Poštnina plačana v gotovini. iirir~r i .......................... ihi hiiiiiihiiibii ten«—n.^.. Maribor, ®onedel;?k marca 1958 Štev. 69. Leto XI?. (XIK.) Cena 1 Din Uredništvo in uprava: Maribor, Grajski trg 7 1 Tel. uredništva in uprave 24-35 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri Velja mesečno prejeman v upravi ali po pošti 10 din, dostavljen na dom 12 din ' Oglasi po ceniku 1 Oglase sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani ' Poštni ček. rač. št. 11.409 m JUTR Včerajšnje ^banske Molitve Včeraj so bile v 49 slovenskih občinah ponovne prekomasacije občinske d vVe’ V srnis'u uradnega poročila je ®oila pri teh volitvah JRZ večino v 39 jocinali, opozicija v 8 občinah, dočim je v dveh občinah zmagala kompromisna ‘sja JRZ. Ponekod je bila volilna ude-®zba precej slaba, v nekaterih podeželskih mestih in trgih pa se je razvila zelo žilava volilna borba. Uradna poročila Pravijo; Srez Maribor desni. breg: Laporje: vol 492. volilo 317 (64.4%). JRZ (Jernej Hoste) 242 (17), opozicija (Jože Černej-sek) 75 (l). Poljčane: vol. uprav. 934, volilo 461 (49.3%) JRZ (Anton Detiček) 433 (24), opozicija (Franc Vezjak) 28 (0). ^I°venska Bistrica: vol. uprav. 1364, volilo 1144 (78%). JRZ (dr. Boštjan Schau-hach) 578 (25), opozicija (dr. Pučnik) 566 (5). Črešnjevec: vol. uprav. 422, volilo 328 (77.7%). JRZ (Simon Pušnik) 117 (2), opozicija (Viktor Kodlič) 211 (16). Spodnja Polskava: vol. uprav. 607. volilo 281 (47.8%). JRZ (Matija Kotnik) 28'4 (18). Srez Maribor levi breg; Sv. Lenart v Skvvenskih goricah: vol. uprav. 647, vo-^9.346 (53.4%), JRZ (dr. Marjan Štuhca) 34Q (24). Sv. Rupert v Slov. gor.: uprav. 742, volilo 541 (72.9%), JRZ . ranc Korošec) 355 (16), opozicija (Jo-SlP Zelenik) 206 (2). Sv. Trojica v Slov. : vol. uprav. 576, volilo 469 (81.4%). JRZ I (Valentin Klemenčič) 261 (15), JRZ ** (Matija Vračič) 208 (3). Srez Ljutomer: Razkrižje: vol. uprav. ^6, volilo 466 (71%). JRZ (Ignacij Haj-ftovič) 335 (17), opozicija (Stefan Skram-*iec) 131 (1). Štrgova: vol. uprav. 1033, volifo 728 (70%). JRZ (Anton Trstenjak) p® (3), opozicija (Tomislav Kovač) 46V pl). Veržej: vol. uprav. 317, volilo 192 '65.5%). JRZ (Franc Glunder) 192 (18). Srez Dravograd-Mežica: vol. uprav. °7l. volilo 346 (60.5%). JRZ (Maks Prat-^ekar) 77 (l), opozicija (Robert Lampreht) 269 (17). Remšenik: vol. uprav. J>0, volilo 185 (37%). JRZ (Ivan Jeršič) '85. Črna: vol. uprav. 1188, volilo 780 '65.65%). JRZ (Ivan Turk) 430 (20), opo-^cija (Franc Knez) 350 (4). Kapla: vol. uPrav. 430, volilo 344 (80%). JRZ I (Peter Kopricnik) 145 (2), JRZ II (Miha Hartman) 199 (16). Srez Lendava - Genterovci: vol. upr. volilo 430 (79%). JRZ 1 (Franc Hc-;-Senji) 3 (0). JRZ II (Miha M! narič) 216 ^5), opozicija (Janez Jašar) 211 (3). Srez Murska Sobota - Bodonc': vol. “Prav 791, volilo 451 (57%). JRZ I (Lud-Hodošček) 385 (IS), JRZ II (Ludvik ‘-Uhk) 56 (0). Cankova; vol. uprav. 534, dolilo 288 (53.9%). JRZ (Viktor Hogler) j 8 (18). Gornji Petrovci: vol. uprav. ,69, volilo 657 (61.4%). JRZ (Adam Dolar) 657 (24). Grad: vol. uprav. 1.329, vo-go 405 (30 5%). JRZ (Franc Bačič) 405 1*4). Kupšinci: vol uprav. 418. volilo (55.2%). JRZ (Janez Titan) 231 (18). Iv^tna: vol. uprav. 862, volilo 229 %). JRZ (Janez Fartek) 229 (24). ‘'Srtianci: vol. uprav. 1137, volilo 948 83.4%) JRZ 1 (Geza Vezir) 4&S (20), *vZ H (Štefan Kuhar) 460 (4). Pečarovci: ,°I- uprav. 964. volilo 501 (51.9%). JRZ >36 (2), JRZ II 365 (16). Šaiovci: vol. “Prav. 1144, volilo 728 (63.6%). JRZ I 34 (4). JRZ II 394 (20). Pertoča: vol. “Prav. 1163. volilo 401 (34.5%). JRZ 40! “4). Puconci: vol. uprav. 741, volilo 437 ••>8.7%), samo opozicijska lista Štefana J'-uharja 437 (18). Selo v Prekmurju: vol. “Prav. 1149, volilo 695 (57.3%). JRZ I (D. JRZ II 483 (2.3). Srez Slovenjgradec: Slovenjgradec: Frankovci prodiralo moti mmskš obali SARAGOSA, 28. marca. Kolona gene. raia Vagua prodira v smeri proti morski obali. V teku zadnjih 24 ur ;e padlo mesto Caldare. Mesto Frasa je obkoljeno. Prve Frankove predstraže so že prodrle v mesto. Velika ofenziva generala Franca na aragonska fronti je beležila včeraj nove velike terenske uspehe. Frankovci so zasedli več strateško važnih točk, ki so za nadaljevanje vojnih operacij velike važnosti. Opaža se, da nudijo edini od- pc. §e inozemski komunistični oddelki, ki skušajo preprečiti dohod do morja, ker se ob morsk? obali nahajalo aafveč- in Italijo. Mus-i je taki at, zopet v nekem milanskem govoru, ugotovil, da je »pripravljanje moralnih, političnih in gospodarskih pogojev že tako napredovalo, da je stvorjena za konkretno prijateljstvo«. ogajanja med obema vladama so se nato nadaljevala, dokler pred letom dni n.so.dovedla do formalnega sklepa prijateljskega pakta. Poleg drugega je pod-pis prijateljske pogodbe prinesel za Jugoslavijo veliko razbremenitev, zlasti zaradi tega ker je pomenil smrten udarec za do takrat tako močno revizioni-icno akcijo, ki se je vedno zanašala na moralno pomoč ravno iz Rima. Jugo-slovenska diplomacija je bila na ta način