št; 140. V Gorici, t soboto dne 23, deeeiflbra 1912. Izhaja trikrat na teden, in sicer v torek, četrtek in soboto ob 4. uri popoldne ter stane po poŠti prejemana ali v Oorici na dom pošiljana: vse leto • • 15 K 8/s » . . 10 „ ' Za Nemčijo K 16'00. - Za Ameriko in intaemstvo K 2 „SOCA" ima naslednje izredne priloge: Ob novem letu »Kažipot po Goriškem in firadiščanskem"' in dvakrat v letu »Vozni red železnic, parnikov in poštnih zvez". Ha naročila brez ddposiana naročnine se ne oziramo. ^ Telefon št. 83. »Vse za narod, svobodo in napredek!« Dr. K. Lavrič. Tečaj X>LI1 UfednlStvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v OoricT v r. nadslr. na desnd. STpravniŠtvo se nahaja v Gosposki' ulici št. 7 v 1. nadstr. na levo v Goriški Tiskarni. Naročnino in oglase je plačati loco Gorica. Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah, če tiskano 1-krat 16 vin,, 2*krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Razpoloženje n naši uoini iutai. Golovo je zanimivo, kako razpolože-. nje je vladalo v Puljski luki ob sedanjem času negotovosti, ko smo se nahajali med mirom in vojno, pravzaprav ko smo bili že skoro blizu vojne. Ce smemo smatrati Puljski nemški list »Polaer Tagblatt« za glasnika vojaških krogov v Pulju, potem moramo reči, da je vladalo v Pulju, v naši avstrijski luki, največje vojno razpok)- J ženje. • »Polaer Tagblatt« se je pospeujal visoko in gledal nizko dol na Balkance ter 8, t. m. v svoji nedeljski številki—zahteval, n a j A v s t r i j a z a s e d e N o v i b a z a r in A lb a n i j o. Potem čez par dni j se je veselil članka iz »Danzers Armee-Zei-tmig« in ponatisnil iz njega te-le odstavke: »Ako imajo prav dnevniki, potem hoče monarhija opustiti vsak prirastek svojega ozemlja, preskrbeti Albancem avtonomijo in ako le mogoče ohraniti mir. Ali naj se v resnici zadovoljimo s t a-k o ž a 1 o s t n i m i rezultati naše balkanske politik e? Ali naj bo to polom naše politike od leta 1878? Ali si ni naša diplomacija postavila nikakih višjih ciljev na Balkanu? Ali ne ve, d a m ora-m o imeti A 1 b a n i j o i n Z a p a d n o M a c e d o n i j o? 1. Da utrdimo svoje stališče nasproti Balkanski zvezi. 2. Da razširimo razpečevališče za našo trgovino in obrt, zlasti da dobimo direktno in zagotovljeno zvezo s Srednjim morjem. X Iz vojaških ozirov. Albanijo potrebujemo vrhu tega, da u-trdimo svoje stališče ob Adriji nasproti Italiji. Ako se Inka v Valoni izdela v vojno luko, bi Italija mogla nam vsak časprehodcesteOtrantskeza-braniti. Zapadno Macedonijo moramo imeti tudi zategadel, da moremo na kopnem (železnica Mitrovica-Solun) do Srednjega morja, zlasti ako bi večja sovražna mornarica blokirala Otrantsko cesto«___ »Naša politika bi torej terjala: a). Albanijo; b). Zapadno Macedonijo do črte Va-lona-Kastorija - Solun - Seres - Ištip ~ Pri- I ština; c). Sandžak Novibazar z južnozapad-no Srbijo do črte Banjabašta-Kraljevo-Kuršumlje. Vsled balkanske vojne nastali položaj je tako ugoden, da si moremo misliti, da dosežemo v najkrajšem času svoje zahteve, zlasti ako smo pripravljeni poseči vmes z o b o r ož e n o roko. Kaj torej pomišljamo, ko nam daje S r b i j a s s v o j i m p r eš e r n i m postopanjem in mednarodnim p r a v i c a m p r o t i v n i m ravnanjem najboljši povod za n a s i 1-n o i n t e r v e n c i j o? Ze danes nam jasno kaže, kaj imamo pričakovati, ako bodo razmere za Srbijo kedaj boljše, zlasti ako bo Balkanska zveza kedaj konsolidirana? Ali naj čakamo na ta čas?« »Polaer Tagblatt« je k temu dostavil, da tako je in nič drugače, da stojimo na križpotu, odkoder se pospnemo do razvit-ka in procvita ali pa pademo in pridemo v odvisnost. »J c t z t o d c r n i e ist d i e Losung«! S temi besedami je zaključil svoj članek. »Danzers Armee-Zeitung« je torej že kar razdelila Srbijo in ukazala avstrijskim četam, naj nemudoma uderejo v Sandžak Novuazar, ker priložnost je najugodnejša; Srbija je opešana, mi pa smo sveži; sedaj je čas za »nasilno intervencijo«!... Umevno, da je »Polaer Tagblatt« razočaran, ko je splaval po vodi spor med Avstrijo in Srbijo. Zato govori nevoljno v svoji številki Božičnega večera o »Ab-flauung der Krise zsvisehen Oesterreich-Ungarn und Serbien«; na Sveti večer, ko donijo nam z neba lepe vzvišene besede »Mir ljudem na zemlji«! Puljski nemški list pripoveduje, da za časa aneksijske krize je postopanje naših nasprotnikov monarhijo spravilo v velikanske izdatke, katerih posledice še sedaj Čutimo. Skoro pol milijarde kron izrednega kredita je bilo treba v oboroževalne namene. Štiri leta potem se ponavlja ista povest in ni neverjetno, da se bo ponavljala taka kriza, kakorhitro bo splošna POTAPENKO: Generalova hči, Prevel: A. M. (Dalje.) »No, to je že preveč,« je pomislila Manjička, »Hivrja — iskrena prijateljica! Kaj sta mogli imeti skupnega ona in Hivrja? Ali ni to pretiranje?