrečilo, saj je šele zdaj dobil ljudski odbor nekoliko več »vpogleda« v delovanje krajevnih podjetij.
Trenutno ima Marenberg, ki je kaj prijazno mesto na vznožju Kozan-skiii hribov, že kar lepo število dobrih podjetij, ki res služijo izpopolnitvi vrzeli lahke industrije, deloma tudi trgovini in gostinstvu: kolar-nico, dve kovačnici, mesarijo. »Našo knjigo«, čevljarnico in komunalna podjetja. Kolarska delavnica postaja že kar slovita po lepih izdelkih; poleg mičnih otroških vozičkov izdelujejo tudi vprežne sani, vozove in še marsikaj, kar danes ne bi mogli kar tako kupiti niti pogrešati. Seveda je rentabilna, saj imajo ljudje v tej delavnici res pravilen odnos do dela za skupnost in so pravi udarniki svoje stroke. Tako je tovariš Levanič presegal plan za celih 50%, nič slabši
Kolarska delavnica lokaln ega podjetja v Marenbergu
V Zagrebu gradijo veliko tovarno električnih žarnic, že v drugem letošnjem polletja bodo v novi tovarni začeli izdelovati žarnice vseh vrst. Se v prvi petletki bodo poleg tovarne zgradili posebno tovarno steklenih hrušk za žarnice. Glavni objekt tovarne, ki ga vidimo na sliki, je dolg 60 m, širok pa 25 m. Strešna konstrukcija je teko konstruirana, da na vsej površini veliko delavnice ne bo nobenega stebra.
niso ostali. Seveda so si plan kar sami postavili, ker kljub večkratnemu povpraševanju niso do danes prejeli od okrajne načrtne komisije sporočila, kako naj se vključijo v plansko proizvodnjo. S suhim lesom so dobro preskrbljeni, težava je pa z obročnim železom za vozove. Sedaj delajo udarniško samokolnice in to-pere za orodje, ki bo potrebno pri gradnji zadružnega doma.
Kovačnici imata dela na pretek, saj daleč naokrog ni nobene druge. Povsem druga je stvar z »Našo knjigo«. Naj povedo številke: v času od 1. aprila do 31. decembra 1947 je znašal celokupni promet 94.565 din, samo na knjigah le 30.000 din. Vzrok je predvsem v tem, da okrajni gospodarski odsek sploh ni dodelil niti enega kontingenta papirja ali šolskih zvezkov ali svinčnikov za knjigarno. Trenutno so vse »Naše knjige« v okraju brez papirja in najpotrebnejšega materiala, navezane le na prodajo knjig. Seveda so ob takih pogojih lahko pasivne!
Poleg hotela, ki je obenem delavsko-uslužbensk a restavracija, ima krajevna uprava še dve gostilni, kjer se pa topla jedila ne prodajajo. Na krajevni ekonomiji se pridela toliko, da je restavracija za silo preskrbljena z najpotrebnejšim.
Čevljarska delavnica je sklenila pogodbo z »Obutvijo« v .Kranju in dela lepe čevlje po planski proizvodnji.
Najbolj pereče vprašanje je vprašanje kredita. V letu 1947 so prejeli le 200.000 din kredita, kar bi komaj zadostovalo, da se postavi en obrat v redno poslovanje. Sedaj zavlačuje Narodna banka v Slovenigradcu že nekaj časa izplačilo novega kredita, s katerim bo mogoče nekoliko dvigniti podjetja.
čeprav je trg Marenberg napravil v pogledu razvoja svojih gospodarskih podjetij še velik korak naprej, bi vendarle ne škodovalo tudi pri tem nekoliko več samoiniciative, saj so domala v vseh drugih vprašanjih gospodarstva, prosvete in politike r.a prvem mestu v okraju.	F. M.
Vešik uspeh koncerta w Brdih
V nedeljo 7. marca je gostoval v naših sončnih Brdih v vasi Dobrovo godbeni krožek »Triglav« iz Šempetra pri Gorici. Nastopil je z bogatim in dobro izbranim sporedom glasbenih in pevskih točk. Briško ljudstvo je napolnilo veliko grajsko dvorano do zadnjega kotička. S posebnim navda, šenjem so poslušalci sprejeli narodne in ruske pesmi, katere je izvajal šem-peterski orkester. Posebno odobrava, nje sta žela 6olospeva baritonistov tov. Uršiča in Cijana. Ob zaključku koncerta se je zahvalil krožku predsednik krajevnega prosvetnega sveta ter potrdil, da slične prireditve do sedaj še ni bilo v vasi. Izrazil je tudi upanje, da ta prireditev ne bo zadnja, kajti želja po zdravem razvedrilu in lepi pesmi je pri Bricih vedno živa.
K.	B.
Takih stvari ne smemo več trpeti l
Dne 11. marca je obiskal Ivanjkcv. ce potujoči kino s »Parado 1. maja«. Zvečer po kino.predstavi se je zbralo v gostilni kakih 15 do 20 fantov v starosti 17 do 20 let, ki pod vplivom alkohola z neprimernim govorjenjem, kletvicami in zmerjanjem gotovo ni60 delati časti ljudski mladini Slovenije. Tu se človek nehote vpraša, ali v Ivanjkcvcih sploh ni organizacije LM:\ ki bi ped pokroviteljstvom OF
poi---'a tem mladincem pravo pet,
ki n! pijančevanju, temveč v prid. nem r ‘ ' iu in delu za skupnost.
K. Š.
S eden tehnike v Murski Soboti
Pri izvedbi Tedna tehnike ta športa so sodelovale v Murski Soboti vse množične organizacije. Avto-moto-društv0 je priredilo predavanje na državni gimnaziji In na srednji gospodarski šoli. Dijaki ln dijakinje, kt so ge udeležili teh predavanj, so pokazali veliko zanimanje ter sklenili, da ustanove v šoli krožek avte-močo društva ln so se prijavili v bodoči šoferski te čaj.	K. H.
Dopisniki, pišite nam o izvajanju novega načina preskrbo-vanja po vezanih cenah, o organizaciji in poslovanju nove trgovske mreže preko decentraliziranih zadrug, o oddajanju kmetijskih pridelkov po vezanih cenah!
FIZ KULTURA
Daises m začne na Bledu balkanska Hzkultnraa konšerensa
Ljubljana, 18, marca Z beograjskim brzovlakom so daniš prispeli v Ljubljano delegati Poljske, CSR Bolgarije, Romunije, Madžarske in Jugoslavije, ki se bodo udeležili balkanske fizkulturne konference na Bledu. Jugoslovansko delegacijo sestavljajo sekretar komiteja balkanskih iger Miroslav Kr-sačič, član sekretariata Centralnega sveta Ljudske mladine Jožo Bačič, član sekretariata FISAS-a Milan Kovačevič in član sekretariata FISAH-a Lucijan Kovačič.
