Ust frhMa ođ oktobra 1947 kot tednik — Od 1. januarja 1958 kot poltednik — Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko, in sicer ob ponedeljkih, sredah in sobotah GLASILO SOCIALISTIČNE KRANJ, SOBOTA, DNE 21,. DECEMBRA 1963 LETO XVI. — ŠT. 147 — CENA 20 DINARJEV Ustanovitelji: občinski odbori SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Skofja Loka, Tržič — Izdaja CP »Gorenjski tisk« — Urejuje uredniški odbor —-■ Glavni in.odgovorni urednik Gregor Kocijan T V A ZA GORENJSKO Večje skupine pionirjev — predstavnikov učencev Sol kranjske občine so v teh dneh obiskale vojašnico »Staneta Žagarja« v Kranju, kjer so jim pripadn iki JLA pripovedovali o svojem življenju. Take obiske so pripravili tudi drugod po Gorenjskem, skupine pripadnikov JLA pa so obiskale podjetja Nekaj obrobnih (a kljub temu bistvenih) ugotovitev s področja turizma S seje občinske skupščine Kranj Številni novi odloki Spremenjeni prispevki za nekatere komunalne us.luge temeljita obnova kranjskega vodovoda KRANJ, 19. decembra — Dnevni red današnje seje občinske skupščine Kranj je bil izredno obširen, saj je zajemal kar 17 točk $ skupaj 23 podtočkami. Kljub temu'so odborniki posamezne zadeve podrobno obravnavali. Med drugim so sprejeli vrsto odlokov s področja financ in s področja, komunalnih zadev. O ostalih važnejših zadevah bomo pisali posebej. Občinska doklada od kmetijstva za leto 1964 naj bi bila enaka letošnji. Odborniki z višinskih predelov so spohioiili na lansko obljubo, da bodp; nekatere kraje (n. pr. BaŠelj i« Zalog) zvrstili v 4. kategorijo: pri tem pa nastajajo težave, ker b*} -morali deliti katastrske občine,; obenem pa bi se dogajalo; da'bi bili kmetje, ki živijo nad' predvideno mejo, zemljo pa imaj^ pod njo, neupravičeno na boljšem kot tisti, ki imajo hišo na zemljišču, ki sodi v nižinsko, zemljo pa na višini. O tem bodo odločili zbori volivcev. Boljšo ureditev onemogoča zastarel zvezni predpis, ki določa kategpri-zacijo po mestu stanovanja ne pa po zemljiščih. Ta nepravilnost je zelo očitna' v Cerkljah! ker so Cerklje uvrščene v 1. kategorijo ia so tako določene tudi doklade, Potrebna Je čeprav imajo tamkajšnji kmetje zemljo v 2. ali 3. kategoriji. * Odlok o uvedbi občinskega prometnega davka in davka na maloprodajni promet uvaja prometni davek na kino vstopnice, kar ne sme vplivati na povišanje cen vstopnic. Stopnja na vrednost uslug za žaganje lesa iglavcev se je zaradi ukinitve zveznega prometnega dayka povišala na 295 odst. na vrednost storitve, lesa listavcev pa na 150 odst. na vrednost storitve. Zaradi vskladitve , z ostalimi občinami in zaradi potreb po sredstvih je bila zvišana stopnja občinskega davita na promet blaga na drobno od 4 na 5 odstotkov. Tudi to ne bi smelo vplivati na povišanje cen, ker statistični podatki kažejo, da so že sedaj maloprodajne cene v Kranju nekoli- Turizem ni samo gostinstvo Tudi na tem področju imejmo pred očmi vedno le ugodno počutje potrošnikov — »Cvetke« iz domačih logov naj bodo opozorilo za prihodnje Gorenjska ima relativno bogate turistične tradicije in vse pogoje za nadaljnjo rast vseh vrst turizma. Izmed vseh področij v Jugoslaviji ima prav Gorenjska največje možnosti za razmah zimske sezone. Rekonsfrukcija gorenjske ceste vključno z usposobitvijo ljubeljskega predora in letališča'v Brnikih ter realizacija programa za ureditev triglavskega predela (?) govore še nadalje v prid stalnega porasta turizma na našem področju. Turistični promet, za katerega je v zadnjih letih značilna težnja, ki se kaže v hitrem prehodu stacionarnega turizma na avto-moto turizem in dnevni izletniški turizem, upadanje evidentiranega domačega turizma in hiter porast inozemskega, nam sleherno sezono razen starih ne preveč razveseljivih ugotovitev navrže še dobro mero novih. Kot stara rana na tem področju je dejstvo, da smo v praksi pogosto izenačevali turizem z gostinstvom in spričo takšnega Pojmovanja je bilo gostinstvo pač v celoti odgovorno za uspeh in neuspeh turistične sezone. Hiter razvoj turizma pa nedvomno sili tudi druge gospodarske in celo negospodarske panoge, da prilagodijo svoje poslovanje zahtevam turizma. Primer! Sedanje stanje PTT omrežja v Gornjesavski dolini ne ustreza več sodobnim zahtevam sedanjega turizma. Za izboljšavo oziroma rekonstrukcijo , tega omrežja bi. potrebovali približno 250 milijonov dinarjev in s temi investicijami bi morali takoj pričeti. Vendar — vprašanje kreditov še vedno ni rešeno! In za dokumentacijo še en primer! Oskrba z mesom letos ni bila tako pereča, kot smo pričakovali. Nadaljevanje -na 2. strani & ko višje kot cene drugod v okraju- S področja komunalnih zadev so bile zvišane pristojbine za vodo, za odvoz smeti in za pogrebne usluge, uvedena pa nova pri-" stoj bina za uporabo kanalizacije. Za kubični meter vode bodo gospodinjstva plačevala 30 dinarjev, ostali potrošniki pa 90 dinarjev. Za potrošnike, ki nimajo vodomerov bodo zaračunavali na osebo 50 dinarjev, za WC 40, za kopalnico 60, za pralnico 60 dinarjev, za Nadaljevanje _ na 2. strani * V četrtek, ob 22-letnici vstaj« v Poljanski dolini in v okviru praznovanja občinskega praznika škofje Loke so v Srednji vasi nad Poljanami odkrili spominsko obeležje narodnemu heroju Francu Rav-barju ~ Vitezu, polltkomisarju III. alpske cone NOV in POS ter borcema Slavku Starcu - Fazanu in Gregorju Rupniku - Grogču. O liku padlega Ravbarja je govoril sekretar GO ZZB NOV Slovenije ta republiški poslanec škofjeloškega področja Stane Bizjak, ki je obeležje tudi odkril. Odkritja so se udeležili tudi predsednik GO ZZB NOV Janko Ru dolf, narodna heroja Franc Stadler sler Marjana v imenu OO ZZB Ljubljana, predstavniki škofjeloške komune, poljanski kor tudi oče, brat ta žena narodnega heroja Viteza ter sestre Starca in Rupnika Ob praznovanju Škofjeloške komune Razgovor z nagrajenci Slavnostno razpoloženje je bilo v okrašeni dvorani kina Sora. Spomini, ocene uspehov, načrti, napoved/i in predvidevanja, nagrade in priznanja kolektivom in posameznikom za dosežene uspehe in požrtvovalno, nesebično prizadevanje na gospodarskem, kul-turno-prosvetnem, družbeno-poli-tičnem in ostalih področjih. Vsako leto — 18. decembra — na slavnostni seji občinske skupščine Škofja Loka ob občinskem prazniku. Tudi v sredo je bilo tako. Pred-, sednik MIlan Osovnikar je izročal priznanja in nagrade. Ob vsakem prisrčnem stisku rok so v dvorani zaploskali. Delegacija delovnega kolektiva MLIP Češnjica je prevzela priznanje s plaketo, šest občanov — Joiže Kraipš, Janko Ko-kalj, Milka Oman, Zora Dolenc, Tomaž Potočnik — medtem ko Janez Trojar bržkone ni mogel priti z Ojstrega vrha — pa je dobilo kristalne vaze s posvetili. Po končani seji smo jih zaprosili za krajše razgovore. • Kaj menite o reorganizaciji šolske mreže? Jože Krapš: posojanje učnih pripomočkov »Reorganizacija šolske mreže v škofjeldški komuni je vsekakor dobrodošla. Otroci s hribovskih vasi tako vsaj ne bodo prikrajšani za pouk s sodobnimi učnimi' metodami in pripomočki. Resda je preskrbljeno za prevoz otrok z avtobusi do centralnih šol, vendar učenci iz hribovskih vasi morajo kljub temu hoditi precej dolgo peš do postajališč. Na primer: iz Stare Oselice imajo peš do postajališča celi dve uri. Menim, da bi morale bodoče krajevne skupnosti poskrbeti za prevoz otrok do avtobusnih postajališč. Izrazil bi željo: Kljub vsemu bi' lahko prišlo do posojanja učnih pripomočkov z osrednjih šol na podružnične. Najbrž to ne bi bilo težko.« Nadaljevanje na 4. strani Dan naše armade Vsako leto naša socialistična domovina in njeni delovni ljudje pozdravljajo veliki praznik — DAN USTANOVITVE JUGOSLOVANSKE LJUDSKE ARMADE, ki je zrasla iz ljudske revolucije in se t>rekalila v težkih bitkah velike vojne za svobodo •in neodvisnost. Ko praznujemo 22. december — DAN JLA, proslavljamo revolucionarno pot naših narodov od julijske vstaje 1941. leta do zmagovitega maja 1945. letđr . Naši narodi so se zavedali, kaj bi pomenil propad vstaje. Vedeli so, da ni lahko voditi vojne in revolucije hkrati. Vedeli so, da se zato ne smejo igrati, prepričani pa so bili tudi v svojo revolucionarno moč — že dostikrat preizkušeno v preteklosti. Za »veliko stvar« so komunisti umirali kot navadni borci, navadni borci pa so umirali kot komunisti za svobodo in neodvisnost domovine. Ponoči in podnevi v štirih letih borb s sovražnikovimi divizijami so naši narodi premagali nadčloveške napore in uničili sorazmerno večje moči sovražnika, njegovo sodobno tehniko in oborožitev. Revolucionarna armada jugoslovanskih narodov je tako kovala svojo veličastno zmago. »Tovariš Tito je naše borce učil, kako se morajo ^bojevati in kako premagovati močnejšega in številnega sovražnika. Besede tovariša Tita je sprejel *sak borec ali voditelj in so postale splošno taktično pravilo narodnoosvobodilne vojske. 2e julija 1941. leta, ko je Centralni komite Komunistične Partije Jugoslavije pozval vse jugoslovanske narode v boj proti nacizmu in fašizmu, je tovariš Tito dejal: »Naša naloga je, da v tej deželi ustva- rimo propad fašističnih osvajavcev. Da ne bomo postali sužnji, bodimo hrabri, uporni in hitri v akcijah, ker gre za vprašanje časti naše KP in naših narodov.