« Polahkoma je okrenila sličico na drugo stran in mahoma namršila obrvi. A zakaj? Krasotice ni bilo pred njo. Niti pravilnih črt, niti nežnega izraza, niti izrazitega profila. Nos malce zavihan, ustnice tenke, držeče se na smeh, oči velike, blage, lasje gladki, začesani, ki so odkrivali precej visoko čelo. Obraz pa je bil tako mil, simpatičen, iskren, preprost, te oči so gledale tako jasno in so gledale naravnost v dušo; in tako prijetno je bilo gledati v ta blažilni pogled, da se je naenkrat celo v hudobni duši Manjičkini porodilo nekakšno blago čuv-stvo za to žensko. Bil je to obraz človeka, ki je pustil vse^ kar je malenkostnega in ogavnega, obraz, poln ljubezni, kot da je govoril: »Jaz ljubim vse ljudi, tudi tebe, ki me rnrzišU In Marjo Vladimirovno je bilo sram, da je imela doslej tako čustvo do tega dekleta, in razumela je, da je ni klavrno samoljubje primoralo, da se odreče posvetni slasti življenja in da se naseli v to puščobo, temveč nekaj drugega. Ali kaj je biio to, kaj? Tega Manjička ni mogla razumeti. Položila je sličico na mizo, odmaknila luč in pogledala Hivrjo. Ta je stala zraven s prijaznim obrazom, in zdelo se je, da je že razumela, kak utis je napravila njena ljubljenka na hudobno gospodično. »Ali vam ugaja?« je vprašala. »Čudovit obraz! Čudovit obraz!« je odgovorila Marja Vladimirovna. Hivrja jo je pogledala ljubeče. Za to izjavo je oprostila učiteljici vse dosedanje. »Poglejte jo še, gospodična. Kadar jo človek pogleda, občuti, kakor da je v raju!...« Zinajida Petrovna si je devala klobuk na glavo. Pri očetu je bil prijateljski večer; shajali so se graščak in kar je bilo vaške aristokracije. »Ti ne greš? Silno so prosili!« je rekla hčeri. Manjička je odkimala z;anikalno, a Zinajida Petrovna je že vedela, da je boljše, ako ne vpraša ničesar več, zakaj — uspeha gotovo ne bo. Pogledala se je v malo zrcalo, opazila z zadovoljstvom, da ji klobuk pristoja k obrazu, in odšla nato, konstelacija nasprotnikov ugodnejša ali kakorhitro bodo posebne okoliščine vzro-čiie poostrenje latentmh nasprotstev .... IZiA dostavlja, da hujše nego izdatke za oboroževanje so izgube razpečevališč. »Vse gospodarsko življenje zastaja pri tem gnjiiem miru«. »Polaer Tagblatt« pravi dalje: da potemtakem ni čudo, če prebivalstvo pri tej splošni depresiji poprašuje, ali so izdatki za vojaške svrhe sploh potrebni, ako ne pomorejo do tega, da zagotove monarhiji ono stališče, katero sme in mora zahtevati kot velevlast. Čuti se povsodi nekaj obupljivegain izgublja se zaupanje v svojo lastno moč... List sodi, da tudi če bi se bojevali na dve fronti, da smo kos vsakemu sovražniku pa tudi v neugodnem slučaju bi moral sovražnik — razume se samo po sebi, da le velevlast — drago plačati svoje uspehe. List ni ravno proti miru, ali piše: »Mora pa se konštatirati, da se more o h r a n i t i m i r I e t a k r a t, a k o d o b i A v s t r i j a p r i u r e d i t v i r a z I i č n i h s i) o r n i h vprašanj zagotovilo, J a bodo njeni gospodarski interesi za desetletja o š Č i t e n i. Brez tega pogoja je ohranitev miru izključena; tak mir bi pomenil počasno hiranje.« Ne bomo devali na kritično rešeto posameznih izvajanj, samo h koncu o pogojih za ohranitev miru moramo reči, d a vse kaže, da A v s t r o-O grška dobi prav tako zagotovilo, da bo-d o njeni gospodarski interesi nelezaštirileta, marvečza desetletja varovani — samo na nas je ležeče potem, da ostane pri varstvu teh interesov. In tako odpadejo vsa druga izvajanja v listu o miru. Pametna zunanja politika, prijateljstvo s Srbijo pa naše gospodarsko življenje ne bo zastajalo, marveč bo prospevalo in naša država bo imela lepe kupčijske dohodke z Balkana. To se da doseči brez prelivanja krvi in pokanja kanonov z ladji. — Na Dunaja so se po-imrili glede Srbov, se bodo že morali pomiriti tudi duhovi v naši vojni luki, doslej tako vojne željni. Hivrja od nestrpnosti ni mogla dočakati, da ji Marja Vladimirovna omeni kaj o prejšnji učiteljici. Ti povsem osamljeni ženski, ki jo je usoda zanesla sem iz daljnih krajev (na Donu nekje je bil njen dom), ni bilo večjega užitka, kakor pripovedo: vati o oni, ki ji je bila odkritosrčna in jo je imenovala prijateljico. , »In prav tako angelska je bila tudi njena duša, kakor je njen obraz!« je spregovorila. »A povejte mi, Hivrja, aH ni nihče vprašal po nji po njeni smrti?« je vprašala Manjička. »Živa duša ne! in tako ne pripada vse to, kar je zapustila ona, nikomur... Bog-vedi, kje so!... Obleka, posode, knjige, in različni papirji... Polna miza papirja!... Na večer je vselej sedela moja draga in pisala, kar naprej pisala. Pa sem jo vprašala: Kaj vi vse to pišete, Klavdija Atnonovna. Eh, pravi, zapisujem svoje misli. In s '.a papirja je popisala. Samo poglejte!« Hivrja je odprla miznico, izvlekla od-ondod debelo knjižico in jo dala Manjički. »Moje življenje, moje misli in čuv-stva.