PRIMORSKI DNEVNIK
GLASILO
(1610) Spedizlone |n abbon. post. T. gr.
[^tO Vi - Štev 219 f1A1A\ PoStaina plačana v gotovini
OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
TRST, sobota 30. septembra 1950
Predstavnih nove Kitajske povabljen
japrlsosti/uje debati n formnii v Varnostnem svetu
-i ua^u je glasoval samo Kuomintangov predstavnik, egiptski delegat pa se je vzdržal vanja - Zavrnjen poizkus Ruomintangovega delegata, da bi njegov glas istovetili vetu
Cena 15
JUjshikg MEADOWS 9q Al0vanska delegacija “je begata n1?!01®- Vseslovanskega vanju * VarnVnC,eZajsnjem gVso-P0VahiI=	P5111 svetu gle-
dalske za ^redstavnika nove tožila 15 novembra pred-tltvadorskf reso cii° Podobno
8atl?a Dodal 3ugo,s*ovanska dele-‘■eri tP°daIa ‘isku izjavo, Y ka-
legat ni ime?’ da -Se njerj de‘ aJa glede ri«LVz^r2ati glasova-solucije v,- c ekvadorske re-2restavnikr,m nanaša na vabil° 111 da b? u ,	nove Kitajske
CDi del imoral glasovati za
KsIovansH°1UCi3f’ kakor 3e iu~ nski Predstavnik izjavil
takoj ti ~
Va«ska ‘Lglasavan3u- Jugoslo-;vojem d®lefia,cila poudarja v Nšnjf, P°y°v„u’ da ie za ta-predstavnika
•jste g*
5uci3°
sedmimi
— irnrv,	““*u	glasovi
Slovan P’ Za resolucijo so t*eta Vrii?gOSDlavija' Sovjetska ■1, Indiia	Bntamja, Franci-
ja proti’ r^°7eška id Ekva-ta ia -ni .fesoluciji ZDA, Ku-8*ipt so cialistična Kitajska. Prel! 3e vzdržal.
Hitajske^CC. nacionalistične &V gia, 1® Jzjavil, da ima nje-
* le St«	veta- Začela
No tu ji vahna debata, ali ?topku ali Za glasovanje o po-Sa°ie. Sarv,pa za bistveno vpra-t? namreč°ria drugem Primeru travnik C Vveljaviti veto.
tfjske jp k nacionalistične Ki.
5nw. lZiavil Ho
!f ia' da^ 1 pravico toži-^.abtožhi ?avzoč med debato Gro«' ,Cmeriški predstaviti, iP ;1 ,le sicer glasoval !®>ie o.-^avil, da gre za vpra->ii vetu tv? ’ ki ni Podvrže-? teitim i? stališče sta izra-tndii-S1 Predstavnik Jebb i ^er ..'‘.Predstavnik Bau. f leia r,ai debata zavlekla, se to 5' odtozUa na popoldne,
a o teC°Pet nadaljevala de-Prti, .vPr^nju.
ViVaaje UC?k.3e stavil ma gla-f ’ Sledm i, if vprašanje va->jsgi de katcrega je zjutraj S&vii “aClonalistični delegat ?,aH k!	bistveno vpraša-
li* Bla?? ^Prašanje postopka, feka) ? 1 Proti enemu (Ki-Jttha) ;‘n,, enim vzdržanim Varnostni svet skle-hu Kuomirf*a vPrašanie postop-y 1 tu tav?ang0v delegat je S(S0v	Pripomnil, da je
>7,bednik T.uistoveten vetu-
tfli^l. da 1? Pa ga je takoj bi ^tavliai ako tolmačenje Ndens l°- u skrajno težak b9 OvlraV j1, lahko popolno-JflP?Snik f vanje OZN. Kot V. kot ,	nato označil va-
°hemoe£<a*??3e Postopka, Soča Kuomintangove
mu delegatu veto. Tudi proti tej predsednikovi odločitvi je Kuomintangov delegat ugovarjal in zahteval, naj se o tem vpraša mnenje mednarodnega razsodišča še pred 15. novembrom. Tedaj je Jebb pozval člane sveta, ki nasprotujejo njegovi odločitvi, naj dvignejo roko. Nihče ni dvignil roke in tako je predsednikova odločitev obveljala. To pomeni, da zadnji negativni glas Kuomir.tangove-ga delegata ni istoveten vetu in da ostane vabilo predstavniku vlade nove Kitajske dokončno v veljavi.
Kuomintangov delegat je ponovno protestiral proti predsednikovi odločitvi in dejal, da jo ima za nezakonito in da zaradi tega se ni udeležil glasovanja glede te odločitve.
Varnostni svet je zaključil diskusijo po izjavah o glasovanju. Ameriški delegat, ki ga je podprl tudi britajiski debato, je dejal, da dogodki v Varnostnem svetu dovolj dokazujejo potrebo uporabe omejitve veta.