osvobojena velikega bremena, ki je stalno motilo in oviralo njeno delo. Politični sporazum je bil dopolnjen z gospodarskim sporazumom. Medsebojni gospodarski odnoša.ii, ki so bili zaradi dopolnjujoče se gospodarske .strukture obeh držav že poprej zelo živahni, so se sedaj še poglobili in okrepili. Naš izvoz v Italijo se je močno povečal in se je v drugem polletju lanskega leta gibal na povprečni višini okrog 60 milijonov dinarjev na mesec, medtem ko je znašal v prvem polletju le nekaj nad -10 milijonov mesečno. Tudi naš uvoz iz Italije se je v prvi dobi znatno dvignil, vendar je v drugem lanskem polletju nekoliko popustil, kar je imelo za nas neugodne posledice. Naglo je namreč pričel naraščati saldo naših terjatev v Italiji, kar seveda ovirajoče vpliva na naš izvoz. Zemlia bobni, rušiio se cerJr^e in Večmilijonska škoda radi včerajšnjega potresa — Nalhujie razdejanje v Koprivnici — PaUrssnš eoicenfer v 3©Sie*ara rsri SCanrtvniei — Zassfsb v paniki it W V aa 'Inišnici, ker se je z zidov rušil omet in padal na postelje. Včerajšnji potres je silno vznemiril prebivalstvo ir« povzročil večmilijonsko škodo, ki se trenutno še ni do podrobnosti mogla oceniti Sftcdm fifakie 7rr , nr»l—TTTT Drugo kolo imaSnih tekem za prvenitvo LNP 3SSIC Maribor porazi! Kranjčane — Pičla zmaga Čakovčanov nad SK Železničarjem ©dvzeii SK Celju obe Sočki — V prvenstveni tabeli vodi še dalje ISSK Maribor S tremi tekmami se je včeraj nadalje valo finalno tekmovanje za prvenstvo LNP lil sicer v Mariboru, Čakovcu n itodia ftadio - Ljubljana Ponedeljek dne 28. marca. 12.: Plošče — 12.45: Poročila — 13.00: Napovedi — 13.20: Opoldanski koncert Radijskega orkestra — 14.: Napovedi — 18. Zdravstvena ura: Strela in druge izredne poškodbe (dr. Brecelj) — 18.20: Fi-bich: Na večer, simfonična pesnitev — Celju. V Mariboru je, kakor pričakovano, zmagai ISSK Maribor nad moštvom SK Kranja, prav tako Čakovački SK nad SK Železničarjem v Čakovcu. Zmago ISSK Maribora in Čakovačkega SK je bilo pričakovati, nemalo presenečenje pa nam je prinesla tekma med Hermesom in SK Celjem v Celju, kjer se je Hermesu posrečilo, da je svojemu nasprotniku odvzel obe točki. Situacija v prvenstveni tabeli je po včerajšnjih tekmah sledeča: ISSK Maribor Čakovački SK Hermes SK Železničar SK Kranj SK Celje 2 2 2 2 2 o 0 0 0 1 2 9 5:0 5:3 6:3 5:6 1:6 0:4 ISSK Maribor : SK Kranj 4:0 (2:0) Za prvi nastop enajstorice iz gorenjske metropole .ie vladalo precejšnje zanimanje in se je zbralo na stadionu SK Železničarja okoli 800 gledalcev. V vsem svojem poteku je bila tekma v resnici tipična prvenstvena borba. Bila ie ostra in ogorčena, vendar pa ni1 nikdar prešla iz okvira dopustne borbe. SK Kranj je postavil na polju izrazito borbeno moštvo. Najboljše orožje je imel v dobro razpoloženi ožji obrambi. Tudi krilci so ugajali, dočim je bila napadalna vrsta najslabši del moštva. V polju so Kranjčani predvajali dobro igro. čim pa se je napad prebil do nasprotnikovega kazenskega prostora, pa so gostje popolnoma odpovedali ter zastrelili najsi-gurnejše pozicije. Njihov napad je igral zelo raztrgano ter so si pomagali z visokimi kombinacijami, s pomočjo katerih se jc moštvu sicer posrečilo, da je pretežni del igre prevladovalo na polju, toda s takšnim načinom igre ni moglo uspeti, ker je nasprotna! obramba z lahkoto ter v kali zatrla vsak poizkus streljanja iz neposredne bližine na go!. ISSK Maribor sicer ni briljiral, vendar je predvajal mnogo boljšo igro kakor preteklo nedeljo proti SK Celju. To velja zlasti za napadalno vrsto, ki je predvajala koristno igro in kar je glavno: streljala je iz vsake pozicije. Tudi krilci so dobro opravili svoje delo, zlasti pri defenzivnem poslu. Ožja obramba, ki je imela najtežje delo, se je dobro borila, le na trenutke smo pogrešali sigurnosti v startu. Glede poteka igre bi bilo omeniti, da so Kranjčani uprizorili lepe napadalne akcije v prvi polovici vsakega polčasa, ■ko so z vsemi svojimi silami nekajkrat ogrožali nasprotnikovo svetišče. ISSK Maribor je petem, ko je nasprotnik potrošil svoje energije, prešel k protinapadom, ki so imeli več efekta ter se je Pri veršku v 28. minuti prvega polčasa posrečilo, da je prvokrat žoga obtičala v nasprotnikovi mreži. V 31. minuti je Vodeb bil uspešen. V drugem polčasu pa je dosegel tretji gol za ISSK Maribor zopet Vodeb in sicer v 31. minuti, nakat je Miloš v 33. minuti postavil končni rezultat 4:0. Sodil je g. R e i n p r e-h t iz Celja. Napravil je sicer nekaj napak, v splošnem pa je bil dober in objektiven sodnik. Čakovački SK : SK Železničar 3:2 (2:0) Dasi SK Železničarju niso pripisovali nobenih šans za zmago na vročih čakov-skih tleli, bi .vendarle skoro pripravili Mariborčanom presenečenje. ČSK je moral napeti vse sile. da mu ni SK Železničar odščipnil točke. Pri ČSK sta bili prav dobri zadnji formaciji, dočim napadalna vrsta ni popolnoma ustrezala. Slično je bilo tudi v vrstah SK Železničarja, kjer je popolnoma odpovedala desna stran napada. Goli so padli: V 6. in plošče — 18.40: Janez Mencinger — ob