« je bilo napisano na prvi strani. Manjička je primaknila luč bliže, naslonila se z obema rokama ob mizo in začela hitro citati. Hivrja je postala za hip, nato !tt. Naše slovensko podjetništvo hodi tr-njevo pot Koliko truda je potreba, predno si slovenski podjetnik vstvari malo trdnih tal pod sabo ter si zagotovi eksistenco. Tuintam ni poštenega upoštevanja domačega človeka, marveč zaupajo le tujcu in kjer -je tako upoštevanje, tam pa ubogi slovenski človek zadene na druge trde kosti, nemške bi laške; le prerado se zgodi, da sne tujec Slovencu kruh izpred ust..... V A j b i na Kanalskem bodo napravili vodovod. Tri ponudbe so bile za gradnjo vodovoda. Eno je1 podai slovenski'podjetnik, drugo italijanski, tretjo nemški. Ponudbe so ležale zapečatene na županstvu v Ajbi in niso jih smeli odpreti. Tak ukaz "je bil došel iz Trsta. Županstvo v 'Ajbi pa je upoštevalo 'ponudbo slovenskega podjetnika za gradnjo vodovoda, vedoč; da je ponudnik sposoben podjetnik' in' uvažujoč, da moramo ob takih prilikah ozirati se v prvi vrsti na naše domače ljudi. Popolnoma pravilno in dobro'je bilo stališče starašinstva. Svoj sklep je naznanilo melioracijskemu uradu, od katerega pa je dbšel čez čas odgovor, da je delo vodovoda oddano — nemškemu podjetniku, češ, da je Nemec najnižji ponudnik. Toda mi lahko povemo, da to ni res, marveč da je stavil najugodnejše pogoje slovenski podjetnik. In vendar je dobil delo — Nemec! V Ajbo je prišel in po nemško je govoril. Tako bo čisto slovenskemu kraju gradil vodovod trd Nemec — slovenski podjetnik naj gre v Ameriko delat vodovode in denar naj pošilja domov, ker ga država, kateri pripada, potrebuje. Po slovenskih krajih gradijo sedaj vodovode Lahi, iz kraljestva, in Nemci, slovenski sposoben podjetnik domačin, naj gleda in zdeha ali gre v Ameriko...... ATi bi ne mogel tu domačim ljudem pomagati deželni odbor?! pa odšla po prstih v svojo sobico, kakor da je ne mara motiti pri tako važnem poslu, kakor je čitanje knjižice njenega angela. VIII. »Dve majhni sobici, miza, stol, postelja — in jaz sama. Sploh pa ne, nisem sama: tam v sobici stopica in vzdihuje neka starka, po imenu Hivrja. Celo kraljestvo velikih, svetlih sob, preproge, za-stori, divani, mize, stoli, karidelabri, slike, drobnarije, — lepo mirno udobno. Kako ogromna razlika!« »Oče je v kabinetu; z velikim, lepim nožem iz slonove kosti s pozlačenim držajem (ta nož so mu prinesli častniki, ko je zapustil prejšnji polk) glasno razrezava pole vojaškega časopisa, ki ga je prejel pravkar. Mama v gostinjski sobi- pregleda va modne slike; pred ti jo stoji šivilja Jegorjeva, — govori se o mojih hi Lidfnih poletnih1 toaletah. Tudi babica je tam in plete iz volne nekaj za dobrodelno loterijo.' Lida pregledava v salonu^ note, in sede zdajpazdaj za klavir ter zaigra kaj; a jaz pa samo tekam od enega do drugega, in se smehljam brez vsakega razloga, pa tudi meni se smehljajo vsi. To je zato, kerf jih ljubim vse in ker tudi mene vsi ljubijo. Jaz sem mlajša hči, jaz sem ražvatena ljubljenka vseh* '.!.' .V^dnji ^t.:»Spče« je unet planinec p^ipYq'Mai :^iro'rn> vabi(, dabi s.e še kak oirug planinec /ali*, ne-planinec oglasil za '¦'¦ fckteiriet.v Otif^V'$ ftajneri je celo .navedel nekatere vrhove. . • jW sem se odločil za V r š i č,' in to % sledečih razlogov:'Koča na Vršiču bo za''pmehfcn,... večer oskrboVana, gostoljubnost .in postrežba rodoliiibov iz Kranjske Qop§ in. Rateč ie itak znana; Še :na nek^i-se spominjam: Pri letošnji otvoritvi kfcče na: Vršiču "seiri opazil znotraj na vra- ' tih'j^iineJš6be_visecjj}iabIq.:ž';zelo strogim hišnim; redom. Upam pa, da odpadejo ;zja ta večer ali.:se vsaj'bnnlijo^ nekatere točke. Drugi dan na »novo leto« se po-satrkamo v dolino, saj'bo vreme dovolilo to zabavo. Ker s'e:glase\ poročila iz Kranjske Gore sledeče:; »Sitega za cel mesec dovolil«- Kdaj doživimo kaj takega v Go- >$?';.' - :..''¦."'.: ''\., ''. * . "'" v Šehehkai glede: oprave: Obleka ^na-' Vattria pMiirrinska^ pelerina, čevlji; dobri, nogavice in rokavice debele 'volnene, palica kratka. Odhod iz Gorice priti, torek z vlakom ob 11.13 dop.' Udje planinskega društva dobe poseben popust pri vožnji. Kdor želi še kako'pojasnilo, naj se tozadevno ogla-! si pri odborniku g. A h t o n u Korit-n ik u. Planinski pozdrav! Danes se zopet snidejo balkanski mirovni delegatje v Londonu h konferenci. Pričakuje se, da bo današnji dan odločilen: ali se sklene mir ali začno zopet hudi boji pr i C a tal d ž i. Zahteve Balkanske zveze smo priobčili. Bile so pisane-podane turškim delegatom in ti so stavili svoje zahteve. Kakor se zatrjuje, glasijo te zahteve tako-le: 1. Pod turško suverenlteto ostane teritorij vzhodno od črte meje, ki bi šla od : zaliva Kseros do Črnega morja tako da ostane Odrin v turški oblasti. - 2. Pod turško oblastjo ali z avtonomijo ostane teritorij zapadno od mejne črte, ¦* del Tracije in Macedonije, tako, da obsega tudi. Solun; t! 3. Bulgariji se dovoli ob Egejskem morju luka jednako kakor Srbom ob Jadranskem morju. . 