/Z TOMIŠUA
Čebelarsko - lovska razstava
Dva dni v začetku decembra je bil Tomišelj pod Krimom kraj, kjer so se zbirali iovci in čebelarji iz okoliških vasi in zaselkov. Prizadevni čiani Lov-ske družine Tomišelj in Čebelarske družine Ig so v osnovni šoli pripravili razstavo. 0 njihovem delo-vanju smo se pogovarjali z Matijo Božičem doigo-letnim predsednikom obeh društev. Čeprav sodi že v siarejšo generacijo, je še vedno aktiven. Kakšen nameri ima razstava?                 ,
Lovci in čebelarji smo se z razstavo, ki prikazu-je našo dejavnost vključili v praznovanje ob 40 letnici osvoboditve in dnevu republike. Namenje-na je mladim, pa tudi vsem tistim, ki jih narava in njeni prebivalci zanimajo. Čebelarstvo je ena iz-med kmetijskih panog, z lovsko razstavo pa smo hoteli mladim pokazati bogastvo naših lovišč in jih spodbuditi k skrbi za divjad in okolje.
divjad, medtem ko se visoka divjad zadržuje na Krimu. Družina zelo dobro sodeluje z okoliškimi KS in kmeti. Pripravljamo lovske razstave, lovci ob obhodih svojih revirjev skrbijo tudi za varstvo spominskih obeležij. Veliko pozornosti posveča-mo vzgoji novih lovcev in dobrim mcdsebojnim odnosom. Na več mestih smo postavili krmišča, solnice, polagamo pa tudi koruzo, repo in peso in tako pozimi skrbimo, da divjad preživi.
Katera divjad se zadržuje na vašem področju?
Na ravnmskem področju imamo stalež fazanov, jerebic in zajcev. Včasih smo letno odstrelili tudi čez 200 zajcev in jerebic, v zadnjem času pa je to število precej upadlo. Kriva so kemična sredstva (pesticidi, herbicidi), ki so nam povzročila veliko škode. Letos smo prvič po dveh letih zopet odprli lov na zajca.
Trofeje so bile prava paša za oči Kako in kje je organizirana čebeiarska družina
Naša družina obsega 5 KS in to Ig, Golo^Zapo-tok, Želimlje, Iška vas in Tomišelj. Ustanovljena je bila 1934, posebno aktivna pa je zadnjih 12 let, ko se je število članov povečalo iz 20 na 60. Iiiiamo nad 1200 čebeljih druzin in 12 kamionov za prevoz čebel. Na OŠ Ljubo Šercer na Igu deluje čebelarski krožek, ki ga vodi Jože Smole, pomaga pa mu tov. Lindičeva. Vsakih nekaj let pripravimo čebelarski tabor, ki je vsakič v drugem kraju in tako skrbimo za popularizacijo našega dela in krepimo sodelovanje s KS.
Kaj vse je prikazano na razstavi?
Hoteli smo predstaviti naše dclo na preprost način, zato imamo tukaj panje raznih oblik in starosti. Razstavljene so tudi točajke, sončni to-pilnik, DO Medex pa nam je posodila nove panje in ostale novejše pripomočke za čebelarjenje. Omenil bi tudi panj za lovljenje čebeljih . rojev, ki ga jc izdelal 80-letni upokojenec Jože Alič. Panj lahko štejemo za izum saj takega do sedaj niso še nikjer izdelali.
Od čebeiarske preidiva k lovski razstavi. Kako veliko je lovišče LD Tomišelj?
Lovišče meri 3400 ha, od tega je približno polo-vica ravninskega lovišča, kjer se zadržuje nizka
Kaj pa visoka divjad?
Visoke divjadi imamo precej. Številni so jeleni, srne in srnjaki, trenutno se na Krimu zadržujejo 4 medvedi, največ težav pa imamo z divjimi prašiči, ki naredijo največ škode. Ker pa je naše sodelova-nje s kmeti zelo dobro nimamo nobenih težav s poravnanjem škode. Vsak, ki dovolj hitro prijavi škodo dobi povračilo iz našega sklada za škodo.
Kakšni so vaši načrti za naprej?
Prihodnje leto, ko bo naša družina slavila 40 letnico delovanja bi radi odprli lovski dom v vasi Planinica nad Podpečjo. S prostovoljim delom vseh članov in z veliko pomočjo kmetov, ki so nam brezplačno odstopili les za gradnjo in opravili veliko prevozov bomo, tako vsaj upamo do pri-hodnjega leta lovski dom dokončali.
Lovska razstava je bila prava paša za oči, saj so bili razstavljeni rogevi jelenov, srnjakov, okli div-jega prašiča, medved in veliko male divjadi in ptic. Razstavljeno je bilo tudi rogovje jelena, ki ga je uplenil Branko Božič in zanj na razstavi v ijubljani 1980 prejel srebrno medaljo.
Zadovoljni smo bili tako eni kot drugi Lovci in čebelarji, in okrog 300 obiskovaicev, ki smo v dveh dnch imeli priložnost videti bOgastvo narave v krajih pod Krimorn.
ALEŠ FEVŽER. foto L. ČUK