PRIMORSKI DNEVN Pečana v gotovini Destale 1 gruppo Cena 150 lir Leto XXXII. Št. 76 (9381) TRST, sreda, 31. marca 1976 PRIMORSKI DNEVNIK je začet iztiajatt v Trstu 13. maja 1945. njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do L maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. kljub dogovoru o odpravi členov fašističnega kazenskega zakonika obisk egiptovskega PREDSEDNIKA V ZAHODNI NEMČIJI KD zaostrila svoje nasprotovanje splavu Zelo majhne možnosti sporazuma z laiki Spagnoili (KPI): «Predlogi KD so nesprejemljivi» - Fortuna (PSI): «S temi ljudmi so pogajanja nemogoča» - Rahlo upanje, da bo KD vendarle popustila V — Poslanska zbornica iai,0 .bril® spremenjeni prvi člen . .ons"ega osnutka 0 prekinitvi no-kntnkom Tf0,ma’ Skupno s Predsed-skj knii °m so 1® pomembni šved-ni iU£tj , ni center obiskali tudi čla-ske ® s;ovanske delegacije in šved-je ojj^pnosti. Kolona avtomobilov Ca v 'j.?..a. izpred kraljevega dvor-10. ,,iire. ču Stockholma malo pred v rč'” 111 se kmalu nato ustavila dvore, r?.gholmu' kjer je Poleg ho iPr, tuc*1 staro gledališče, izred-®Vedom ifgradha. Te stavbe, ki so jo i? ,.kulturna zakladnica, izvira-‘ D. in 1n ........................ tudi 18. stoletja in hranijo flamsk?htniška. dela st'ar':h švedskih, avtoriev’ jlakjanskih in francoskih pred i,V rlrottningholm je vse do ša- . oncem Ig. stoletja bil sredi- ntškesa^-- ga gledališkega in umet-r:j0 k^zivljenja, še danes uprizo- SČfi eged!k' i;j0 tiik„Žd'lJcuja- se aanes uf. deset „ial, vsako poletje kakih pet-(*1 gledaliških predstav. Kosina ^r^stitev predsednika SFRJ dili slarr°2a Tita so danes prire-stne obči?8^110 kosll° v Palači me- yPisal^?Sd,u ,?e j® predsednik Tito in izm . knjigo mesta Stockholma ZuPanorriJ ai darda s stockholmskim Jugo 1 ^Ihei’tom Aronssonom. zUnaniP 0Vanski zvezni sekretar za danes n wdeve Miloš Minic je imel zunanif? lkdne pogovore s švedskim dnrssonn ministrom Svenom An-govori J11' Tut^i se bodo začeli po-àvedsln-ired Predsednikom Titom in n, fSKim mm,Vi-..-,...... , , •, s tajniki sindikalne federacije CG IL - CISL - UIL. Pod predsedstvom Andreottija se je sestal medministrski odbor za gospodarsko načrtovanje (CIPE) in odobril seznam podjetij, ki ’;u «reševala» javna finančna GEPI. Gre za strošek več milijard. jih bo družba desetin Stavka v Fiatovi tovarni «Mirafiori» TURIN. 30. — že tretjič so Fiatovi delavci (60 tisoč samo v tovarni «Mirafiori») prekinili delo za tri ure v znak protesta zaradi zavlačevanja s podpisom nove delovne pogodbe in proti rastoči draginji. Stavkajoči so se zbrali v tovarniških prostorih, kjer so jim spregovorili turinski župan Novelli, predsednik pokrajine Salvetti in predsednik deželne vlade Piemonta Viglione. ma odprta. KD je, zaenkrat, predložila svoje popravke, ki dejansko pomenijo «proti-zakon». Tako naj bi, na primer, 2. člen določal, kdaj je splav kazniv: od 4 do 16 let ječe naj bi- prejel, kdor prekine nosečnost proti. volji ženske, od 4 do 8 let, pa če se ženska s tem strinja (v tem primeru naj bi žensko, ki je p-ekinila nosečnost zaprli do enega leta dni). Prekinitev nosečnosti naj bi bila — po popravkih KD — dovoljena samo v primeru, da je življenje nosečnice v nevarnosti. Če tarejo žensko gospodarski, socialni problemi ali zaskrbljenost, da bi se otrok ne rodil pohabljen, pa bi po splavu u-poštevali «olajševalne okoliščine» in ji znižali kazen. Popravek k 5. členu zakona predvideva, naj bi možnost prekinitve nosečnosti ugotovil zdravniški kolegij, ki pa mora odposlati vso dokumentacijo državnemu pravdniku. Slednji naj bi namreč ugotovil, ali je bilo dejanje kaznivo, ali pa ne. Flaminio Piccoli je časnikarjem izjavil, da gre za «primere, ki jih je predvidelo ustavno sodišče». Drugi so takoj ugotovili, da bi po de-mokrščanskem zakonskem osnutku bila prekinitev nosečnosti mogoča samo kot doslej: skrivaj. Kajti koliko je zdravnikov, ki bi bili pripravljeni prekiniti nosečnost, pa čeprav v skrajnih primerih (posilstvo itd.) v zavesti, da visi nad njihovo glavo «Damoklejev meč» dokumentacije, ki jo bo (čez nekaj mesecev?) pregledal državni tožilec. Pri svoji oceni se lahko zdravnik tudi zmoti, če pa nad njegovo glavo visi strah nekaj let zaporne kazni, bo gotovo rade volje prepustil vso odgovornost podeželskim mazačem. Kot doslei. Bodo, ob teh predlogih, laične stranke še iskale sporazum s KD ? Piccoli je svetohlinsko optimističen: «Na poti ustavnosti je dogovor vedno možen in zaželen». Komunist Ugo Spsgnolli je drugačnega mnenja: «Razlika je vellica, zelo globoka. Predlogi KD so nesprejemljivi.» Spagnoli! meni, da je najhujši tisti predlog, ki prepušča sodniku zadnjo besedo pri oceni, ali je bil splav dovoljen ali ne. še ostrejši je bil socialistični poslanec Loris Fortuna: «S temi ljudmi so pogajanja nemogoča, to bi lahko razumeli tudi komunisti. Pojdimo in glasujmo, pa bomo videli. Sicer pa nam preostaja še referendum.» Manevrskega prostora za pogajanja in sporazum med laičnimi skupinami in KD je torej zelo malo, sko- raj nič. In vendar se pogovori nadaljuje. Čemu? Mnogi še upajo, da so demokristjani postavili svoje proti-predloge z namenom, da zvišajo ceno na pogajanjih. Videti torej hočejo, ali bodo na pogajanjih popustili. Toda časa za pogajanja je sedaj zelo malo. Zakon morata obe zbornici o-dobriti v pičlih dveh tednih. Če do tedaj ne bo dosežen sporazum, ostaja samo še referendum sredi junija. Gospodarsko sodelovanje v ospredju pogovorov med Schmidtom in Sadatom Rahlo ovrednotenje lire RIM, 30. — Liro je še vedno na «gugalnici», kajti vsak dan rahlo narašča, nato spel pada in tako naprej. Tokrat je njena vrednost rahlo zrasla, tako da je kotacija dosegla 844 lir za dolar (dan prej pa 855), vendar točnejše analize kažejo, da bi bil optimizem ob podobnih primerih neumesten. V GALILEJI SO PROTESTIRALI PROTI RAZLASTITVAM ARABSKE ZEMLJE POLICIJSKO NASUJE V IZRAELU: SEEJE1 MRTVIH MED DEMONSTRANTI Uspela splošna stavka arabskih delavcev - Takojšen protest arabske zveze pri generalnem tajniku OZN Waldheimu TEL AVIV, 30. - V Izraelu je danes prišlo do najhujših protiizra-elskih neredov v vsej zgodovini judovske1 države. Tokrat so protestirali prav tisti Arabci, ki so doslej dokazali svojo lojalnost do telavivske vlade, se pravi tisti, ki živijo znotraj izraelskih meja že od same ustanovitve Izraela leta 11948 in ki imajo izraelsko državljanstvo. Današnji neredi so terjali sedem smrtnih žrtev, na desetine je bilo ranjenih, izraelske oblasti pa so are-tirsle več kot 300 oseb. Da bi zadušili nerede, so se Izraelci poslužili policijskih oddelkov, obmejnih stražnikov in vojske. Varnostne sile so večkrat streljale na demonstrante, ki so protestirali proti zaplembi nekaj sto hektarov arabske zemlje. Neredi so trajali ves dan, zajeli pa so razne kraje Galileje, severne pokrajine, v kateri živi skoraj pol niiiiiriiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimniiiiiiiiiiiiiiiiiiJiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiKiiiiiiiiiiu Videla in njegove gorile prisegli - ''veri^ri,Šveds^i vladi, sinoči pa Priredil ? krali Karel Gustav XVI. Soslaviip ?ast visokega gosta iz Ju-?e udeležfn -?sno večerjo, katere so i6gaciie 11 „clani jugoslovanske de- kraljeve d sy.eds^e strani pa člani Tajnik KD je pomenljivo odgovoril: žen° ^ družine, premier Palme z I «Upam. da se bo to zgodilo.» “rege švedske osebnosti. | La Malfa se bo v četrtek srečal je že povedal, da bo spregovoril samo. ko (in če) bo dosežen Sporazum. Časnikarji so zato vprašali Zaccagninija, ali je bil dosežen dogovor o glavnih točkah programa. Zadeva o odobritvi zakona, ki naj uredi socialni problem prekinitve nosečnosti se zapleta. Parlament je sicer odobril prvi člen zakona, ki — po sporazumu s KD — odpravlja člene fašističnega k uenskega zakonika, ni pa jasno, ali bo možen dogovor o ostalih členih. Demokristjani so namreč predložili svoje protipred-loge, ki so za laične sile povsem nesprejemljivi, saj splav kaznujejo kot hud prekršek (kazen velja za nosečnico in za zdravnike), dopuščajo pa samo «olajševalne okoliščine» in torej znižanje zaporne kazni v primeru splava zaradi hud h socialnih problemov ali bojazni, da bi novorojenček b'l pohabljen. Komun st Spa-gnolli ie priznal, da je le maio vetje' \ ti za spo.azum. ki ga pa socialist Fortuna kratkomalo odklanja. Možnost referenduma je Siva eminenca vojaškega udara, ki je v Argentini strmoglavil predsednico Peronovo, general Jorge Videla je prisegel kot novi predsednik. .............................................................................................m.n.ll......... novnemu oživljanju fašizma, ki skuša danes pod raznimi etiketami in simboli znova dvigniti glavo. Njegovo izvajanje je dopolnil odv. Pierpaolo Longo, ki je poudaril, da se je celo prvi poveljnik Einsatzkommanda Wirth zgražal nad velikim številom in «marljivostjo» tržaških fašističnih kolaboracionistov in ovaduhov. V Neaplju je prišlo včeraj do hujših izgredov, ki so jih povzročili nezaposleni delavci. Ti so zasedli glavno železniško postajo, da bi tako opozorili nase pristojne oblasti oziroma vlado. Med demonstracijo so brezposelni, med katerimi je bilo očitno tudi več a-gitatorjev, povzročili precejšnjo gmotno škodo na železniških vozovih, razen tega so poškodovali več avtobusov in zasebnih vozil ter se spopadli s policijo. Štirje demonstranti so bili aretirani. torej pred vrati. Parlament pa ima časa samo 15 dni. Če v tem času ne bo dogovora, bo referendum sredi junija neizbežen. Prof. Sergio Kostoris, eden od članov odvetniškega kolegija, ki zastopa prizadete strake, je monopoliziral z dolgim in zavzetim posegom včerajšnjo obravnavo na procesu zaradi zločinov v uničevalnem taborišču v Rzarni. Med drugim je odvetnik tudi odgovoril na vprašanje, zakaj je ta proces nujen in tako aktualen. Ugo-tevljanje zgodovinske resnice, pri-kazcvanie nacističnih in fašističnih strahot sta cepivo proti po- milijona Arabcev z izraelskim državljanstvom. V znamenje solidarnosti so stavkali tudi prebivalci Cis-jordanije, ki so se je Izraelci polastili med šestdnevno vojno leta 1967. Tudi v arabskem delu Jeruzalema je bila večina šol in trgovin zaprtih. Na zasedenem ozemlju vsekakor ni prišlo do hujših neredov. Protestna stavka proti razlastitvi arabske zemlje je še zlasti uspela v Nazaretu, kjer so komunisti pred tremi meseci na volitvah prejeli več kot 60 odst. glasov, delno pa so čutili njen učinek tudi v drugih krajih Galileje. Mladi demonstranti so že od včeraj zvečer blokirali vrsto cest in zažgali stare avtomobilske gume, danes pa so oklopna vozila varnostnih sil obmetali s kamni in preprostimi molotovkami. Do prve ] smrtne žrtve je prišlo že v teku noči, ko je policija streljala na skupino demonstrantov pri vasi Deir Hana, kakih trideset kilometrov severno od Nazareta. Takoj zatem so oklicali policijsko uro, ki pa je demonstranti niso upoštevali. Pri Sah-ninu je policijska patrulja streljala na demonstrante in ubila nadaljnje tri demonstrante. Nekaj časa zatem je v arabski vasi Tira, ki je oddaljena slabih dvajset kilometrov od Tel Aviva, patrulja obmejnih stražarjev streljala na demonstrante in tudi tam so zabeležili eno smrtno žrtev. V istem incidentu sta bila izraelska agenta hudo opečena, ko je molotovka zadela njuno vozilo. Do neredov je prišle tudi v vasi Kafr Kana, kjer je policija skušala s solzilnimi bombami razpršiti sprevod študentov. Ko so študentje skušali blokirati cesto so agenti začeli streljati. O uspehu stavke prihajajo dokaj nasprotujoče si vesti. Izraelske oblasti trdijo, da je stavka povsem propadla, kaže pa, da so izraelske izjave dokaj nerealne, ker je gotovo, da je vsaj v Nazaretu in v drugih krajih Galileje stavkovno gibanje imelo popoln uspeh. Zelo oster poseg izraelskih varnostnih sil je povzročil protest generalnega sekretarja arabske zveze Mahmuda Riada, ki je nemudoma poslal protestno brzojavko tajniku OZN Kurtu Waldheimu ter zahteval, naj združeni narodi posežejo, da bi preprečili nasilne ukrepe izraelskih oblasti proti palestinskemu prebivalstvu in njegovi lastnini. Do demonstracij je prišlo tudi v Jordaniji, kjer je v Amanu nekaj sto demonstrantov protestiralo proti britanski in ameriški politiki ter proti sporazumu o Sinaju. Demonstrante so nato prepeljali z avtobusi do Allenbyjevega mostu na Jordanu, kjer so protestirali pred izraelskimi obmejnimi stražarji. Jordanske oblasti so sprejele vrsto varnostnih ukrepov pri tujih veleposlaništvih, še zlasti pri ameriškem in britanskem. Polom desničarjev v spopadih v Bejrutu BEJRLT, 30. — Desničarske oborožene skupine so doživele v Bejrutu hurl poraz, zaradi katerega so morale zapustiti vse velike hotele, v katerih so bili zabarikadirani falangisti. Napredovanje levičarskih muslimanskih sil v središču libanon- skega glavnega mesta je, kot kaže, nezadržne, medtem ko imajo falangisti več uspeha v gričevnatem območju v neposredni bližini Bejruta. General Ahdab, ki se je 11. marca proglasil za začasnega vojaškega guvernerja Libanona, da bi tako prisilil predsednika Frangieja k odstopu, je medtem pozval vse člane oboroženih sil, naj se ne udeležijo spopadov na strani te ali one politične skupine. Ahdab grozi z vojaškim sodiščem vsem vojakom, ki se udeležujejo spopadov. Položaj v Bejrutu je v zadnjih dneh slabši, kot je bil za časa 11-mesečne državljanske vojne, ki je za kratek časa prenehala, ko je prišlo do sirskega posredovanja. Prebivalci sploh ne hodijo na ulice, saj je glavno mesto pod stalnim topovskim ognjem. Nekoč cvetoče mesto, se je v zadnjem letu spremenilo v kup ruševin. BONN, 30. — V krajšem pogovoru s časnikarji pred slavnostnim kosilom, ki mu ga je priredil zahodno-nemški kancler Schmidt, je egiptovski predsednik Anvar El Sadat, ki je na uradnem obisku v Zahodni Nemčiji, izjavil, da so bili egipt-tovsko-nemški pogovori povsem zadovoljivi ter je dodal, da z vodjo nemške vlade ni govoril o možnosti francosko-nemških dobav orožja E-giptu. Sadat je povabil Schmidta na obisk v Egipt S svoje strani je kancler Helmut Schmidt izjavil, da sta s Sadatom obravnavala predvsem gospodarski položaj v Zahodni Nemčiji, Egiptu in v svetu ter je napovedal, da bo bonska vlada nadaljevala s svojimi prizadevanji za gospodarsko obnovitev Egipta. V teku današnjega dne sta se srečala tudi zunanja ministra Zvezne republike Nemčije in Egipta Genscher in Fahmi, ki sta podpisala sporazum, po katerem bi Bonn podelil Egiptu pomoč v znesku 238 milijonov mark: 100 milijonov mark bo bonska vlada Egiptu posodila, ostalih 230 milijonov pa mu bo nudila v obliki kreditov za nakup nemškega blaga. V krajši izjavi po podpisu sporazuma je šef nemške diplomacije Genscher označil sporazum za izraz solidarnosti Bonna s noli-tiko nredsednika Sadata in s njegovimi prizadevanji, da bi ponovno vzpostavili mir na Bližnjem vzhodu. (Na telefoto ANSA: prisrčni se1 vi-nek med zahodnocemškim kanclerjem Schmidtom in egiptovskim predsednikom Sadatom). iiiiiiiMiiiitixiiitii im i im m mili iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiItiiii,,liIIin,,,,,n,lilllll|l|||||)|||||||||||||||||||1|lt|||1||||)H OD 5. DO 7. APRILA Napovedan obisk delegacije slovenske skupščine v Venel« Odposlanstvo bo vodil predsednik skupščine Marijan Brecelj ■ Intenziven program obiska LJUBLJANA, 30. — Od 5. do 7. . varstvo okolja, turizem ter kulturno aprila bo delegacija skupščine SR ! sodelovanje med Venetom in Slove-Slovenije uradno obiskala deželo Ve- ’ nijo. neto. Slovenski parlamentarci, ki jih bo vodil predsednik skupščine Marijan Brecelj, bodo na ta način vrnili obisk, ki ga je leta 1973 opravilo odposlanstvo deželnega sveta Veneta v Sloveniji. Intenziven program obiska predvideva politične pogovore s predsedstvom in s predstavniki svetovalskih skupin ustavnega loka deželnega sveta, srečanje z deželnim odborom ter z županom in občinskim: odborom Benetk, ogled pristanišča in industrijske cone ter obratov Monte-disona v Margheri, pogovore s predsednikom padovskega velesejma in z rektorjem univerze ter končno ogled inštituta za kmetijstvo v Casteifran-cu Venetu. Namen obiska in pogovorov s predstavniki dežele Veneto je predvsem poglobiti tiste teme o medsebojnem sodelovanju, ki so bile že v ospredju ljubljanskih razgovorov izpred treh let. Takrat so namreč ugotovili, da obstajajo zelo široke možnosti sodelovanja, ki jih bo treba izkoristiti. Pogovori v Benetkah pa bodo dali tudi priložnost, da bi te oblike sodelovanja obravnavali v širši luči ita-iijansko-jugoslovanskih sporazumov iz Osima. Med najbolj konkretne probleme, o katerih bo govor, sodi vprašanje plovne poti Jadran - Donava, ki poleg Furlanije - Julijske krajine in SR Slovenije direktno zanima tudi deželo Veneto, je pa izredno pomembna tudi v evropskem merilu. Pomembno mesto bodo imele tudi cestne in železniške povezave, druge teme na dnevnem redu pa bodo sodelovanje luk severnega Jadrana, energetika, Mdetli zaslišan CATANZARO, 30. — Sodnik Gianfranco Migliaccio je nadaljeval danes z zasliševanjem aretiranega generala Gian Adelia Maiettija, bivšega šefa urada italijanske varnostne službe SID. Zasliševanje, med katerim je Migliaccio baje razčleni! z Malettijem vsako točko obtožnice, se je zavleklo od 11. do 18. ure. Ob koncu ni Migliaccio hotel dati nobene izjave, Malettijeva odvetnika Cullo in Cantafora pa sta dejala, da je general potrdil izjave, ki jih je dal preiskovanem že med prejšnjimi zasliševanji. Maletti je baje dejal, da ne ve nič o potnem listu, ki naj bi ga SID preskrbel fašistu Marcu Pozzanu ter o poskusu, da bi organiziral pobeg Giovannija Venture iz zapora. Jutri ob 17. uri se bo začelo zasliševanje kapetana karabinjerjev La-biune. Callaghan vodi v borLi za Wilsonovo mesto LONDON, 30. — Britanski zunanji minister James Callaghan je prejel v drugem krogu volitev za vodjo laburistične stranke 141 glasov, 17 manj kot je bilo potrebno za izvolitev. Za njim je največ glasov prejel minister za delo Michael Fcot, predstavnik levice v stranki, ki je zbral 133 glasov. TRŽAŠKI DNEVNIK NA SINOČNJI PRVI SEJI SKUPŠČINE NA SEDEŽU TRGOVINSKE ZBORNICE PREPLAH S SREČNIM ZAKLJUČKOM Ustanovili so konzorcij za javne prevoze pokrajinski Kratkotrajna jamarska pustolovščina treh mladoletnih fantov s Roncane Za začasnega predsednika skupščine konzorcija je bil z glasovi vseh strank ustavnega loka izvoljen tržaški občinski odbornik Orlando - Konzorcij bo prevzel upravljanje vseh javnih prevozov v tržaški pokrajini Na včerajšnji skupščini na sedežu trgovinske zbornice so formalno ustanovili pokrajinski konzorcij za prevoze, ki bo odslej upravljal vse javne avtobusne prevoze v tržaški pokrajini. Občinsko podjetje ACE GAT bo še naprej obstajalo, vendar se bo ukvarjalo le z dobavo električnega toka, vode in plina, medtem ko bodo prevozi prešli v upravljanje novega konzorcija. Na sinočnjem sestanku, ki mu je predsedoval tržaški župan Spac-cini in ki so se ga udeležili predstavniki občinskih svetov Trsta, Milj, Devina - Nabrežine, Doline, Zgonika in Repentabra, so izvolili občinskega odbornika Uga Orlanda za začasnega predsednika skupščine konzorcija. Župan Spaccini je v svojem uvodnem posegu poudaril, kako je bilo težavno ustanavljanje konzorcija, saj so prve študijske komisije imenovali že leta 1971 in so torej potrebovali celih pet let, da je prišlo do zgolj formalnega akta ustanovitve konzorcija. Preden bo konzorcij lahko začel delovati pa bo treba premagati še druge ovire, predvsem finančnega značaja. Treba bo predvsem poravnati ogromen deficit, ki ga je nabral ACEGAT, predvsem na prevoznem sektorju, za kar je občina že najela več posojil, kar pa bo predvidoma bremenilo občinske blagajne še nekaj let. Prav v tej zvezi je Spaccini poudaril, da bo moralo biti upravljanje novega konzorcija še posebno previdno, tako da bodo preprečili razsipavanje javnega denarja. Glavna točka sinočnjega sestanka je bila izvolitev predsednika skupščine konzorcija. Občinski odbornik Abate je predlagal, naj bi za sedaj imenovali le začasnega predsednika, ki naj bi imel predvsem nalogo izvesti najbolj nujne formalne akte, v prvi vrsti pa poskrbeti za pripravo novega posebnega pravilnika. Šele nato naj bi izvolili dokončnega predsednika, i-stočasno s predsednikom upravne komisije konzorcija. V imenu KD je Abate predlagal, naj bi za začasnega predsednika izbrali občinskega odbornika Orlanda ter dodal, da je ta predlog že naletel na podporo vseh strank ustavnega loka. Abate je tudi povedal, kako je prišlo do OrJandove kandidature: po prvem predlogu, o katerem so soglašale Stranke ustavnega loka, naj bi določili za začasnega predsednika najstarejšega ali pa drugega najstarejšega člana skupščine konzorcija, vendar sta oba, občinska svetovalca Fragiaco-mo (PRI) in Morpurgo (PLI), zavrnila ponudbo, češ da sta že preobremenjena s funkcijami. Tako je izbira padla na Orlanda, ki se kot občinski odbornik za javne in industrijske storitve že tako ukvarja s problemi ACEGAT. Pred glasovanjem je bila na vrsti kratka razprava: predstavnik KPI Inwinkl je napovedal, da bo njegova stranka glasovala za predlog, ki je sad dogovora med vsemi strankami ustavnega loka, poudaril pa je tudi potrebo po čimprejšnji izpolnitvi vseh formalnosti, tako da bo konzorcij lahko v najkrajšem času začel delovati, v skladu s pričakovanji vsega prebivalstva. Dodal je, da obstajajo na poti k u-resničitvi konzorcija še številne težave, za premagovanje katerih jè potrebno angažirano sodelovanje vseh avtentično demokratičnih sil. Njegovim besedam se je v imenu PSI pridružil miljski občinski svetovalec Ulcigrai, zadovoljstvo zaradi ustanovitve konzorcija in podporo Orlandovi kandidaturi pa sta iz- interesirani. Razpravljali bodo o u- vrnil kandidaturo na mesto predsednika skupščine konzorcija tudi zaradi tega, ker pričakuje, da bo postal predsednik delavskih zadrug. Misovska predstavnika v skupščini, ki sta se ponovno znašla povsem izolirana, pa sta napovedala, da se bosta vzdržala glasovanja. Demokristjan Orlando je bil tako izvoljen za začasnega predsednika skupščine konzorcija z glasovi vseh strank, razen MSI. Po izvolitvi se je zahvalil za zaupanje in se formalno obvezal, da bo poskrbel za čimprejšnje ureditve vseh aktov, ki so potrebni, da bo konzorcij začel v najkrajšem času delovati. 