4. Vojne odškodnine Turčija ne plača nikake. Zajiteve Turkov so skrajno pretirane, naravnost izzivalne so in kažejo, da ti ljudje niso prišli v London z dobrimi miroljubnimi nameni. Sedaj mislijo Turki, da morajo delegatje Balkanske zveje biti popustljivi in ugoditi njim, da le v takem slučaju pride do miru —drugače pa začno zopet pokati topovi pri Čataldži.. Današnji dan je odločilen: Kaj bo, ali pridejo vojujoče se države do miru ali se bodo nadaljevali boji. Od Turkov je to odvisno___Menda že težko čakajo, da . zgubijo še Carigrad! Sofijski »Mir* piše: Pogoji Balkanske zveze so jasni in kategorično formulirani. Pričakujemo v miru Jutrišnji dan (28. dec), na kateri bodo morali turški delegatje odgovoriti na naše zahteve. Turki so imeli dosti časa za premišljevanje, kaj jim mor&kbristiti, da se ne bodo potem kesalr, kakoF skesajo sedaj, ker se niso ozirali na zahteve Balkanske zveze pred vojno. v * . '. , Turki,se kažejo neizprosne zlasti glc-dž,t) d r i na. Na vsak način; h oč e-jjo o b d rž at i O d r in. Ali Bulgari izjavljalo, da je Odrin pblegan ter da je usojeno Odrinu, da pade prej alt slej. B u 1 g ar i n.e s k 1 e n ej-o miru, če Turki ne odstopijo Odrin a. * Iz Carigrada je došla vest, da bi bil general Sasov inkognito došel * v Carigrad ter bi bil imel dolg pogovor z velikim vezirjem in bi se bil dosegel popoln sporazum — toda z druge strani sdj ta vest dementira. Pa je tudi res malo/verjetna! -....:...; . , , ' * . Iz Carigrada prihajajo tudi vesti, da so velevlasti sporočile Porti, da z vso močjo pritisnejo, da se sklene mii, ako bi posvetovanje delegatov kazalo, da ne bo mogoče priti z lepa do sklepa miru! »Jaz samo to razumem, da jih ljubim, a druzega ničesar ne razumem. Ne znam se niti opraviti, kajti na to misli vedno le mama. Ona že zelo dobro ve, kdaj je tre- .. ba misliti na novo obleko, na novo ogrin-jačo, klobuk, katere barve naj se izberejo, kaj pristoja k obrazu, kaj bolj izraža nasprotje med nežno rožnato barver mojih-lic in temnimi gostimi lasmi, in med svetlimi modrikasto-sivinii očmi in dolgimi črnimi trepalneami in črnimi obrvmi. Mama ve vse to in meni ni treba misliti na to. Jaz nikoli ne mislim, da bi jedla, da je .-: treba zaju ;rkovati, večerjati, pojesti kaj sladkega. Na to vse že babica pomisli. Ona. še vedno misli, da sem majhna, dasiravno imam že devetnajst let. 4»KIava mora jesti! Skuhajte Kiavi kakao! Prinesite Klavi grozdja!« In tako moraš jesti, hočeš nočeš, jesti in piti, drugače bo babica razžaljena. »Ti me nimaš ; prav nič rada, Klava!« bo rekla in takoj •zakrila oči z robcem; Dasiravno ni o solzah niti siedii; zata tudi samo pojecava. ;;Ne prav ničesar nimam,na kar bi mislila. In če sem še majčkeno prebladila, opazi papa fo v jutro ali na večer, ko mu poljubljam obriti obraz, opazi to v mojih-očeh Še preje, kakor sem sama sploh ob- ATStrija in Srbija..; Glede afere Prochaska je izdan tak-le oiicielni komunike: Avstro-ogrski poslanik je glede Pro-chaske zahteval od srbske vlade sledeče zadoščenje: L Srbska vlada obžaluje nepravilnosti. 2. Ko se bosta Prochaska in.Tachv zopet vrnila na svoja sedeža, naj jima;, vojaška oddelka izkažeta vojaške časti in se razobesi avstrijska zastava. 3. Konzula prisostvujeta ceremoniji v uniformi. ; Očitki proti konzulom so se izkazali za neosnovane. Pač pa so srbske vojkške oblasti zagrešile sledeče nepravilnosti: Aretirale so konzulovega kavasa na j poti iz Prizrena v Verisovič in mu odvzdle v Skoplje adresirano pošto. Obdale so jkon-zulatu v Prizrenu in Mitrovici z vojaštvom, tako da se konzula nista mogl|t gibati. Aretirale so častne uradnike priiren« skega konzula. Izvršile so preiskavg pri prizrenskih katoličanih, ki so pod avstrijskim protektoratom. Prof. Masarvk je izjavil o aferi Prochaska sledeče: Prochaska se je pritožil, da so srbske čete preiskale katoliško cerkev in samostan usmiljenih sester ter pretile katoliškemu duhovniku s smrtjo, so odvzele kavasu pošto in odpeljale nekega ponvja, ki je bil Prochaskova last. Srbska oblast pa na to odgovarja, da je to neL utemeljeno. Katoliški duhovnik je sam dementiral, da bi bili Srbi cerkev m samostan preiskali. Kar se tiče ponvja, ki se je pasel na pašniku, Srbi niso vedeli, da je konzulov. Edino fakt s pošto je vpošteva-nja vreden. Prochaska pa se je sicer tako vedel, da je srbsko in tudi katoliško prebivalstvo v Prizrenu proti njemu, ko je odhajal, priredilo demonstracijo, ki pa ni veljala toliko Prochaski kot npki Ženski slabega glasu, ki jo je s seboj peljal. Pač pa trdi srbska oblast, da se je iz avstrijskega konzulata na srbske čete streljalo, vendar noče srbska vlada to reč dlje preiskovati. * Iz Berolina poročajo, da so že v teku predpogajanja za ugodno trgovsko razmerje med Avstro-Ogrsko in Srbijo. Avstrija bi dobila ugodnosti glede izvoza sladkorja, lesenih in steklenih izdelkov, Srbiji pa. bi bil dovoljen prost izvoz žive in zaklane živine v Avstrijo. O R u m u n i j i se je zopet razglašalo, da mobilizira, aH uradno se poroča, da Rumunija ne misli na mobilizacijo. Bulgarski car Ferdinand in srbski kralj Peter se baje v kratkem sestaneta, Glede Albanije sodijo v Belgradu, da mora Srbija zahtevati, da dobi Albanija take meje, da ostanejo Srbiji Dibra, Ohrid in Prizreu, in to na vsak način. V Rusiji se razpravlja o neutralni od velesil garantirani Albaniji, ker le taka bi Srbiji zagotovila prehod na zapad. Dalje* v prilogi. Francija in Balkanska zveza. Dunajska »ReichsposU priobčuje razgovor z nekim francoskim državnikom^ ki je izjavil: »Čim močnejša bo balkanska zveza, tem bolj bo in»*Ia z njo opravka Avstro-Ogrska. Zato se bo od naše strani vse storilo, da se balkanska zveza politično, finančno in zlasti vojaško utrdi. Mi bomo za balkansko zvezo storili toliko kakor za Rusijo, ali še več. Naša politika se drži svete dedščine iz leta i 1870./1871. Dokler se Avstrija drži Nemčije, se naša politika nasproti nji ne bo izpre-menila.