« Kljub težkim pogojem bojevanja je naša vojska neprestano rasla, večala se je skladno z zaplenjenim sovražnikovim orožjem. Rasti naše vojske ni bilo moč zaustaviti, tako kot ni bilo moč uničiti moči, s katero so naši borci vse bolj »udarjali«. Zmaga nad sovražnikom in potoki prelite krvi sinov in hčera naše dežele so omogočili, da smo izvojevali prepričljive vojaške in politične zmage ter triumfalen pohod naše ljudske revolucije. Vsak naš vojaški uspeh, vsaka naša zmaga nad sovražnikom je bila pozdravljena s toplimi simpatijami in radostjo vseh naprednih sil v svetu, razen tega pa je pomenila tudi nov priliv borcev v narodnoosvobodilno vojsko. Primeri naše revolucionarne borbe in uspehi jugoslovanskih narodov so pokazali pot, po kateri naj bi šla tudi osvobodilna gibanja drugih zasužnjenih ljudstev. Naša armada je v duše svojih borcev vsadila brezmejno mržnjo do okupatorja, narodnih izdajavcev in hudodelcev. Svoje pripadnike je učila, naj se brezkompromisno bore za resnico, pravico in svobodo. Potem je razumljivo, da so iz njenih vrst vzklili lepi liki borcev, narodnih herojev ter tisoči znanih in neznanih junakov, od katerih so mnogi padli ustvarjajoč temelje naši svobodni domovini, neodvisnosti, bratstvu in enotnosti, rjudski oblasti in ljudski armadi. Taka armada je v vsem resnično ljudska, zvesta internacionalizmu pa je bila lahko tudi trden zaščitnik naših narodov v težkih letih povojnega razvoja, ko je bilo treba ohraniti pridpbitve ljudske "revolucije in omogočiti izgradnjo socializma. Tako kot vsem narodom je tudi našim potreben mir. Zato javno mnenje prevpije glas dirke v oboroževanju, ki vsak dan veča vojno nevarnost. Ljudje so proti proizvodnji atomskega orožja in poskusom z njim, proti vojnim blokom in paktom, pa tudi proti vojaškim oporiščem na tujih tleh. Vsi se še prav dobro spominjamo pustošenja in surovosti druge svetovne vojne: n.ieni sledovi so ponekod vidni Se sedaj. Prva svetovna vojna je desetim milijonom ljudem prinesla bolezen ali je iz njih napravila invalide, da trpljenja, lakote in pomanjkanja sploh ne omenimo. Druga vojna je »požrla« več kot trideset milijonov življenj, pri tem pa ne računamo ranjene in drugače prizadete. Zato vsi tisti, ki ljubijo mir, ljubijo tudi našo armado in našo domovino. Prav je, da so tudi v ustavi posebej naznačene pravice in dolžnosti posameznikov, kolektivov in organizacij glede obrambe dežele. Jasno je v ustavi govora o odgovornosti komune, okrajev, republike in zveze a tem vprašanju. Obrambo dežele rešuje armada skupno s svojim ljudstvom. Danes, ko so v svetu še vedno vojni bloki, ko obstaja nevarnost hladne vojne in ko mračni dogodki pretresajo svet, nihče ne more vedeti, kaj se bo zgodilo jutri in kje se lahko pojavi nova kriza. V naši ustavi je jasno izrečeno, da nihče v naši deželi v imenu SFRJ nima pravice podpisati vdaje ali okupacije dežele. To je edinstven primer v vsej zgodovini, da si neko ljudstvo vnaprej a, ustavo zajamči voditi osvobodilno vojno do končne osvoboditve. Tako listino pa lahko izda le.tak narod, ki ima izjemne kvalitete in izjemno hrabrost. Ko ne obstaja pravica podpisati vdaje in okupacije, potem je razumljivo, da te pravice nima niti najmanjša enota v naši skupnosti. Torej, bo vsak napadavec naše dežele moral računati na ogromno armado, ki se mu bo postavila v bran. Sestavljali jo bodo ljudje, ki imajo bogato revolucionarno preteklost^ in ki bodo zvesto branili svoje pravice in svojo svobodo. DUŠAN MRDJA, podpolkovnik JLA 66939395949591919471^62404957199419193354584951164360^9595^52481911773916701^ SOBOT*, 51. decembre !•» TEDNI PO SVETU m NOV POVELJNIK OZN NA BLIŽNJEM VZHODU Generalni aekretar OZN U Tant Je imenoval načelnika generalštaba brazilskih oboroženih ali Osvvallda de Arauja Motta ra poveljnika sil OZN na Bližnjem vzhodu. • ZAVZETI HOČEJO OPORIŠČE AMERIŠKIH ZRAČNIH SIL V BRITANIJI Na tiskovni konferenci »Komiteja stotih« v Londonu so sporočili, da bodo prihodnje leto spomladi organizirali protestni pohod na ameriško oporišče zračnih sil v Angliji. Tako hočejo protestirati proti ameriškim atomskim poskusom. • TURSKI PARLAMENT NE BO POMILOSTIL POLKOVNIKA TALATA AJDEMIRA Komite turškega parlamenta Je ravnili peticijo za pomilostitev Tala ta Ajdemira ln še treh obto-lencev, ld so sodelovali pri zaroti meseca maja. • NAFTA V TUNISU V Tunisu so v bližini Spaka odkril! bogata ležišča zemeljskega plina. • DEAN RUSK SE JE VRNIL V WASHINGTON Po dvodnevnem bivanju v Lon* fonu se Ja ameriški zunanji minister Dean Rusk vrnil v Washlng-ton. O razgovorih, ki Jih je imel • H omeo m In Butlerjem niso nI Cesar sporočili. Vendar pa aa Je zvedelo, da so aa pogovori nana •aH na odnose med Vzhodom hi Zahodom ln na razorožitev. I Judje In dosrodk! mm* Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki ........<........ . u -■............. mmmm Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • LJudie in do*c*<^ T" Odnosi med državami Jugo- narjem kamboške begunce, da bi apodarske pomoči, ki Jo Je vladi države, da Ja prizadeta njihova na- vila v kitajsko Čredo. Kitajska Je vzhodne Azije niso MM nikoli Jm iisposohjj! za prevjfctniako de- od lata 1955 dobivala iz ZDA. Ka- odvisnost. tudi ob sedanjem sporu takoj p* vzglednl. Vzrokov za trajno na- lo v Kambodži. Kamboškt polit«, ko globoko Ja bil prizadet kam« Princ Sihanuk se Ja odloČi], da nudila vojaško pomoč, v primeru, petost v tam drlu sveta Je veliko: ni ponos Je bil z odkritjem zarot- boškl politični ponos, povedo ne- ne bo dopuščal vmešavanja v da bi Južni Vietnam ln Talland Na skrčenem ozemlju, ki Je geo- nlška mreže tako prizadet, da je kateri podatki. Gospodarska po- kamboške notranje zadeve, čeprav prekoračila grafsko med seboj povezano s kamboška vlada omrtvlla diplo-; moč, ki jo Je dobivala Kambodža bo za svojo doslednost moral pla- mejo. mataka stike. Vmešavanje Južne- od ZDA v okviru pomoči nerazvi- čati visoko ceno. Današnji svet Ja kamboško državno precej podobnimi pogoji, so se izoblikovali trije politični sistemi, ki so si med seboj različni tako kot dan in noč. Ob obrežju reke Mekong držijo oblast v Bankogu ln Sajgonu desničarska ln skrajno podrepnlške vlade, v Hanoju v Severnem Vietnamu so na oblasti kitajsko naklonjeni levičarji, v Laosu ln Kambodži pa vladajo Kambošld poli Učni ponos ima tako spričo blokovskega tehtanja pozitivno in negativno nihanje. Ce se bo Kambodža po vzgledu Saj-gona in Bankoga, ki sta z vsemi političnimi in vojaškimi pogodbami povezani z zahodnim vplivnim področjem, zatekla pod kitajski vplivni dežnik, potem v tem del« ga Vietnama v kamboška notre« tim državam nI bila malima. Od razporejen tako preračunano, da sveta še lep čas ne bo dobrih s<* ponos ljudje »tretlega sveta«. V takšni nje zadeve ja sprožilo med kam- leta 1955 Ja Kambodža dobila go- politična navzkrižja na eni strani sedskih odnosov. S tem bi postal spodarsko in vojaško pomoč v Izkoristijo na drugI. Po odpovedi politični ponos Kambodže, ki ga vrednosti prek ena tretjina mili' ameriške pomoči so Iz Pekinga sedaj mnogi visoko cenijo, hitro Jarde dolarjev. Kamboška vlada tBk°J ponudili vsestransko paPltlfr brezvesten. Politična doslednost, nja v glavnem mestu Kambodže ^ ,e odločila da zaradi zaščite no» fospodarsko ln vojaško pod- samoobramba pred tujimi vpnvt, viška napetosti Je prišlo so izzvenela kot resen opomin, da - M poro. Za izpraznjeni sedež Ame- zaščita svoje neodvisnosti, prav- edni V odnosih med Južnim velesfie s taksnimi oblikami iz- °ie "a , ,ne . , oapt77 ričanov aa potegujejo Kitajci. Ža ca samostojnega odločanja p« godUi političnega vplivanja nI nJC bošktm prebivavstvom neverjetni čudnega, če prihaja do napetih odpor proti vsiljevanju oblik poli Odnosov med državami ln do kro- tlčne ureditve od zunaj. Zborova ni>S»lh kriz. Do pred tedni Vietnamom hi Kambodžo. Uradni podkopavanla kamboške neodvls- moč' H. J° 8icer ""i"0 fW P*1 ob obisku nrinea Norodoma Slha- hurtnl politični name«, bi bila • razvijanju svojega zaostalega go- Buka w Kitajskem v februarju tem orecej ponižana. Vse naštet« spodarstva. Ta primer kaže, kako mesecu letos, Ja pekinška vlada politične vrednota pa so sedaj na podatki kamboške vlade povedo, nosti za vselej prenehajo, da so v Južnem Vietnamu urili z Kambodža je na politični pri ameriškimi strokovnjaki in de- tisk odgovorila z odpovedjo go-, občutljive so neodvisna afriška storila vsa, da bi Kambodžo spra- strani Kambodže. — Z, T. Ljudje ln dogodki • Ljudje In dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje In dogodki • Lludle In dogodki • Lludle In do- ^k Kam bodo šli otroci na letovanje v prihodnjem letu Letos je v treh pionirskih zdrav-1 dovljiške občina 17« otrok. Skup-stvenih kolonijah mm v Novem t ni stroški oskrbe, prevozov in pogradu, aa Stenjaku in v Dražgo- dobno so znašali okrog V milijo- šah letovalo 1736 otrok iz vseh gorenjskih občin. Letovali so otro- nov dinarjev. V prihodnjem letu namerava d z zdravstvenimi in socialnimi Center za pionirska letovanja s Popravek priporočili. Tako js šlo y te ko* lonije iz kranjska občine 701 otrok, iz jeseniške 374, iz škofjeloške 287, iz tržiike 163 in iz ra- sedežem v Kranju organizirati še večje število letovanj. Zato predvidevajo, da bi podaljšali čas obratovanja teh ustanov. Za mesec ja- Slabo zdravstveno stanje Tržič — Telesna vzgoja v šolah tržiške občine j« v težkih materialnih kt kadrovskih pogojih. Osnova za dober pouk so materialni pogoji, Id pa so v šolah tržtške občina zelo «l»bi. V komuni je S šol. od