lOOletnici rojstva (prof, Fr. Vodnik) — 19.: Napovedi, poročila — 19.30: Roman tika Poljanske doline (Jože Bekš) — 19.50: Zanimivosti — 20.00: Prenos iz Celja: Koncert Celjskega pevskega društva. Dirigent: Pec Šegula. Večer dr. A. Sclnvaba — 21.30: Plošoe — 22.: Napovedi. poročila — 22.15: Radijski orke- ster. 25. minuti prvega polčasa ter v 4. minuti drugega polčasa po ČSK, tako da so domačini že vodili s 3:0. SK Železničarju se je posrečilo, da je v 10. in 28. minuti znižal rezultat na 3:2. Dober in objektiven vodja je bil g. Veble iz Celja. SK Hermes : SK CeSje (3:0(2:0) Hermes je zasluženo zmagal, ker je imel boljšo napadalno vrsto. Celjani so popolnoma odpovedali. Dober sodnik je bil g. Kopič iz Maribora. Ostale nogometne tekme Ljubljana: SK Ljublrana: J e dinstvo 3» (2:1). Zagreb: BSK:Hašk 2:1, Gradjanski: Hajduk 3:2. * Beograd: Bask:Skivija 2:0, Jugoslavija :Concordia 5:1. B^3BSiaSBBHaaB8BBnW h jjflggg iodpute Zborovanje obmejnilTgasilcev. Te dni se je vršil izredni občni zbor gornjerad-jonskih gasilcev, ki ga je otvoril in vodit predsednik gasilske čete Jože Hrastelj. Za zborovanje je bilo veliko zanimanje in je bila izvoljena s 33 proti 1 glasu naslednja nova uprava: J. Hrastelj predsednik, Rudolf Koler tajnik, Franc Kolarič blagajnik, Stane Cividini poveljnik, Josip Probst, poveljnikov namestnik, Friderik Zupanc, tajnik poveljstva, Friderik Flei-singer, orodjar, dr. Vinko čremošnik zdravnik, oddelna vodja: Rudolf Koler in Alojz Hojs, rojnika: Ivan Jaušovec in Ignacij Budja, namestnika Rudolf štelcer in I-ranc Sterniša. Nadzorni odbor: Karol Hojs, Franjo Motoh, Ivan Kozar, Anton Korošec in Friderik Skremka. Zaslužni poveljnik S. C i v i d i n i, ki je svojčas podal demisijo radi postopanja F. Snoja, jc izjavil, da to mesto zopet sprejme. Tekmovanje v cross-countryju v Mariboru Kakor smo poročali bi moralo biti vče raj na stadionu SK Železničarja tekmovanje za prvenstvo Maribora v cross-countryju. Tekmovanje pa se ni meglo izvesti, ker je Zveza slovenskih lahkoatletskih klubov v Ljubljani v soboto brzojavno prepovedala start neverificiranih atletov. Radi tega je SK Železničar priredil samo klubsko prvenstvo, na katerem so startali tudi atleti SK Maratona. Rezultati so bili naslednji: J Unior jj B: 2000 m: startalo 19 atletov, in sicer 10 Železničarjev in 9 Maratoncev. Prvenstvo SK Žckzuičarja si ie priboril v tej disciplini Kramaršič v času 6.51, 2. Muraus 6.52, 3. Kos 6.54. Pri Maratonu jc bil prvi Klančnik v času 6:31, 2. Horvat 6.42, 3. Dobnikar 6.51. Juniorji C: 2500 m: Startalo je 12 atletov SK Železničarja: 1. Rotner 8.10, -• Perko 8.39, 3. Bizjak 8.42. Seniorji: 5000 m: Startalo je 9 atletov SK Železničarja in 11 atletov SK Maratona. V ekipi SK Železničarja je bil prvi Zupan v času 17:54.2, 2. Muraus 18.09. 3. Stranko 18.54. Od atletov Maratona pa je bil najboljši Stojnšek v času 17.18.4, 2. Marin;i 18.16, 3. Moš 1S.1-6. m duMke jnm'm Kolektivna slikarska razstava D. Klemenčiča otvorjena V kazinski dvorani je bila včeraj dopoldne otvorjena umetnostna kolektivna razstava mladega slikarja Dore ta Klemenčiča. V lično pripremljenem razstavnem prostoru so se zbrali številni mariborski kulturni delavci, da prisostvujejo otvoritvi. Prišli pa so v lepem številu tudi mariborski odličniki z mestnim županom dr. Juvanom na čelu. Umetnostno razstavo mladega in modernega realista je otvoril s prisrčnimi in globoko zajetimi besedami prof. Branko Rudolf, ki je v jedrnatih obrisih uvc-^el vse navzoče v produkte umetniškega ustvarjanja D. Klemenčiča, ki razstavlja 59 svojih del, med katerimi nale-t!nio pretežno na olja, akvarele in pero- risbe. Dore Klemenčič je sin naše Savinjske doline. V svojem slikarskem realizmu je vzrastel iz domačih tal in ga dičijo pri tem široki razgledi. Iz njegovih slik veje vpliv domače, prirode in pokrajine ter se v svojem ustvarjanju bistveno razlikuje od naših slikarjev-južnjakov. Dore 'Klemenčič je eden izmed tipičnih slikarjev naše mlajše generacije. Razstava je zbudila v Mariboru mnogo zanimanja in si jo bodo nedvomno ogledali prav vsi, ki se zanimajo za našo domačo likovno in slikarsko umetnost. Po otvoritvi so si gostje ogledali razstavljene slike, ki zelo ugajajo. Maribor dobi nov kino, novo večnadstropno palačo Davi so zapeli krampi in lopato ob starem mestnem stolpu v Grajski ulici v nadaljevanju vrta kavarne Astoria. Vsestransko neumorni in podjetni g. Gju-*o Val jak, ki se mu ima Maribor zahvaliti za marsikatero velikopotezno zamisel (Grajska klet. Avtomatični bifet itd.) bo namreč na mestu, kjer je sedaj stari mestni stolp, zgradil novo najmo-derneje urejeno, večnadstropno palačo, ki bo med najponosnejšimi stavbami sodobnega Maribora v središču mesta. V pritličju bodo čakalnice, zadaj velika, moderna kinogledališčna dvorana s posebnimi stranskimi prostori. Važno pri tej novi stavbi je, da bo zidana v novi, ravni gradbeni črti ter bo na ta način sedaj nekoliko vijugasta cesta regulirana ter izravnana s črto Astorija—poslopje realne' gimnazije. Nova stavba