Na postaji sta delegate sprejela predsednik Fizkulturne zveze Slovenije mini-
ster Zoran Polič in predsednik komiteja za fizkulturo vlade LR Slovenije dr. Danilo Dougan, ki je goste pozdravil v Imenu vlade LRS. Sprejemu so prisostvovali tudi zastopniki Svobodnega tržaškega ozemlja.
Delegati so se po kosilu v hotelu Unionu odpeljali v Planico, kjer so sf ogledali planiško skakalnico, nato pa na Bled. kjer bo v petek in soboto fizkulturna konferenca zastopnikov Poljske, češkoslovaške, Bolgarije, Madžarske, Romunije, Albanije, Jugoslavije In Trsta.
Začetek nogometne sezone v Domžalah
Preteklo nedeljo so nogometaši Domžal igrali doma prve letošnje tekme. Mladina je izgubila tekmo s fa Titan Iz Kamnika 4:0, v glavni te Irm 5 pa je I. moštvo domačega društva porazilo nogometaše Proletarca iz Zagorja z rezultatom 4:2 (2:1). Tek-je bila odigrana v prijateljskem ozračju in je pokazala precej nogometnega znanja obeh nasprotnikov. Domače moštvo je zmago zaslužilo zaradi učinkovite obrambe. Napad je bil v polju tehnično In taktično dober, le pred nasprotnim golom premalo odločen. Slabši del moštva je bila krdska vrsta. Gostje po bili izenačena ce* Jota hitrih in izurjenih nogometašev. Najboljši del moštva Je bil notranji trio. Sodnik Flis je obdržal Igro na dostojni višini v zadovoljstvo igralcev in gledalcev.
Drobne zanimivosti
Naši najboljši teniški Igralci Mitič. Palača. Laslo, Sariö In Milojkovič so odpotovali v Opatijo na encmosčni trening v šport-nem taborišču
V Budimpešti so končali mednarodni akademski tnmir v košarki )n odbojki.
Prvo mesto uri odbojki in zasedla Romunija. drugo Boj vari j-’, tretfe Jugoslavija In četrto Madžarska. V košarki .v». zavzela prvo mesto Madžarska, nato slede Romu-niia. Jugoslavija m Bolgarija.
W IS milijonov sovjetskih fizkultur-nikov. Je! go položili norme za znak litri-oravljon za delo in obrambol. jo 40«% ’ena. Sovjetske športnice so se povrorie oa veliko višino, o čemer pričajo mednarodne Tekmo zadiriDi let. Oj 47 odlikovanj. ki jih je dohila ekipa ZSSR n» »vropsk'h lahkoatletskih tekmah, so jih T5 dohllo žene. 20 svetovnih rekordov v ‘lrsanjn. lahki atletiki in koleoprsfcih »ekmah so si priborile sovjetske športnic« v zadnjih oetih letih. Nekateri rezultati sovjetskih žena v športu so absolutni rekordi Sovjetske zveze.
•
SFD ŽELEZNIČAR v LJUBLJANI priredi v sobote zn marca ob 18 v domu Huba Šercerja pionirsko telovadno akademijo z U telovadnimi točkali. Sodeluje mladinska
godba na pihala lz Sp. šiške, star?! ln prijatelji društva naj ' s številno udeležbo dajo vzpodbudo pionir|em in ob tej priložnosti precenijo napredek društva pri vzgoji najmlajših
SFD ŽELEZNIČAR LJUBLJANA javlja vsemu članstvu ta ostalim da je zadnji rok vpisa za fizkultum; znak do vključno
25.	marca. Pohitite s prijavami. Polagan j e norm za znak je v našem društvu vsak dan cd 18. ure naprej razen sobote ln nedelje.
PRVENSTVO TRIGLAVA V NAMIZNEM
TENISU. FD Triglav Zg. šiška razpisuje za soboto in nedeljo 20. ln 21. t. m. dril. štreno prvenstvo v namiznem tenisu za posameznike dvojice ln moštva. Nastopiti smejo samo člani društva in aktivov Lito-stroj ta EC2. Prijave oddati društveni pisem!. — Zmagovalci bodo prejeli lepe plakete
OBISKOVALCEM PLANIN še vedno prihajajo poročila o vlamljanju ▼ planinske koče. So primeri, ko planinec ali smučar v sili mora vlomiti v kočo. To Je oprostlji-yo. ako storilec takoj po prihodu v dolino javi dejanje najbližjemu planinskemu društvu in poravna škodo k! jo Je povzročil Ni pa mogoče oprostiti vlamljanja v koče iz drugih ozirov Ker so planinske postojanke obča ljudska Isat bo Odbor za planinstvo In alpinlstlko FZŠ primere vlomov Javil na javno tožilstvo, ki bo predlagalo za krivce nastrožjo kazen.
Šahovsko prvenstvo Slovenije
V mali dvorani doma Osvobodilne fronte V Celin se bo v nedeljo 21. t. m. začel šahovski turnir za individualno prvenstvo Slovenije. Na turnirju bodo nastopili prvaki Ljubljane, mariborskega |n gorenlskega r-krožia ter vrsta najboljših slovenskih ša-histnv, tako da ho na turnirju nastopalo skupno 16 igralcev.
•
šahovski turnir za prvenstvo Makedo.
Vile V nedeljo 21. marca se bo začel v Ekoolju šahovski turnir za posamično prvenstvo LR Makedonije. Doslej se je prijavilo 18 tehletov.
Tudi na Raf ulu ne spimo
Tudii pri nas na Rafutu ne 6pimo, marveč smo marljivo na delu, da po svojih močeh prispevamo k dvigu splošne blaginje. Naj 6amo na kratko povemo, kaj smo vse sklenili in na. pravili v zadnjih tednih.
Dosedanji zadružni poslovalnici bo. mo dali konkretnejšo obliko z usta. novitvijo samostojne zadruge, kateri bodo priključene tudi razne delavni, ce. Sklenili smo. da bomo ustanovili delavnico za čepice in dežnike. Tudi zadružna gostilna je na vidiku. Od. bor OF je imel že več sestankov ter je razpravljal s kmeti in delavci o razdelitvi zemlje onih italijanskih go. spodarjev, ki so zapustili svoja pose. stva. Enodušno so sklenili: »Nobena ped zemlje ne sme ostati neobdela. na!« AFŽ in mladina sta si postavili nalogo da pokrijejo te dni širok jarek ob glavni cesti, ki je leglo raznega mrčesa, posebno komarjev. Dela so 6e že pričela.