« Na Balkanu. Grki oblegajo Janino. Grško vojno ministerstvo je že 25. t. m. sporočilo, da ' je pred Janino začel artilerijski boj, ki je trajal 24. cel dan. Grki se borijo z uspehom. Ostanki turških čet iz Bitolja ima- , jo nalogo ustaviti prodiranje grških čet ¦ proti Janini. j Pri S k a d r u se ponavljajo turški j »izpadi. Tako je bilo 24. t. m. prišlo zopet do boja med turškimi in črnogorskimi predštražami. Boj je trajal 6 ur in sicer i ob 6- uri je pričel in končal o polnoči. \ Turki so bili vrženi nazaj. Imeli so velike j izgube. napredek uzde! Najenergičnejše in gotovo se zdnm ki {i lis s svetovnim sredstvom -IIIROBIN GASILE- Ste Ine zdravniških potrdil. i > i trije, da se nretralna (zr/vi )a, prostatitis,, ure-tril in men.'Itiltarjl'koren itd ozdravijo s N.tosiu. -»rte« Caslle Konfeti Casile urejajo uriniranje, ne da bi bilo treba rabiti «elo nevarnih cevk (Šilinge) popolnoma odpravljajo in ublažujejo peCenje in pogosto uriniranje; edini korenito ozdravijo uretralna zoženja (prostatitis, uretritis, cistitis, mehurne katarje, kamen, nesposobnost za za-državauje nrina. sluzaste tokove itd. — Škatlja konfetijev Casile K 4,~~.' . Iorubin Casile, najboljše protisifilitično in poživljajoče kričistilno sredstvo, ki se uporablja z uspehom proti sifilidi, anemiji, hnpotenci, kostoboli, ishias, vnetju žlez, poltnim madežem, izgubi semena, polucijatn, spermatoroi, sterili-teti, neurasteniji, energičen razkrojevalec uri-nove kiseline itd. — Steklenica .Torubina Casile K 3"50. Vbrizgauec Casile zdravi beli tok, akutne in kronične katarje, vaginitis, uretretis. endo-metrilis, vnetje in izpad maternice itd. — Steklenica vbrizganca Casile K 3*50, Kdor želi veCjih pojasnil, tiskovin itd, naj naslovi dopis na lekarno Serravallo za g. Casile Trst, ki poda odgovor -z obratno poŠto zastonj in z vso rezervo. Priznani medicinalni izdelki CASILE se prodajajo v vseh akreditiranih lekarnah. — V Gorici v lekarnah Cristofoletti in Tromba, 6—25 Moll-ov Seidlitz-prašek je za na želodca trpeče neprenosljivo sredstvo katero ima prednost pred vsemi dragimi dra stičnimi Čistil, kroglicami in grenčicami. Cena orig. škatlje K2-— Ponarejanje se sodnijsko zasleduje. ¦ollo-vo Franc, žganje in sol z& ribanje iivota. — BoleClce oiajJojoCe in okrepS^joče sts-roznano sredstvo proti trganja in prehlajenja vsake vrste. Orig. steklenica K 2 — Na prodaj po vseh lekarnah I in mirodilnicah. Glavna lekarna ! i. MOLL, c. In kr. ovorni »alotuik, Dunaj, Tuchlauben 9. 7ftinga ˇ Gorici v lekarni; A. GitonooU, **108 G. Gristofoletti. Štev. 3265. Razpis dražbe. Razpisuje se zmanjševalna dražba za zgradbo novega Šolskega poslopja v Kojskem. Sklicna cena je 46.564 K 13 vin. Načrt, prevdarek in gradbeni pogoji so razpoloženi na ogled v tukajšnjem uradu v navadnih uradnih urah. Sprejemajo se le pismene ponudbe (kolek 1 K), s katerimi treba vložiti 5-odstotno varščino. Rok za. vlaganje ponudb poteče dne 16. januvarja 1913. ob 9Vi uri zjutraj. C. kr. okrajni šolski svet ni vezan oddati delo najnižjemu ponudniku. C. kr. okrajni šolski suet. D Gorici, 28. dec. 1912. 517-2 čutila kaj. »Ti imaš mrzlico, punčka je bolna,« bi rekel, in takoj poslal vznemirjeno pisemce Šemjonu Andrejiču, našemu staremu zdravniku; Semjon bi prihitel, otipal mi žilo, prisilil me, da mu pokažem jezik, česar nikakor nisem mogla storiti, da se ne bi smejala, in me nato spfavil v posteljo. . ':.":>¦ . ' * u>m »Bilo mi je vedno zelo ljubo, kadar me je Semjon Andrejič spravil v posteljo. Postelja je bila mehka, odeja bela kakor sneg in lepo nagubana, soba moja in Li-dina vsa rOžnato-svetla. Toda Klava je bolna, punčka ima mrzlico, — zato se spuste na oknih zastori, in v sobi nastane rožnobarvni prijetni polumrak. Vsenaok-rog tišina. Če pride kdo v spalnico, mu naroče skrbno: »Tise, ne vznemirjajte Klave, bolna je.« Če pride kdo v našo sobo, skrbe za to, da ne škriplje 2 vrati in { da hodi po prstih. Mislijo, do sirota Klava ) spi, a Klava niti najmanj ne misli, da spi; zaprla je samo oči, pa se smeje na tihem. To ji je všeč, da mislijo vsi nanjo in da skrbe zanjo, ~ a to je tudi vse. Mladi egoizem, nič drugega. Klava ima. rada zdravilo,- ki ga ji je zapisal Semjon Andrej}č: pravzaprav nima rada teh reči, na primer koinpota od sliv, toda to Je zelo zado- voljivo, ker ji je zanimivo in. smešno, da jo gledajo vsi s sočutjem. Ona pa je že zdavnaj zdrava, in — bogvedi, če je bila sploh bolna: ta greh leži na vesti Semjona An-drejiča. »iJaz sem krasotica, o tem sem prepričana. To mi slednjič tudi vsi pripovedujejo,.