Glas zaveznikov Leto II • Št. 301 oirmacijski dlneoniik A. 1. S. Cena 4 lire TRST, sreda 12. junija 1946 UREDNIŠTVO s Via S. Pelitco 12 Telefon it 93354 in 94443 OGLASI: Cena za milimeter v talne (širina ena kolona): trgovalo L. 27. mrtvaški L 56 (osmrtnice L. 100), objave L. 20, finančni in pravni oglasi L. 45. V vsebini lista (tekstni oglasi) L. 45. Davek m vStet. Plačljivo v napiej. Oglase sprejema izključno: S.PX, SocletA per la Pubblicltšt ln ltalla. Trst ut Silvio Pelllco it 4. teL 94041. Cena posamezne številke L. 4 (zaostale L. 8). Rokopisov ne vračamo. „Svetu nočemo vsiliti enoličnosti" USTAVNE TEŽAVE V ITALIJI Rim, 12. Junija Včeraj je bil De Gasperi dvakrat pri kralju. Pozneje je sprejel delegacijo šestih strank, ki mu je povedala. da so stranke enotne v pogledu priznanja pravnoveljavnosti referenduma, ter ga zaprosila, naj čimprej reči ustavno kriza, ki je nastala. Kralj Umberto je De Gasperiju izjavil, da ne bo delal zaprek pri umiritvi države, toda končni odgovor bo dal po zaslišanju svetovalcev. Vodstvo italijanske socialistične stranke, ki se je sestalo v Milanu je začrtalo zadržanje stranke v sledečem dnevnem redu: eVodstvo stranke, vidi v zadržanju bivšega vladarja, ko ne zapušča republikanskega ozemlja, ko so žeurad-no objavili izide ustavodajnega referenduma ter v njegovem nesmiselnem predlogu za poverjen je, kakor da bi Se imel možnosti, namest-niSke oblasti sedanjemu poglavarju države, poizkus za krSitev republikanske zakonitosti. Zaradi tega poverja zastopnikom stranke pri tla di,nalogo, da kar najstrolje odklanja kateri koli predlog za civilno namestništvo in da poverijo voditelju države oblasti, ki so if zvezi z začasnim voditeljem republikanske državen. Incidenti v Neaplju V Neapelju so resni incidenti motili praznot nje proglasitve republike. Kljub energičnim ukrepom, ki jih je izdal prefekt za za-cit.o 'javnega reda, so se pozno popoldne razvili razni monarhistični sprevodi. Demonstranti so zahtevali, da bi odstranili komunistično zastavo, ki je bila izobešena na nekem balkonu, ker pa niso ničesar dosegli, so sku-Sali z bencinom in gorečimi cunjami uničiti zastavo ter sežgati komunistični sedež. Istočasno so se- druge skupine zabarikadirale za dvema tramvajsima vozovoma, ki sta stalo v bližini. Močni policijski oddelki in karabinjerji v oklopnih avtomobilih. so takoj nastopili ter oddali mnogo strelov v zrak. Doslej je 7 mrtvih in 0 ranjenih, med katerimi je eden mornar in nekateri karabinjerji. Atileejeve izjave na zborovanju laburistov Iliada bo do kraja izvedla nacionalizacijsko politiko LONDON, 12. junija — Na kongresu laburistične stranke je britanski ministrski predsednik Attlee podal pregled o delu vlade. Podčrtal je, da namerava vlada do kraja izvesti nacionalizacijsko politiko socialistične stranke in je izjavil, da je vlada s podi ža vi jen jem angleške banke in rudarske industrij-je napravila znaten korak naprej. Dve drugi vaini industrijski panogi sta v teku podržavi jen ja: radiotelegrafska in kablograf-ska služba in civilno letalstvo. O zunanjih zadevah je Attlee dejal: «Zaupamo v sodelovanje med narodi različnih ideologij, zahtevamo za druge isto svobodo, kakor jo mi sami uživamo. Nočemo vsiliti svetu monotone enoličnosti*. Ministrski predsednik je izjavil, da je stališče britanske vlade v indijskem vprašanju znak politike svobode. Ce hočejo Indijci — je izjavil — (.stati v skupnosti britanskih narodov, bomo srečni, da jih lahko sprejmemo, če ne želijo biti njeni člani, smo pripravljeni ponuditi jim roko. O prehranjevalnem položaju je Attlee izjavil, da veča težave, s ka-terimi se bori Velika Britanija, odgovornost, ki jo ima Anglija do drugih držav. Britanska vlada stori kar more. da uspešno uravnovesi ti dve odgovornosti. Attleejev govor so toplo pozdra-v.li. Zelo napeto pričakujejo izjavo, k' jo bo dal Bevin na današnjem zborovanju, ko bodo razpravljali o zunanji politiki. PRIPRAVE ZA KONFERENCO ZUNANJIH MINISTROV Pariz, 12. junija V soboto bodo nadaljevali zunanji ministi l s konferenco. Člani britanske delegacije odpotujejo danes v francosko prestolnico. Britanski zunanji minister Bevin bo v petek v Parizu. Bgrnesa, ki bo odpotoval z letalom v Četrtek, je sprejel predsednik Truman, da razpravlja z njim o stvareh, ki sc tibejo konference. V Parizu nadaljujejo namestniki zunanjih r>A-nistrov razpravo o vprašanjih, ki se tičejo načrtov mirovnih pogodb ARETACIJE V ROMUNIJI Moskva, 12. junija Uradno romunsko poročilo, ki ga je objavila agencija Tass, pravi: »Varnostni organi in državna policija so odkrili na romunskem ozemlju številne teroristične organizacije, ki so bile kamuflirane kot narodna odporniška gibanja. Te organizacije so bile odvisne od osrednjega vodstva. Po natančnih raziskavah in preučevanju dokazilnega gradiva je vlada sklenila aretirati voditelje. Zadevne aretacije so se začele 25. maja ter se še vedno nadaljujejo. Med osebami, ki so jih doslej aretirali, so general Aurel Al-di, podravnatelj tajne službe v Radeseujevi vladi, odvetnik Alexandrescu in polkovnik Plesnita*. BEVINOVA POSLANICA DE GASPERIJU London, 12. junija «Reuter» poroča, da je ob koncu preteklega tedna britanski zunanji minister Bevin poslal italijanskemu ministrskemu predsedniku De Gasperiju poslanico, v kateri poudarja svoje zadovoljstvo nad rednim načinom, s katerim so se Razprava proti Mihajloi/iču PODROBNOSTI OBTOŽNICE Izjava ameriškega polkovnika McDoivella BEOGRAD, 12. junija — Obtožnica proti generalu Mihaj-loviču, ki so jo čitali na začetku razprave, vsebuje trditve, da naj bi bili britanski častniki vzpodbujali bivšega jugoslovanskega vojnega ministra in voditelja četnikov generala Dragomira Mihajloviča, da se bori proti silam maršala Tita. Ena točka obtožnice proti Mihajloviču, ki v celoti obsega 6.000 strani in ga dolži sodelovanja s sovražnikom in vojnih zločinov, pravi, da je neki britanski polkovnik