9) Danes popoldne ob 17.30 bo v knjižnici medicinske fakultete v Ul. Vasari 22 splošna skupščina medicin-cev, na katero so povabljene tudi vse družbene in pobtične sile ter vsi za- razila tudi republikanec Fragiaco-mo in liberalec Morpurgo. Prvi je med drugim tudi povedal, da je za- vedbi obveznega ve diplomirance na kul teti. praktikanta za nemedicinski fa- Podali so se v globoko jamo nad opuščeno železniško progo nad Glinščico, izgubili orientacijo in prišli iz jame šele po šestih urah - Medtem je že stekla reševalna akcija gasilcev 6 «Izgubljeni in zopet najdeni« fantje v koči Premuda. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiliiiuiiuiuiTiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiriiniHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiii» Z VČERAJŠNJE SKUPŠČINE NA TRGOVINSKI ZBORNICI Kmalu start desetletnega načrta za preureditev italijanskih Ink? V desetletju naj bi naložili 1100-1200 milijard lir - Skupščina koristnikov luških storitev prvič v našem mestu - Podpredsednik Stopper orisal zamisel luškega kompleksa Na trgovinski zbornici se je včeraj dopoldne sestal na redni leti skupščini Koordinacijski odbor koristnikov pristaniških storitev. Odbor, ki je nastal Teta 1971 z namenom, da bi sledil vprašanjem, ki so skupnega interesa za vse koristnike luških storitev v Italiji, se je to pot prvič sestal v našem mestu. Goste, ki so dopotovali v Trst iz vseh italijanskih obmorskih mest, je pozdravil predsednik trgovinske zbornice Caidassi, v imenu tržaškega prebivalstva pa jim je izrekel dobrodošlico, župan Spaccini. Po krajšem ‘pozdravnem- nagovoru -predsednika združenja tržaških špediterjev Marzarija, je tajnik odbora - dr. Gori podal poročilo o lanskem delovanju in o vprašanjih, s katerimi se danes soočajo koristniki pristaniških storitev. Govornik je poudaril. da je promet v. italijanskih lukah lani nazadoval poprečno za 20-25% v primeri s prometom v letu 1974. Splošna kriza je zajela ■iiiiiiiinivniifiiiiiiiiiiiiiiiiifiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniuiiuuiiiiiiiiiiiuniiiummiiuiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiii DANES V ROSSETTIJEVEM GLEDALIŠČU Občni zbor industrijcev ob navzočnosti Agnellija Predsednik združenja Mediano bo dal gospodarsko oceno o industrijski coni na Krasu V mali dvorani Rossettijevega gledališča bo danes ob 10.45 občni zbor združenja industrijcev iz tržaške pokrajine, kateremu bo prisostvoval tudi, predsednik vsedržavnega združenja industrijcev odv. s' znašli na koncu poti. Predavanje je potekalo kot razlaga dolge vrste diapozitivov, ki so bili marsikdaj sami dovolj zgovorni in v večini primerov, ko je šlo za originalne fotografije, tudi barvno G. Agnelli. Najavljena je tudi pri- in kompozicijsko posrečeni. Po splo-- - - - šnem uvodu, v katerem je prikazal nastanek zemeljske skorje in sile, ki so ji skozi milijarde let izoblikovale današnjo podobo, je dr. Pavlovec osredotočil svojo pripoved na našo ožjo domovino, predvsem m Kras in njegovo bližnjo okolico, ter zaključil z ugotovitvijo, da se vse premalo zavedamo, kolikšno čudo narave nam je bilo dano. Hkrati pa je poslušalcem odprl oči za globlji pomen marsikaterega pojava v naravi. Tudi na tem predavanju smo videli vse premalo tistih, ki bi jih po pravici pričakovali. V mislih i-mamo srednješolce, ki bi jih mora-predavanja nujno zanimati. setnost predsednika vsedržavnega združenja male industrije dr. M. Corbina in generalnega ravnatelja Confindustrie za zunanje odnose dr. G. Colavittija. S pozdravnimi nagovori bodo nastopili tržaški župan inž. Spaccini, predsednik trgovinske zbornice dr. R. Caidassi in predsednik deželnega združenja industrijcev inž. R. Berteli Zatem bo spregovoril predsednik deželnega odbora odv. A. Comel-li. glavno poročilo o problemih, ki zadevajo industrijske dejavnosti na našem področju pa bo poda! predsednik pokrajinskega združenja industrijcev dr. M. Modiano. Mediano bo spregovoril tudi o osimskem sporazumu ir v tej zvezi podal gospodarsko oceno o napovedani uresničitvi te pomembne infrastrukture na tržaškem Krasu. V zvezi z občnim zborom industrijcev je tržaški župan s posebnim odlokom odredil, naj ostane parkirni prostor, okoli Rossettijevega gledališča od 7. do 13. ure danes na razpolago le udeležencem skupščine. Zato bo dnigim vozilom prepovedano parkiranje v Ul. Pic-colomini od Ul. Crispi do Drevoreda XX. septembra m na delu samega drevoreda, in sicer od Ul. Rossetti do Ul. Zovenzoni. V SLOVENSKEM KLUBU Skrivnost našega planeta v predavanju dr. Pavlovca Geolog dr. Rajko Pavlovec, profesor na ljubljanski univerzi, je znan zaradi svojega dela z mladino, ki jo zbira v raziskovalne krožke in usmerja odkrivanje skrivnosti našega planeta. To njegovo u-smerjenost je bilo jasno čutiti tudi sinoči v Slovenskem klubu. Sprehod skozi milijone let naše zemlje, kakor je svojemu predavanju dal naslov, je vodil sila nazorno, temeljito in spretno, da se poslušalci pravzaprav še zavedli niso, kdaj so tudi tista pristanišča — na primer tržaško in beneško — ki so računala na oživitev prometnih tokov po ponovnem odprtju Sueškega prekopa. Dr. Gori je nato navedel vrsto podatkov, ki se nanašajo na nove predvidene naložbe v italijanskih lukah in v tem okviru naglasil zlasti posege po zakonu štev! 366 iz leta 1974, ki je dal na razpolago za 23 luk skupno vsoto 160 milijard lir. Genova in Neapelj bosta prejela po 30 milijard lir, vse druge luke pa bodo deležne znatno manjših nakazil: Trst bo na primer prejel le 8 milijard‘Tir/ Kljub tem nakazilom ih nakazilom' -po zakonskih odlokih štev: 370 irr' 377 iz lanskega Kta (ukrepi proti neugodni gospodarski konjunkturi), pa se je vladna politika do pristanišč doslej vodila skoraj povsem brez pravega načrtovanja. Le v zadnjem času je minister za trgovinsko mornarico Gioia prevzel dve zanimivi pobudi na tem področju, in sicer pobludo o dokončni klasifikaciji italijanskih luk in pobudo o preosnovi celotnega pristaniškega področja. Iz tega naj bi se porodil desetletni razvojni načrt za italijanska pristanišča, za uresničitev katerega naj bi vladni organi dali na razpolago 1100-1200 milijard lir. Govornik se je pomudil še ob vprašanju tako imenovanih zajamčenih plač za pristaniške delavce (ti prejemajo določeno dnevno plačo tudi v primeru, ko v luki ni dela) in opozoril na dejstvo, da se izdatki iz ustreznega sklada iz leta v leto večajo, tako da so lani dosegli že višino 40% vseh mezd, izdanih za dejansko opravljeno delo. Koristniki pristaniških storitev se zavzemajo za to, da bi primemo zmanjšali število pristaniških delavcev in da bi za zajamčene plače določili mesečni maksimum. Dr. Gori je nato orisal stališča koristnikov luk v zvezi z nekaterimi sindikalnimi zahtevami pristaniškega delavstva in nato prešel na vprašanja organizacijske narave. 'Izvedenec za pomorska vprašanja Pesce je orisal nekatere probleme, ki se porajajo v genovski luki, načelnik tržaške carinarnice Mastro-pasqua pa je naglasil nujnost posvetovanja s carinsko upravo pri vsakem načrtovanju luških dejavnosti. Sledilo je daljše pročilo o problemih tržaškega pristanišča in o deželnem načrtu za uresničitev enotnega luškega kompleksa od Milj do izliva Tilmenta, ki ga je podal podpredsednik deželnega odbora in odrobnik za industrijo in trgovino Stopper. Govornik se je pri tem zadržal tudi ob osimskem sporazumu in dejal, da se z njim odpira možnost sodelovanja med italijanskimi in jugoslovanskimi lukami ob severnem Jadranu. O tem vprašanju bo stekla razprava tudi na skorajšnjem sestanku predstavnikov italijanskih in jugoslovanskih obalnih občin, jeseni pa bo problem v ospredju tudi na italijansko-av-strijsko jugoslovanskem posvetu v Miinchnu. «■tedilo je*poročilo’‘odv. E. Vdllija o-'pripravah za revizijo- italijanskega pomorskegmzakonika. S tem vprašanjem se ukvarja posebna komisija na medministrski ravni. Komisija naj bi do konca letošnjega leta izdelala zbirko predlogov za revizijo zakonika. O vseh teh vprašanjih se je po poročilih razvila obsežna razprava, med katero so prišla v ospredje tudi vprašanja, ki zadevajo izboljšanje cestnih in železniških zvez med Trstom in zaledjem. V glavnem je šlo za informacijo izvedencem s pomorskega in prometnega področja, ki so se ob tej priložnosti zbrali v našem mestu. Gostom 'so popolne razkazali tudi pristanišče. S posebnim zanimanjem so si udeleženci ogledali zlasti pomol VII, kjer se -pravkar dograjujeta dva žerjava za dviganje kontejnerjev z zmogljivostjo po 40 ton. Vabljivost kraških jam, ki vzbuja predvsem v mladih ljudeh posebno privlačnost in čar ter želje po pustolovskem doživljanju, bi lahko bila včeraj usodna za štiri mlade fante s Pončane, ki so se brez vsakršne jamarske priprave spustili v por ložno, a dolgo jamo nad zapuščeno železniško traso nad Glinščico. Ker jim je v notranjosti ugasnila edina žepna svetOka, ki so jo imeli s sabo, so izgubili orientacijo in so. zato obtičali v jami. S podzemlja jim je po šestih urah vendarle uspelo več ne naprej ne nazaj. Poskušali so poklicati malega Scherlija, a ta ni slišal njihovih klicev. Tako so se enostavno usedli in prestrašeni čakali, kaj se bo zgodilo. Še bolj prestrašen ■ je bil mali Fulvio, ko je počasi prihajal mrak, a ni bilo o prijateljih več sledu, še sam je večkrat, zaklical v podzemlje in ker ni bilo odgovora, je stekel v Boljunec in od tu z avtobusom domov, kjer je ves iz sebe povedal staršem, kaj se je bilo pripetilo. Ti so seveda takoj obvestili priti, medtem pa.se je že sprožila „ z e]avne r)0staie ki so se reševalna akcija gasilcev, ki so jih ®krog 22 gure odPpelj^’ pod vod. obvestili njihovi starši, potem ko je eden od četverice, kije ostal pred jamo dal alarm in s tem izzval preplah predvsem med starši. Mladi nadobudni «jamarji» so 16- stvom podčastnikov Fabrisa in Pia-centinija z dvema džipoma proti Glinščici. Medtem se je v jami položaj ne- letni Marino Ridolfo iz Ul. Zorutti pričakovano spremenil. Žepna sve- Zborovanje o vprašanju zdravstvene oskrbe na šolah Šentjakobska rajonska konzulta prireja v sodelovanju z rajonskim odborom staršev javno zborovanje o vprašanju zdravstvene oskrbe na šolah. V tem pogledu je namreč položaj na šolah precej pomanjkljiv in nezadovoljiv, in tudi številne zahteve po ureditvi tega vprašanja niso veliko zalegle. Nedvomno pa je od sodelovanja vseh družbenih dejavnikov tudi na krajevni ravni v veliki meri odvisno reševanje tega. vprašanja. Prav zato vabita konzulta in združenje staršev od Sv. Jakoba in okoliških predelov vse starše šoloobveznih otrok ter otroških vrtcev ter učno-vzgojno in pomožno osebjo vseh šol omenjenega predela, da se udeležijo zborovanja, ki bo danes, ob 20. uri v krožku AGLI na Trgu sv. Jakoba 15. lo snov ||llllimlllllll,mllllllllil„„„„i„„iiliiiiiiiiiiiiiuiiimiiiiiiiiiiiMiiiiiimiiMiimiii.... USPEŠNA PREISKAVA KARABINJERJEV IN FINANČNIH STRAŽNIKOV Aretirali še pet prekupčevalcev starogrških in drugih umetnin Med številnimi hišnimi preiskavami prišla na dan vrsta izvirnih in ponarejenih umetnin 14, 15-letni Luciano Scherli, ki stanuje v isti hiši, 12-letnì Fulvio Battisti iz Ul. Zorutti 16 ter Lucianov brat, 11-letni Fulvio Scherli. Fantje so se od doma odpravili okrog 14.30. Z avtobusom so se pripeljali do. Bo-Ijunca, od tu pa nadaljevali pot v dolino Glinščice in navzgor do železniške trase k jami, ki ji pravijo «Vetrovna jama». Okrog 16.30 so se brez priprave ter v navadnih oblačilih spustili -Skozi eozko'odprtino v notranjost j'àtìfèi '‘PfedT vtibetan so na straži pustilhnajiailajšega/lDulvia, Ko so se pbčasi pomikali in v'nekaterih predelih tudi plazili skozi vijugasto jamo, jim je nenadoma' u-gasnila luč. Bili so približno 30 metrov od vhoda, katerega odprtine pa ni bilo več videti. Zavladala je tako popolna tema in z njo se je fantov polastila tesnoba. Istočasno so izgubili orientacijo in niso si upali tilka, ki je fante pustila ■; na cedilu se je spet prižgala in s tem se je v njih prižgal pogum in moč, da so lahko sami prišli' iz jame, še preden je na kraj prišla' reševalna ekipa. Kot se je prej mali Scherli zbal za njihovo usodo, tako so se zdaj' oni zbali, za njegovo usodo, ker ga, nisp več nikjer, uzrli. Ko, so. pred jamo prispeli gasilci, so fantje za-prepadèno iskali svojega malega težili; na svota’-VtMa ter jih odpe-IjalR- do- pbmmško^ koče : Premuda, kjer so jih čakali prestrašeni starši ter Se . pošteno oddahnili. Pustolovščini se je tako po šestih dolgih urah. Zaključila z nasmeški .vseh, ki pa še niso mogli prikriti prestane tesnobe. Do besede so prišli šele, ko jim je oskrbnik planinske koče postregel z osvežilno pijačo. Žigosanje zdravstvenih knjižic INAM Upokojenci pri splošnem obveznem zavarovanju morajo do zadnjega aprila žigosati svoje zdravstvene knjižice INAM. Ker so v popoldanskih urah, ko opravljajo te formalnosti na pristojnih sekcijskih sedežih, dolge vrste, ki povzročajo zamudno čakanje, obveščamo vse zainteresirane upokojence, da se lahko obrnejo na patronat Kmečke zveze INAC v Ul. Cicerone 8/b, ki bo poskrbel za potrebno žigosanje zdravstvenih knjižic. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE - TRST Kulturni dom 30 let neprekinjenega delovanja JOSIP TAVČAR IGORJU UGAJA BACH Igra v dveh delih Krstna uprizoritev Glasbena oprema Anton Natek Lektor Majda Križaj e va Scena Demetrij Gej Jože Babič Kostumi Marija Vidauova Režija JOŽE BABIČ V petek, 2. aprila, ob 20.30 — ABONMA RED A, premierski. V soboto, 3. aprila, ob 20.30 — ABONMA RED B, prva sobota po premieri. V nedeljo, 4. aprila, ob 16. uri — ABONMA RED C, prva nedelja po premieri. Prosvetno društvo «Ivan Grbec» Skedenj priredi v petek, 2. aprila, ob 20.30 vzgojno predavanje PROF. MAJDE MUSEK POMOČ STARŠEV ODRAŠČAJOČIM OTROKOM Predavanje zanima vse, ki imajo opravka z vzgojo mladine v pubertetni dobi. Prof. Musekova bo imela isti dan ob 18. uri razgovor z mladino o ODNOSIH MED MLADIMI LJUDMI iiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiuiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiimiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiuiii DANES SEJA KOORDINACIJSKEGA ODBORA Zfl PREVOZE V razpravi deželni načrt za preosnovo prevozov Odbor bo obravnaval vprašanja publicizacije prevozov, reforme prevoznih tarif in pristojnosti konzorcijev Danes se bo na sedežu deželnega odbora v Trstu sestal pod predsedstvom deželnega odbornika za prevoze in promet deželni koordinacijski odbor za prevoze. Odbor, ki je bil ustanovljen 18. novembra lani na podlagi posebnega deželnega zakona, ima posvetovalne pristojnosti in ga sestavljajo predstavniki sindikalnih organizacij, združenj kategorije zasebnega in javnega prevoznega sektorja, združenja italijanskih občin, predstavniki prevoznih konzorcijev ter razni strokovnjaki in tehniki v prevoznem in prometnem sektorju. Koordinacijski odbor za prevoze se je že sestal 8. marca ter razpravljal o osnutku deželnega načrta za prevoze. Danes se bo ta razprava nadaljevala. Predloge, ki so izšli že na prvem srečanju, kakor tudi predloge, ki jih bo prinesla današnja razprava, bodo sestavljalci omenjenega načrta upoštevali pri dokončni definiciji dokumenta. Današnja razprava bo obsegala predvsem vprašanja publicizacije prevozov, reforme prevoznih tarif ter vprašanje prenosa upravnih pristojnosti konzorcijem za prevoze. Druga točka dnevnega reda. jutrišnje razprave zadeva deželni načrt za avtobusne prevoze, ki je nekakšen sestavni del splošnega načrta za preosnovo prevoznega sektorja v deželi Furlaniji - Julijski krajini. Pred dvema tednoma smo pisali, da so karabinjerji preiskovalnega oddelka s sodelovanjem agentov deželnega odreda finančnih stražnikov odkrili v našem mestu prodajni center arheoloških umetnin in drugih umetniških del, od katerih so bila nekatera res originalna in zato izredne vrednosti, druga pa ponarejena. Tedaj so tudi priprli dva prekupčevalca. Preiskava se je v teh dneh nadaljevala. Po nalogu preiskovalnega sodnika Serba so karabinjerji preiskovalnega oddelka ter finančni stražniki pregledali okrog deset sumljivih stanovanj ter pri teh pregledih odkrili marsikaj zanimivega. Na dan so prišle nove arheološke znamenitosti (izvirne in ponarejene) ter dru- ga umetniška dela, katerih vrednost cenijo na več stotin milijonov lir. Skratka, preiskava je privedla do razkritja široko razpredene mreže prekupčevalcev umetnin in goljufov. Včeraj sta vodstvo preiskovalnega oddelka karabinjerjev ter preiskovalni sodnik uradno sporočila, da so aretirali še pet ljudi, ki so se ukvarjali s tem protizakonitim trgovanjem, ter s tem zadali temu trgovanju, katerega center je bil v Trstu, a je raztegnil svoje tipalke na celo Italijo ter celo v druge države zahodne Evropé, smrtni udarec. Imena članov razkrite tolpe za enkrat še niso znana. Preiskovalci želijo ohraniti tajnost, dokler ne bodo razkrili še nekaj temnih točk v svoji dolgi in potrpežljivi preiskavi. Izvirne in ponarejene umetnine, ki so prišle na dan, kot rečeno, med številnimi hišnimi preiskavami, so zaplenili. Preiskava je privedla tudi do nekaterih umetniških del in arheoloških znamenitosti, ki so jih goljufi že prodali naivnim ljubiteljem umetniških del. S tem je torej preiskava praktično zaključena in bo odslej imelo glavno besedo o tej zadevi sodišče. Dvema osebama, ki sta bili pred dnevi že prijavljeni zaradi prekupčevanja z umetninami, se bo na zatožni klopi pridružilo še pet ljudi, od katerih so štirje moški in ena ženska. Vsi. razen enega, so iz našega mesta. Pametna pobuda Teatra Stabile «Šola “gledališče» Deželno gledališče «Teatro Stabile» je priredilo začenši s 24. marcem srečanje na temo «Kakšno gledališče za šole?», namenjeno višjim srednjim šolam. Zanimiva pobuda je dala zadovoljive rezultate tako glede udeležbe šolnikov in dijakov kot glede razprav, ki so se razvile na srečanju. tudi kar zadeva formulo dokumentarnih predstav vrste «Trst 1919-1945». Pač pa so bili izrečeni pridržki o organizacijski mehaniki odnosov med šolo in gledališčem, ki je po mnenju mnogih ' delovala ’ po-mankljivo. Eno glavnih vprašanj srečanja, če naj študentje hodijo v gledališča ali pa naj bo gledališče tisto, ki naj bi šlo v šole, je bilo skoraj soglasno rešeno v smislu prve možnosti. Vsi študentje in del profesorjev se je izrekel za to, da hodijo dijaki v gledališče in ne nasprotno. Dijaki so poleg tega izrazili željo, da bi se bolje spoznali z notranjimi mehanizmi delovanja gledališča tako, da se njihov odnos z odrom ne bi omejeval samo na prisostvovanje predstavam, čeprav je tak način informiranja že obstajal, je vodstvo gledališča vendarle izreklo pripravljenost, da ■ bi to vprašanje v prihodnje še uspešneje reševali. Prav gotovo je pobuda o navezovanju stikov med šolo in gledališčem zelo koristna in zdi se nam, da v tej smeri tudi Stalno slovensko gledališče še ni izkoristilo vseh mož riosti, isto pa velja po drugi strani tudi za'slovenske šole. Morda bi kazalo to vprašanje preučiti do jeseni in dati tudi odnosom med našim slo-vénskifn gledališčem in slovensko šolo bolj sistematično vsebino in obliko. Včeraj-danes Danes, SREDA, 31. marca BOGOMILA Sonce vzide ob 5.47 in zatone ob 18,31 — Dolžina dneva 12.44 — Luna vzide ob 5.51 in zatone ob 19.32. Jutri, ČETRTEK 1. aprila HUGON Vreme včeraj: Najvišja tempera-‘tiirà 16 stopinj, najnižja 7,7, ob 19. uri 14,2 stopinje, zračni pritisk 1014,4 mb stanoviten, brezvetrje, vlaga 46-odstotna. nebo malo pooblačeno. morje mimo, temperatura morja 8,8 stopinje- ROJSTVA IN SMRTI Dne 30. marca 1976 je umrlo v Trstu 20 oseb: 54-letni Marcello De Perini, 75-letna Luigia Mascese vd. Di Meo, 80-letna Maria Cattai vd. Zulmin, 95-letna Gisella Posselt, 52-letni Tullio Ricci, 93-letna Maria Ruz-zier vd. Ruzzier, 76-letni Antonio Marsini. 