Voditeljica naših najmlajših je poskrbela. da so dobili vsi pionirji ru_ te. Vse množične organizacije so po. magale, da se je zbrala potrebna vsota denarja za nakup rutic. Čeravno je bila proslava na zunanje skromna, je bila vendar zelo prisrčna. Pionirji so prišli z zastavo, peli so in pozneje tudi recitirali. Zastopnik mladine je pozdravil malčke, nakazal naloge pio. nirske organizacije ter vsakega posameznika.
Na Rafutu imamo tudi redna pre. davanja. V zadnjem času se je naj. več govorilo o vezanih cenah in o pet. letnem planu. Prihodnji teden ho predavanje o zgodovini Slovencev. Množični sestanki kakor tudi posamezna predavanja so zelo dobro ob. iskana. Te dni imajo naši najboljši mladinci in tovariši obilo dela 6 pri. pravami za ljudsko štetje in za volit, ve v okrajno skupščino. Vsi so se z navdušenjem odzvali pozivu na sodelovanje.	K. B.
DNEVNE VESTI
KOLEDAR
Petek. 13. marca: Jcžef Zlata.
Sobota.. 20. marca: Sročio.
SPOMINSKI DNEVI
13.	IH. 1941. — Enoto, brigada Tenet» Tomšiča 'zavzamejo nemško postojacko v Moravčah.
19.	IH. 1945. — Začetek sovražne ofenzive n» Primorskem.
DEŽURNA LEKARNA Centralna lekarna. Tromost j e. Marata trg 5.
SLOVENSKA NARODNA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI IN MARIBORU Drama v Ljubljani
Petek, 19. marca, ob 19.30: Shakespeare: Hamlet Red B".
Sobota. 20. marca, ob 16: Maršak: Mucin dom. Zaključena predstava za osnovne šolo St. Vid in Naklo pri Kranju. — Ob 20: Cervantes: Štiri medigre. Red C.
Nedelja, 21. marca, ob 14 ?0:	Maršak:
Mucin dom. Izven Znižane «ene. — Ob 19.30: Shakespeare: Hamlet. Izven. Opozarjamo občinstvo, da je pričetek predsts.v »Hamleta« odslej redno ob 19.30.
Za predstavo Marša’«»'.’» otroške igre »Mu. cin dom* v soboto. 20. t. m., eo še vstopnice na razpolago pri dnevni blagajni. Opera v Ljubljani
Sobota. 20 marca ob 19.30: Bsrodta: Knez Igor. Red A.
Nedelja. 21. marca, ob 15: Bizet: Carmen Izven
Drama v Mariboru
NedeUas 21. marca ob 20. Goldoni: »Krčmarica Mirandolina«. Izven.
Opera v Mariboru
Petek, 19. marca °b 19: »Baletni večer«. Rad LMS-1.
Sobota. 20. marca ob 20. Puceta!: »Ta*ca«. Gostuje Jože Gostlč. prvak zagrebške opere. Izven.
Nedelja, 21. marca o-b 15: Baletn: v»čer«. Izven.
ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Mestni dom
Sobota, 20. marca ob 20: P N. Dostojevski: »Idiot* premiera.
Nedelja. 21. marca ob 20: P. N. Dostojevski : »Idiot«.
V šentjakobskem gledališču bo v soboto.
20.	marca ob 20. ur, premiera »Idiota«! 10 slik po Istoimenskem romanu P- N. Dostojevskega. Nastopil! bodo: Gorjupov e. Grgure-ričeve, Simončičeva. Sagadinoma. Petrovčičeva Lavrih. Lombar. Petrcvč’č, Prus. Brihtfl, Zakrajšek, v ostalih vlcgah pe škoro res ansambel. V nedeljo. 21. marca ob 20. uri bodo Igro ponovili. Predprodaja vstopnic v trgovini Edo. Prjčer-nova ulica 44.
ŠENTPETERSKI LJUDSKI ODER Komenskega ul. 12-1.
Nedelja. 21. marca ob 17 P. Petrovčič: »Dule«, popoldanska predstava. Režija:
M.	Sever.
Predprodaja vstopnic v nedeljo od 10. do 12. ure ln en« uro pred pričetkom v Komenskega ul. 12 -I.
PREŠERNOVO GLEDALIŠČE — KRANJ Petek, 19. marca ob 20.: Skvarita. »Tuje dete« Izvem. Zsdrria večerna.
Nedelja. 21. marca ob 17.: škvarkin. »Tu-Je dete«. Izven.	S83-n
SINDIKALNO GLEDALIŠČE JESENICE NA GORENJSKEM
Sobota, 20. marca ob 19.30. Bulgakuv: «Novj dom«, režij« Tič Srečko.
Nedelja, 21. marca ob 20. uri: Ina-mmen talno-vokalnt koncert, odsekov sind, kult. umst društva na Jesenicah 575-n LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE Sobota, 20. marca ob 19. uri: Žižek: »Ml-klova Zala«. Desetič.
Nedelja, 21. marca ob 15 30: 2iže.k: »Mi klova Zala« Enajstič Uprava ljudskega gledališča v Celju sporoča, da bo za naprej rezervirala vstpn-nice le za obiskovalce iz okolic», fivd-kalne podružnice in drugs množične organizacije, če bodo predhodno in pravo-časno poslale pismen» naročila organizatorjev skupinskega paseta.
Predprodaja vstopnic za vsako predstavo en dan prej od 16. do 38. ure t»r na dan predstave 2 uri pred začetkom.
•
II. Javni nastop slušateljev in gc;en:ev noše Akademiie za glasbo bo v pon»dri'ek
22.	t. m Ob 18. uri v veliki filharmonični dvorani. Nastopili bodo gojenci oddelka za «tlopetja. klavir in violino Spored je popolnoma koncerten, podrobnosti «lede-Sporedi bodo od sobote dalje na razpolago v knjigarni muzikali;.	f08 n
Smučarjem - planincem ki namronno posetlti kočo pri Triglavskih jezerih tri Poročamo, da sl vzamejo hrano s seboj kep koča z njo ni v zadostni meri zri o. Sena.	534-n
Popravek. V zahvali za pokojnim Robrik Ivanom je pomotoma izostalo: Prisrčna zahvala mariborskemu tekst k v: rt* »tu z-žaloetinkt, tov. upravnikom Dijaških dimov, kakor tudi dijakom ln mladini ki je tvorila špalir Žaluioči Robniknvi S05 n X. drž. gimnazija Ljubljana-Moste, 00 navija dne 21. marca 1943 ob 18. url v mladinski dvorani. Frančiškanski urici «vol o fizkulturne «kademljo. Vabivui vs!>	E0S-n
Zadružni dom ho do gospodarskega iz o pr p f in kulture
Preskrba
DELITEV MESNIH IZDELKOV IN KONZERV
MLO — oci-ciel-e^ wgov*no ln preskrbo V Ljubi,-an. obvešča pctPoinike cla pred xneju v soboto 20. m-rca cd 8—12 in od 14—17 na potrcimško nakaznico TD za m&^oc mare po 1 dooo me^n.b konzerv 250 g ai_ 250 g mesnih. izdelkov na oba odr-čizka Marec — meso m_ Cona za kg letne salame 74 din, pašteta 44 din, hrenovke, arf-ajade 63 din za 1 kg in mesne konzervo 2u dm za 1 dozo.