Bailey, ki je bil pri Mi-lia jlovičevem glavnem stanu, izjavil, da se zavezniki pripravljajo za vpad na jadranskem obrežju v spomladi 1943 in da je iz tega razloga potrebno »likvidirati komuniste*. Obtožnica nadalje pravi, da Bavarska bo imela ustavo, ki bo podobna ameriški Totalitarnim strankam ne bodo dovolili udeležiti se volitev • NEW YORK, 12. junija — Po nekem poročilu lista «New York Herald Tribune* so nemški civilni izvedenci pripravili osnutek ustave za Bavarsko, ki bi dal deželi podobno vlado, kot jo imajo Združene države. Poročilo pravi med drugim: »Pomembna poteza ustavnega osnutka je okrepitev vlade z odredbo, da je zakonodajni organ ne more vre-51. Nasprotno pa bi morala zbornica izvoliti ministrskega predsednika za dobo štirih let in bi ga bilo mogoče odstaviti samo z obtožbo izdaje. O tem osnutku strankam, katerih člani imajo namen uničiti zasebno svobodo, ne bi bila dovoljena udeležba pri volitvah. Po nekem drugem določilu stranke, ki ne bi prejele najmanj 10% glasov v nekem volivnem okrožju, ne bi imele nobenega zastopništva v zbornici ln to z namenom, da onemogočijo pomnožitev števila strank, kar je prispevalo k polomu Wei-marske republike. fc ' ■ ' \ ■: V* v l.\ •v)’.-.*. DOBRA ŽETEV V AMERIKI WASHINGTON, 12. junija — Predvidevajo, da bo pridelek Si ta v Združenih državah v letu 1946 dosegel 1,025,509.000 korcev In bo tretji po velikosti v zgodovini Združenih držav. Žetev je idaj v teku v juinih drZavah. 7-etev ozimine je do 1. junija vrgla t64.58S.000 korcev, 32 mi-jonov korcev veC kot so predvidevaj pre r, = |t^Vde*’ S^neral-major Mihail *■ - >° Jev in idei , Zmes plemen- odštevanja vredn,10da t0 lMaJO “ UP°- New York, 12. junija Čeprav je prizadela vojna globoke rane zahodni Evropi, je zaznamovalo njeno obnovitveno dešo znaten napredek kljub težavam pri prometu na morju in kopnem ter pomanjkanju pre. moga. Po prvem pregledu po. datkov o gospodarskih razmerah je položaj v posameznih državah naslednji: Po osvoboditvi se je začelo obnovitveno delo s precej naglim ritmom. Proizvodnja prempga je znašala v začetku tega leta več kot 80% proizvodnje v letu 1938. Ob koncu leta 1945 je bila proizvodnja železa približno dve tretjini predvojne proizvodnje, proizvodnja jekla približno tri četrtine, medtem ko Je bila proizvodnja električnega toka višja od predvojne. Število dovoljenj za gradbe presega predvojno število. Proizvodnja žita in razvoj živinoreje ne kažete nobenega znaka obnove. V primeri s povečanjem izdelovanja lokomotiv, zaznamujejo popoln zastoj v prevozu z vozili in pri hotranji plovbi. Cene so se skoro podvojile v primeri s predvojnimi in potrošnja živil je samo 80% od normalne. Promet papirnatega denarja je skoraj trikrat večji od predvojnega. Danska: Poškodbe, ki jih je prizadela vojna, niso hude. Moč proizvodnje je visoka, a pomanjkanje surovin je veliko. Uvoz premoga se veča, a je še daleč od normalne predvojne količine. Gradbena obnovitvena dela so še neprimerna. Poljedelska proizvodnja kaže nazadovanje ln trgovina s tujino je težko prizadeta zaradi 33% izgub, ki jih Je utrpela danska trgovinska mornarica. Cene se držijo višine, ki je približno 60% višja od predvojne, a potrošnja živil je ostala primerno visoka. Povojni gospodarski položaj Francija: V pogledu Francije je vojna znižala franedsko gospodarsko delovanje do zelo nizke stopnje, a se počasi obnavlja ift dosegli so že zratne napredke. Proizvodnja premoga je dosegia v začetku tega leta mesečno predvojno višino, ki je zahtevala zaposlitev večjega števila delavstva. Proizvodnja železa in jekla je še vedno nezadostna, medtem ko je bil pridelek žita v lanskem letu malo višji od 50% srednjega predvojnega pridelka. Cene so zelo poskočile ln promet ostaja še nadalje veliko vprašanje, ki pričakuje Tešitve. Mimogrede naj omenimo, da je umrljivost otrok v Franciji na visoki stopnji. Nizozemska: V tej deželi se obnova dobro razvija, kljub težkim poškodbam, ki jih je zadala voj- na. Proizvodnja premoga je bila v začetku tega leta še vedno samo 55% v primeri s predvojno; proizvodnja žita In, masla, kakor tudi industrijsko delovanje, je nizka. Živinoreja je pomanjkljiva; proizvodnja električnega toka omejena. Pomanjkanje železniških vozov je oelo večje od pomanjkanja lokomotiv, medtem ko so 49% skupne tonaže nizozemske trgovinske mornarice med vojno potopili. Potrošnja živil je še vedno pod normalo, a se nagiba k povišanju. Tudi otroška umrljivost Je visoka. Norveška: Trpi zaradi pomanjkanja premoga, a izvoz se počasi veča. Obnova industrije se zboljšujs. Proizvodnja električnega toka je bila normalna že ob začetku tega leta. Poljedelska proizvodnja Je še vedno nizka. Čeprav kaže potrošnja živil aiatno zboljšanje, so cene naglo poskočile. Norveška je bila težko prizadeta z izgubo polovice svoje mogočne trgovinske mornarice. Velika Britanija: Proizvodnja premoga preteklega leta v Angliji Je bila 80% v primeri ■ predvojno. Izvoz premoga se je znižal, a notranja potrošnja je bila večja od predvojne. Proizvodnja žita, ki so jo podpirali med vojno, je bila mnogo višja od normalne. Zunanja trgovina je utrpela veliko znižanje v količini, a je obdržala predvojno vrednost. Razen za dominlone, ki so nakupili določeno število ladij, je britanska trgovinska mornarica skupno z mornarico v kolonijah izgubila 23%, predvojne tonaže. Ob koncu preteklega leta so bile cene za 32% višje od predvojnih. Balkan: y Turčiji Je prol*. vodnja premoga in električnega toka višja od predvojne dobe. V preteklem letu je turška zunanja trgovina presegla v vrednosti vse srednje predvojne mere, a je bila v količini mnogo nižja. Cene so se povišale več kot trikrat v primeri s predvojnimi. V Grčiji je promet denarnega papirja več kot 120 krat večji. Izgubili so devet desetin grških lokomotiv ln štiri petine vozov. Potrošnja električnega toka je polovica normalne predvojne. V Jugoslaviji je bila