90-letni Giusto Pacchiori, 83-letna Caterina Valeri vd. Brandolin, 75Jetna Rosa Lapel vd. Taucer, 75-letni Bruno Derosa, 88-letna Amalia Leghissa vd. Ferlatti, 91-letna Giovanna Mersnich vd. Comisso, 49-letni Luigi Santoiani, 46-letni Carlo Moli-nari, 61-letni Umberto De Feo, 74-letni Vittorio Ortis, 16-letni Andrea Zoppini, 91-letna Gina Savo vd. De-mieheli, 56-letna Vladimira Blasizza. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Alla Basilica, Ul. S. Giusto 1; Al-la Croce Verde, Ul. Settefontane 39; Alla Giustizia, Trg Libertà 6; Alla Testa d’Oro, Ul. Mazzini 43. V nedeljo, 11. aprila razstava psov na Montebcllu V nedeljo, 11. aprila, bo na tržaškem velesejemskem razstavišču pri Montebellu vsakoletna tradicionalna mednarodna razstava psov. Za to manifestacijo, ki prehaja letos v enajsto izvedbo, vlada veliko za- Poglobili so sedaj že kar stalno | nimanje med tržaško in širšo javnostjo. To je dokazal tudi lanski res izreden obisk občinstva. Razstava, ki bo odprta od 9. do 18. ure, bo obsegala tudi vrsto drugih manjših prireditev. Obiskovalci se skratka ne bodo dolgočasili. To zagotavlja Tržaški krožek ljubiteljev psov, ki je glavni prireditelj razstave. temo odnosa šole-gledališče in analizirali smeri, ki jih je v tem okviru ubiralo doslej gledališče «Teatro Stabile». , Med drugim je bilo izrečeno soglàsje bodisi kar zadeva razne cikluse o zgodovini gledališča (Italijansko gledališče v letih 1500, «La commedia deiFArte», «Italijansko srednjeveško gledališče», kakor NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Al Lloyd, Ul. Orologio 6 - Ul. Diaz 2; Alla Salute, Ul. Giulia 1: Piccio-la, Ul. Oriani 2; Ali’Annunziata, Trg Valmaura 11. Nočna služba za zavarovance INAM in ENPAS od 22. do 7. ure, tel. štev. 732-627. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel. 226-165; Opčine: tel. 211-001; Prosek: tel. 225-141: Božje polje - Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel. 200-121: Sesljam tel. 209-197; Žavlje: tel. 213-137: Milje: tel. 271-124. TEČAJI VALUT V MILANU DNE 30.3.1976 Ameriški dolar: debeli 844.— drobni 880,— Funt šterling 1617 — Švicarski frank 331,50 Francoski frank 178,50 Belgijski frank 20,40 Nemška marka 530,75 Avstrijski šiling 46.— Kanadski dolar 845.— Holandski fiorini 312,50 Danska krona 139.— švedska krona 190,— Norveška krona 150,— Drahma: debeli 20.— drobni 22,— Dinar: debeli 42,50 drobni 42,50 MENJALNICA vseh tujih valut AKADEMIJA ZA GLASBO V LJUBLJANI GLASBENA MATICA TRST Danes, 31. marca, ob 20. uri v dvoranij «J. Gallus», Ul. R. Manna 29 KONCERTNI VEČER SVETO GRGIČ - rog Diplomski nastop (razred doc. J. Falout) IVAN SANCIN - bas Pri klavirju prof. NADA OMAN Vljudno vabljeni! Vstop prost! Gledališča SAG Slovensko amatersko gledališče v Trstu gostuje s predstavo Daria Foia «Burkaški misterij» v soboto, 3-aprila, ob 20.30 v Prosvetni dvorani PD «L Gruden» v NABREŽINI; v nedeljo, 4. aprila, ob 18.30 v Ljudskem domu PD «Vesna» v KRIŽU. VERDI Drevi ob 20. uri tretja ponovitev Verdijeve opere «I due Foscari» pod taktirko Oliviera de Fabritiisa. Danes bodo pri gledališki blagajni (tel. 31-946) na razpolago še preostale vstopnice. ROSSETTI Danes zvečer ob 20.30 «red prosti» Goldonijev «Il Campiello» v izvedbi ansambla Piccolo Teatro di Milano-Režija Giorgio Strehler. AVDITORIJ Danes, 31. marca, ob 20.30 La Cooperativa Sociale Gli Oziosi predstavlja: «H giudizio universale dei Ro, Profezia Sanculotta, seguirà tula brillantissima farsa». Šolske vesti Poimenovanje slovenske osnovne šole v Sesljanu. Vsi občani slovenske narodne skupnosti iz Sesljam in Vi-žovelj so vabljeni, da se udeležijo sestanka, ki bo danes, 31. marca, ob 20. uri v slovenski osnovni šoli. Sestanek je zelo važen, zato priporočamo čim večjo udeležbo. Kino La Cappella Underground 11.00, 17.00, 19.00 «Il mangiaguardie». Claude Feraldo, Michel Piccoli in Marilù Tote. Barvni film. Ariston Danes zaprto. Jutri: 16-3® «Matti da slegare». Dokumentarni film. Mignon 16.00 «Se non faccio quello non mi diverto». Igrata: Richard Beniamin in Karin Black. Grattacielo 16.30 « Lezioni private »• Carol Baker, Femi Benussi, Carte Giuffrè. Prepovedan mladini P°d 18. letom. Fenice 15.30 «L’uomo che volle far®1 re». Igrata Sean Connery in M*' chael Caine. Exeeisior 16.00 «Una donna chiamata moglie». Igratà: Gene Hack- mann in liv Ullmann. Barvni fdffl’ Nazionale 15.30 «Sansone e Dalila»-Igrata Hedy Lamarr in Victor Ma' ture. Eden 16.00 «Good bye» (Brace L®e nel suo ultimo gioco della mortel-Bareni film o karateju. Ritz 15.30 «Marcia trionfale». Barvni film. Igrajo Franco Nero, Michele Placido, M. Miou. Prepovedan mia-. dini pod 18. letom. _ . Aurora 16.30 « L’infermiera ». Barv® film, v katerem igra Ursula dress. Prepovedan mladini pod letom. Capitol 16.00 «La donna della dome niča». Barvni film. Igrata Marce te Mastroianni in Louis Trintigna0 • Cristallo 16.30 «I guerriglieri»- Kr Glint Eastwood. Barvni film-Moderno 16.30 «La polizia chiede ai to». Igra Giovanna Ralli. PreP°v dan mladini pod 14. letom. Filodrammatico 16.15 «La nuora fon vane». Barvni film. Prepoved mladini pod 18. letom. , n Ideale 16.00 «Rubare alla mafia e suicidio». Igrata Anthony Anthony Franciosa. Barvni ^ ^ Prepovedan mladini pod 18- 1® Impero 16.00 «Una romantica do inglese». Igra Glenda Jackson. Vittorio Veneto 16.30 «Il piccione a a gilla». Barvni film. Prepovedan dini pod 14. letom. , va Radio 16.00 «La bottega che vende la morte». Barvni film. T a. Astra 16.30 «Il caso Drabble». ta Michael Caine in Donald sence. Barvni film. uwsa»- Abbazia 16.00 «Vaghe stelle dell or*l Film režiserja Luchina Visconra Volta (Miije) 16.00 «Nanu .n della giungla». Barvni fu® Disneya. Izleti SPDT priredi 11. aprila aV^bUS^ izlet v Brkine. Pianteci ^ko čez vas Tatre in Prem v 1 ^ dolino, turisti pa se bodo z a g^0. som ustavili v Ilirski Bistrici ^ lici ter obiskali Prem. VpisovnnJ ^ sedežu ZSŠDI v UL Ceppa ■ 7. aprila. Prispevki * V Za bolnega Marija Ivaste»-Družina Birsa daruje S.OOO^J Rikota ^a V spomin na pokojnega ma- nije J. S. 5.000 lir za Duas* tico‘ • Maksiteflija' V počastitev spomina slov®11' na Renzija darujejo mat?, eti 13.0®® skega otroškega vrtca na osnovn® lir za blagajno slovenske šole v Rojanu. „ dami® Družina Sivic epoO lir za v spomin Viktorije cuk ■ ^mnij® PD Primorec, in v sponn .^.rgc. GORIŠKI DNEVNIK POBUDA DELAVSKEGA SVETA LADJEDELNICE SV. MARKA Mobilizirati je treba vse sije za izgradnjo suhega doka Delavski svet prireja v ta namen javno zborovanje v notranjosti ladjedelnice Delavski svet tržaškega arzenala sv. Marka je na svojem zadnjem sestanku obravnaval vprašanje gradnje suhega doka v arzenalu ter iz-razil globoko zaskrbljenost nad dejstvom, da pristojne oblasti ter velik n®!- tržaških političnih sil vztrajno molči o tem pomembnem vprašanju, medtem ko gradbena dela sto-. Gradnja suhega doka v ladjedelnici sv. Marka se je namreč u-stavila v novembru leta 1971 in od tddej ni bilo videti z nobene strani trdnejše pripravljenosti, da se z de-I1 nadaljuje in zagotovi ladjedelnici ta pomemben objekt, od katerega je v veliki meri odvisen njen nadaljnji razvoj. Delavski svet ladjedelnice je zato sklenil sporazumno s pokrajinsko sindikalno federacijo kovinarjev ter sindikalno zvezo CGIL, GISL in UIL, da skliče javno zbo-fovanje, na katerem bodo skupno Proučili vzroke dosedanjega zastoja gradbenih del ter nakazali enotne Predloge za hitre in učinkovite rešitve. Zborovanje bo v torek, 6. aprila, d 16. uri v ladjedelnici sv. Marka, ^fiiavski svet podjetja vabi na zbo-,.0vv®nje predstavnike oblasti, poli-icnih sil, tiska, vodstva ladjedelnice ter sindikatov. stavil posadko, nato pa jih pospremil na ogled vseh njenih delov in oddelkov. Po tem zanimivem sprehodu so gostitelji priredili večerjo, na kateri sta spregovorila kapitan in predstavnik kriških organizacij, ki se je zahvalil za topel sprejem. Po izmenjavi daril, so nastopila kriška dekleta, ki so zapela nekaj pesmi. Nato je bila prosta zabava, na kateri so se Križani in sovjetski mornarji boljše spoznal: in preživeli skupaj nekaj veselih in nepozabnih ur. S. Tence li v bolnišnico,1 kjer so mu ugotovili udarce in odrgnine po glavi, o-brazu in udih. Na nevrokirurškem oddelku se bo moral zdraviti približno dva tedna. " ' ;i Jutri v goriški šoli «Galilei» Nagrajevanje dijaških nalog o zadružništvu Y. glavni dvorani tehnično indu-stnjskega zavoda «Galilei» v Gori-C?. ..b° jutri nagrajevanje dijakov Vlsjih srednjih tehničnih šol na Goriškem, ki so napisali najboljše na-o zadružništvu. Natečaj je raz-Pisala deželna uprava na predlog od-orništva za zadružništvo v okviri1 Prizadevanj za širjenje zadružni-?ke ideje v Furlaniji - Julijski kra-jPni- Letos je to pobudo priredila v ^rici. V ta namen je dala na raz-P° ago 40 denarnih nagrad. Zmagovalci natečaja bodo prejeli 75 tisoč br ter pergament s spominsko medaljo. Jutrišnje slovesnosti, ki bo ob uri, se bodo udeležili tudi deželni odbornik za delo, obrtništvo in združništvo Dal Mas. Prisotni bodo tudi drugi predstavniki dežel-, h. pokrajinskih in občinskih oblasti, predstavniki zadružniških or-^dikacij in gibanj, goriški šolski kybnik Imbriani ter ravnatelj teh-dicnega zavoda «Fermi» iz Gorice, tehničnega zavoda «Einaudi» iz Tr-pda. tehničnega zavoda «Galilei» iz Gorice ter trgovskega poklicnega zavoda iz Gorice. V posebnem poročilu, ki ga je ob eJ priložnosti izdal deželni tiskovni rad, je rečeno, da je ta pobuda e posebno pomenljiva v tem kritič-ern gospodarskem trenutku, ker akazuje nove poti gospodarskega eiovanja ravno z idejo zadružnika- Posebno koristno pa je širje-■1® te ideje med šolsko mladino. Avtomobil podrl dijaka, ki je prečkal cestišče V bolnišnico se je moral včeraj zgodaj popoldne zateči 16-letni dijak Fulvio Colizza iz Ul. Baiamonti 28. Ko je v bližini svojega doma prečkal cestišče izven zebrastega prehoda za pešce, ga je podrl avtomobil ghia, ki ga je upravljal 30-letni Roberto Gianello iz Ul. G. Reni 14. Avtomobilist je sicer naglo zavrl, a se ni, mogel izogniti nesreči. Dijak je najprej z glavo zadel ob vetrobran potem pa padel na cestišče. Nemudoma so ga z rešilnim avtom odpelja- .k|,i Vespist silovito trčil v parkiran avtomobil V Ul. Flavia, v višini poslopja št. 55, se je včeraj v prvih popoldanskih urah ponesrečil z vespo 36-letni elektrikar Mario Rossi iz Milj. Salita Ubaldini 23. Ko se jej, peljal proti žavljam, je iz še nepojasnjenih razlogov trčil v ustavljen avtomobil primula, last 28-letnega Darka Cocian-cicha iz Ul. Roncheto 28/2. Najbrž se je med vožnjo za trenutek zazrl drugam in ni pravočasno zapazil pred seboj ovire, da bi lahko zavrl svoje vozilo. Trčenje je bilo silovito in Rossija LETNI OBČNI ZBOR KMEČKE BANKE V GORICI Razlaščanje kmečke zemlje je danes negospodarsko in nesocialno dejanje Prisilno odvzemanje zemlje je tudi neposreden napad na obstoj našega življa Zadovoljivo poslovanje v letu 1975 ■ Izvolitev novega upravnega in nadzornega odbora Na občnem zboru Kmečke banke so pregledali lansko poslovanje denarnega zavoda ter izvolili nov u-pravhi svet in nadzorni odbor. V upravnem svetu so Miro Hmeljak, Boris Kerševani, Ksaverij Leban, Danilo Nanut, odv. Karel Primožič in namestnik Anton Makuc. V nadzornem svetu so Silvan Mesesnel (predsednik), Aleš Hoban, Or. Mirko Primožič, namestnika pa Franc Gravner in dr. Cvetko Kocjančič. V poročilu, ki ga je v imenu u-pravnega sveta podal predsednik Veri Leban, je obširna analiza gospodarskega položaja v preteklem letu kakor tudi slika lanskega finančnega poslovanja denarnega zavoda. Predsednik Leban uvodoma ugotavlja, da se žal niso uresničila ■ 'predvidevanja o možnostih stabiliza-je sunek vrgel na tla, kjer se je w hiln močno potolkel po glavi ter , udih. Očividci so takoj poklicali osebje Rdečega križa, ki je ponesrečenca prepeljalo v splošno bolnišnico. Po prvem pregledu so ga sprejeli na nevrokirurškem oddelku s prognozo okrevanja v dveh tednih. iimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiNiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiioiiiiiiiitiiKiiiiiiMiiiiimuniimniiiii» SKUPNA POBUDA SUNIA IN APAIES Proti nesprejemljivim določbam v novih najemninskih pogodbah Lastniki stanovanj b» radi nezakonito naprtili najemnikom dodatna bremena Križani v gosteh sovjetskih mornarjev 1 Y. soboto so sovjetski mornarji ran-6 ^ošiminh», ki se nahaja za-p .1 Popravila v tržaškem Arzenalu, m-11?®' slavnostni sprejem na čast Otavnikov kriških kulturno-poli-Pet orSar|izacij in pa dekliškega so^r a ZIJCra Vesna. Kot je znano slo dverna tednoma sovjet- jih rnornai’jl gostje Križanov, ki so zelo prisrčno sprejeli. kapLnrT laAie -ie g°ste •sprejj1 e «m, ki j-m je najprej pred- Predstavniki Vsedržavnega sindi- niku. Tako je nedopustno, da se že v vzorcu pogodbe določi, da ne sme najemnik sprejeti pod streho, pa čeprav za krajši čas, prijateljev in sorodnikov. Najemnik naj bi nadalje nosil breme za vsa popravila na stavbi, tudi za taka, ki spadajo v pristojnost lastnika; Protizakonita pa je določba, po kateri ima, lastnik že po petih dneh pravico, da odpove stanovanje najemniku, ki ni redno plačal najemnine. Prav tako ni mogoče pristati na določbo, da je najemnik dolžan zavarovati stanovanje, in to kem za desetletno dobo. kata najemnikov in stanovanjskih u-pravičencev (SUNIA) in Pokrajinskega združenja najemnikov Apaies-Acli so včeraj na tiskovni konferenci objasnili dogodke, ki so privedli do tega, da sta združenji zahtevali od tržaške preture, naj vzame iz prometa vzorce najemninskih pogodb, ki so se v zadnjem času pojavili tudi v našem mestu. Teh vzorcev, so povedali, ne moremo imeti za prave pogodbene osnove, saj se v njih predvidevajo takšni pogoji, da je najemnik dejansko prepuščen na milost in nemilost last- ">ii,"iii,ili,llllllllll)lflllllllllIII,IIIIIII|[|,ltlllimillll,IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlllllllll)iIllllllllllulllliiiiliil,i Plodno sreštmk predstavnikov upokojencev h Trsta in i Reke «Pokojencev CGIl' sindikata — ~~ v ponede-Sanizac8' ° na sec*ežu sindikalne or-Itodsta^6 - v Gl. Pondares s reškega niftv®m zveze upokojencev Se uj. , okraia. S tem srečanjem so organih ° začeli stiki med obema i® izmen'Wma' ^amen tol1 stikov pa ®rečaniu JaVa informacij in izkušenj, želni tajn'if3 Prisostvovala tudi de- kojen, lcev ter sindikalne federacije upo-aamestnik tajnika nove delavske zbornice. Srečanje se je odvijalo v prijateljskem in prisrčnem vzdušju, v katerem so si predstavniki obeh delegacij izmenjali informacije o pokojninskih normah, ki veljajo v obeh državah. s Te razgovore, ki so jih sindikalni predstavniki upokojencev iz Trsta ih z Reke, začeli v ponedeljek v Trstu, bodo v kratkem nadaljevali in poglobili na podobnem srečanju na Reki. SUNIA in Apaies sta s svoje strani pripravila drug vzorec za najemninske pogodbe, o katerem bo v bližnji prihodnosti stekla širša razprava z najemniki, demokratičnimi, političnimi in sindikalnimi silami. Na tiskovni konferenci so predstavniki omenjenih organizacij povedali, da so v teh dneh tudi drugod v Italiji prijavili sodišču podobne primere zlorabe v zvezi z najemninskimi pogodbami. Mati izgubila otroka v mestnem središču Agenti javne varnosti so se včeraj ukvarjali z dokaj nenavadnim poslom. V varstvo so morali namreč vzeti otroka, ki se je izgubil materi v mestnem središču. Nenavaden dogodek se je pripetil 7-letnemu Gianni ju Volpeju iz Ul. G. Galilei 11. V popoldanskih urah se je peljal * materjo v avtobusu št. - 9. Na- Goldonijevem trgu bi bila morala izstopiti, toda izstopil je sanjo otrok, medtem ko se materi ; ni; posrečilo preriniti se skozi množico do izhoda. Avtobus je tako odpotoval in otrok se je izgubljeno oziral za njim.' Kljub svoji mladosti in nepoznavanju-; mestnega središča, ni !«frek izgubil ;hlad-nokrvnosti. Nekoliko zbegano,, a- ne obupano, se , je Giàphù odpravil- po Mazzinijevi ulici, kjer1 je njegovo zmedenost opazil čuvaj - italijanske trgovske banke ter ga izročil agentom v varstvo. Tudi z agenti se je otrok vedel korajžno teh povedal za . svoj naslov. Tako so v večernih urah la-genti ; obvestili . prestrašene - starše, ki so takoj prišli po otroka; ' ' ‘ ' ■- ;zàaniga'-,;;";'-"V « PLANINŠKI DOM MANGART» . - vabi na OBČNI ZBOR,1 ki bo v petek, 2. aprila ob 19. ' uri v prvem sklicanju in ob 19.30 v drugem. V Gregorčičevi dvorani, Ul. Ceppa 9. - ' ' ' A-.: tA'lLvvfH,. Odbor •• • «v • , JV. ■- cije gospodarstva, ker je bilo leto 1975 tako za Italijo kot za vse države zapadnega gospodarskega sistema leto nazadovanja. Ta sistem še vedno lovi ravnotežje, ki se je pred leti podrlo s podražitvijo surovin ter se to ravnovesje še ni popravilo med novimi deželami, ki so lastnice surovin, in tistimi, ki te surovine potrebujejo. Recesija je po-: stavila gospodarsko in socialno o-grodje prizadetih držav pred resno preizkušnjo, ki je zlasti težavna za Italijo in za njene šibke gospodarske in družbene strukture. Pri tem je Veri Leban citiral izjavo nekoga, ki trdi, da kriza v Italiji ni samo zadeva cen, stroškov, naložb in sistema proizvajanja, ampak predvsem stvar reform, ki niso bile' izvedene, problemov, ki niso bili pravočasno rešeni, in zadeva strukture, ki ne bodo mogle vzdržati takšnega napora, kakršen je potreben za obnovo gospodarstva. Brez primernih struktur in brez učinkovite ter zdrave uprave ne bo mogoča aktivna udeležba pri obnovi, ki se je v nekaterih deželah že pričela. Pripomniti je, do je nujna tudi politična stabilnost, krepkejša delavnost, resnična volja za konkretno sodelovanje vseh gospodarskih dejavnikov in več poštenosti. Predsednik upravnega sveta Leban je nato analiziral položaj v posameznih proizvodnih sektorjih v naših krajih ter dejal, da je bilo izmed vseh gradbeništvo najbolj prizadeto. Ker so industriji primanjkovala naročila, se je povečalo število delavcev vpisanih v dopolnilno blagajno. Lansko leto je bila za nadaljnjih deset, let podaljšana prosta cona, kar je zelo pomembno za naš gospodarski razvoj. Poljedelstvo je doseglo zadovoljive rezultate in tudi vinogradništvo je bilo u-spešno, čeprav je bil pridelek manjši v primerjavi s prejšnjim letom. Kvaliteta vin se je uveljavila na širšem tržišču, za kar gre prizna- sklenili z izvolitvijo novega upravnega in nadzornega odbora. Priprave za ustanovitev javnega avtobusnega konzorcija V izvršnem odboru medpokrajin-skega prometa področja za Trst in Gorico so prejšnji dan razpravljali o vprašanju ustanovitve javnega konzorcija v se vernem delu gorišite pokrajine, v vidiku v decembru sprejete obveze, da pridejo avtobusne proge, ki jih upravlja sedaj podjetje Ribi, v javno upravljanje. Poročilo o tem je imel predsednik prof. Ferrari, ki je dejal, da mora deželna uprava priskočiti na pomoč s finančnimi sredstvi, in da morajo pri tem sodelovati tudi pokrajina in prizadete občine. Proračun prometnega pooiočja bodo preučili na skupščini, ki bo 22. aprila popoldne v Tržiču. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU □ SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA V GORICI □ ZVEZA SLOVENSKE KATOUŠKE PROSVETE V GORICI v sodelovanju z Ustanovo za kulturne in umetniške prireditve EMAC iz Gorice FRANK WEDEKIND POMLADNO PREBUJENJE Mladinska tragedija (Prvič v slovenščini) Prevod Bogdan Gjud, dr. Silvin Košak Scena arh. Sveta Jovanovič Kostumi Anja Dolenčeva Glasba Darij Božič Režija ZVONE ŠEDELBAUER Danes, 31. marca, ob 12. uri (izven abonmaja) in ob 20,30 (Goriški abonma) v gledališču «G. Verdi» v GORICI. Odhod avtobusa za večerno predstavo - goriški abonma: Vrh, gostilni - Devetak - Grilj ob 19.30 ♦ Poljane - gostilna Peric ob 19.30 ♦ Doberdob - pred občino ob 19.35 ♦ Jamlje - gostilna Pahor ob 19.40 ♦ Dol ob 20.00 ♦ Rupa - Peč ob 20.05. nje našim izkušenim in marljivim vinogradnikom, ki so povečali vinogradnike ter opremili kleti z novimi napravami. Predsednik je nato omenil škodo, ki jo trpi naše kmečko gospodarstvo na območju štandreža in Sovodenj zaradi prisilnih razlaščanj za industrijske potrebe. S takšnim ravnanjem škodujejo tradicionalni, visoko razviti in donosni dejavnosti, ki je koristna tako za posamezne kmetovalce kot za skupnost, medtem ko je gradnja industrijskih hal kaj malo perspektivna. S tem procesom se samo povečuje število oseb, ki jih bodo morda že jutri vpisali v dopolnilno blagajno. Razlaščanje kmečke zemlje je danes negospodarsko in nesocialno dejanje, poleg tega pa tudi napad na obstoj slovenskega življa tega kraja. Predsednik Leban je nato seznanil občni zbor z lanskoletnim poslovanjem banke. Zadružno premoženje 89 članov se je lani zvišalo za okoli 200 milijonov lir. Zaupana sredstva znašajo 4,7 milijarde lir, od katerih jih je 3,1 v hranilnih vlogah ter 1,6 v tekočih računih. Ta sredstva so se povečala za 45,9 odstotka, samo hranilne vloge pa za 38,9 odstotka. Razvoj naložb je zadovoljiv. Napram prejšnjemu letu so se zvišale za 32 odstotkov. Skupni promet računov je prekoračil 19? j milijard lir. Lani. so eskomptiraii j 6.800 menic za 1,9 milijarde ter pre- i jeli v inkaso 12.900 menic za 4,2 milijarde lir. Izstavili so 3.391 krožnih čekov centralnega zavoda ljudskih bank za 8,9 milijarde lir. Z ozirom na krizo v trgovinskem sektorju je banka zadovoljna z opravljenim delom v mednarodni trgovini. Izdatki in dohodki so se povečali za 26,6 odstotka ter ostaja banki, potem ko je izvršila amortizacijo, akantonacijo in devalvacijo vrednotnic, 38,3 milijona lir čistega dobička. Banka je izplačala članom dividende (po 5 odstotkov) v višini 786.150 lir, rezerva znaša 35 milijonov, za dobrodelne namene pa so potrošili 1,9 milijona lir. Predsednik Veri Leban se je ob zaključku triletnega mandata zahvalil za sodelovanje vsem, pohvalil je vestno in vztrajno delo nameščencev ter se zahvalil za sodelovanje tudi osrednji bančni ustanovi združenju Ljudskih bank Luzzatti, poslovnim združenjem in bančnim korespondentom. Zahvalil se je za zaupanje klientom ter jim zagotovil tudi za naprej pošteno in marljivo delo. Predsedniško poročilo kakor tudi nadzorniško, ki ga je prebral predsednik Franc Gravner, je občni zbor soglasno odobril. Občni zbor so ......................................................mulini lllllllll■lUIII■■ll■l■ullll ZA ZAČETEK TEDNA SLOVENSKE KUHINJE SESTANEK SINDIKALNE FEDERACIJE S KPI Sklicati konferenco o razmerah v podjetjih z državno udeležbo Enakost ali sorodnost stališč do cele vrste vprašanj V okviru akcije pokrajinske sindikalne federacije CGIL, CISL, UIL, da svoj pokrajinski program zahtev pojasni vsem strankam ustavnega loka, se je sindikalna delegacija prejšnji dan sestala z zastopstvom goriške federacije KPI. Na sestanku so preučili vprašanje prevozov ter se dogovorili, da je potrebno postaviti podjetje Ribi v predvidenem roku pod javno upravo. Zgraditi je potrebno avtoport, usposobiti železniški kolodvor za promet s tretjimi državami ter izvesti vse tisto, kar predvideva novi zakon o prosti coni. Goriški sklad je potrebno demokratizirati, zahtevati od dežele posege v korist industrije, kmetijstva, obrtništva in spremeniti dosedanjo kreditno politiko. Dežela naj skliče konferenco q podjetjih z državno udeležbo. Komunistični voditelji so omenili, da se politika sindikatov' in KPI zelo približujeta in da bi se delegaciji sindikatov in KPI v bodoče sistematično pogovarjali o splošnih kakor tudi o pokrajinskih vprašanjih. V nadaljevanju pogovora je bila beseda o krajevnih ustanovah. Po sodbi sindikatov in KPI se krajevne ustanove ne smejo postavljati v položaj nasprotnega partnerja, am- pak morajo biti sogovornik v vseh vprašanjih ter z njimi najti čimbolj enotna stališča. Težave za upokojence Na .lan prihajajo težave zavoda za socialno skrbstvo, da bi enajstim milijonom upokojencev dostavili pravočasno davčna potrdila o prejeti pokojnini v lanskem letu, ki jih je treba priložiti davčni prijavi do 30. aprila letos. Potrdila so bila pripravljena, tako je zapisano v tiskovnem poročilu INPS, že pred časom in mišljeno je bilo, da bi jih delili na poštah od 10. marca dalje, ko so upokojencem izplačevali pokojnine. Poštna uprava pa je za to izredno delo zahtevala od INPS dve milijardi lir, INPS pa te vsote ni hotel izplačati. Prišlo je do stikov na visoki ravni, vendarle vodstvo INPS v Rimu javlja, da če poštna uprava teh potrdil ne bo delila, seveda brez zahtevnega plačila, upokojenci ne bodo dobili potrdil. Kdo bo potem, to se vprašujemo mi, odgovarjal pred državno davčno u-pravo, če ne bodo upokojenci zmogli priložiti prijavi uradno potrdilo o lani dobljeni itak borni pokojnini? S PRORAČUNSKE DEBATE V GORIŠKEM OBČINSKEM SVETU Letošnji občinski proračun ni perspektiven: omejuje se le na naštevanje poviškov stroškov Svetovalec Nanut (PSI) je ožigosal nezanimanje občinskih upraviteljev za: vprašanja predmestij - Pirellova (KPI) o zdravstvenih vprašanjih Proračunska debata v goriškem občinskem svetu se bo verjetno zaključila drevi tudi z izglasovanjem letošnjega proračuna. K nadaljnji debati se je že priglasilo več svetovalcev, doslej niso še govorili predstavniki Slovenske skupnosti in neofašistične stranke, govorili pa so že predstavniki drugih strank, ki so si tudi, v notranjosti strank, porazdelili področje posegov. Dosedanja diskusija je nekam razvlečena ker, kot so že poudarili številni svetovalci, je odbor dal v pretres občinskemu svetu goli knjigovodski proračun, ni pa nikjer nakazanih političnih smernic. Socialistični svetovalec dr. Vladimir Nanut je v svojem posegu v ponedeljek podrobno razčlenil gospodarska vprašanja letošnjega proračuna. Ni se omejil, kot demo-kristjanski svetovalci, na tiho protestiranje, ker je vlada omejila fi- vo in zahteval korenito spremembo notranjih odnosov na občini in preosnovo raznih služb in uradov. Kino Okusno pripravljena jedača kuharskih mojstrov Park hotela Pred slavnostno večerjo govori prirediteljev . Posebna kuharska ekipa na vrsti vsak večer do nedelje Slovesno je potekal prvi večer ■ postregli s pikantnim tatarskim bif-tedna slovenske kuhinje, ki sta ga ' tekom, z dvojno močnato juho, z v goriški restavraciji «Kappa», pri j okusno pripravljeno soško postrvijo redili goriška zveza trgovcev in Go- i na žaru, z izbranim govejim file-spodarska zbornica iz Nove Gorice. J jem, za zaključek pa so prišle na Malo je bile sicer izrednih gostov mizo orehove palačinke Gorica VERDI Ob 12.00 in ob 20.30 slovenska gledališka predstava, t CORSO 17.00—22.00 «I giustizieri del West». K. Douglas in B. Den. Barvni film. Mladini pod 14. letom prepovedan. , MODERNISSIMO 16.30-22.30 «Le streghe». A. Girardot, A. Sordi. Barvni film. Mladini pod 14. letom prepovedan. CENTRALE 17.00—21.30 «Il giovane tigre». M. Fei in L. Sin. Barvni film. VITTORIA 17.00-22.00 «Tango della perversione». L. Daniels, E. Raf-fael. Barvni film. Mladini pod 18. letom prepovedan. Tržič EXCELSIOR 16.00—22.00 «La svergognata». Barvni film. PRINCIPE 17.30—22.00 «II è Qualcuno». suo nome ki so namenoma prišli v restavracijo ta večer, ker je tukajšnje italijansko časopisje, z eno častno izjemo, docela molčalo o tem tednu in o tiskovni konferenci, ki je bila prejšnji teden. Morda je to znak, da nekaterim niso všeč take pobude Sicer pa bo najbrž danes in v prihodnjih dneh kaj več napisanega v tem čosopisju. Prvi večer, v ponedeljek, so bili šefi v goriški restavracijski kuhinji kuharji novogoriškega Park hotela, ki ne poti obuje jo reklame, saj so Goričani stalni obiskovalci te novogoriške restavracije. Gostom so Seveda ni manjkala začetna majhna slovesnost. Govorniki so poudarili da tudi taka srečanja pomagajo k medsebojnemu razumevanju. Govorili so predsednik goriške zveze trgovcev Gilberto Barnaba, tajnik Gospodarske zveze Slovenije Lojze Fortuna, goriški župan Pasquale De Simone in predsednik novogoriške občinske skupščine Jože oušmelj, ki je spregovoril tudi v imenu predsednikov iz Tolmina, 1-drije in Ajdovščine. Drevi so na vrsti kuharji hotela Poldanovec z Lokvi, jutri pa hotela Krn iz Tolmina. .................... V PALflMOSTRE V VIDMU OD 3. DO 11. APRILA Prva mednarodna razstava o lo va in zaščiti naravnega okolja Prireditev pripravljajo športni lovci Furlanije-Julijske krajine, Slovenije in avstrijske Koroške V soboto, 3. aprila, odprejo v Pa-lamostre v Vidmu prvo mednarodno razstavo o lovu in varstvu narave, ki jo pod pokroviteljstvom Mednarodnega sveta za lov in varstvo narave ter predsedstva dežele FJk prireja Furlanski krožek športnih lovcev. Razstava bo trajala en teden ter bodo na njej sodelovale, poleg dežele Furlanije-Julijske krajine, še Slovenija in avstrijska Koroška. ■ Kakšen je poglavitni namen te prireditve, 'ki jo športni lovci naše dežele prvič prirejajo v furlanski pre-stolnici? ■ Organizatorji te prireditve so si nadeli za cilj spremeniti v širokih plasteh Občinstva zakoreninjeno spačeno ptedstaiv0 lovca, kakšno si u-stvarjajo na podlagi poročil ob začetku lovske sezone, ko so časniki pišoč resnico — polni novic o smrtnih nesrečah zaradi puškarje- nja, slik o pobiti divjačini in podobnem. Športni lovci, ki so že pred časom spoznali, kako nebrzdan lov uničuje naravo ter ravnovesje, ki je pogoj za njen obstoj, hočejo umiriti lovce z nepotešeno strastjo. Posledica takšnega organiziranega dela je ta, da se že dolgo časa ne pojavljajo v listih časopisov slike uglednih državnikov in javnih delavcev ob uplenjenih redkih divjih živalin, morda zadnjimi v kakšnem kraju, kot se je, denimo, dogajalo za medvede, volkove in drugo djvjad. Lovci so se ovedli svoje vloge ter se vključujejo kot nenadomestljiv element v naravo, s tem, da zagotavljajo nadaljevanje obstoja živalskih vrst in da sami nadomeščajo tiste živali, ki so ustvarjale selekcijo v živalskem svetu. Danes, ko ni več volkov, in risov odnosno sokolov in orlov, da se omejim samo na nekatere, človek nadomešča njihovo vlogo s tem, da postreli bolno divjad in da jo tudi zredči, če hoče, da bo zdrava in da bo v sorazmerju z drugo divjadjo. Na teh osnovah je nastala prva razstava, ki bo trajala od 3. do 11. aprila in na kateri bodo v posameznih paviljonih ustvarili naravno o-kolje bivanja divjih koz, jelenov, srn itd. S tem bodo prispevali k vzgoji obiskovalcev, da bodo začeli varovati naravo pred uničenjem. Na razstavi bodo tudi lovske trofeje treh držav, med katerimi tudi trofeja maršala Tita, velikega liu-bitelja lova, V prvem nadstropju bodo razstavljali orožje in pripomočke za lov. Ves teden bodo prireditve kulturnega značaja, predvajah bodo dokumentarce, za otroke pa bodo priredili slikarsko tekmovanje. nančna sredstva občinam v trenut- | mo odnosov med občinami in drža-ku splošnih podražitev, poudaril je, da nosi večinska stranka tudi precejšnjo odgovornost za sedanje stanje. V poročilih odbora, je dejal Nanut, je zapisano, da bremenijo občinski proračun visoki stroški za plačevanje obresti, ki niso majhne, marveč visoke in zelo podobne tistim, ki jih bankam plačujejo zasebniki. Zakaj odbor sestavljen iz demokristjanov protestira proti temu, ko sedijo vendarle v upravnem odboru hranilnice zastopniki občine in drugih javnih u-stanov, ki so demokristjani? Isto velja za premajhna vladna in deželna nakazila. Svetovalec PSI je tudi obžaloval dejstvo, da ni nikjer prikazane povezave med občinskim proračunom in deželnim razvojnim načrtom. Obžaloval je tudi, da je bil proračun sestavljen med štirimi zidovi občine, ne da bi za to vprašali mnenje rajonskih konzult, gospodarskih združenj, sindikatov itd. Ni v proračunu nikake večletne programa-cije, je dejal Nanut, letošnji proračun je navadna gospodarska ra-čunica poviškov vseh stroškov. V nadaljevanju svojega posega se je Nanut dotaknil tudi nekaterih podrobnosti. Občina se čuti podrejena v primerjavi z državo, ne daje pa na razpolago svojega davčnega urada, da bi priskočil na pomoč podobnemu državnemu uradu za ugotavljanje davčnih prijav. Kmetijstvo je za goriške občinske oblastvenike popolnoma pozabljeno področje, ugotavljajo le, da sta v njem zaposlena le dva odstotka prebivalcev goriške občine. Verjetno se občina bolj nagiba za to, da bi še vnaprej odvzemala zemljo štandreškim in drugim kmetom in z deželnim ali državnim denarjem gradila tovarne, ki bi zašle, kot že nekatere, po kratkem roku v finančne težave. Predstavnik PSI je še govoril o nujnosti tesnejše povezave med občinsko upravo in drugimi demokratičnimi komponentami prebivalstva. Komunistka prof. Gianna Pirella Pa je govorila predvsem o zdravstvenih in socialnoskrbstvenih vprašanjih. Lahko bi proračun tudi pozitivno sprejeli, je dejala Pirellova, ko ne bi bil le gola knjigovodska formalnost, ko bi bile v njem nakazane tudi perspektivne možnosti. Ni pa tako. V svojem posegu je omenila, da so včasin sicer večji stroški za zdravstveno področje lahko tudi pozitivni ter da zmanjšajo stroške’ na drugih področjih. Dejala pa je tudi, da je nujno potrebno da medobčinski zdravstveni konzorcij prične delovati. Prihodnji teden se bodo člani skupščine tega konzorcija tudi sestali, potrebno bi bilo, da bi vendarle izvolili tudi vodilne organe, nikakor pa ne moremo soglašati, je dejala Pirellova, da bi se vprašanja okrog predsednika in odbornikov spet izgubila v morju notranjih demokristjanskih sporov. Potrebno pa je in ne samo na zdravstvenem področju, odkrito soočanje z bližnjimi občinami, ne glede na njihovo politično obarvanost. V diskusijo so posegli še inž. Fornasir (PLI), ki je z vseh vidikov napadel proračunsko poročilo, ker ne nakazuje ničesar, omenil pa je tudi, da skuša sedanji odbor zavreti gospodarske pobude majhnih operaterjev, med katere je pri-štel tudi štandreške in podturnske kmete, socialdemokrat Bianconi in demokristjan Tuzzi. Bianconi je, Nova Gorica in okolica SOČA (Nova Gorica) «Kruh in čokolada», italijanski barvni film ob 18.00 in 20.00. SVOBODA (Šempeter) «Sin poglavarja Masajev», ameriški barvni film ob 18.00 in 20.00. DESKLE «Trpljenje po Mateju», jugoslovanski barvni film ob 19.30 Včeraj-danes Iz goriškega matičnega urada ROJSTVA: Elvis Cragnolin, Laura Brumat, Roberta Spessot, Federica Tunis, Mariangela Bregant. SMRTI: 73-letni upokojenec France, sco Pellizon, 87-letna upokojenka Enrica Marinaz, 78-letni kmet. Giuseppe Furlan. OKLICI: profesorica Giuliana Can-dussio in inženir Renzo Baldini, prodajalka Flavia Pavio in elektrome-hanik Jordan Mučič, uradnica Annamaria Tunini in trgovski potnik Sergio Grapulm, terapistka Ortensia Moretto in trgovski potnik Rino Baldini, univerzitetna študentka Angela Centi in profesor Claudio Rosit, študentka Myriam Caputo in študent Lorenzo Carraro, uradnica Emiliana Zavadlav in uradnik Mario Mučič, natakarica Laura Coceani in kmet Franco Biason, gospodinja Elvina Tka-lič in šofer Bruno Miotto, uradnica Andreina Dina Baradel in uradnik Paolo Olivo, delavka Gabriella Sabel-lo in agent javne varnosti Matteo Marras, prodajalka Rosa Marino in prodajalec Giuseppe Calabro. POROKE: profesorica Orietta Muz-zo in univerzitetni študent Gabriele Capogrosso, delavka Anna Brandolin in elektromehanik Roberto Samaro. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Villa San Giusto, Korzo Italia 244, tel. 83-538. kot običajno, vsestransko branil od-borove odločitve, ni pa pozabil tudi tokrat stresti svojega napada na račun Štandrežcev, ki nočejo na svojih poljih in vrtovih industrijske cone in zagrozil, da bo v kratkem konzorcij za industrijsko cono zasegel njihova zemljišča, Tuzzi pa se je zavzemal za temeljito refor ZAHVALA Ob smrti naše drage Marije Bregant por. Petejan se iskreno zahvaljujemo župniku Mirku Mazori, darovalcem cvetja in vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti. Mož Anton In hčeri z družinama Podgora, 31. marca 1976 Enaindvajseti občni zbor Slovenske prosvetne zveze Na nedeljskem > občnem zboru Slovenske prosvetne zveze se je o poročilih predsednika in dveh tajnikov začela obširna razprava v katero so posegli številni predstavniki našega kulturnega in prosvetnega življenja. IGNACIJ OTA Med prvimi je nastopil referent za zborovsko dejavnost pri SPZ Ignacij Ota, ;d je med drugim dejal: «Trenutno imamo na Tržaškem in Goriškem 23 zborov, ki so vključeni v SPZ. Čeprav govorimo o trenutni krizi nekaterih zborov zaradi pomanjkanja pevcev in tudi pevovodij, je z dru- ge strani zelo razveseljivo in tudi pozitivno to, da smo v preteklem letu in v začetku te sezone zabeležili ustanovitev in obnovitev nekaterih zborov in smo na tem, da ustanovimo še nove.. .» «Najbolj razveseljivo je to — je dejal Ota — da je v te zbore vstopila predvsem mladina in v tem najdemo zagotovitev, da bo naše zborovsko petje napredovalo, ker je mladina gotovo pripravljena prevzeti nekatere spremembe, ki so nastale v novejši dobi razvoja zborovske glasbe». Nato je Ota govoril o dejavnosti zborov na Goriškem ter posvetil posebno pozornost vprašanju naših najmlajših. «V tej zvezi — je dejal — bi rad omenil da je SPZ že pomislila, da bi po raznih društvih lahko ustanovila mladinske zbore, saj nudi šola vse premalo glasbene izobrazbe našim otrokom. Ostaja pa še vedno pereče vprašanje pevovodij, katerega skušamo omiliti s tem, da smo ustanovili tečaj za pevovodje pri SPZ.» Referent za zborovsko in glasbeno dejavnost pa si ne dela utvar, ker je nemogoče vzgojiti pevovodje v kratkem razdobju. Spodbudno pa je dejstvo, da nekateri gojenci že vodijo svoje zbore. Zato je bil umesten poziv, naj društva opozorijo vodstvo na mladeniče in mladenke, ki bi i-meli smisel za to dejavnost. Ota je nadalje obravnaval še vprašanje dejavnosti pevskih skupin v Benečiji. je svoj poseg zaključil z željo, da bi SPZ posvetila še večjo pozornost na vzgojo kadrov in na kvalitetno rast naših kulturno-pro-svetnih organizacij. ŽIVA GRUDEN Živa Gruden, ki je govorila v osebnem imenu se je dotaknila tiste dejavnosti, ki jo označujemo kot predavateljsko a bi jo ustrezneje imenovali kot izobraževalno. «Menim namreč, da je ta dejavnost še vedno preveč v ozadju posebno če jo primerjamo z drugo smerjo našega delovanja, ki bi jo lahko označili za izrazno dejanje. — Tu mislim na pevske zbore, dramske skupine in druge take stebre naše prosvetne dejavnosti — in ki je izredno razvejana. Z drugimi besedami: naši prosvetni delavci zelo veliko dajejo iz sebe navzven, zelo malo pa sprejemajo vase. Pri tem mislim seveda na organizirane