Št. 50. V Gorici, dne 28. aprila l^GO. Tečaj XXX. Izhaja trikrat na teden - Šestih Izdanjih, in sicer: vsak torek, četrtek in soboto, zjatranje tedanje opoldne, večerno Izdanje pa ob 3. ari popoldne, in stane s uredniškimi izrednimi prilogami ter s .Kažipotom* ob novem letu vred po poŠti pre-jemana ali v Gorici na dom posiljana: " Vse leto ........ 13 K 20 h, ali gld. 6'60 pol leta........6 , 60 , „ . 330 četrt leta . ..¦.-'. . . .JI ,..40 . , . 1'70 Posamične številke stanejo 10 vin. * - Naročnino sprejema upravnistvo v Gosposki ulici stv. 9 v Gorici v »Goriški Tiskarni* A. GabrSček vsak •ian od 8. ure zjutraj do C. zvečer; ob nedeljah pa od 9. do 12. ure. 3ift »»vozilu brea doposlane naročnin* se ne oziramo. »PRIMOREC« izhaja neodvisno od «So5e» vsak petek in stane vse leto 3'K-*Hi-«U gld, IGO. «Soca» in *Primoreo» se prodajata v Gorici v to-bakarni Schwarz v Šolski ulici in Jellersitz v Jamski ulici; — v Trstu v tobakarni Lavrenčič na trga della Caserma in Pipan v ulici Ponte della Fabbra. SO CA (Večerno izdanje). Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gor Uredništvo se nahaja v Gosposki nlioi št. 7 v Gorici v L nadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dop. Upravnistvo se nahaja v Gosposki ulici St. 9. Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le upravniStvu. Neplačanih pisem ne sprejemlje ne uredništvo ne upravnistvo. ______ Oglasi In poslanica se računijo po petit-vrstah, če tiskano 1-krat 8 kr., 2-krat 7 kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. — Večje črke po prostoru. Naročnino in oglase Je plačati loeo Gorica, „«orl«ka Tiskarna« A. GabrSček tiska in satani razen «Soče» m .Primorca. Se -Slovansko knjižnici V. katera izhaja mesečno v snopičih obsežnih 6 do 6 po., ter stane "VBeletno 1 gld. 80 kr. — Oglasi v »Slov knjižnici, se računijo po 20 kr. petit-vistioa. Bog in narod! cGor. Tiskarna* A. GabrSček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal. 2 interpelaciji in 2 predloga i deželnega poslanca j. dr. Henrika Turne v seji dež. zbora dne 26. apriia 1900. t. Interpelacija na njega Ekseeleneo, c. kr. namestnika v Trstu. Menda ni nobena kronovina tako zanemarjena v cestnih zadevah, kakor naša Goriško - Gradiščanska, in to posebno v slovenskem delu dežele, Glavni državni cesti po teh krajih sta cesti po Soški dolini in Crez Predel na Koroško ter iz Gorice po Vipavski dolini do Postojine na Kranjskem. O prvi cestni zvezi po Soški dolini so se oglasile občine okraja Tolminskega, ter je c. k. glavarstvo v Tolminu, posebno pod vodstvom M. grofa Ma-renzi-ja, samo storilo mnogo korakov, da se ta cesta vsaj na posameznih krajih izboljša. Visoka vlada je v tem oziru res nekaj pričela, dasi splošno stanje ceste po Soški dolini ne odgovarja po nikakem zahtevam, katerim bi morala odgovarjati tako važna državna cesta, Popolnoma zanemarjena pa je državna cesta iz Gorice črez Šempas in Grnice do Ajdovščine. Posebno daje v oko razlika v stanju iste državne ceste od Ajdovščine Crez Vipavo do Postojine in proge od Ajdovščine proti Gorici. Dasi bi morala t kazati državna cesta na eni progi eno lice, | kaže ravno državna cesta iz Gorice do Postojine j tako razliko, da se nehote vprašamo, kako • je mogoče, da eno c. k. okrajno glavarstvo cesto vzdržuje v tako izbornem stanju, sosedno okrajno glavarstvo pa jo popolnoma zanemarja. To je tembolj vsiljivo, ako se ima pred očmi potrebo enega cestnega dela od Ajdovščine do Postojine in drugega dela od Ajdovščine do Gorice. Slednji se mnogo rabi, ker je ob Hublju in ob Vipavi precej fužin in obrtnih podjetij, in posebno tvornica v Ajdovščini. Gesta sama je polna nepotrebnih klancev in nižin. Že v sesiji K 1896. je vprašal deželni poslanec BI. Grča, ali je slavni vladi znano žalostno stanje državne ceste med Ajševico in Sempasom. Ondukaj je cesta prenizka in nima trdne podlage, tako da je ob vsaki najmanjši povodnji preplavljena. MARCO VISOONTI Zgodovinski roman ¦5K- 3talijanski napisal Ccmmaso GrossL (Dalje) Hotela je že stopiti v prvo dvorano, kar ga je zagledala, da je šol po mo-sfcovžu, vračaje se z dvorišča, od koder je bil odposlal Lupa v Milan. On tudi jo je zagledal, ter je hitel proti njej, in ko se ji jo toliko približal, da ga je mogla slišati, jo je poprašal skrbno : -Torej ste jo potolažila ? ali ste ji rekla, da bo njena mati čez nekaj ur tu ? Kako" se počuti? kaj pravi? kaj deta?« Ne da bi kaj odgovorila, si je žena zakrila obraz z obema rokama, ter jela jokati kakor otrok. «0 moj Bog!» je zaklical Marko, "i na njegovem obrazu se je mahom lzpremenil tisti izraz zadovoljne skrblji-vosti v podobo strahu* in obupa, «kaj se je zgodilo ž njo Y povejte, povejte Med Ajdovščino in Gesto je struga potoka GrajšCeka višja od sosednega* cestišča, in potnik, ki vidi, kako je položen cestni most Crez potok GrajšCek, kar strmi, da država enako stanje trpi. Na cestnem delu od Gorice po Rožni dolini do Ajševice naprej je vozu ob deževnem vremenu blata do osi; tako tudi na cestnem delu od Geste do Ajdovščine, Vse cestišče je preozko, na krajih, kjer ne gre po skalovitih tleh, brez trdne podstave; posiplje se neredno in premalo. Cestarjev je premalo nastavljenih, in še ti se le redko-kedaj vidijo pri delu, doCim velja na progi od Ajdovščine do Postojine pravilo, da morajo biti vsi cestarji od jutra do veCera ne glede na letne Čase pri delu in morajo cesto sproti popravljati in posipali. Na progi od Gorice do Ajdovščine ni zato prav niC skrb-ljeno, in manjka od strani c. k. glavarstva v Gorici vsako nadzorstvo. Zaraditega si podpisani dovoljujejo vprašati: 1, Ali je Vaši Ekscelenci znano žalostno stanje državnih cest v slovenskem delu nale dežele, in posebno državne ceste od Gorice do Ajdovščino? — i. Ali je Vaša Ekscelenca voljna, ukreniti potrebno, da se ista spravi vsaj v tako stanje, kakor je ista proga od Ajdovščine do Postojine naprej? — 3. Ali je Vaša Ekscelenca voljna, dati cestnemu oblastvu strog nalog, da v najkrajšem Času cestno progo od Gorice do Ajdovščine pregleda ter slavi svoje predloge za zboljšanje in boljše vzdrževanje te ceste? 2. Njega Ekscelenci, ministru za poljedels tvo! C. kr. okrajno glavarstvo v Tolminu in c. kr. namestništvo v Trstu je jelo zadnja leta postopati najstrožje v zadevah pogozdovanja, prepovedi kozjereje in omejenja planin in pašnikov. Odloki, globe in stroški, ki se izdajo in nalagajo ubogim prebivalcem planinskih krajev, segajo že do skrajnih mej in poslajejo kruti. Jemljejo se prebivalstvu najboljši prostori za pašo, dajejo se ukazi, da se pogozdujejo kraji, ki so od pamtiveka sem pašniki in celo senožeti, ne glede na to, da so se ti proslori odkupili od prizadetih z gotovim denarjem in čestokrat od c. kr. gojzdnega erarja samega. V največ slučajih takoj.... povejte, če vam jo drago vaše življenje!