ob koncu leta industrijska proizvodnja približno ena tretjina predvojne, medtem ko je bila proizvodnja železa samo eoo desetino predvojne. Zaznamujejo pomanjkanje treh četrtin pred vojno obstoječih. lokomotiv in štirih petin vozov, čeprav popravljajo zdaj del teh. Obtok papirnatega denarja je približno isti kot pred, vojno. Odkar je pred 22 leti voditelj mladih Turkov Ataturk uvedel republikansko vlado v Turčiji, je bilo- temeljno vprašanje turške notranje politik« dviganje gmotne in moralne ravni turškega kmeta, Ataturk in njegov pomočnik in naslednik Ineni sta izvajala to politiko z vso odločnostjo in vztrajnostjo. Tri četrtine vsega prebivalstva v Turčiji živi na deželi, kjer je poljedelstvo edini vir za preživljane; njihova blaginja Je največje važnosti za napredek io razvoj dežele. Izboljšanje usode turškega kmeta je tudi izraz pravičnosti in nagrade za surovo ravnanje in zanemarjanje, katerega je bil deležen pod vlado turških sultanov, ki ga je spravila v goppodarski propad, bedo in nevednost. V poslednjih 22 letih se Je turško narodno gospodarstvo tako razvilo, da bi nudilo kar najugodnejše pogoje za proizvodnjo, prevoz in prodajo polje delskih pridelkov. Obsežen načrt železniških in cestnih rz-ci, industrijskih podjetij in dingih gospodarskih naprav, ki pa jih še niso v polnem obsegu izvedli. Imajo isti namen. Pred nedavnim je velika narodna skupščina sprejela zakon o agrarni reformi, po katerem naj bi vsak turški kmet prejel zadostno količino zemlje, ki bi zadostovala njemu in njegovi družini. Prvo nedeljo v mesecu Juniju so uzakonili kot kmetski praznik (Torrak Bajram) v spomin ra dan, ko je zakon stopil v veljavo. Ljudsko štetje, ki so za izvedli v minulem mesecu oktobru, je po] zalo, da ima Turčija nekaj mi kot 19 milijonov prebivalcev. Po statistikah, ki so na razpolago, živi 76 odstotkov — to je približno 15 milijonov — na debeli od kmečkega dela. Dve tretjini izmed teh so kmetje, ki imajo zadosti zemlje za svoje potrebe. Ostala tretjina so delavci brez zemlje ali majhni kmetje, ki ne morejo živeti od pridelka svojega posestva. Novi zakon stremi za t«m, da bi preskrbel tem petim milijonom ljudi — preko enega milijona družin — zadostno količino zemlje za preživljanje. Doslej so tl ljudje delali kot poljedelski delavci ali polovidarji na veleposestvih. V Turčiji dela vsa družina, možje ln žene, na poljih od 10. do 70. leta starosti. Veleposestva so bila v roki države, Evkafa (državni urad, ki upravlja posestva, ki so last mohamedanskih verskih ln dobrodelnih ustanov) občine in za. sebnikov. Cenijo, da ta Veleposestva obsegajo okoli 20 milijonov oralov. Njihova razdelitev bi pomenila 20 oralov za vsako družino, ki je zdaj brez zemlje. Po novem zakonu ne bo nobeno posestvo, ki meri preko 1250 oralov, ostalo v lasti zasebnika ali javne ustanove, katere bodo razlastili in zemljo razdelili med kmete. V nekaterih primerih je z ozirom na naravo zemljišča ta meja za zasebno posest samo 500 oralov in v izjemnih primerih celo samo 12 in pol orala. Vinogradi, sadovnjaki, vrtovi, olivni in oranžni nasadi niso podvrženi agrarni reformi. Lastniki razlaščenih posestev bodo prejeli nagrado, ki bo znašala enkratno, dvakratno ali trikratno zemlje, knjižno vrednost razlaščenega posestva, kar se bo ravnalo po naravi in donosnosti zemljišča. Vlada bo plačilo izvedla z blagajniškimi obveznicami, ki bodo nosile 4 odstotne obresti in bodo izplačljive v 20 letih. V osrednji in severni Anato-liji so velika zasebna posestva zelo redka. Največ jih je v vzhodni, zahodni in južni Anatoliji. V vzhodnih pokrajinah Turčije imajo kurd. skl plemenski poglavarji ogromna veleposestva, ki jih upravljajo na fevdalni način. Kmetje, ki na njih delajo, so v položaju, ki Je zelo podoben tlačanstvu. V Južni in zahodni Anatoliji so velika posestva, katera so obdelovali na način, ki odgovarja italijanskemu kolonatu. Pogoji za polovičarje ao se spreminjali iz kraja V kraj v skladu « krajevnimi običaji, toda navadno je lastnik dal na razpolago zemljo, semena, gnojila in moderne poljedelske stroje, medtem ko je kmet dal svoje delo ln v primeru, če ni bilo poljedelskih strojev, tudi voie in primitiven plug. Žetev sta si delila na polovico, kar pe se Je spreminjalo v korist ali škodo polo vičar ja; to je bilo odvisno od obsega dela, ki ga je moral kmet vlo. žiti pri obdelovanju polja. Razen preskrbe zemlje kmetom, kaerin^ je primanjkuje, bo uspeh a-grarne reforme tudi naselitev nomadskih plemen v vzhodnih pokrajinah, dodelitev zemlje Turkom, ki so se izstlili iz balkanskih pokrajin v Turčijo ln mogoče tudi prenos velikega števila kmetov brez zemlje iz preobljudenih zahodnih in severnih delov Turčije v redko naseljene vzhodne pokrajine. (nadaljevanje prihodnjičl Stran 2 GLAS ZAVEZNIKOV 12. junija 1946 TRŽAŠKA KRONIKA TISKOVNA KONFERENCA POLKOVNIKA BOWMANA Civilna policija Julijske krajine na Skedenj, Opčine in v Milje Malo verjetnosti, • da bi angloameriške oblasti v kratkem derekvirirale zasedene zgradbe na tem področju IZ SLOVENIJE | || ZANIMIVOSTI Včeraj popoldne je bila na glavnem stanu ZVU tiskovna konferenca, na kateri je polkovnik Bowman, višji častnik za civilne zadeve, odgovarjal na razna stavljena vprašanja. Prvo vprašanje se je nanašalo na oddelke policije Julijske krajine, ki naj bi jih namestili na Opčine, Skedenj in v Milje. Polkovnik Bovvman je odgovoril, da so v Mil ju že namestili policijski oddelek in da jih bodo namestili tudi na drugih mestih, ko bodo na razno-lago primerne zgradbe. 