tel« $ popolne osemletke (šola »Heroja Zaradi napake pri teleprinterskem sprejemanju in oddajanju imo v zadnji številki med nesrečami napačno poročali o višini Ikode pri nesreči na železniškem podvozu v Kranju. Pri trčenju osebnega avtomobila Rajka Crnil-ca in tovornjaka je nastala škoda za okoli 60 tisoč dinarjev. II. sejem zimske cpreme v Tržiča Občinska zveza za telesno kulturo in občinski komite LMS Leše, Podljubelj, Dolina in Lom). Tržič sta se na minulih sejah spo-1 V Tržiču je samo ena telovadnica, razumela, da bodo 22. decembra ki je premajhna. Prav tako si dopoldne organizirali II. sejem lola v Križah izposoja telovadni-zlmske opreme, M bo v sindikalni i eo od Partizane, Sole imajo n* dvorani v Tržiču. razpolago skupno 2 telovadnici, 3 te prvi sejem v mesecu novem- igrišča ln 2 neobdelani travnati bru je dobro uspel. Na željo ob-,Pčln«kfl zveza ra | uslužbencem organov za notranje telesno kulturo K ran i, dnevne izleta organizirane sprehode In Igre v zimski naravi pa naj bi pripravila društva prijateljev mladine paj s krajevnimi skupnostmi sku- zadeve In vojaške policije, pač pa bo zajelo Urši krog državUanov. Za praznovanje se tudi na Gorenjr skem že temeljito pripravljajo, mm Vreme VREMENSKA SLIKA Sredozemski frontalni valovi se preko Balkanskega polotoka pomikalo na vzhod. V zvezi z nllmi ja Balkan in vzhodne Alpp zale! toplejši zrak, vendar le prehodno, ker pmko srednje Evrope proti jugu doteka ponovno hladen zrak. NAPOVED ZA DANES IN IZGLEDI ZA PRIHODNJE DNI Dane« bo še oblačno s padavinami- V Primorju bo deževalo, v notranjosti bo snežilo. Proti večeru se bo vreme izboljšalo. Tempera* ture med 3 in 8 stopinjami. V nedeljo bo pretežno suho in ponovno nekoliko hladneje. OSTALI PODATKI O VREMENU Ljubljana — oblačno, sneži —6 stopinj, zračni pritisk 1003 milibare, pritisk te ustaljen: Planica oblačno — slabo sneži, minus 5 stopinj; Lesce oblačno, slabo sneži, minus 3 stoolnjej Jezersko oblačno, sneži, minus 3 stopinje: Kredarica v oblakih, posamezne snežinke, piha jugovzhodnik s hitrostjo 25 km na uro. »VEZNE RAZMERE Komna 60cm snega, Vogel 40em sneta. Tamar 42cm, Planica 35cm, Krvavec 38 cm na 15 cm podlage, Vršič 57 cm. Jezersko 23 cm. Dem na Joštu 30 cm \ a <1 a I i e v a n je sli Številni novi Priprave aa praznovanje novoletne Jelke v Kranju so v polnem toku« Delavci Elektro • Kranj napeljujejo po mestu barvne žarnice. manjkovalo konserviranih hrenovk sardin v ollvneiu olju. GavritfVV čeve salame ln drugih n*esnjfr *** delkov. Drug problem, ki Je tudi ** 0** ta*o poirosnuci prispeva« o*on senjsko J^^iJJLi 30 milijonov dinarjev več na leto turistična Propaganda, k«Mjg*j kot so doslej, ali skupaj 100 mili-1 ta postati Jonov dinarjev. To sicer manj ob- turizem. Jo dejstvo> pasmo Jjf čutno povišanje cen vode je v doslej premalo upoštevali, knfvf£ predvidenim porastom1 Je imelo za posledico na splo««> hodkov. nredvsem na s v letnem povprečju prenizKO w^ vsako jlftVO goveje JHvine 40 oziroma 20 dinarjev. Cenijo, da bodo tako potrošniki prispevali okoli skladu s predvidenim porastom« . »plo*««' osebnih dohodkov, predvsem pa s; v *^«« težnjo, da za naprave te vrste ne nščanje obstoječih zmogljivo«* dotekajo le sredstva za skromno vzdrževanje, ampak tudi za razširitev in obnovo. Predvidene prepotrebne gradnje in rekonstrukcije vodovodov na območju občine bi veljale preko 1 milijarde dinarjev. S povišanimi sredstvi od vodarine bo podjetje Vodovod lahko najelo kredite in začelo z obsežnejšimi rekonstrukcijami. Cene pogrebnih uslug so bile določene Že pred petim! leti ln sedaj niso bile več v skladu s stroški. Kljub precejšnjemu povišanju cen uslug pogrebne službe, ta še vedno ne bo rentabilna, ker ima pač prema 'hmo zaledje, zato jo bo občinska s'"upščina še v prihodnje dotirala. Ko so odborniki sprejemali odlok o zvišanju tarife za smetarino (na 3 dinarje od kvadratnega me-1 nek. To se" je prav leno pokazalo tra stanovanjske površine in na tudl jetos na Gorenjskem, ker-« Pomanjkanje turistične pi^a*J* de pri nas na Gorenjskem ni eo* čutno v poletni sezon j, pač pa v predsezoni in posezoni ter v zimski sezoni. Ce se povrnemo n* pravkar navedeno ugotovitev, d» mora biti turistična propapanda sestavni del investicij v turizem' potem iz slednjega sledi logičen zaključek, da bj morali pričeti s propagando določenih turističnih objektov hkrati tudi z njihovo gradnjo. Todal Pri nas je ze nenapisan zakon, da so roki dogra* ditve posameznih objektov (in seveda tudi turističnih) postali loterija: seveda loterija v tem smlslu» da se roki za dograditev stalno zakasne. Tako bi lahko propagan* da za določene turistične objelete spričo zakasnitve njihove aktivi**" nosti dosegla prav nasproten uči- zimsko sezono ne moremo propagirati žičnice na Vogel, ker je njc-rimski sezoni 15 dinarjev od kv. metra poslovnih prostorov) so dodali priporočilo, da naj bi Komunalni servis no"obratovanje . v primeru če svojih obveznosti dokaj proWemat}čno. ne bo v redu opravljal, tudi od- ■ govarjal za to. Po novem odloku In za konec še ena misel glede je predvideno, da naj bi smeti od-1 zasebnega gostinstva skozi turi- vazali dvakrat tedensko. Pristojbine za javno kanalizacijo bodo plačevali uporabniki vseh objektov, ki ležijo ob cestah z urejeno kanalizacijo, vključno z onimi na sosednjih parcelah, ki imajo možnost priključitve. Gospo-dinjstva bodo plačevala 30 odst. od vrednosti porabljene vode, ostali potrošniki pa 50 odstotkov od vrednosti porabljene vode. 2 Torlzem ni samo gostinstvo Pač pa je bila z mesnimi Izdelki trgovina precej slabše založena, stična očala. Pri obravnavanju vl°* ge zasebnega gostinstva nam mera biti nekaj povsem jasno, da *** sebni sektor v gostinstvu na splošno danes ne more več predstav* ljati nobene ovire nadaljnjemu *o* dalističnemu razvoju, pač pa Ja lahko pomembno dopolnilo d?***" benemu sektorju, zlasti na tistm področjih, za katere družbeni sektor ni zainteresiran. Sredstva zasebnikov naj bi se vključeval* V perspektivne programe razvoja 80/ stinstva in turizma. Z ustrezni1"* predpisi o zasebnem gostinstv« je treba omogočiti poslovanje tUdI temu sektorju, hkrati pa »JJ seveda določiti tudi splošne Pb> saj je v dveh najpomembnejših , veznosti (higiena poslovanja in p* gorenjskih turističnih centrih pri-1 dobno), — P. Združevanje lesne industrije Prvi razgovori o ustanovitvi enotnega podjetja za območje kranjskega gozdno-. gospodarskega območja Težko bi bilo reči, kdo je prvi proizvodni uspehi majhni, pokaj izrekel pobudo, da bi se lesno- se industrijska podjetja v kranjski, tržiški in škofjeloški občini združila, te prvi razgovori med predstavniki podjetij in predstavniki občinskih skupščin pa so pokazali, da, ftna ideja združevanja lahko pot, ln da je bila v načelu kmalu osvojena. , Gre za podjetje LIK Krani. »Jelovica«! Skofja Loka, ZLIT Tržič in »Cešniica«. Vsa, štiri podjetja so na območju gozdnega gospodarstva Kranj, imajo torej skupno surovinsko bazo, kar je že prva pomembna osnova za In-tegradjo. Brez dvoma moramo med najvažnejšimi vzroki združevanja našteti sedanjo razdrobljenost proizvodnje in premajhno specializiranost posameznih podjetij. Tako po več podjetij dela Isti izdelek, znano le, da imajo vsa omenjena podjetja, na primer žagarske obrate, a ga niti eno ne more modernizirati ln podobno. Zaradi takih ftn podobnih vzrokov so čudno se sliši ugotovitev, d* izvozu žaganega lesa podjetja »o* segajo dober zaslužek, pri finalnih izdelkov, v katere Je V]J. ženo več dela in kjer bi n»or»» biti tudi zaslužek večji, pa o njem zaradi majhne storilnosti »kerw ni mogoče govoriti. Ker podjetja sama niso pfi?*rff Ijena speljati procesa združevanj* bodo ustrezno kvalificirano JfJJ imenovale občinske" ^^^L iCranj, Tržič in Skofja Loka. Pf£ gram proizvodnje posam« obratov bi ob trdni organl^f razvili v okviru združenega jetja. ogO* Se v tem mesecu bo več PJjJJJ tovanj med predstavniki f^Jj^ skih skupščhj In delovnimi tivi. Predvidevajo, da bo ž< četku prihodnjega leta — y.itr pripraviti vse potrebno zaiJJL, gracijo in tako razčistiti vPjfJJp nje nadaljnjega napredka industrije na kranjskem s*°f^ gospodarskem območju. — ** Sp-o-^ ?1. decembra 1963 iz naših komun # iz naših komun • iz naših komun • iz naših komun • iz naših komun # iz naših komun • iz naših komun • iz naših komun Ob dnevu JLA Tankist bom »Rad bi streljal z mitraljezom — drrr...« j »Ne! Na morje za mornarja ne grem. Jaz bom pilot. Iz . aviona bom spuščal bombe in gledal, kako se bo daleč •podaj zakadilo.« »Tankist bom. V tanku ne more nihče do mene. Skozi malo odprtino bom gledal okrog in vrtel topovske cevi. Uh, to bo lepo!« ' Ne smete se (prenagliti. To so bile samo šegave besede pionirjev — povezane z otroško fantazijo, ko so te dni v okviru dneva armade obiskovali vojašnice. To so biti šolski otroci, izurjeni in- disciplinirani pionirji iz Preddvora, Pod-brezij, Jezerskega, Zabnice, Olšev-ka, Zaloga, šenturške gore, Cerkelj in Trsteniika. V sredo smo se z njimi srečali v vojašnici »Staneta Žagarja«. Poslušali so polkovnika Marinka Dragoša, ko jim je pravil, kako je bilo pred 22 leti v bosanski vasi Rudo, ko so ustanavljali I. proletersko brigado. To je bilo rojstvo naše vojske. Bfl je prav tak mraz in sneg, naokrog Pa polno Nemcev l Zanima me ... In vendar otroci ne mislijo samo na orožje, na boje in silo. Naj o tem povedo nekatere njihove šolske naloge ob opisovanju dneva armade. »Mene zanimajo vojaki kot ljudje, ki bo dafcč od svojega doma, od družine. Zanima me, kaj delajo, v kakšnih prostorih živijo, kaj Jim je in kaj Jim tu pri nas ni všeč. Zanima me, kaj občuti mati, ko ji sin odhaja k vojakom ...