oblike izobraževanja ne pa na osebna prizadevanja posameznikov brez katerih bi take dejavnosti kot jo imamo ne bilo.» Rekla je, da mora vsak član naše skupnosti biti oborožen z vsem potrebnim znanjem in z vso kritičnostjo, da se bo lahko zoperstavil lažnemu in škodljivemu. Nato je razložila pojem ljubezni do jezika in v kakšni obliki ga moramo sprejemati. Izobraževanje in z njim povezano osveščanje mora potekati veliko bolj skozi diskusijo kct se je to dogajalo do se- Rešiti predpozabo] h vrednote iz preteklosti NADJA KRSŠČAK Nato je spregovorila referentka za folklorno dejavnost Nadja Kriščak, ki je menila, da je to dejavnost na Tržaškem in Goriškem zajelo pred nekaj leti neke vrste mrtvilo. Pri tem je poudarila, da folklorne skupine navadno nastajajo iz navdušenja, i-zumirajo pa zaradi prevelikih praktičnih in organizacijskih vprašanj. Skupine je lahko u-stanoviti, toda že po nekaj letih gredo fantje k vojakom, dekleta se pa omožijo. Potem je še vprašanje vaditeljev, harmonikarjev in splošnih godcev. Če na vaseh skupine izumirajo zaradi «prostorske omejenosti» je nekoliko boljše s skupino, kot je tržaška folklorna skupina, ki krije področje od Milj do Medje vasi in si na ta način zagotavlja pritok ljudi. Ta skupina ima tudi dobre pogoje glede prostora (Dijaški dom) kjer se vadi in kjer si je tudi uredila gar derobo. Potem je Kriščakova obravnavala še položaj in razmere v go-riški folklorni skupini, ki deluje v Sovodnjah ter primerjala njeno dejavnost s tržaško folklorno skupino. V tej zvezi je goriška skupina na boljšem, ker jo vodi izšolana koreografka. Tržaška skupina pa ni imela te priložnosti ter se je morala zato zadovoljiti z manj kvalitetnimi vaditelji. V zadnjem času se je začelo bclj smotrno raziskovanje tržaških in goriških plesov in pesmi, noš in običajev. V kratkem času je bilo opravljeno zelo koristno delo. Treba pa je pohiteti, ker ljudje, ki bi vedeli nekaj povedati o starih šegah in običajih izumirajo. V nadaljevanju svoje- ga posega je Kriščakova govorila še o delovanju otroške folklorne skupine v Gorici ter o poskusu PD Škamperle, kjer so skušali osnovati otroško skupino. Nadalje je omenila tudi otroško skupino v Boljuncu. Na koncu je Nadja Kriščakova govorila tudi o stikih med tržaško in goriško skupino s Koroško ter o delovanju v Beneški Sloveniji. RADIVOJ PEČAR Predsednik PD Lonjer-Katina-ra Radivoj Pečar je izrazil mnenje, da se ^vsa prosvetna društva,, ki delujejo med ljudstvom in ki imajo z njim, neposreden stik, vse preveč prepuščena sama sebi, da je premalo stikov med krovno organizacijo in njenimi članicami. Do takih stikov je prišlo le v zadnjem času. Vodstva naših osrednjih množičnih organizacij so vse preveč ločena od baze iz katere izhajajo in za katero bi morali delovati. Izjavil je, da se je pomoč SPZ osredotočila le na nekatera društva, drugim, ki so bila pomoči še bolj potrebna, pa pomoč zanikala. Premalo je strokovnih kadrov pa tudi mladih ljudi, ki bi bili pripravljeni prevzeti mesto starejših. Predvsem pa manjka v naših vrstah tako imenovana inteligenca, ki se razen silno redkih izjem ne udejstvuje in ne pristopi k problemu slovenskega človeka. Pečar je nanizal vrsto kritik, izjavil pa je, da bi s postopnim reševanjem teh in drugih problemov počasi lahko spet oživili prosvetno delovanje seveda v novih oblikah z navezavo na aktualno problematiko. Potrebni so tesnejši stiki s šolo in pa drugimi prosvetnimi organizacijami s športnimi društvi saj je prav šport v zadnjem času dobil med našo mladino izredno važno vlogo. Na koncu je Pečar prikazal občnemu zboru probleme svojega matičnega društva t.j. PD Lcnjer -Ratinar a. JOŽKO PRINČIČ Dr. Jožko Prinčič je pozdravil občni zbor v imenu novoustanovljenega slovenskega fotokluba «Skupina 75». Prva naloga tega fotokluba je, da ozki krog domačih fotoamaterjev takoj razširi Jn prekorači vaške meje. Končni cilj tega društva je, da združi fotoamaterje iz vse Goriške. «Ta strokovna specializacija naj ne bi pomenila odvrnitev od tradicionalne prosvetne politike ampak težnjo po trajnem vzpostavljanju in polaganje važnosti na kvaliteto in iskanje novih kulturnih izhodišč,» je izjavil Prinčič. Prinčič daj. Omenila je dve doslej vse premalo izkoriščani obliki dela. Na eni strani so to eno ali več-dncvrj senvjnarji, na drugi pa neke, vrste mteresni krožki, ki pa ne bi smeli')piti tako ozko specialistični, da bi se v njih izgubil stik s celotno problematiko naše skupnosti in družbe sploh. Taki krožki ne. bi smeli postati nekaj elitnega saj bi morali zajeti nekak vertikalni izsek naših ljudi. VOJKO KOCJANČIČ Predstavnik PD «V. Vodnik» iz Doline Vojko Kocjančič je nakazal nekaj konkretnih predlogov, ki bi lahko služili bodočemu vodenju SPZ. Omenil je, da se je del mladine naveličal dobrin kon-sumističnega sveta in spet išče v kulturnem in prosvetnem izživljanju tisto zadoščenje, ki ga moderni individualizem ne nudi. To mladino moramo znati angažirati Nedeljskemu občnemu zboru SPZ je prinesel pozdrave tudi predsednik kulturnega društva «Ivan Trin-ko» iz Čedada Viljem Černo, ki je orisal sedanji preporod kulturno -prosvetnega življenja v Beneški Sloveniji. Obenem je poudaril, da je treba s skupnimi močmi to razveseljivo dogajanje še naprej poživljati in krepiti. Pri teh naporih pa mora biti ravno SPZ na prvem mestu Delegati na zboru in jo ustrezno usmerjati v prosvetno delovanje. Primanjkuje nam predvsem strokovnih kadrov predvsem pa mladine. Kocjančič je nato predlagal, da bi se predsedstvo SPZ razširilo in razdelilo na dva dela. Prvi bi reševal redne organizacijske probleme, drugi pa bi vršil raziskovalno delo in iskal nove pobude in pa stike z drugimi prosvetnimi in športnimi organizacijami v zamejstvu, po drugi strani pa z organizacijami v matični domovini. Dobro organizirano delovanje osrednjih prosvetnih organov bi brez dvoma pospeševalo delo naših društev in prispevalo k dvigu kvalitetne ravni naših organizacij. NIKO SIRK Izjavil je, da konkretni napori in povezava med dejavniki v dolgoročnih narodnostnih investicijah dajajo večje uspehe in trdnejše pridobitve. Tu gre v glavnem za povezavo in sodelovanje med prosveto in športom, ki se družbeno dopolnjujeta in prispevata k formiranju novega človeka. Pavlin je omenil, da je bistvena bor- ba za uveljavljanje naših šol, borba za jezikovno enakopravnost, naš družbeni in politični napredek, naša gospodarska samostojnost, da se zoperstavimo nasilni asimilaciji. Na koncu je še omenil, da so v Štandrežu zgradili nov kulturni dom, imenovan po Andreju Budalu, katerega bodo v najkrajšem času otvorili. TPPZ pomemben dejavnik pri soočanju dveh kultur Niko Sirk je prinesel pozdrave PD Vesna in Križa, tem pa dodal nekaj kritičnih ocen delovanja SPZ. Izjavil je, da je naša največja hiba pomanjkanje operativne moči tajništva, to pa zaradi omejenega števila uslužbencev. Nujna je torej okrepitev tajništva, pa tudi preosnova predsedstva. Potrebna je konkretna kadrovska politika, ki je bila do sedaj premalo učinkovita. V tem smislu je dobil konkretno funkcionalnost le pevovodski tečaj, ki naj bi služil kot primer strokovno-operativne politike. «Končati je treba z improvizacijami. Stvarni politični programi, ki naj bi izšli iz današnjega občnega zbora, morajo omogočiti SPZ in njenim celicam, da postanejo odločilen faktor pri reševanju naših narodnostnih pravic,» je zaključil Sirk. STEVO PAVLIN Stevo Pavlin je govoril v imenu PD Oton Župančič iz štandreža, ki obhaja letos 31-letnico obnovitve. To društvo je v zadnjem času zelo aktivno, saj je pridobilo veliko šolske in delovne mladine. Za Tržaški partizanski pevski zbor je spregovoril Lucijan Malalan. Izjavil je, da ima prav TPPZ to izredno pomembno nalogo, da posreduje slovensko kulturo v obliki pesmi širši italijanski javnosti. Ta zbor je namreč imel koncerte po vsej Furlaniji, od Tržiča preko Čedada in Gorice do Miljskih hribov, poleg tega pa še mnogo nastopov po vsej Italiji. Tako je TPPZ gostoval že v Milanu, v Pizi, v Carpiju pri Medeni, v Sestu Fiorentino in drugod. Povsod je ta zbor žel občudovanje in spoštovanje pri po-slušateljih. Italijani so tako spoznali borbeno pesem slovenskega naroda in jo vzljubili. «Naloga SPZ in društev samih je ta, da posredujejo svojo kulturo večinskemu narodu,» je zaključil Malalan. V imenu TPPZ je spregovoril tudi Rudi Žerjal, ki je omenil razveseljivo dejstvo, da so se v zadnjem času nekatera pevska društva obnovila. Poleg tega pa je izredno pozitivno tudi to, da se naša mladina v velikem številu u- dejstvuje na kulturnem in prosvetnem področju. Žerjal je nato izjavil, da mora vodstvo SPZ čim-prej razpravljati in preučiti sklep za vključitev naših kulturnih organizacij v ARCI. Žerjal je tako zaključil: «Preteklost zadnjega časa nam na podlagi izkušenj narekuje, oa moramo še nadalje združevati naše ljudstvo v enotni prostor kulturno - političnega značaja, ne glede na nekatere, morda malenkostne ideološke razlike, ter paziti na to, da ne bi odsevalo iz našega delovanja preveč zaprtosti, kajti, ko se borimo za pravice našega naroda, ne moremo mimo tega, da ne bi upoštevali o-pore demokratičnega ljudstva italijanskega porekla, s katerim moramo skupno iskati pot za sožitje vsega tukaj živečega ljudstva.» Med razpravo je Duša Kosmi-na v imenu Dijaške matice prinesla pozdrav temu občnemu zboru. Z veseljem je ugotovila, da je naše prosvetno delovanje še zelo žilavo, posebno s pomočjo novih, mladih sil. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiuiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiu NOVOST NA ITALIJANSKI KNJIŽNI POLICI Luigi Podda: «DALL’ERGASTOLO» Od pastirja, vojaka in partizana na Tržaškem in Goriškem do obsojenca na dosmrtno ječo • Trnova pot sardinskih otočanov Pred sabo imam pismo, ki mi ga je pred nekaj dnevi pisal iz Porta Azzurra sardinski obsojenec na dosmrtno ječo Luigi Podda, obtožen, da je l. 1950 umoril skupaj z nekaterimi drugimi sovaščani iz Orgosola tri karabinjerje pri Sa Ferula. V pismu se mi Podda zahvaljuje za članek, ki je bil objavljen v našem listu v začetku januarja letos. Sprašuje pa me, kaj mislim o knjigi, ki jo je napisal in ki jo je izdala založba La Pietra v Milanu pod naslovom «Dall’ergastolo». Mislim, da se knjiga komentira sama po sebi: nekaj manj kot 200 strani (založba «La Pietra» -3000 lir) pripoveduje v strnjeni obliki življenje in žaloigro tega sardinskega pastirja, nepismenega človeka, ki se na pragu starosti (sedaj je star 52 let) bojuje z vsakdanjo stvarnostjo obsojenca na dosmrtno ječo ter vztrajno trdi, da je nedolžen, da je bil po krivem obtožen. V zaporu (dolgih 26 let) ni klonil: naučil se je brati in pisati in sedaj objavlja to knjigo spominov. V Ameriki in v angleško govorečih državah bi rekli prav gotovo, da gre za «best seller», za eno tako redkih avtobiografskih izpovedi, ki takoj prepričajo bralca, da je pisec iskren, da po pravici opisuje svoje doživljaje in da ga ni strah niti pred samim sabo. In kako naj bo drugače? Ko či-tamo to Poddovo avtobiografsko izpoved, imamo občutek, da je pisec prehodil dolgo pot, ki ga je popeljala od njegovega še skoraj detinskega položaja pastirja v neobljudenih pokrajinah okoli Orgosola do sedanjega, ko v samici v Portu Azzurra piše svoje spomine. No sedaj, ko jih piše, ni več nekdanji nepismeni pastir, deček star 11, 12 ali 13 let, temveč zrel mož, ki je prehodil dolgo pot od l. 1943, ko je moral obleči vojaško suknjo, preko razdobja kapitulacije Italije, začasni vključitvi v republikinske vrste ter potem skozi zanj neprecenljivo politično in socialno izkušnjo partizanskega boja v vrstah «Tržaške brigade», prav na naših tleh: od Tržiča do Gorice in še čez, tja do Lokev, Čepovana, Lokovca in še dalje proti Julijskemu predgorju. «Corvo» (Luigi Podda) je bil štabni kurir ter se je srečaval na svojih poteh s številnimi borci IX. korpusa, pripadniki slovenskih brigad in italijanskih edinic, ki so operirale na tem področju. O vseh teh dogodkih govori v tej svoji izpovedi ter poudarja da je bila ta izkušnja zanj, nekdanjega sardinskega pastirja, neprecenljiva. Tu je doumel globok pomen boja za osvoboditev človeštva ter še predvsem boja za osvoboditev ljudi na svojem domačem otoku, na Sardiniji. Mogoče v tistih letih (bil je star komaj 20 in nekaj več let) tega ni dokončno doumel (kar posredno priznava tudi v svojih spominih), toda prav gotovo mu je partizansko življenje odprlo nova obzorja, ki so se dokončno odgrnila potem, ko se je znašel za zapahi. Njegova življenjska tragedija še ni bila pri koncu. Pri Štomažu nad Ajdovščino («San Tommaso di Aidussina» piše po italijanski toponomiji) so ga zajeli slovenski domobranci («belogardisti o guardie bianche»). Nacistične podrepnike in nemške oblasti je preslepil, ker se je izdajal za nekoga drugega in ne za fanta, ki je z Opčin pripeljal v partizane več kot 50 mož. Iz goričkega zapora se je rešil s koncem vojne. Potem se je vrnil na Sardinijo. Tu se začne tretje obdobje njegovega življenja, ki na prostosti traja komaj pet let in še manj, ker je bil kmalu aretiran ter priprt za eno leto. Izvirno je njegovo pričevanje, da je bil udeležen pri gnanju ukradene živine, za kar je bil obsojen na 4 leta. Toda za dogodek pri Sa Feruli, ki ga je stal dosmrtno ječo zavrača vsakršno odgovornost. Podda zaključuje svojo knjigo z opisom potovanj po raznih italijanskih kaznilnicah, o razmerah v njih ter napakah in nedostatkih i-talijanskega kaznilniškega sistema. Od nekdanjega preprostega pastirja do moža, ki si je sam iz-vojeval široko politično in tudi pravno znanje, je korak skoraj neverjeten. To je Podda storil, ker verjame vase, v neminljive vrednote človeka, čeprav se sedanji državnopravni sistem krčevito u-pira vsem pozivom (ANP1 ter raznih vplivnih parlamentarcev), da bi se končno vrnil v človeško družbo. Vladimir Kenda 12.30 12.55 13.30 16.45 17.00 17.15 18.00 18.15 18.45 19.28 19.30 20.00 20.45 21.45 18.00 18.30 19.00 19.02 19.30 20.45 22.20 17.05 17.30 17.45 18.00 18.45 19.15 19.30 20.00 21.35 21.50 19.55 20.45 21.00 21.50 22.40 18.15 19.15 19.27 20.00 SREDA, 31. MARCA 1976 ITALIJANSKA TELEVIZIJA Prvi kanal Poljudna znanost Slavni vojskovodje v drugi svetovni vojni: ŽUKOV Kmetijska oddaja DNEVNIK in Danes v parlamentu Program za najmlajše: Igor sanja, film Kako se lahko pesem čita na tri načine Program za mladino: Sedem medvedov in en slon, film Risani filmi Poljudna znanost Veliki pevci: JAMES PAUL McCARTNEY Kratke vesti Dnevnika 1 Kronike in Vremenska slika DNEVNIK L'OPERA SELVAGGIA — Attraverso il vento Nadaljuje se potovanje po iranski visoki planoti, kjer neusmiljeno gospodarijo vetrovi. Rossif opazuje to deželo s ptičje perspektive. Športna sreda DNEVNIK Danes v parlamentu in Vremenska slika Drugi kanal Vam ugaja Italija? Rubrike dnevnika št. 2 Kratke vesti dnevnika št. 2 Skrivnosti morja DNEVNIK Preston Sturges: KOMEDIJA IN SATIRA I DIMENTICATI — film Tudi v srečni deželi ZDA je življenje včasih grenko. Sliko tega protislovja, ki je na splošno neznana javnosti in v svetu in celo v tej ameriški državi, nam posreduje režiser Sturges s tem svojim delom. «Režiser med obsojenci» prikazuje življenje in spoznanje Sullivana, ki je sicer mlad, toda že znan holly-woodski filmski režiser. Sullivan je doslej režiral zabavne in komične filme. Potem pa se jih naveliča ter skuša spoznati življenje od blizu. Druži se s potepuhi, potuje širom po Ameriki, se vrne domov, sklene, da bo dokazal svojo solidarnost z reveži s krepko vsoto dolarjev. Zaplete pa se v prepir z nekim železniškim policijskim agentom ter konča v zapor z obsodbo na šest let zapora. Tu Sullivan spozna, da njegovo prejšnje delo komičnega filmskega režiserja ni bilo zaman: kaznjenci se zelo zabavajo ob predvajanju teh njegovih filmov Navdahnjenje Balet z Yulom Vilimaajem, Na koncu DNEVNIK TG 2 JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA Ljubljana Pastir, film Ljubljanska TV bo posredovala znano pravljico s plastikami, ki jih bo oblikoval za otroke kipar Slavko Hočevar . Mojstri stare japonske obrti Obzornik Televizijski trim test Od vsakega jutra raste dan — Brežice Risanka DNEVNIK Pet lahkih komadov, film V glavni vlogi: Jack Nicholson Film predstavlja moža, ki se ne mara uklanjati malomeščanskim konvencijam okolja, v katerem živijo v relativnem ugodju njegovi bližnji. Vse zapusti in se zaposli kot navaden delavec, čeprav je bil prej obetaven glasbenik - pianist. Domače vzdušje ga ubija in prava muka zanj je, ko se zaradi očetove bolezni vrne za nekaj dni domov. V času njegove odsotnosti se ni nič spremenilo, še vedno se družina posveča poslušanju klasične glasbe in duhamornim pogovorom. Z velikim veseljem zapelje bratovo zaročenko — bolj bmtu navkljub kot zaradi dekletove privlačnosti. Gre torej za enkraten lik, ki je v modemi literaturi in filmu pogost — torej antijunak, sprt z družbo in samim seboj, ki ne ve kaj bi s svojim življenjem Miniature: J. S. Bach: II. brandemburški koncert DNEVNIK Koper — barvna Nogomet, Madrid: REAL — BAYERN TV DNEVNIK Nogomet, drugi polčas Človek in mesto — Življenje v nevarnosti Namizni tenis, evropsko prvenstvo Zagreb Znanje in tehnika — Poučna oddaja Majhne skrivnosti velikih mojstrov kuhinje Drevi Prosta sreda TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.40 Radio za šole; 12.00 Opoldne z vami; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.50 Koncert; 19.10 Družinski obzornik; 19.30 Western - pop - folk glasba; 20.00 Šport; 20.35 Simf. koncert; 21.25 Glasba za lahko noč. KOPER 6.30, 7.30, 12.30, 14.30, 16.30, 18.30, 20.30 Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 8.35 Operni zbori in baleti; 9.00 Folk glasba; 9.15 Od melodije do melodije; 10.10 Otroški kotiček; 10.45 Nasveti; 11.30 Orkester Borghesi; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Notranjepolitične aktualnosti; 14.15 Sax Club; 15.30 Orkester Camini; 16.45 Iz festivala Zagreb 75; 17.00 Po samoupravni poti; 17.30 Primorski dnevnik; 18.35 Operne arije; 20.00 Zbori; 21.00 Berimo skupaj; 21.35 Glasbena priredba. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 19.00 Poročila; 8.30 Popevke; 9.00 Vi in jaz; 11.00 Drugi zvok; 11.30 Glas-beno-govorni program; 12.10 Četrti program; 14.05 Drobec satire; 15.30 Plošče za mladino; 17.05 Nadaljevanka; 17.25 Operna in ko- morna glasba; 20.20 Ponovno na sporedu; 21.15 Radijska igra; 23.00 danes v parlamentu. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 9.30, 12.30, 19.30 Poročila; 7.45 Pevci lahke glasbe; 8.55 Melodrama; 9.55 Pesem za vsakogar; 10.35 Skupen radijski program; 13.35 Plošče; 15.40 Glas-beno-govorni program; 17.50 Alte gradimento; 20.00 Dialog; 20.50 Plošče; 21.49 Popoff. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 11.00, 12.00, 14.00. 18.00, 22.00 Poročila; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Nenavadni pogovori; 9.25 Zapojmo pesem; 9.40 Samoupravljanje s temelji marksizma; 10.15 Kdaj, kam, kako in P° čem?; 10.45 Turistični napotki, 11.03 Urednikov dnevnik; 12-1U Koncert lahke glasbe; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Od vasi do vasi; 13.30 Priporočajo vam • • • • 14.10 Ob izvirih ljudske glasbene umetnosti; 14.30 Poslušalci čestitajo; 15.30 Glasbeni intermezzo, 15.45 Loto vrtiljak; 16.45 J- Menl cinger; Spomini; 17.20 Komorn zbor RTV Ljubljana; 18.05 P° teh odločanja; 18.35 Instrumenti v ritmu; 20.00 Koncert; 22-2U . festivalov jazza; 23.05 Literarn nokturno; 23.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe. 1 —— ,117 ILTTTHTr— OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) V vaših poslih se vam obetajo lepši dnevi. Tudi v družinskem okolju bo vzdušje še bolj prijetno. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Nekoliko nervozni boste. Vaš trud bo dobro poplačan. Vsake kaprice ne smete jemati kot potrebo. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Bolje bo če sedanje delo opustite in se lotite kaj bolj donosnega. Sicer pa boste v družinskem okolju zadovoljni. RAIČ (od 23. 4. do 22. 