Francoski delegat je izjavil, da ni prepričan, da obstaja o-borožena invazija Formoze, katere usoda mora biti določena z mirovno pogodbo z Japonsko, kakor tudi da je pekinška vlada kvalificirana predložiti ta protest. Pripomnil pa je, da je logično, da tožitelj pride pričat pred Varnostni svet, ker je ta vpisal njegov protest na dnevni red. Sovjetski delegat je obžaloval zamudo pri vabilu pekinške vlade in je izjavil, da ima za umestno glasovati za večino. Zahtevala je, naj Varnostni svet preide nato h korejskemu vprašanju. Toda seja je bila nato odložena in prihodnja seja bo v soboto.
o položaju v Libiji
ŽENEVA, 29. — Komisar Združenih narodov za Libijo Adrian Felt je izjavil, da bivša italijanska kolonija ne bo dobila ne dobre uprave niti ne uspešne finančne ureditve leta 1950, prav tedaj ko bo morala postati neodvisna. Pelt je v svojem prvem poročilu Glavni skupččimi predlagal, naj proučijo potrebo finančne pomoči, ki bi jo bilo treba nuditi Libiji. Felt govori nato o težkočah, y katerih je bivša italijanska kolonija, Dober milijon prebivalcev nima niti enega zdravnika domačina. Komisar Pelt je zahteval, naj se italijanska manjšina v Libiji, k; šteje 45 tisoč ljudi, ne udeleži političnega življenja v tej prehodni dobi. Italijani naj bj skušali doseči razumevanje in sporazum samo na upravnem, gospodarskem, so-
cialnem in finančnem, kulturnem in verskem življtenju, ker si Libijci ne želijo Italijanov v ustavodajni skupščini.
Jakcih Martina, Italijan, ki zastopa italijansko manjšino v svetu Združenih narodov za Libijo, pravi, da se bo uprl in protestiral proti temu poročilu v glavni skupščini.
Poročilo dokazuje tudi, da obstoji razlika med stališči predstavnika Pakistana x Svetu za Libijo na eni strani in angleškim ter francoskim predstavnikom ter komisarjem Pel-tom na drugi strani. Pakistanski predstavnik namreč trdi, da se morata komisar in upravne oblasti ravnati po navodilih posvetovalne komisije. Pelt pa
pravi, dg ni obvezan niti slediti svetom komisije. P.akistanski delegat obtožuje Angleže, da slabo upravljajo Tripolitanijo in da niso podprli predloga za neodvisnost.
Pelt trdi v poročilu, da so prebivalci Cirengike in Fe;: t a za libijsko konfederacijo, medtem ko sq nekateri politični voditelji v Tripolitaniji proti paritetičnemu predstavništvu y ljudski Skupščini.
BEOGRAD, 29. — Danes zjutraj je prispel v Zagreb dr. Van Egmond, predstojnik klinike za ustne, ušesne in nosne bolezni v Utrechtu ki ie gost Sveta jugoslovanskih akademikov. Odlični zdravnik je že zjutraj obiskal zagrebško kliniko.
Izraelska sindikalna delegacija
v Beogradu
BEOGRAD, 29. — Predsednik centralnega komiteja jugoslovanskih sindikatov Djuro Salaj je danes sprejel delegacijo izraelskih sindikalistov, ki je te dni prišla v Beograd.
Voditelj delegacije in član CK politične organizacije <<Hista-daut» se je zahvalil Jugoslovan, ski vladi za pomoč židovskemu ljudstvu med osvobodilno vojno kakor tudi za pdmoč 2idom, ki so se izselili iz Jugoslavije. Delegacija bo med svojim bivanjem v Jugoslaviji obiskala razne tovarne.
rudarji še vedno stavkalo
LONDON, 29. , Kljub pozivu, ki ga je naslovil sindikat škotskih rudarjev, traja še naprej stavka škotskih rudarjev v premogovnem bazenu v južnozahodni Škotski. Vsega skupaj stavka 7 tisoč rudarjev. Delo je ustavljeno v 25 jaških.
Maršal Tito sprejel španske antifašiste
Švedsko letalo trosilo propagandne letake nad Jugoslavijo
BEOGRAD, 29. — Maršal Tito je nocoj sprejel delegacijo 22 španskih republikancev, ki so sedaj na obisku v Jugoslaviji. Maršal Tito se ie s člani delegacije zadržal v prijateljskem razgovorov.
Člani španske antifašistične delegacije so danes imeli v Beogradu tiskovno konferenco, na kateri Sp govorili n svojih Vtisih s potovanja po Jugoslaviji. Člani delegacije so poudarjali, da pripadajo različnim političnim strankam, kljub temu so odšli v Jugoslavijo z namenom, da ugotovijo resnico in da se prepričajo, kaj je s protijugoslovanskimi obtožba, mi Informbiroja. Španski antifašisti so obsodili krivične obtožbe iniormbirojevskih držav proti Jugoslaviji ter zagotovili,
PLENARNA SEJA. GLAVNE SKUPŠČINE OZN
Borba med Turčiio in Libanonom za mesto v Varnostnem svetu
Brazilija in Nizozemska novi nestalni članici V S - Volitve novih članov v gospodarski in socialni svet ter v varuštveni svet - Jugoslovanski delegat čestita indonezijski republiki - Resolucija osmih držav glede Koreje
tl
FLUSHING MEADOWS, 29. — Jugoslovanski delegat Vladimir Simič je včeraj pozdravil v glavni skupščini sprejem republike Indonezije kot šestdesetega člana OZN. ((Jugoslovanska delegacija)). ie izjavil Simič na slovesni seii na čast sprejema Indonezije, «je izcedno zadovoljna, da lahko izrazi dobrodošlico predstavniku Indonezije in njenim svobodnim narodom, ki so sedaj sprejeti v Organizacijo združenih narodov. Vlada in narodi Jugoslavije so bili vedno najodiločnejši pristaši načela univerzalnosti Organizaoiiie združenih narodov in mi se iskreno radujemo nad toplim in soglasnim sprejemom republike in svobodnih narodov Indonezije v OZN. Jugoslavija je vedno bila za emancipacijo in osvoboditev vseh narodov in je dosledno temu vedno podpirala borbo narodov Indonezije za svobodo in neodvisnosti).