* In tako rekši, jo je zagrabil za roko. «Ni je več», je odgovorila žena, mešaj e besede z jokom in vzdihi, «ni je vee v svojih sobah*. «Ostudna sodrga, grdobe in izdajice vsi skupaj!» je jel kričati Marko, kakor da bi bil obseden. «Toda, hvala Bogit, da ste v moji oblasti; hudobneži! Da, v mojih pesteh ste, in kri bo poplačana s krvjo"*. Mej tem bijoč se z jedno roko po čelu, jez uno stiskal ubogo ženo tak6, da se je ta že mislila pri koncu svojega življenja, in zato" je tak<5 milo obračala oči proti nebu, da bi bila morala omečiti vsako še najbolj trdovratno sreč. j To je ganilo tudi Viscontija, kateri i je pustil njeno roko, in jo gledal v obraz. Ona pa, vzdignivši proti nebu tisto roko, oSrnelo vsled hudega pritiska od Markove pesti, je dejala vedno v joku: «Bog mi je priča: jaz sem nedolžna*. «In jaz vam verujem«, je dejal Marko. «Dobra žena, pomirite se, ne bojte se me». Toda ko je videl, da je še vedno le jokala, je dejal takoj bolj odločno in nestrpno: «Vstanite torej in povejte mi vse, kar veste»! se da dokazati, da se je razgozdovanje pričelo za Časa gosposke in za Casa posesti c. kr, gozdnega erarjrj, da je od pamtiveka go-lira Jam, kjer je še danes, in vendar c. kr, gozdne oblasti brez ozira na vse te okoliščine izdajejo prepovedi paše in zapovedi pogozdovanja. Čestokrat se gre za kraje, ki so nepristojni vsaki sekiri, kjer debla trohne po starosti, kjer ni moči spraviti drv v dolino za razmerao ceno. Prepoveduje še paša v gozdih, kjer so visoka moCna debla in kjer je gozdne podrašCe dovolj, Četudi se zaganja živino v iste. G. kr. gozdne oblasti niti nimajo na razpolaganje dovolj veščih moCij, da bi izdajale vse te zapovedi in prepovedi o potrebi in odgovarjajoče dejanskim razmeram. Deželni odbor se je obrnil že ponovno v slučajih, ki so očitno krivični, na c. kr. namestništvo, da bi ublažilo sredstva in postopanje proti ubožnemu planinskemu prebivalstvu. Poudarjal je v svojih dopisih, da je v istini potrebno premišljeno pogozdovanje po načrtih, da je potrebno, da se paša omeji v takih krajih, kjer jo škodljiva gozdni rašCi in pogozdovanju. Razvil se je gospodarski položaj planinskih občin, ki so vezane skoro edino na živinorejo in mlekarstvo, in živinoreja zopet odvisna od planinskega gospodarstva. Po statističnih podatkih, kateri morajo biti c. kr. političnim oblastim gotovo na razpolaganje, in po vestnem nabiranji stvarnega gradiva na licu mesta samega bi prišle gozdne oblasti gotovo do prepričanja, da po tem postopanji, kakor se je pričelo, ni mogoCe ugodno uplivati niti na gospodarski položaj prebivalstva, niti ni mogoCe izvesti pravilnega pogozdovanja. Po eni strani namreč državna uprava ničesar ni storila, da bi se izboljšal gospodarski položaj občin v nikaki smeri. Gozdne oblasti niso leta in leta ničesar storile za pogozdovanje; nasprotno, za časa ko je c. kr. gozdni erar imel v lasti sam obširne gozdove, pašnike in planine, se je plavilo množine drv po raznih podjetnikih po Soči in izgubljalo les in trebilo gozdove v veliki meri. Kar pa se je desetletja in tudi stoletja zamudilo in zagospodarilo, ne da se pač v par letih ali petletjih. popraviti. Ako hoče c. kr. politična oblast v istini koristiti Žena je sedaj, na pol potolažena in na pol Se prestrašena, povedala, kako" je bila našla zaprta vrata, in da je bilo brezvspešno vse njeno trkanje in klicanje. To je Viseontiju obudilo nekako nado, da je morda Bia& vendarle v svojih sobah, a da ni hotela Bog v6 zakaj niti odpreti, niti oglasiti se. Spomnil se je skrivnih vrat, po katerih se je moglo vstopiti v tiste prostore — namreč onih vrat, po katerih sta bila nekoliko dnij poprej vstopila Lodrisio in Pelagrua, ter takd močno prestrašila ubogi ujetnici — in je predlagal oskrbnikov! ženi, da jo spravi noter po tisti strani. On sam jo je takoj vodil tja skozi nebroj ozkih hodišč. Ko sta bila tam, ji je rekel, da on ostane zunaj, a na to je pritisnil neko zmet, in vrata so se odprla. Žena je vstopila in zaprla za seboj, da bi zagrnila Marka pred očmi onih dveh, ki ste morda bili snotraj. Ozrla se je po sobi, ki je služila Biči za spalnico, a ni mogla zagledati žive duše. Prešla je v drugo, v tretjo, v zadnjo sobo, povsod delaje šum, ropotajo in klicaje. Pa ni našla nikogar. Lehko si mislite, kako je moglo, biti med tem Markovo srce. planinskim krajem, treba, da napravi gospodarski načrt, po katerem se zajezijo hudourniki, uravna Soča in pogozdijo oni kraji, kjer morajo iz javnih interesov biti nasajeni gozdi v varstvo bregov in Zemljine, ne sme se pa segati čez to mejo, dokler ni načrt za zajezitev hudournikov in pozgodovanje bregov izvršen. Za vzgled postopanja gozdnih oblastlj služi naj prepoved, izdana radi pogozdovanja Lemovja in »Lepenske* doline v občini Soči. Komisijonelni stroški so iznašali v teh slučajih v enem 49 gld. 56 kr. in v drugem 43 gld. 92 kr.; glob se je naložilo županstvu že celo vrsto, 10, 20 in več goldinarjev. Enako kruta je prepoved, ki je zadela Bovško občino In občino Črezsočo. V vseh slučajih so so pritožilo imenovane občine na višje instance, a vsakokrat zaman. V vseh slučajih je postopalo okrajno glavarstvo brez načrta, očivldno po volji gozdnih uradnikov najnižje vrsto, ne glade na to, ia pretijo izdane prepovedi upropa-stili prizadete občine. Žal, de jo c, kr. okraj, glavarstvo in c. kr. namestništvo mnogokrat slabo poučeno in se izgovarja na posamezne posestnike, kojim edino bi bila pala in planina v korist. Pritožbe, katere ste imenovani občini vložili na upravno sodišče in dali deželnemu odboru na znanje, kažejo vsestranski po-tnankljivost odlokov gozdnih oblaslij, in žalostni gospodarski položaj dolicnih občin* Že leta 1872., ko je c. kr. okrajno glavarstvo v Tolminu jelo odpravljati kozjerejo, je' visoka vlada priznala potrebo, kaj storiti za zboljšanje gospodarskih razmer po gorenji Soški dolini. Izbrala se je takrat enketna ko-misija, ki bi imela preiskati gospodarski položaj, določiti kraje, kjer bi bila dopustna kozjereja, in kraje, katere bi se imelo prisilno pogozditi. Od tedaj naprej pa država vkljub enket in komisij ničesar ni storila, da bi kraju v istini opomogla, pač pa je nastopila krivično pot drakoničnega ukazovanja in pre-povedovanja brez vsakega načrta in cilja. Zaradi tega si podpisani usojajo staviti na visoko vlado sledeča vprašanja: Ali pozna Njega ekscelenca obupni gospodarski položaj Tolminskega in posebno Bovškega okraja? Čez nekoliko Časa se je žena vrnila k vratom, za katerimi ga je bila pustila, in je dejala polglasno : «Ni ju!» Tedaj je vstopil tudi on, in globoko užaljen je jel pregledovati vse z največjo spoštljivostjo. Hodil je po tistem podu, po katerem je malo poprej stopala Biče, oprijemal se je tiste oprave, katero je ona rabila, dihal je zrak, kateri je ona- dihala; dozdevalo se mu je, kakor da ne more biti res, da je ni več v tistih prostorih. Mislil si je, da sedaj pa sedaj zasliši njene vzdihljeje, njen tožni glas, kličoč pomoč in usmiljenje iz kakega skrivališča. Zraven