bo dajala skupno s prenavljajočim se gradom poselili pečat vsemu temu delu mesta. Vo-salno parcelo Grajska ulica-Gregorčiče-va ulica je g. Valja k tudi prodal ter bo kupec zgradil tamkaj novo večnadstropno stanovanjsko hišo. Gradbena dela je poveril g. V a 1 j a k stavbni tvrdki gg. inž. J e 1 e n e c in Š 1 a j m e r, do-čim vrši gradb. .ladzorstvo inž. arh. Drofenik. Gospodu Valjaku, ki bo dosedanji kino Union še obdržal, gre za hvalevredno iniciativo, s katero bo Maribor dobil novo, najmoderneje urejeno stavbo, polno priznanje. Belj mOžanci na Pohorju. V noči na nedeljo se je vreme nenadoma spreme-nilo in je pričelo deževati. V višjih legah je prehajal dež v sneg in včeraj zjutraj so se Mariborčani predramili v hladnem pomladanskem jutru. Gori na Pohorju se je odražala snežna belina. V Mariboru pa so se radi močno ohlajenega ozračja pojavili zimski površniki. Kmalu po potresnih sunkih okoli pol 13. pa je celo nekoliko zasnežilo. Spopedno je zavel precej močan veter, ki je pri hiši Ob bregu št. 30 podrl celo plot, ki je zgrmel na zasebnico Alojzijo Jodlovo. ki so ji pa-santje morali pomagati, da je lahko zopet vstala ter nadaljevala svojo pot. Ljudska univerza. Drevi ob 20. uri predava o mednarodnih gospodarskih in socialnih problemih odlični gospodarstvenik in predavatelj univ. profesor dr. Milan Ivšic iz Zagreba. V G raz \ soboto 2. aprila vozi poseben »Putnikov« avtokar: vožnja in vizum. le Din 100. Takojšnje prijave pri »P ut ni k u « Maribo r-Cel je-P tuj. Ljudsko zlo, ki zadaje zdravnikom skrbi, Paradentoza je nevarna bolezen zobnega mesa. ki ima vedno za posledico izpadanje zob. Danes je znano, da se tudi zobni kamen prišteva k povzročiteljem te bolezni pa je zato tudi tako važno, boriti se zoper njega. Za nego zob uporabljajte vedno Sargov Kalodont, edino zobno kremo v naši državi, ki vsebuje sulforicin-oleat ter z rednim čiščenjem zanesljivo odstrani zobni kamen in prepreči njegovo ponovno tvorbo. Cercle franpais. Odbor francoskega krožka v Mariboru vabi vse člane na občni zbor, ki bo jutri 29. t. m. ob 19. uri v društveni čitalnici Gregorčičeva ul. -1. Opozarjamo na velik koncert Glasbene matice, ki bo ^prihodnji ponedeljek. Poleg Brahmsa in Wagnerja je še prekrasna Forsterjeva kantata za zbor, orkester »Turki na Slevici«. Predprodaja vstopnic pri Putniku. Angleško predavanje. Jutri v torek 29. t. m. predava v realki, pritličje levo ob 20. uri Miss Oxiey o »Škotski« s slikami. Vstopnine ni. Važno za novinarje. Člani mariborskega novinarskega kluba se nujno pozivajo, da izroče svoje lanskoletne železniške legitimacije klubovemu vodstvu najkasneje danes, ponedeljek, 28. t. m. do 17. ure. Zamudniki ne morejo računati s tem, da bodo pravočasno dobili svoje nove legitimacije. Naše smreke plovejo po Nilu. Za plovbt. P° Nilu potrebujejo jambore, za katere so se kot posebno primerne izkazale naše smreke z vitkimi vrhovi. Naši lesni trgovci, ki imajo zveze z večjimi družbami v Egiptu, so izsledili izmed drugih krajev našega Kozjaka posebno tudi nasproti Vršniku ležeče gozdnato in razgledno slikovito Garo (najbrže od Gore), kjer je nekdo od posestnikov pripravil večjo množino smrek za prevoz preko Reke v Egipt. Zanimivo je pri tem to, da so naše smreke tam ob Nilu dobile naziv »siromašni les«, in sicer ker ga končno na drobno kupujejo večinoma siromašni beduini. Volilcem občine Slov. Bistrica se podpisan; tako v svojem Imenu kakor tudi v imenu sokandidatov najlepše zahvaljujem za izraženo veliko zaupanje ob pri-liki včerajšnjih občinskih volitev. Dr. Josip Pučnik, odvetnik v Slov. Bistrici kot nosilec združene gospodarske liste. fteme vesti Razstava italijanske umetnost; v Beogradu je bila včeraj slovesno otvorjena. Prisostvoval ji je tudi knez namestnik Pavle. Otvoritveni nagovor je imel prosvetni minister Magaraševič, nakar sta spregovorila italijanski minister za narodno kulturo Alfi eri ter prof. V ol-p i. Knez namestnik Pavle je v svojem uagovoru povdarjal hvaležnost Italiji za dragoceno blago, ki nam ga je poverila, nakar je otvoril razstavo italijanskega portreta skozi stoletja. Ob tej priliki je knez namestnik Pavle odposlal Mussoliniju prisrčno pozdravno brzojavko in je bilo izročenih več odlikovanj zaslužnim organizatorjem tc razstave. Senat odgoden. V soboto je senat končal s proračunskimi razpravami ter je sprejel novi proračun ter finančni zakon za prihodnjo poslovno dobo. Za proračun je glasovalo 53 senatorjev, 16 pa proti. Prihodnja seja senata bo sklicana pismeno. Generalu Sarkotiču so odvzeli pokojnino. Kakor znano, je pokojni kancelar Dollfuss priznal generalu Sarkotiču, ki je stalno rovaril proti naši državi, častno pokojnino 1000 šilingov mesečno. To pokojnino so mu sedaj črtali. Mussolini obišče v kratkem Trst, kjer ni bil že 17 let. Nemški socialisti v češkoslovaški republiki ostanejo v vladi. Na mesto dosedanjega preds. stranke dr. Czecha, ki je bil v vladi, stopi sedaj v praško vlado novi strankin predsednik Jaksch kot minister brez listnice. Dunajski nadškof in