Na današi-vjii plenarni seji glavne skupščin^ so volili tri nove nestalne elane Varnostnega sveta, šest članov gospodarskega in socialnega sveta in dva člana odbora varuštvene-ga sveta.
Brazilija in Nizozemska, ki
_ ____________________________38.	m
JJje ustavili na ukaz armadnega poveljstva
(fzuiečelj iz i>QrQ-teSa dopisnika agen-2f T?re“» Roberta C Pr6stoin;,.„ ,nes so korej-tota »e	«»i	«e	zna.
tkjtejg	vladi	Sing*
?>al gfŠT^anosti je prisS-Mac Arthur z
dosegle točko, ki je oddaljena mani kot 25 km od 38. vzporednika)).
Predsednik Truman je Mac Arthurju poslal čestitke za doseženo zmago, pravtako je čestital tudi drugim ameriškim poveljnikom in vsem ameriškim oddelkom ter četam držav članic OZN, ki so se borile na Koreji.
Jutranje poročilo glavnega štaba severne vojske pravi, da se v središču Seula vršijo ogorčeni bojti ,n da je sovražnik utrpel hude izgube. V zadnjih dneh je bilo na tem področju uničenih 9 ameriških tankov, Na vseh področjih fronte so oddelki severnokorejske vojske zapleteni v ogorčene obrambne boje. Včeraj, 28. septembra je protiletalsko topništvo sestrelilo sovražno lovsko letalo nad Kašinom. Ameriško letalstvo d'a toŽQ®^*Š«Cpweltet™ že naPrei barbarsko bombardi-
*u Reorganizirajo« ’ ra mesta ‘n naselja'
■■ ca	•	Večerno poročilo pravi, da
so oddelka severne vojske še vedno zapleteni v hude boje s sovražnikom. V Seulu se enote severnokorejske vojske, podprte s prebivalstvom glavnega mesta, junaško borijo po ulicah in branijo vsako hišo. 27. t. m. je bila potopljena 1500-tonska sovražna vojna ladja. Blizu polotoka Onkidin, zaključuje poročilo, so se edini-
tonp?110 odS??, ,f!avnino, sedaj
toiu ^»lu?a’ P9velindk 8. ar-«Te sku-severm? . od£lelki vsaj
.to i' l,-,I(?	9^0d pregraje
JJVlOa' 5aueg^ ki Sta Pehotna in 1.
ST dlvizije‘a- Severnoko-£ta«?reSrail u i so severno Jn?1« 38 £ bodo lahko pre-i-Red urro? edluk' vendar 0 2a-
zVcccr so juž-
&vUdosegle 38'
j® ta «reorga-
.^ele mnogo Skraja. pgakakor vojaške-
ia T- ~ * a IaZn Virvrn ielr-rv
* k<mčanafaz#*rejsk<;
a obdoh; ed nami značža v^PaHk P» h °iaško S’ ‘ Mh-ko pri-£ kampiiitacijel«
Ui^elja n ja Južna hi-| ^ez severne, ki so
»v««)«,^£-2r.ša‘
’ ^ UnižiIi
<tl)Sneri Pahifii6 napreduje-to ip “a- D0i? ,e P° zavzet-so reko
9	°d	Kon8*
^ ‘‘tio ^oli V 80 na' Ian ^hodnega d Seulom in
ce naše vojske morale umakniti zaradi močnega pritiska številčno močnejšega sovražnika.
Predlog za podaljšanje
vojaške službe v ZDA
WASHINGTQN, 29. — General Lewis Bershey, ravnatelj nabornih uradov je priporočal parlamentarni komisiji za oborožene sile, naj podaljša vojaško službo od 21 na 30 mesecev. Na ta način bi ZDA razpolagale s poldrugim milijonom vojakov.
V Braziliji poostrili akcijo proti komunistom
RIO DE JANE1RO, 29.	—
Prav sedaj pred volitvami, ki bodo opravljene tako, kakor si jih želijo tamkajšnje vladajoče oblasti, se je v Braziliji poostril boj proti komunizmu. Zatiranje komunizma so pojačili po govoru voditelja KP Carlosa Prestesa, ki je pozval volivce, naj ne volijo. V San Paolo je policija zaprla 34 yolivnih sedežev in aretirala 300 komuni-stev. V Rio de Janeiro so aretirali več komunistov, ki so delili letake.
nadomestujeta Kubo in Norveško, ata hili izvoljeni kot' novi nestalni članici Varnostnega sveta s 5.7 glasovi, oziroma s 47. Za nadomestitev Egipta sta postavili kandidaturo Turčija iin Libanon. Med tema dvema kandidatoma se vodi ostra borba, Pri prvem glasovanju je Turčija dobila 32 glasov, Libanon 30. pri drugem 34 in 26, pri tretjem 36 in 24, pri četrtem 35 in 25. Pri osmem glasovanju je Turčija dobila 35 glasov, Libanon pa 25. Arabske delegacije izjavljaj o, da upajo, da ho zmagal libanonski delegat. Domnevajo, da so za Turčijo glasovale ZDA, bivš; britanski dominioni. razne južnoameriške delegacije In nekatere države Srednjega vzhoda, za Libanon pa je glasoval arabski blok, Francija, nekatere južnoameriške delegacije, države Daljnega vzhoda .posebno Indonezija, m delegacije sovjetskega bloka.
Ker ni prišlo do nobene odločitve, so sejo odgodili na popoldne. Danes popoldne je imela biti V Lake Successu prva seja političnega odbora, toda je bila odgodena, ker se je glasovanje v skupščini zavleklo.
Na popoldanskem zasedanju skupščine so znova glasovali za tretjega člana Varnostnega sveta, toda Turčija je dobila tudi k> pot 33 glasov, Libanon pa 25, dočim ie potrebna večina 39 glasov.