7.) V finančnih zadevah se nimate kaj pritoževati, vendar ne smete preko mere. Nova poznanstva, LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Na delu ali v poslih nepričakovan uspeh. Tudi v čustvenih odnosih in stikih veliko zadovoljstva. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Poslovni tekmeci vam bodo delali preglavice, toda vse se bo prav končalo. Naključje vas bo pripeljalo do nove ljubezni. TEHTNICA (od 23. 9. do23- ^ Marsikaj, kar ste odlašali, morali sedaj rešiti in uspe tu. Prijetna novost v družim. ŠKORPIJON (od 23. 10- ^ 11.) Gospodarsko se boste he ko opomogli. Veliko večje pa boste imeli v čustveniU za ^STRELEC (od 23. H- d° 20. l2p> Pri delu se boste uvelja7 tudi nekoliko oddahnili- A začel pošiljati ostrejše streli^- ^ ^ KOZOROG (od 21. 12- d? V poslovnih zadevah večji u^ naprej. V čustvih pa nesP° v glavnem po vaši krivdi. ^ j VODNAR (od 21. 1. d? * vam Zaupajte v pomoč onlh’.. tn0 raz-blizu. V družini kar pr1! repiha. položenje. Izogibajte se ^ p^. RIBI (od 20. 2. d« 2;od3a)uspeh vizati se boste mor1a!1’ pc.oorazuJB je zagotovljen. Neki n P° se bo poravnal. primorski dnevnik SPORT SPORT SPORT 31. marca 1976 NOGOMET Evropski pokal prvakov Real Madrid-Bayem Maachen osrednje srečanje polfinala «Vzhodni nogomet» v hudi krizi - V pokalu UEFA derbi Barcelona-Liverpool Italijanski in jugoslovanski ljubitelji nogometa bodo danes, ko bodo na sporedu polfinalna srečanja treh evropskih pokalov, prišli le posredno (kot gledalci TV) na svoj ra-noo. Sosednji državi sta namreč v četrtfinalu izgubili še zadnja dva ^topnika: Italija Milan (pokal 7EfA), Jugoslavija pa Hajduk (Pokal prvakov). Na dlani je, da je «vzhodni nogo-TOet» (vsaj glede klubov) v krizi, t-e ena ekipa bo zastopala «vzhod- B nogomet», to je Sachsering iz iNDR. Med drugim naj omenimo, da bil izločen tudi kijevski Dinamo, Kl je sodil med favorite za pokal Prvakov. POKAL PRVAKOV Osrednje srečanje vseh treh po Kalov bo nedvomno v Madridu, kjer prvenstvu zanesljivo prvi. V 30 kolih je 19-krat zmagal, dosegel je šest remijev, petkrat je bil poražen. SMUČANJE KOŠARKA V PRVENSTVU KADETOV NA TRŽAŠKEM! NAMIZNI TENIS NA TURNIRJU TREH RENECIJ Po dragoconi ZBMigi S Sorvolano Odlična Silvana Vesnaverjeva Kontovolci zmhžmo V HimIu se je v Trevisu res izkazala V promocijskem prvenstvu je Bor v zadnjem kolu izgubil v Gorici z Edero Tiskovni urad italijanske televizije je sporočil, da bo danes ob 19.55 na prvem sporedu nogometna tekma za pokal prvakov med Real Madridom in Hayernom iz Miinchna. Komentator bo Nando Martellini. * * » Tekmo bo neposredno prenašala tudi koprska televizija. bosta igrala domači Real in Ba-yern iz Miinchna. Tekma bo ne-. v°mno v polemičnem vzdušju, saj lf Real izločil nemškega prvaka orussio, potem ko je nizozem-m sodnik razveljavil Nemcem kar 'Ra gola. Tekma pa bo zanimiva tudi zato, er nastopata za Špance dva nem-ka nogometaša: Breitner in Net-er. Predvsem Netzer ima z Bayer-om in z Beckenbauerjem odprt ra-an, saj so ga prav nogometaši iz tunchna stalno dobesedno saboti-ah. ko je igral v državnem dresu. Medtem ko je Bayem v prvenstvu P N doslej delno odpovedal, pa je Madrid v španskem prvenstvu ono na prvem mestu s štirimi točami prednosti pred Atleticom. ” drugi polfinalni tekmi se bosta poprijela St. Etienne, ki je prese-Detlpvo izločil Dinamo iz Kijeva, in V Eindhoven, ki je odpravil split-Hajduk. POKAL POKALNIH PRVAKOV Eintracht Frankfurt (ZRN; - West «am United (Anglija). Tekma bo vsekakor zanimiva, saj oba kluba sceta prestižnih rezultatov v evrop-Kl areni, saj oba igrata v državnih Prvenstvih s spremenljivo 'srečo. jFntracht je namreč na 4. mestu a Petimi točkami zaostanka za Bo-assio, West Ham pa je celo na 11. mestu v angleškem prvenstvu s kar ,. točkami zaostanka za vodečo e- kipo QPR. j ^?cbsering Zwickau (NDR) - An-necht (Belgija). Vzhodni Nemci so le rSenet«ivo uvrstili v polfina-rii V .državnem prvenstvu života-zK dnu lestvice (v 20 kolih so .. rah le 16 točk). Kaže, da so vlo- V veleslalomu v Eleni za EP BOJAN KRIŽAJ NA OSMEM MESTU ELM, 30. — Jugoslovan Bojan Križaj se je uvrstil na odlično 8. mesto na mednarodnem smučarskem tekmovanju v veleslalomu v Švici, veljavnem za evropski pokal. Najboljši Italijan je bil Contortola, ki je bil 3. Zmagal je Španec Fer-nandez - Ochoa. LESTVICA: 1. J. M. Fernandez - Ochoa 2’34”72 (Španija) 2. A. Wenzel (Lic.) 2’36”52 3. B. Confortala (It.) 2’36”58 4. E. Pressazi (It.) 2’37”15 5. P. Schwendener (švi.) 2’37”32 6. E. Reichart (ZRN) 2’37”36 7. P. Barroso (Fr) 2'37”45 8. B. Križaj (Jug.) 2’37”91 9. L. Mazzili (Fr.) 2’38”02 SKUPNA LESTVICA ZA EP 1. J. Oberfrank (It.) točk 128 2. C. Hemmi (Švi.) 127 3. B. Confrontala (It.) 113 4. T. Pietrogiovanna (It.) 106 5. J. M. Fernandez-Ochoa 102 (Španija) Kontovel — Servolana 68:67 (38:32) KONTOVEL: A. Nabergoj, Perini 6, Ivo Starc 10, Kosovel, Klavdij Starc 20, Ban 15, Čuk 15, Ukmar 2. SERVOLANA: Arcero 9, Cuperlo, Norbedo 15, Salich, Violin 8, Potoc-co 9, Crevatin 22, Pellan 4, Batti-stella, Žiberna. Prosti meti: Kontovel 6:20, Servolana 7:14. Sodnika: Strissia in Pittana (Trst). Kontovelci so že drugič premagali Servolano in so se tako uvrstili v finale. Tako so dosegli še en prestižen uspeh, saj so se letos že u-vrstili v finale dečkov, prvenstva «pomlad», pri naraščajnikih pa so izgubili le tretjo, odločilno tekmo z Interjem, potem ko so istega nasprotnika v prvenstvu obakrat premagali. V tekmi s Servolano je že začetek pokazal, da bo tekma precej napeta in zanimiva. Vendar so po začetnih udarcih prevzeli vodstvo Škedenjci, ki so izkoristili nekaj napak kontovelskih igralcev. Toda domačini so uspešno reagirali in so proti koncu polčasa nadoknadili ter so celo prešli v vodstvo. Prednost šestih točk je postala zelo dragocena v drugem delu, ko so lahko kon-tovelski predstavniki mirneje zaigra-fli in so tako več časa imeli vod-1 stvo petih točk. V dvanajsti minuti pa so jih gostje celo prehiteli. Ven- teh. zavod «E. Fermi». V prvenstvu dar so bili domačini le toliko pri- 1 mladincev pa nastopajo le tri ekipe, sebni, da so si zopet pridobili pet | Poglejmo sedaj koledar naraščaj- III IIII lllllflllllllltlll lllllllllilllllllllllllllllllll II UH 11 IllllllllfUf IIIIIIIHIIIf IIHIIIIIIIIIiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii ODBOJKA 3. DIVIZIJA V Gorki se prebuja tudi ženska odbojka Svoji šesterki sta prijavila tudi Dom in Olympia Ta teden je goriška odbojkarska federacija objavila koledar pokrajinskega prvenstva 3. žfenske divizije. Letos v tem prvenstvu nastopajo le štiri ekipe in sicer: Dom (GO), Libertas (GO), Olympia (GO) in Torriana (Gradiščč). Kot je iz tega razvidno nastopata v tem tekmovanju dve slovfenski ekipi in sicer Dom ih Olympia. To dokazuje, da so v samem mestu ponovno pričeli igrati žensko odbojko, saj ni minilo mnogo let, od kar smo imeli tu štiri do pet ženskih ekip, ki so gojile odbojko. Kakšne so možnosti naših dveh ekip v tem prvenstvu? Kar zadevamo domovke moramo reči, da je to prvenstvo le prehodnega značaja, saj bo za vse «belo-rdeče» to krstni nastop. Želja ŠZ Dom je, da mlada dekleta nastopajo'in se seznanijo z «uradno» odbojko ter si tako pridobijo potreb- vse svoje sile prav v pokalne nih izkušenj za prihodnja leta. To- sPopade. večkratni belgijski prvak An-0r/ec"t' je v državnem prvenstvu Povedal. Trenutno je na petem Da -r. s. točkami, vodeči Bruges Jih ima kar osem Več. POKAL UEFA nJ?ai’es v Barceloni pravi fi-r,.:. , e§a pokala, saj se bosta spo-Poni r50ma<^a Barcelona in Liver-Zrn _ Boa sta favorita za končno kluh Zrek pa se J6 *e poigral s že v0®?’- k* si bosta tako nasproti skem^°^nMu' Barcelona je v špan-35 . Prvenstvu na tretjem mestu s Real mi manj od vodečega skrpa l sc jo že pred časom bo ipf s klubom in vse kaže, da tim Mjub bajnim vsotam, ki Ven^ Liverpool je v državnem pr-kam Va, na tretjem mestu z 49 toč-V tLdve raani od vodečega QPR. gorno PMBualu se torej obeta o-B* Tioj. Hamburger (ZRN) -nuttfoeS„^e,lg'ial- Hamburger je tre Ponujajo, zapustil Španijo. RorusS-VU *raa točko manj od sie. Bruges pa je v belgijskem na drugem mestu lestvice v rej pozitivnih rezultatov letos smemo še pričakovati. Pri Olympii pa je zadeva popolnoma drugačna. Čeprav tudi Olympia prvič uradno nastopa na prvenstvih FIPAV, so njena dekleta že lani nastopala na raznih prvenstvih CSI itd., in si tam nabrala potrebnih izkušenj. Po našem mnenju bo Olympia igrala letos važno vlogo v tej ligi in je tudi ena izmed favoritov za prvo mesto. Poglejmo sedaj koledar prvenstva 3. ženske divizije. PRVI DEL PRVENSTVA 1. KOLO 3. 4. ob 15. uri Olympia - Libertas (telovadnica Valletta) 5. 4. ob 18. uri Torriana - Dom (tel. šole v Gradiški) 2. KOLO 10. 4. ob 15. uri Olympia - Dom (telovadnica Valletta) 11. 4. ob 10. uri Libertas - Torriana (telovadnica Agi) 3. KOLO 25. 4. ob 10.30 Dom - Libertas (Dijaški dom) 26. 4. 18. uri Torriana - Olympia (tel. šole v Gradiški) POVRATNI DEL 4. KOLO 2. 5, ob 10.30 , Dom - Torriana (Dijaški dom) 2. 5. ob 10. uri Libertas - Olympia (Telovadnica Agi) 5. KOLO 9. 5. ob 10.30 Dom - Olympia (Dijaški dom) 10. 5. ob 18. uri Torriana - Libertas (tel. šole v Gradiški) 6. KOLO 15. 5. ob 15. uri Olympia - Torriana (telovadnica Valletta) 16. 5. ob 10. uri Libertas - Dom (Telovadnica Agi) točk prednosti, katero so v zadnjih, dramatičnih trenutkih uspeli obdržati. Tako so Kontovelci pospravili še par točk, ki jim zagotavlja prestop v finale. I. S. Italsider — Bor 67:46 (34:22) ITALSIDER: Zugan 4, Gimona 8, Krečič 18, Pastori 13, Cus 2, Ossela-dore 14, Masolin 6, Massarotto 3, Gianelli, Patriarca. BOR: Mazzuca 4, Volk 6. Parovel 6, Kneipp R. 2, Udovič 4, Kneipp B. 4, Trevisan 2, Race 9, Pegan, Ma-rassi 9 PROŠTI METI: Italsider 5:14 in Bor 6:16. PET OSEBNIH NAPAK: nihče. SODNIKA: Persinoto in Zucchi. Borovci so v zaostali tekmi izgubili proti finalistu Italsidru. Tudi tokrat so morali «plavi» položiti orožje pred močnim nasprotnikom. Borovci so dobro pričeli. V sedmi minuti so celo vodili, čeprav samo za točko (12:13). Domačini so nato reagirali in zaključili polčas z 12 točkami prednosti. Drugi polčas se je začel s hitrim tempom domačinov, ki so polnili koš nasprotnika. Gostje so zmedeno i-grali v napadu in v obrambi. Izgubili so mnogo žog. Domačini so te napake izkoristili in tako visoko zmagah. S to tekmo so Borovi igralci zaključili prvenstvo kadetov. Dosegli so zadovoljivo tretje mesto in sedaj se pripravljajo na prihodnje prvenstvo. UDO PROMOCIJSKO PRVENSTVO Edera — Bor 58:55 (27:19) EDERA GORICA: Kacin (k), Cocco, Bidut 24, Ermacora 6, Bardu-sco 16, Qualli, Jacobucci 2, Leon 4, Delvesco 7, Bressan. BOR: Kapič, Rudes, Sirk (k) 17, Lisjak 3, Francia 2, Guštin 21, Kraus 9, Hrvatič, Pertot 1, Kralj 2. Sodnika: Angeli in Zandona (Gorica). Prosti meti: Edera 3:8, Bor '7:22. PON: v 29. min. Delvesco in v 40. min. Bardusco. Borovci so zaključili letošnje promocijsko prvenstvo s pekočim pora-rom. Na neroden način so tokrat izgubili proti goriški-ekipi Edera, ki sodi med slabša moštva tega prvenstva.- «Plavi» so začeli zelo slabo. Domačini so namreč točno metali od daleč in so se kaj kmalu «oddaljili». Že v polovici prvega polčasa so morali naši fantje zasledovati nasprotnika, ki je dosegel prednost desetih točk. Vendar so «plavi» v drugi polovici prvega polčasa bolj zbrano igrali in so s hitrimi protinapadi razpoloženega Guština skoraj dohiteli nasprotnika. V drugem polčasu je bila igra dokaj izenačena. Ko je že kazalo, da se bodo borovci le «oddaljili» od nasprotnika, pa so v obrambi popustili in domačini so v eni sami minuti dosegli kar sedem točk! Bo- nikov, ki zadeva ekipo slovenskih šol: 1. KOLO Četrtek, 8. aprila ob 15.30: ITI «Galilei» - slovenske šole 2. KOLO Četrtek, 22. aprila ob 16.45: slovenske šole - Fermi 3. KOLO Četrtek, 29. aprila ob 15.30: Dante - slovenske šole Vse tekme bodo v telovadnici šole ITI «Galilei» (Ul. Puccini - Gorica). Postavo ekipe naraščajnikov slovenskih šol sestavljajo naslednji i-gralci: Mauro Dornik, Rener Peter, Bojan Tomažič, Igor Prinčič, Livij Semolič, Franko Fajt, Aleš Figelj, Ugo Dornik, Edvard Marušič, Darko Grilj, Marko Čubej, Marko Vogrič, Marko Lutman. I. K. Zmagala je kar v treh kategorijah ■ Tokrat je blestela vsa Krasova ekipa NAMIZNI TENIS PRAGA, 30. — Na evropskem namiznoteniškem prvenstvu v Pragi je pri moških Italija v svoji skupini premagala Norveško s 5:2, Španijo s 5:2 in Irsko s 5:1. Pri ženskah pa je izgubila srečanje z Grčijo s 3:0 in z Norveško s 3:2. Na nedeljskem namiznoteniškejn turnirju treh Benečij v Trevisu je nastopilo tudi 10 igralk in 1 tekmovalec ŠK Kras. Obračun te odprave je zelo pozitiven, saj so kra-sovke v raznih jakostnih in starostnih kategorijah osvojile kar tri prva, po dve drugi in tretji mesti. Trener M. Derganc je z igro in uspehi svojih varovank lahko zadovoljen, saj uspešno nastopajo skoraj vsako nedeljo in tako ohranjajo dobro formo pred državnim prvenstvom za posameznice ter v pričakovanju nadaljevanja ekipnega prvenstva A lige. NajpozitiTOejšo noto pa smo zabeležili pri deklicah, ki so se tokrat prvič podale na pot, da si naberejo prepotrebnih izkušenj, v resnici pa so nas prav najmlajše prijetno presenetile in zapustile res dober vtis. Daleč najkakovostnejši nastop je, opravila odlična Silvana Vesnaver- hico sreče lahko tudi zmagal, jeva, ki je nastopila v treh katego- U-J~ rijah in slavila prav toliko prestižnih končnih zmag. Tako je še enkrat pokazala, da je za Miličevo druga najboljša Krasova igralka, ker pa je Silvana še zelo mlada, ima vse možnosti, da še napreduje in se uvrsti v sam vrh državne e-litè. V mladinski konkurenci je v ekipnem tekmovanju zmagala postava Kras A (Vesnaver in Žigon), ki ni izgubila niti enega srečanja in je dobesedno «pometla» z ostalimi e-kipami. Med posameznicami je spet slavila Vesnaverjeva, ki je v finalnem srečanju, gladko odpravila Tržačanko Eccardijevo, ki pa je v prejšnjem kolu zadala poraz kra-sovki Žigonovi. Med deklicami sta imeli najboljši Krasovi predstavnici ugoden žreb in Sedmakova se je prebila do finala, kjer je tesno podlegla poznejši zmagovalki bolj zaradi treme, kot manjvredne igre. Srčno sta se borili tudi Furlanova in S. Doljakova. V absolutni ženski kategoriji je Kras imel pravi monopol, saj so Vesnaverjeva, Blažinova in Žigonova osvojile kar prva tri mesta na končni lestvici. V moški konkurenci je tokrat nastopil tudi krasovec R. Milič, ki pa je že v prvem kolu naletel na nepremostljivo oviro, čeprav bi s tro- ! Prihodnjo nedeljo bodo Krasove tretjekategornice in najmlajše igralke nastopile na deželnem prvenstvu v Nabrežini in si skušale zagotoviti vizum za državno prvenstvo tudi med tretjekategornicami. Izidi : MLADINKE EKIPNO DUOMO A - KRAS C 3:0 Ravini - V. Doljak 2:0 (11, 16) Bedini - A. Rebula Bedini in Ravini -Doljak in Rebula 2:0 (7, 11) 2:0 (6, 15) S. MARCO VERONA - KRAS B 3:0 R. Negriolli - Stubelj A. Negriolli - Purič A. in R. Negriolli -Purič in Stubelj 2:0 (16, 20) 2:0 (8, 7) 2:0 (15, 10) KRAS A - GIOVANNI XXIH 3:0 Vesnaver - Bolognesi 2:0 (7, 5) Žigon - Celesti 2:0 (10, 8) Vesnaver in Žigon - Celesti in Bolognesi 2:0 (5, 6) KRAS A - S. MARCO Vesnaver - A. Negriolli Žigon - R. Negriolli Vesnaver in Žigon -A. in R. Negriolli (-15, 10, 12) 3:0 2:0 (12, 7) 2:0 (13, 12) 2:1 KRAS A - DUOMO FOLGORE 3:0 Vesnaver - Bedini 2:0 (19, 21) Žigon - Ravini 2:1 (—14, 15, 18) Vesnaver in Žigon - Bedini in Ravini 2:0 (11, 17) LESTVICA 1. Kras A (Vesnaver in Žigon) 2. Duomo Folgore Treviso MLADINKE POSAMEZNO NOGOMET V MLADINSKEM PRVENSTVU Zarja in Vesna doma remizirali Lepa smaga Mladosti med naraščajniki Ekipa Olympie bo igrala svoje do- ! rovci s.? v zadnjih minutah močno mače tekme v telovadnici UGG Valletta del Corno (Ul. Brass), Dom pa na Odprtem igrišču slovenskega Dijaškega doma «S. Gregorčič» (Ul. Monte.santo 84). KOLESARSTVO i PARIZ, 30. — Belgijski- kolesar Freddy Maertens je dejal, da čaka udeležence letošnje dirke po Flandriji neprijetno presenečenje. Maertens je namreč danes poskusil progo in se je pri 160. km enostavno ustavil, kajti ni mu uspelo «premagati» nekega vzpona, ki bo, po njegovem mnenju, nerešljiv problem za vse kolesarje, kajti tudi njegov j tehnični direktor Guillaume Dries-sens ni mogel priti do vrha niti z avtomobilom. reagirali, bilo pa je prepozno, da bi lahko upali v zmago. EKR CHICAGO, 30. — V tem mestu je danes umrl Julian Black, star 79 let, ki je bil «maneger» slavnega ameriškega boksarja Joeja Louisa. MED GORIŠKIMI ŠOLAMI Začelo se bo tudi prvenstvo košarke Moški odbojkarski šolski prvenstvi na Goriškem sta se ravno pred dnevi zaključili. Sedaj pa je na vrsti (vedno pri fantih) košarkarsko šolsko prvenstvo, ki je razdeljeno na mladince in naraščajnike. Slovenske šole bodo v tej športni panogi nastopile le v tekmovanju naraščajnikov, kjer menimo, da bo lahko naša ekipa konkurenčna ostalim. V tem tekmovanju ,ki se prične v četrtek, 8. aprila, nastopajo poleg že omenjene ekipe slovenskih šol še naslednje tri šole: ITI «G. Ga- Zarja — Cosfaiunga 2:2 (0:1) ZARJA: Saul, Michelletto, Grgič D., Počkar, Petretič, Colja, Krasna, Rismondo, Grgič L, Kuret, 13. Kalc, 14. Ardvini. STRELCI: Kuret v 15. min. in Grgič Ivo v 27. min. d.p. V tretjem kolu mladinskega prvenstva je bazoviška Zarja zasluženo osvojila točko proti poprečni Costalungi. Bazovci so nastopili s popolno postavo in smo zato pričakovali od njih kaj več. Takoj na začetku je bila Zarja v premoči, toda kmalu se je tudi Costalunga prebudila in prva povedla po nedopustni napaki Bazovcev. Reakcija domačinov se je takoj pokazala kot izredno nevarna, toda zgrešili so nekaj lepih priložnosti, tako da so bili vsi napori v prvem polčasu zaman. V drugem delu je Zarja takoj pritisnila nasprotnika v obrambo in ustvarjala lepe akcije. Do izenačenja je prišlo v 15. min., ko je Kuret po lepi akciji Grgiča L, Krasne in Colje potisnil usnje v mrežo. Po tem golu se je igra še bolj razživela in prisostvovali smo napadalnim akcijam obeh ekip. Izgledalo je celo, da bo Zarja prišla v vodstvo, ko so Tržačani izkoristili prosti strel in nepričakovano povedli. Po prejetem kolu pa se Bazovci niso znali organizirati in vse je izgledalo, da bodo poraženi zapustili igrišče, ko jim je s pomočjo prostega strela u-spelo izenačiti. Po golu so se zarja-ni zaprli v obrambo in niso dopustili nasprotniku, da bi prišel v vodstvo. Zadnji nevaren strel Costalun-ge se je odbil od vratnice in tako je stanje ostalo nespremenjeno v veliko veselje Zarje. BIG Vesna — Op. Supercaffè 2:2 (0:0) tana Zucce remizirali proti solidnim gostom. Igra, ki sta jo pred vajah ekipi ni bila na visoki tehnični ravni in to pomanjkljivost so vsi igralci nadomestili z borbenostjo in požrtvovalnostjo. Prvi del tekme je potekal v znamenju enakovrednosti in brez večjih presenečenj. Drugi polčas je bil gotovo zanimivejši in v njem smo videli vse zadetke. Najprej so povedli gostje po nesporazumu med vratarjem in kriškim branilcem, Vesna pa je kmalu nato remizirala •s hitrim strelom Guština (z glavo) ■minuto kasneje. Samo minuto nato pa so imeli «plavi» najlepšo priložnost, da bi povedli, a Degrassi je enajstmetrovko poslal na prečko. Po tem dogodku so domačini nekoliko popustili in to so izrabili openski napadalci, ki so po nekaj zapravljenih priložnostih drugič zatresli kriško mrežo. Igralci Vesne pa so se pod vodstvom Zucce H in Slatiča ponovno zbrali in potisnih goste v obrambo. Za gol je tudi tokrat poskrbel prisebni Guštin, ki je po osebnem prodoru zapečatil izid in priboril svoji ekipi zasluženo točko. Sandor NARAŠČAJNIKI Mladost — Fogliano 2:0 (0:0) MLADOST: Gergolet, Jarc, Košič, Lakovič, Devetta, Černič, Fran-dolič, Lavrenčič, Kadeš, Kobal, Devetak. FOGLIANO: Vidoni, Berini, Titze, Mattiazzi, Scozzai, Boscarol, Rizzale, Vanon, Fazari, Titze, Celin. STRELCI: v 9. min. d.p. Frando-lič; v 14. min. d.p. Kobal (U-met-rovka). SODNIK: Nardon Sergio iz Tržiča. hlei», klasični licej «A. Dante», in j odsotnosti Sosiča, Košute in kape- Naraščajniška enajsterica dober-_ j dobske Mladosti si je na domačih VESNA: Eva, Kovačič, Alessio, ; tleh, s hitro igro priborila zmago Slatič, Zucca II, Švab, Potleca, Pi- - —*■---- — '--1—- pan, Guštin, Degrassi, Sedrpak. OPICINA SUP.: Sibelia, Manimetti, Ziani, Parovel, Dalle Aste, Fabiani, Cinador, Pissacco, Zanon, Modesti, Burba. KOTI: 5:5. GLEDALCEV : Približno 50. Mladinci Vesne so v nedeljo, kljub proti petemu na lestvici ekipi iz Foljana. Naši fantje so začeli tekmo napadalno in takoj so tudi imeh priložnost za gol; v 7.. minuti je vratar gostov ustavil zelo nevarno žogo, ki jo je streljal Kobal. Naši fantje so stalno napadah. Domačini so imeli hiter protinapad, a naša obramba je vse njihove prodore spretno zaustavljala in tu sta se posebno izkazala Devetta in Lakovič. V soboto je nekoliko pešala sredina igrišča, kjer Lavrenčič ni zaigral najbolje. Kljub temu, da je Mladost stalno napadala ni v drugem delu prvega polčasa ustvarila resnih priložnosti. V drugem delu srečanja so domačini bolj pritisnih in v 9. minuti so dosegli tudi zadetek s Frandohčem, ki je na Kobalovo visoko podajo lepo poslal žogo v mrežo. Od tega trenutka dalje so Doberdobci zagospodovali na celotnem igrišču in gostje niso imeh moči, da bi reagirali. Naši fantje so ustvarili še številne priložnosti, a napadalci jih niso izkoristili. V 14. minuti pa so povišali prednost s Kobalom, ki je izkoristil enajstmetrovko, katero je sodnik dosodil zaradi prekrška nad Kadešem. Gostje so skušali remizirati, a kmalu nato je sodnik zažvižgal konec tekme. Tokrat so v doberdobskih vrstah dobro igrah Devetta in Lakovič v obrambi, Kobal na sredini igrišča, v napadu pa Frandolič. F. G. CGS — Breg 2:2 (2:1) CGS: Sartore, Frezza, Salvane-schi, Ruta, Benigni, Verona, Cioffi, Škabar, Prodan, Abrami, Ferrante. BREG: Mauri, Klabjan, Lovrečič, Ražem, Grizonič, Grizonič P., Divis, Kahn, Saražin, Mahnič. STRELCI: Lovrečič (2) ter Ferrante in Prodan. Bregovi naraščajniki igrajo od nedelje do nedelje bolje. Po nedeljskem remiju z Rosandro so tokrat zaustavili krepki CGS, ki spada med boljše enajsterice skupine C. V prvem polčasu so prevladovali domačini in so s hitrimi napadi dosegli prvi zadetek že v enajsti minuti, malo jasneje pa so še podvojili. Reakcija «plavili» je bila pohvale vredna, saj so tik pred koncem polčasa s tokrat zelo dobro razpoloženim Lovrečičem znižan izid na 1:2. V nadaljevanju so naši zastopniki prevzeli vajeti igre v svoje reke in enajst minut pred koncem tekme je Lovrečič preusmeril na dno rnreže lep predložek Gri-zoniča ter priboril Bregu pomemben remi. Jolo Žigon - Zingherle 2:0 (6, 13) Stubelj - Danti 2:1 -19, 15, 19) A. Negriolli - V. Doljak 2:0 (7, 10) Bedini - A. Rebula 2:0 (13, 11) Coldato - Škrk 2:0 (10, 11) R. Negriolli - Purič 2:0 (12, 11) Moro - Sedmak 2:0 (9, 9) Žigon - Starz 2:0 (6, 10) Eccardi - Stubelj 2:0 (15, 6) Vesnaver - Moro 2:0 (11, 12) Eccardi - Žigon 2:0 (8. 