M&me Izdelke in konzerve bodo delile vee poslovalnice mestne klavnic® in mesarja Hribar Matija (Polje) in Jesih Jakob st.., Dolenjsko, cesta.
Poslovalnice mestne klavnice in mesarje prevzemej-o me^n® izdelke in konzerve pri »Oisenairju« Tomšičeva cesto, v petek 19. marca ob 14.
Neprodane mesne izdelke in konzerve morajo poslovalnico In mesarji vrniti Se istega dne do 13. ure. Obračun z odrezki Je predložiti m estri ’klavnici v torek 23. t. m.
Obveščamo potrošnike ün prodajalne da si lahko nabavijo mesne izdelke ali konzerve tudi oni potrošniki, ki niso prejeli pravočasno TD potrošniških nakaznic in imajo prejšnje odreske za meso še neizrabljene. Odrezki eo bUi do! c čer. ti v objarvi dinevnih časopisov dne 5. in 12 marca
U	f
SCancsrSi
Jeseničane opozarjamo na nocojšnji koncert. ki bo v sindikalnom gledališču ob pol 2D. uri. Ped vodstvom dirigenta Jakova Clpcija izvaja orkester Slov. filharmonije dola Beethovna. Schuberta. Smetane in Kazine. Kencart bo znamenit dogn>dek v Jeseniškem kon-emem življenju. 602-n Opozarjamo na simfonični koneprt. ki bo v torek, 23. marca ob 20. url v Unionu. Slovensko filharmonijo bo vodil ta večer znameniti bolgarski dirigent Sann Popov, kot solist pianist bo nasiVmi! urc^ An fon Trost. Podrobni spored javimo, opozarja, mo i«, da j^ koncert v a borzna ju. Vstč-p-n-ce v knjigami muzika.lij. Kongr^-nj trg.	609-n
Kinematografi
LJUBLJANA UNION: .soviet.sk! film ’Zadnja noč«, tednik — MOSKVA: sovjetski film »Prva rokavica«, tednik. — SLOGA: sovjetski film -Srednji napadalec« tednik — Predstave v garnish kinematografi! o.b 16.15. 1315 in 2f).15. uri — KODELJEVO:	češki film:	-Ukradena
meja« tednik. — Predstava ob 19 30. MARIBOR ESPLANADE:	sovjetski film:
VNa-<red:n v Buhari«, t-echfk. — GRAJSKI:	am'brski f Im »V^Piki diktator«.
Zaradi izredne dolžine flma predstave ob 16.30. 18^5 in 21. url.
CELJE METROPOL:	sovjetski film rSe-
krrtir Rajkoma« tednik — DOM: fov-jot.ik' fiiim .Lermontov« tednik KRANJ MESTNI:	sovjetski film »Bell
volčjak«, tednik.
PTUJ: sovjetski film: »Naše srce«, tednik.
Badšo Ljubljana, IVSaršIfsr in Si. Primorje
Spored za petek
6 00 Budnice. 6.10 Poročila, objava sporeda in vremenska napoved. 6.30 Jutranja telovadba. €.40 Ruski tečaj Društva za kulturno sodelovanje Slovenije ? SZ (24. lekcija) 6.50 Ruisike narodne. 7.00 Radijski kciedar. Iz današnjih časopisov, objave. 7.15 LiszJtova glasba. 7.30 Napoved časa in poročila. 7.45 Klavir v ritmu. 12.30 Napoved čaisa in per oj.la 12.45 Žabama glasba, mo-li oglasi in objave. 13.00 G. Doret: Vtncar-bi praznik. M. Gould: 1 stavek is simfonije na motive koračnic. 13.30 Kulturni pregled. 13.40 Operetna glasba. 14 10 Slov-viško uverturo. 14.30 Napoved časa. poročila in objava večernega spored«. 14 45 Slovenske narodne poje Tone Petrovčič, spremlja A. Stanko. 18 00 P-govori s pionirji. 18 20 Prsmi bratskih narodov. 18.40 Pisan spored za harmoniko izvaja Avgust Stranko. 19.C0 Radirki dnevnik 19.10 Poljudne melodije znsujh skladateljev. 19.30 Napoved ča-sa in poročila. 19.45 Zabavna glasba mali oglasi in obj«-ve. 20.00 Predavanje» 20.10 Slovenske umetne pecmi. Poje moški zbor Slovenske filharmonije. 20.40 Baletno scene iz opor. 21.10 Komorna ura Bachovih skladb. Sodoluijejo: Karlo Rupel (violino). Giusto Omopoue (viola) in Pavel šivic (klavir). 2145 Lahka instrumentalna gl.-sba. 22.00 Prenos v««?ti Zvezne pcst.Ve Becvr.id 22.15 Malo po svetu v glasbi 22 40 Plenen gl«sba
©
PO KRATKI I> LEZXI NJ ZAPUSTIL NAS OČKA
nsnssraHM
_KI IX MUČNI BO- 1
CAS JE ZA VEDNO ft
LJUBLJENI
IVAN
JAVdUNIK
POGREB BO V LJUBLJANI V PETEK 19. MARCA OB 16. IZ ŽAL, KAPELE SV. KRIŠTOFA. NA POKOPALIŠČE K SV. KRIŽU.
KRANJ. 18. MARCA 1948.