Zato so prešli k glasovanju novih članov gospodarskega in socialnega sveta, v katerem je izpraznjenih šest mest. ki so jih sedaj imele Avstralija, Brazilija, Danska. Poljska, Sovjetska zveza in Velika Britanija, katerih triletni mandat poteče konec tega leta. Zopet so bile izvoljeng Velika Britanija, Sovjetska zveza in Poljska. Trije novi člani pa so: Urugvaj namesto Brazilije, Filipini namesto Avstralije in Švedska namesto Danske.
Sledilo je glasovanje novih članov varuštvenega sveta namesto San Dominga in Filipinov, katerih mandat poteče konec tega leta. Dominikanska republika je bila znova izvoljena, na novo pa je bila izvoljena Tailandija.
Zopet so nato glasovali za tretjega člana Varnostnega sveta, in sicer v desetič in enajstič, toda brezuspešno, ker je Turčija dobila 37 glasov, Liba-nom pa 24. Zato se bo skupščina znova sestala da reši to vprašanje,
Popoldne so Avstralija, Brazilija, Kuba, Velika Britanija, Nizozemska, Norveška Pakistan in Filipini predložili osnutek resolucije v zvezi s korejskim vprašanjem, s katero predlagajo ustanovitev komisije «za združitev in obnovo Koreje«.
Osnutek resolucije ne imenuje držav, ki naj bi sestavljale to komisijo, toda poudarja, da bodo morali delegati OZN teh držav rešiti nalogo, preden ta
komisija prispe na Korejo — da «se posvetujejo« z enotnim poveljstvom, t. j. z generalom Mac Arthurjem, in mu «svetu-jejo«.
Predlagatelji hočejo doseči sledeče: volitve pod nadzorstvom OZN, umik tujih čgt s Koreje, sim bo dežela zopet pridobila notranjo stabilnost, in gospodarsko obnovo Koreje. Resolucija poudarja tudi, da bi moral gospodarski in socialni svet izdelati pr-gram za pomoč Koreji, ki moral stopiti v veljavo po prenehanju sovražnosti.
Pomorske vaje
v Sredozemlju
LONDON, 29. — Ameriško, angleško, francosko in italijansko vojno brodovje se bo udeležilo tridnevnih pomorskih vaj. Vest o tem je objavil glavni stan ameriške mornarice v Londonu.
Tem pomorskim vajam daja-jo kar največji pomen. Prvo fazo operacij bodo vodili na ameriški admiralski ladji «Co-lumbus«. Poveljeval bo poveljnik ameriških pomorskih sil na Vzhodnem Atlantskem oceanu in v Sredozemlju admiral Rihard ConnoEy s pomočjo vice-admirala Johna J. Valentinča, poveljnika 6. ameriškega bro-dovja. Kot kaže, ameriški krogi pripisujejo v svojem strateškem načrtu veliko vlogo Sredozemlju. Nedavno sq namreč javili da je sedaj y Sredozemskem morju nič maj kot 60 ameriških vojnih ladij. Skratka še nikdar v mirnem času ni bi. lo v tem celinskem morju toliko ameriških vojnih ladij kakor danes.
MOTRIL (Španija), 29.	—
Nad 300 družin je ostalo brez strehe zaradi predvčerajšnjih poplav.	1Q0	stavb pa bo
treba popolnoma obnoviti.
da bodo v bodoče storili vse, kar je mogoče, za širjenje resnice o vsem, kar so videli in ugotovili v Jugoslaviji,
Španski antifašisti so danes obiskali tudi predsednika sveta za poljedelstvo in trgovino Mi-jalka Todoroviča. V razgovoru s predsednikom se -je član CK španske KP Jose del Bario živo zanimal za vprašanja v zve. zi s kolektivizacijo kmetijstva v Jugoslaviji.
Dve jugoslovanski lovski letali sta danes opoldne prisilili švedsko potniško štirimotorno letalo, da je pristalo na zemur.e skem letališču. Jugoslovanske oblasti so letalo pridržale 50 minut, šele nato je letalo lahko odletelo.
Tiskovni urad jugoslovanske vlade je izdal poročilo, ki pravi, da je moralo švedsko letalo pristati na zemunskem letališču, zato ker je nad Jugoslavijo trosilo propagandne letake protijugoslovanske vsebine. Letalo je bilo nekaj časa pridržano zaradi preiskave, nato je lahko odletelo.
Predstavnik švedske letalske družbe v Stokholmu je sicer hotel ublažiti incident z izjavami, da je bil otvoritveni polet na progi Stokholm-Muenchen-Istambul in da je šlo le za normalni kontrolni pristanek željo jugoslovanskih obla-Predstavnik švedskega poslaništva v Beogradu je izjavil, da nima poročil o incidentu, pač pa, da bo jutri zjutraj dobil izčrpno poročilo od jugoslovanskega ministrstva za zunanje zadeve.
JUTRI 1. OKTOBRA 1950 ob Ik.uri bo na STADIONU ..PRVI MAJ"
TABtOR SIAV
(Slovansko - italijanska antifašistična unija)
združen s proslavo BBS EV A ABBBBU ★
Govorila bosta tovariša GIORDANO LUXA-FRANC ŠTOKA
SPOBEI)
Otvoritev • Govori - SLoveruki in italijanski kulturni spored ■ folklorni plesi Šaljive športne igre Sledi ljudsko rajanje -ISastopajo: godba na pihala, slovenski in italijanski pevski zbori
k
PREVOZI IZ NABREZINSKEGA OKRAJA:
Prvi avtobus: Odhod iz Sesljana ob 13; iz Cerovelj ob 13.10; iz Mavhinj ob 13.20; iz Prečnika ob 13.30.