kardinal dr. Inn>t-zer je izdal novo okrožnico avstrijski katol, duhovščini. V tej okrožnici pravi, da brezpogojno priznava Hitlerja in njegov režim, da pomeni združitev Avstrije z Nemčijo, uresničenje božje ideje narodne skupnosti ter da naj voditelji katoliških mladinskih organizacij nemudoma prestopijo v narodno socialistične mla- V* Kino Union. Od ponedeljka do četrtka »Sveta Terezija«. Mladost, življenje in smrt sv. Terezije se prikazuje v nepopisno lepili slikah. Pcncdeljek, 28. marca: Zaprto. Torek, 29. marca, ob 20. uri: »Dva ducata rdečih rož«. Premiera. Red C. Sreda, 30. marca: Zaprto. Četrtek, 31. marca ob 20. uri: »Nečak«. Red B. . Izvrstna komedija na mariborskem odru. Skozi vsa tri dejanja zelo napeta, duhovita in zabavna Benedettijeva komedija iz meščanskega življenja sodobnega Rima »Dva ducata rdečih rož« žanje vsepovsod take uspehe, da se tudi pri nas pričakuje posebno zadovoljiv obisk že jutri (v torek) pri prvi vprizo-ritvi v režiji Joška Koviča. PTUJSKO GLEDALIŠČE. P°tek 1. aprila 1938: Dr. M. Šnuderl »Lopovščine«. Režija in scena: J. Borko. V ptujskem mestnem gledališču vpri-zore v petek 1. aprilu dr. M. Šnuderlove »Lopovščine« v J. Borkovi sceni in režiji. V treh skečih nastopijo gg. Špat, Drolc in. Drobinova. V prvem skeču igra vlogo Petriča g. Špat, vlogo Slavka g. Drolc in vlogo Milice gdč. Drobinova. V drugem isti igralci v vlogah notarja, notarskega pripravnika in klientke, v tretjem pa igra zdravnika g. Drolc, pacientko Drobinova, komisarja g. Špat. dinske organizacije. Čemu ni neki dr. Iunitzer že pred leti razglašal teh idej. pa bi ne bile potrebne neštete žrtve na vseh straneh ter iz vseh političnih struj. Žena: Ti si največji osel na svetu. Mož: Seveda, sicer pa ne bi ti imela para. Mož brez ficka,klije hotel mariborski mestni obesni posoditi 70 milsionov dinarjev Ob senzacionaEni aretaciji »konzula" Klausa ~ Oglašajo se tudi zagrebški upniki Zdravnik: Torej kje vas čevelj žuli? Bolnik: V vratu. Poročali smo v sobotni številki o sen zacionalni aretaciji »bivšega konzula« 451etnega g. Edgarja Klaus a. Sedaj smo. dozirali o tej zanimivi aferi še sledeče zanimive podrobnosti: Klaus, ki se je izdajal za bivšega konzula, je brez državljanstva ter je imel rudosledno pravo za rudokop Stanovsko pri Poljčanah. Klaus je ves čas svojega bivanja v Mariboru živel zelo razkošno ter se je gibal izključno le v takozvanih boljših krogih. Bil je stalen gost mariborskih elitnih kavarn, kjer so ga videli od časa do časa z raznimi tujimi osebami. Njegova aretacija je sledila na prijavo nekega mariborskega odvetnika, češ da je ogoljufal njegovega klienta za večjo vsoto. Omenjeni odvetnik je policijo zaprosil, da se Klausu odvzame potni list. tako da ne more odpotovati, predno ne uredi svojih obveznosti. Mariborska policija je »konzula« Klausa aretirala v neki mariborski kavarni, kjer je bil pravkar pri obilnem zajtrku. Mož so je ob aretaciji, ki jo je izvršil polic, uradnik Kazimir Kukovič, silno razburil ter je pokazal policijskemu uradniku legitimacijo, iz katere je razvidno, da je konzul Danske in da ima v naši državi posebno misijo. Na policiji so »konzula« pričeli zasliševati ter je z ogorčenjem zavračal vsak sum. Policija je nato Klausa temeljito preiskala, napravila je tudi hišno preiskavo ter našla cel kup raznih dokumentov in legitimacij. Tako je med najdenimi dokumenti bila legitimacija švicarskega zunanjega ministra, nemškega zunanjega urada, nadalje listine od zunanjih ministrstev Poljske, Litve. Madžarske in celo sovjetske Rusije. Klaus, ki je Zid, pa je imel tudi legitimacijo narodno socialistične stranke v Monako- vem, kar mu je najbrže omogočilo, da se je uspešno gibal v tukajšnjih nemških krogih. Klausa je policija danes ves dan zasliševala. Kakor je dognala dosedanja preiskava, je »konzul« Klaus ogoljufal lepo število Mariborčanov za čedne vsote denarja. Preiskava pa ie tudi dognala, da je bil konzul radi goljufije že obsojen, in sicer v Berlinu, od koder so ga potem izgnali. ^ Dokumenti in legitimacije, ki so jih našli pri Klausu, so vsi ponarejeni. Po poreklu je Klaus iz Baltika. V Mariboru si je znal Klaus pridobiti zaupanje vseh krogov, ki jih je temeljito izkoristil. Aretirani Edgar Klaus, ki je rojen v Rigi. je prišel v Maribor leta 1933, kjer se je nastanil v hotelu »Orel«. Izdal se je za danskega konzula in to kljub temu, da ne* govori niti besedice danščine. S svojim nastopom si je znal pridobiti zaupanje boljših maribors-kih krogov in se je nekaterim predstavljal tudi za švedskega konzula. Kakor smo izvedeli, je »konzul Klaus« ponudil mestni občini mariborski posojilo v višini 70 milijonov dinarjev, katero vsoto bi dob*! od nekega švicarskega bančnega koncerna. Klaus je zares vodil zadevno korespondenco ter je izvabil na račun posojila od nekega Mariborčana 50.000 dinarjev, ki mu jih je obljubil vrniti, čim bo posojilo postalo perfektno. Klaus pa ima na vesti tudi številne druge goljufije in je oškodoval razne osebe za zneske, ki presegajo pol milijona