« Tako piše M. Urnik iz Šenčurja. Mnogi pa so ob tem še resnejši in načelni. Ivanka Kuster iz Kranja piše: »Naša armada je armada miru. Po vsem svetu to vedo in Jugoslavija ima vse več prijateljev.« Marija Pavlic iz Kranja pa naše vojake ocenjuje tudi v zvezi z nesrečo v Skopju in pravi: »Zopet se je pokazalo, da smo pri nas civilno prebivavstvo in vojaki eno — vsi za izgradnjo boljšega življenja in miru.« In tako dalje. Tudi Danica Kr-melj s Primskovega, Nada Lužan iz Zabnice, Metoda Zalhar iz Pre-doselj, Bogdan Kolesne iz Kranja in mnogi drugi so našo armado podobno ocenili. Toda ob obisku v vojašnico je premagala radovednost okrog tehnike orožja. Oči'so se uprle v topovske cevi, v odprtine ... Potem pa je kot navadno sledila vrsta vprašanj — kako, kako, zakaj. Stik med vojaki in šolsko mladino je bil prisrčen. V vojašnico v Bohinjski Beli so prišli celo gojenci TSS iz Ljubljane. Naravnost čudili so se vojakom, ki prihajajo iz ravnin med naše hribe, si prvič navežejo smučke, se vključijo v navezo |n uspejo. Ni tako, kot pravijo In zdaj še o tem, kaj mislijo vojaki o našem okolju, o nas •nfu9f|Ar/ umfoAS o ur Ko so mi povedali, da grem na Gorenjsko, v Kranj, nisem bil vesel. Mislil sem, da je to kak majhen odmaknjen kraj. Ko pa sem prišel sem. sem bil prijetno presenečen. Vse min* je bilo všeč. Ze PAPIC RASIM Potem so jim vojaki zapeli šu-madinske pesmi, zaigrali vojvodinsko kolo... Največje veselje pa je bilo ob pregledu orožja. Koliko je bilo vprašanj! In potem ob tankul ERNEST SIROVICA MARJAN PEGAN prvi dan se nisem mogel naužitl 3»gleda iz novega kokrškega mo-u.« Tako Je povedal Raslm Paplč, študent iz Btfbgrada. »Pa tudi ljudje so prijazni,« je še dodal. Kipar Momo Vukič pri delu »Ni tako kot pravijo, da so zaprti sami vase. Ne bom pozabil prijaznega možaka s palico, ki me je spremljal od kina Center do Zupančičeve ulice. 2e zdaj nagovarjam ženo, da bi se preselila sem na Gorenjsko. Zlasti če bi dobil službo kot stomatolog.« Na poročno potovanje Ernest Slrovica, po rodu Madžar iz kraja ob Tisi je šele tri mesece v Bohinjski Beii. V začetku se je kar prestrašil gora in okolice. Zdaj pa mu jc vse bolj in bolj všeč. Bistro zelena Sava Bohinjka, gozdovi, ponosni gorski vrhovi, vse to — pravi — da je tako lepo. # »Kam pa greste ob prostem času?« »Veliko stvari Je na izbiro,« je dejal Ernest. »Sodelujem v tukajšnjem prosvetnem društvu, se izpopolnjujem kot veterinar, hodim na Bled. NI dolgčas.« # »Bi ostali na Gorenjskem, ko odslužite?« »Tega še ne morem obljubiti, čeprav bi rad. Doma moram končati študije in imam obveznosti zaradi štipendije. Toda obljubil sem si že, da bom včasih prišel v te kraje. Će ne drugače, vsaj na poročno potovanje.« Planine — morje Bolje povedano — Bled — Her-nostjo teh dveh znanih tu-ceg Novi. Boj med privlač-rističnih krajev se je razvil v težnjah akademskega kiparja Moma Vukića, ki trenutno riosi sivo^ze-leno obleko v Bohinjski Beli. Njegovi starši v romantičnem črnogorskem primorju se ne marajo odreči rojstnega kraja. Momo pa je že spoznal Slovenijo kot študent in sedaj še posebno Gorenjsko.' Tudi kot kipar se je že uveljavil, dobil prijatelja in... »Ne bi šel rad iz Slovenije,« pravi. # »Kako preganjate dolgčas?« »Tega sploh ne poznani. Prej sem se res skoraj bal vojaščine. Mislil sem, da Je to bolj strogo, surovo. Pa ni tako. Tu mi dajo vso možnost, da v prostem času delam kipe. In zmeraj imam polno gledavcev — kolegov, ki sledijo mojim prstom, kako nastaja iz navadnega mavca lik človeka.« smeh Čiščenje puške Vse bo prav Marjan Pegam pa je iz Krasa, iz Senožeč. Ze od spomladi — 7 mesecev — je tu v Bohinjski Beli. V Senožečah jc že kot vajenec zašel v tamkajšnjo tekstilno tovarno. »Lepo je na Gorenjskem,« pravi, »vendar bom šel kar nazaj domov, ko odslužim. To bo 8. avgusta 1964. Zmeraj Imam pred seboj ta datum, čeprav mi tu ni dolgčas.« • »Kam greste v prostem času?« »Zanima me šah, v čitalnico grem. Tu v vojašnici je dosti razvedrila.« • »Kateri pisci so vam najbolj všeč?« »Ne vem, kako bi rekel. Kriminalke rad prebiram.« • »In ob nedeljah?« »Od enih do osmih zvečer smo prosti. Ce zaprosim, me pustijo ven tudi čez teden. Ni tako strogo.« • »Imate že tu kako družbo, morda dekle?« »Tudi nekaj takega.« • »In kako bo ob vašem odhodu?«? »Bom že naredil, da bo vse prav.« In brez pogovora Tako smo pokramliali z nekaterimi vojaki v Kranju in v Bohinjski Beli. Odgovori so približno enaki — ni dolgčas. Približno tako bi verjetno povedali tudi tisti vojaki, ki se ob nedeljskih popoldnevih sprehajajo po Skofji Loki, po Radovljici in dru« god. Vojaki zgrajujeio sami sebe in sodelujejo z ostalimi občani v izgradnji dežele. Tako je v povojnih letih pridobilo razne kvalifikacije v armadi več kot 600.000 vojakov. Hkrati so vojaki zgradili 1430 km raznih cest, 283 mostov, prebili 109 predorov, opravili na komunalnih objektih dela v vrednosti okro? 3 milijarde in 600 milijonov dinarfeV, dali za potrebe bolnišnic 76.395 litrov krvi. Veliko bi bilo treba še naštevati. Kar pa je glavno — oni branijo naše revolucionarne pridobitve, ščitijo in pospešujejo naše delo in razvoj, da si izgrajujemo mirno in lepšo prihodnost. — K. Makuc — Na kai moramo paziti pri čiščenju puške? — Na številko puške! — tli — Da slučajno ne očistim tuje puške! Tako bere pismen vojak svojemu nepismenemu tovarišu pismo njegovega dekleta. Točno po knjigi JKa kratkem valu • RADOVLJICA: V torek se je sešel na redno sejo svet za urbanizem, gradnje in komunalne zadeve občinske skupščine. Člani sveta so obravnavali predvsem zadeve s področja Urbanizma in gradnje. Sprejeli so med drugim priporočilo zavodu za urbanizem, naj izdela celotni elaborat prometnega vozlišča za turistični center Bleda za avtobusno postajo, s Parkirnimi prostori' in izogibali-Iči na obrobnih delih naselja in z dostopi do hotelov. Pričakujejo, da bo zavod predložil načrte za to Že do konca "januarja. Osnovni koncept elaborata se Je že dokončno izoblikoval v številnih razgovorih ln posvetih o tem problemu. —■ Med drugim je svet obravnaval tudi urbanistično ureditev Prešernove ceste na Bledu z vozliščem od Jelovice do Uni-ona. Končno pa je odločal o lokaciji za gradnjo radovljiške osnovne šole. • BLED: V okviru šole za starše je bilo na Bledu v sredo zvečer predavanje o puberteti kot razvojni stopnji v Otrokovem življenju. Predaval Je profesor PETER N U K z Bleda. O tej temi je govoril ta dan tudi staršem v Gorjah. • NA BREZJAH IN V MOŠNJAH se je v novembru in v decembru zvrstilo vrsto predavaj in tudi nekaj filmov na °zek trak so predvajali v obeh krajih. Na Brezjah kot v Mošnjah je predaval o zanimivo-atih Jadrana SIME LETINIC, v Mošnjah pa je govoril o potresih MIHA CENC z Jesenic. S filmi so letos bolj zadovoljni kot lansko leto. Takšnih kot so jih videli pred nedavnim, si želijo še več. Pri tem pa ugotavljajo, da tudi za podeželje ni dober vsak film. Zelo radi jih obiskujejo zlasti starejši ljudje, ki ne hodijo radi v kino v Radovljico ali kam drugam. • BLED: Slavnostna akademija v počastitev dneva JLA bo v soboto zvečer v festivalni dvorani. Celotni program te za to priložnost pripravila Koncertna direkcija iz Ljubljane, izvajavcl bodo pa: AKADEMSKI OKTET, kot solistka bo nastopila ILEANA BRATUZ-KACJANOVA, pri klavirju pa Jo bo spremljala SILVA KRA-SOVEC. Dramski igravec SAŠA MIKLAVEC pa bo recitiral nekaj pesmi Mateja Bora, Ive« nana Minatlja in prozni odlomek Vladimirja Nazorja S PARTIZANI. V tem tednu pred praznikom ( Je Združenje rezervnih oficirjev in podoficlrjev izvedlo v*č športnih tekmovanj v šahu, strelstvu ln kegljanju med ekipami rezervnih oficirjev, podoficlrjev ln aktivnih oficirjev garnizlje z Bohinjske Bele. Podobna tekmovanja so priredili tudi v Radovljici. Predavanje OBRAMBNA SPOSOBNOST JUGOSLAVIJE so priredili v petih večjih krajih komune, posebej pa so predavali o tej temi tudi za šoloobvezno mladino. Nekaj o delu Svobod v Mošnjah in na Brezjah Izkušnje prenašajo na mladino Svobode in prosvetna društva radovljiške komune opravljajo v tem mesecu obračune dela na letnih konferencah, obenem pa snujejo tudi načrte za novo sezono. Ponekod šo z letnimi konferencami opravili tudi občne zbore in izvolili nova vodstva. V večini primerov pa so dosedanje upravne odbore društev in Svobod le dopolnili z novimi člani. Precej konferenc se je že, zvrstilo, ponekod pa se nanje še pripravljajo. Minulo soboto sta bila občna zbora tudi v Mošnjah in na Brezjah. V Mošnjah so letošnjo sezono začeli kar dobro. Poiskali so primerno obliko sodelovanja med starejšimi, izkušenimi svobodaši in med mlajšimi, ki se zlasti dobro uveljavljajo v dramski sekciji, v orkestru, šahu in v namiznem tenisu. Delo Svdbode v Mošnjah že enajst let vodi IVAN KOROŠEC, ki je več let delal tudi Blejski taborniki za dan JLA BLEJSKI taborniki so v počastitev dneva JLA obiskali vojašnico na Bohinjski Beli. Obisk pa so organizirali tako, da so po različnih poteh prihajali v vojašnico. Tam so se zbrali tudi borci in mladini pripovedovali o doživetjih med vojno. pri občinskem