lesene stene, v katerem so bila tista skrivna >iata, je bila dragocena postelja s slikanimi zastori. Bila je še v redu, z zgornjo rjuho nekoliko nazaj zavihano, ravna in gladka. Le na jednem robu se je poznal vtis neke osebe, katera se je morala tja opreti. Odkar se je namreč Biče uverila, da ni bila več varna, tudi če se je zaklepala v svojih sobah, se ni upala več vleči, ampak, da»si bolna; je ostajala vse noči oblečena, sede" na neki stoliei, opiraje šibki život na posteljni rob in našla-njaje glavo na blazino. Ali ve Njega ekscelenca, da je obstoj j planinskega prebivalstva edino le v živinoreji, in da je ta odvisna po vsem od planinske in deloma od gozdn> paše? Ali je Njega efcscebnci znano prestrogo postopanje c. kr. gozdnih oblasti brez gospodarskega načrta? j Ali je Vaša ekscelenca voljna storiU konec takeran škoddvanja planinskih živinorejcev? Ali misli Njega ekscelenca storiti urnih korakov, da se oblastva lotijo zajezevanja hudournikov, pogozdovanja bregov, regulacije vodotokov po splošnem načrtu, ki se ima polagoma izvršiti tekom gotove dobe? . Alt misli Njega ekscelenca do izvršitve tacega premišljenega gospodarskega naCrta vse nepotrebne škodljive prepovedi in zapovedi podrejenih gozdnih oblastij ustaviti? AH misli Njega ekscelenca ublažiti že naložene globe, oziroma oprostiti prizadete plačila istih, posebno v slučajih, v katerih gre za prepovedi nekaterih delov planinskih pašnikov in planinskih gozdov? Obe interpelaciji so podpisali vsi slovenski poslanci. Predloga se glasita: 1). V proslavo 70-letnice cesarjevem šti-ristoletnega združenja poknežene grofovine Goriške in Gradiščanske z avstrijskim cesarstvom ustanovi se zaklad za podporo obrti v deželi pod imenom: .Cesarja Franca Jožefa ustanova za pospeševanje obrti*. V ustanovni zaklad določa se iz deželnega zaloga znesek 40.000 kron nedotakljive glavnice, ter pooblašča deželni odbor, da to svoto nabavi, če treba potem izposojila. To glavnico uporabiti je v prvi vrsti tako, da se brezobrestno posodi v enacih delih po obeh narodnostih v deželi med denarne zavode, ustanovljene po določilih zakona od 9. aprila 1870., ki se pečajo s pospeševanjem obrti, z namenom, da obrnejo zaupano glavnico ? eskomptovanje menjic obrtnikov po obrestni meri, ki ne presega , vsakokratne avstro - ogerske banke, ter ob enem obrnejo v isto svrho toliko svoje obratne glavnice, da iz skupne svote, uporabljene za tako eskomptovanje, zavodu po rednem poslovanju ne naraste večjega dobička nego po 1%. Ako bi se ustanovljena svota ne mogla tako porabiti, obrniti je isto ali ostanek za brezobrestna posojila manjšim obrtnikom, ki se imajo povrniti v rednih obrokih v dobi najdalje pet let. Ustanova je v oskrbovanji deželnega odbora. . Temu se prepušča, da sestavi izvrševal™ statut ter naloga, da vsako leto poroča posebej deželnemu zboru ob vspehu ustanove in delovanju deželnega odbora v prid mali obrti. 2). Deželnemu odboru se nalaga, da napravi za ves politični okraj Tolminski, sodni okraj Kanalski, za občine Podpora, Števerjan, Kojskp, Biljana, Medana, Kožbana, Dolenje, Gepovan, Grgar in Gor. Trebuša jednoten načrt omrežja cest, spadajočih po namenu zakona od 21. maja 1894. med skladovne » ali važnejše občinske ceste. j Nalaga se, da v to svrho sestavi posebno deželno cestno komisijo, v katero naj k pokliče načelnike prizadetih cestnih odborov in večjih občin, poleg odposlancev deželnega i odbora in veščake-tehtnike. J Pooblašča se, da riajme potrebne teh- j nišne moči in skrbi za potrebno pisarno na I troške deželnega zaloga. j Nalaga se mu, da na podstavi predlo- 1 ženih načrtov sestavi preudarek troškov in I pokritja. j V to svrho naj si zagotovi državno | pomoč s podporščinami in brezobrestnimi j posojili za daljšo dobo ali naravnost deželnemu zalogu ali prizadetim okrajem in ob- j činam ter zagotovi prispevek okrajev, občin in zasebnikov. j Nalaga se končno deželnemu odboru, I da predloži o vsem načrt deželnega zakona I radi ureditve cestnih zvez v goratih krajih j dežele. | DOPISI. V GurlcI, 27.aprila. — (Našdeželni zbor) je imel po treh tednih počivanja zopet jedno sejo. Ako pojde zdaj zopet prav po sreči in bosta dr. Pajer pa dr. Gregorčič posebno dobre volje, bo v teku 8 dnij zopet jedna seja — in potem ? No kaj neki ? Saj je naglašal P a j e r s povzdignjenim in grozečim glasom v zadnji seji, da ga obiiva že kurja polt pod vtisom nenad-nega(!) zaključenja deželnega zbora ? —Ali nismo povedali že naprej, da vsa letošnja komedija takd konča ? Tri leta se ni nič delalo, a zdaj prihajajo poslanci vsakih toliko dnij in tednov slepe miši lovit v deželno hišo. Tudi zadnja seja je dokazala, da so šli slovenski poslanci na mitost v deželni zbor. Tam gre vse po volji Italijanov; Slovenci so le zato navzoči, da so seje sklepčne. Ne enega odločno?«* koraka še nismo videli! — ¦ V zadnji &-j\i so poslali vse važnejše predloge zopet v finančni odsek, kjer se z lahkoto pokopljejo, kakor navadno. Za tak pogreb so glasovali seveda tudi Slovenci z malo izjemo. Kaj smo dobili doslej iz deželnega zbora ? — Nič I — Kaj dobimo zanaprej ? Ako bodo Slovenci do konca tako ponižni, kakor želita dr. Pajer in dr. Gregorčič, utegnemo dobiti kako mrvico, ko so Italijani dobili mastno kost. Ako pa bodo Slovenci le količkaj od-Iočneji in bi hoteli preprečiti le eno samo spletko na laški strani, tedaj pa — gorje 1 Dr. Pajer daje to že čutiti na vseh koncih I I Posebno nas zanima zakon o učiteljskih [ plačah. — Predložen načrt je tak, da ga je učiteljstvoodklonilo, ako se ima smatrati za trajno rešitev učiteljskega vprašanja • raje bo še nadalje trpelo nego se zadovoljilo s 100 gld. poboljška. — Toda, bojimo se, niti za ta neznatni poboljšek ni dovolj dobre volje. Državni zbor je pred durmi: kdaj bo sklepal i o tem deželni zbor? — Boste videli, da pc- rekč zopet: dr. Turna in Gabršček sta vsega . kriva! Mogočna gospoda!! Tako »delovanje* deželnega zbora po treh 1 e tih mirovanja je značilno za položaj v deželi! Ali zaslužimo, da bi Lahi bolje z nami ravnali? | Iz goriške okolice, dne 22. aprila 1900. — (Gospodom okoli .Gorice* in aPr. Lista* v album!) —Slavna gospoda! Vsi Vi, posvečenci in neposvečenci, vsi Vi, ki se drgatu ob g. Gabrščeka in dr. Turno, ob »Sočo* in njene čitatelje, in jim očitate po krivem razne pregreške! Ob .Sočo« se za-dirate, češ da je .liberalna" in »krivoverska*. Njene čitatelje obdelujete z raznimi obreki, da smo iažniki, krivoverci, batiglavci in najbolj surovi ljudje na svetu, in da nismo za napredek naroda, ampak da^prhočemo ugonobiti in njegove svetinje poteptati itd. Vprašam Vas, posebno pa Vas, posve-čence: Ali se upate tudi dejanski dokazati vse to, kar vaša glasila pravijo ? Posebno pa »Pr. List*, da smo mi čitatelji »Soče* najbolj surovi ljudje itd. ? Vprašam Vas pa tudi: ali spolnujete tudi Vi svoje dolžnosti, do svojega stanu, bodisi v cerkvi ali pa v javnosti ? Ali je Kristus tako delal, kakor de- J late Vi ? Ali se spominjate besed Kristusovih j ob njegovem vnebohodu? Svoj mir Vam dam. Svoj mir Vam zapustim! Ali ste Vi za mir? Ali skrbite med svojimi verniki za mir? I AH je tudi Kristus svoje učence obrekoval po nedolžnem? Ali se je tudi on pečal s politiko itd. ? Vi pravite, da vera peša. Jaz pa Vas vprašam, kdo je temu kriv, — poglejte nekoliko pred svojim pragom, ali ni morda tam kakšna pregrešna treska ali smet?! Vi pragdve drugih pometate, pa Vaši so vmazani. Vi z vsemi škripci proti nam delate, bodisi v javnosti ali v cerkvi, posebno j zato služi spovednica in prižnica. Čudno y, I da Vi, ki imate žegnane roke in vže zveli-j čano dušo, ki ste tako rekoč »luč sveta in brez greha", da s-e včasih spozabite, da ni cerkev za razlaganje politike in za agitacije, marveč da je za razlaganje naukov in svete vere. Vi hočete v teh krajih uničiti „Sočo*, g. Gabrščeka in dr. Tumo in vse nas čitatelje »Soče* in vso narodno-napredno stranko, j Potem, da bi Vi prijeli brez vsake ovire za narodno krmilo in bi le po svojo volji ravnali in ne po volji ljudstva. Dobro vemo, J I da „Soča" Vas bode v oči, ker zna o potrebi j Vas tudi za peto prijeti, in ker ima za sabo močno armado v rezervi, ki ima močan, mlad in čil duh za naroden napredek. Zato opomnim Vas, go-poda moja, da to armado l v rezervi boste še pomnili, ako bi hoteli Vi j še dalje absolutno voditi po vaši prosti volji j narodno krmilo, in ako Vi od svoje politike nekoliko ne odstopite in ne poznate svojega j stanu. — Kajti mlada kri rada zavre! J Ako pogledamo pa, kaj je bilo v Gorici [ z našim narodom pred prihodom g. Gabr- j ščeka in dr. Turne in kako je sedaj, reči j moramo, 8a slovenski narod v Gorici in na I I deželi se ima veliko zahvaliti tema dvema I vrlima delavcema in njih glasilu .Soča". J I »Soča" je bila potrebna tedaj, tembolj I Pa Je potrebna sedaj, ko se mora biti za | I narodni napredek celo z brati ene in iste I j matere. To je žalostno! Tudi »Sočinim* či- i J tateljem očitate liberalstvo in surovost. Jaz j J pa za gotovo rečem, da čitatelji .,Soče* spolnujejo bolj svoje dolžnosti, verske in j svojega stanu, kakor pa nekateri gospodje v J V«ši družbi. Vendar so pa oni in tudi vsi tisti, ki Čitajo „Pr. List* in »Gorico*, vže . zveličani, mi „Sočani* smo pa prokleti! j Pa le počakajmo malce, se že spremeni marsikaj pri nas in tudi drugodi. Pozdravljeni l I Kmetski sin. (Opomba uredništva. Dopis nam J je došel iz kmetske roke, kakor že kaže podpis. Priobčujemo ga kot glas iz naroda, I da sprevidijo naši p. n. čitatelji, da se je | I jelo svitati tudi med prostim ljudstvom in da so se začele rušiti med njim klerikalne trdnjave). __________ * Domače in razne novice. Osebna vest. — Računskemu ravnatelju in voditelju računskega oddelka v Trstu, Ant. Krischu, je- podelil cesar povodom umirovljenja naslov dvornega svetnika. Smrtna kosa. — Včeraj pop. je umrla g.čna M. Milic v Šlurijah, stara šele 15 let. Pogreb bo jutri. Bodi jej lahka Eemljica! Deželni zbor goriški. — Peta seja deželnega zbora je bila v četrtek popoldan, napovedana za 5. uro, ali je pričela ob 5*/i. Navzoči so bili vsi slovenski in italijanski po- slanci, dež. glavar dr. Pajer in vladni zastopnik, dvorni svetnik vit. Bosizio. Deželni glavar je otvoril sejo ter sporočil, da dne 12. t. m. je poslal v imenu dež. zbora mi-nisterskemu predsedniku pl. Korberju brzojavko povodom 400-letnice po smrti zadnjega goriškega grofa, vsled cesarje prišla Goriško-Gradiščanska pod oblast vladajoče habsburške rodovine. Dne 17. t. m. je dobil potom c. kr. namestništva v Trstu odgovor, da cesar je sprejel z največjo radostjo brzojavko ter izraža svoje zadovoljstvo. Ko je bilo prečitano ter potrjeno poročilo o zadnji sej!, se je prešlo na naznanjeni dnevni red. Prvo je bilo utemeljevanje predloga glede na železnico po Soški dolini Utemeljeval je predlog sam dr. Venuti, kakor "^ga^je^stavilrzatrjevaje^^a^^redlog^enraiiBl----------- odobravanje tudi med slovenskimi poslanci. To dokazuje, kako je predlog umesten, To se vidi tudi iz tega, ker so se izrekli za bohinjsko železnico tudi drugi deželni zbori. Prečital je predlog, s katerim pozi vije vlado, da zgradi v že določeni dobi do 1. 1904. nameravano črto po naši deželi, pri čemer pa naj se ozira na potrebne stranske zveze, tako do Kobarida, Bolca, oziroma Loga ter po drugi strani do mesta Idrije na Kranjskem. Predlog je bil sprejet soglasno. Druga točka je bila utemeljevanje pred-! loga glede na povišanje učiteljskih plač. Ute-! meljeval je predlog dr. Venuti, ki je rekel, ! da zakon od 10. okt. 1896. je prinesel sicer nekaj poboljška učiteljem, ali isti ne zadošča. Glede na veliko nalogo učiteljstva, treba kaj storiti njim v prilog. Naša dežela je revna (poverissiirja), zahteve na vse strani velike, tako da jim ni mogoče odgovarjati, zato stori sicer dežela, kar jej mogoče, ali tudi neki drugi činitelj mora poseči vrneš, in to je vlada. Po učiteljstvu predložene peticije in pa utemeljevalni predlog naj se izroči šolskemu odseku v pretres in proučevanje, da stavi konkreten predlog. Na to je prečital dež. uradnik Klavžar došle peticije, med katerimi je tudi ona »Trgovskega in obrtnega društva* za podporo pri napravi obrtnega muzeja, občinskih tajnikov m regulovanje dohodkov in pokoj-i nine, raznih društev, županstev itd. Potem je prečital dr. T u m a 3 svoje interpelacije. Dve izmed njih so natisnene na J prvi .strani lista, tretja glede na razmere na i goriškem gimnaziji! pride prihodnjič na vrsto. Stavil je dr. Turna tudi predlog o ustanovitvi Franc-Jožefove ustanove za povzdigo male obrti, kateri je natisnen tudi v uvodu. Dež. glavar je omenil, da v smislu § 2, posl. I morajo biti taki predlogi prijavljeni poprej, vsled česar more predlog priti na razpravo šele v jedni prihodnih sej. Na to so prišla na vrsto poročila finančnega odseka, in sicer o računu štipen-I dijskega zaloga* raznih malih znlogov, šolskega zaloga, gozdorejskega, Werdenberških štipendijev, vse od 1. 1895. do 1898. ter o dotičnih proračunih za tekoče lelo, dalje isto I tako glede zaloga deželne gluhonemiee, J glavnega zaloga za uboge, zemlj, odveznega I zaloga, zaloga za obnemogle delavce, deželno j občinskega zaloga, dež. kmetijske šole ter j položnega in tujega denarja, potem o računu j ognjegascev za 1. 1899. in o.proračunu za i tek. leto. Poročalo se je kar na kratko, da • se sprejmo poročila. Poročevalci so bili j Berbuč, Locatelli, Panigai, Gregorčič, Mighetti, J Verzegnassi. j Poročila dež. odbora so bilo točke od 42. do 57. Glase se tako: j 42. o razredbi nekaterih cest. (Verze- j gnassi). i 43. o premembi §§ 8 in 21 cestnega l zakona. (Abram). I 44. o podelitvi podpore 300 kron rau- I zejskemu ravnat, prof. Maionica za potovanje J na Pariško razstavo. (Verzegnassi). 45. o izbrisu dolga 349 f. 24V, bivšej užitniski zadrugi tolminski. (Turna). 