ŽALUJOČI:
P JAVORMKOVI-HUBERTOVI
ikLa£iag£a&L\
Oglasni oddelek telefon Štev. 88-32 vodja oddelka tel Štev. 38-33
SLUŽBE IŠČEJO
PISARNIŠKO MOC za pomožna dela. Iščem Mizarstvo Zaletel, Stanežiče — Št. Vid.	7872rl
DIMNIKARSKI POMOČNIK išče službo prvenstveno v okolici Ljutomera, Ormoža, Ptuja. Pismeno se zglasiti na naslov: Belovič-Karel, Celovška cesta 111, soba številka 13, šiška. — Ljubljana.	7867-1
SLUŽBO DOBE
GOSPODINJSKO POMOČNICO — pošteno in zdravo, sprejme k tričlanski družini M. Pibernik, Galetova 9, I. nadstr. — Nastop takoj. Plača in hrana dobra.	7938-2
SPREJMEM takoj dobrega brivskega pomočnika ali pomočnico. Mavsar — brivec, Črnuče pri Ljubljani. 7573-2 KRAJEVNI 14U1VSK1 m Cesaiiu saiou ELO Gušlanj išče pomočnika odnosno pomočnico, vešča v moškem in ženskem salonu; nastop službe 1. aprila Dopisi:	Uprava eoep. podjetij K Lu
Guštanj	7594-2
POSTREZNICO za dopoldneve, snažno in pošteno, sprejmem takoj — Wolfova ulica 3-II.	7831-2
FRIZERKO išče salon »Nada«, Igriška 12.	i875-2
BOLNICA TRBOVLJE išče za takojšen nastop: 1 farmacevta-lto, 1 in-štrumentarko, 2 bolničarki. 1 pomož. bolničarja, 1 perico, 1 vratarja 1, vrtno delavko, 1 pisarniško moč. — Predstaviti se osebno.	7894-2
ŠIVILSKO POMOČNICO sprejmem takoj. Lukeš, Vegova 8-1.	7928-2
HLAPCA ali DEKLO za vsa poljska dela takoj sprejmem. Šuštaršič Jakob. Stanežiče 3.	7829-2
KROJAŠKEGA POMOČNIKA za velike kose, moška ali ženska dela — sprejme Salon »Sever«, Prešernova Ulica 5.	7856-2
ZASLUŽEK
URADNICA s trgovsko šolo, vešča vseh pisarniških del, želi zaposlitve v popoldanskih ali večernih urah (3—4 ure dnevno). Ponudbe na ogl. odd. pod: Zmožna.	7939-4
IŠČEMO za par dni strokovnjaka knji» vodjo, ki bi organiziral poenoteno knjigovodstvo. Naslov v oglasnem oddelku.	7871-4
ODDAM 5 mesecev starega otroka v oskrbo. Plača po dogovoru. Ponudbe pod Otrok na ogl. odd.	7838-4
ZANESLJIVO POSTREZNICO iščem za takoj. Tavčarjeva ulica l-II — levo.	7911-4
KROJAŠKI POMOČNIK dobi stalno delo na dom in to male kose. Naslov v oglasnem oddelku.	7850-4
PRODAM
ŠIVALNI STROJ Singer, nov, kabinet 40, na električni pogon, 220- V, prodam. Ponudbe poslati pod »Singer« na ogl. odd.	7909-5
NJIVSKO BRANO z noži za brazde, prodam. Mala vas št. 21 — pošta Ježica.	7205-5
RADIOAPARAT ugodno prodam. — Cankarjeva štev. 20, pošta Kranj (Pungrad).	7902-5
RADIOZARNIČE več vrst in drugi ra-diomaterial ugodno naprodaj. Stru-ževo št. 27, p. Kranj.	7901-5
GRAMOFON Masters Voice, salonski, prodam. Naslov v ogl. odd. 7915-5 RADIOAPARAT »Telelunken«, 3+1 — prodam. Naslov v ogl. odd. 7917-5 LEP TEMNOSIV KOSTUM za manjšo postavo, modrordeče nizke čevlje, lep zlat medaljon in blago za moško in žensko obleko prodam. Naslov v ogl. odd.	7916-5
KOMPLETNO POSTELJO, otroško posteljo, mize in drugo pohištvo zaradi selitve ugodno prodam. — Naslov v ogl. odd. SP.	7932-5
SPALNI DIVAN, zložljivo posteljo, usnjen divan, prodam. Ogled od 12. do 15. .Naslov v ogl. odd. 7929-5 KRMILNO PESO, 1000 kg — prodam. Tržaška cesta 207, Vič — pri dolgem mostu.	7930-5
ŽIMNICO prodam. Golob, Metelkova štev. 5.	7927-5
KROMATICNA HARMONIKA »LU-BAS«, trivrstna s 60 basi, prav dobro ohranjena, naprodaj. — Okorn, Černetova ul. 25.	7924-5
ŠKORNJE št. 42, močne štrapacrie — prodam. Naslov v oglasnem oddelku Slov. poročevalca.	7 845-5
DRVA prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	7861-5
NOV PETCEVNI »Telelunken« radioaparat prodam. Spudič. Maribor, Koroška c. 43-11.	7892-5
NAJFINEJŠO VOLNO, 360 g, prodam najvišjemu ponudniku. Ponudbe pod Svetlorumena na ogl. odd. 7885-5 KOMPLETNO OKNO 150X145 s steklom prodam. Naslov v ogl. oddel. Slov. por.	7882-5
SPALNICA, orehovana korenina, masivna, naprodaj. Ljubljanska cesta štev. 63.	7854-6
POSTELJO s peresnieo, posteljno orna» rico in slike prodam. Linhartova cesta št. 18.	7855-5
NOV POSNEMALNIK prodam, odnosno zamenjam za živila. Naslov v ogl. oddelku.	7S4i 5
VRTNICE, ribez, vinske trte, lepotično grmičje, nageljne prodajam. - Šiška, Pod hribom 40.	7798-5
KLAVIR in klavirsko harmoniko, 80 basov, prodam. Naslov v oglasu, m oddelku.	7862-5
MOTORNO KOLO »Miele« 98 ccm — dobro ohranjeno — prodam. Naslov iz prijaznosti v mehanični delavnici Mrak.	7S57-5
ŠIVALNI STROJ »Singer« z dolgim čolničkom, prodam. — Naslov v ogl. odd. SP.	7942-5
ZLAT SVINČNIK, umivalna miza z ogledalom, mizica s stolčkoma, mala pisalna miza, nekaj oljnatih slik naprodaj. Naslov v ogl. odd. 7935-5 KLAVIR poceni naprodaj. Lepodvor-ska 35-1.	7936-5
VELIKO SALONSKO OGLEDALO — (zrcalo 180 X8o), elegantno; železno KoKS-PEC za salon, kad za sedeče kopeli, žel. belo emajlirano proda: Breznik, Cankarjeva c. 7-1.	7941-5
BRILJANTNI PRSTAN z rubinom — prodam. Naslov v ogl. odd. 7960-5 OPRAVA: jedilnica sprejemnica (moderna) ter razne umetniške slike — ugodno naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku.	7654-5