dinarjev. Denar si je znal preskrbeti na razne načine. Enkrat je dejal, da rabi denar za finansiranje neke dobičkanosne trgovine, drugič, da ima svoje premoženje v Nemčiji in da ne more trenutno do njega, tretjič, da mu je banka nakazala denar, pa ga bo dobil za nekaj dni itd. Pri vseli svojih operacijah je pokazal zadevne dokumente, iz katerih je bilo zares razvidno njegovo poslovanje, oziroma dejstvo, ki ga je znal spretno prikazati. Seveda so bili vsi dokumenti ponarejeni. Zanimivo je, da »konzul« Klaus ob aretaciji ni imel ničesar drugega, razen tega, kar je imel na sebi. V svojem stanovanju je imel le kovčeg. v katerem je shranil »dokumente« v teži več kilogramov. Imel je pisemski papir od številnih inozemskih bank, konzulatov itd., ki jih je po potrebi izpolnjeval ter uporabljal. Kako je Klaus prišel v posest teh listin, še ni dognano, verjetno pa je, da jih je ukradel. Tudi ni imel Klaus ob aretaciji niti dinarja pri sebi ter je že nekaj mesecev razkošno živel na račun natakarjev in plačilnih v raznih mariborskih gostinskih podjetjih. »Konzul« Klaus se sedaj nahaja v policijskih zaporih in uživa isto hrano, kakor drugi zločinci, ker nima uiti dinarja, da bi si dobavil lastno hrano. Na našo sobotno vest o njegovi akaciji so se zglasili pri obiaštvih številni oškodovanci, katerih je vsako uro več. Oblastva nadaljujejo s preiskavo ter je \erjetno, da se »konzul« Klaus povsem drugače piše. Govori namreč samo nemščino in ruščino. Vest o njegovi aretaciji je prodrla tud; že do Zagreba, kjer je taksito oškodoval razne osebe za večje zneske. Tako je že neki zagrebški indu-strijec prijavil, da je »konzulu« Klausu posodij 180.000 dinarjev, nekateri drug* industrijei pa zneske od 20.000 do 50.000 dinarjev. Klaus se ni namreč nikdar zadovoljil z manjšimi vsotami, marveč si je vselej »izposojal« večje vsote denarja, ki jih pa ni nikdar vrhil. Oražfverao delo mnogo idealizm žrtvovalnosti Sezona občnih zborov gre sicer h kon-I dr. Ferdo Lašič. Vinko Lašič, dr. Vilko cu, vendar pa je v Mariboru toliko dru- Marin, Otmar Meglič. Makso Merčun, štev, da niso mogla imeti vsa še svojih; Anton Paš. Hinko Sax in Joža Smerdu, občnih zborov, tako da je bilo društveno ;Nadzorni odbor: Josip Ajdišek, Ante Kus življenje tudi včeraj v posebno živahni razgibanosti. Društveno delo. ki je ne- malokrat precej nehvaležno, zahteva mnogo idealizma in požrtvovalnosti. Spričo tega gre številnim nesebičnim in marljivim društvenim funkcionarjem, ki so v klenih, izčrpnih poročilih zajemali pregled društvenega dela v pretekli poslovni dobi, tem večje priznanje vse naše javnosti. Hišni posestniki v Mariboru so se zbrali včeraj dopoldne pri »Orlu s. Občni zbor je otvoril in vodil zaslužni in dolgoletni predsednik g. Otmar M e-gtič, ki jo v svojem izčrpnem poročilu orisal splošen položaj, v katerem se nahajajo hišni posestniki. Omenjal je, da je davčna obremenitev hišnih posestnikov v Mariboru večja kakor v Ljubljani, socialni davek je sicer potreben, vendar pa bi bilo primerneje, da bi mestna občina prodala svoje nedonosne stanovanjske hiše v Smetanovi ulici ter na ta način prišla do sredstev, ki bi jih lahko uporabila pri socialnem skrbstvu. Hišnim posestnikom grozj sedaj celo 10 % cerkvena doklada. Upravno sodišče v Celju je priznalo pri-rastkarino kot nezakonito. Občina se je sicer pritožila proti tej razsodbi na državni svet, vendar pa dokončne razsodbe doslej še ni. Sledili sta poročili tajnika dr. Marina in blagajnika Maksa Merčuna. Odbor je nastopal vsepo in Alojz Lenz. Odbor se bo konstituiral na svoji prvi seji. Pri slučajnostih se je razvila živahna debata, predvsem o slabih cestah v Mariboru s posebnim ozirom na V. mestni okraj. O. Kerin pa je naglašal potrebo, da se do tezenskega kolodvora izpelje pot iz Magdalenske ulice. Marihornki biijardisti so zborovali v soboto zvečer v kavarni »Jadran«. Občni zbor je otvoril in vodil predsednik mariborskega biljardnega klu- Za ustanovitev Jugoslovensko italijanske trgovske zbornice v Trstu se zavzema tržaški »Piccelo«, kri pravi, da ima Trst vse predpogoje, da postane glavni emporij slovenskega izvoza. Živ'nski sejem v Šmarju pri jelšah. Cene: voli I. vrste 5—5.50 din., 11. vrste 4—4.50, 111. vrste 3—3.75. telice I. vrste 4.50—5, II. vrste 4—4.50. III. vrste 3-3.50 din. Krave I. vrste 3.50—4. II. vrste 3— 3.50, III. vrste 2—2.50, teleta 1. vrste 5— 6, II. vrste 4—5 za kg žive teže. 28% čistega dobička jugosl. poštne uprave donašajo slovenske pošte! Rok za prošnje za zaščito kmetijskim zadrugam podaljšan. »Služben list« je objavil spremembo uredbe o spremembi uredbe o zaščiti denarnih zavodov in njih upnikov z dne 23. novembra 1934. Z novo uredbo se kmetijskim zadrugam in njih zvezam podaljšuje rok, do katerega morejo zaprositi za zaščito, do 23. avgusta 1938. Izvoz koruze. Te dni smo izvozili v Ščepec soič Nekateri najtežje pričakujejo izum, ki bi onemogočal živim ljudem misliti. Zdaj namreč lahko onemogočijo samo mrtvun ljudem misliti. * Iskrenost je dandanes največji luksuz, ki si