1 Derekvlzicija hiš Dvoje vpraSanj se Je nanašalo na derekvizicijo hiš, ki so jih zasedle vojaške oblasti. Prvo vprašanje se Je tikalo hotelov in je omenjalo te. Jave lastnikov, ki morajo nositi stroške za druge prostore. Polkovnik Bowman Je naglasil, da spada ta zadeva v pristojnost 56. (londonske) divizije in tržaškega Town Majorja, ki predstavlja vojaške oblasti. Town Major ne more prisostvovati konferenci, prosil pa Je polkovnika Bovmana, naj pove, da so vzeli v poštev vprašanje o najemnimi za hotele, ki so Jih zasedle vojaške oblasti. Upati je, da bodo oblasti najemnine kaj kmalu izplačale. Polkovnik je dodal, da, v kolikor so znane njemu potrebe prostorov za vojaške potrebe, misli, da je zelo neverjetno, da bi mogli v kratkem derekvlrirati kakršen koli hotel. Drugo vprašanje o derekviziciji Je vsebovalo poziv, naj bi vrnili prostore na ulici Nizza 8, ki Jih ima zasedene A.I.S. (Allied Information Service), Združenju obrtnikov. Polkovnik Bowmaa Je nakazal možnost za druge prostore za to Združenje. Rekel je, da ni bližnjih iz-gledov, da bi A.I.S. končal svoje delo in zato ni mogoče, da bi AIS mogel v kratkem času izprazniti te prostore. Town Major pa je omenil, da bi mogla nudili prostore za Združenje obrtnikov neka druga stavba, ki je bila derekvirirana. Ce bo Združenje obrtnikov obiskalo gospodarski oddelek ZVU, bi ji mogel zagotoviti možnost, da dobi to zgradbo. Leto dni zaupne zavezniške uprave Danes 12. junija 1945, ob 10. uri podoldne »o Zavezniške oblasti v svojstvu zaupne uprave prevzele upravo področja A Julijske krajine. To se je zgodilo v skladu s sporazumom med vrhovnim zavezniškim poveljnikom A.F.H.Q. in jugoslovanskimi oblastmi. Odstop stanovanj Naslednje vprašanje o prisilnem odstopu stanovanjskih prostorov, je vsebovalo sedem točk, polkovnik BmviBan je odgovoril na vprašanje, «V sedanjih okoliščinah ni mogoče spremeniti sistema o racioni-ranju in razdeljevanju stanovanj na tem področju. Tudi ni bilo mogoče dovoliti ljudem, da bi si izbirali osebe, s katerimi naj bi delili stanovanjske prostore, prepričan pa je, da podpira zadevne prostovoljne dogovore stanovanjski urad, ki nadzoruje razdeljevanje stanovanj; v nasprotnem primeru bo rad del navodila naj pametno olajšujejo takšne prostovoljne do. govore.* Troje točk tega vprašanja se je nanašalo na način za izbero stanovanj in hiJ; predlagali so naj bi prej izbrali velika stanovanja in vile, preden bi zasegli prostore, ki Jih uporabljajo za delo razni po- vojaške namene — so predlagali z nekim drugim vprašanjem, v utemeljitev so navedli, da bi bila borza koristna kot sredstvo za nadziranje in določanje cen. V odgovor Je bilo rečeno, da prostori za zdaj ne morejo biti na razpolago za borzo. Zdaj opravlja nadzorstvo nad cenami Komisija za določanje cen. Kar se tiče predloga, naj bi trgovci imeli prostor, kjer bi lahko imeli septanke ter se raz-govarjali o svojih poslih, je rekel polkovnik Bowman, da se mu zdi, da bi to bilo zaželeno in koristno. Podpolkovnik ■ C. A. W. Stcphans je predlagal, da bi bilo razmeroma lahko urediti kako ustanovo pcid okriljem Trgovske zbornice, Nobenih sprememb pri epuraciji ZVU ne čuti, da bi položaj zahteval spremembo obstoječe prakse pri izdajanju razsodb v zadevi čiščenja. Tako se Je glasil odgovor na naslednje vprašanje; «V praksi čiščenja so sodbe komisije prve instance takoj izvršne, tudi če vloži prizadeti priziv. V mnogih primerih prizivi razveljavijo sodbo prve instance! ki je — v vmesni dobi že stopila v veljavo. V tem primeru mora obsojenec nositi praktične posledice kazni, čeprav je dokončno spoznan kot prost vsake krivide«. Nadalje so pojasnili, da je postopek čiščenja tak, da najprej izdajo predlagani odlok o odložitvi, proti kateremu more prizadeta ose ba ugovarjati, Ako je ugovor zavrnjen, Je izdan dokončni odlok, ki velja od dneva odloka. Proti temu odloku se more prizadeta oseba pritožiti. zadevi po možnosti naj večjo stopnjo strpnosti. Na koncu konference je polkovnik Bovvman rekel, da bo jutri (v sredo 12. junija) eno leto Zavezniške vojaške uprave na področju «a» Julijske krajine. Nekateri častniki so mi svetovali, naj bi ta dan na kak način proslavili. Polkovnik pa je odredil, da bo ta dan veljal kot navadni delovni dan. »Prepričan sem, — je dodal polkovnik — »da tega datuma ne bi vsi prebivalci sprejeli kot pri. ložnosti za veselje (smeh). ZVU in prebivalstvo področja «A» sta živela eno leto skupaj v izredno težkih okoliščinah. Gotovo je, da ni vsakogar zadovoljilo vse, kar je torila ZVU; prav tako pa je gotovo, da mnoge stvari niso zadovoljile nikogar. Bilo je zelo težko da bi častniki in možje, ki so prišli iz zelo odtaljenih krajev, dojeli tukajšnji zapleteni položaj. V zadoščenje ml bo, če bo večina ljudstva kljub našemu neizogibnemu pomanjkanju izkušenj in ozadja razumela, da sto skušali storiti najboljše, kar nam je bilo mogc-če v teh okoliščinah. Naj kdo reče o ZVU kar koli, jaz čutim, da v bodočih letih ne bodo gledali na dobo angloameriške zasedbe kot na najnesrečnejšo v zgodovini Trsta in Julijske kraj inč. Celotnemu narodnemu gospodarstvu je vojna zadala težke udarce. NajhujJo je prizadela Živinorejo. Številčno stanje goveje živine se je od leta 1940 zmanjšalo povprečno za 35%, ponekod pa celo za 50% ali celo še več. Zaradi tega bodo morali z govejo živino silno varčevati in se omejiti na minimalno potrošnjo mesa, obenem pa skrbeti za to, da čimprej dvignejo številčno stanje živine na predvojno stanje. Kljub temu, da so potrošnjo govejega mesa močno raclonlrali, so od osvoboditve porabili za potrebe vojsko in civilnega prebivalstva preko 26.000 glav goveje živine. Za vso Slovenijo pa je Navod porabil ob izrednih delitvah mesa ob Božiču in Veliki nočf po 1000 glav goveje živine. Računajo, da bodo v kakih treh do štirih letih obnovili živinorejo in.vzpostavili ravnotežje v kmetijskem gospodarstvu. Ljudstvo pozivajo, naj z razumevanjem spremlja in podpira prizadevanja ljudskih oblasti za čim hitrejšo vzpostavitev živinoreje. Z vso odločnostjo bodo zasledovali tiste posa. meznike, ki koljejo živino na skrivaj ter prodajajo meso pp črnoborzijanskih cenah. Trenotno se bo moralo prebivalstvo zadovoljiti s konserviranim mesom in z ribami, ki jih dobavlja Istra. Razstavo držane komisije za