Drugi avtobus: Odhod iz Sempolaja ob 13; iz Saleža ob 13.30; iz Gabrovca ob 13.45.
Točno ob 13. uri bodo odhajali avtobusi iz sledečih krajev: Prosek, Padriče, Plavje, Dolina, Devin, Sempolaj. Udeleženci iz Nabrežine in Sv. Križa naj se poslužijo vlakov in rednih avtobusnih zvez.
Opozarjamo na točnost, ker zamudnikov avtobusi ne bodo čakali.
Pred koncem stavke
v londonskih plinarnah
LONDON, 29. — Kaže, da se bo stavka delavcev londonskih plinarn končala v najkrajšem času. Na zahtevo ministra za delo se bo sestal izvršilni odbor Zveze strojne industrije, kateri pripadajo stavkajoči. Delavci dveh plinarn, ki sta prenehali z delom, so včeraj sklenili, da bodo danes sklicali množično zborovanje stavkajočih, da bi se pogovorili pod kakšnimi pogoji naj se vrnejo na delo. Približno 1590 delavcev 19 londonskih plinarn stavka, ker je njihov sindikat odklonil, da bi jih podprl v njihovih zahtevah o povišanju mezd.
Visoki komisarji v Avstriji obtožujejo sovjetske oblasti
Ameriški visoki komisarje izjavil, da so demonstracije podpihovale sovjetske oblasti
DUNAJ, 29. — Policija in Žandiarjt y Gradcu so od: dianes naprej v pripravljenosti, da bi jutrt v primeru potrebe nastopili proti demonstrantom, ko bo uradna otvoritev vzorčnega velesejma v Gradcu. Na sve čanosti bo govoril minister za notranje zadeve Ferdinand Graf. Moral bi pravzaprav govoriti kancler Fiegel, vendar je ta svoj prihod odpovedal.
Jutri se bodo sestali na Dunaju voditelji notranjih komisij. Verjetno bodo proglasili stavko. Sam izvršilni odbor sindikalne zveze je nastopil proti in izjavil, da je ta sestanek protizakonit. V splošnem delavstvo se povsod vrača na lelo. Državne jeklarne v Linču na angleškem področju so še vedno zaprte, čeprav je minister za podržavljeno industrijo opozoril delavce, naj se vrnejo v tovarno.
Bele stavke se nadaljujejo v Gradcu v tovarni motornih koles Puchwerke, v tovarni avtomobilov Weizer in v tovarni Wagner-Biro. Na meji med angleškim jn sovjetskim zasedbenim področjem je 600 delavcev, ki dela pri vrtanju novega predora pri Semeringu, začelo danes zjutraj stavkati.
Avstrijsko notranje ministrstvo je izdalo poročilo, ki Pravi, da so včeraj popoldne sku-
šali nekateri tovorni avtomobili s sovjetskimi evidenčnimi tablicami skupaj z nekim jee-pom vdreti pred poslopje, kjer je sedež zveze avstrijskih sin. dikatov. Zaradi odločnega posega policije so tovorni avtomobili kmalu odbrzeli.
General Keyes, ameriški vi-šoki komisar v Avstriji je danes V Zavezniškem svetu odločno protestiral proti stališču sovjetskih oblasti med sedanjimi dogodki v Avstriji. Poudaril je med drugim, da je sovjetski guverner na Dunaju odklonil, da bi se udeležil izredne seje medzavezniške komisije in da so prav istega dne tovorni avtomobili Rdeče ar* made prevažali ((prevratne elemente«, da se je neki sovjetski dopisnik, ki se je izdajal za častnika, udeležil demonstracij pred kanclersko palačo. Dalje }g general Keyes očital, da se je neki sovjetski tank zaradi «okvare» ((slučajno« moral u-štaviti prav na železniški progi blizu Langenzersdorta ter tako prekinil promet. Ameriški general je izjavil, da pomenijo vsa ta dejstva grobo kršitev sporazuma o nadzorstvu dn da bo o tem poročal svoji vladi. Protestu sta se pridružila francoski in angleški visoki komisar.
Mac Arthur pooblaščen pogajati se
s Severno Korejo o pogojih predaje?
Ugibanja ali se bodo ameriške in južnokorejske sile ustavile ob 38. vzporedniku - Angleško zunanje ministrstvo odklanja tozadevne izjave
FLUSHING MEADOIVS, 29.-Do sedaj ni nobenih novih vesti glede prošnje severnokorejske vlade OZN, naj posreduje za prenehanje sovražnosti na Koreji.
Neki visoki funkcionar Združenih narodov v Flushing Mea-dowsu je danes izjavil, da ima general Mac Arthur obširna pooblastila, da se pogaja s Severnimi Korejci q pogojih predaje.
< V dobro obveščenih krogih’ ameriške prestolnice sodijo, da bodo ameriške in južnokorejske oborožene sile preuredile »voje čete južno od 38. vzporednika, preden bodo morda prekoračile staro demarkacijsko Črto, ki deli obe Koreji. V tem času, ki bo morda trajal nekaj dni, si bodo skušal; poveljstvo vojaških sil na Koreji, predsednik Truman in delegati y skupščini OZN ustvariti točnejšo sliko o stališču Sovjetske zveze in nove Kitajske do morebitnega napredovanja.
