PROSVETA
____GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE'
Uradniški In upravnlškl proatori: 2857 South Lawndals A v«.
Offlos of Puhlica tkm: » 1M7 South Lawndalo Avo. . I Telcphon«, Rockw.ll 4004
LETO-VEAR XXXV
Cona lkta Jo $6.00

Mw iinu«r M. lm, at Cm tha Act of Concrm of lUrah t. ISIS.
CHICAGO. ILU PONEDELJEK, U. JANUARJA (JAN. 11), 1143 BubscrlpUon S8.00 Y®arly
dTEV.—NUMBER i
tor milini at »podal rata of poeta«« providod for Jn •eclionllOS, Act of Oot I, 1017, authorisad on Juaa 4, 1010.
Zavezniški letaloi mečejo bombe na bežeče japonske ladje
Seot japonskih transportov potopljenih in •poškodovanih v bitki pri otoku New Britain. - Ruske kolone se vale naprej po dolini ob reki Don proti Rostovu. Moskva osmešila berlinsko poročilo, da se Nemci umičejo Kavkaza po določenem načrtu.—Ameriške in francoske čete okupirale važno mesto v južni Tuniziji po zdrobitvi italijanske vojaške posadke
Zavezniški glavni stan, Avstralija, 11. jan.—Ameriški in avstralski letalci, zasledujoči ostanke japonskega konvoja, ki je pobegnil po tridnevni bitki, ki se je vršila na morju v bližini Leaja, Nova Gvineja, so poškodovali nadaljnji dve japonski ladji, se glasi naznanilo zavezniškega poveljstva. To dostavlja, da so se ameriške in avstralske gele približale Sananda Pointu, Nova Gvineja, v operacijah na kopnem.
General Douglas MacArthur je naznanil, da se general Ken-neth N. Walker, poveljnik zavezniških bombnikov, ki so bombardirali Rabaul, japonsko mor-narično bazo pri otoku New Britain, 5. januarja, ni vrnil iz Jurija. V bitki pri tem otoku, ki je trajala 72 ur, je bilo šest japonskih transportov potopljenih in poškodovanih. Zavezniški letalci so v tej bitki sestrelili tudi 140 japonskih letal.
Vojno poročilo pravi, da je japonska vojaška posadka na juž-novzhodni obali Nove Gvineje
obkrožen a in v nevarnosti uirf« -je aktivnosti -vojaških straž pri
cenjj. Ameriške in avstralske čete so včeraj okupirale vas Ta-rakene, ki je oddaljena poldrugo miljo od $anananda Pointa, kjer je zbrana japonska sila.
Bombe na japonski konvoj so metali ameriški in avstralski bombniki, ko je pobegnil iz bitke, ki se je vršila na južni strani obrežja otoka New Britain. Zadnje poročilo pravi, da zavezniki bombardirajo ostanke japonskega konvoja. Zavezniške izgube v pomorski in letalski bitki z Japonci so malenkostne.
Moikva, 9. jan. — Ruske kolone se vale naprej po dolini ob reki Don v smeri Rostova, kjer se ta reka izliva v Črno morje, in zasedle so nadaljnja mesta in vasi. med temi Zimovniki, ki leži 125 milj južnbzapadno od Stalingrada. Druga armada prodira ob progi kavkaške železnice.
Poveljstvo poroča, da so prvi sovjetski vojaški oddelki dospeli do točke, ki je oddaljena samo ^ milj od Rostova, po okupaciji Strahova. Nemci se umičejo s Kavkaza pod pritiskom ruske o-wnzive. Danes zjutraj objavljen komunike pravi, da so Ru-Sl zasedb ttoet mest in vasi ob železnice Baku-Rostov. temi so Georgijevsk, Step-n"J«- in Zolski.
Huskr. čete na kavkaški fron-11 nap*|ajo bežeče Nemce. V "H m tu padu so pobile več sto •"vri/.Mikov in zsplenile ogrom-r" količin, orožja, strelivs in dr"K<Ka bojnega materiala. Ru-K ujejo iz nemškega u-«a izročila, da ae nadjl ■ i" s Kavkaza po določe-rn načrtu. Izjavili so, da je » *>ril slična poročila v te-IU ke Ofenzive lansko zimo, r I" 'krije pred ljudstvom res-M"žaj armade in izgube. 1 '« ntralni fronti, *veroza: ' Moskve, so l#si kon-'« svoje pozicija: na o-"b Veliki Luki, strategič-,r" s,u- ki je prišlo v njiho-r Velika Luka je oddaji milj od latvijske meje. vjetska letalska sila je ak-vsemi frontami. Rutici *o rnV>ardirali nem-"pn* kolone v nekem sek-' »"vkaške fronte z bomba-*> razbile enajst tankov,
urru.
150 tovornih avtov z vojaškimi četami vred in utihnile devet topniških baterij.
Berlin. 9. jan. Vrhovno poveljstvo pravi, da so nemške čete odbile ruske napade na svoje pozicije na centralni kavkaški fronti, na ozemlju ob reki Don in na fronti ?ri jezeru Ilmenu.
London« 9. jan. — Radio London pravi, da so Nemci odredili evakuacijo ruskih civilistov iz Rževa, trdnjavskega mesta oh reki Volgi, ki so ga obkrožile sovjetske čete.
Zavesnlškl glavni atan v A-friki. 9. jan. — Ameriške in francoske čete so okupirale Ta-nout Maller, naselbino v južni Tuniziji v bližini libijske meje, po bitki z Italijani. Itali#nska vojaška posadka je bila. ftlrob-ljena v bitki.
Glavni stan francoskega'generala Girauda poroča, da so nemške kolone, podprte s tanki, napadle zavezniške pozicije na južni strani Fondouk-el-Aoareba, a so bile vržene nazaj z velikimi izgubami. Poročilo omenja več-
Pont du Fahsu, 30 milj južno od Tuniza, glavnega mesta Tunizije.
Izgleda, da se obroč okrog Nemcev in Italijanov zožuje. O-broč tvorijo francoske čete na jugu, ameriške v Tuniziji in brit-ska osma armada v Libiji. O-siščna sila je koncentrirana na ozkem pasu ozemlja ob obali, ki se razteza od ^ripola na jugu do Tuniza in Bizerte.
Kairo, Egipt, 9. jan. — Ameriški letalci so metali bombe na Palermo, italijansko letalsko in mornarično bazo v Siciliji, iz katere odhajajo osiščne čete v Afriko. Bombe so porušile več pomolov, skladišč orožja in streliva ter zanetile ogromne požfre. Vsa ameriška letala so se srečno vrnila v svoje oporišče po izvršenem nspadu.
Glavni atan v AvstrsliJL 9. jan. — Ameriška in avstrslska letala so ponovno nspadla japonske ladje in transporte pri Laeju, Nova Gvineja, in potopila nadaljnji transport. V prejšnjem napadu sta bili potopljeni dve japonski ladji, ena pa poškodovana.
Laeja, japonska baza, je oddaljena 160 milj od Bune, Nova Gvineja, katero so okupirale a-meriške in avstrslske čete. Vest iz glsvnegs stana generala Doug-lasa MacArthurja pravi, da so ameriški letalci sestrelili dvsjset japonskih letal v spopadu nad Laejo.
, Waahington. D. C.. 9. jan. — Mornarični department naznanja, da so ameriški letalci metali bombe na japonsko letališče in militaristične naprave na Kiski, otoku Aleutske grupe pri Alaski. Naznanilo dostavlja, da rezultat bombardiranje ni znan. Ameriški letalci so v torek napadli z bombami japonske Jadje pri Kiski in eno potopili, dntgo ps poškodovali
_ K
)
I talija prepovedala kazanje papeievega filma
Bem, Švica, 9 jan. — Fašistične avtoritete so prepovedsle kazanje filma "Pastor Angeli-cus", ki kaže živl)enje papeža Pija XII. Vzroka niso pojasnile, toda doznava se iz drugih
De Gaullese sestane z Giraudom
Nemci ugotovili identiteto atentatorja
London. 9. jan. — General Henri Giraud, ki je nasledil u-morjenega admirala Jeana Dar-lana kot vrhovni komisar francoske severne Afrike, se je izrekel za sestanek z generalom Charlesom de Gaullom, načelnikom odbora borbenih Francozov. Znamenja kažejo, da bo prišlo do sporazuma med njima, toda prej bo treba premagati nekatere potežkoče.