svetu Svobod. Uspešno je bilo tudi sodelovanje društva z delavsko univerzo v Radovljici. Ljudje v Mošnjah prav radi obiskujejo predavanja,, ki jih prireja Delavska univerza. Mladi so uspešno naštudirali partizansko dramo Zelena vrvica, ki so jo uprizorili za dan republike. Sedaj pa pripravljajo nekaj veselega. Priredili so tudi dva zabavna večera s kulturnim sporedom ter šahovski in namiznoteniški turnir. V Mošnjah so kmalu po vojni, leta 1950 zgradili nov kulturni dom. Vaščani ga radi obiskujejo. Kraj ima samo nekaj nad 40 hišnih Številk, vendar prihajajo v gledaliišče prav vsi, tujih obisko-vavcev pa je bolj malo. Zato dramsko delo lahko uprizorijo največ dvakrat. Predsednik Korošec je v razgovoru povedal,'da nameravajo letos urediti zunanjost kulturnega doma in popraviti in dokončati notranje prostore. Na Brezjah — dramska sekcija in knjižnica Na Brezjah so imeli letno konferenco, dosedanje vodstvo Svobode pa so potrdili tudi za prihodnje. Najbolj delovna je ria Brezjah dramsika sekcija, ki je že pričela s študijem komedije »Poročil se bom s svojo ženo«. Najbrž jo bodo uprizorili na Silvestrovo. Svoboda dela sicer v zelo težkih pogojih, ker imajo na razpolago le majhno dvorano, pa še ta je last samostana. O gradnji novega0 doma se Brezjani pogovarjajo žel* dolgo. Upajo pa, da bodo v pri-f hodnjem letu vendarle pričeli zf gradnjo. Svoboda na Brezjah gojif^ tudi Športno dejavnost: smučanje, namizni tenis; najuspešnejši pa so modelarji. Pogrešajo pa glasbe in razvedrila. Posebnol1^ uspešno pa je delo knjižnice.^ Vodi jo prizadevna knjižničarka ERMA SITAR. V razgovoru je vedala, da ima ta mali kraj 600 knjig, vendar jih je še prema lo. Zato so zelo veseli potujoče j knjižnice, ki deluje pri matični» knjižnici Radovljica. — J. B. J — Iz kakšne snovi je napravlje- — Iz jekla! — Ni res! , — h. posebnega jekla! — Ne, ni res" — Iz zgoraj navedenega poseb- arkaf : po-(| nad(' srna-F Bled za novo leto Pred letošnjim novoletnim praznovanjem je turistično društvo Bled pravočasno pričelo s pripravami. Z gostinskimi organizacijami in z drugimi podjetji na Bledu so se dogovorili, kako bodo odeli Bled v praznično razpoloženje. — Na Bledu bodo postavili 20 do 30 okrašenih in razsvetljenih jelk, in sicer na različnih mestih, po parkih pri jezeru, ob gostinskih objektih in drugod. Podjetja in ustanove so se v dogovoru s TD obvezale, da bodo postavile najmanj PO eno ali tudi po dve jelki. Na blejskem gradu so že postavili velik napis SREČNO 1964. Z razliko od prejšnjih let, bodo letos vse priprave' predvidoma zaključili najmanj teden dni pred novim letom, pravzaprav že na večer pred praznikom JLA, ko bodo zažarele novoletne jelke. — Silvestrovanje pripravljajo letos v Toplicah, v Park hotelu, v Jelovici, v Krimu, v gostiščih pri Murki in na Mlinem. Tako bo številnim obi-skovavcem, ki nameravajo preživeti praznične dni na Bledu omogočeno, da jih bodo preživeli lepo in v prijetnem razpoloženju. Hoteli bodo dobro poskrbeli za pogostitev in še posebej za razvedrilo z zabavnim progamom. Vse kaže, da bo za konec leta na Bledu letos še posebno lepo in mikavno. Z blejskega gradu bodo na Silvestrovo priredili tudi ognjemet. J. B. _ SOBOTA, 21. decembra Wg iz naših komun • iz naših komun # iz naših komun • iz naših komun • iz naših komun • iz naših komun • iz naših komun • iz naših komun r-a slavnostna aaja občinske skupščine škofja Loka: predsednik kolektiva MLIP Cešnjica ob podelitvi plakete s priznanjem mamimul* a 1. strani) Razgovor ž nagrajenci # Kuj bi lahko storili za uspešnejši pouk tehniške vzgoje? Janko Kokalj: pomanjkanje predavateljev »Najbolj pereče vprašanje je slaba strokovna usposobljenost predavateljev za pouk tehniške vzgoje, zakaj predvsem od tega je odvisen uspeh. Na nekaterih šolah so predavatelji, ki so končali šolo za umetno obrt. Njihov pouk je preveč likovno usmerjen. Na drugih šolah pa poučujejo strokovnjaki iz proizvodnje ali celo obrtniki. Tem primanjkuje pedagoških prijemov. Menim, da je rešitev v pravilnejšem kadrovanju in ustreznejšem nagrajevanju in v večjem razumevanju šolskih svetov in ostalih činiteljev do pouka tehniške vzgoje. Posebno vprašanje pa so sredstva za opremo šolskih delavnic, kakor tudi prostori. Ta problem bi kazalo čimprej rešiti. Kaj, ko bi posamezni delovni kolektivi prevzeli patronat nad šolskimi delavnicami, ki so prepotrebne za pou^ tehniške vzgoje? Investicije ne bi bile nekoristne.« # Je skrb za borce NOB zadostna? Milka Oman: stanovanjsko vprašanje je še pereče »Vedno, ko govorimo o skrbi za borce in^aktiviste NOB, (kakor tudi . o invalidih in internirancih, najbolj poudarjamo stanovanjsko vprašanje. Problem za zaposlene ni tako pereč, zakaj to vprašanje več ali manj uspešno rešujejo podjetja, v katerih so zaposleni. Precej borcev je še, vzdrževanje obstoječih objektov v mestu, v prihodnosti morda še za važnejše objekte na območju občine sploh, opravljal pa bo tudi določene posle v zvezi z izgradnjo novih športnih objektov. Zavod bo takoj prevzel naslednje objekte: letno kopališče, zimsko kopališče in centralni stadion. - S. Vsakokrat po nekaj Kranj ob praznovanju novoletne Jelke Povsod praznično vzdušje »Grad« na Titovem trgu in še marsikaj Strokovna ekipa, ki jo je imenovala občinska zveza DPM in jo sestavljajo arhitekti, urbanisti, likovniki in drugi strokovnjaki, je na več posvetih izdelala podroben načrt ureditve Kranja za praznične novoletne dni. Pri sestavljanju programa jo je vodila težnja, da bi bil Kranj v teh dneh lepši kot kdajkoli doslej in da bi kolikor mogoče prazničnega vzdušja prenesli tudi v okoliške kraje. Prva mesta z okrašenimi novoletnimi jelkami in pozdravnimi transparenti bodo ob najvažnejših vpadnicah: na Gašte-ju, na Primskovem, na Zlatem polju. Okrašeni bodo še: prostor vrh Jelenovega klanca, stavba Merkurja, prostor pred prodajalno Hrana, pred Delikateso bo velik Dedek Mraz, čez Prešernovo ulico bodo razpete barvne žarnice, na Titovem ,trgu bodo z reflektorji osvetljene najbolj karakteristične stavbe, uporabili pa bodo tudi več drugih svetlobnih efektov. Sredi Titovega trga bo velik grad (7 metrov visok) s tremi odri, na katerih se bodo zaustavljali dedek Mraz in člani spremstva ter godba. Dedek Mraz bo postavljen tudi pred restavracijo Park. Okrašene bodo smreke pred Komunalno banko, pred šolo Stane Žagar, pred šolami Prim-skovo, Simon Jenko, France Prešeren in pred vsemi vrtci. Pri izvajanju tega programa sodelujejo podjetja Novogradnje, Elektro Kranj, Komunalni servis, Gozdno gospodarstvo in druga. Svoje deleže k olepes« nju mesta bodo prispevala tudi vsa trgovska podjetja, ki so že začela z novoletnim ur*J*' njem svojih izložb. Velik bo tudi delež Gorenjskega sejme, ki bo poskrbel za voščilne pe-noje in za okrasitev okoHes delavskega doma, kjer bo imel v teh dneh svojo novoletne trgovsko prireditev. V dneh, ko bo v Kranju nastopal dedek Mraz s svojini spremstvom, to je 28., 29. M 30. decembra od 16. do 19. ure, bo mestni avtobus vozil le jo avtobusne postaje, prav tako pa že od včeraj na Titovem trgu ni mogoče parkirati. V okoliških krajih bodo okrasili predvsem mesta pred šole* mi in pred nekaterimi trgovinami. — S.M. a Glas bravcev l Še vedno čakam Tri mesece je minilo, odkar sem se ponesrečil na avtobusu. 8. septembra — na nedeljo — ob 11. uri sem v škof j i Loki vstopil na avtobus za Kranj, šel sem na avtobus brez predsodkov ali strahu. Toda ni šlo tako gladko. Od Zabnice do Bitnja je bila cesta v popravilu. Toda šofer je tako drvel, da je zadnji konec avtobusa metalo v zrak. Sedel sem zadaj. Ob nekem sunku me je vrglo s sedeža pod strop in brez moči sem padel nazaj na železno okvirje. V razburjenosti nisem čutil posledic. Toda pozneje me je leva roka vse bolj bolela, šel sem v Zdravstveni dom v Kranju, kjer je dr. Bežek ugotovil potrgane ali pretegnjene mišice na levem nadlaktu. Še danes, po treh mesecih se stanje ni dosti izboljšalo. Čutim bolečine na desnem nadlaktu, vsa roka je otopela in za delo skoraj nesposobna.- Udaril sem se tudi v desno nogo. še danes, po treh mesecih ne vem, kaj bom dobil od socialnega zavarovanja za to poškodbo. Prav tako še danes, po treh mesecih, ne morem razumeti šoferja, zakaj je tako divje vozil po cesti, ki je bila »v delu«, čeprav je lahko čutil, kako je vozilo premetavalo. Ivan Omejc, Kranj • Nekatere krajevne skupnosti in pristojni organi so ponovno pričeli razpravljati o razbremenitvi ceste II. reda Kranj Jezersko Po načrtih naj bi kolovoz Suha pri Predosljah — Preddvor spremenili v cesto. Odcep je dolg 2 in pol kilometra. Iz Predoselj do Suhe so cesto že uredili prebivavci Suhe. Ce bi jo podaljšali do Preddvora, bi bila to najkrajša zveza s Kranjem. Cesto bodo pričeli graditi že prihodnje leto in bo precej razbremenila cesto Kranj — Preddvor. # V trgovskem bloku na Zlatem polju so pričeli z adaptacij-skimi deli. Lokal bodo" preuredili v brivsko-frizerski salon. • Na Beli pri Preddvoru prebivavci, krajevna skupnost in tudi politične in družbene organizacije živahno razpravljajo o razvoju turizma v "teh krajih. 