ugotavljanje zločinov okupatorja in njegovih sodelavce^ so nedavno otvorili v Ljubljani v prostorih Narodne galerije. Razstavo je odprl minister za pravosodje LRS dr. Jože Pokorn. Pred tem so isto razstavo priredili tudi v Beogradu, Sarajevu in Zagrebu.. Kolonije ne plačujejo davkov Ce opazujete položaj, ki ga zarana Anglija v britanskem imperiju, se boste gotovo začudili; «Kaj pa kolonije od Zahodne Indije, preko Zahodne in Vzhodne Afrike do Malajskega polotoka in otokov v Pacifiku? Ali je mogoče da Anglija nima od njih posebnih koristi? Trgovinsko ministrstvo je Izdalo pojasnilo, po katerem spadajo pod načrtno razdeljevanje samo slamniki, ki so izdelani iz tekstilnih surovin. Slamniki iz slame pa so v prosti prodaji. JULIJSKA KRAJINA ((...Gotovo je, da ni vsakogar zadovoljilo vse, kar je storila ZVU; -prav tako pa je gotovo, da mnoge stvari niso zadovoljile nikogar...)) DRŽAVNI URADNIKI PRIČAKUJEJO IN NE STAVKAJO V pričakovanju odločitev Zavezniške vojaške uprave o zahtevah s strani državnih uradnikov po izenačenju plač iz maja in junija 1945 in povišanju draginjskili doklad od 1. aprila 19J6, sporoča De. lavska zbornica, da državni uradniki pričakujejo in ne stavkajo ter so v tesnih stikih s finančnim oddelkom Zavezniške vojačke uprave. PRVI DAN RAZPRAVE PROTI SKVADRISTOM Pred Izrednim porotnim sodiščem v Trstu se je včeraj dopoldne pričela razprava proti bivšemu zveznemu tajniku Spangaru in 22 skva-dristom, ki so odgovorni za cpleni-tev in poškodovanje raznih židovskih trgovin v Trstu 19. maja 1943. Reorganizacija SEPRALa w Častnik ZVU odgovarja na kritike TRST, 12. junija. — Častnik Zavezniške vojaške uprave za prehrano major H. P. J. Myatt je včeraj naznanil, da bodo ojačili in reorganizirali Sepral. Major Myatt je odgovoril na kritike, ki so jih o Sepralu iz rekli pred tedni na tiskovni konferenci Zavezniške vojaške uprave. klicni ljudje in obrtniki. Polkovnik Bovman je rekel: «Na te točke ne morem podrobno odgovoriti, ker nimam pri rokah potrebni podatkov. Upam, da lastniki velikih vil in stanovanj prispevajo svojo delež k bremenu stano. vanjske stiske. Ce ne, bodo morali to storiti in vesel bom, ako bom dobil poročila o primerih, ko posamezniki uporabljajo prevelike prostore. Mislim, da- verjetno obstoja nekaj takih primerov in ker bo stanovanjski položaj verjetno postal slabši in ne boljši zaradi dotoka žena in družin zavezniških častnikov in vojakov. ZVU pa ne more prezreti možnosti za zagotovitev dodatnih prostorov v splošno dobro.* Zavezniška vojaška uprava sprejme grajo Ko je neko vprašanje obsodilo ACEGAT, ker je odobril naknadno povišanje cen za vodo in elektriko, Je polkovnik Bovvman rekel, da je tisk omenjal, da Je naknadno povišanje napaka ACEGATA, Ko so povišanja razveljavili, Je ZVU odkrila, da Je bila storjena napaka. «Za organizacijo, podvrženo toliki kritiki kot je ZVU, obstoja vedno skušnjava, da dovoli, da ostane takšna domneva brez odgovora. Ven dar pa moram priznati, da Je bila za to odgovorna ZVU in ko smo razveljavili vzvralna povišanja, smo razveljavili svojo lastno napako. Neko drugo vprašanje se je glasilo: »Ako bi bila v Trstu organizirana velika razstava ali bi mogla dobiti ta moralno podporo ZVU?« Polkovnik Bovvman Je odgovoril, da ne ve, kakšne vrste razstava Je mišljena. Ali naj dob. razstava podporo ZVU, je v veliki meri odvisno od obsega, v katerem bi bilo za to potrebno potovanje na to področje in z njega, vrekakor pa bi z veliko simpatijo poskrbeli za vsa sredstva, ki bi pomagala ustvariti n vzdržati redni trgovski položaj v Julijski krajini. Ponovno otvoritev borze v Trstu — katere prostore uporabljajo v Majhna nevarnost za krivice »Ako organizacije za čiščenje korektno izvajajd sedanje pravo», je bil odgovor pravnega oddelka ZVU, «je malo nevarnosti za krivice*. «V zadevi čiščenja vprašamo ali je mogoče proces, M se Je končal z oprostitvijo onega, proti kateremu je bjl uveden, poflovno uvesti zaradi ovadb, ki so bile predložene po izrečeni sodbi?« Odgovor je bil: »Pripravljamo nov ukaz, ki obravnava to točko«. Nadaljnje vprašanje Je povzročilo smeh, ker je .polkovnik Bovvman pripomnil, da bo ga verjetno stavili dijaki. Glasilo so Je: «Na področju se bodo začeli maturitetni izpiti*. Glede na »posebne razmere na tem področju« naj bi odredili, da bi veljale ocene tudi kot zrelostni izpit. Polkovnik Bowman Je opomnil, da se dijaki v vseh časih po možnosti radi izognejo izpitom. »Cenim njihova čustva se spominjam časov, ko bi se iz srca rad strinjal z njimi. Toda te izpite je prosvetni oddelek ZVU že pred dolgim č-a-sem napovedal in skrbno pripravil ter so integralni deL. našega vzgojnega dela. Ne čutimo potrebe, da u' nenormalne razmere, ki so bile tukaj v zadnjem, šolskem letu. o-pravlčevale, da bi ne bilo izpitov. Kaljenje nočnega miru Z nekim vprašanjem so protestirali proti kaljenju nočnega miru po tržaških ulicah, zlasti na področju sv. Jakoba. Vprašanje prosi za posredovanja policije v takih primerih. Polkovnik Bovvman Je odgovoril da bo policija JulljBke krajine pa svoji najboljši sposobnosti uveljavila normalne predpise zakonov in odredb v tem pogledu. Svetoval je, da ljudje, ki Jih motijo v spanju! obvestijo policijo, kar naj storijo tudi v primeru vsakih drugih neredov. Vlomilci pred sodiščem Prodal je sladkor, ki ga ni imel Pred kazenskim sodiščem so se morali včeraj zagovarjati 34 letni Salvatore Ogliastro iz Palerma, 19 letni Salvatore Cassio iz Sirakuze, 23 letni Luigi Magnano iz Cosenze, vsi bivajoči v Trstu ,in 29 letni Zurlo Otello iz Neaplja, brez stalnega bivališča. Pred sodišče so prišli zaradi vloma v čevljarno Michela Rodara v Gorici, ulica Ra-stello, ki so ga izvedli 20. decembra lanskega leta. Rodaru so ukradli vsega skupaj 50 parov čevljev. Cassio in Ogliastro sta bila poleg tega obtožena tatvine 13 radijskih aparatov in zaboja s 60 žarnicami. Omenjene predmete so ukradli