ZAPESTNO URO švicarsko štoparico, razne čevlje in snežke, prodam. — Naslov v ogl. odd.	7953-5
ODLIČNO MOŠKO KOLO, še novo. prodam. — Naslov v ogl. odd. Slov. poročevalca.	7949-5
NOVI PREŠITI ODEJI, malo orehovo kredenco, otroško posteljo, športni voziček, dva stola, angora volno — ugodno prodam. Javornikova 3-III, desno.	7947-5
SMUŠKE ČEVLJE štev. 43 prodam. Ogled med 15. in 17. uro. Naslov v oglasnem oddelku.	7762-5
IGRAČKE ZA VELIKO NOC pošiljam na povzetje takoj po naročilu. »Pašta« — polna škatlica malih poštnih formularjev, poštna vrečica, žig I markiee, 110 din. »Most«-leseni matador z mnogimi deli 110 din. Hedve-dovič, Zagreb, Gajdekova 18.	7764-5
PREPROGE, perzijske in domače, po najpovoljnejših cenah dobite v trgovini »Kirman šah, pasaža Nebotičnik.	SP 47-5
MIZNI ŠTEDILNIK prodam. Naslov v ogl. odd.	7881-5
NEKAJ SENA prodam. Mala vas 21, pošta Ježica.	7876-5
MOŠKI ŠKORNJI št. 43, skoraj novi, ugodno naprodaj. Cesta na Rožnik 41. visoko pritličje.	7868-5
PISALNI STROJ »Ideal«, malo rabljen, prodam. Ogied popoldne. Naslov v ogl. odd.	7870-5
PISALNI STROJ »Urania« s tabula-torjem in vsemi modernimi šikana-mi, pisarniški model, skoraj nov — prodam za 40.000 din. Naslov podr. SP Maribor.	7893-5
KUPIM
ZLATO 22-karatno 4 grame za popravilo zob kupim. Naslov v ogl. odd. Slov. poroč.	7946-6
MOŠKO KOLO, dobro ohranjeno in preprogo velikosti do 3y-X4m, kupim. Ponudbe: Neumann, šiška, Ale-ševčeva 50.	7779-6
Sprejmemo tako}
V SLUŽBO VEČ trgovskih pntočnikev, trgovskih pomočnic, skladiščnikov ter administratorjev ali administratork
Strojpis - Gajeva 3
Poziv
upnlkam in dolžnikom
ZVEZE LESNIH ZADRUG V CELJU
Po zadnji sklepni seji odbora je prenehala s svojim poslovanjem ter stopila v likvidacijo.
Pozivamo upnike in dolžnike, da do 31. marca 1948 prijavijo svoje terjatve in obveznosti.
Zveza lesnih zadrug v likvidaciji, likvidacijski odbor
HIŠO NA GORENJSKEM kjerkoli v bližini železniške ali avtobusne postaje, tudi na štajerskem, predvsem v Savinjski dolini, kupim. Ponudbe na ogl. odd. pod: »Dom«. 7955-6 KOMBINIRANO BOSCH DINAMO — magnet za motocikel, kupim. Svetič, Ljubljana, Gerbičeva ul. 7.	7951-6
KOMAT za srednjega konja kupim. Naslov oddajte v ogl. odd. SP pod: »Komat«.	7948-6
ŽELEZNI EMAJLIRANI ŠTEDILNIK kupim. Ponudbe na ogl. oddelek pod : Takoj!	7944-6
PREPROGE, domače ln perzijske kupuje in prodaja ter sprejema v komisijo Trgovina »Kirman šah«, pasaža Nebotičnik.	SP 48-6
ŠPORTNI VOZIČEK, dobro on anjcn, kupim. Sv. Petra II. dvorišče Vprašati pri hišnici.	7755-6'
nuillMJjK., i UGU V IN A JOS UOJl NA Prešernova 3S sprejema in p rola ja 1obru ohranjen» oblačila to drage le ne nredmete	S P 45 R
LUŽNI KAMEN, kupim. Plačam dobro Rimska 6-1. nad.	7877-6
MOTORNO KOLO 98 do 150 ccm, brezhibno — kupi E. Jaeger, Podčetrtek.	7890-6
ZENSKO KOLO, prav dobro ohranjeno, kupim, štefanič, Titov trg 23-III, Kranj.	7905-6
TELICO od 350 do 450 kg za zakol kupim. Ponudbe pod »Dobro plačam« na podr. SP Kranj.	7904-6
KOTEL za žganjekuho takoj kupim.
Naslov v ogl. odd.	6771-6
PLAŠČE IN ZRAČNICE za kolo ln 1 plašč Standard, 28X1.5, žični, kupim. Pintarič, Wolfova ulica 12 — dvorišče.	.	7920-6
KUPIM 5—6 metrov predvojnega blaga za kavč. Ponudbe pod Odlično na ogl. odd.	7912-6
SPOMLADANSKI MOŠKI PLAŠČ za večjo postavo kupim. Naslov v ogl. odd. SP.	7952-6
PLINSKI ŠTEDILNIK s pečico in klavirsko harmoniko »Scandali« do 60 basov, samo prvovrstno kupim. Ponudbe na ogl. odd. Slov. poročevalca pod »Takoj 100«.	7931-6
ZAMENJAM
DOBER KONJSKI GNOJ zamenjam za seno. Žabjek 11.	7880-7
KOSILNI STROJ z žetno pripravo in brusom, zamenjam za elektromotor 4V2—6 ks, 380 V. OgledCStudenecT2, pošta Polje.	7883-7
FOTOAPARAT »Voigtländer« 6X1-Skopar 1:3.5-F-105 cm, zamenjam za moško kolo. Švigelj. Ljubljanska ul. štev. 5.	7933-7
NtPKtMICMNt
ENONADSTROPNO NOVEJŠO HIŠO; 2 dvosobni in 2 enosobni stanovanji, 700 m'4 vrta, v severnem delu mesta, prodam za 800.000 din. — Naslov v ogl. odd. SP.	7937-8
PARCELO, zazidljivo z vilo, velikost 2000 kv. m., pri zadnji tramvajski postaji na Viču, prodam. — Naslov v ogl. odd.	7956-8
STANOVANJSKA HIŠA v Vel. Lošinju, otok Cres, je naprodaj. 8 sob in pritikline. trg. lokal, vrt. Cena 350.000 din. Naslov za informacije v ogslasnem oddelku.	7921-8
MLAJŠEGA ZDRAVEGA
delavca
in POMOŽNO
pisarniška moč
ZA NOČNO DELO - SPREJME uprava ,SL poročevalca*
OPEKARNA LJUBNO na Gorenjskem potrebuje za svojo poljsko opekarno
izdelovalca zidne opeke
in dva
POMOŽNA DELAVCA
Plača po uredbi — skrbljenol
hrano p re-
Tovarna Standard
v KRANJU
potrebuje za takojšen nastop:
40 pomožnih delavcev 1 strojepisko 3 administrativne moči 6 zavodskih miličnikov
Za hrano in stanovanje preskrbljeno. — Javite se
v personalnem oddelku tovarne.