ga ne morejo privoščiti niti diktatorji. vodeči tajnik g. Florijan Bemlc-r, blagajnik ravn. Klobučar in v imenu nadzornega odbora g. Š®r8c. Klub šteje 58 članov in zelo vneto deluje. Pri volitvah je bil izvoljen dosedanji odbor s predsednikom ravn. Klobučarjem na čelu. Pr! Gambiti čev^arjš Včeraj dopoldne je bil pri Gambrinu redni občni zbor tukajšnjega Združenja čevljarskih mojstrov. Občni zbor je otvoril dolgoletni predsednik g. Krajce r ki jc podal izčrpno predsedniško in tajniško poročilo. Združenje šteje 232 članov, ki zaposlujejo 104 pomočnikov in 68 vajencev. Blagajniško poročilo je podal Štefan Godec. Prejemki so znašali 21.618.95. izdatki 21.406.84 din. Proračun izkazuje 34.230.25 din dohodkov in prav toliko izdatkov. Za nadzorni odbor je poročal g. Franc G r e i f. Volitev upravne- ba g. Edo Ivančič. Poročali so posle- Anglijo 1800 vagonov koruze, in. sicer za 96 par za kg. Anglija bo kupila od nas 3000 vagonov koruze, ki pojdejo preko Splita in Sušaka. Živinski sejem v Ptuju. Na zadnji živinski sejem je bilo prignanih 145 volov, 274 krav. 10 bikov, 44 juncev, 89 telet, 197 konj in 17 žrebet: skupaj 776 glav, prodanih pa je bilo 271 glav. Cena volom je bila 4.50 do 5.50, krave po 2 do 4, biki po 4 do 4.70, junci po 4 do 4.80, teleta pa po 4 do 6 din za kg žive teže. Konje so prodajali po 1.500 do 8.000 din, žrebeta pa oo 1.300 do 3.500 din za komad. Na zemlji bo vedno judi dovolj prostora. za vse pametne Samo človeštvo je bilo dovolj neumno, da je izumilo vojno in tudi dovolj neumno. da si še vedno lasti ta nesrečni patent. * Dandanes spada med pravila olike, da pozdravljamo tudi razbojnike. Blagor ubogim na zakupu srečo. duhu, ker imajo v Pravih pesimistov je zelo malo na svetu. kajti pravi pesimist postaneš, ko se prostovoljno posloviš od sveta. Življenje je lepo že se vsi bojimo smrti. zaradi tega, ker i Čitalnica, ki je bila nedavno ustanov-jljena, je deležna skoro vsak dan lepega i obiska, kar dokazuje, da je bila v šošta-I nju zelo potrebna. Poslužujejo se je “aTTFa‘ v*cl-'7: lu , 7 . ’ - wv .“7., . |predvsem mlajši ljudje. Pa tudi ostali Iju- sod za zaščito m korist lnsne posesti ga oabora letos m bilo pae pa je bila iz- , prihajajo v Čitalni- bodisi splošnega, bodisi lokalnega po- voljena sledeča pomočniško l-zpuna ko-1 ^ J _ nš-mib- nridhe- mena. Predsednik Meglič je kot občinski j misija: Jakob Kores predsednik. Anton svetnik energično protestiral proti spre- Krajcer, Štefan Godec. Josip Dogša. dojetju nekaterih členov v pravilniku o j sip Kresal. Franc Plečko in Franc Neumestnem vodovodu in proti predlogu zalberg komisijski člani. Na občnem zboru zvišanje občinskih doklad. Društvo šteje!je bilo tudi govora o šušmarstvu ter sc 860 članov, to je trikrat več kakor letaj je obravnavalo vprašanje izdelave eiiot-1936. Hišni posestniki zahtevajo slej ko nega cenika čevljarskih izdelkov za »vso prej znižanje davčnih bremen in reiornio dravsko banovino. Občni zbor so po-davčnega zakonodajstva, nadalje pravico, zdravili mestni obrtni referent dr. S e n-vsakega hišnega lastnika, da vloži zgra-jkovič, zastopnik zbornice za TOI g. darinsko prijavo, če je znižal najemnino, j S o j č. g. Novak pa za Okrožni odbor nadalje zaščito zadolženih hišnih posest-!obrtniških združenj. V živahni debati so nikov, znižanje zgradarine pri novih hi-'razpravljali številni govorniki o konku-šah za 3%, zvišanje odbitka za vzdrže- renči tukajšnje moške kaznilnice, kjer o. Vabimo še ostale: pridite: Človek ne živi nikdar tako dolgo, da ■bi ne bila še vedno kakšna neumnost pred njim. Kdor ne veruje v sebe, ne sme pričakovati. da bodo verovali vanj urugi. Nobena lopovščina ni prevelika, da bi je ne skušal še kdo ponoviti. t. Vse, kar delamo, je človeško, vendar ni vse opravičljivo. * Ko bi se vsa neumnost dala izmenjati v denar, bi nastala strašna inflacija. * Noben bedak ni varen pred prilizoval- ci in noben pameten pred zalezovalci. vanje zgradb od 25 na 30%, potrebo večjega varčevanja pri mestni občini itd. Društveni izdatki so znašali 29.800, dohodki pa 29.000 din, premoženje društva izkazuje 120.400 din, proračun za tekoče leto pa 29.000 din dohodkov in prav toliko izdatkov. Pri volitvah so bili izvoljeni v odbor: dr. Franc Glančnik, Martin Kerin, Janko Križan. Jakob Lah. vrši čevljarsko delo 45 kaznjencev. PODJETEN BERAČ. Gospodinja: »Tu imate dinar, ubožec. Biti hrom mora biti strašno, toda še štraš-nejše je biti slep.« Berač: »Prav pravite. Dokler sem bil slep, sem dobival mnogo ponarejenega dc narja in celo gumbi so bili vmes.« Razno Sobo odda STRIŽENJE DIN 3.— britje 2.—. Najccneiše v Mlin ski ul, 8. U77 PATENT LESTVA 50% od normalne cene cenejša dokler tram zaloga pri | Justinu Gustinčiču. Tatten-1 bachova 14. 1467 OPREMLJENO SOBO v pritličnem stanovanju nove zgradbe oddam s 1. aprilom. Naslov v upravi lista, 1769 Oddam čisto, sončno OPREMLJENO SOBO v vili ob Tomšičev drevoredu, Slomškova 3-1 J-1772 Stanovanie MAMICE! j Najmodernejši otroški vozički po zelo ugodnih cenah pri Justinu Gustinčiču. Tattenba-cliova 14. 