9) Vesnaver - Negriolli 2:0 (7, 10) Vesnaver - Barriotto 2:0 (15, 12) Vesnaver - Eccardi 2:0 (10, 13) LESTVICA 1. Vesnaver (Kras) 2. Eccardi (Juha) DEKLICE Sedmak - Grimaldi 2:0 p.f. Zingherle - S. Doljak 2:0 (15, 13) Sedmak - Furlan 2:1 (—19, 16, 6) Zingherle - Sedmak 2:0 (11, 18) LESTVICA 1. Zingherle (Bočen) 2. Sedmak (Kras) 3. Furlan (Kras) ^ ŽENSKE POSAMEZNICE Eccardi - Stubelj 2:0 Žigon - Ravini 2:0 Blažina - Starz 2:0 Žigon - Favero 2:0 Vesnaver - Bedini 2:0 Blažina - Casagrande 2:0 Blažina - Žigon 2:1 Vesnaver - Eccardi 2:0 Vesnaver - Blažina 2:1 LESTVICA 1. Vesnaver (Kras) 2. Blažina (Kras) 3. Žigon (Kras) MLADINCI Comiero - R. Milič 2:1 (19, —18, 8) —bs— BOKS Ali proti japonskemu rokoborcu Inokiju SAN FRANCISCO, 30. - Svetovni boksarski prvak težke kategorije Muhammad Ali je zopet presenetil športno svetovno javnost. Ali se bo namreč 26. junija letos spoprijel v nenavadnem dvoboju z japonskim rokoborcem Inokijem, ki je medtem že izjavil, da je prepričan, da bo brez težav zrušil na tla Alija. Inoki je tudi dejal, da se za to srečanje vestno pripravlja. Da bi se privadil udarcem svetovnega boksarskega prvaka, ga tudi po 3.000-krat dnevno pretepajo z debelejšo palico. Naj omenimo, da je Inoki pravi mojster v vseh borilnih športih, kot so judo, karate, aikido in rokoborba. Japonec je tudi obrazložil tehniko, s katero bo premagal Alija. Dejal je, da se mu bo vrgel pod noge in ga nato zrušil na tla ali pa da ga bo kar obkrožil, od koder mu ne bo težko zgrabiti ga za hrbet in ga nato premagati. Občni zbor CONI RIM, 30. — Jutri bo v Rimu 44. občni zbor CONI, na katerem bo v glavnem govor o letošnjem olimpijskem letu. ISTRSKI ODRED (odlomki iz knjige v avtorjevem izboru) 1 i okoj- ?0tlaj pomladi 1942 se je na območju Brkinov, v žejjj1? Ilirske Bistrice in v sosednjih vaseh aktivni oboro-nec vč,0! krepil hitreje ko drugod. Ljudska vstaja se je ko-borbe arca !n v začetku aprila v tem delu Brkinov zaradi deiav ne®a razPoloženja ljudstva, prizadevanja političnih hitroCeV 'n navzočnosti primorskih partizanov razvijala zelo krvnoln božično. Fašistična policija tega ni mogla hladno-zaprj P^enašati. že februarja in marca 1942 je aretirala in na ka n - aktivistov. Po napadu borcev 1. primorske čete karali^ • ?.ierie Pocl Ostrožnim brdom, 4. aprila, pa so apriia nJerji in fašisti zaprli 287 ljudi ter požgali 5. in 7. hiš jn na Ostrožnem brdu in Suhorju 10 stanovanjskih heip J=°sP°darskih poslopij. Sedmega aprila so na Ostrož-Trebcar- v maščevalni sli pobili tudi vaščana Antona Trer^ keopolda Kreblja. S° Pobi'JrVa* nezaslišanega nasilja — nedolžne prebivalce pali p0 , 1 kot nekakšne talce, .požigali in brezobzirno ro-Vak za Vasek — je zasenčil vse dotedanje. Da bi se mašče-juniju iQ,??e^ne napade Brkinske čete v aprilu, maju in in Spodn’n-50 4. in 5. junija 1942 požgali Zgornjo Hfttečevou^ Kilovče, Mereče, Postenje in Postenjšek ter brdo. Isti dan so ustrelili v Zgornji Bitnji, Marečah in pod Kilovško vasjo 29 talcev*, naslednji dan pa obesili na kostanje in v strah drugim pustili tri dni viseti na trgu v Ilirski Bistrici Jožeta Čeligoja iz Topolca in Jakoba Pec-mana iz Smrij, na Mali Bukovci pa domačina - brata Franca in Jožeta Grka ter Jerka Sladoljeva iz Vodic pri Šibeniku, ki je bil natakar v Boschettijevem bifeju v Ilirski Bistrici. V požganih vaseh so izropali vse imetje ter odgnali v zapore in izgnanstvo 462 ljudi. Teror pa se je nadaljeval tudi v naslednjih mesecih z nezmanjšano silovitostjo. Fašistični režim ni mogel z nasiljem zatreti prizadevanja primorskega ljudstva, da bi se osvobodilo tujega jarma, vendar je zasekal v mladi organizem Osvobodilne fronte velike vrzeli, ki jih ni bilo mogoče takoj zapolniti z novimi ljudmi. Zato se organizacije OF v takšnih razmerah niso mogle nemoteno razvijati. V strahu za lastno življenje je marsikdo popustil in se umaknil. Omahljive in boječe pa so prej ali slej nadomestili vztrajnejši in po-gumnejši. Zato si je narodnoosvobodilno gibanje polagoma pridobivalo vse širše množice, odpravljalo lastne slabosti in se, čeprav v hudih težavah, razvijalo, napredovalo in se krepilo, medtem ko je fašistična vojaška moč jeseni 1942 že začela po malem slabeti. Slabljenje fašističnega režima v boju z narodnoosvobodilnim gibanjem je slutilo tudi primorsko ljudstvo, napovedovalo pa ga je tudi slovensko vodstvo NOB, ki je v drugi polovici 1942. leta posvetilo posebno skrb prav razvoju NOB na Primorskem, da bi pripravilo množice na odločilne dogodke ob fašističnem zlomu. V poročilih članov CK KPS in glavnega poveljstva slovenskih partizanskih čet, pisanih jeseni 1942, najdemo glede tedanjih razmer na Primorskem nekatere ocene, ki bodo Primorcem trajno v ponos. Boris Kraigher je v že omenjenem poročilu 9. oktobra zapisal, da je težnja po popolni enotnosti narodnoosvobodilnega gibanja zelo močna nacionalna zavest pa dokaj visoka, saj ljudstvo z velikim veseljem sprejema partizane in požrtvovalno zbira zanje hrano. Grajal pa je defenzivno taktiko vojaškega vodstva in nezadostno borbenost enot; hkrati pa je poudaril, da pokrajinsko vodstvo ni storilo dovolj, da bi pridobilo srednje sloje kot zaveznike v protifašističnem boju in odpravilo ozkosti v svojem političnem delu. Komandant Soškega odreda Mirko Bračič pa je v svojem poročilu 8. oktobra 1942 ugotovil, da so razmere na Primorskem za razvoj partizanstva ugodne, ker je večina ljudi dobra in naklonjena partizanom, še posebej pa je poudaril, da pri «Primorcih prevladuje mržnja do fašizma in Italijanov». Slovensko vodstvo NOB je na podlagi teh in drugih Poročil predvidevalo v naslednjem obdobju nadaljnjo množično krepitev osvobodilnega gibanja na Primorskem. Zato je ocenilo, da je treba vodstvo kadrovsko okrepiti in poslalo 25. oktobra 1942 na Primorsko tovariša Aleša Beblerja-Primoža kot inštruktorja CK KPS, političnega ter vojaškega poverjenika izvršnega odbora OF za Primorsko. O-cene vodstva o razpoloženju primorskega ljudstva in ugodnih možnostih razvoja NOB je najbolje potrdilo Beblerjevo poročilo 15. novembra 1942, napisano v bližini Vogrskega pri Gorici, v katerem je poudaril, da je razpoloženje ljudstva odlično. Duha odpora da vzbujajo zlasti partizani. Njihov prihod v vas pa da ljudje štejejo za velik dogodek. Omenil je tudi, da na Primorskem ni organizirane in oborožene bele garde. Ugodne razmere, še bolj pa vzpodbudne napovedi možnosti množičnega ljudskega upora na Primorskem vzpodbudile osrednje slovensko vodstvo k hitrejšemu o~ pravljanju političnih ozkosti, organizacijske nedograjeno-sti ter pomanjkanja kadrov in slovenskega narodnoosvobodilnega tiska. S prihodom Soškega odreda na Primorsko, o so od- 25. oktobra 1942, so bile težave glede vojaških kadrov delno omiljene. Takrat so nekatere najsposobnejše tovariše premestili iz vojaških enot na odgovorne politične položaje, da bi obvladali pomanjkanje političnih delavcev na posameznih območjih. Pomanjkanje tiskane besede o NOB so poskušali že prej obvladati z ustanovitvijo pokrajinske tehnike, ki je že novembra in decembra 1942 ponatisnila tri posebne izdaje Slovenskega poročevalca. Dne 1. januarja 1943 pa so začeli izdajati Primorski poročevalec, ki je potem izhajal vse leto 1943 kot glasilo pokrajinskega odbora OF za Primorsko. ‘Ustreljeni so bili: 1. Anton Avčin, roj. 1908, Kilovče, 2. Alojz Ausec, 1904, Spodnja Bitnja, 3. Franc Avsec, 1901, Spodnja Bitnja, 4. Jože Barbo, 1887, Ratečevo brdo, 5. Jože Curk, 1908, Knežak (služil na Ratečevem brdu), 6. Jože Dolgan, 1899, Kilovče, 7. Jože Fabec, 1888 Ratečevo brdo 8. Ludvik Fabec, 1889, Ratečevo brdo, 9. Anton Fabec, 1901, Ratečevo brdo, 10. Anton Fabec 1913, Ratečevo brdo, 11. Ludvik Gril 1906, Ratečevo brdo, 12. Jože Jagodnik, 1886, Studena gora (sluzi! v Kilovcah), 13. Franc Kastelic, 1908, Kilovče, 14. Jakob Kle-Kll?vče' 15- Jože Muha, 1906, Kilovče, 16. Jože Penko. 1909, Ratečevo brdo, 17. Alojz Rolih, 1895, Ratečevo brdo, 18. Anton bamsa, 1909, Brezovo brdo (služil na Ratečevem brdu), 19. Franc Srebot,1904 Kilovče, 20. Jože šlosel, 1909, Sabonje (služil na Rate- ‘ToafiT-i -U)'ooL ^nton Tomažič- 1904. Ratečevo brdo, 22. Jože Tomšič, 1886,Kilovce, 23. Josip Valenčič, 1902, Lipa, 24. Rudolf Valenčič, 1904, —te?mn mrd°’ 25VAndrej Valenčič 1899, Ratečevo brdo, 26. Anton Vi- 190.9,' Jreovo (zldai v Gornji Bitnji), 27. Anton Vičič, Mereče, 28. Viktor Vrh, 1903, Ratečevo brdo in 29. Ivan Vrh, 1888, Ratečevo brdo. Žrtve so bUe ustreljene: 24 pod Kilovčami (v Jerandovi ogradi), 4' v Rjtejah ln } v Merečah. Najstarejša žrtev je imela 55, najmlajša pa. ^9 .et' .4zaled 29 žrtev jih je bilo največ (13) iz Ratečevega brda, 7 iz Kilovc, 2 iz Spodnje Bitnje, po ena pa iz Brezovega brda, Knežaka, Lepe na Hrvaškem, Mereč, Sabonj, Studenc gore in Trnovega. (Podatke je zbral Jože Valenčič, Gornja Bitnja, na prošnjo pisca, ki se mu za trud ljubeznivo zahvaljuje). (Nadaljevanje sledi) Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 • 57 23 Naročnina Mesečno 2.100 Mr — vnaprej plačano celoletna 20.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 31.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN». V SFRJ številka 2,50 din, ob nedeljah 3.— din, za zasebnike mesečno 30.— letno 300.— din, za organizacije in podjetja mesečno 40.—, letno 400.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNI Strm 6 31. marca 1976 Za SFRJ Ziro račun 50101-603-45361 «ADIT» • DZS - 61000 Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22207 Oglasi Trgovski 1 modulus (širina 1 stolpec, višina 43 mm) ob de- lavnikin 13.000, ob praznikih 15.000. Finančno-upravni 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 100 lir beseda. IVA 12%. Oglasi za tržaško in gcriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri SPi. Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja in tiska ZTT - Trst VČERAJ NA NJEGOVEM DOMU V MILANU Karabinjerji aretirali brigadista Morlacchija Ch tožen je prevratniškega delovanja oziroma sodelovanja z oboroženimi tolpami skrajnežev MILAN, 30. — V Barlassini, nekako 20 km od Milana, so karabinjerji aretirali domnevnega člana organizacije samozvanih rdečih brigad .Antonia Morlacchija, ki mm je 40 let. Na osnovi zapornega naloga, ki ga je izdal preiskovalni sodnik Antonio Lombardi, so. orožniki vdrli v Morlacchijevo stanovanje, kjer so se tedaj nahajali tudi njegova žena in dva otroka. Hišna preiskava je obrodila, kot zatrjujejo preiskovalci, dobre sadove, tako naj bi na Morlac-chijevem domu našli številne «zanimive» dokumente, vrsto propagandnih letakov in razne beležke z nadrobnimi podatki, ki naj bi dokazovali, da je prizadeti res eden od rdečih brigadistov. Sodnik Lombardi, ki raziskuje delovanje omenjene organizacije, obtožuje Morlacchija med drugim prevratniškega delovanja in sodelovanja z oboroženimi tolpami. Za ta korak se je Lombardi odločil, potem ko je po aretaciji zna nega rdeče-brigadista Renata Curcia ugotovil, da so se brigadisti jeli posluževati povsem novih metod za najemanje stanovanj, ki naj bi jim služila kot prave operativne baze. Opustili so namreč neposredno najemanje stanovanj pod lažnimi imeni in to nalogo prepustili tovarišem, ki so jim brez nadaljnjega lahko zaupali. Sam Morlacchi je obtožen, da je igral važno vlogo posrednika pri najemanju takih stanovanjskih prostorov. Sodnik Lombardi sedaj nadaljuje preiskavo v sodelovanju s karabinjerji in lombardijsko protiteroristično službo. Morlacchi je brat tistega Pietra, ki je bil že svoj čas zaprt in nato v ječi ranjen skupno z dvema drugima zapornikoma, ki se prav tako izdajata za levičarska skrajneža oziroma rdeča brigadista. Izdan zaporni nalog za Lorenza Bozana GENOVA, 30. — Generalno pravd-hištvo ie izdalo zaporni nalog proti Lorenzu Bozanu, ki mu je kasa-eijsko sodišče potrdilo dosmrtno kazen zaradi ugrabitve iti umora Milene Sutter. Bozano se nahaja v tujini, in sicer trenutno v Franciji. Kaže pa, da mnogo potuje, da je bil pred kratkim v Rotterdamu, kjer ga je intervjuval neki italijanski novinar. Menda hoče Bozano zapustili Evropo in si v ta namen skuša oskrbeti ponarejen potni list. Mednarodna policija (Interpol) ga vsekakor vztrajno išče. Iz vzhodnoevropskih tovarn več vozil PRAGA, 30. — Medtem ko v za-padnih državah avtomobilska proizvodnja polagoma upada, prihaja iz vzhodnoevropskih držav, kakor sporoča tiskovna agencija «Ecotass», čedalje več motornih vozil. Samo na Češkoslovaškem naj bi bila npr. leta 1980 proizvodnja potniških avtomobilov, avtobusov in tovornjakov kar za 42 odst. večja kakor je bila v 1. 1975. Tudi izvoz naj bi se v prihodnjih letih občutno dvignil, tako naj bi se pošiljke motornih vozil v socia- listične države pomnožile za 7,7 odstotka. V češkoslovaški tovarni Taira naj bi v kratkem jeli izdelovati tovornjak tipa «tatra 815», v tovarni pri Mladi Boleslavi pa naj bi se pričela proizvodnja osebnih vozil tipa «škoda 742». Poljski oficir obtožen vohunstva VARŠAVA, 30.— Pred vojaškim sodiščem v poljskem glavnem mestu se je pričel proces proti podpolkovniku vojske Jerzyju Pawlowskemu, ki je obtežen vohunstva v korist neke zahodne države, članice Atlantske zveze. Pawlowski je tudi eden najbolj znanih poljskih športnikov, saj je na olimpijskih igrah 1. 1968 v Mehiki prejel zlato medaljo v sabljanju. CANTON (Mississippi), 30. — Nad ameriškima državama Arkansas in Mississippi so divjali te dni siloviti orkani, ki so povzročili najmanj 14 smrtnih žrtev in več sto ranjenih. Gmotna škoda je velikanska. Najhuje je bilo v mestecu Canton v srednjem predelu Arkansasa, kjer je našlo smrt vsaj deset oseb; središče mesteca je bilo docela razdejano. Zdaj še oklopni avtomobili ! BOLOGNA, 30. - Skoraj v vseh večjih mestih srednje in severne Italije, zlasti pa Milanu, Rimu, Firencah, Bresci in Bologni kroži čedalje več nekakšnih «oklepnih potniških avtomobilov». Na videz se sicer v ničemer ne razlikujejo od drugih vozil iste znamke oziroma enakega tipa,, toda v resnici gre za prave premične trdnjavice, ki jim ne moreš do živega ne s svinčenko in niti ne z ognjem. Njihova karoserija je namreč ojačena z jeklenimi ploščami, ki jih ognjeni zublji ne morejo načeti, razen tega so vetrobran in druga stekla odporna proti strelom. Vsakovrstne vragolije, ki potnikom zagotavljajo največjo varnost, so seveda tudi v notranjosti avtomobila, tako npr. akustični in drugi alarmni aparati in kratkovalovni radiotelefoni. Čemu vse to? Zaradi nenehno rastočega kriminala, pravijo in-dustrijci, lastniki velikih trgovskih podjetij, bankirji, politične osebnosti in prenašalci vrednostnih papirjev ter drugih dragocenosti, ki so si oskrbeli taka vozila. Preureditev navadnega avtomobila v oklopnik, ne da bi pri tem zgubilo na prvotnih estetskih vrlinah, opravi specializirano podjetje iz Bologne, ki mu zadevna naročila dotekajo tako rekoč nepretrgoma. Izdatki gredo od 4 do 6 milijonov lir, kolikor pač stane danes luksuzen avtomobil. Omenjeno podjetje o-skrbuje s podobnimi vozili tudi policijo, karabinjerje, bolnišnice ter razne organizacije, katerih dejavnost utegne biti predmet pozornosti atentatorjev ter ugrabiteljev. 0DVETMK SERGIO K0STWBS 0 AKTUALNOSTI iN POMENI) PRPeESJi Ugotavljanje zgodovinske resnks o Rižarni cepivo proti ponovnemu oživljanju nacizma in fašizma Zahteva po novem sodnem postopku proti nacističnim in fašističnim rahljam - Orozodejstva v Lipi - Cela Christian Wirth se je zgražal nad velikim številom in «marljivostjo» tržaških kolaboracionistov in ovaduhov Od v. Pierpaolo Longo iiiiiiiuiiiiiiiiiiiimiHiiiiimriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiuiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii MED VČERAJŠNJIMI HRUPNIMI DEMONSTRACIJAMI BREZPOSELNIH Zopet opomin iz Neaplja: Problem zaposlenosti treba iimprej rešiti Demonstrantje so zasedli železniško postajo, žal pa so upra-vicen protest pokvarili z neodgovornim m vandalskim početjem NEAPELJ, 30. — Danes se je znova pokazalo, da pomeni Neapelj pravo smodnišnico, katere razstrelitev bi utegnila imeti hude posledice za vso Italijo spričo sedanjih težkih socialno - gospodarskih, pa tudi političnih razmer. Problem nezaposlenosti je kajpak najbolj žgoč v južnih in srednjih predelih države, kaže pa se v vsej svoji dramatičnosti prav v Neaplju, kjer se mudijo očividcu dokaj čudni in zaskrbljujoči prizori: z ene strani silno bogastvo, z druge pa neverjetna revščina, ki vodi v zločinstvo. To je pač dediščina nekdanje uprave raznih krščanskodemokratskih veljakov, tako zlasti bratov Gava. Kaj se je pravzaprav zgodilo? 