v trgovini Oscarja Vlneenzija na komi Verdi. Radijske aparate je kesneje Magnano prodal v Trstu. Po izvedbi dokazov je sodišče izreklo naslednjo obsodbo: Ogliastro 3 leta zapora in 3.600 lir denarne kazni; Cassio 4 leta zapora in 8.000 lir denarne kazni; Magniano 3 leta in 8 mesecev zapora ter 4.000 lir denarne kazni; Zurlo 3 leta zapora in 3.000 lir denarne kazni. Sodišče je vegm obsojencem odpustilo zaporno kazen nad tremi leti ter denarno kazen nad 3.000 lirama. Za tem je sodišče sodilo 47 letnega Albina Miana, stanujočega v Gorici, ki je hotel v enem dnevu zaslužiti 100.000 lir, s tem, da je Valeriji Kocjančičevi prodal večjo količino sladkorja, katerega sploh ni imel. Ker sta posest sladkorja potrdila Anton Picek in Ivan Nardin je Kocjančičeva zahtevano vsoto tudi izplačala. Sodišče je vse tri obtožence spoznalo za krive pripisanih jim kaznivih dejanj ter je izreklo naslednjo- obsodbo: Mian 3 leta zapora in 2.000 lir denarne kazni; po prestani kazni ga bodo za dve leti oddali v prislino delavnico, Picek in Nardin sta bila obsojena vsak na 1 leto zapora pogojno. Preložitev tiskovne konference Za včerajšnje popoldne napovedana tiskovna konferenca gorieke-ga upravnika majorja Jamesa E. Longa je bila preložena ne nedoločen čas. PREHRANA Sepral sporoča, da se bo Jutri razdeljevanje 13. junija začelo naslednjih živil; testenine: 500 gr na osebo; cena 24 lir za kg; riž: 500 gr na osebo, cene od 32 do 47 lir; sladkor: 200 gr na osebo; cena 50 lir za kg; maščobe: 180 gr na osebo; paradižnikova mezga: 100 gr na osebo; cena 143 lir za kg; marmelada: 200 gr potrošnikom v mostu in 100 gr potrošnikom na deželi; cena 155 lir za kg. NESREČA Zaradi ran, ki jih je dobil pri eksploziji naboja, so pripeljali v bolnišnico kmeta Giuseppa Brescio iz Gorice. Drobci sb mu odtrgali nekaj členkov na levi roki. Na včerajšnji tiskovni konferenci j« višji častnik za civilne zadeve poikovr.iik Alfred C. Bovman predlagal, naj se zastopniki tiska sestanejo z majorjem Myattom in razpravljalo o teh zadevah. Zastopniki tiska so se po končani konferenci nato res sestali z majorjem Myattom. Častnik za Prehrano je obrazložil, da bodo prehrano na področju A Juljiske krajine reorganizirali na teritorialni podlagi. Zaradi decentralizacije bodo o snovali nove ustanove. Doslej je tržaški Sepral nadzoroval tri podružnice. Po reorganizaciji bodo uradi Seprala bolj samo-*toJni in tržaška pokrajinska organizacija bo nastopala kot nadzorni odbor, v katerem bodo zastopani razni stanovi prebivalstva. Ko je major Myatt obrazložil najvažnejša obtožbe, je omenil, da so «e v zadnjem času kritike Seprala obnovile. Večina kritike se tiče na. slednjih točk: a) pritožbe prebivalstva zaradi nezadostnih obrokov; b) protesti trgovcev, ker ne dobivajo enakih deležev. «Od,govor na prvo pritožbo — je dejal major Myatt — je da niti Sepral niti Zavezniška vojačka uprava o tej stvari ne moreta ničesar skleniti. Osnovne obroke za Julijsko krajino določa in dobavlja mešani urad za prehrano v Washingtonu in Londonu po načrtu za razdeljevanje hrane, ki velja za ves svet, Naloga Seprala je, da te obroke razdeli trgovcem, doslej še nisem slišal, da bi kdo odklonil svoj obrok. Pritožbe trgovcev so često zelo resnega značaja ter jih ni mogoče tako lahko obravnavati. Skoraj vedno jih spremljajo altruistični protesti ter želje, da bi pomagali le potrošniku. Po izkušnji pa mislim, da trgovec tem bolj stremi za ko. pičenjem denarja, čim več govori o interesih potrošnika. Ker gre za znatne dobičke, ni vedno lahko ohraniti čuta za razmerje toda v interesu resnice ne bi smeli trgovci prihapati v popolno protislovje. «V Jtevilnih nejasnih polemikah o Sepralu zelo pogosto uporabljajo in zlorabljajo izraz »svobodna pobuda* kot potrebni pogoj za delovanje zakona o ponudbi in povpra. sevanju. Ne da bi se spustil v posploševanje želim naglasiti, da je pri sedanjih obrokih popolnoma nesmiselno govoriti o svobodnem gospodarstvu. «Medtem ko v Italiji Sepral nadzoruje samo trgovsko razdeljevanje živil — je nadaljeval major Myatt je Sepral v Julijski krajini ustanova Zavezniške vojaške uprave, ki se ne ukvarja samo z dobavami, ki jih neposredno dobiva lz zavezniških virov, marveč tudi prevaža in spravlja živila, ki prihajajo po določenih cenah iz virov, ki so pod nadzorstvom italijanske vlade. Tr. govci, ki vidijo v tem zlorabljanje svojih trgovskih pravic, se ne zave-dajq, da pri zamenjavi proizvodov z vlado ni potreba posredovanja zasebnikov. Racioniranje živil je posledica vojne. Ce je to neprijeten ukrep, je nespametno napadati organizacijo, katere naloga je razdeljevanje živil. O vprašanju dovoljenj za uvoz kave ln kakaa bi želel naglasiti, da jih Je dala Zavezniška vojaška u-prava, ne pa Sepral. Vsako stvarno obtožbo zaradi poneverb uslužbencev «Seiprala» bi bilo treba sporočiti merodajnim oblastem. Vendar pa tega ni treba zamenjavati z načelnimi vprašanji. »Ko so dovoljenja ukinili, so se številni manj podjetni zagovorniki »svobodne pobude* pritoževali češ, da bi bilo treba imeti vse trgovce za neke vrste trustov, ki si v enaki meri razdelujejo dobičke. Kava Je neracioniran predmet. Toda kadar gre za najnujnejše stvari, kot so riž, olje in sladkor, ki jih je .hočeš nočeš treba racionirati, obtožujejo Sepral, da uvaja monopolistične metode, ki ovirajo vrnitev k staremu «svobodnemu gospodarstvu*. V odgovor na neko vprašanje je major Myatt dejal, da nadvoruje cene racicniranih živil na področju A komisija za določanje cen, ki so jo imenovali s Splošnim ukazom Zavezniške vojaške uprave. V omenjeni komisiji so zastopani Enotni sindikati, Julijski sindikati, trgovska zbornica, Sepral, proizvajalci ln potrošniki. Na nasvet, naj ustanovijo nekak «brust» za uvoz neracioniranih živil, je častnik za prehrano dejal, da bo po njegovem mnenju tem boljše za vse prizadete, čtai hiti-eje se bo Julijska krajina vrnila k načinu svobodne