Giraud je bil za odložitev sestanka do konca tega mesec**, toda De Gaulle se je izrekel proti zavlačevanju. Londonski politični krogi menijo, da je bil Gi^ raud za odložitev sestanka z*-radi konfuzne militaristične situacije v Afriki. Giraud se np-haja zdaj v Dskarju, glavnemu mestu francoske zspadne Afrike.
General Georges Catroux, vrhovni komisar za Sirijo in Le-banom, je dospel v London, kjer bo imel važne razgovore z De Gaullom. s •
Giraud je po prihodu v Dakar govoril po radiu. Med drugim je dejal, da ni nobenega dvoma porazu osišča v tej vojni, za-eno pa je apeliral na Francoze
borbi, katere cilj je osvoboditev Francije.
Berlin« 9. jan. — Govornik na tukajšnji radiopostaji je ugoto-
HILLMAN ZA ZDRUŽITEV UNIJ CIO IN ADF
Dogovor o odpravi ju-risdikcijskih »porov ne zadostuje
POTREBA DELAVSKE ENOTNOSTI
* ■■ !
Chlcago. 9. jan. Sidney Hillman, predsednik Ubije Amalga-mated Clothing W«rkers in delavski svetovalec predsednika Roosevelta, je v rasgovoru s re-porterji naglasil .potrebo združitve unij Kongresa industrijskih organizacij in Ameriške delavske federacije. Dejal je, da dogovor, ki so ga nedavno skleni-U1 voditelj i obeh organizacij, glede odprave jurisdilccijskih sporov ne zadostuje in je slabo nadomestilo za organsko enotnost ameriškega delavstva.
Hillman je govoril z reporter-jl v Palmer Housu. On potuje po deželi in konferira z voditelji unij CIO in ADF o problemih, katere je vojna potisnila na površje, kakor tudi b načrtih povojne rekonstrukcije, pri katerih reševanju bo Igralo delavstvo važno vlogo. ' j
"Mnogi voditelji unij CIO in ADF argumentirajo« da združitev ni mogoča/' js rekel Hillman. "Eventualno bodo morali priti skupaj in postaviti temelje oni mogočni delavski organizaciji. Enotnost delavcav je zdaj, ko je Amerika v vojni, bolj potrebna nego je bila kdaj pflej. Člani o-
za enotnost in * sodelovanje v1t*h organizacij Zame vaj o tftot-
vil identiteto morilca admiral«, kažeta dobro voljo in željo. Dru-
Darlana. Njegovo Ime je bilo Bornier da la Chapelle in bil je sin francoskega časnikarja.
Ru»ki vojni ujetniki etradajo v taboriicih
London, 9. Jan. — Nemške avtoritete namenoma ne dajejo živeža ruskim vojnim ujetnikom v nacijskih taboriščih in mnogo jih že umrlo zaradi strsdanja. To dejstvo sta razkrila dva jugoslovanska'častnika, ki sta pobegnila iz nemškega ujetniške-ga taborišča, v katerem sta prebila osemnsjst mesecev, in sta pravkar dospela v London. Izjavila sts, da Nemci nsjbolj brutalno nsstopajo. proti ruskim vojnim ujetnikom.
Holandiki minister pri Rooseveltu
Wsshington, D. C., 9. jsn. — Dr. Hubertus J. Van Mook, minister holandskih kolonij, je konferiral z Rooseveltom v Beli hiši, ksmor je prilel v spremstvu holandskegs poslanika dr. A. Loudona. Po konferenci Je dejal, da Japonska ne bo kmalu poražena. Dalje je rekel, da je bil predmet diskusije z Rooseveltom vojns situacija na splošno in kooperacija med ho-landsko in amerišju) oboroženo silo v Zapadni Indiji in na Ks-ribejskem morju.
Podanik Standley §e vrnil v Rušijo
nost. Nobenih nepremagljivih zaprek k enotnosti ne vidim. Prepričan iem, da se enotnost lahko doseže, če obe strani po-
gi važen problem po dobljeni zmagi bo povojna situacija, v kateri bodo moral* Industrije uposliti okrog 30,000,000 ljudi, ki so zdaj v armadi ali udeleženi v vojni'produkciji."
Dogovor za odpravo jurisdik-cijskih sporov je bil sklenjen na sestanku voditeljev unij CIO in ADF v VVashingtonu 2. decembra. Philip Murray, predsednik CIO, in D/rniel J. Tobin, predsednik mednarodne bratovščine voznikov, včlanjene v ADF, sta pozdravila dogovor kot prvi korak k enotnosti delavskegs gibanja od razkola 1. 1935, ko so se nekatere unije odcepile od ADF in ustanovila CIO.
IteJija zahteva francoeke pokrajine
Moskva, 9. jan.—Oasnišks agentura Taas je dobila poročilo od svojegs dopisnika v Bernu, Švica, da js Italija obnovila pritisk na Nemčijo, naj zadosti njenim teritorijalnim zahtevam na račun Francije. Dino Alfieri, italijanski poslsnik v Berlinu, je informiral Joachima von Rib-bentropa, zunanjega miniatra, da Italija hoče dobiti Nico in- francosko Rivijero. Ako bo to dobi-la, bo Mussolinl lahko potolažil italijansko ljudstvo, ki se je ns-veličalo vojne in ga navdušil za vztrajanje v borbi.	4
Eksplozija zajela dvanajst rudarjev
Morgantown, W Va., Jan^-Upanje glede rešitvt dvansjstih
Domače vesti
Naš vojak umrl
Glendale, N. Y.-John Oož js bil zadnje dni obveščen, da js v vojaški bolnišnici v Texasu u mrl njegov 24-letni sin Albin, ki je služil v medicinskem oddelku armade. Rojen je bil v Brook lynu, N. Y. Poleg očeta zapU šča Štiri brate in sestro. :
Nadaljnji vojaki
Waukegan, IU.—Pred dnevi sn odšli v službo strica Sama Leo Smrtnik, Andrej Lenarčič, Ludvik Klavžar, Henry Govekar in John L. Župec. Srečen povra-tek!
Poroka na sapadu
Kemmerer, Wyo. U- Dne 5. t. m. sta bila tukaj poročena John Sedej in Clara Droghini, ob« tukaj rojena. 2enin je član društva 267 SNPJ in upanje je, da kmalu pripelje tudi svojo ženico v društvo. Obilo sreče!
8tar pionir preminul
Porterville, &a 11 f. — Prsd kratkim je tukaj umrl Marko Dragovan, star 82 let in rojen na Grabrovsu pri Metliki v Beli Krajini. Pobrala ga je pljučnica. V Ameriki je živel čes 60 let in nsjprvo je prišel ns Ely, Minn,. kjer se je nshsjal med prvimi tamošnjimi naseljenci, kasneje je pa vandral po vssj Ameriki, dokler se ni ustavil v Californiji, kjer si je kupil tri lote, postavil si hišo in žival sam do visoke stsrostl.
Roparji v Slov. domu v Brooklynu
Brooklyn, N. V. — Dns 6. Jsn. zjutraj so trije roparji prišli v tukajšnji Slovenski dom in vseli iz blagajne $32, oskrbniku Patru $21, poznima gostoma Piškurju $10 in Weiblu $6, nakar SO odšli. Policija Jih še ni dohitela. JL
Clevelandake vesti
Cleveland. -- Frank Valenčič, star 60 let in doma od nekod na Krasu, je S. t. m. padel na ledu na ulici tako nesrečno, ds si js prebil lobanjo in je kmslu potem umrl v bolnišnici. — Istega dns Js po kratki bolezni umrl gostll< ničar Frsnk Fink, star 48 let in rojen tukaj. Zapušča ženo, dva brata in dv* sestri.
Slikar Smrekar ustreljen kot talec!
Odlični karikaturist ubit med boleznijo
Jugoslovanaki Informacijski center v New Yorku poroča: Profesor dr. Furlan Je te dni prejel is domovine poročilo, da so Italijani ustrelili kot talca znamenitega slovenskega sllkar-ja-karikaturlata Hinka Smrekar-ja. Poročilo pravi, da je bil Hinko Smrekar tako bolan, da ni mogel stati pokonci, pa so ga kljub temu uatrelili. Pokojnik js bil zaveden naprednjak in je bil pregknjan in zaprt že med prvo svetovno vojno.