46. zastran denarne zveze s kakim kre-| ditnim zavodom do svote 200.000 kron. (Turna). 47. zastran 20% prispevka za obmejne, I ceste na Kanalskem. (Turna). j 48. zastran prispevka 4400 kron za I zgradbo ceste od Ročinja do Kambreškega. (Turna). 49. zastran podpore 3600 kron za ob-j činske vodovode. (Turna). 50. zastran podpore 8400 kron za I Braniško cesto. (Ab "ani), 5i. zaradi izloitve občin Stjak in Kopriva iz Komenskega sodnijskega okraja, i (Abram). Na mizici na sredi sobe je še gorela luč. A ker ji je nedostajalo hrane, je bil zubelj le majhen in šibek; tudi stenj je bil že izžgan in skoro ves vpe-peljen. Marko je uprl vanj svoje oči, in udavajoč se v svoji žalosti praznover-skim slutnjam, ki so bile tedanji čas v navadi, mu je prišlo v glavo, da bi tisti pojemajoči zubelj utegnil pomeniti Bi-cino Življenje; zato je s strahom odstranil proč od njega oskrbniicovo ženo, da bi ga ona že z istim zgibanjem zraka ne vgasnila. Pri luči je bilo sveto pismo odprto pri 34. poglavju Jeremijevih prerokovanj. Listi so bili še oroseni s solzami, in pri tretji, četrti in peti vrstici so bile z nohtom podčrtane naslednje besede: Non effugies de mami ejus, sed* in comprehensione capieris.... Attamen audi verbum Domini.... Haec dicit Dominus ad te : non morieris in gladio, sed in pace mor i er i s...... et vae Domine! plangent te *). ¦*) Ne. uideš roki njegovi, ampak vjamejo te in njemu izročijo.... Toda poslušaj besede Gospodove,... Gospod ti to pravi: ne umrješ od meča, ampak mirno.... in za teboj bodo žalovali rekoč : Oh, moj Bog! ¦ } Ko je Marko te besede prebral, je } začutil v sebi neko nadnaravno nado i in gotovost, da najde nesrečnlco, in jo j I bo videl še živo. Tisti reki prerokovi, katere je bila podčrtala in s katerimi I se je menda tolažila, so se mu dozde-I vali v njegovi razburjenosti jasno pro- | ! rokovanje njenega konca. *Zat6 se je t obrnil k ženi ter ji dejal: «Nikar se ne bojte, Biče še živi». ! Oskrbnikova žena ga je pogledala, in ne da bi se upala vprašati, odkod zajema tisto odločno gotovost, katero i so naznanjale njegove besede, in ki je I bila še bolj izražena v njegovem obrazu, mu je sledila v drugo sobo, kamor je šel nadalje preiskavat. Tam sta našla očitne znake, da je bila rabljena sila, in da se je moral vršiti neki boj. Videla sta namreč, da je bila zvrnjena neka mizica, po podu so pa ležale raztresene in razbite posode, ki so morale biti na nji. Videla sta, da je bila postelja vsa narobe, odeje razmetane, jeden zastor razpran od vrha do spodnjega konca, posteljnjak zganjen od zidu in v stran potisnjen. To sta si tolmačila tak6, da se je morala menda služabnica sprijeti stebriča pri zglavju, a je bila šiloma odtrgana cd tam. (Dalje pride). 52. zastran doneska 78 kron 64 v. za vzdrževanje mejnega mosta pri Bračanu. 53. zastran povekšanja dež. prispevka za pogozdovanje Krasa do 6000 kron. (Abram). 54. zastran podpore za uravnavo vodnih tokov med Kobaridom in Tolminom. (Tuma). 55. zastran podpore 200 kron Kocjanu Delneri-ju z& obiskovanje sirarskega teCaja v Lbdi-ju. (Verzegnassi). *"**,'" 56. zastran ustanovitve 3. učiteljskega mesta na obeh oddelkih kmetijske šole. (Verzegnassi). 57. zastran razširjenja in poprave poslopij ital. oddelka'de«*"kmetf-šole.- (Verzegnassi). ' ¦ . Dr. Venuti je predlagal, da se opusti Citanje vseh tebporočil, ČemurseT ugodi, tako da se samo predlaga, naj se sprejmejo. K §t. 42. se uvrste med okrajne naslednje ciste; 1) cesta držeča od Marjana skozi Korono naravnost do Sv. Lovrenca pri Muši; 2) cesta držeča od državna v Solkanu skozi Krornberk do državne pri Ajševici; 3) cesta držeča od državne v Gabriji skozi isto občino do okrajne ceste v Rubijah; 4) kos ceste, ki drži od mosta čez Idrijo v Medeji skozi Chiopris v vas Višek in 5) oni del ceste, ki od Ghopriškega trga drži do meje italijanske proti Sv. Ivanu Manzanskcmu. Dr. Abram poroča o spremembi cestnega zakona, da se ustanovi za novi sod-nijski okraj Kobariški poseben cestni odbor 7 udov in da se vsled tega število udov cestnega odbora tolminskega, od 9 zniža na sedem. Točke 44., 47., 48., 49., 50.; 54. in 57. se oddajo finančnemu odseku v pretres in poročanje, 45 se odda pravnemu odseku, putrde se pa točke 40., 51., 52.. 53., 55. točka 56. se vrne dež. odboru. K točki 47. o 20$ prispevku za obmejne ceste na Kanalskem je omenjal dr. Turna, da takih predlogov ni treba stavili zopet nazaj v finančni odsek, ker treba sina« trati poročilo dež. zbora za resno. Govornik se boji. ila po Pauigaiu navedeni vzrok radi financ utegne finančni odsek tolmačiti pre-natančno, da bi končno ta odsek celo od* klonil predlog. Na to je stavil dr. Tuma do-datečni predlog, kakor je natisnen v uvodu, kateri pa pride Šele pozneje enkrat na dnevni rod. Predlog št, 47. je $el nazaj v finančni odsek. Glasovali so za to vsi poslanci razven dr. Turne, ki je zahteval, da se to zabeleži. Dr. Pajer pa se je tu obregnil ob dr. Turno, da njemu je mar le, da je predlog sprejet z večino ! Konečno je pozval dež. glavar odseke, da naj pridno delujejo, ker bo treba kmalu zaključiti zasedanje. Kdaj bo prihodnja seja, se danes Se ne ve. Redki taki služabniki,------Iz Grnič: , Velikonočni ponedeljek je umrl tu v 77. letu slarosli znani pol;ski hlapec Valentin Hvalic iz Loke, ki je služil 33 let na starem domu rajnkega veleposestnika Antona /Ngnatarija ; In! jo zvesta in poltena duša. P. v. m. I" Vedno ponižneje. —- V seji v četrtek je poročal slovenski deželni odbornik dr. Abram tudi nekaj točk v poročilih dež. odbora. Slovenskemu poročilu je dodal vselej tudi — hiško, kar drugače opravi deželni uradnik K., ki je za take posle navzoč v zbornici. —• Deželni glavar ne sprogovori niti besedice slovenski, istotako ne laški poslanci, od slovenske strani pa seje poročalo v obeh jezikih ! Ne dotikamo se iu osebe, marveč le dejstv?, katero nam jasno priča, da bomo se vedno sužnji, dokler bomo tako ponižni, dokler borno tako malo varovali čast našega jezika na takem mestu, kakor je v deželni zbornici. Dokler pojde tako dalje, ne smemo misliti na ravnopravnost v deželi, in Če ob-ličimo pod laškim jarmom, bomo tega tudi sami krivi...... Dokler ne bo zvenela slovenska beseda v deželni zbornici ravnopravno z laško, ni misliti na politiške vspehe, zato pa. ker se prav od merodajnih stranij veljava našega jezika na takih mestih zapostavlja, si je vzela za nalogo naša narodno-napredna stranka, delati na to, da bodi naš jezik ravno-praven z laškim p o v s o d i. in to se tudi mora zgoditi prej ali slej, ako nočemo utoniti v laški preplavi.... I. Kubelik. — Danes zvečer nastopi v goriškem gledališču znameniti umetnik na goslih Ceh I. Kubelik. Ta umetnik je še mladenič, ali si je s svojo izredno nadarjenostjo ter vjrtuoznosljo na goslih pridobil ime „Pa-ganini redivivus". V poslednjem časa je bil nastopil tudi na Dunaju, v Budimpešti, v Gradcu itd., in povsodi je bil o