Drugače pa sodijo, da ameriški vodilni krogi dvomijo, da bi SZ in Kitajska, ki nista intervenirali v prid Severnokorejcev niti tedaj, ko je kazalo, da bodo ti pognali Američane v morje, intervenirali sedaj V prid poraženim Severnokorejcem. V primeru torej, da bi položaj ostal neizpremenjen, bi general Mac Arthur sporazumno z Washingtonom lahko od-
ločil, da nadaljuje svoj pohod [ žitvi obeh Korej ter pripravi pnstran 38. vzporednika, čeprav splošnih volitev za skupno vla-
bi se ne približal sovjetski in kitajski meji in tako preprečil incidente, ki bi bili lahko v tem primeru zelo resnega značaja.
Po drugi strani sodijo y Wa-shingtonu, da general Mac Arthur ne bo kaj takega odločil, preden ne bo ponovno zbral svojih sil (vzdolž 38 vzporednika je namreč utrjena obrambna črta, ki so jo zgradili Severnokorejci) in naravno dobil odobritev predsednika Trumana. Ta meni. da prejšnji sklepi Varnostnega sveta, ki so dali Mac Arthurju nalogo, naj odloča o potrebnih ukrepih za vzpostavitev reda na Koreji, pooblaščajo ameriškega generala, da nadaljuje z vojaškimi akcijami onstran 38. vzporednika.
Dobro obveščeni vladni funkcionarji mer.ijo, da je treba pripisati ustavitev sil držav članic OZN ob 38. vzporedniku vojaškim vzrokom in ne političnim. Trdijo, da Mac Arthur pripravlja prekoračenje 38. vzporednika, da bi tam sku. šal popolnoma uničiti vojaško silo Severne Koreje.
Izven vprašanja vojaške operacije pa vlada ZDA meni, da mora samo skupščina OZN odločati o vprašanju zasedbe Severne Koreje in o drugih s tem povezanih vprašanjih, o zdru-
Kaj bi ’TUnita” pisala če ne bi bilo laži
Kakor Vatikan pod pretnjo izobčenja prepoveduje tistim, ki hočejo ostati «prouoi)erni», Utanje komunističnih časopi- j sov, podobno tudi k-ominformi-sti budno pazijo, da njihovi privrženci ne vzamejo v roke «prepovedanega« tiska. Ko se čutijo na ta ruičin zavarovane, menijo, da lahko svojim zaverovancem pojejo, kar hočejo. In če lažejo na debelo — in prt tem dobro vedo, da lažejo. — se popolnoma zanesejo, dg Se njih laž ne bo razkrila — v njihovih vrstah namreč. Ko. mlnformističnim « vernikom » lahko njihov katekizem — «l’Unitd» — napiše, da Stalin ni nikoli imel brk, in bodb verjeli.
Skozi sito in rešeto
Bivši hierarh in Mussolinijev trubadur Lajolo vse to ve in se zato ne boji, da bi čitatelji njegovega glasila (ki je mimogrede tudi glasilo KPI) kaj kmalu odkrili laži, ki jih »l’U-nitan dan na dan Uri v svet. Včeraj je na primer na prt), strani objavila pod velikim naslovom vest, da so v Jugoslaviji odpustili šest tisoč državnih uradnikov. Gospodje, ki so to napisali, dobro ved■' da to ni res; dobro uedo, da ne gre' za odpust, (ernveč zgolj za premestitev nepotrebnega uradni-Skega osebja na tista mesta,
kjer bo lahko vsa ta delovna sila bolje uporabljena. In končno vedo, da se to ni zgodilo mogoče včeraj, temveč je to že dolgotrajen proces, ki gre za tem, da se poenostavi do sedaj preveč birokratsko organiziran upravni aparat.
Uredniki kominformistične «l’Unitd» bi lahko vsaj to vedeli, da se nekaj podobnem, dogaja ali pa se je že zgedilo tudi na Češkem, da drugih ko-minformovskih držav ne t ava. jamo Pa saj vse to teh gospodov ne zanima — nlavno da udariš po Jugoslaviji, vse drugo ni važno.
”Legittimo sfogo ”
Ko najprej pod policijsko zaščito skušajo motiti kulturne prireditve, si kominformisti potem upajo še s tem hvaliti se v svojem listu. V tem smislu je namreč pisala včerajšnja <R'U-nitdn o nastopu vidalifevskih škvadristov ob otvoritvi razstave slovenske knjige v Skednju. (Take stvari so nam ie znane izza časa fašizma). In vso to škvadristično akcijo imenujejo «legittimo sfogo«; to najbrž zaradi tega, ker jim policija vse to mirno dovoli).
Odslej naprej se torej kom-
informistom sploh ne bo treba kakor koli skrivati. Do sedaj so namreč naše tovariše že neštetokrat na zločinski, roparski način napadu in zbežali. (Takih napadalcev potem policija i nikolj ni staknila). Sedaj pa bodo samo rekli, da je to «le-gittimo sfogo«...) Motiti naše kulturne prireditve in politične sestanke — legittimo sfogo; na prostaški način psovati poštene ljudi — legittimo sfogo; ponoči dejansko napadati naše tovariše in jim prizadeti telesne poškodbe — legittimo sfogo; vsak zločin kominformistične sodrge bo po najnovejšem receptu iz sVUnita« — legittimo sfogo. Toda gospodje kominformisti, saj potemtakem je bil tudi požig Narodnega doma le — legittimo sfogo.
do.
Angleški minister za zunanje zadeve Ernest Bevin je danes pred povratkom domov izjavil na krovu ladje «Queen Elizabeth«, da «38. vzporednik izgine skoroda avtomatično, če hočemo obravnavati Korejo kot tako in če hočemo združeno irj svobodno Korejo«. Nadaljeval je, da Je «tem bolje, čim več meja izgine«. «Treba bi bilo preprečiti nadaljnjo umetno delitev med južnimi in severnimi Korejci, ker so oboji samo Korejci« je dejal minister.