(Hinko Smrekar je bil rojen v Ljubljani leta 188:^ torej Je bil star okrog 60 lat. Študiral je v Kranju in na Dunaju. Kot risar karikatur in vinjet je bil velik umetnik. Karikiral je celo vrsto slovenski^ pisateljev, zlasti so znana njegove karikatur« Ivana Cankarja, Otona Župančiča ln drugih. Leta 1914 je ilustriral Literarno pratiko in Levstikovega Martina Krpana. Poleg tega se je bavil tudi z akvareli in grafiko. Slava njSgove-mu spominu!)
radniki kompanije • in reševalci slutijo, da so vsi mrtvi. Reše-Itvalci še niso pflšli do prostors
J"• -	md.r,lv, kaUr« j. »J.U 4»
podanik, jr <lo.pel i letalom v	' ,„.,,„ ,.
Kujblfcv. V Ru.lJo - ). vrnil i	' ''•""'o U' iz Amerike, kjer aa Je mudil vtt tednov In imel vaine raifovore
državnim Ujnikom Hullom. Pri- ■T..	tv.,«i«
čskuje se. ds bo poslanik kmslu gf1 U	S P '
■ u.J^Z	Oulnn*, delovodje, ki s« Je za-
dušil. ko je Šel v premogovnik po ekasplozijl, je bilo prtnešemi na pnvršje V času eksplozij« se j« nahajalo več rudarjev v -premogovniku in 60 se Jih j« rešilo
' * I
odpotoval v Moskvo.
virov, ds so prepovedale kaza nje filma zaradi njegovih "pa cifističnih tedenc."
Nemci straiijo ceste v Rumuniji ~
Vodja 2fl«ine gardo aretiran
London, 9. jsn. — Nemški vojaki stražijo ceste in strstegične točke v Rumuniji in preiskujejo vlake, svtobuse in druga vozils, odkar je bila odkrita zarots proti vladi. Vsi potniki se morsjo identificirati. •
Rumunaki notranji minister v Bukarešti ja dejal, da js romunska enotnost popolns, tods vesti iz nevtralnih virov prsvijo, da nepqjp>j narašča in da je romunska meja zaorts.
V Bern, Svics, dospelo poročilo prsvi, da se je protivlsdns zarota izjalovila, ko Ja italijanska policija v Milanu aretirals Horio Širno, voditslja razpušča-ne 2elezn« garde, romunske protižidovske In fašistične orgs* nlzacije. Prej objavljena vest je omenjsls masne aretacije in eksekucija v Rumuniji. Osemdeset ljudi je bilo ustreljenih in 4000 sretiranlh
Flynn imenovan za poslanika v Avstraliji
New York, 9. jan. — Predsednik Roosevelt je imenoval Edvarda J. T\ynnB, načelnika o srednjags odbora demokratske stranka, za poslaniks v Avstraliji. Flynn j« po Imenovanju naznanil, da bit restgnlral kot načelnik odbora 16. januarja in nekaj dni pozneje odpotoval v Avstralijo.
Senator Barkley obdržal pozicijo
Trenje med demokrati te poostrilo
Washlngton, D. C., 0. Jan. — Zmanjšana demokratska skupina v ssnatu sa ja razcepila glade politik* RooaSVeltov« admiifis-
tracije na svoji prvi aeji, odkar se Je novi kongres sestsl v svojem zaacdanju. Senator Alben W. Barklsy is Kentuckyja je bil sicer ponovno izvoljen zs voditelja demokratske večine v višji kongresni zbornici! potom pa je zapretil z resignacijo in s tem potlačil revolto senatorjev, ki so skušsli omejiti njegovo avtoriteto.
Senator Kenneth McKeilar Je predlagal odvzetje oblasti Bark-leyja glede/ imenovanje Članov vodilnega demokratskega odbora v senatu. Barkley je nato zapreti!, da bo regislgnirsl, če bo predlog sprejet. Pri glssovanju je bil predlog poražen s 30 proti 20 glssovom.
V nižji kongresni zbornici so se morsli demokrstje podati In sprejeti zshtevo močne rcpubli-ksnske msnjšine glede večje republikanske reprezentacije v kongresnih odsekih. Republikanci so dobili nadaljnje tri sedeže v odseku zs sprfcpriacije. V odseku zs pota in sredstvs, ki .Je najvažnejši, ker v njegovo področje spldsjo davki in ca-rinsks zakonodaja, Imajo demokrstje petnajst, republikanci pa daset članov.
Razkol Je nasal med demo-krsti, ki podpirajo Rooseveltov "new deal" in onimi, ki ga pobijajo. Izgleda, da bosta imela Barkley in administracijs močno opozicijo v novem kongresu. Ts tvorijo republikanci in reak-iftjonarni demokratski srnatorjl iz južnih držrf '
Republikanska senatorja Hut-ler iz Nebraske tn Nye*lz Severne Da kote st(| predlagala pre iskavo izvajanji' posojilno-na-Jemninskega zak<ma. Amerika nudi v smislu provizij tega zakona pomof zavezniškim državam	. ""
Stimson svari pred optimizmom
Wash!ngton, D C , 9 jan, — Vojni tajnik Rtims<m Je oriaal potek vojnih operacij« na vseh frontah In naglasil, da so zavezniki v ofenzivi povsod, toda kljub temu položaj ne opravičuje prevelikega optimizma.-- O-slš/na udarna sila ie ni zdrob-Ijeha In kip vodi ofenzivo. Vojni UJnikj« 4*jal, da je ame-
»Jr-v 4:
AMERIKA PREKO-SILAOSlSCE V PRODUKCIJI LETAL
Angleški listi hvalijo Rooseveltov govor
VA2NOST POVOJNE REKONSTRUKCIJE
Waah!ngton. D. C.. 9. jan. ^ Predsednik Roosevelt je v svoji poslsnlci kongresu razkril, da je Amerika preteklo leto produ-eirala več bojnih letal kot Nemčija, Italija in Japonska akupno in je lahko ponoana na doseženi uspeh.-
Predsednik je dejal, da so a-meriške tovarne ladplale 48,000 bojnih letal v preteklem letu. V decembru so izdelale 6600 letal. Produkcija letal vaeh vrst stalno narašča. Amerika iskazuje uspeha v produkciji tankov, topov, strojnic in drugega orožja.
Poalanica vsebuj« številke o produkciji orožja. Amerika js lani producriala 66,000 tankov in vojaških motornih vosil, 670,-000 strojnic, šestkrat večje število kot leto prej, 21,000 protitankovskih topov in 161,000,000 nabojsv topniškega streliva. Produkcija orožjs in strsliva Js da-setkrat večja od on«, v prvi svetovni vojni.
Roosevelt ja dejal, da sta sa Hitler in Mussolinl silno smoti-la v svojih rsčunih, ds bo osliče obdržalo premoč v zraku. To Je imelo, ko so bombe padala na Varšavo, Rotterdam, London in Covsntry. Ts prsmot je lzginils ss vedno. Nemški naclji in its-lljansli fašisti bodo dobili, kar so zaslužili.
London« 9. jsn. — Roosevelto-vo zsgotovilo o ustsnovitvi druge front« v Evropi je bilo nsgIs-šeno v poročilih z velikimi ns-slovi na prvih straneh londonskih listov. Osem izmsd devetih dnevnikov je vzelo to sago-tovllo na znanje kot najbolj važno deklaracijo, kar Jih je podal Roosevelt.
Dsil? Telegraph, konservativni list, je objavil uvodnik, " katerem pravi, da je Rooasvelt govoril v duhu ofenzive ln zaupanja v zavezniško zmago. Dal Ja razumeti, da bo Amerika igrala vodilno vlogo v povojni rekonstrukciji. Njegov gqvor je garancija, da bo Amerika napela vse sile za zlom osišča ln ustanovitev boljšega svata, ko bo vojns končana s zmago sa voznikov.
Preiskala sabotaže v Californiji
VojftiiM čet« atražijo tank«
Oakland. CaL 9. jan. — Vojaške čete stražijo tanke na vagonih na stranski železniški progi po odkrjtju sabotaža. Vojaški krogi so naznanili, da so saboter-ji odstranili pečate na stolpih tankov In jih deloma poškodovali.