PARCELA (travnik) za stavbo! V bližini želez, postaje In ceste, prodam. Naslov v ogl. odd.	7793-8
STAREJŠO HIŠO kupim. Ponudbe pod Prodam na ogl. odd.	7879-8
ENODRUŽINSKO HIŠO z vrtom, prosto stanovanje, pri Sv. Juriju Celje, 122 000, proda. — Zagorski, Maribor, Meljska 3.	7S91-8
SOBE - S1ANOVANJA
DVA NOVOPOROCENCA brez otrok iščeta prazno sobo po možnosti s kuhinjo v okolici LjuDljane. Plačata dobro, tudi z živilskim blagom._ Naslov v ogl. odd.	7959-10
PRAZNO NEOPREMLJENO SOBO po možnosti s posebnim vhodom iščem. Plačam dobro. Pismene ponudbe r.a ogl. odd. pod Dobra stranka. 7957-10 DVOSOBNO ST AN u VAN J E, parketi-rano, nekaj vrta, zelo udobno, zamenjam za večje. Ponudbe pod Ugodna zamenjava na ogl. odd.	4476-10
SOBO brez opreme v središču Celja takoj zamenjam za enako v Ljubljani. Naslov v ogl. odd.	7873-10
LEPO SONČNO enosobno stanovanje zamenja petčlanska družina za dvosobno. Dopise pod »Prostovoljna zamenjava« na ogl. odd.	7884-10
BOLJŠO ŠOBO — samo za prenočišče dam zanesljivo solidni osebi. Ponudbe na ogl. odd. pod Kauč. 7919-10 OPREMLJENO SOBO brez perila išče mlada uradnica kjer koli — po možnosti s posebnim vbodom. Skoro ves dan odsotna. Ponudbe na ogl. odd. pod Uradnica.	7918-10
KRASNO ENOSOBNO STANOVANJE s pritiklinami, prvo nadstropje, suho in čisto, na Savski cesti, zamenjam za dvosobno. — Ponudbe na ogl. odd. pod »Ugodno za 2—3«.	7934-10
DVOSOBNO STANOVANJE, veliko, sončno, suho, z malo vrta na Poljanah, zamenjam za enako zasebno komfortno enosobno v okolici centra. Pogoj; sprejem stanujočega podnajemnika do izselitve. Ponudbe pod »25. marec« na oglasni odd. 7 851-10 KOT SOSTANOVALKA grem kamor koli v Ljubljani. Ponudbe na oglas-nL oddelek pod Mirna.	7849-10
ENOSOBNO STANOVANJE, suho, par-ketirano, zamenjam za enako ali večje, najraje za Bežigradom. Naslov v oglasnem oddelku	7866-10
ŠTUDENT TEHNIKE z lastnim perilom, išče sobo, po možnosti v centru. Ponudbe pod štajerska na oglasni oddelek.	7864-10
SOBO, prazno ali opremljeno, išče inženjer. Plača dobro in vnaprej za več mesecev. Ponudbe pod »Mlada zakonca na oglasni oddelek. 7863-10 OPREMLJENO SOBO išče uradnik ministrstva, zaposlen ves dan do 17. ure. Dober plačnik. — Ponudbe pod Intelektualec na oglasni odd 7859-10
Sporočamo, da je po nesrečnem naključju preminul nepričakovano 15. marca 1948 naš tovariš
Martin Dežman
logar
Nazarje, 18. marca 1948.
Gozdno gospodarstvo Nazarje.
ZAHVALA
Najprisrčneje se zahvaljujemo vsem, ki ste našega 95 letnega ljubega očka, dedeka, tasta
Ivana FrIcelja
spremili na zadnji poti ln z nami sočustvovali.
Bočna, Gornji grad, Kenoska, 16. marca 1948.
Žalujoči sinovi: France, Aloj. rij, Ivan Fricelj in ostalo sorodstvo.
Vsem sorodnikom in znancem naznanjamo žalostno vest, da nas je po težki ln mučni bolezni v starosti 75 let dne 17. marca 1948 za vedno zapustil naš nadvse ljubljeni dragi oče ln stari oče
Franc šribar
posestnik in gostil, na Raki
Pogreb bo v petek, 19. marca ob 15. uri iz hiše žalosti na farno pokopališče na Raki.
Raka. 17. marca 1948.
Žalujoče družine: šribar, Trat-nik ln ostalo sorodstvo.
REDNO IZHAJA
Naročajte se nanj, zahtevajte ga v 'svojih trafikah ali pri kolporterjih, DOPISUJTE MU!
RAZNO
IZGUBIL SEM od Rakovnika do kovača na Laverci 2 m sivega blaga in 2 odeji (koca). Pošten najditelj dobi nagrado. Ivan Z&viršek, Šmarje—Sap.	7958-14
- ouuu £>arv&mo itn čisumo u»njeu« öevij* oemlš čevlje in torbice najce-
.•	.	•	- 14
PROGLAŠAM izgubljeno kolesarsko knjižico za neveljavno. Izdana je na ime Franc Ceglar, Stična, štev. 2065317, znamka ni znana. 7878-14 NAŠEL SEM 14. marce, aktovko. Hribar, Cerkova 50.	7874-14
PROGLAŠAM za neveljavno izgubljeno kolesarsko knjižico na ime Župec Pepca, štev. okvira 1989	78S9-14
OSEBO, ki je pri »Sokolu« vzela črno torbico lepo prosim, naj vrne vsaj dokumente in pero. Naslov v oglas, oddelku.	7887-14
NAJDITELJA ročne rjave torbice z osebno legitimacijo štev. 1890, OF legitimacijo, delavsko knjižico in samski list na ime Miško Marija, spre-vodniški tečaj, Podbrdo—Primorsko, pozabljeno 29. febr. 1948 na jutranjem vlaku Pragersko—Maribor, prosim, da vrne proti nagradi na naslov legitimacij, v nasprotnem primeru jiii razveljavljam.	7899-14
PROSIM TOVARIŠA, ki je bil na Celovški cesti pri šišenskem trgu priča karambolu dne 8. novembra 1947 ob pol 10. zvečer in ki je zapisal štev. avtomobila ter je izročil ponesrečencu, naj se javi pismeno ali osebno na naslov: Ivo črne, Vižmarje nad Lj 66. Stroške povrnem. 7765-14 IZGUBIL SEM kolesarsko knjižico št. 1,261.171 za žensko kolo tvrdke Adler — št. legitimacije 215.757. Knjižico proglašam za neveljavno. Ivan Kržičnik, Kostanjevica na Krki številka 29.	7910-14
NALIVNO PERO, najdeno v čakalnici na kolodvoru, Ljubljana, se dobi na šmartinski 14, Prehrana. 7925-14 EKONOM trgovskega tečaja VAJD JANKO naj se telefonsko javi v Črnuče (43-00).	7848-14
RAVELJAVLJAM kolesarsko knjižico na ime Kosec Francka. Kolo je znamke Maister«, številka okvira je 1192221.	7865-14
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi našega dragega sina, brata in strica
*■
Vilktorfa Pesega
Izrekamo iskreno zahvalo vsem, ki ste ga spremili na zadnji poti v prerani grob.