njegovem igranju le en glas, da mladi Kubelik je umetnik v pravem pomenu besede, je mojster na goslih, kateremu ni z lepa para. Kritike v prvih listih navedenih mest prekipujejo pohvale o mladem umetniku, in v godbi razvajeno občinstvo dunajsko je bilo navdušeno ob zvokih Kubeliko*vih goslij. Ta mladi noiet-hilfnastopi "dan&s^večer v Gorici, in tačas bo imelo občinstvo najlepšo priliko, prepričati se o istinosti kritik od drugod. Pričakujemo, da pride tudi obilo Slovencev iz mesta in z dežele na ta koncert, da slišijo izrednega slovanskega umetnika. Električna razsvetljava t Gorici — Zadnjič smo priobčili dopis iz Goricerki pojasnjuje, kje tiči glavni vzrok, da ne pridemo do električne razsvetljave. Potem smo čitali že v listu »Avanti* opetovano dopise iz Gorice, ki se potegujejo za uvedbo elektrike, V dopisu od 23. t. m. v »Avanti* pravi dopisnik iz Gorice, da magistratov list skuša izbegniti njegovim izvajanjem v prilog električni luči ter da celo postavlja nad to Auerjevo luč. Pravi, da bi bilo smešno slednje, ako bi ne bila prav žalostna ta reakcijonarna smer, ki je polna privatne špekulacije v škodo občini. Župan se ne boji, izrekati se javno za plin, kakor da bi bil interesovan pri zavodu, da pa vrže potem malo peska v oči občinstvu, pa da razglasiti od časa do časa, da se delajo priprave za električno luč! •— Sodbo o tem prepuščamo p. n. čitatelju! »Iz učiteljskih krogov na Goriškem" je priobčil neki list. dolg »dopis" proti na-rodno-napredni stranki, oziroma proti „Soči" in Gabrščeku. Vse smo že neštetokrat čitali; vse laži že velikokrat pobili, — a vse se ponavlja z isto brezobraznostjo in brezvest-nostjo, kakor prvikrat. — To nam je v dokaz, da dopis ni nikdar videl ^učiteljskih krogov", marveč je le nerodno skrpucali v »krogih Goričanske klike". — Ne odgovarjamo dalje! Velik požar v Solkanu. — Po polnoči v noči od četrtka na potok je pogorela v Solkanu tovarna prvega mizarskega društva, katero je imelo to društvo v najemu, ki pa je lastnina Od. Lcnassiju. Ogenj je zapazil ponočni čuvaj, ki je videl, da prihajajo izpod oken iskre na dan in da poka v delavnicah. Kmalu je zbudil speče vaSčane in vos Solkan je bil na nogah. Prvo, kar je bilo, so hoteli poklicati ognjegasce iz Gorice, ali telefon je bil pokvarjen, in niso jih mogli poklicati po njem, marveč je prišel ponje neki mladenič na biciklju. Prišli so prepozno, tačas, ko je bila tovarna' že pogorela z vsem orodjem, meblji, lesom itd. v vrednosti tisoč in tisoč kron. Ostalo je le zidovje. Vsa škoda se ceni na okoli 30.000 K. Gospodar kakor tudi najemniki so kriti z zavarovanjem, ker poslopje kakor tudi premičnine so bile zavarovane. V tovarni je delalo 30 delavcev, ki ostanejo začasno najbrže brez kruha. Še en požar. - Sinoči po 9. uri je tik senekega trga pogorela gosp. Vidmarju zaloga bombaža,* žagan i c, itd. Prišli so ognjegasci, ali škoda je le velika, ker se je pokazalo veliko pomanjkanje vode, katero bi bili morali imeti ognjegasci na razpolago, ako so hoteli kaj rešiti. Ljudje so se jezili radi tega in na naslov uzornega gospodarstva na municipiju je bilo izustenih mnogo krepkih besed, ki so obsojale, da municipij s« ne briga za najvitalnejše potrebe v mestu. Pomanjkanje vode je tako, da požar je uničil zalogo brez težave, ker ni bilo protrmoči. To bo menda v poduk goriškim meščanom, da postavijo ob predstoječih volitvah v mestno hišo može, ki se bodo brigali za potrebe mesta ne pa za protislovensko politiko. V zalogi Je bilo 5000 zavojev bombaža, namenjenih v Ajdovščino, ki pa so tudi vsi pogoreli; vrednosti okoli 50.000 gld. — Ko so ognjegasci omejil7 ogenj, so odšli, ali okoli 3. ure v jutro je začelo od kraja goreti, aH požar so ognjegasci omejili, kljubu temu pa še 'vedno gori. Lastnik g, Vidmar je bil za časa požara doma v Lokavcu. Zgorele reči so bilo zavarovane. Škoda je velikanska. Razgled po svetu. Deželni zbori bodo zaključeni — kakor stalno določeno — dne" 5. maja, državni zbor je sklican na dan 8. maja in delegacije na 12. v Budimpešto. Uradno so to razglasi v ponedeljek. Grof Buguov v jezikovni razpravi v češkem deželnem zboru. — Ta uplivni češki politik je bil tudi »posegel v razpravo o predlogu posl. Pacaka glede* na izvedbo ravnopravnosti češkega jezika. Rekel je, da je jednakopravnost obeh čeških narodov jedna glavnih točk programa njegove stranke, in da se zdi naravnost nemogoče, da se more koncem 19. veka sploh še najti kdo, ki odreka kulturno visoko stoječemu češkemu narodu pravico do jednakopravnosti. Večkrat, pravi govornik, -se-je-«v-tem zastopu in sploh drugod naglašalo od nemške strani, da je Češki narod „minderwertig'' v kulturnem oziru, da se morajo Slovani zahvaliti Nem-cem*za sedanjo stopinjo kulture. Ne tajim sicer, da so se Cehi česa naučili od svojih nemških sosedov, toda kje pa je tuk narod, ki bi v tem ozira ne posnemal Čehov ? Nemci so se naučili kulture od Angležev, Francozov in Italijanov. Zato se pa sme trditi s polno pravico, da je vsak narod polno vreden, ki je kaj storil v kulturnem pogledu. V to vrsto spada pa gotovo tudi češki narod. Sicer pa tudi Cehi ne zahtevamo nič drugega, nego da se nam meri pravica z isto mero kakor Nemcem. Naše zahteve niso prav nič pretirane in pri količkaj dobri volji je sporaz-| umljenje prav lahko mogoče bodisi že v drž. I zboru. Seveda ne smejo Nemci zahtevati ne-| mogočih rečij. Zahteva, naj se proglasi nemščina kot državni jezik, je pa povsem ne-osnovana in krivična. Dr. Herold je izjavil 'v češkem deželnem zboru, da ako Cehi ne dobe do 5. maja zadoščenja za odpravo jezikovnih na-redeb, da si poiščejo sami zadoščenje, in sicer na tak način, ki ne bo všeč ne Nemcem ne vladi. Spravna konferenca je po njegovem-mnenju končana. Cehi ne izdajo nikdar koristi svojega naroda. Češki poslanci so burno pritrjevali govoru dr. Herolda, Nemci ropotali, da je deželni maršal zaključil sejo. Jezikovno vprašanje m Češko In Moravsko reši najnovejša *lex Kdrberw po poročilu „Nar. Listov" mej drugim takole: Vladna predloga za Češko sloni na načelu delitve v tri dele, namreč v nemški, češki in mešanj del, V nunskem delu more Ceh le tedaj vložiti češko vlogo, ako ni zmožen nemščine in nima nobenega pravnega zastopnika. Sicer mora, vložiti nemško vlogo. Jednake določbe veljavo za Nemce v češkem ozemlju. Rešitev čeških vlog v nemškem ozemlju se izroči v nemščini na podlagi na nemški jezik preložene vloge. Preloži se pa nemška rešitev stranki le na izrecno prošnjo. V civilnih pravdah se vrši obravnava s pomočjo tolmačev. —- Imenuje jih vlada txtra statum. Narodnostna omejitev okrajev se mora izvršili čim prej mogoče. Češki notranji službeni jezik bo dopuščen le pri sod-nijeh in oblastvih prve instance in le v čisto čeških okrajih. Nasprotno morajo biti nemška vsa poročila na centralna oblastva, izkazi na centralna in na vojaška oblastva in vse druge jednake pošiljatve. Načrt za Moravsko sloni