2e pred vojno pa tudi vsa leta po vojni so ljudje radi zahajali v fe kraje. Posebno znan je Gamsov raj nad Bašljem, kjer ima tovarna »Rade Končar« iz Zagreba svoj počitniški dom. Najprej pa bo treba poskrbeti za ureditev vasi: napeljali bodo telefon, poskrbeli za sobe in modernizirali cesto Bela — Kokri-ca — Kranj. # Na osmi redni seji je svet krajevne skupnosti Mavčiče še enkrat razpravljal o krajevnih cestah. Skoraj vse ceste na območju skupnosti so bile obnovljene in nasute. V Podreči pa so nasuli tudi več stranskih potov. Zelo slaba pa je cesta od Podreče do Zbil j. Odcep je dolg 6 kilometrov in je na območju skupščine občine Ljubljana — Šiška oz. krajevne skupnosti Smlednik. Dela na cesti Kranj oz. Orehek — Podreča bodo zaključili danes. V počastitev občinskega praznika škofje Loke je bila v sredo **» Novem svetu odprta nova vzgojnovarstvena ustanova, ki bo spre* jela pod streho 60 predšolskih in 50 šoloobveznih otrok. Ob tej priložnosti so bodoči gojenci — cicibani, ki sedaj gostujejo v Pr0" štorih škofjeloške osemletke, izvedli kratek, vendar prisrčen Pr°* gram Plodno delo AMD Šenčur Oh Saoi Dolinki • V MOJSTRANI so praznovali v nedeljo svoj krajevni praznik v spomin na vstajo, ki je bila dec. 1941. Pred spomenikom padlih žrtev fašističnega terorja na Dovjem je bila komemoracija, ki ji je sledila proslava s kulturnim programom v domu družbenih organizacij in prosta zabava. V nedeljo je bila slavnostna seja krajevne skupnosti in vseh krajevnih organizacij. S) V PLANINI POD GOLICO bodo priredili silvestrovanje. Dom na Planini pod Golico bo po dolgem času zopet poln gostov z Jesenic. Ker Planina pod Golico ni privlačna samo/* v tednu narcis, marveč tudi poleti in pozimi, bi bilo prav, da bi hotel Pošta na Jesenicah večkrat organiziral takšne prireditve. • NA BREZNICI je bil v soboto zvečer letni občni zbor DPD Svobode »France Prešeren« 2irovnica. Pregledali so delo v minuli sezoni in ugotovil; uspehe izobraževalne sekcije in drugih odsekov ter razpravljali o problemih, ki jih ima godba na pihala, dramski krožek in pevski zbor. Občnega zbora društva, ki ima 220 rednih članov so se razen predstavnikov domačih organizacij udeležili tudi predstavniki sveta Svobod in prosvetnih društev, delavske univerze in glasbene šole z Jesenic. • NA JESENICAH so priprave za praznovanje novolet- I ne jelke zaključene. Občinska zveza DPM je ob sodelovanju ObOSZDL in občinskega sin- dikalnega sveta poskrbela, da bo dedek Mraz obiskal v Času od 23. do 30. decembra vse krajevne in stanovanjske skupnosti, šole in otroške ustanove na področju jeseniške občine. Razen potujočega sprevoda dedka Mraza pa bo vsako popoldne tudi program v domu TVD Partizan in v delavskem domu. V kinematografih bodo predvajali filme za mladino. • V TITOVEM DOMU NA JESENICAH je v sredo zvečer gorelo. Razen gledališča, knjižnice, občinskega odbora RK in še nekaterih ima tu svoje'prostore tudi odred predvojaške vzgoje občinske skupščine Jesenice. Vnela se je lesena obloga, nato pa še ostah^material, ki je bil v spodnjem prostoru PV. ^Gasu/ci so le z maskami lahko prišli bliže, da so zadušili ogenj. • DRSALNI KLUB JESENICE, ki je doslej deloval v okviru hokej, kluba, se je osamo- svojil. Delal bo kot samostojen drsalni klub v okviru športnega društva Jesenice. Na ustanovnem občnem zboru so sprejeli program, ki predvideva tudi drsalno šolo. Reorganizacija oziroma osamosvojitev drsalnega kluba bo pokazala uspeh že na letošnjem klubskem prvenstvu. Vendar pa ima klub težave. Drsališče pod Mežakljo je zasedeno od jutra do večera in bo težko najti čas za vadbo umetnega drsanja. Vsekakor pa je odbor kluba prepričan, da mu bo uspelo premagati začetne težave in dvigniti umetno drsanje na primerno raven. • POD MEŽAKLJO bo ne? coj povratna prvenstvena hokejska tekma med Jesenicami in Kranjsko goro. HK Jesenice je odstopil dohodek vstopnine letošnjim absolventom, jesenS ške tehniške srednje šole, med katerimi je tudi poznani ip priznani hokejist Tišler. AMD Šenčur se je letošnje pro-metnovzgojne akcije »Zavarujmo otroka v prometu« tako resno lotilo, da zasluži vse priznanje. Pri svojem delu se niso omejili le na dodatna predavanja na tečajih za šoferje -» amaterje" in mopediste, pač pa na vse koristnike javnih cest. Posebno pozornost so posvetili učencem na šolah v Trbojah, Šenčurju, Voklem, Olševku, Preddvoru, Jezerskem in Kokri. S pomočjo vodstva krožkov in šol so organizirali predavanja, predvajali so filme; razstave in drugo. Posebna predavanja pa so bila organizirana tudi za starše ob rodi- teljskih sestankih in drugih P1* ložnostih. Društvo je v sodelovanju s krajevno komisijo za varnost in jo v cestnem prometu Šenčur o * ganiziralo pregled vseh obstoječih prometnih znakov in nevarni krajev, kjer takih znakov še nj; Pristojnim organom so Pr*^***5h zmanjšanje hitrosti na nekaten^ cestah, predvsem na cesti Kranj"*" Jezersko, v Srednji vasi in klem. Menili so, da bi bilo tret>» na odcepu ceste Šenčur—Brito, postaviti ogledalo, ker je na tem delu cesta nepregledna. — K- Tudi letošnja krvodajavska akcija na Jesenicah je uspela V MINULEM tednu je bila na Jesenicah krvodajavska akcija. V petih dneh so dali Jeseničani 345 1 krvi. Plan prijavljencev so tudi letos presegli. Največ krvo-dajavcev je dala jeseniška Železarna. Za humano akcijo se je prijavilo 1220 krvodajavcev z Jesenic in okolice. Zdravstvena ekipa je delala tokrat le 5 dni, zato je bil v primerjavi z lanskoletno akcijo letos boljši uspeh. Pri zadnji akciji je bil dnevni odvzem krvi povprečno 50,6 1, tokrat pa 69,51. Od 1220 prijavljenih je bila odvzeta kri 1071, 140 jih je zdravn1 ca odklonila. Akcija je uspe£ predsvem po zaslugi ObČinskejP odbora RK Jesenice in 2eleza*n° Jesenice, kjer je upravni odB odobril vsakemu krvodajavcu P 4 ure plačanega dopusta. Velik odziv daje lepo priznanje P1"^. vavcem Jesenic, ki razumejo P5T membnost te humane akcije to ko bolj,^ ker potrebujejo nji"** kri številni ponesrečenci v "e zarni in ker vsakoletna krvo ■ javska akcija še ne krije P°tr jeseniške bolnice. —- U. < SOBOTA, 2t. decembra 1963 Dejavnost zavoda za spomeniško varstvo Srednjeveške freske -veliko bogastvo MED NAJBOLJ kvalitetne kulturne spomenike na Gorenjskem brez dvoma sodijo srednjeveške freske, po katerih je naše področje izredno bogato. Tako so že dolgo znane tudi izven naših meja freske pri Sv. Janezu v Bohinju, v Vrbi, pri Sv. Petru nad Begunjami, v Mačah pri Preddvoru, v Tupaličah, na Bregu, v Srednji vasi, na Crngrobu, na Suhi, na Jezerskem in drugod. Da bi v sklop krajev s spomeniki te vrste pritegnili tudi kraje, ki do sedaj v tem pogledu niso bili zanimivi in jih tako približali turističnemu prometu, so strokovnjaki zavoda za spomeniško varstvo Kranj v sezoni 1962-1063 sondirali celo vrsto cerkvenih zidov In dobili pozitivne rezultate na Otoku, v Mevkušu, na Brodu v Bohinju, v Ratečah, na Bregu, na Lov-lencu pri Preddvoru, na Bregu pri tirovnici, pri Sv. Juriju nad Trži-©om, na Rečici pri Bledu, na Lan-oovem in drugod. Ce bo mogoče, ©odo ta odkritja že v prihodnjem letu natančneje proučili in postopoma restavrirall. Naslednje področje dejavnosti •o spomeniki NOB. Mnogi izmed njih zaradi lastnosti materiala, iz katerega so bili narejeni, propadajo. V delu Je podrobna topografija, kar vodi Gorenjski muzej. — Najprej bodo obnovili in opremili no prvotni zamisli tiste, ki ležijo ob turističnih poteh. Letos so obnovili spomenika talcev v Bistrici pri Naklem in v Gobovcih. Zavod se še prav posebno zaveda, kako velika je vloga stare kmečke arhitekture, zato ima v načrtu za prihodnje leto več etnografskih akcij. Tako namerava žiču v malo etnografsko zbirko, obnoviti gotski mlin na šobčevem bajarju in Hlipovo hišo v Stari Fužini. Med obsežna dela sodi konservacija najstarejšega dela Kranjske gore in Podkorena. Te konservacije naj bi potekale v enaki obliki kot pri škoparjevi do-mačiji v škofji Loki le, da bodo te objekte pustili v njihovem naravnem okolju in po možnosti z njihovo prvotno funkcijo. Se posebno želijo urediti Podkoren, ki spremeniti Kurnikovp hišo v Tr-1 ima zelo pomembno lego in nudi mnogim tujcem prvi stik z našo državo. • Enako si prizadevajo ohraniti čimveč tehničnih spomenikov, kot so na primer žage in mlini in to po možnosti v obratovanju. — V Stražišču naj bi bila spomenik si-tarska hiša, kot primer tipične domače obrtne dejavnosti. V prihodnjem letu bodo predvidoma dokončno restavrirane razvaline gradu Kamen, Gorenjska pa se bo obogatila za dva pomembna memorialna muzeja — Prešernovega in Finžgarjevega. - S. Filmi, ki jih gledamo Angleški .film, režija J. Tadm-paon; Igrajo: Horst Buchholz, Hay-ley Mills. Tigrov zaliv je del cardiffskega pristanišča. V pustem, umazanem okolju te seznanita deklica in zlo~ činec, nenavadna deklica in dobri hudodelec. On }e poljski izseljenec — mornar, ona otrok brez staršev. Oba sta brez pravega doma in vsak po svoje iščeta »prostor pod soncem^. Umor, beg in policija služijo le za tradicionalen zaplet zgodbe, ta tisti del filma, ki je namenjen širšemu krogu gledavcev, tistemu krogu, ki mu je film le manj kot zabava, ki mu je pasivna zabava. To je tudi največja napaka Ti-grovega zaliva. Bolj ko se film nagiba h koncu, so zadovoljni vsi: Tigrov zaliv gledava, zločinec, debliea, pred-1 naša. Zanimiva je reakcija gledav-vsem pa angleški policaj, tisti po- cev. V Ljubljani so film gledali ie licaj, ki ima vedno zadnjo besedo, prej. Označba Tigrovega zaliva je ne glede na svoje metode. Pred njim umolkne še angleški režiser. Film v mnogočem izkorišča ideje »Okusa po medu*, a jih ne dosega, predvsem ne oblikovno. To vse priča, da Tigrov zaliv noče biti samo kriminalka. Hvale vredno. A najslabši je prav tam, kjer to poskuša, namreč obiti zakone kriminalnega žanra in se približati neki lirični in obenem socialni tematiki. Napaka je v tem, ker hoče vse naenkrat, Zadostiti gledavcem pa le cenzuri, tradiciji angleške kriminalke in komercialnim elementom. Prav zato je fifm pristal v sredini, v tisti zlati sredini, ki dobremu okusu ne priza- navadno bila: lep film. V Kranju ni nič drugače. Lep film je tisti film oziroma tista vsebina, ki zadosti slovenskemu sentimentu. Zadosti gledavcu, ki razen lepe vsebine pozablja na lepoto t oblike, na tista estetska oblikovna načela, ki jih prav film najlaže in najsodobnejše približa sprejemljivemu gledavcu. Na koncu priznajmo, da je bila mala deklica (Nayley Mills) kljub vsemu zanimiva, da je filmska fotografija tipično angleška, glasba funkcionalna, Rankov gong na začetku pa ne več zagotovilo kvalitete. — N. K. Sinoči je bila v Kranju, že v prazničnem vzdušja prednovolct-prazničnem prednovoletnem razpoloženju, svečana premiera novega slovenskega mladinskega fil-toa »SREČNO, KEKEC«. Razen Preko dvesto povabljenih pionirjev so «e premiere udeležili številni Kranjčani. Pred vhodom v kino Center je bilo celo slišati Vprašanje, ki je drugače v Kranju redko: »Karto več?