Preiskava je bila takoj odrejena To vodijo vojaška oblasti, policija ln federalni detektivi. Vojaške oblasti so Izjavila, da ne bodo komentirale sabotaža, dokler ne bo preiskava zaključena,
Avtomobil isti«, ki as se vozili po cesti poleg žaieznišiui proge, m) povedali f/int7iiir«m in policiji, da so videli skupino sumljivih m<4kih, ki so hodili od enega tanka do drugega. Prebivalci v bližini so tudi opazili molke in o tem obvestili policijo. Doalej še nI znano, ali Je bil kdo
riška vojaška posadka na Oua-d* Irana lu oj a^ena in da ja dobila velike količina orožjs, streliva, živeža In drugih potrebščin.
'7 t'	A
PR08VETA
SOVI IZ
Varočaiaa u Zdruiana drsava (ima Chicaga) In ¥anadn NJI na lato. 03 00 n pol lota. II .M sa čatrt lata; aa Chicago In Clcmro $7JO aa oalo lato. $9.75 aa pol lata; aa inoaamatvo NJi
SttkacriptioH ratat: for tba United Btetea (ancapt Chicago) and Canarta 04.00 par raar. Chicago and Cicovo 07JO par raar. forafgn oountrtes 11.00 par joar. '
Cana oglasov po dogovoru—Rokopiai dopisov la nanaročenlk člankov aa a* vračajo Hokopial literarna vtabina (črtica, povaitl drama, pacal Ud.) ao vraajo poiUjatelJu la v slučaju, te Ja prtloftU
lfaslov na vaa. kar Ima slik a Ustom: PROSVETA 2II7-SI Bo. Lawndala Ava.. Chicago. IlUnois
PAKEDEIJEK, 11. JANUARJA
PROSVETA
Vesti z jugoslovanske
fronte	j
Poročila Jugoslovanskega informacijskega centra in drugih virov
pozval vse upravne oblasti, naj zatro vse anglofilske elemente na srbskem ozemlju.
Ministrstvo prosvete pa raz-glašuje potrebo obnovitve srbske kulture. To je le poskus vpreči v Hitlerjevo propagando ves vzgojni aparat v Srbiji. Profesorji naj širijo njegovo mračno ideologijo, a uporno mladino naj se preganja. . .
Na belgrajski univerzi je 34 profesorjev v znak protesta zapustilo svoje katedre.
Govornik londonskega radia poudarja, da so ukrepi vzgojnih oblasti diktirani od Nemcev— saj so Paveličev^ oblasti na Hrvaškem tudi izdale slične na-redbe.
Zaključil je z naslednjim svarilom: "Naj "Hitlerjevi p<ynagačl pri nas ne pozabljajo, da kviz-linška zalega ne bo ušla zasluženi kazni in da so nekateri izmed njih že začeli plačevati za svoje grehe. Zadnji je plačal japonski kvizling v Mandžuriji, ki je usmrtil več svojih in japonskih "sodelovalcev", zastrupil vso svojo rodbino in končal s samomorom."
Predsednik Čehoalovaške dr. Beneš o koncil vojne
London; 24. dec. (ONA).— Predsednik Edvard Beneš je danes prerokoval, da bo leto 1943 doba velikih in odločilnih voja Jkih dogodkov, ki nam bodo brezdvomno prinesli zmago. . Te besede stoje v njegovi poslanici rojakorrKV domovini, ki preživljajo zdaj le četrti božič pod nemško okupacijo.
Izjavil je med drugim: "Italija je popolnoma oslabljena, ves laiki narod si želi miru. V par mesecih, ko se bo vse, kar se zdaj pripravlja, zvalilo nanjo, bo Italija popolnoma pokončana in ne bo nič več pomenila v vojaškem pogledu.
Dr. Beneš je izjavil, da vlada v nemškefn vodstvu "kaotična zmešnjava". "Nikdo danes več ne ve, kdo odgovorno odloča v imenu Nemčije in nemške armade", je izjavil in dodal, "da znamenita Hitlerjeva 'intuicija' zdaj ni več vojaški faktor."
5varil pa je pred napetimi pričakovanji in zaupanjem, da bo kar jutri že vse končano. Tudi oslabljene Nemčije ne bi bilo zdravo podcenjevati. "Edino upanje Nemcev je zdaj, da bodo mogli v obrambi vojno tako dolgo zavlačevati, da se bodo njihovi sovražniki utrudili. In da bo« do tako na čudežen način uspe-" 15, skleniti kompromisen mir."
Nemško bahanje o tem, da se sami preživljajo, je najbolje primerjati z istovetnim bahanjem 1 cesarske Nemčije.
Dr. Beneš se je tudi norčeval nad Hitlerjevim spletkarjenjem in poskusi nekaterih neodvisnih industrijskih in vojaških skupin v Nemčiji, da bi se začela pogajanja za mir—"predno bo prepozno". Nove ofenzive bodo kmalu razčistile položaj na Ruskem in v severni Afriki, a potem bo prišla invazija Evrope in takrat bo Nemčija doživela zares peklenska bombardiranja, je zaključil.
V	... —
Nemčija preplavljena a tujimi delevd
VVashington, 24. dec. (ONA).— OWI poroča o članku v nacističnem listu "Der Angriff", glasilu nemške delavske fronte, ki za-hteva^ da se uvedejo posebni znaki za-nastavi j ence nemške narodnosti zato, da se jih ne bo zamenjavalo s tujimi delavci.
To bo nov opomin izposojenemu delavstvu, da so Nemci i l< n en volk" — rasa gospodarjev m različni od drugih člove-. ških bitij.
V	... — POLOŽAJ NA BALKANU
Poročilo ia Rumunlje
London, 25. dec. (ONA).—V Kumuniji je zavladal gospodarji kaos. Sistem racioniranja je propadel, tako da mora zdaj vsakdo, visok ali nizek, kupovati hrano na črni borzi. Precejšen del delavstva zasluži dobro v industrijah, ki delajo za nem-tte vojaške potrebe, toda tudi ki imajo dober zaslužek, so
I ^zadovoljni, ker so cene Še V »nofio bolj poskočile.
Kumunska vlada je baje na-P^ila Hitlerja, naj dopusti po-vratck v domovino onega dela ! ke armade, ki je preživi- trde bitke na ruski fronti. Kumunska vlada je napravila PfMnjt, deloma radi ogromnih "Kub. u deloma radi nezaupanja ^»nunskege naroda napram Maorom, ki se je poostrilo, odkar Jt' I" 'šlo na dan, kako veliko PNj 'teljstvo vlada med Sofijo in
I ler je to prošnjo odbil in je najbrže oslabil položaj 1 Jona Antonescujs, ka-1 tudi dvorski krogi ne pod-' več. Morda bo prišlo v "fn do krize v rumunski
H,


V...— .
Nove zmage gerllcev
London, 26. dec. (ONA)—Jugoslovanske četniške sile so iz-vojevale tri nove zmage.
V	bližini mesta Livna. so se gerilci prebili skozi sovražnic obrambne utrdbe in kmalu nato zavzeli mesto, Jci leži v jugoza-padnem delu Jugoslavije, 45 milj od obale Jadranskega morja. Gerilci so ubili 300 mož posadke, pregnali vse ostale mesta in zajeli ogromne vojaške opreme.
Severozapadno od Livna so gerilci v bližini Sanskega mosta zavzeli nemško obrambno linijo in po ljutem boju potisnili sovražnika nazaj.
V	tretjem sektorju so jugoslovanski gerilci v srditih boj|h ubili petsto Nemcev in zaplenili ijinogo orožja.
V. ..-Naraščanje aabotaše na Balkanju
Ameriški urad za vojno informativno službo OWI je objavil pred kratkim poročilo Roberta Parkerja, ki je prepotoval Turčijo in poleg drugega dejal: •
"Resnica iz Amerike prodira naprej v svet. Tako mogočna jq, da Goebbelsove laži ne morejo preprečiti njenega napredov^-nja.
Na Balkanu je sabotaža narasla tisočerno. - Turčija, zvesta svojemu zavezništvu z Veliko Britanijo ln svojemu prijateljstvu z Zedlnjenimi državami, bo mnogo doprinesla k zgradbi novega sveta. Turška armada je pripravljena na vse."