na načelu jezikovne mešovitosti za celo deželo. V zunanjem uradnem poslovanju se bo postopalo v smislu Badenijevih naredeb, v notranjem uradovanju se bodo reševale zadeve, tičoče se čeških strank, v češčini, v ostalem pa vse v nemščini. K temu načrtu pravijo mej drugim .Narodni Listy", da je s tem v polnem obsegu uresničen nemški binkoštni program, katerega Korborjev načrt še prekaša v tem, da, uradi v zaprtem nemškem ozemlju niti niso dolžni vsprejemali češke vloge. „Na to nečuveno žalitev poda češki narod nečuven odgovor". Vojna v južni Afriki. — Trgovinski minister angleški je poudarjal v govoru z nekim odličnim politikom, da pogoj miru v južni Afriki je ta, da preneha vsaka nevdvis-nost, drugače se ne da priti do miru. — Iz Bruslja poročajo, da vse burske čete, ki so oblegale Wepener, so ostavile obleganje ter se napotile proti Wynburg«, kjer namerava general Botha koncentrovati vse svoje moči. Buri pri Glencoe so skoro obkoljeni, ker jih drže na več krajih Angleži, od severa pa dopušča Portugal, da hodijo angleške čete Burom za hrbet. — V arzenalu v Pretoriji se je izvršila velika eksplozija, pri kateri je bil ranjen tudi ravnatelj zavoda. Kongres slovanskih časnikarjev za letos je bil določen na Zigreb. Ker pa hrvatski ban ne dopusti kongresa v Zagrebu, se bo vršil najbrže v Ljubljani. Iz Zagreba brzojavljajo »Slov. Nar.*, da bo časnikarski kongres letos najbrže v Spljetu. V Vipavi pri občinskih volitvah so zmagali kandidatje Kranjske narodno-napredne stranke, in sicer v i. razredu soglasno, v 2. pa s 16 proti 14 glasovom. Zanimivo. — Poljski državni poslanec Siojalo\vski toži erar, da naj mu izplača dijele, katere so mu zarubili upniki. Včeraj je bila obravnava pred drž. sod ni jo na Dumju. Zanimivo je, da zagovornik StojaIowskega je rekel v svojem govoru, da skoro vsem poslancem 5. kurije so zarobljene dijete. Eksplozija je bila po novejših poročilih v Johannesburgu in ne v Pretoriji. Slutijo, da angleški prebivalci so vzročili eksplozijo, vsled česar jih izženejo iz Transvala. Ubitjh je bilo pri tem 17 delavcev in ranjenih 52, po večini Italijani. Burska deputacija je imela včeraj dolgo konferenco v Haagu z ministrom za zvunanje reči Beauforiom. Nemški eesar namerava baje sredi prihodnjega meseca obiskati razstavo v Parizu, in sicer popolnoma ineognito. Sedaj je Berlinu nemški državni kancelar knez Ho-henlohe, sodi se, da zato, da pripravi pot nemškemu cesarju. Današnja poročila trde, da- nemški cesar se da kronati za kralja pruskega/v Kč-nigsbergu, in sicer v oktobru z največjimi slavnostimi! Italijanski Istrski poslanci so izdali izjavo, v kateri obžalujejo, da ni bil sklican istrski deželni zbor, ker je na škodo' deželi, pričakuje, da nemudoma ob prvi priliki bo sklican. Izbrali so komisijo v svrho določitve sedeža dež. zbora. — Jako lepo se glasi izjava, če bi ne imela postranskih namenov v neprilog Slovanom! Herbert Speneer. Včeraj 27. t. m. je preteklo 80 let, odkar seje porodil naj znamenj tejši izmej še sedaj živečih filozofov. Ime mu je: Herbert Speneer, o katerem smo ravno te dni čitali, da je zaposlen s teme. ljetim in sistematičnim predelovanjem svojega dela »First Prineiples«. Ti „Prvi principi« so brez dvombe temeljino delo Spencerovo, tvorijo filozofični steber, na katerem je postavljen njegov sistem svnlotlške filozofije, jeden najimpozantnejiih hramov ljudske misli, gotova piramida znanstvenih faktov. »Prvi principi* podpirajo štiri glavne spen-cerovske stroke znanosti, namreč biologijo, psvchologijo, socijologijo in etiko, Speucer vodi revizijo tega svojega dela tako, da ne ostane nobena izmej najvažnejših stranij dela brez izpremembe, Najkarakterističnejse pri tem je dejstvo, da ima Speneer pri svojem 80. letu še toliko energije in prožnosti, da predeluje to, kar je svojo furmo dobilo prod 33 leti. Poleg tega je pa Speneer prav de* laven, urejuje in izdaja nova izdnnja svojih spisov. Pred kratkim je priobčil le tri nove essavje (razprave). Za zanimivost se dodajamo, da od l 1898 ne živi več v Londonu, ampak v Brightonu, kjer ima svoj dom pri morju. Speneer je tudi jeden „fnt«llektnelnlhfl proti južno airiSki vojni. V prihodnjem zasedanju ogersko poslanske zbornico pride na dnevni red tudi odprava koledarskega in inseratnega kolka poleg drugih. Ko ga odpravijo tam, ga bodo imeli le še v Turčiji. Narodno gospodarstvo. Vinska klavzula. - Iz krogov vinogradniških nam pišejo: .„Pet sej so že imeli, ali niti jedna interpelacija od strani naših poslancev o vinski klavzuli se še ni slišala. Kaj bo? Žalostno je, da se za nas vinogradnike nikdo ne briga. Naši poslanci ne vidijo menda največje n;Gre, ki tlači vinogradnika. Po mojem mnenju bi moral deželni zbor krepko nastopiti ter vzajemno pozvali vlado, da se pri ponovitvi pogodbe mej Avstro - Ogersko in Italijo ne vzame več v poštev klavzula. Proč ž njo, če vam je kaj mar blagor vinorodnih dežela I' Priobčujemo, kakor smo prejeli. Tudi mi se pridružujemo mnenju čisl. g. dopisnika. Opozarjamo naše g. poslance na dejstvo, da vinska klavzula uniči večino naših ljudij, če pojde tako dalje. V kranjskem deželnem zboru se je stvar korenito pretresala, istotako v Dalmaciji. Naš deželni zbor naj pa molči? Dolžnost poslancev naših je, da ukrenejo potrebne korake. Anketa, katero je priredilo v mesecu januvarju .Trgovsko in obrtno društvo za Goriško*, je jasno pokazala, kaj je vinska klavzula naši deželi. Vsi udeleženci so solidarno izjavili: proč ž njo! Isto mora izjaviti tudi deželni zbor ter svojo izjavo nazaniti vladi. Da deželni zbor pove svoje mnenje, je še zategadelj potrebno — kakor se je že omenilo na anketi .Trgovskega in obrtnega društva za Goriško" — ker je bil v državnem zboru 1. 1892. zastopnik dežele goriške grof F. Coronini za vinsko klavzulo. Poleg tega pa bo tudi protest proti vinski klavzuli od strani deželnega zbora najresnejši opomin vladi, da naj vendar pazi, kaj dela. Delavske razmere v državnih tobačnih tovarnah v AvstrUi. - Š; 1. 1850. je bilo v 17 tobačnih tovarnah v službi 10.429 delavskih sil, od teh pa je bilo 74G# delavki Lota 1898. je pa v 30 tovarnah že 38.547 del. sil, a mej njimi 90% delavk. Potreba cigar je stopila mej h 1894.-1898. od 1-66 milj. na 244 kosov. Mezde je bilo I. 1883. plačane 457 milj. gld,, 1. 1898. pa 8-26 milj, gld. ^mmmmmm ¦IU9!) lUAOUp lf§IAlBU Od 9UIAOJI lil otzai9? OJBJS BUetlldUH 'U.IBAOJ qiA.id zi A8|oj|S iii^sfiiauiii *«iu8uieo-uatuau in puejiJOd cSo^^ ae|p[-uej3$8jg u; uo|bov BBai|sojo}) eBa$(|oq(eu •qBuao qpj§iuJBAo:i od itijojAopCv a B-tuneqssnn *dso§ ao^oji qiui3AO|ua;Bd *qi§fioqtBU ouBuzoduj* •UJBAH mUBAOSlIlAUd -J51 'O A05[iapZl OOIIOMO U[ oojjoo bz bSoibz buabio ¦efiofpod sBiup in aqAB>s euisjjio^esii bz eqgojBU osa muuiozA9JcL aoqAB|S tli OA|f!i|od ez aaoifo au^gjAo^es^ *ezui| auqoj8eu 'aifiuasdpejd ui |Aaa 'jaad 'eofifufio euupaif 'eliaUfmod ui i|jqo ouzbj ez efpoJo 'eu|Aaa$ -0|d euapeiu ut auefu;aod *a|sei|'ii|9 'auzaiaz 'ezaiaz s6ei|sjafe}f Bife§fioq[BU oSo\\i2 op3oq oCoas ijBuao qi[ziufBti od Baojoduj *i§!q lupijfosod a •L -js lop ^sodsoo a 'z\ '\% Hiajoi iap a aBojez "S a)5 «loj§tfji »duosi luiu/iupoj *e \ij§ orijo^spuu poad (oqaBd **) fajd) IOUO«0 A UXQ\ZQ\9Z Z BUIA0B4 B>jSU9A0JS BAJjJ © © © © © © © © i © © © © (P "j) OlUBd «U JJJTJ OUJBJti.il (p "g ofoAK jpni n\isu;?qo -abis Bviojodjaj 'oupijos ui ou.joi afnfJAZi ojazap 1« b{!;>o.ib;j — 'umo imaiuz od ma •pj! ajflAS (iU3i»f(>A '8q34|0ll 9!