« Tako je bilo te pred pričetkom predstave Čutiti to, kar je obviselo v dvorani tudi po koncu filma, ko so se nam predstavili mladi igravcl skupaj z ustvarjavci »Kekca«: •Dobrodošel, Kekec!« Posebno nrtadi gledalci, ki so že med fil- ca, čigar glasbeni motiv za drugega »Kekca« bo lahko postal prav tako priljubljen kot pesmica iz njegovega starejšega bratca. Morda nas drugi »Kekec« res ni tako navdušil, kot smo upali. Vendar pa ima Galetov »Srečno, Kekec« kljub nekaterim spodrsljajem, ki jih čutimo predvsem v prvi polovici filma, tudi nekaj nespornih kvalitet. Dobri Ribičevi dialogi, prisrčni liki Mojce, Rožleta in Kekca, zanimiva figura Pahte (Ruša Bojčeva) — ki je morda za pravljico včasih kar premalo pravljična, zaradi želje, da bi bila »realna«, »psihološko pojasnjena« ... Poleg tega pa se dobra Marinčkova fotografija (dru- mom nekajkrat Živo sodelovali,! gi »Kekec« je obenem prvi slo-»o navdušeno pozdravili Kekca --j venski barvni celovečerni film!), Velimirja Gjurina, Mojco -- Blan- ki je nekajkrat celo segla preko ko Florjančevo in Rožleta — Mar- i običajnih izraznih sredstev otro-tina Meleta. Starejši pa so še škega filma. Mimogrede se je od-topleje pozdravili režiserja obeh1 rasla publika še zabavala ob »Kekeev« Jožeta Galeta, snemav- Mlada publika iz Kranja in okolice, ki ga bo gledala prav čez novoletne praznike, ga bo enako kot drugi slovenski otroci zelo vesela. Pa čeorav je filmska kritika na njem*odkrila mnogo napak in jih nedvomno mnogo še bo (saj Seveda bi bil lahko drugi »Ke- j0 bilo vedno tako!)> »Kritika« kec« tudi boljši m gotovo bi si tistih, ki jim je film namenjen, tega tudi želeli. Toda tudi take-jpa bo mimo one druge »kritike« ga, kakršen je, smo se ga razveselili — saj je spet vsaj za nekaj časa izpolnil veliko vrzel v otroškem in mladinskem filmu (upajmo, da naši filmski ustvarjavci ne bodo spet predolgo počivali!). verjetno takšna, kot je bila sinoči v Kranju, ko so pionirji na koncu res iz srca zaklicali »Srečno, Kekec« in pri tem mislili »Dobrodošel, Kekec!« D. O. Ob razstavi Hinka Smrekarja v Poljanah Orožje so bile risbe ca obeh filmov, Ivana Marinčka in Pa skladatelja Marjana Vodopiv- HINKO SMREKAR, je s svojimi, nih ter aktualnih političnih dovti nekaterih detaj hh (Pehtini seda-' ... . , M. ., I . n. .. .. . nji in nekdanji fantazijski klobu- nsbam» P«*«*! živa vest, neprijet-1 pov. Okupatorji so ga zaradi brez ki, namig na »Iz oči v oči«). V Skorji Loki so pripravili nastave o urbanistični ureditvi mesu ta dobo 10 let na spotika družbi, v kateri je živel, ker je brez pomislekov v risanih satirah, karikaturah,, dovti-pih in persiflažah kazal obličje časa. V literaturi je to delo opravljal Cankar, ki tudi ni zakrival zablod, ampak jih je smešil in bičal in kazal pot v prihodnost. študiral je na Dunaju in v Monacu. Na Dunaju se je pridružil slovenskim umetnikom, ki so se združili v društvu »Vesna«. Cilj je bila pristna narodna in neodvisna slovenska umetnost. Slikali so preprostega kmečkega človeka, šege in lepote domače pokrajine. Smrekar se je učil pri njih. Vendar pa se je tehnično izpopolnjeval, saj je obvladal skoraj vse likovne izrazne načine. Največji mojster je bil v toniranih pero-risbah s tušem. Vendar ni zaostajal s kombiniranimi barvnimi risbami (akvareli), z grafikoni, jedkanicami, lesorezi in litografijamL Zelo znane so njegove ilustracije Levstikovega Martina Krpana in Andersenovih pravljic. Sinteza njegovega satiričnega političnega, socialnega in moralnega opusa je ciklus perorjsb »Zrcalo življenja«. Bil je tudi izviren karikaturist. Izdelal j« stotine dnižhano-kritlA. kompromisne svobodomiselnosti in sodelovanja z OF leta 1942 ustrelili v Gramozni jami. — T. Jdohračaj se sinko" Pito: A. Dikiič Rito: M.Jemic 139. Sef je ostal miren ln se Igral s svinčnikom. »Dobrič,« Je zatem dejal, »obleka res nI važna, važen je bandit. Je pa nekaj drugega, gospod vojščak, kar nas zelo zanima. Odkar Je Novak pobegnil lz transporta smrti, nista minila niti dva dneva. V taboriščih, kakor je verjetno tudi vam znano, Novak in podobni niso Imeli elegantnih sivih, modrih ali rjavih* oblek. Ali ne? To pomeni, da Je nekdo v mestu dal Novaku zatočišče ln ga oblekel. Vi niste mislili na to?« 140. »Vam Je morda znano, kaj Je z »Belim«, ki Je prav tako pobegnil iz transporta smrti?« — »Ne, tega ne poznam. To sem vam že zadnjič rekel.« — »V redu, zato ga ml dobro poznamo. Ta »Bell« je zelo nevaren. Od vas želimo bolj iskrenega sodelovanja. Povejta nam, na primer, vse o vašem nekdanjem prijatelju Novaku,« je zahteval šef. —- »Vse, kar sem vedel sem vam povedal že zadnjič.« — »Ne, niste povedali vsega,« Je rekel čez nekaj časa šef. »Novak je Imel, na primer, sina, ki je bil v internatu in ki ga Je danes nekdo ukradel...« 141. Dobrič je prebledel: »To se pravi, da se Novak svobodno giblje po mestu...« — »Tega ne vemo, vemo pa, kdo je pripeljal malega v poglavnikov zavod. Danes smo to zvedeli.« Bila Je popoten tišina. Sef je enakomerno trkal z vžigalnikom po mizi. »To vem/« je tiho dejal Dobrič. »MoJ oče ga Je odpeljal tja, ker je mali ostal popolnoma sam na svetu. Toda o tem jaz nisem vedel ničesar.« Sef Je naglo vstal; »In veste, koga smo srečali v Internatu, ko smo hoteli videti malega Novaka?« Na pobudo osnovne sole ln mladinske organlaaelje v Poljanah, so v Četrtek v prostorih kidturnefO A^m. odaril razstavo 31 risb ln karikatur slikarja Hinka Smrekar Ja \ 482353235323532348235323532348234823532348235323532353534823482348234848532353485353532353235323485348235323532348235323482353235348530153234823535348 sobota, n. decembra 9 šport • šport • Šport • šport • šport • šport • šport • šport Četrtfinalni dvoboj za evropski pokal v namiznem tenisu Neizpolnjeni obeti Slavija (Praga) : Olimpija (Ljubljana) 5:3 LJUBLJANA, 20. decembra — Sinoči Je bil v telovadnici na Trnovem izredno zanimiv dvoboj med najboljšima moštvoma Cehoslo-vaške (Slavija) in Jugoslavije nutkov, pred številnim občinstvom pa so bili nervozni in nedorasli tako odločilnemu in pomembnemu dvoboju. V predigri sta se Ljubljančanki hiniama Lužovo in Chlikovo. Slovenki »ta razočarali (posebno Pir-čeva, ki je po zmagi proti najmočnejši Čehinji Lužovl z nervoz- Sahovsko prvenstvo Kranja Slaba kvaliteta (Olimpija). Sedaj lahko zagotovo Pirčeva in Zrimčeva srečali s Ce trdimo, da so bili Vecko, Kern in Grfaital pred največjim zmagoslavjem v svoji športni karieri. Toda sreča jim ni bila naklonjena in so se morali posloviti od nadaljnjih bojev v tem zanimivem tekmovanju. Po besedah Terana je dvoboj zaigral Kern, ki je v prvi polovici izpustil iz rok zmago v boju proti mlademu Cehu Kudruaču. Zares smo se čudili, s kakšnim strahom je zaigral Ljubljančan proti neznanemu, a vendar zelo nevarnemu nasprotniku. Prva zmaga je dala Pražanom ogromno poleta; igrali so tako, kot da bi bili doma pred svojimi gledavci. Ljubljančanom nista pomagali niti zmagi Vecka proti slabšima švarcu in Kudruaču, niti hud Grintalov odpor v odločilnem trenutku za preokret rezultata v boju s Kudrua-čem. Zaradi medle igre Vecka v najživahnejšem obračunu s Sta-nekom (slednji se je dobro znesel nad Ljubljančanom in ga je v tretjem setu pustil celo na 6!) so morali olimpijci končno položiti orožje. Ob koncu naj poudarimo, da so Ljubljančani precej zatajili; predvsem so bili nedorasli svojim nasprotnikom v psihični pripravljenosti. Pri njih nismo opazili nobenih posebnih — bleščečih tre- no igro izgubila še s precej okorno Chlikovo) in sta prepustili zmago nasprotnicama z 2:3. Rezultati moškega dvoboja — I Kern : Kudruač 0:2 (stanje dvoboja — 0:1), Vfcko : švarc 2:0 (1:1), Gnntal : Stanek 0:2 (1:2), i Vecko : Kudruač 2:0 (2:2), Kern : j Stanek 1:2 (2:3), Grintal : ftvarc \ 2:0 (3:3), Vecko : Stanek 1:2 (3:4), Grintal : Kudruač 1:2 (3:5). — B. Česen Smučarji ■ klubski dan na Joštu Smučarski klub Triglav Kranj bo priredil v nedeljo ob 10. uri pregledno tekmovanje smučarjev na Joštu. Tekmovanje ne bo samo za dosedanje člane, ampak tudi za bodoče člane. Skupen