trgovine. Ko so na račun Seprala ponovili kritike v pogledu uvoza kave, je major Myatt dejal, da Zoveznl-ška vojaška uprava zasleduje svobodno politiko, katere namen je podpreti cim večji uvoz kave. Izdajanje dovoljenj za uvoz pa so ustavili, ker so se dogodile zlorabe pri nabavah tuje valute. Ko je neki zastopnik tiska na dolgo razpravljal o tradicionalnem dobrem Imenu tržaških trgovcev in o njihovi poštenosti pri trgovskih pogajanjih, je major Myatt odgovoril, da ta zadeva ne spada na konfenrenco. PROSTOVOLJCI Poglejmo statistike. Kolonije ne plačujejo Angliji nikakih davkov. Zelo majhne so dajatve za vzdrževanje britanskih čet, ki čuvajo vojaško važne postojanke; praktično plačujejo vso obrambo kolonij (v mirnih in vojnih časih) angleški davko plaošvalcl. Vsota, ki jo je večina kolonialnih vlad v mirnih časih prispevala za lokalno obrambo, je znašala manj kot 6% celotnega preračuna; v nekaterih primerih celo manj kot 1%. Med drugo svetovno vojno je večina kolonij plačala le približno 1/3 več. Med vojno in v miru sestavljajo kolonialne čete prosto-vt.ci. Denar, ki ga ktjlonije naberejo z davki, porabijo za svoje potrebe. Napačno je tudi mišljenje, da Je trgovina v kolonijah rezervirana sa-mo za Anglijo. Pred vojno So kolonije uvozile le 24% celotnega uvoza iz Anglijg; v ictU '38 so kolonije izvolile 48% vsega izvoza v tuji. no in 35% v Anglijo. V istem letu je znašal anglečki uvoz iz kolonij 8% celotnega uvoza. Amerika je uvozila istega leta 8% celotnega uvoza iz britanskih kolonij. DELAVSKI SINDIKATI Prav tako ne smete misliti, da je naložba kapitala v kolonijah dovoljena samo Angležem. Američani, Holandci, Kitajci, Kanadci, Avstralci ln Indijci imajo naložene velike deleže. Med marcem ’39 in ’43 (kljub vojni) je bilo izdanih nad 300 zakonov in pravil o zaščiti dela v kolonijah. Kolonijski delavci so imeli le malo pojma o kolektivnih pogodbah v industriji, gele v zadnjem času so nekoliko napredovali. To se je zgodilo po letu ’37, ko so organizirali delavske sindikate. Leta ’41 je bilo prijavlenth že 160 de. lavskih združenj, tri leta pozneje pa dvakrat tako veliko število. Zakone o sindikatih so uvedli v 33 ko. lonialnih ozemljih, drugod jih bodo najkrajšem času. Ponekod so ustanovili komisije svetovalcev, v katerih so delodajalci in nameščenci. Pomagajo kolonialni vladi pri reševanju industrijskih vprašanj. Navedena dejstva pričajo, da britansko gospodarstvo nad kolonija-mi ne oškoduje niti kolonij niti ostalega sveta. Tako po eni strani. Ne oškodovati je temeljni zakon; je pa v bistvu tudi negativen. Velika Britanija je dala svetu zelo važen prispevek s tem, da je ustanovila neodvisne domlnione In da bo v kratkem dala svobodo Indiji. Bo. dočnost nam bo pokazala, če bo znala hoditi po istih poteh tudi v ostalih kolonijah. ŠPORT TENIS ZA DAVISOV POKAL Jugoslavija - Francija 3:2 PARIZ, 12. junija. — Jugoslovanska teniška reprezentanca je v polfinalnem, srečanju s Francijo zmagala s 3:2 in s tem izločila Francijo iz nadaljnjega tekmovanja. Po prvih dveh neuspelih igrah v nedeljo je jugoslovanska dvojica zmab gala nad francosko v ponedeljek. Včeraj pa sta bili zadnji dve igri posameznikov, v katerih je Mitič premagal Bernarda s 6:3, I/:6, 3:6, 6:0 in 6:3-; Punčec pa je zmagal nad Petro s 6:3, 3:6, 6:1,, 7:9 in 6:0. S to zmago je Jugoslavija prišla v finalno tekmovanje, ki ga bo odigrala s Švedsko. ML HJ O JR ■* II Plemenito dejanje moža PRISEBNOST Avtor neke gledališke igre je vprašal že bolj priletno igralko glavne vloge, koliko je stara. ((Cernu želite vedeti mojo starost f» je ledeno vprašala igralka. «Draga gospad, je naglo popra-vil pisatelj, «želel sem le vedeti pri kakšni starosti so žene najbolj otarljive.» NASE JE POZABIL Na postaji je lenin kupoval vozne listke za poročno potovanje. V razburjenju je kupil samo en listek in mlada žena je vzkliknila,: «Kako to, Janez, kupil st samo en listek/» Brez oklevanja je odgovoril: ((Za vraga, prav imaš, dragica! Popolnoma sem pozabil naseb MATI JE BE HUJSA Med učenci višjega gimnazijskega razreda je bil deček, ki je rad dosti govoril. Profesor je hotel narediti koneo njegovi zgovornosti s tem, da je napisal obvestilo očetu: sjanez je dober učenec, toda preveč govori.» Nekaj dni pozneje je Janez vrnil obvestilo profesorju. Dečkov oče je pripisal: sPoznati bi morali šele dečkovo mater/* Neka filmska zvezda iz Holhj-ivooda je kupovala klobuk in vprašala za ceno. Ko jo Ie slislCla- F vzkliknila: ((Toliko, saj je vendar smešno/» ((Oospav, je odgovorila prodajalka, «saj je smešen tudi klobuk!)) Ameriški major Hans Hornbostel, veteran Iž bitk na Bataanu, želi spremljati svojo leno iz bolnišnice v San Franciscu v kolonijo gobavcev v Luislani. Gospa Hornbostel je dobila gobavost v japonskem ujetništvu na Filipinih. Zdravniki menijo, da je bolezen nalezla že nekaj let- prej, ko je pomagala svojemu možu pri raziskovanjih med Polinezijci, Po zakonih ne sme nobena oseba, ki ni zaposlena, priti v stik s prebivalci kolonije gobavcev. Ker pa major noče zapustiti svoje žene, mu bodo oblasti šle toliko na roko, da bo dobil 'zaposlitev v koloniji, ter mu bo omogočeno življenje blizu žene. RADI Slov. vesti: 7.15, 12.45, 20, 23.15 uri. Ilal. vesti: 7.30, 13, 20.15. 23, uri. Sreda, 13. Jun>J“ 17 prenos iz Vidma; _ 18 iz ope-retnega repertoarja; 18.30 edmev dela; 19 oddaja odreda Jugoslovanske armade; 19.30 «Tri zaostat le ure* - Vito Zupan; 20.30 orkester Nicelli; 21 predavanje v ital.; 21.15 koncert operne glasbe pod vodstvom Basile; 22 scene iz Boocacciovega Decamerona; SMST* !3 !S *•» Četrtek, 13. junija za dobro jutro; 7.50 pestra jutranja glasba; 11.30 pre-?oLlz VldmQ; 12 glasba za Vas; 12.30 predavanje o tisku; 13.15 reproducirana glasba; 14 predavanje v ital.; 14.15 pregled vesti. Glavni urednik: PRIMOŽ B. BRDNIK Izdaja A. I. S. P. G. WODEHOUSE 51. NOI/IIMFt PSMITH «Mogoče pa Je — Je pripomnil v smehu polkovnik — da bi nekateri ljudje vpitje popisali kot petje in bi morda nekaterim ljudem u-gajalo. drugim pa ne. Kar more biti za nekatere ljudi vpitje, za druge pa petje, je po mojem mnenju eden izmed najmanj škodljivih načinov «dajanja duška«, in izražanja čustev ljudi, ki se temu vdajajo. Jaz osebno priporočam v tej »Ne vem, kako ba‘mogoče, da se bova videla*, je dejal. »Prav tedaj bom tu, v uredništvu.