V...— Londonski radio o rasmerah na
Balkanu
London, 28. dec. (Rsdiopre-jemna služba).—Iz londonske oddaje v srbohrvaščini posnemamo naslednje vesti: > *
"Nemški poslanik v Paveličevl Hrvaški, Kasche, je o priliki odlikovanja nekaterih 'ustašev' ostro protestirsl proti angleiki in ruski propagandi na Hrva-
MAKE EVERT PAT DAT
BOND DAY
J 01N TNK MV-ROU * SAVINGS PLAN e
m -- a.
škem in tako nehote priznal, da je uspešna in da hrvaški narod močno misli na obnovo svoje svobode.
Iz Albanije poročajo, da divjajo gerilski boji od Skadra na severu pa do grške meje na ju-, gu. Potrjuje se tudi vest, da so gerilske čete udrle v Tlrano, albansko prestolnico in se tam držale več ur. Napravile so ogromno škodo in ubile več visokih italijanskih častnikov.
Vprašanje železniškega prometa v zasedeni Evropi postaja vedno težje. Zadnji čas so Nemci poslali veliko število vagonov in lokomotiv iz Norveške nazaj v Nemčijo."
, V...-Jugoelovanski časnikarji v Londonu
London, 16. dec. (JIC).—Zveza jugoslovanskih časnikarjev v Londonu je priredila v čast svojih angleških tovarišev obed, kateremu je prisostvovalo veliko število angleških in zavezniških osebnosti.
Predsednik jugoslovanske zveze Mihajlo Petrovič je pozdravil velikega prijatelja našega naroda in častnega predsednika zveze Wiekhama Steeda, ki je v svojem odgovoru pozval svoje britanske tovariše, naj dobro pazijo na Jugoslavijo, ki si je pridobila velikih zaslug in je neobhodno potreben- predpogoj za trajen mir na Balkanu.
V imenu angleških časnikarjev Je Canyon poudaril velike kreposti jugoslovanskega naroda, njegove zasluge in ljubezen do domovine, ki se je s toliko jasnosti izrazila v prvi in drugi svetovni vojni.
Kanadsko sodišče podprlo vlado
Regulacije glede prehoda meje olajšane
Ottawa, Kanada. 9. jan,—Vrhovno sodišče je podprlo vladni sistem vojne kontrole ln razveljavilo odloke nižjih sodišč, da se kontrola ne more izvajati v področjih provinčnih oblasti. Justičnl department je potem tiral zadevo pred vrhovno sodišče, ki je zdaj podalo svojo razsodbo.
Vrhovno sodišče ni samo odločilo, da ima vlada oblast vojne kontrole, temveč tudi, da jo lahko delegira, ako to zahtevajo okolnosti. Ako bi bilo sodišče odločilo drugače, bi morala vlada iti pred parlament in zahtevati sprejetje potrebne zakonodaje.
Vlada je naznanila sklenitev dogovora z Ameriko glede olajšanja regulacij prehoda meje iz Kanade v Ameriko in obratno. Sedanje regulacije določajo, da mora vsaka oseba imeti posebno dovoljenje za prehod meje poleg potnega lista. Odslej naprej bodo zadostovale izkaznice.
Sklenitev dogovora je sledila konferenci kanadskih in ameriških uradnikov v Washingtonu.
■Italijanski,glas
o Primorski
. (Italijanski list Italija Libre, ki izhaja v Buenos Alresu, je natisnil dne 10. oktobra 1942 članek, ki ga zaradi njegove dokumentarne vrednosti prinašamo v celoti.
Italia Libre je najupllvnej-šl Italijanski časopis v vsej Južni Ameriki — in dejstvo, da je prinesel ta članek, dokazuje, da se zdaj celo tudi že v nekaterim Italijanom odpirajo oči. Zaključki tega Članka sicer niti iz daleka ne krijejo naših pravic in potreb, vendar pa so zanimivi,- ker odločno obsojajo stara pota italijanske imperialistične politike.)
Italija ln njeni odnošaj! a Jugoslavijo
Polemike, ki so se razvnele svoj čas radi izjave jugoslovanr skega ministerskega predsednika generala Simoviča in pred kratkim znova zagorele, mi dajejo povod, da napišem par kratkih besed o tem starem problemu, ki grozi že v naprej zastrupiti medsebojne odnošaje obeh aosedov na obalah Jadranskega morja. Mislim, da ta problem dobro po-» znam, ker sem rojen v onih krajih in stvar dovolj izčrpno raziskal — zdi se mi, da strf obe strani iz nerazumqnja zagrešili mnogo pomot, ko da bi nekdo vzel v roke prizmo in si belil glavo, dali je stara aH zamenjana. Zagotovo pa je, da je. to medsebojno nerazumevanje povzročilo mnogo trpljenja, zamud in usodepol-nlh zablod na potu onega duha,' 0 katerem je sanjal v Lokarnu dobri in patetični Briand, ko je imel v onem zgodovinskem parku s Stressemannom svoje samotne razgovore. Koliko zaprev-jenega Časa, koliko izgubljenih iluzij!
Gaetano ^alvemini je posvetll v ta problem a svoje strani ter pokazal njegov značaj z geopolitičnega in gospodarskega stališča in je bil zato obenem s Carlo Sforzom od nacionalistov obtožen kot izdajalec, ker je odklonil postaviti mejo na Dinarske Alpe, po vsej dolžini njihovih grebenov in požreti dodstne sto-tlsoče Slovanov.
. Odbor iz Julijske Krajine postavlja Sforzo pred dilemo, ki ni niti zgpdovinsko resnična niti'stvarno logična. Z ene strani ga obtožujejo, da si je po krivici prilastil nekatera ozemlje^ a z druge (italijanske) ga obsojajo, ker tega ni storil. "Ako hočeš ubiti psa, reci, ds je stekel" (francoski pregovor). Toda Sal-vemini se ni brigal za zahteve vojakov, ki niso politično pametni; takrat smo živeli v ozračju neplačanih računov in sence premirja v Kormoni so težile ns delegate, tako da smo ((Italijani) dobili mejo, ki je skoraj ideelns.
Zdaj pa, ko se Jugoslavija bori s hrsbrostjo, dostojno njene slsvne preteklosti, nam kaže za-vozljanost etniških razmer v Julijski Krajini, kaj se bo godilo ns mirovno' konferenci, ako tega stsrega spora ne rešimo v naprej, in sicer tako, da bosts obs partnerja zadovoljna.
Nešteyilne neumnosti, ki so jih italijanske oblssti skozi 20 let zagrešile napram "tujemu" prebivalstvu, so dosegle svoj vrhunec zdsj, ko si slede drugs za drugo v izvrstnem imitirsnju nacističnih sistemov zatiranja podjarmljenlh narodov.
v»9oJno vpraianje v Nedlčevl Srbiji
,Ki'<n. 26. dec. (Radlopre-• hlu*bs).—V teku oddaje • '> >hrvažcini je citiral jjovor-; • nemžko rasnižko sgenturo " Ocean", ki poroča, da je ' /( v »vojem zadnjem govoru
Kitajski gorile! dobivajo navodila e operacij
V oiadju fronte.
Streljanja ter slepo in brutalno uničevanje krajev s, strahom prevzemajo svobodne Italijane, ki z vso odločnostjo odklanjajo vsako odgovornost in zahtevajo, da se jim ne pripisuje nobena krivda s politiko napram Slovanom od leta 1918 naprej. Avstrija, celo oaovražena Avstrija, je ravnala z večjo razsodnoatjo ln kljub Žilavemu odporu proti raznarodovanju s strani učiteljev in duhovnov v Sloveniji in Hrvaški, je vendar dosegla, da se je vojaštvo iz teh krajev vedno junaško borilo za svojeg* fevdalnega dunajskega go&podarjfL
Jugoslovanske zahteve so u-smerjene predvsem ,na Dalmacijo in na tržaške, goriške in puljske pokrajine, o katerih trde, da so z ogromno večino slovenske, oziroma hrvaške.
O Dalmaciji raje ne bomo govorili, ker Je popolnoma hrvaška, razen ako bi hoteli povzdigniti 8000, ponavljam: osem tisoč Italijanov v položaj narodne manjšine. Njena geografska in strategična važnost je ogromna, ker bi Dalmacija v rqkah Italije napravila Iz Jugoslavije italijanski gospodarski protektorat ali pa jo primorala v nasprotnem slučaju, da z nami pretrga trgovske zveze in potem usmeri svoj promet po rekah na Donavo in v hanseatska mesta. Vae to ao stare in zelo znane stvari.