— moji domači in drugi. Vitka sem kakor, palma, — to trdi babica; glava mi nekako posebno značilno stoji na vratu, kakor, Veneri iz Miloša: to ve papa pozitivno, ker je bil v Parizu in v louvreskem muzeju. Vrat moj je vitek in bel kakor mleko, —¦ o tem sem se sama uverila pred zrcalom; zares — kakor mleko. Pravijo, da je to zelo redka lastnost — črne trepalnice in obrvi, oči pa svetle. In tako je pri meni. Mama sicer pravi, da imam nepravilne črte v obrazu, toda to da nič ne škodi in da sem navzlic temu krasotica. »Pozabila sem pristaviti še, da mi ni bilo treba misliti niti o tem, kako da pre-bijem čas, niti, kako da se zabavam, raztreseni: ali v gledališče, ali cirkus (strašno rada sem zahajala v cirkus), ali k znancem, ali pa je bil pri nas doma prijateljski večer. Za vse to je skrbela Lida. Lida je starejSa od mene za dve leti, in jaz mislim, da je lepša od mene, zdi pa se mi, da mi- slijo vsi ravno nasprotno. Ona je solidna, obraz ji je pravilen, strog, a pogled hladan. Jaz sem živa, živahna, vesela, rada skačem, rada se smejem, igram, a ona se gotovo nikdar ne smeje, temveč samo smehlja. In naj bo kakšna reč še tako smešna, — jaz se grohotam do solz, a ona se vedno samo smehlja. Kreta se počasi; či-ta mnogo, — same dolge romane, — še več pa misli. Sedi tam s knjigo, pa se zamisli, a knjiga ji leži na krilu. Takšna je Lida. Ona ne ugaja moškim; zdi se mi, da se je naravnost boje. Jaz pa imam rada Lido, ker je dobra z menoj in me nikdar ne gleda s tistim hladnim, brezstrastnim pogledom, s katerim gleda druge. Lida igra čudovito lepo na glasovir. Igra mnogo; včasih sedi po štiri ure neprestano, in igra kar naprej. Učitelj glasbe Zavjalko pravi, da ima Lida izreden talent, a jaz da nimam nikakšnega talenta. Jaz ji ne zavidam in zelo mi je ljubo, da nimam nikakršnega talenta. Če bi imela talent, bi morala sedeti po štiri ure neprestano za gla-sovirjem. A jaz bi umrla od dolgega časa, če bi se mi tako godilo. Saj ne morem niti četrt ure. Hvala Bogu, da nimam talenta. (Pride še.) rifiupMduuu si« m. ^ unu /o. aecemora \m* Politični pregled. Avstro-Ogrska. Poslanska zbor/niča je sprejela službeno pragmatiko, kakor io je priredila gosposka zbornica. Danes sprejme zbornica proračunski provizorij na kar odidejo poslanci domov. — Pri glasovanju o službeni pragmatiki so se odstranili vsi člani slovensko-hrvaškega kluba. Davč^efo^ FUimj^ello K 4, parlamentu vršilakon1[eTčnt»rs%nitE>r veseloigra v L dejanjih 5, Srečkanje. — Domača zabava. Vstopnina 20-v. Posamezne srečke 1*0 v. — K obilni- udeležbi ulujdno vabi odbor. Grahovo ob Bači. — Redni občni zbor »Narodne čitalnice na Koritnici pri 'Grahovem« se bo vršil v nedeljo 29. decembra t. I. ob 7. uri zvečer v gostilni g, Ivana Bravča, Koritnica 129. K obilni Udeležbi vabi odbor, Gasp^iarske vesti. Novo podjetje v Gorici. — Poročali smo v torek o npvem ppdjetju, ki se bo bavilo z elekro-ipnevniatičnim čiščenjem lpkalov, K ž§ povedanemu dostavljamo še to: V privatna stanpvanja vpelje nova družba cel preobrat v čiščenju sob in oprave v veliko veselje Hišne gospodinje in § prihrambo časa. Vsa oprava, zavese, preproge z jedno besedo oprava bogate ali priproste družine postane po vporabi novega sistema »Vacum« kakor popolnoma nova, barev se predočijo živo in se mate-rijelno prav nič ne poškoduje. Podjetje prevzema čiščenje celih stanovanj ali tudi posamezne dele istih, zavodov vseh vrst, pisarn, obratnih prostorov, kavarn, hotelov, restavraciji, lekarn, tiskar.n, cerkva itd. in sicer Y a/bonnement ali pa od slučaja do slučaja. Jene bodo vsek^ko;zmerne, konečni dogovor- je venditr opisen pd, števijf} zglasečih se strank. Podjetje ima svoje lokale v ulici Ascoli št. 20. Trgovski promet v Tržaški Inki v novembru. — Uvoz, po železnicah, je znašaj 1,272.681 kvintalov, izvoz po železnicah 1,179.220 kvintalov; lani je bilo v novembru izvoza 1,284.265 kvintajov. Od L jan. do konca novembra, letos je bi|o železniškega uvpza 12,665.14$ jtvintalpv (|ani 11,022.000) izvoza 11,131.464 kvintalov (lani 11,075.791). — V tržaško luko je pri-š|o letos do konca novembra 11.688 ladjj s ton. 4,169.414 in pdpiulo je iz Trsta 11.693 ladji s ton, 4,194.189, Tramvaj v Gorici, — Inka§o meseca septembra je znašal K H.1H (lani v septembru K 13.218); v devetih mesecih letos. K 110.591 (lani K 103.452.X Belgijski kapital na Ogrskem. — V Bruslju se je ustanovila družba »Societe Miniere de Banat« s kapitalom 20 milijonov frankov; družba bp'y Banatu izkopavala premog. Ponudbeni razpis vrhostavbne zgrad« be. — C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Trstu odda zgradbena dela za razširjenje postajnega poslopja (prizidave nadstropja) v postaji Sv. Sovota proti pavšalu. Podrobni podatki p opremi ponudb, vložnem roku itd, so razvidni iz prihodnje številke listov »Oesterreiciiischer Zentralanzeiger fiir offentliches Lieferungswesen«, »Oe-stevreichisehe VVochenschrift fiir den 6f~ fentlichen Baudienst«, »Laibacher Zei-tung« in »Osservatore Triestino«. V zadevi daje pojasnila tudi oddelek III. c. kr. ravnateljstva državne železnice v Trstu in c. kr. sekcija za vzdrževanje železnice v Trstu. Razne vesti Red sv. Save so dobili razni-zdravniki, ki so se mudili v Srbiji v bolnišnicah; med temi.