Angleško zunanje ministrstvo še naprej odklanja vsako izjavo o vprašanju 38. vzrednika. Ker manjka podrobnih podatkov, prevladuje v merodajnih krogih prepričanje, da laburistični voditelji nasprotujejo tve ganju incidenta onstran 38. vzporednika.
Spaak napoveduje
inflacijo v Belgiji
BRUSELJ, 29. — Bivši minister Spaak je v porošilu glavnemu svetu belgijske socialistične stranke izjavil med drugim, da ne verjame .V morebitni novi svetovni spopad. Spaak je v tem poročilu, ki obravnava zunanjepolitični pregled, poudaril potrebo, da je treba omejiti suverenost držav in odpraviti pravico veta. Kar se tiče Nemčije, je Spaak izjavil, da je sicer treba Nemčijo sprejeti v obrambo Zahodne Evrope, vendar pa da je še prezgodaj, da bi govorili o njeni ponovni oborožitvi. Po njegovem mnenju bi bilo treba najprvo sploh’ določiti obrambno organizacijo Evrope, v katero bi se vključili Nemci kot sestavni del, ne pa kot član s svojo lastno vojsko. V zvezi s položajem Belgije je Spaak izjavil, da grozi Belgiji inflacija in da bi bilo treba zaradi tega na krmilu močno vlado, ki bi uživala zaupanje med ljudstvom. Glavni svet belgijske sociali-stične stranice se je znova postavil proti načrtu vlade, ki hoče podaljšati obvezno vojaško službo na dve leti.
OB ZASEDANJU „CONFINDUSTRIE“
NEKAJ	R
med neresnimi govori
- 3 V*11 kih resnih besed, ko se zberejo. neresni šovinistični kričači v našem mestu, o tem ni treba govoriti. Da. se pa še danes lah. ko zberejo V Trstu predstavniki italijanske industrije in prič-no govoriti slabe politične govore, to kaže že na precejšnjo neresnost in na veliko oddaljenost od misli, kako pomagati tukajšnji industriji. Kaže konč. no, da je bil izbran Trst za se. dež tega zasedanja res le ti nekih šovinističnih tendenc, ki so prav v. včerajšnjih govorih dobile svoj poudarek.
Pokazali pa so včerajšnji govori tudi, kam se zaletava šovinizem industrijskih krogov In po čem se ti gospodje jočejo. Medtem ko so navadni legi-ni šovinisti zelo nerealni in se zadovoljujejo £ poudarjanjem imen elstria», «Pola», «Fiurne« «Zara« in pri tem mahajo s «trikoloro», pa so industrijei bolj realni. Tako je predsednik tržaških industrijcev. ing. Do-ria v svojem že takoj v začetku šovinistično pobarvanem govoru pač nehote povedal, da Trst s svojo industrijo vred ne zini mnogo od Italije. Omenil je zastoj takoj po prvi svetovni vojni in dejal, da si je potem Trst s pomočjo Italije krepk0 opomogel. Toda kmalu nato je Pa povedal, od kod je bila pravzaprav ta pomoč, ko se je namreč pritožil, da so zaradi mirovne pogodbe izgubljena ležišča bauksita, rudniki v Raži, rudnik živega srebra v Idriji, tovarna cementa, tovarne za konzerviranje rib v Izoli in Rovinju, ladjedelnice na Reki in v Puli, veliko gozdno bogastvo okrog Snežnika ter [esno-industrijske naprave pri Postojni, električne centrale in se mnogo industrijskih naprav prvega reda. Povedal je nada-
iŽfš, ,se 3e z vsem tem še Poslabšal položaj malih industrij v Trstu, ki so nastale za zadostitev potreb v vsej tej pokrajini, danes se pa morajo omejevati na sam Trst.
Gospod Doria je tore j priznal, da je Trst v. veliki meri žtvel od pokrajine, ki pred 1918 ni bila italijanska. (Malo se je treba jeziti na mirovno pogodbo, če vse to, kar je g. Doria imenoval, ni več v sklopu Italije. D.a je namreč Italija Po krivici imela 25 let oblast nad to deželo, nikakor ne mo-
re pomeniti priborjeno pravico za nadaljnjo posest tega, kgr ni njeno.
Zg resne ljudi bi bil čas, da bi raje pomislili, kako bi našli način, da bi bilo zaledje kljub meji vendar za Trst koristno; Jugoslavija je dala že nešteto dokazov svoje dobre volje, da se reši vprašanje dobave industrijskih surovin iz Jugoslavije Trstu in nabave tržaških industrijskih izdelkov za Jugoslavijo. Zal da na tej strani z vzdihovanjem o ((izgubljenem« le prikrivajo svojo nepripravljenost, da bi iskali pomoč Trstu tam, kjer bi jo lahko res v znatni meri dobili. Votla, retorika je potem, če tržaški župan pred zborom industrijcev deklamira: «Podprite nas, pomagajte nam. Pomagajte temu Trstu, ki je v. vaših srcih.« (Z naštevanjem rudnikov, ladjedelnic itd., ki so sedaj pod Jugoslavijo, je inž. Doria malo prej pokazal, kaj je gospodom industrijcem predvsem «v srcu«). Posebnemu namenu seveda služi tudi govorjenje o aesulih« (inž. Doric, je tu gotovo mtshl industrijce), za katere Sicer sam potem pravi, da ne obupujejo. Saj jim tudi ni treba, ko vemo, da je s pogajanji med gospodarskima delegacijama Jugoslavije in Italije bilo rešeno tudi vprašanje italijanskega premoženja p Ju-gcslaviji.