'Skupina več sto pripadnikov tako imenovanega odbora organiziranih nezaposlenih je uprizorila javno demonstracijo, ki se je sprevrgla v nasilna dejanja in spopade s policijo. Demonstrantje so nekaj predpoldne zasedli glavno železniško postajo, in sicer tako, da so legli med železniške tire, s čimer so seveda za dalj časa povsem paralizirali ves železniški promet. Njihov cilj je bil dosežen: nase in na svoje probleme so opozorili ne le pristojne oblasti, temveč tudi širšo javnost. Žal jim to še ni bilo dovolj, ampak so se navrh vdali še obsojanja vrednemu vandalskemu početju, ki prav gotovo ni utrdilo simpatij, ki so si jih hoteli brezposelni delavci zagotoviti med prebivalstvom. Poškodovali so nič koliko vlakov, nato pa še javnih prevoznih sredstev in celo zasebnih avtomobilov. Demonstracija se ni namreč zaključila na železniški postaji, temveč so delavci, med katerimi je bilo brez dvoma tudi več političnih agitatorjev dvomljive obarvanosti, uprizorili sprevod po mestnih ulicah, kjer so se spopadli s policijskimi agenti. Ti so na metanje kamenja odgovorili s solzilnimi naboji ter aretirali štiri demonstrante. Šele v prvih popoldanskih urah so se duhovi pomirili. Navedenih dogodkov ni potrebno še nadalje komentirati, pripomniti pa velja, da pomenijo nezaželen, hkrati pa morda nujen alarmni zvonec, katerega odmeva bi v vladnih krogih nikakor ne smeli prezreti. Oskarjeve nagrade podeljene LOS ANGELES, 30. — Film češkoslovaškega režiserja Miloša For-mana «One Flew Over thè Cuckoo’s Nest» («Nekdo je preletel kukavičje gnezdo») je doživel pravo zmagoslavje na slovesnosti ob podelitvi najbolj prestižnega odličja za film- ; ske stvaritve, zlatega oskarja. Pri- j reditev je bila že oseminštirideseta po vrsti"! odvijala pa se je v veliki dvorani Music Center, ki je bila za to priložnost napolnjena do zadnjega kotička. Omenjeni film je odnesel levji delež nagrad, saj si je nabral nič manj kakor pet oskarjev, in sicer za najboljšo moško oziroma žensko glavno vlogo, za najboljšo režijo in scenografijo, razen, tega je bil seveda označen za najboljšo tovrstno stvaritev. Kaj takega ne pomnijo v Hol-lywoodu že od leta 1934. Za najboljšo moško vlogo protagonista je bil Odlikovan Jack Ni-cholson. ki mu je le z naj več jo težavo uspelo vsaj deloma prikriti zadovoljstvo. Za najboljšo žensko zasedbo je bila nagrajena Louise Fletcher, ki že deset let ni več igrala v filnrh; bila je ganjena do solz. Režiser Miloš Forman je bil naravnost srečen. Med slovesnostjo je bila dvorana strogo zastražena, da ne bi prišlo do morebitnih demonstracij ali podobnih incidentov. Prireditev je v resnici stekla brez težav za razliko od lanske, ko je Bert Schneider, producent res poučnega dokumentarca o vietnamski vojni, prečital med nagraditveno slovesnostjo poslanico predstavnika začasne revolucionarne vlade Južnega Vietnama. Kaj takega pač ni moglo soditi v okolje petičnežev... Na sliki prvonagrajenca Nicholson jn Fletcherjeva. Vojaški sporazum ZDA-Turčija ANKARA, 30. — Turški zunanji minister Ihsan Sabri Caglayangil je na tiskovni konferenci obrazložil vojaški sporazum, ki je bil te dni podpisan med Turčijo in Združenimi državami Amerike. ZDA bodo v štirih letih posredovale Turkom 1.366 milijonov dolarjev za nakup ameriškega vojaškega materiala, tako med drugim 70 vojaških letal (od tega 14 «phantomov»), 72 helikopterjev in 5 vojnih ladij po znižani ceni. Razen tega bo vseh 26 ameriških. vojaških oporišč v Turčiji odslej pod tursko, torej ne Več pod ameriško upravo. Nevarnost gripe ŽENEVA, 30. — Svetovna zdravstvena organizacija (OMS) priredi 8. aprila v Ženevi mednarodno konferenco, na kateri naj bi izvedenci preučili položaj, ki je nastal v Združenih državah Amerike, potem ko se je tam nenadoma pojavil nevaren influenčni virus. Slednji je podoben virusu, ki je povzročil hudo epidemijo gripe leta 1918. Doslej so v ZDA sicer našteli le dvanajst primerov takšne bolezni, upravičeno pa se bojijo, da ne bi nastala hujša epidemija, ki bi se utegnila bliskovito razširiti v druge dele sveta. Ameriški predsednik Ford je odredil, naj: se vse prebivalstvo podvrže cepljenju proti influenci, ženevska konferenca ima namen spodbuditi tu-dj druge države, da sledijo temu zgledu. CARACAS, 30. — Na cesti Cara-cas-Valencia v Venezueli se je pripetila huda prometna nesreča, ki je zahtevala 22 mrtvih in 45 ranjenih. Avtobus s 70 potniki je zaradi pretirane hitrosti zaneslo s ceste, pri čemer je strahovito trčil v skalovje. Zaradi grabeža pri Jadranu Gulič zavrnil vse obtožbe KOPER, 30. — Pred senatom koprskega okrožnega sodišča, kjer poteka razprava proti petim bivšim vodilnim uslužbencem sežanskega Jadrana, se je danes končalo zasliševanje bivšega direktorja investicijske službe Danila Guliča. Le-ta se je še naprej branil, da ni odgovoren za kazniva dejanja, ki mu jih očita obtožnica, češ da ni vplival na protizakonite odločitve, ki so jih dajali drugi. Na zatožni klopi je bil danes tudi Ciril Prešeren, ki ga obtožnica bremeni le nekaterih kaznivih de janj pri dvomljivem poslovanju. Danes bodo zaslišali še zadnjega obtoženca Arandjela Djordjeviča in nekatere priče, ki so jih obtoženi o-menili med preiskavo. L. O. Čemu proces zaradi zločinov v Rižarni? čemu šele do tridesetih letih? Na vprašanji, ki si jih brez dvoma postavlja vsaj del tržaškega in italijanskega javnega mnenja, je med včerajšnjo obravnavo odgovoril odv. Sergio Kostoris, član odvetniškega kolegija, ki zastopa prizadete stranke, v zaključku svojega dolgega, dokumentiranega in zavzetega posega. Ni težko odgovoriti — je poudaril odvetnik — na vprašanje zakaj ima ta proces, čeprav trideset let po zločinih v Rižarni izreden pomen, morda še večji pomen kot proces v Niirnber-gu, kot je pred nedavnim poudaril «lovec na naciste» Simon Wiesen-thal. «Trije so po mojem mnenju — je nadaljeval Kostoris — razlogi, zaradi katerih je ta proces zelo aktualen. Kot je poudaril na procesu v Niirnbergu Hitlerjev arhitekt in minister za vojno industrijo Speer «tudi v primeru diktature smo vsi odgovorni, smo vsi krivi za tako strahotne zločine» in ta krivda, ta odgovornost morata biti zapisani v zgodovini. Obenem pa gre tudi poudariti, da zločinci, tisti, ki c-o morili v Rižarni in po kraških, brkinskih in istrskih vaseh, tisti, l.i so morili po vsej zasedeni Evropi so še med nami: moramo jih izsledit', jih izgnati iz njihovih brlogov in podreti zid poštenosti in dobrosrčnosti, ki so ga v tridesetih letih zgradili okrog sebe. Najpomembnejša pa se nam zdi nujnost, da pride na dan vsa pošastna resnica, da bodo tudi prihodnji rodovi cepljeni proti virusu nasilja, kajti fašizem in nacizem znova dvigata glavo m stopata v ospredje, čeprav pod najrazličnejšimi etiketami. Biti fašist ali nacist je fiziološka degeneracija, ki jo gre izriti, katere tvore gre izrezati in uničiti. V vsakem človeku moramo iskati človeštvo, kot nas je naučila v svojem poetičnem dnevniku Ana Frank, ko je zapisala «kljub vsemu verjamem v človeka, verjamem v Boga.» Rasizem — je še opomnil prof. Kostoris — ni samo antisemitizem, ni samo stremljenje za 'uničenjem nekega naroda, rasizem je tudi socialna nepravičnost, rasizem je izžemanje in izkoriščanje delavcev, rasizem so barake v dolini Belice, rasizem je pomanjkanje socialnih storitev in otroških vrtcev, rasizem so pomanjkljivosti italijanske pravice, je dejstvo, da pravica ni vselej enaka za vse. Ta proces, ki razga-Ijuje zločine fašizma in nacizma, ki pojasnjuje, kaj je rasizem, bo pri-pimogel k gradnji pravičnejše družbe. In vaša naloga je sodniki, da s svojo razsodbo pokažete in dokažete, da človek ni taka zver kot izhaja iz tega procesa. To ni reto-ričnost, iskati zgodovinsko resnico je naša pravica in dolžnost, ker se samo tako lahko oddolžimo žrtvam Rižarne.» Odv. Kostoris, ki zastopa kot prizadete stranke Paola Serenija, Mario Visintini por. Robusti in zvezo italijanskih židovskih skupnosti je v uvodu svojega triurnega posega najprej zahteval od javnega tožilca, naj sproži sodni postopek proti Josephu Oberhauserju in drugim še neidentificiranim zločincem, v okviru ali izven dodatne preiskave, za-, , radi združevanja v zločinske namene, genocida, zasužnjevanjac ljudi, tatvine, ropa, povzročanja nudili telesnih poškodb, ugrabitve, izsiljevanja v obremenilnih okoliščinah, ker so odgnaii v Nemčijo na lisoče političnih preganjancev in Židov in tudi v zvezi z vsemi zločini, ki so bili zagrešeni v Rižarni in ne samo tistimi, ki jih omenja preiskovalni sodnik v svoji obtožnici. Preden se je lotil zaključnega izvajanja, je odvetnik še seznanil sodni zbor s spomenico, ki jo je poslal pravosodnemu ministru Francu Bonifaciu v zvezi s člankom rimskega lista «Il Messaggero», da ne sodna oblast ne vlada nista nikoli zahtevali od nemških oblasti izročitve Josepha Oberhauserja. Kostoris poziva zato pravosodnega mi nistra, naj ugotovi, če je ta trditev resnična in naj po potrebi takoj sproži postopek za ekstradicijo bivšega poveljnika Rižarne pri Šv. Soboti. Potem ko je na kratko utemeljil pravico Serenija, Robustijeve in zveze židovskih skupnosti, da so se prijavili kot prizadete stranke, je prof. Kostoris začel svoj dolg in zavzet poseg. Uvodoma je pohvalil preiskovalnega sodnika dr. Sergia Serba za titansko opravljeno delo, čeprav kot zastopnik prizadetih strank ne soglaša z vsemi njegovimi zaključki. Posebna pohvala gre po Kostorisovem mnenju tudi sredstvom javnega obveščanja, ki so s točnim in zavzetim poročanjem dali sodni obravnavi poudarek, ki ga zasluzi, saj je morda z zgodovinsko-dckumentacijskega vidika še večjega pomena kot proces v Niirn-bergu. Govornik se je nato na dolgo zadržal pri nastanku nacizma in njegove ideologije s prebiranjem in komentiranjem daljših odstavkov. Hitlerjeve knjige «Hein Kampf» ter člankov in govoro" drugih nacističnih veljakov, zierti Himmierja, ki je bil pri organizaciji esesovskih enot in stranke fiihrerjeva desna roka. Iz vsega tega izhaja, da je iztrebljanje Židov in drugih etničnih skupin bila ena od sestavm nacističnega programa in ideologije in da je zato nacizem fiziološka in ne zgolj patološka degeneracija sistema. S tem v zvezi je dodal, da je nemški rasizem okužil tudi Italijo, kjer je Mussolini 1938. leta odobril zakon o zaščiti rase. če je mogoče je bil italijanski rasizem še egab-nejši od nacističnega, ker je bil neiskren, neobčuten predvsem pa vsiljen od nacistov. Glavni del svojega posega je prof. Kostoris posvetil strogo tehnično-pravnemu izvajanju, s katerim je dokazal, da nacističnim rabljem, ki so morili v Rižarni, nikakor ne gre priznati olajševalne okoliščine, da so ravnali po nalogu nadrejenih in da povelja niso mogli prezreti. Morda bolj kot ji.riiično dokazovanje je nazorna la prispodoba: ko govorimo o nacističnih in fašističnih rabljih je kot da bi govorili o ljudeh, ki so prisegli zvestobo mafijskemu bossu in se obvezali, da bodo morili, ropali, ugrabljali in izsiljevali. Potem ko so ropali, morili, u-grabljali in izsiljevali, ko so zagrešili te zločine .zavestno, se ne morejo več izgovarjati, da so bili k temu prisiljeni zaradi povelja nadrejenih. Dodati gre še, da obtožencem tudi ne gre priznati razbremenilne okoliščine vojne nuje, ker sploh niso bili vojaki in ker smrtnih obsodb, ki so jih izvrševali, ni izreklo nobeno sodišče, ne civilno, ne vojaško. Po Kostorisovem mnenju gre uveljaviti celo določila zakona o genocidu, čeprav je Italija sprejela ta zakon šele 1967. leta. V tem primeru pa ne bi prišli navzkriž z načelom, da kazenske norme niso retroaktivne, saj je Italija kot članica OZN dejansko že sprejela mednarodne norme o genocidu, čeprav jih parlament formalno ni odobril. tem okviru odvetnik Odv. Sergio Kostoris niiiiiiiiifiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitmTiiuiiiiimiiiiiiifiiifiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiKiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiniiiiiiiii VČERAJ ZJUTRAJ V RIMSKEM PREDMESTJU Mati dveh otrok umorila ljubimca Pokončala ga je s streli iz revolverja med zmenkom ■v v avtomobilu ■ Slo naj bi za premišljeno dejanje RIM, 30. — Ljubezensko razmerje med 39-letno Anno Mario Lucidi, ločeno od moža in materjo dveh o-trok ter 40-letnim Luigijem Rispoli-jem, oženjenim in očetom ravno tako dveh otrok, se je po petih letih tajnih zmenkov sprevrglo v tragedijo. Ženska je moškega ubila, sedaj pa je v zaporu Krvavi dogodek se je pripetil v rimski četrti San Paolo, sicer v odročni Ulici Belluzzo, kjer sta bila ljubimca ustavljena z avtomobilom znamke mini morris, last Lucidije-ve. Ura je bila 9.15, ko sta vrtnarja Loreto Ramelletta in Agostino Pagliaro začula zamolklo kričanje. Približala sta se vozilu in videla žensko z revolverjem v roki, kako se je spravila na moškega in ga skušala pokončati. Ko ju je zagledala, je Anna Maria z orožjem zagrozila vrtnarjema, češ, ustrelim vaju, če ne izgineta. Prizadeta sta se brž odpravila in poklicala na pomoč policijski avto. Ko pa so policisti prišli na kraj surovega prepira med Lucidijevo in Rispolijem, je bilo že prepozno: možakar je ležal na zadnjem, sedežu malega vozila v mlaki krvi. Ljubimka mu je izstrelila v usta in čelo vse naboje. Policijski agenti so jo našli v smrtnem objemu z žrtvijo: vsa o-krvavljena je pritajeno ječala: «Moj Bog, kaj sem storila!». Odvedli so jo na kvesturo, kjer je priznala srhljiv uboj, nakar so jo zaprli v jetnišnico Rebibbia. Ko je prekoračila vhod v zapore, je agentom dejala: «Vidite, kaj se lahko zgodi, če moški vara ženo. Nikar se ne gnjavite z ljubicami, lepo ostanite pri ženi, pa bo mir. ..». Seveda je morilka pozabila pristaviti, da tudi sama nima čiste vesti, če je že rajni ni imel, ko pa se je spečala z oženjenim moškim. Kot rečeno, je njuno razmerje trajalo pet let. Anna Maria je bivala z materjo in sinovoma Aldom (18 let) in Francescom (14), Rispoli pa je živel z ženo Lidio in hčerama kljub ljubezenski vezi z Lucidijevo. Slednja je med zasliševanjem na policijskem poveljstvu povedala, da je hotela Rispolija dokončno pustiti, čemur pa se je nesrečni moški trdovratno upiral, ker je bil silno zaljubljen vanjo. Zgodaj zjutraj sta se našla v četrti San Paolo, da bi se pogovorila o zadevi. Lucidijeva mu je razkrila, da hoče končati z razmerjem, Rispoli pa naj bi se razhudil in jel groziti z izsiljevanjem; celo otroka naj bi ji hotel ubiti. Da bi ga pomirila, je Anna Maria privolila v spolni odnos kar v avtomobilu, nakar je potegnila iz torbice revolver in pokončala ljubimca. ; Sodni poziv Bergamellijevemu odvetniku RIM, 30. — Preiskovalni sodnik Ferdinando Imposimato, ki se bavi z ugrabitvami, ropi in drugimi zločini v izvedbi tako imenovane marsejske tolpe, še ni pričel zasliševati vodite Ija italijansko-francoske banditske organizacije Alberta Bergamellija. Slednji je bil, kakor znano, aretiran včeraj, čeprav si je medtem s kirurškim posegom dal nekoliko spremeniti poteze na obrazu. Zasliševanje pride na vrsto šele v prihodnjih dneh, ko bo sodna oblast preverila zadevna poročila letečega oddelka policije. Medtem se je zvedelo, da se je Bergamelli seznanil z Eliso Furcina-ti, ki je živela z njim v luksuznem stanovanju bloka «Aurelio», po zaslugi Marie Rossi ali «Mare», ki je ravno tako članica zloglasne tolpe ter je zanjo najemala stanovanja, kjer so imeli zločinci svoje operativne baze. Rossijeva je spoznala Furcinatijevo proti koncu lanskega novembra ter jo nato predstavila Bergamelliju in tedaj se je začelo njuno ljubezensko razmerje, za katerega menda ni vedela niti Felicia Cuozzo, ki je Bergamelliju povila sinčka. Preiskovalni sodnik Imposimato je poskrbel medtem za novo presenečenje. Izdal je sodni poziv proti Bergamellijevemu branilcu odv. Gianan-tonio Minghelliju, češ da je banditu pomagal pri skrivanju oziroma pri raznih zločinskih dejavnostih. «Mar-sejci» so med drugim ugrabili, kot pravi obtožnica, industrijca Alfreda Danesija ter Amedea Ortolanija in farmacevtko Angelo Ziaco, sicer pa naj bi bili vpleteni tudi v vrsto bančnih ropov m drugih zločinov, tako tudi umora nekega karabinjerja. ( zelo ostro kritiziral ravnanje načelnika državnega pravdništva dr. S&n-toanastasa in njegovega namestnika dr. Brenclja, ki sta bila mnenja, da sta preiskava in proces v izključni pristojnosti vojaškega sodišča ter, tudi s sklicevanjem na razsodbo kasacijskega sodišča, dokazal, kako so bili ziočini zagrešeni v Rižarni le navadna kriminalna dejanja, neopravičljiva s sklicevanjem na vojno nujo in na vojaške vojne zakone. S tem v zvezi je še, tudi sklicujoč se na svojo uvodne zahtevo, pozval javnega tožilca, naj sproži sodni postopek za vse zločine, ki so prišli do ;zraza na procesu in o katerih še ni bilo sodne preiskave, pa tudi za vse zločine fašističnih kolaboracionistov, ki niso še zastareli. Nadalje je še zahteval od sodnega, zbora, naj v svoji razsodbi ožigosa Oberhauserja kot «nagnjenega k zločinu». Končno je. prof. Kostoris kritično analiziral še Serbovo utemeljevanje obtožnice in odločno zavrnil trditev, da bi kateri od odkritih zločinov bil opravičljiv z vojaškimi vojnimi zakoni. Prav tako ni res, da si je le zavezniška vojaška uprava prizadevala, da bi prikrila zločine v Rižarni in ni samo ona začela sodelovati s kolaboracionisti, če se je proces začel šele po tridesetin letih so krive tudi italijanske oblasti. Ob koncu je še pobil trditev, da so se Židje le v redkih primerih udeležili odporniškega gibanja. Ne glede na dejstvo, da šest milijonov žrtev nacističnih taborišč predstavlja če ne drugega vsaj pasivno odporništvo, se je v italijanskih partizanskih enotah borilo vsaj 3.000 Židov, sedem od katerih je bilo odlikovanih z zlato kolajno za hrabrost. Med temi Eugenio Calò, Eugenio Curie! in Rita Rosanni. za Kostorisem je prevzel besedo odvetnik Pierpaolo Longo, ki je v kratkem, vendar učinkovitem in zelo zavzetem posegu dopolnil prvega govornika. Longo, ki zastopa kot prizadeto stranko brata Adele Pečarič, je najprej poudaril, da se sploh ne smemo vprašati, čemu ta proces, pač pa zakaj se je ta proces začel šele sedaj in kako je mogoče, da so se nacistični zločinci kot Lereh, Geng in Rajakovič lahko vračali V Trst, na kraj zločina, kot da bi bil to njihov najbolj varen brlog. Vemo — je nadaljeval odvetnik — kdo je bil Oberhauser, kdo so bili in kaj so počeli njegovi pajdaši in zakaj, saj je Goebbels v svojem dnevniku izrecno poudaril, da bodo morale postati nemška last vse dežele, ki so bile nekoč pod avstro-o-grško monarhijo. Poudariti gre tudi, da ta proces ni in ne sme biti vojna napoved Nemčiji in nemškemu narodu, ne moremo pa se vsekakor omejiti na to, da pripišemo Oberhause-.ju in drugim rabljem vso odgovornost za strahote Rižarne. Za taborišče smrti pri Sv. Soboti kol za vsa druga uničevalna taborišča je edgovornc nemško vodstvo, ves pošastni nacistični stroj in tudi ve.» fašistični aparat, ki je sklenil zavezništvo z nacisti in se jim hlapčevsko podredil. To so potrdile številne priče, to je potrdil osebno Wirth, ki je, kot poudarjajo njegovi sodelavci, bil zadovoljen obenem pa se je tudi zgražal zaradi nenadejane pomoči tako številnih tržaških kolaboracionistov. Longo je nato v skopih besedah orisal pokol v Lipi, kjer so nacisn in fašisti 30. aprila 1944 ubili 25' otrok, žena in starcev in nato pm žigali vas. Del nesrečnežev so P0^ sili z brzostrelkami, zlasti otroi'-pa so zaklali z bajoneti vpričo nM' ter. Osemletnega dečka, ki j’e poskusil beg, so ujeli in ga živega vrgli v ogenj. Ob koncu svojega posega je odvetnik še na kratko orisal tragično smrt Adele Pečari--ki so jo fašisti zajeli pri koprskem pokopališču. . . Nesrečnica je bila priča ustrelitvi treh deklet, krivih, da so naP!sžL_ nekaj protifašističnih gesel. Ob likšni grozoti ie zabrusila krvmko-v obraz «Prekleti», zaradi česar ^ jo aretirali, jo odgnali na sea'^ Coliottijeve tolpe, kjer so jo zv rinsko mučili in nato v Rizar ' kjer je umrla. «Njena edina hriv _ je bila — ie zaključil Longo -1 ni imela kamna namesto srca.» ^ Oba zastopnika prizadetih sta ob koncu svojih POseS°v „ vale ;najstrožjo kazen za op™?... ce in simbolično odškodnino mulj na lir. Preden je dal besedo 0^vet^1‘ci. ma Kostorisu in Longu je P1"6*:®:, nik porote dr. Maltese prebral i smo odvetnika Stefana Fraua, rodu z Reke, ki pa že dvajse živi in dela v ZDA. Frau, ki s procesu po poročilih italijanski stov, je presenečen nad deJs., da sodna oblast ni še izsledila^ aa sauna ooiast m »e j v, ple-kaznovala zloglasnega ovaduha ha, reškega «Maura Grinija», _ aretiral in izročil nacistom m tine reških Židov. Ker je osebno žrtev Pleha in ker pozna vsa njegova Srozc®eist ;xati poudaril, da je pripravljen P , -a pred tržaško poroto, če ima s to za potrebno. , . s Proces se bo nadaljeval o3. je, posegi drugih zastopnikov pr tih strank. VOJMIR TAVČAR