Starinske ln spoštovanja vredne benečanske razvaline v Tro-glru ln Dioklecijanovi ostanki v Solinu predstavljajo lepe in strastipolne, zgodovinsko-Uterar-ne emocije, ki so privedle fetalnega pesnika iz palače Vltto-riale do tega, da je začel strelje-ti iz svojih malo nevarnih topov, za katere pa vendar plačujemo tako visoko ceno. Vse to pač razvnema patrlotlčno ln lažl-pe-triotlčno zavest mornarjev obal-ske plovbe ln razgreva skupino starokopltnih čltateljev Danunzl-jeve "Ladje", poaebno onih čltateljev, ki še nimajo 18 let — toda vse to ostaja v hladnem o-kvlru arheologije.
Tako prihajamo do Trsta, ki je popolnoma ln znamenito italijanski, ki se je hrabro boril, de bi takšen ostal in se spojil z materjo domovino, ako ravno Je pokojna Avstrija z vsemi sredstvi brezuspešno poskušala, da zdrobi — ker ga razbiti ni mogla — granitni blok njegovega Italijan-stva. Toda s tem je v tej pokrajini tudi vse končano. Vse osts-lo je kompaktno slovensko in komaj kllorpeter izven mesta se ne sliši več italljanake govorice.
Puljska pokrajina in Istra pa predstavljata etniško ln jezikovno mešanico, ki se vleče predvsem vzdolž stsre meje med beneško republ}ko in avstrijskim cessrstvom, deloma ob reki Mirni, deloms pa po črti, ki deli o-belno, popolnoma italijansko zono od notranjega dela, ki je hrvaški, akoravno ne več čist, temveč pomeian in prepleten z mnogimi naselbinami, posebno Iz J^urlanlje in Karnlje, ki so bile postopoms absorbirane. Kljub temu pa se nahajajo še v mnogih središčih v notranjosti jnsjhne in borbene itslijanske Iredentlstlč-ne msnjšlne, uključene v hrvsl-ko večino, ki so se vedno upirale in nadele.
V pogledu goriške pokrajine pa je pdroda, in sicer reka Soča, potegnila tako jasno In točno mejo, delečo dve grofiji, da izpušča le prebivalstvo glavnegs mesta, ki je kakor Trst obkoljeno od kompaktne slovenske zone na levem bregu reke SoČi?.
Te tri pokrajine predstavljajo zaledje tržaške luke, ki je po a-neksiji za vedno izgubljeno. To je neoporečno dejstvo, ki je bilo nsčelnllcom Jtelijanskegs ire-dentizma dobro znano; kar niso mogli vedeti v neprej, je bile ustvaritev države od 15 milijonov prebivalcev (petkrat več nego prebivalstvo mslk Srbije), ki bi se l 200 milijoni Slovanov za seboj neprestano borila, da od reši 700,000 neosvobojenih bratov.
Mi pa imamo zdaj odgovoriti na vprelsnje — ne glede na Interese ln čustva neših predhodnikov — eli bomo ponovili trsgl-čno zeblodo Aerenthala ali raje začeli razumevati, da so ae časi temeljito Izpremenill.
Zdaj ne gre več ** to, dali se hočemo ali nočemo <idrečf, ne gre več*se to sli je zločin ali ne, predstaviti "svete mejnike", kadar to zahtevajo višji Interesi. Treba je odločnosti, trebe je re-z u meti in izjaviti, de imajo vsi
narodi isto pravico do življenja, kakor je to tudi konenoveljavno utrdila Atlantska poslanica. — Vzdrževati ne vae večne čase plamen takšnega ognja, ali tudi le tlečo Žerjavico, bi bilo prenevarno za bodočo Evropo. Razpravljati o tem, ali je umestno sli ne, dovoliti italijansko ali slovensko šolo v tej ^li oni vasi, ln to za ceno stalne napetosti, bi bilo Izzivanje in zasmehovanje milijonov mrtvih, padlih v tej vojni za definitivno obnovo boljšega in čistejšega šteta.
Tak kot jp, Trst ne more Živeti. A na drugI strani pa tudi ni mogoče izročiti tujcem 300.000 I-talljanov brez solidnih in častnih jamstev, ker bi čustva in narodna čast zadobila kruto ln neozdravljivo rano. Ako bi stavili to vprašanje enemu izmed starih strokovnjakov politične vede, enemu ' Izmed onih starih predstavnikov "laudatores temporis actl se piierU", bi nam zlobno odgovoril;	.
"Giuseppe Mazzlnl in Carlo Cattaneo sta ta vprašanja poznala in razrešila že pred HO leti, a vi starokopltni in nevredni potomci se utapljate v čaši vode."
JuŽnoevro^ska ali podonavska federacija bo nujno potrebovala pristanišče, a edino veliko pristanišče, ki bo odgovarjalo, zapomnite si, edino, pristanišče za njeno trgovino s vzhodom, je Trst. Nsprkvltl Iz njega veliko kozmopolitlčno metropolo s svobodno luko in odreči se v prid novi Evropi nekaterim zunanjostim nadvlade v mestu, bo potrebna in možata, akoravno morda na prvi pogled težka žrtev na oltarju končnoveljavne ureditve pomirjene Evrope.
Toda zdi se mi, da se motim da, zagotovo se motim, kajti novi časi bodo prinesli Idealno rešitev: Zcdinjene države Evrope.
M. O.
0 podporni akciji po vojni
Viacount Cranbourne, lord hranltelj državnega pečata, je izjavil londonskemu Tlmesu, da bo vladala po tej vojni v Ivro* pi taka beda, ko je svet še nI videl in da bo radi tega treba ustvariti posebno organizacijo, ki bo morala začeti s svojim delovanjem čim prej.
Zavezniški komite, katerega naloga Je, pripraviti pregled In oceniti potrebne množine, Je dobro napredoval. Vse zavezniške vlade so že oddale približne cenitve za potrebo hrane v teku prvih 18 mesecev pogojni.
Skupni^ zavezniški komite zdaj urejuje sezname teh cenitev In Je osnovsl potrebno število tehničnih pod komitejev vseh zavezniških narodov.
Problemi podpore zanimajo ves sveto— radi tega bo potrebno izdelati splošen nsčrt, ki bo veljal za vst narode, ki pa bo moral biti tudi sprejet od vseh zavezniških Sit.
Neuradna posvetovsnja glede izdelave takšnega načrta so v teku z ameriškimi Zedlnjenimi držsvsmi. Britanska vlada Je prisrčno pozdrsvlla imenovanje governerja Lehmsna, ker Je iz tega posnela, da nsmersvsjo Ze-dinjene držsve sodelovati pri rešitvi tega problema. ' Mi, je izjavil viacount Cranbourne, smo v tesni *vezi z vlado ameriških Zedinjenih držav, kakor tudi s ostalimi zedlnjenimi narodi, ker hočemo skupno Z njimi postaviti temelje tej akciji, čim bodo okolnosti to drv pustile. Do zdaj naša posvetovanja še niso zadosti napredovala, da bi mogli končno veljavno sklepati, zato pa postopoma Izdelsvsmo sistem in nikakor ne Izgujrijsmo čssa po nepotrebnem.
Razni kombinirani odbori, n. pr. odbor za hrano, materialno pomol, brodarstvo itd., ki že zdaj obstoja/6,' bodo morda * kratkem postali okostje medne-rodne organizacije. Sir K Leltli Kos* ho ostal načelnik angleške-
Glasovi iz . naselbin
(Nadaljevanj« a t. strani)
la takorekoč dan in noč. Tudi pitna voda in elektrika sta bili ustavljeni, plina pa je bilo le toliko, da se je za silo moglo kaj-skuhati. Na novega leta dan ob osmih zjutraj je voda upadla za dva čevlja. Treba je bilo vzeti metlo v roke in čiatitl nesnago ven is hiše.