-odlikovane! je 7 slovenskih zdravnikov. V Carigradu je bilo doslej slučajev kolere 2228; umrlo jih je za kplero 1107. Straža ubila človeka. -- Na železni-škem mostu v Osjeku je vojak na straži Sten Radosavljevič ustrelil nekega Stepami Hegediisa. Vojak pravi, da mu na njegov poziv neznanec ni dal odgovora, zato je moral streljati. S prvim .strelom ga je ubil. Parobrod v nevarnosti, da se potopi. — Iz Londona: Parobrod »Narong« je bil radiotelegrafiral za pomoč, ker voda prodira vanj. Ali vendar je srečno prispel v London brez tuje pomoči. Dalle na peti strani, Kolera pri Cataldži. — Kakor se poroča is« ruskih virov, je bilo pri Čataldži 23.000 slučajev smrti za kolero. Eno uro k\ pol v Marici. — V vojaški bolnišnici v Kusčuku se nahaja mornar, ki se je boril pri Odrinu obupno s smrtjo. Ivan Uimitrov, tako se imenuje, je imel nalogo pripeljati z motornim čolnom po Marici bulgarski vojski živil. To početje je bilo nevarno, ker so bile na obeh bregovih turške straže. Res so ga Turki kmalu, opazili in šrapnel je zadel čoln, ki se1'rpdtorf!Mfetfffi^jkv,rj^:-v vodo in je plaval, Turki so streljali nanj; skrivai se je pod vodo in se zdajpazdaj prikazal na dan. Turki so bili k sreči slabi strelci in ga niso pogodili/Tako se je boril z vodo celo uro in,pol*'na' kafga je-konA eno rešila došla bulgarska patrulja, Di-mitrov leži bolan, ima pljučnico; zdravniki upajo vendar, da ga rešijo. Nesreča v rudniku. — Iz Tokia poročajo: V rudniku Saporo je nastala eksplozija. Od 200 delavcev, so se rešili samo trije. Srbski aviatiki. Srbski aviatiki, dose-daj v Skoplju, se koncentrirajo v kratkem v Nišu, kjer se otvori vojna aviatična šola pod vodstvom Koste Miletiča. Srbija razpolaga s precejšnjim številom aeroplanov in izvežbanih pilotov. Burja in viharji v Ameriki. — Poročajo iz Newjorka, da po iztočni Ameriki divjajo sneženi viharji in ineteži, ki one-mogočnjejo promet. V nevvjorski luki je bil 26. t. m. promet z ladjami povsem nemogoč. Na morju sta ostali tudi ladji »Was-hhigton« in »Amerika«. Na Easf Riverju se je zgodilo več nesreč, ker so trčile ladje druga ob drugo. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Tiska: »OoriSka Tiskarna« A. OabrSček (odgov. J. Fabčičl. Zalaga: Družba za Izdajanje listov »Soča« In •Primorec«. Naznanilo. Uljudno naznanjam p, n. obllnitvu, da s«in prtvztta - v lastno racijo hotel In r »»tavracljo pri ¦ »Zlatem jelenu" v Gorici. Podjetje, katero otvorim 30. decembra t. I., to le w ponedeljek pred novim letom, bodem vodila, sama. Skrbela bodem, da bode cenj. gostom poleg Pisen-skega iifPuntisamskega piva na razpolago vedno le pristna naravna vina In dobra kuhinja. Nadejam se, pridobiti si s točno postrežbo, s smernimi cenami in snaino oskrbo sob, zaupanje od strani slavnega oblinstva. — Za obilen obisk se priporočam V mesecu decembru 1912. Pavla Koren. „Mal položi dar domu na altar!" CENTRAL BlO^ŠSUa rALMAPODPETNIKU Mali oglasi. HBjmaaJla pristojbina stane 6 0 vin. Ako Je oglas obBetaeJSl «6 raCuna za vsako besedo 3 vin. Najprlpravnejle inserlranje sa trgovce In obrtnike. Koliko Je manjSih trgovcev in obrtnikov _______aa defeli flr -------------------------' - nikj«r nt Uutrlrajo FOtOflrST Hi JSrklČ slabemAemnem6"1v?e-menu in tudi zvečer pri električni svetilki r Jupiter. — Senzacionelna novost, krasen umetniški efekt! P. n. občinstvu toplo priporočam svojo na novo urejeno gostilno „pri dirki". v ulici Alvarez št, 1. Točim izborna domača vina : in postrežem z gorkimi in : mrzlimi jedili. Za obilen obisk se priporoča 518-3 And. Fajit. USPORED soboto 28., nedeiio 29., ponedeljek 30. decembra r?$sr V ulici G. Carducci (hiša Oraan) št. 17 sem odprl novo prodajalno izgotovljenib oblek za gospode in otroke, različnega perila, pletenih predmetov itd. itd. ¦NT** lise po zelo nizki ceni. f| Priporočam se za obilen obisk in zagotavljam cenj. odjemalcem dobro postrežbo. Z odličnim spoštovanjem Iu. Felberbaiim. Vodopadi v Iutland-u IDansfeD). Krasen naraven posnetek. II. .•"'""" '¦'"•':. al'0 j: ure z nikalom . „ 8'50 harmoniko . . „ o-— |! gosli.....„ 580 .samokresi . . . , ($•— j! Razpošilja po povzetju ali proti naprej poslanem denarju. Mkak riziko! Zamenjava dovoljena ali pa se vrne denar. Zobozdravniški in zobotehniški atelje oslovski kašelj s «L Kaiserjeoimi Dr. 1. EfZen ------prsnimi karamelami — — z znamko 3 jelke. 