Posebno zahvalo ar ju. Žitku, g. kaplanu, prijateljem: Lojzu, Mirku in Ivanu, mestni godbi, nadzorniku In načelniku proge kakor tudi železničarjem in vsem darovalcem vencev in cvetja-
Postojna, 8. marca 1948.
Žalujoči starši, brat, sestre, svak in nečaki.
X
Globoko potrti naznanjamo višem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je po nesreči in po mučni bolezni v 17. letu starosti zapustita naša najljubša, nepozabna hčerka, oziroma sestra
ŠFELCA
dijakinja učiteljišča
Pogreb nepozabne bo v soboto dne 20. marca ob 16. n® frančiškanskem pokopališču.
Maribor, 18. marca 1948.
Neutolažljivi:
stara MRVAK ZORA in LOJZE,
sestra ZDENKA, in ostalo sorodstvo
Ivan K:bič Stojan:
Liudie onkraj reke
Koman	104
»In kaj hočete?«
»Z gospodom moram govoriti.«
»Aber — in dieser Zeit? Je zelo važno?«
»J e.«
Ključ je zaškrtal in vrata so se škripaje odprla.
Folte je razburjeno vstopil in tiščal desnico v žepu. Krčevito je držal odprt nož.
»Was ist denn? Se je kaj zgodilo?« Gospodinja je preplašeno
bolščala vanj.
»A? Nič, nič. Kje pa je gospod?«
»Oben doch. V svoji sobi.«
Folte je planil po stopnicah in hitel po hodniku skozi nadstropje prostorne gosposke hiše. Pred Wolfovimi vrati pa je obstal. Za hip je okleval in se zmedel. Potem je odločno potrkal.
»Ja?« se je oglasilo izza vrat.
Pritisnil je na kljuko in vstopil.
V veliki sobi, s starimi, rdečimi žametastimi naslanjači, pisalno mizo in spuščenimi zastori, ni bilo svetlo. Toda močno zakurjeno je bilo in toplota je Folteja hromila. Vseeno je še vedno trdno držal nož.
»O, Pasterk!«
Folte je pogledal v kot, od koder je prišel glas.
Wolf je sedel na postelji. Oblečen je bil le v temne jahalne
hlače, škornje in srajco. V rokah je držal težak vojaški revolver. Menda ga je pravkar očistil.
»Kaj pa je vas privedlo ob tem času?« Wolf je vstal in šel k njemu. Prizanesljivo se je smehljal. »Was neues?«
Folte je molče buljil vanj. Lica so mu gorela. Zdelo se mu je, da ga bo toplota v sobi zadušila.
Wolf ga je dobrohotno povabil:
»Prav, prav, da ste prišli. Pomenila se bova o čem. Sedite vendar.« Smehljaje ga je gledal in se poigraval z revolverjem.
Folte se je leseno premaknil in — sedel. Roko pa je še vedno trdno tiščal v žepu.
Wolf je šel k omari in vzel steklenico iz nje. Natočil je žganja in sedel Folteju nasproti.
Folte je z levico zgrabil Šilce in nagnil.
Wolf mu je molče nazdravil in omočil ustnice.
»Toda kaj vam je, zum Teufel?« Začuden ga je opazoval in mu spet natočil.
Folte je drugič hlastno segel po pijači in jo zlil vase.
«In slecite se. Saj kar gorite!« Wolf si ni znal več razlagati njegovega molka in vedenja. Čudilo ga je.
Folte pa je počasi vzel roko iz žepa im snel klobuk. Čutil je utrip razgretih, žarečih lic in se boril z zmedenimi, pijanimi mislimi.
Potem se je sunkovito nagnil naprej in se s pogledom zapičil v Wolf a.
»Zaradi Razajevih sem prišel. Razumete? Kaj, kaj se je zgodilo ž njimi?«
»O, poglej ga no! Samo zato ste prišli? Interessant, sehr interessant ...«
»Če jih ni več — če ste jih pokončali—« Neprikrita grožnja je zazvenela iz njegovega glasu.
Wolf je planil kvišku, da je podrl stol.
»Kaj pa bi bilo potem, če! Was meinen sie überhaupt? Kako si drznete! Lump! Grozil boš, a? Und dieser Ton! Heraus!« Stegnil je roko proti vratom.
V Folteju se je nekaj zlomilo.
»Gospod Wolf, veste ...«
»Zato si prišel, da mi boš grozil?« Wolf je bil razkačen. »Misliš, da sem vedno pri volji, kakor takrat!« Za hip je premolknil in srepo zrl vanj. »Kot takrat, ko si mi tvezel pravljico o banditskem bratu? Kaj res misliš, da sem verjel? Ugrabili so Andreja! Ha, ha! Frechheit!«
Folte se je zdrznil. Ognil se je Wolfovemu pogledu in se počasi nameril proti vratom.
Wolf pa ga je prijel za rame, ga stresel in mu pogleda! v oči.
»Jdite zdaj, Pasterk!« Bil je spet čisto miren. Niti sledi razburjenja ni bilo več v njegovem glasu. »Vi ste vendar strašno — pijani. Prespite se.«
Dvignil je glavo.
»Grem. Že grem. Toda jaz nisem pijan. Samo tako čudno je vse skupaj ...« Držal je že za kljuko, ko ga je prevzel nov strah. Wolf torej le ni verjel izmišljeni zgodbi o Andreju. Nekega dne bi ga utegnil poslati tja kot Razaja. — Še enkrat se je obrnil. To pot je pogledal Wolfu v oči. »Saj že grem, saj že grem. Toda tisto o mojem bratu je res. Prisežem, da je res.«
»Ja, ja. Schon gut, Pasterk. Pa se jutri kaj oglasite. Ves dan bom doma.«
Wolf je osupnil samo za hip.
Urejuje uredniški odbor, Ljubljana, Knafljeva ulica St. Ö/H — Telefon urednlätva m uprave St 55-22 do 55-26, telefon uprave za ljubljanske na ročnike St. 38-23 — Tiskarna »Slovenskega poročevalca« — Odgovorni
urednik Cene Kranjc