* »Rad bi vas sprejel v svojem uradu.* »Na žalost, prijatelj Parker, na žaicst, toda nemogoče je. Veliko dela imam, prav v teh dnevih. Morda vam bo znano, da pripravljam prihodnjo številko 'Lagodnih trenotkov’, v kateri bomo objavili ime lastnika hiš v Pleasant Stree-tu. Ce oo bi bilo tega, bi zelo rad obiskal gospoda Waringa. Morda pozneje, ko ne bom več imel toliko dela.* »Potem takem moram povedati gospodu Wartngu, da odklanjate?* »Ce imate možnost, da ga vidite, ne da bi izgubljali čas za to, in če ne bosta imela drugih zadev, o katerih bi lahko razpravljala, bi mu lahko povedali tudi to. Ali bi vam lahko ustregel v fiem drugem, prijatelj Parker?* »Poslušajte..,* «Nič? Zbogom, torej. Ce boste uredništva, pa se šli kdaj mimo oglasite* Psinith je obesil slušalko. Ko je privzdignil oči, je zagledal pred seboj mladega Meioneya. »Kaj je, prijatelj Maloney?» «Telegram za gospoda Wlnd-sorja*, je odgovoril Pugsy, Psmith je vzel telegram, odprl in prečital. «Vrnem se danes. Jutri bom v uredništvu.* Podpisano: «Wilber- flora.* »Poglej, poglej!-Kdo se vehdar javlja!* je tiho dejal Psmith. ga do- bilo Bat XXVIII. LASTNIK LISTA Ce premislimo kosnejše godke, lahko rečemo, da bi morda boljše, če ne bi Jarvls tistega jutra prinesel z seboj v uredništvo dvoje mačk iz svoje slavne zbirke. Morda se ne bi tudi zgodilo nič, če me b! njegov spremljevalec — Dolgi Otto — prinesel s seboj velikega, ne- mirnega in rumenega psa. Toda nista vedela, kaj se bo zaradi tega zgodilo; Psmith jo sklenil, da ju ne bo grajal, ker na vse zadnje mata bila kriva. Toda nesreča se je vsekakor zgodila. Jarvis je menil, da bi bilo dobro, če bi vsaj razložil Psmithu vzrok, ki mu je svetoval, da prinese s seboj mački, «Mačkl som prinesel s seboj*, je dejal. «Včeraj, ko sem bil odsoten, sta se sprli; a tu ju bom lahko nadzoroval.* Psinith je pogledal živalice in se dobrohotno nasmehnil. »Dobro, prijatelj Jarvis*, je dejal. «Okrasile bodo prizor in vsi skupaj se bomo, počutili, kot da bi bili doma. Vsekakor se mi zdi, ds bi se lahko zgodilo, da se bosta mačkici sprli s psom.* »Oh, ne! Pes pozna mačkici.* «Ne vem. Pes se mi zdi nemiren. Dobro, dobro, vam verujem; v primeru spora vas prosim, da poizkusite, da se pomirijo, 1 r na splošno nimam nič proti temu.* Resnica Jo bila, kar je povedal Jarvis o živalicah. Pes je pustil mački prii miru; pregledal Je soho od konca do kraja, nato so Je vse-dol in zaspal. Jarvis je vzel mačkici ca kolena ln ju božal; Dolgi Otto je tiho gledal v strop in zamiljeno kadil debelo črno cigaro. Cas Je tekel mirno naprdj. Bat je prepeval pesmico in božal mačkici. Prizor Je bil zelo domač in ganljiv. Toda vse to ni trajalo dolgo časa. Nenadoma je skočil P*’* J,a noge ln zarenčal. V predsobi so zaslišali hrup. Takoj potem so odprli vrata na stežaj in nek! možičeR Je planil v sobo. Imel je oguljeA nos ln vsakdo je lahko spoznal, da Je dolgo časa živel pod milim nebom. Za nj m se je pojavila skupina- ljudi. Psmith je spoznal nekatere izmed i.Jth: bila ata častitljivi Edwin T. Philpotts in gospod Henderson B. Asher. «Oh, prijatelj Asher!* je vzkliknil. »Res srečno presenečanje! te dalj časa sem se spraševal, kako je z vami. Tudi prijatelj Phll-potis je tu! AN se motim, ali pa j 3 resnica, da je danes :iajlepši da« vsega tega srečnega ieta?» Tudi ostali sb vstopili v sobo. «In prijatelj Watermann!» je nadaljeval Psmith. «Seveda, prav vsi se poznamo, razen. Pogledal Je možlčka z oguljenim nosom. «Imenujem se Wilberrioss», je ošabno spregovoril možičelc, «Ali bi bili tako vljudni, da mi poveste, kje Je g08*P°d Windsor?» Besedam je sledilo tiho odobravanje njegovih spremljevalcev. «Takcj», je odgovoril Psmith; «toda, dovolite ml, da vam predstavim dva važna člana našega uredništva. Na vaši descii strani je gospod Bat Jarvis; na levi gospod Dolgi Otto. Oba sta iz droorne Streeta.* Fanta iz Boweryja sta okorno vstala. Prav tedaj sta padli mačkici na pod in zacvilili; Dolgi Otto je poteptal šapico psa in pes je zalajal; lajanje je trajalo ves čas, ko so prisotni razpravljali v sob'. »Gospod Wilberfloss», Je razložil Psmith Batu*, je slaven v Breok-lynu kot poznavalec mačk*. «Res?» je vzkliknil Jarvis; prijateljsko je udaril gospoda Wilber-flossa na prša. Nato je nadaljeval: «Povejte, ali ste že Imeli kdaj mačko z rumenimi ln modrimi očmi?* Gospod Wilberfloss se Je odmaknil to se spet obrnil k Psm'-thu; le-ta je pravkar ponujal cigareto gospodu Hcndersonu Asherju. «Kdo ste vi?» je vprašal. «Kdc sem?* Je začudeno ponovil Psmith. «Da, kdo ste vl?» «Jaz sem Psmith*, je spoštljivo odgovoril stari etonski študent. «Pazite, s 'P1 pred ne izgovarja. Tih toda ’P’ se je, kot grob. imamo” še nekoliko drugih enakih besed v angleščini, ki se začenjajo — kot vam je Sotovo znan° — s tihim 'F’; h- Pr- ’Psalm\* »Tile gospodje mi pravijo, da ste podravnatelj. Kdo vam je poveril nalogo?* psmith se je zamislil. «Stvar je takšna*, je odgovoril. »Lahko bi rekel, da sem sam prevzel posel ; vsekakor bomo rekli, da ml ga je poveril prijatelj Wind-sor.» «Ah, kje pa je gospod Windsor?» «V ječi*, je žalostno odgovoril Psmith, «V ječi!* Psmith je priznal s tem, da J® zganil glavo. «Na žalost, resnica je», je dodal. »Tašpa je velikodušnost prijatelja Windsorja, da ni niti pomislil, ko je udaril nekega policista s pestjo; takoj potem so ga aretirali ln zaprli; zdaj mora sedeti v Ječi trideset dni. Ce ga hočete obiskati, njegov sedanji naslov je: BlackflvniVs Takimi * (nadaljevanje prihodnjič)