|§«A1JIU BZ -Ad3(l3A I{IQ •qojitou ožiopjz o^ipA biu| •aqaJiod 3U3a?|J33 »ujsja ¦OJ(t!SA BZ OipAS t|lU-|.'Um OaiUpJA0|3pZJ 0H]8«| O.fOAS tiAifctsijqo muauABjs «1 mi.i5Aoqnp -janl BOaiodud (iAi|.ieo ijjsunu uoadsuu) ?>jpjAj Eiisi\Aouv}sn D1109 A "(ggl ?{3y •lUTggAoptv a jpu^sasod ui 08ao§j; *jiijii,mo|j autu^ : uitss ^iu^bt otep u|iusBtod BfaugfuBi -B»\r *oudn:>js ijb ouzouiBsod as pppo •Qiqi:}So§ ui ofuBjjed 'tuoScpj uimc§ -ara"z ouiaoSj;"o9a[o^sqo %e\ og Pbu 9? uiafeu a as ?ppo I 8- «8 Z> . 'ipzap «u •»* I inSaj ui iijiufos od ropifvpojd 'afaofugoi* '¦ i0fjBUlB.I>I BZ BSOJBZ BU3nqj^S0 »JlOqtBi.J '3[|8)9p U! mil '3AB(U3|3Z BZ IWM% '3SED 8UJ3) 8SA EZ EjBAnqO BUSl| ausKfl — jaiiOA iii?oji — -oaifiii^AS 'd/jpf/agg m o$ofojy oz aKio§aaHXOd[ *9{0J?S 9UIUAIS BZ 93pil3Al§ 9S[{0q[B^ *a>j!U|odod o; aa]ipe)| 'aoiuJESid ez aKiOsaaaioa fjiju u| gfajd 'ujuojj jbj bOb^ BBauqojp uj B08))gjaquj{u aofi|BAodn>| afauaafeN 013830 Ni 0N80U0 VN VNIA09H1 !3!Joy a AijzjBioj ii!py -J9A oiota of SlfllJI iUUBZJUZ OIlf«J)|8 Of «119,7 'fliZBU l|3Up ;|3.1} A 01S1.1 ui ouiizaJZBjoa a? o«ifuii pjsod oadnjj nm iq o)ju aeuap [1JU.IA uafiOA of aaicfitpojd mizo hiuzojbz ¦8« ''U "sns II "8-lS *i; -f8 »'.M assBJis^driBH 'zog -ju 'nfumi(j i-a iiJi.liidinA nja^ -Of ud nfi9ZAod niuauisod' i-|o-id ib '..ua m.i qi ii§od od '"4J| OS "PlS I oj[j«idpa.id bz iqop as aai *({]B3l -ijo AU.id ui ]l!?Bpi aitup ui aqas a.toiu Bp BŽauqa.n -od Bi?asA iij|iMABn 0J]iq ui 03jqBi uibs a.}oq as ua] -KJI 'u^oaoi..) bSb^bsa bz vMu^ Buqo.qod oupoqqoan) „33DJs jjaz! !|E eiijuioui e(oGz/\" af o[u^[> ui ojuaq 8sf|oqli^ *0|jaqouidi "V '"duiog «9 jaipe}S|aq3(U| 'euor 'A *V 'lllliuao "9 :o[i300Jodud '0061.•¦wq»i9AOtt *oi :ofumiaa? m *006X «ftl«f *i :9fu«qw5g 'H '0061 «f«>" %l :»Ita«qwf *I ouo«r>i I od •uri -g qo joo^az , }[91}0d 3|1ISA jd]Si>o ofos o^sCj^uu -, l 110.1% «Atu ^|is.iA opoq as \;p 'uluimziui „!3U0g A BlBjpBZ BUJjp-flpAHfijl" i I oasaui ^P^zj JU 4-, »/i 'pjj 'jni oi>ZH[oq(4i| uz 'oaiius-aosifi' 'aajAonou 'odiupuao 'a^jusaa •aauijsaauz i;^: jn 'oj|nniMAo 'oDfiMH :.ioajB uj 05|?oui \r/. ojuocl odoi 'p?j o>||bujj8o 'ouiuojjd 1iiba.i«(| |j ^»* i|«WA A Ki[d uj joirniz 'O.IJAOJJ '»}I|BI<1 4«)UiZBiq M/ oScjq 'ojbbujjau m 0}SB?Bquioq J^r" 4s 4? M 4 4s 4? 4&I 4? ^ ^ 1^ 4 4^1 . yv~^....."'"^ --*•*-*--** nn 4 -xuo>wjqpo ^OS z iutao-joS a *2| ui ao.«i 00(1*51 mi* 00009 nwqop iiiABie -efueqajz p ez ouojii I ouies ajsojd au|U}?od 'aojozn ipn) af|god as o(|a; %% -*4&T Mtfmifi^od K0.H1 \[\n\M m ju [M! z ut i[!j'/ni|'iiu od osa •pjj -jni oi)ZH[oq(4i| uz 'oahus-ao^jfi' 'aajAoflou 'odiupuao 'a^jusad 'aauijsaduz 'oj|HniMA<» 'oDfiMH :.ioajB uj O5|?oui \v/. ojjjocI odoi 'p?j o>||bujj8o 'ouiua^id iqBA.iB(| !|«WA A K![d II| JOIIIBZ 'O.IJAOJJ '»}I|BJ<1 4«)UJZBiq M/ oSCjq '0JBBUJJA3 III OJSB^JUKHJ •jjiui umloz 'osoauz 'ajad oiizjuiBU 'oHoadaad jpnj buii uuaj paui i ujuao) m>tift»is l[JA4d '/J BUIdfoJd OJOJB){ 'OJSCUJIAO HI t>'|6B'ZBqiUOq 'oiUOd OU4oqzt B0040dj4J *o^aiqo a^sua'/ «z Mp *j 4 j ((doz '»outB']; ap ai|Oj\« 'u^bs 'jsiw«ii 'l^V^d 'uiuouioa Baaqzt bus«4}L •ap 1 !joiAaqo 4ujsJ8uiB>[ 'uapoi : joji 'uu>[n8 bujsjao^bsa t ajjzom ui 03[8uaz bz 'bb3 lujajod ui pBpuods BZ oHupl azoAS oaou oiadsop j4aqzj jU4jgqo a afoAS luaaiBiuotpo •fpaa Bjoaoduj ¦B§B|q BS9Ujn;>|BjnuBUJ bSojbz b>|!|9/\ ' 'L '%$ Bonn B^sodeoD 'I 3 f J O g A OZ8A82 ouofouio z c n J p B Z B U B s 1 d A »BjfrupBZ B^fBpOJE^ ¦t|tiu<».) q;f?jufBii od ofHgJAZi dAiudo^i 8 - ' oiso.i|iabis9s qiajn>|8jd ut qiUBUZodud qigf9AoufBU od OIIiptlAOlO; 41>lSlOS lil 1|]}|810![OS ntuBAeleJud nui9UJozn nuiaupdod i[ B.J0J0df.ld 9S "'JI8 ois'x' 9M\a u<|spejqou!A. {Aoqouug-Bqtuj) nAomuis bu i3BJd[ a ABJdud qiupBA0|3} ijiujozn tmmi ^^^pf^^^^ •I[I/Oiap A vilMO'M\\ 'Bf4BUOp [Op *()l fUBUI -fBU UBdojSBZ «f 40prf}( '<>«AHf[OA 4«qZ JII.MJO B|SQDfi ^suor) ¦ j ofcriidAs onjqais - ouao oAjd s iabibzbj i^saoai cjj ofutiaAs 'zap *jq9»s s uBAO^ijpo iA*iszBi #ltqnr -?ap o«j idijoo a maiojoisiao IUJB3[ -9i A 9i outpat Bd oAjufiisod UI 9A^100JBU «2 *n}9AS BU qBUJB3f -ftj- "qiUAB[S q9SA A 9S 0CBtBp0J oj|bi ouabj i ojgod ou^B.iqo z isjoza i o^sojd anuBJ nt aaiu^od — ; ao.ij3ui gi -~ j afjiA ui flOB "P|B CBB|1 DU3JIAS QA0}SEIUEQ *B3[4BaiaipsoS 'apuaji tttuvin 0061 BiudB -eg aup 'i g b g A •o^do* ABjd uiBgojodud nmajaj^BSA bS ijioj^ Ca[o>i A 'nA^siaoouBJL A psou^ajdi3 iAo9atu ouipgt ofuBAOJ^o ox\\\\ oujaraud raginsidpd Bp ot[V\ 'ubj qi3!Z9; qi?oui gtug^ABjpz ou -§9dsA ui pnaj aoSoIu bz 'nuimioj, a u>|iu -ABJpZ -J3lO -J5[ 'O '9 J J 9 B J f) 'V Mp UIO; -od maj os ui9hi[iBAqB2 BUBSidpoj; •BIBAqBZ BUAP,f •(apud oauog) j sed T3oq(i j wzjiq as epods -o3 ^atus uj i 'BŽap -nq 3iu onq iu nui 4ojo§ a npoq af 03 *i§|q a Bqgso BAJd af ug, 'ipci ijaiui b2 os isa uj 'o^bjojsi ofunjsad 'bojo uj *pB4 odjiubui af puli -fioAop ežasA i9Uii af ^asnuBj uaq -fBH: 9l-o>I8l °liq af afuafiAiz OAOŽgfjj '|9dj^ opsui af «p 403ajs af puii u| 'sua? buo ipn^ «jiq af BugJO^B^ 'jaqop '^9aoj3 oaqop 0} af jig 'JBA^s B3j?a} — afuafjAi? ožnjp o^ t i ojizojd a|-o>|Bi 9fuaf|Aiz opui; af uoiuod uo§^i!j[ — Z\\Bd3\ BfŽoui iq ep 4B|Biap u-JN 'Bjadjj af afuafiAt? 0193 'BjaA^ajd as iq Bp *Buqji[s B[iq ui Biejap oupud af afuafjAiz oja^ ^ubuj -bz ui euauiod Z94q B|adi? af uv žu9,,,c,d 3jBi[ afuafjAj? Ouafu ojaiuj ud af ;j^ #a^334od *8«l9d4} af Bp 'opAJZ. O^BZ 9f BU9? Bj/ *|BlJB[d IU OpjJJJJ •B[jum ui Bjuiuiod af as tuoBog z a§ 9»! •BfU9f|AIZ B3UO^S 9U AOU1S 09JBpil lf 49^ O p 'i&iz ojjb^ uj.....|dj| jadoz ui afndnqo qise3A 'IZOJ UI B5|B|d q|SB§A 'OU^pOJ ofo\S BZ jqjJ}S 'af(ep Biap «d p|$r *aDiU3i|n a4asq '|3{BAo^fBq -od ipqsod os lAOuig *aja)Bui e^nui cpsB4 af Bd tuiifu z 4msB4 os i30jqo ui *i||SB4op |q Bp 4qv 1 «H(dsaA of as o^e^f j iaoj|() •aqa4| -od 9aou uinfu z ut ;aoi|o os i|§uj 'BAafuS Of4liq B|l§91A 4q4)]S BiHBApo jq Bp *Bfuaf -iu^n op 4j30U od ui lAaup od Bd af v.[v\3Q •af of [adai uj *0]sa3 as b^s B[R3a43 'cqoiz BA9Z01U OfU Z lqiUJ| lfUBp)|BSA BZ qj>|s B|§jid af 4B{B^B3 Of OJtqB]| 'OJOJS 0)SdUI ||V •najs a tuodn z t?|izouio af as buo u; 4uazaqnfi af Bd »ibuj *B3a3 -nap 3;u B(a{az is iu u; «uf(OAopB2 Buioutod -od af np 'af B|!isjiu u[ 'S9\d u; af^ad 'B^tzmu : pdpo af if as psopuj ?oas *af B|SB4op uj •>lo4io as B|iq af ?BJJ|«X ,0I03 zdj \9W 1°* a? tfuaf 'pBAadajd i[93«z npo&s ui9usaq9u bu !3jld os oupajd a§ *bub84]szbj ui BSoq B[ip -oq af ojap bjj *sad ^bui iosj *sad |OJ( oupaA Bjiq af BU9d9] uj BUBfuB3aj