6ftfl notarsko potrjenih priznanj od raznih zdravnikov "U in privatnikov, kateri jamčijo za dober uspeh. Bonboni so jako labko zaužitni in okusni. Zavojčki so po 20 ali 40 vin., dozo po 60 vin. Dobiva se v lekarnah pri G. Oistofolutti' c. kr. dvorni dobavitelj, L. Gliubich, C. B. Pontoni, liuggiero Kurucr A. de GironcoH, v mirodilmci A. Mazzoli, v lekarnah: Jui-ji Hus v Vipavi, L. Kurschen v Ajelu in Maks Kozowei v Ajdovščini. I Javno priznanje. I GORIC« Jos. Verdi tehallSCe šfeo. 3?, Umetne zobe, zlato zobovje, zlate krono, zlate mostove, zobe na kaučukove plošče, uravnavanje krivo stoječih zob. Plombo vsake vrste. Ordinira o so i jem ateljeja od 9. are dop. do 5. aro pop Čislani gospod Franc Wi!neJm, lekarnar v Neuenkirchen, Nižjo-A vstrijsko. Pred leti ste mi poslali 6 zavojev Vašega zdravilnega čaja Vilhelm. Kako dobrodejno je ta čaj vplival, ne bom nikdar pozabil. Vsled hemoroid sem bil skoraj nezmožen za delo. Vas čaj m*' je podelil novo življensko moč. Kadi tega bom istega priporočal vsakemu bolniku. Priporočam se z odličnim spoštovanjem vedno hvaležni Dr. M. P. Jovanovic. Vukovar na Donavi, 18. i i 191 i. Gena 1 zavoja K 2. 6 zavojev K10. Kjer se ne dobi v lekarnah in mirodiinicah se posije direktno. V Trstu ;>e dobi v lekarni: Dr. Vittorio Seravallo „Al Kedontoro', Piazza Cavana, najemnik Mario Lang; E. de Leiten-burgovi nasl. ,.Alla Salute", Via Giulia I, pro-vis: Silvio Giraldi. 4205-3 I I Nanut & Bregant I autorizouanasfaubenafurdka I ulica Adelaide Ristori štev. 5 I se priporočata p. n. občinstvu za vsa stavbena dela. Izdelujeta vsakovrstne J načrte, proračune in kolavdacije po t najnižjih cenah. Novost! OODtlpi 1912 . €L H. štev. 526081. Novost! Novoletne salfiiie razglednice, Le i ki se jih še dosedaj ni videlo. Vsaka razglednica ima svoj dovtip. Nedosegljivo, humor isiično in vzbuja senzacijo. Vsaka, tudi najmanjša pošiljatev je izbrana in vsaka razglednica v zavitku. prodajo. 210 originalnih ozorcev proti vpošiljatvi 75 vin. 25 komadov............K 1*— 50 „..............„1-75 100 ,: ^ .>,..........„ 3 — Povzetje stane 40 vin. več. j V piačilo se sprejme znamke vseh delov sveta. | Iščejo se prodajalci. Habigfrarsf&Ls Bochum i. ID. — Hemčija. Poštni predal št. 149. S. 450-2, P. 149-1 Češko posteljno perje po ceni 1 kg sivega perja K 2"—, boljše vrste K 2*40, pol belo po K 3'HO, belo K 4'80, prima za pernice K 6'- -, še boljše vrste K 7*2(), boljše vrste K 8'40, najboljšo iti snežno-belo K 9-60. nnCtoilP iz fc'osteLa rdečega, UUOlulJu modrega, belega ali. rmenoga nanktnga dobro napolnjena pernica ali blazina 180 cm dolga in 106 cm široka K 10, 1-2, 15, 18; 200 cm dviga in 140 cm široka K 13, 15, 18, 21. Blazine za pod glavo 80 cm dolge, 58 cm široke K 3, 350, 4-—; 90 cm dolge in 70 cm široke K 4"oO, 5'aO, &—. Neugajajočo se zamenja ali pa vrne denar! — Bogato ilustrovani katalog se pošlje vsakomur zastonj in franko. Benedikt Sacbsel, Lobes št. 983 pri Planu lesko). (Čei Na novo mejeiiii in največja trgovina z železnino EDUARDO STIOSA Gorica — Via Bastello Št, 19 — Gorica iki Krainer & C-°. Priporoča vsem svojim gg. odjemalcem svojo veliko zalogo železa, kovin, kuhinjske in hišne oprave, raznovrstnega orodja za poljedelce in rokodelce, štedilnikov, peči, vlitih in železnih cevij, klosetov, pump, (črpainic) stavbenih no-siteljev (traverz), kopalnih banj in razno drugo v to stroko spadajoče blago. I CEHE BREZ KONKURENCE. Glavna zaloga Palma podjetnikov A. Drufovka Gorica, Rašteij 3. SgN Zaloga usnja. Podpisani, s spričevali potrjeni čevljarski mojster in sodni cenilec, naznanjam slavnemu občinstvu v mestu in na deželi, da sem odprl sudjc delavnico u Nunski ulici št. 9 ter se priporočam slavnemu občinstvu zu mnogobrojni obisk,- in jamčim za točno in solidno postrežbo udani čevljarski mojster. 485-24 I vež raztrgaljoiBlaioT dkar so izumili najnovejše sredstvo za imprognivauje in za prihranjonje podplatov. UČIL. ti Učil odpira noVi čas, čas prerojenja podplatov. UCil omogoča 3 do 5-kratno večjo trpežnost opodplatov kakor doslej. Učil napravi podplate nepremočljive in obvaruje pred vlažnostjo in sušo. Učil napravi, da so podplati elastični, da se jih da lahko kovati in da kljubujejo vsaki kislini. Ocil vzdržuje čevlju več Časa lepo obliko, ker ni treba tolikokrat popravljati. Učil ni leščilo ali mast, pač pa neka impregni-rana masa, ki ji ne škoduje ne zrak ne voda. Zavržimo zastarelo neskrbnost, koji so bili podvrženi podplati! Na podplatih je cela teža našega telesa, podplat je zmiraj v dotiki s tlakom, radi tega mora biti naša skrb ravno tako velika za podplat, kakor za kak drugi del čevlja. Ali ste kedaj mislili na to? Ako ste inteligenten in varčen, pozdravite to novo iznajdbo z veseljem ker s tem prihranite najmanj Va stroškov pri obutvi. Ugodna prilika je posebno sedaj, ko so cene jako visoko in ker je zadruga goriških čevljarjev bila prisiljena zvišati cene še za 10U/0. Ccil naraven se rodaja v steldeničicah dveh j ' vrst in sicer: za 25 parov podplatov II za 10 parov podplatov po K 1-00 [I po 80 vin. GLAVNA ZALOGA ZA PK1MOBSKO : G. KLINC M Konm st-9 ~ Yia Ascoli st 18- Išče se za povsod agente in zastopnike Pogoji jako ugodni. 480 — 1 Za vsa v svojo [stroko spadajoča dela se toplo priporoča IGNAC MALI, čevljarski mojster Gorica, Via Morelli štev. 6. Zaloga galoš in garnaš. Izvršujejo se tudi popravila istih. 436-1