Torej mi na žalost niso pomagala vsa lepa novoletna voščila od prijateljev in znancev. Nekateri celo trdijo, kar delaš na novega leta dan, potem delaš vse leto. Kar se mene tiče, ne ver-, j smem v bajke. Če bi bilo to rea, bi se rajši preselil v Saharo. Južni Bellalre je bil od 30. do U. ulice več ali manj pod vodo ln vea promet po državni cesti 7 je bil ustavljen od 30. decembra do 2. januarja. Mestece Shadyside ni bilo prizadeto, toda Južno naprej, to Je Weegee, Dilles Bot-tom, Pike Creek in Povvhatan Ppint pa so bila prizadeta. Vsi štirje premogorovi južno od Bel-laira so ustavili obrat, ker je voda zalila železniško progo. V Bellalru je ustavila obrat v dveh steklarnah, lončarnl in tovarni za peči.
Zdaj, ko Je voda upadla nazaj v svojo strug"; izgleda v resnici kot bi bil obči potop. Zs seboj je pustila dovolj blata ln druge nesnage, katero je prineala kdo ve od kod. Pravijo, da tako visoke vode v decembru ne pomnijo niti najstarejši ljudje v teh krajih. Seveda, prizadeti so večinoma siromašnejšl sloji, kajti bogatini si poatavljo svoje palače, JtJer jih voda ne doseže ln kjer nI veliko šuma In ker Je še smiraj oblačno ln deževno vreme, sem pa Um pa tudi sneži, je bojazen, da ae voda spet povrne v novi povodnji. In prvi trije mesoci v letu so v teh krajih kakor nalašč, da prvi, drugI ali tretji izvali reko Ohlo is njenih strug, in sicer še do višje stopnje kot je bila zadnjič. Jaz imam v tej reči izkušnje že od leta 1907, kajti v tem čaau je bila voda že trikrat v moji hiši in mi }e dale dovolj dela. Tega si prisiljen izvršiti, če nečeš škode trpeti, kajti voda ne pozna uami-Ijenja.
Torej prvi trije dnevi v tem letu so prizadjall dovolj gorja ln skrbi stotlsočem delavskega sloju. Ampsk smo delavci že navajeni trpljenju ln brigam za obstoj. Posebno pa organizirani delavci vseh strok se borijo za boljšo in pravičnejšo človeško družbo.' Da bi le nam v bližnji bodočnosti tudi zasijalo zlato solnce in da bi tudi nam rožice cvetele v decembru namesto po-vodnje. To se gotovo zgodi, če bomo stali rama ob rami, delali roka v roki in pomagell uničiti najgršo golazen—neclfešlzem— enkrat za vselej, U-k j.
Louts Pavlinlch. 2ft8.
Norveški Udje poslani v taborišče
Samomori židovskih deklet v Vari«vi
Btockholm, ftvedska. 19, jan. — List Degens Nvheter Je objavil porodilo is norveških virov, da so nacljskt/ oblasti poslale 00 Židov v koncentracijsko taborišče. To Je bila zadnje |kupinu norveških Židov.
Druga vest Iz Osla, glavnega norveškega mesta, pravi, da je vlada premierja Quislings, Hitlerjeve lutke, odvzela državljanstvo 120 Norvežanom, ki so pobegnili v Anglijo ln na ftvedsko, In konfiscirala njihovo premoženje. Med prizadetimi so politiki in časnikarji. .
New York. 9, jan. — Pismo, ki ga je dobil uredruk odbora Beth Jacob, ameriške židovske organizacije, prevl, da je 93 židovskih deklet v starosti 14 do 22 let Izvršilo masni samomor z
zastrupitvijo v Varšavi. S tem gs dela organizacije In bo stopil1 so se izognile prloiJnf^prostKuci-v ozke stike f igovernerjem Leh* jI v nemškem vojaškem tebo-manom.	rišču	• .
Organizacija pfidporc v Izdat- PUrno, datirano v avgustu, je ni meri, je zaključno Izjevil prišlo v New York iz fivice. viacount Cranbourne, Je orjelk" London. 9. jen. — Radijsko podjetje. Zaletek Je bil do zdaj poročilo i* R«rna, Avlce, pravi, dober, toda ves svet moča biti da ao Nemci ustrelili enajat če-pripravljen se čes, kb bo treba jhov v Pragi zaradi špioneže In nastopiti.	kršenja tržnih regulacij.
PROSVETA/
januarja
ga je apremljalo navzdol po ulici,' dokler ni izginil za voglom. In zazdelo se ji je tedaj, da je ulica postala hipoma pustejia in praznejša. Hrepenenje v njeni notranjosti pa je rastlo, a med njim se je pojavila neka čudna nemirnost.
Stopila je od okna v sobo. Sedla je za mizo in podprla -si je glavo z rokami. Začutila se je hkratu utrujena in izmučena. Utrujena in izmučena do smrti. Stene njene sobe so se zožile, pohištvo se je stesnilo. In tedaj je tudi slutila, da je prišla v svojem življenju do novega križpotja.
Potrebovala je svežega zraka. Vstala je in se je odpravila na izprehod. Čez dolgo časa jo je zopet vleklo nekaj tja v mestni šum. Sedaj ni smela biti sama v sobi, ako ni hotela, da jo ta zrak zaduši. Hodila je po mestnih uljcah dolgo brez namena, iz ulice v ulico. Vse se ji je zdelo novo, vse nepoznano, kakor bi bila prišla prvič z dežele v mesto. Nezadovoljna se je vračala proti domu.
Nezadovoljna je bila sama s seboj. Ko se je odpravila ven, je pričakovala, da se ji prigodi nekaj nenavadnega, nekaj čisto novega. Vsak hip bi se bilo moralo zgoditi. Sicer ni sama vedela, kaj naj bi to bilo, a vendar je bila potrta, ko se ni zgodilo ničesar.
Tedaj pa, ko je zavila v predzadnjo ulico pred svojim stanovanjem, se je hipoma stresla. Prebledela je, vsa kri ji je silila k srcu. A^ino nje je stopal on, ki jo je popoldne pozdravil, ko je stala pri oknu. Tudi sedaj jo je pozdravil, a zraven jo je pogledal kakor bi bil presenečen, da jo sreča. ,
A ona je hkrattf vedela, da je to tisti dogodek, ki ga je pričakovala na svojem izprehodu danes. Zavedela se je, v njeni duši je bilo jasno. Nekaj težkega se je takrat odvalilo z nje srca, nekaj mehkega, toplega se je naselilo v njen.
M rVHorf
(Se nadaljuje.)
"Da, rekel je državnemu pravdniku, da kot dober kristjan ne sovraži osebno mr. Byrneja, čeprav je ljubil svojega nečaka kot lastnega otroka. Po njegovem prepričanju se bo mr. Byrne vedno stavil na' razpolaganje tej težki obtožbi'. Rekel je celo, da namerava danes zvečer sem priti." "Čemu?"
"No, čuti.se — kakor je rekel — v gotovem oziru soodgovornega za nesrečo. Njegov sporo; mr. Byrnejem je tega tako razburil, da je raz-dražljivi mož izvršil U zločin.
Jaz sem se plemenitemu postopanju Holde-novemu tem manj upira), ker se mi je zdelo, da bo učinkovalo na javno mnenje v prospeh mojega strica. Iz tega naziranja je tudi naš pravdni zastopnik, ki nam je nasvetoval, naj vljudno in obzirno sprejmemo Holdena."
Conners se je zadovoljil s tem, da se je molče smehljal, dočim naju je vedel Vining v hišo, in sicer v parterno stanovanjsko sobo, ki je tipična za farmerske hiše v južnih delih države.
Pri našem vstopu se je dvignil neki star mož, ki je z dvema damama sedel pri kaminu, v katerem je udobno prasketal ogenj, kajti navzlic milemu vzdušju zunaj je bilo v sobah občutljivo mrzlo.
Ko sem pozdravljal m rs. Viningovo, sem skrivoma opazoval hčer, sloko, mlado deklico s prl-kupljivimi potezami. Njena lepota je trpela samo vsled žalosti in pselitih solz. Oče je bil zamišljen in obupan. "Dober dan, gospodje," je odgovoril na naš formalni pozdrav. "Mr. Vining mi je zatrjeval, da mi vi morete pomagati, čeprav si ne morem misliti — kako.
Če celo moja lastna hči proti meni pričuje, tedaj ne morem ničeaar več povedati. Prepričan sem, da dela v dobri veri, vendar pa mi je $se popolnoma nerazumljivo."
"Povejte nam, mr. Byrne, kako se je sivar dogodila," je rekel Conners, "morda boste potem z najino pomočjo začeli vse razumevati."