1468 SPREJMEM GOSPODA na stanovanje in hrano. Soba je s posebnim vhodom. Einspielerjeva 26. 1766 DAME! TRAJNE KODRE prvovrstno izdeluje salon Dobcšie, Magdalenska ul. 33. Novi aparat Znižane cene. 1656 STANOVANJE v Beograjski ul. 18 takoj oddam- U°7 Hal’ položi dar domu m oltar! PODSTREŠNO STANOVANJE takoj oddam- Gostilna Sande Sv. Peter pri Mariboru-1768 STANOVANJE 2 sobi, kuhinja, pritikline s 1. 4 oddam. Betnavska c- 39 1770 SOBO IN KUHINJO vrt v okolici Maribora, oddam poceni. Naslov v upra-1771 Službo dobi VI. SLUŽKINJA. zdrava in poštena, za vsa hišna dela. dobi službo. Mihailovič, Aleksandrova 54. 1679 DVA KROJAŠKA POMOČNIKA dobra, sprejmem takoj. — 1773 sprejmem Frankopanova 10. Uuby Poskusila je razmišljati, prevdariti, vendar ji ni prišla no-bena srečna misel. Da bi terjala od Pavla Rodneya oporoko brez pravega dokaza, se ji ni zdelo primerno. Toda ne zahtevati, je bilo tudi napačno. Vse dopoldne je bila gospa Geoffreye-va tiha in raztresena, ter je komaj pazila na to, kaj se godi okoli nje. Njen mož ie hodil brez miru okrog. Ruby je sicer obljubil molk, a bi vendarle nadvse rad komu zaupal svojo skrivnost. Nelly je bil to jutro prav posebno dobre volje. Bil je slep za Rubyno in (ieoffreyevo zamišljenost in je samega sebe prekosil v živahnosti io ljubeznivih dovtipih. Violeta ie nesla v hlev svojemu konju kos kruha, in Jack jo je seveda spremljal. Doatie in Nicholas sta sedela roko v roki v knjižnici in sta vzdihovala pod svojo žalostno usodo. Vpraševala sta se gotovo že tisočkrat, ali bo njen oče dovolil njuno zvezo, ako bi se res zgodilo najhujše. Ju potem sta računala, kako bi živela z letnimi tristo funti in kako bi zvišala svoje dohodke. Po drugem zajtrku, ko je šla Ruby v svojo sobo, ji je izročilo neko dekle na stopnicah zapečateno pismo. »Od koga?« je vprašala Ruby. ker ni poznala pisave. »Ne vem. Mitchell mi ga je dala.« Mit-chel je bila sobarica lady Rodneyevc. Ruby je sedla v svoji sobi v naslanjač, obračala pismo in razmišljala, čikavo bi bilo. Končno ga je odprla. »Kljub vsemu, kar se je zgodilo, Vas prosim, da pridete danes popoldne ob treh k velikemu orehu pri reki. Ne odbijte mi prošnje. Naj Vam ne brani priti strah, sestati se s človekom kakor sem jaz ter mi dovolite ta zadnji sestanek, kajti to kar Vam imam povedati je predvsem važno za tiste, ki jih ljubite. Usmiljenje, ki s-te mi ga izkazali to noč, besede, ki ste mi jih govorili, mi vzbujajo upanje, da mi izpolnite mojo prošnjo, čakal bom do štirih, a ne dajte, da bi čakal zaman.« P. R- »Mož ;*e blazen. Geoifrey tudi tako pravi,« si je mislila najprej Ruby, ko je prebrala pismo. Nenadoma ji je prišla misle, ua ji morda misli izročiti izgubljeno oporoko. Srce ji je začelo močno biti. Da, pojde, pojde na sestanek, pa naj se zgodi karkoli. Pogledala je na uro. Bilo je četrt na štiri. Ni torej smela izgubljati časa. Hitro se je oblekla ror stekla po stopnicah navzdol; nikogar ni srečala, nihče je ni opazil, ko je odšla na določeni kraj. Bilo je 20. februarja. Zima je že skoro minila, tu rutam so že brstele zgodnje cvetke in prvi ptiči so žvrgoleli v gozdu. Kljub 'veliki naglici je natrgala Ruby med potjo šopek vijolic in si ga pritrdila na obleki. Ko sc je bližala določenemu prostoru, je nehc.e pričela hoditi počasi. Zagledala je oreh,- na obrežju reke je stal Pavel Rodney s prekrižanimi rokami in mračnim obrazom. »Tukaj sem,« je samo rekei. čutila je, da je pobledela, toda ostala je samozavestna in bila trdno odločena, da inu ne seže v roko »Zahvaljujem se vam za vašo dobroto« je dejal. Temu je sledil mučen molk. »Povedati mi hočete nekaj važnega?« je vprašala Ruby, ko je videla, da noče govoriti. »Vaše pismo mi je dalo tako misel.« »Da, popolnoma prav, povedati vam moram nekaj.« Zdelo se je, da so zašle njegove misli v drugo snier, in nadaljeval je pol porogljivo, pol žalostno: »Dobro ste izvršili nocojšnjo noč svoje delo, a vendar ne dovolj dobro«, jc pristavil s škodoželjnim nasmehom. »Glejte!« Počasi je vzel iz žepa zložen papir, ki je izgledal kakor stara listina. Ruby je pričela hitro dihati in je pd razburjenja najprej zardela, nato pa prebledela. Rod-ney je razgrnil papir in ji pokazal podpis, čitala je podpis starega baroneta Georga Rodneya. \ \ ' »Dajte mi jo!!« je nehote vzkliknila s tresočim glasom. »To je izgubljena oporoka . . . Našli ste jo to noč . . . Nichola-keva je . . . Morate . . . ne . . .« mehko in proseče jc dejala — »dajte mi jo!« »Ali veste, kaj zahtevate? Ako oddam to krivično listino, tedaj se odpovem vsaki nadi na posestvo in to staro hišo, na domovino svojih pradedov, ki ima tudi zame veliko vrednost. Mnogo zahtevate, toda naj bo — pod enim pogojem.« »Kakšen pogoj je to?« je vprašala razburjena in stopila bliže k njemu, česa vsega bi ne storila za srečo ljudi, ki SP bili tako blizu njenemu srcu! »Zelo enastaven je.« (Dalje.) ■zdaia konzorcij »Jutra« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN Za mseratni del odgovarja SLAVKO REJA. Tiska Mariborska tiskarna d.