odhod bo ob 8. uri izpred graščine v Šempetru. Start bo ob 10. uri izpred doma na Joštu. / 4 Prvenstvo Kranja se približuje koncu. Na sporedu bo samo če eno kolo. Doslej je prišlo že do nekaterih presenečenj. Tako so Kajič, Kodek in Krek Izgubili partije s slabšimi nasprotniki ter tako izgubili vse možnosti za dosego II. kategorije. Teoretične možnosti za tak podvig ima le škrab, če bo dobil prekinjeno partijo z Bertoncljem, kar pa je malo verjetno. V vodstvu je še vedno Ber-toncelj, ki bo postal tudi prvak. Drugo mesto si je zagotovil Lon-gar, medtem ko bo za ostala mesta še zanimiv boj. REZULTATI IX. kolo —■ Krek : Longer remi, Udir : Turk 1:0, Kajič : Drev 1:0, Bjelanovič : Bertoncelj 0:1, Škrab : Kodek 0:1; X. . kolo — Bertoncelj : Škrab | prek., Drev : Bjelanovič 0:1, Dor-; đević : Kajič 1:0, Longer : Udir 1:0, Božič : Krek 0:1; XI. kolo — Udir : Božič 1:0, Kajič : Turk 0:1, Bjelanovič : Dor-đević 1:0, škrab : Drev 1:0, Kodek : Bertoncelj 0:1; XII. kolo — Drev : Kodek 0:1, Dorđević : škrab odi., Turk : Bjelanovič remi, Longer : Kajič 1:0, Krek : Udir 0:1. .Vrstni red pred zadnjim kolom: Bertoncelj 7,5 (1), Longer ?, Dorđević 6 (1), Krek, Kodek 6, Kajič 5, škrab 4,5 (2), Udir 4,5, Turk 4, Drev 3,5, Bjelanovič 3 in Božič 2 točki. — L. Đ. Slovenija avto poslovalnica Kranj Vsem cenjenim kupcem sporočamo, da bomo prodajali na NOVOLETNEM SEJMU v Kranju od 22. do 29. dec. 1963 v delavskem domu VHOD št. I. motorna kolesa, dvokolesa in ostalo blago po tovarniških cenah. Priporočamo se! SLOVENIJA AVTO poslovalnica Kranj Strežno osebje in vratarja za silvestrovo zaposli restavracija »Park« HOTEL EVROPA KRANJ sprejema rezervacije za silvestrovanje. Cena 2000 din z večerjo in spominčkom. Zabavni plesni program. Igra ansambel šany. Ce želite veselo silvestrovati, tedaj si hitro z rezervacijo zagotovite prostor v hotelu »Jelen« Kranj. Rezervacija znaša 1500 din za osebo in je v njej že zaračunan bogat Silvestrov menu. Priznana kuhinj?, sortna vina, prijetna glasba ter hitra postrežba vas bodo gotovo zadovoljili. Vabi kolektiv Žrebanje velike blagovne loterije vojaških vojnih invalidov in borcev NOV občine Kranj bo v nedeljo, 22. decembra 1963, ob 17. uri v avli občinske skupščine Kranj. Udeležite se žrebanja! Se je čas, da kupite srečko! UPRAVNI ODBOR ZDRAVSTVENEGA DOMA JESENICE razpisuje I. delovno mesto fizioterapevta Pogoji: Končana šola zdravstvene delavce —• oddelek za fizioterapijo Stanovanje bo preskrbljeno do konca leta 1964. Nastop službe takoj. Osehni dohodki po pra-vilniku zavoda. , II. 3 štipendije, in sicer 2 za šolo za zdravstvene de* lavce — oddelek za rentgenske tehnike 1 za šolo za zdravstvene delavce — oddelek za fizioterapijo Prednost imajo kandidati zadnjega letnika šole in iz območja občine Jesenice in Radovljica. Pismene vloge o dosedanji zaposlitvi' in življenjepisom naJ interesenti pošljejo na naslov: Zdravstveni dom Jesenice, cesta Maršala Tita 65. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta oziroma do izbora kandidatov za štipendije. mali oglasi • mali oglasi prodam Prodam montažno leseno garažo. Šk.Loka, Trata — šola 4688 Prodam dva prašička, težka po 25 kg. Anton Jarc, Strahinj 18 4718 Prodam dve telici, težki po 300 kg in prašiča — pršutarja. Franc Jane, Mošnje 7, Brezje 4719 Prodam dobrega konja in plemensko junico. Strahiinj 33 4720 Prodam lepe sani — zapravljiv-ček in večji vinski sod — 3501. Franc Gašperlin, Predoslje 81, (Gole) 4721 Prodam plemenskega bika, težkega 330 kg. Sr. vas 45, Šenčur S 4722 Prodam nekaj bukovih drv. Naslov v oglasnem oddelku 4723 Prodam po ugodni ceni dober Fiat 600. Jože Dagarin, Zasavska 23 4724 Prodam dva prašiča za zakol in plemensko kravo. Sp. Brniki 61 4725 Prodam gozdne sani (dvojne krtiče) in osebne sani. Kranj, Stara c. 5 4726 Prodam osebni avto v nevoznem stanju. Naslov v oglasnem oddelku 4727 Prodam oet prašJČkov, 7 tednov starih in 130 k g težkega prašiča za zakol. Zalog 43, Cerklje 4728 Prodam prašiča za zakol in 9 tednov brejo svinjo. Zg. Brniki 16 4729 Prodam belo, železno, kompletno otroško posteljico. Pucelj, Cir-če 9 4730 Ugodno prodam kuhinjsko opremo in šivalni stroj. Lavrenčič, Savska Loka 5, Kranj 4731 Prodam reporeznico v dobrem stanju. Cesta Talcev 8, Šk.Loka 4732 Prodam težke prašiče za zakol. Luže 30 4733 Prodam dva gugalna konjička. Naslov v oglasnem oddelku 4734 Ugodno prodam moško Puhovo kolo. Zalog 63 4735 Prodam dva debela prašiča. Naslov v oglasnem oddelku 4744 Prodam prašiča za zakol. Vo-klo 45 4745 Prodam divan. Vprašati pri Kr-ničarjevih, Gosposvetska 19 4746 Prodam prašiča za zakol. Cerklje 30 4747 Poceni prodam šivalni stroj »Pffaf«. Ogled od 16. do 17. ure. Kolar, Kebetova 18/111 4743 Prodam prašiča, težkega 180 k sr. Pivka 2 4749 Prodam moped »collbrl«. Ogled od 14.30—15.30. Jenkova 10, Kranj 4750 Prodam dobro ohranjen dvo-stavni avtofurgon »ŠKODA«. Možen ogled pri SAP, obrat Gorenjska na Primskovem 4751 Prodam ali dam v zameno za prašiča moped »colibri«. Naslov v oglasnem oddelku 4752 Poceni prodam orehovo spalnico. Ogled pri Trilar, Drulovka 8 4753 Prodam dva prašiča za zakol. Naslov v oglasnem oddelku 4754 Nujno ugodno prodam nov, originalno zapakiran Tobijev hladilnik 1201, kompresor, elektron hi nov sesavec za prah. Kranj, Koroška 4 4755 Prodam prašičke 6 tednov stare. Struževo 9 4764 Prodam prašiča za zakol. Pra-protna polica 8 4765 Prodam prašiča za zakol in staro strešno opeko. Vogljc 98 47fti Prodam dve leti staro psico, nemške pasme, črne barve. Gorenje Franc, Pševo 9 4767 Izdaja In tiska CP »Gorenjski tisk«, Kranj, Koroška cesta 8. TekočI račun pri NB v Kranju 607 11-1-135. Telefoni: glavni in odgovorni urednik, uredništvo In uprava 21-90, 24-75, 28-97. Naročnina: letna 1300, mesečna 110 dinarjev. Cena posameznih številk: ponedeljek • sreda 10, sobota 20 din. Mali oglasi: za naročnike 20, za nenaročnlke 10 din beseda. Neplačanih malih oglasov ne objavljamo. kupim Kupim dobro ohranjen zaprav-ljivček. Ponudbe poslati pod »Plačam takoj« 4756 Kupim slamo aH seno. Ponudbe s ceno oddati v oglasni oddelek pod »Plačam takoj« 4757 Študentje! Kupim ali vzamem v najem višjo matematiko II. del (prof. Vidov in inženir Apsen), za dva meseca proti primerni odškodnini. Iz prijaznosti sporočite naslov v oglasni oddelek 4650 Jajca, garantirano sveža, proda ja po ugodni ceni KŽ Naklo 4705 Točajko sorejme takoj restavracija »Park« Kranj 4706 Podpisana Tllka Ferlan, Dolenja Dobrava 4, prcklicujem besede, izgovorjene proti Janezu Cankarju, Dolenja Dobrava 5 in se zahvaljujem, da ni tožil. 4736 Polaganje parketa. Strojno brušenje ladijskih podov novega in starega parketa. Aldo Klari, Stoši-čeva 6, Kranj 4737 Preklicujem št. bi. 2718, izdan v komisijski trgovini Kranj z dne 19.6.1963 4738 Oddam proti posojilu opremljeno sončno sobo z dvema posteljama ter opremljeno sobico za pomoč v gospodinjstvu. Ure po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku. 4739 Mlado dekle nujno potrebuje začasno prazno sobo v Kranju ali bližnji okolici. Plača dobro. Naslov v oglasnem oddelku 4740 Cenjene odjemavce obveščamo, da za praznike zopet lahko dobijo piščance pohance. Na zalogi so tudi jarčke Rodesland in VVajdrok. Bidovec, Srednja vas 7, Golnik 4741 Iščem partnerja za zidavo dvojčka v Kranju. Poizve se pri Foto Zumer, Partizanska 4 4742 Iščemo v najem garažo za osebni avto v Kranju. Podjetje za PTT promet, Kranj 4743 Sprejmem mizarja, stanovanje oreskrbljeno. Polak Jurij, mizar. Drulovka .4758 Štefanu Erženu iz Kranja želita za 50-letnico vse najboljše in še mnogo let življenja žena Ivanka in sin Vladlslav 4759 Dam garažo v zakup. Naslov v oglasnem oddelku 4761 V najem dam pritlični pr^or 60 m= za lahko obrt ali skladišče. Naslov v oglasnem oddelku 4762 Kakršnokoli delo sprejmem na dom. Naslov v oglasnem oddelku 4763 objave Zakaj obupujete pri zdravljenju svojega kronično obolelega želodca ali jeter in žolča ali ostalih pre-1 bavil. Uporabljajte vendar roga-1 ško »Donat« vodo, zdravilo, ki vam ga nudi narava. Zahtevajte I ga v svoji trgovini, te pa ga do-1 bi Jo v grosističnem trgovskem' podjetju »Živila« Kranj, Veletrgovini »Loka«, škofja Loka in podjetju »Vino Gorenjka«, Jesenice. SILVESTROVANJE V STRAŽIŠCU TVD Kranj, Kranj priredi silvestrovanje v vseh prostorih svojega doma v Stražišču s pričet-kom ob 20. uri. Igra Kranjski Jazz ansambel. Predprodaja vstopnic v gostilni Benedik Stražišče tel. 25-18 do 30. decembra do • 12. ure. Vljudno vabljeni. Občani! OBVEŠČAMO VAS, DA JE V POČASTITEV DNEVA JLA V SOBOTO, DNE 21. DECEMBRA 1963 OB 19. URI V DVORANI KINA CENTER KRANJ SLAVNOSTNA AKADEMIJA. PROSIMO VAS, DA SE JE UDELEŽITE V ČIMVEČJEM ŠTEVILU. OBČINSKI ODBOR SZDL KRANJ »TO S O« TOVARNA OBUTVENIH STROJEV iN OPREME KRANJ sprejme takoj na prosta delovna mesta — VEČJE ŠTEVILO STROJNIH INŽENIRJEV — STROJNIH TEHNIKOV — VISOKO KVALIFICIRANIH STROJNIH KLJUČAVNIČARJEV za delo v konstrukciji in pripravi dela — NEKAJ USLUŽBENCEV s srednješolsko izobrazbo za delo v komerciali in tajništvu — VEČJE ŠTEVILO STROJNIH KLJUČAVNIČARJEV - STRUGARJEV, REZKAVCEV IN POMOŽNIH DELAVCEV za pri-učevanje. Ponudbe poslati na upravo podjetja. »SAP—LJUBLJANA — POSLOVNA ENOTA »GORENJSKA« — KRANJ OBVEŠČA, DA KOMISIJA ZA TEHNIČNE PREGLEDE MOTORNIH VOZlt NE BO DELOVALA 24. DECEMBRA, IN SICER ZARADI NUJNIH POPRAVLJALNIH DEL. R R a tr>