Stari mož je takoj'ugodil tej zahtevi. Hitro, da je ena beseda segala v drugo, je slikal naj-navadnejše dogodke onega kritičnega dneva tako natančno in obširno, kakor jih je v duhu gotovo že stokrat premislil in presodil. Ena okolhčina, ki jo Je vedno znova ln znova ponav-ial, ga je posebno bolela: da ao dvomili nad njegOvo besedo. Sosedi sicer niso našli proč vrženega orla, toda kako lahko bi plazeča se lisica odnesla ptiča ter veter izbrisal sledove ter rasplhal perje. —
Sker pa je a svojim poročilom potrdil le to, kar sva že vedela. Novega nama tudi on ni mogel povedati.
Nato je Conners izprašal hčer, ki je vsa v solzah ponovila Je to, kar mu Je že Conners povedal, namreč da j« videla, kako je njen oče u-strelil mladega Holdena ter na to omedlela.
Ko se je zopet zavedla, ao bili sosedi okoli nje zbrartl. Njeii oče je bil že aretiran. Poročnik Randall ji Je potem vse pojasnil. Toda navzlic svoji žalosti |c vedno govorila resnico, kakor jo je njen oče Wn\no učil. Več ni mogel Conners od nje izvvdeti.
Kmalu na to smo s<*ili k mizi ter povečerjall v lalogtnem molku.
Ko smo na to zunaj na proatem kadili svoje amotke, se je Conners sam izprehdjal po sadnem vrtu, dočun sva se mr. Vining in jaz pogovarjala.
Bližajoč se ropot voza Je naznanjal obisk, Sli ut\io torej zoj»rft v hišo, kamor je med tem ča-prišel njir. Holden. Ko smo vntopili, je govoril z mr. Byrhejem ii
L damama. Vining naju je predstavil bankirju
kot svoja prijatelja.
' Najina navzočnost ga ni iznenadila, kajti v farmerski hiši so obiski kaj vsakdanjega.
"Smatral sem za svojo dolžnost, da vas obi-ščem, mr. Byrne," je rekel, držeč se korektno kot star trgovec, vendar pa je bil njegov glas nekako čudno trd in neaimpatičen. "Tako dolgo smo stanovali v istem okraju, da sem pač dolžen, obiskati vas. Obtožbo zastopati, to je stvar državnega pravdnika, ne moja. In končno tudi ne vem več o vsej zadevi, kakor drugi. Zaradi svojega, nečaka sem zelo žalosten, nič manj pa zaradi vas."
Ostro sem ga opazoval, ravnotako tudi Conners. Bankir je bil velik, suh. Imel je aive lase in neko ostro potezo v obrazu, kakor tudi bodeče oči, ki niso jx>znale izraza sočutja.
Čim dalj sem ga opazoval, tem bolj ae čudil, da je prišel.
"Jaz nisem umoril Edgarja Holdena," je re-i kel mr. Byrne.
"Nikdar vaa nisem smatral za zmožnega takega zločina," je odgovoril bankir — "sploh nobenega zločina, bi rad še pristavil. Da vam to povem, sem prišel aem. Vaše grožnje napram mojemu nečaku so bile seveda neopravičene, .toda lahko si mislim, kako ste bili razburjeni in razdraženi. Vaa in miza Millicent torej kar najbolj obžalujem."
Deklica je molče gledala v ogenj, ki je prasketal v kaminu. Čudna in obenem amešna ideja, a katero aem ai razlagal Holdenovo navzočnost, se mi je v tem hipu pojavila v glavi. Skoraj bi se na glas zasmejal. Stari lopov ni bil oženjen, samec ali vdovec; mogoče Je sam zaželel deklico in smatral to za ugodno priliko, da jo dobi.
Njegov nečak je bil mrtev, poročni^ Randall pa je prišel v nemilost pri očetu. Tako bi ai-zdaj mogel pod Jcrinko prijatelja v nearečl pridobiti hvaležnoat in a tem roko lepe Millicent. To pomenja za trgovca: izrabiti konjilnkturo. Komaj aem čakal, da povem to alutnjo Con-nersu, vendar je ta še vedno vao avojo pozornost obračal na bankirja. , , .
"Ali bi mi ne hoteli popolnoma odkrito povedati," je vprašal pozneje Conners mr. Byr-neja, "ali ate resno mislili z grožnjo, ki ate jo izrekli proti mlademu Holdenu?"
"Navadno vedno to mislim, kar pravim," Je odgovoril stari mož z določnim glasom, "in takrat sem bil zelo razjarjen. Danes pa vem, da bi nikdar rte izvršil avoje grožnje. Hotel sem, da se mladi mož izogiba naše hiše ln prav gotovo bi ga tudi krepko prijel, če bi ga zasačilJ v moji hiši; nikdar pa ne s puško ali revolverjem."	'
"Le nadaljujte!" Je prosil Connera, ko je mr. Byrne prenehal govoriti. "Vaše besede se glase odkrito in resnično, ln to rad ališim!"
"Veseli me, da hoče Holden spričo moje sedanje nesreče pozabiti najin prejšnji spor," je nadaljeval stari mož, vendar pa je bilo krivično od njega, da me je tako pritiskal."
"Tega tudi nisem nikakor nameraval," je odgovoril sladko bankir. "Jaz bi vam dal lepo vsoto denarjev za oni Khs zemlje. Nisem prišel samo zaradi tega ->-prPtem je nekoliko za-kašljal — gre še za rteko drugo zadevo. Procesi ao zelo dragi ln vi boste pač rabili denar* Sicer vem, da vam je mr. Vining plemenito prišel na pomoč, toda vi niste — kolikor vaa menda poznam — mož, ki bi posebno rad sprejemal pomoč od sorodnikov. Dam vam deset tisoč dolarjev za ono zemljišče."
(Dalja prihodnjič.)

mmm
■WBj\f?"Mt ...v
"He keepe muttering about someone named Claude. doetor. And thia morning flred the bulller lor simply put t ing pepper on the breakfaai table."
UNITED STATES 8AVINGS f% ONDS ANDSIAMPS
TISKARNA S. Ni P. J,
'—sprejema vsa
v tiskarsko obrt spadajoča dela
Tlaka vabila za veselice in shode, vtzitnice, časnike, knjige, koledarje, letake itd. v • slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, angleškem jeziku in drugih ........
VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO SNPJ. DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI
.... Vsa pojasnila daje vodetvo tiskarne .... Cene zmerne, unljsko delo prve vrsta
Pišite po informacije na naslov:
SNPJ P R! N T E RY
2657-59 S. Lawndale Avenue	Chicago, Illinois
, TEL. ltOCKWELL 4994
Po sklepu lt. redne konvencija se lafike naroči aa Ua! Piesveto ia prižteje eden. dva. tri. štiri ali pet članov Is ene družina k eni nsroi-nlnl. List Prosveta stane sa vso enako, sa * ali	99.00 sa
ono letno naročnino. Ker pa Ae plačajo pri atramantn 91 JO sa tednik. so Jim to prišteje k naročnini. Torej sedaj nI rsroka. rači. da )e list predrag sa člane SNPJ. Ust Prosveta Je vaša lastnina ia foteeo Jo e vsaki družini nekdo, ki M rad šltal Ust osek dan.
Vselei kakor hitro kateri teh članov preneha biti član SNPJ, ali če se preseli proč od družine in bo aahteval sam svoj U«t tednik, bode moral tisti član is dotične družine, ld je tako skupno M dnevnik Prosveto, te takoj naznaniti upravništvu lista, in obenem doplačati dotično vsoto listu Prosveta. Ako tefs n« stori, tedaj mora uprsvnillvo znižati datum za to vsoto naročniku. Cena listu Prosveta Jot
Za ZdruA. države la Kanado 99 90	Za Clcero In fhlcrafo Je—.r.M
1 tednik ln---iN 1 tednik la_I.M
t tednika la „--1M 2 tedaika la__S10
1 tednike In-----1.49 i tednik« lm__________i N
Za Evropo Je___________99J9
Ispolnite spodnji kupon, priložite potratno eeok
Monor Order e pkmo In SI naročite Prosveto. list. ki 9e
PROSVETA. SNPJ. *»7 So. Lawndate A v* Chleafo. I1L
Priloženo potil jam naročnino sa list Pr«
L -,--čl
Naslov ___
-Ustavite tednik ln «a pripišite k moji