• ^9 ?e .tndi predsednik italijanskih industrijcev dr. Costa dobro zabelil svoj govor z ita-lijanstvom « italianissimega » Trsta, se je spustil še na drugo kočljivo področje: dejal je, da zavrača ne le kot krivično temveč tudi kot povsem neutemeljeno obdolžitev, da bi industrij-ci gledali zgolj za obrambo svojih dobičkov in bi torej bili nasprotni vsakemu zboljšanju življenjskih pogojev delovnih množic, ki vendar predstavljajo tako važen del potrošnikov. In ko se industrijci borijo proti a-nomalijam pri razdelitvi dobičkov, katere ovirajo nadaljnjo proizvodno podjetnost, tedaj se zavedajo, da delajo tudi v korist delavcev. (Za uvod h kongresu Delavske zbornice ni slabo... Mogoče ga bodo izvolili V častno predsedstvo na tem kongresu ■)
Takšen je bil torej včerajš-nji uvod zasedanja ConfindU'-strie. Ali bo mogoče tudi kdo kaj pametnega, resnega povedal?.
e a~3
Slovenska mladina
si želi znanja in napredka
PRIPRAVE NA NEDELJSKI TABOR SIAU
Iz starega grškega bajeslovja nam je znana pripovedka o Prometeja. Bil je velikan, ki si je predrznil ukrasti ogenj in luč bogovom na Olimpu. Razjarjeni bogovi so ga zato prikovali na skalo in črni gavrani is o mu iz živega telesa trgali drobovje.
Naš mali slovenski narod je tu v. srcu Evrope zahrepenel po luči in svetlobi in kljub svoji neznatnosti, kljub temu, da ni imel ne plemstva ne plutokracije, da je imel komaj nastajajoče meščanstvo, si je hotel
SLOVENCI!
Obiščite spominsko razstavo slovenske knjige v Skednju
poiskati mesto kot enak med enakimi. Sinovi bajtarjev in dinarjev so kot Prometeji šli, da ukradejo luč bogovom in jo prinesejo svpjemu ljudstvu.
Težka, polna trpljenja in pomanjkanja je bila tedaj, v času narodnega prebujenja pot slovenskega študenta slovenskega prosvet/jenca. Med Slovenci ni bil študij privilegij bogatih slojev, ki so z lahkoto krili stroške za svoje sinove-dijake. iz slovenskega delovnega ljudstva, z malih kmetij, iz bajt, iz 'družin malih podeželskih obrtnikov je prihajala na srednje šole na Slovenskem mladina, ki je ob skromnih sredstvih in ob beraških razmerah študirala.
Dijak, ki je hodil na hrano k najrazličnejšim družinam ni bil redek primer. Kot vaški pastir v tistih časih je hodil tak reven dijak tudi »m številke«, kjer je kosil tam ni večerjal, ob torkih je zopet kosil drugod Kot v. ponedeljkih. V lemenat so hodili dijaki snažit semenišč-nikom čevlje, da so si prislu-žili zajtrk. V ponižanju in gla-dovanju so se borili za znanje, za prosvetljenost. Njihova stanovanja so bita borna in nezdrava. Stara cukrarna tam za Ljubljanico je načela življenje Ketteju in Murnu, ki sta v zli usodi imela še mnogo, premnogo vrstnikov. Proletarski sin z vrhniškega klanca ni bil edini Slovenski dijak, ki'je vztrepetal ob spoznanju, da mu je mati poslala poslednjo desetico.
Tako je bilo nekoč. Tako je bilo v časih, ko se je slovensko ljudstvo socialno in nacionalno zatirano borilo za svoj lastni obraz, za svoje lastno življenje in svobodo. V narodnoosvobodilni borbi so se končno uresničile vse sanje, ki so jih nekoč sanjali slabokrvni in lačni slovenski študentije.
Danes ni v svobodni Sloveniji dijakov, ki bi trpeli pomanjkanje, ni jih, da bi si morali s poniževalnimi opravili zaslužiti zajtrk; ni jih. ki bi hodil: na hrano po številkah in prebivali v starih cukrarnah, leglih jetike in domovanju smrti. Ljudstvo je vzelo oblast v svoje roke in je z vso lju beznijo poskrbelo za svoj študirajoči naraščaj. Predolgo bi se zadržali, če bi navajali za posamezne šole visoke odstotke dijakov in visokošolcev. ki prejemajo štipendije in uživajo gostoljubnost higienično urejenih dijaških domov. Ob Tržaški cesti lahko vidi vsak Tržačan, ki se z avtobusom pripelje v Ljubljano, visoke, mogoč, ne zgradbe, ki so bodoče študentsko naselje. Slovenski dijak, ki je materialno preskrbljen, se lahko zdrav, močan in brezskrben posveti z vsemi si-
lami svojemu študiju, da bo s svojim, znanjem služil kasneje ljudstvu, ki mu je omogočilo študiranje brez trpljenja in pomanjkanja, ki je bilo tako običajno Pri nekdanjih slovenskih dijakih.
Zgledu Slovenije sledi tudi Istrsko okrožje, hi je bilo nekoč kulturno najbolj zanemarjen in zapostavljen košček slovenske zemlje. Danes sc istrska mladina uči in ljudska oblast je prevzela njeno oskrbo, saj prebiva v istrskih dijaških domovih 89 odst. vsega tamoš-njega dijaštva.
Da ni pri nas enako, nam 'je povsem razumljivo. Pri nas nima ljudstvo oblasti v svojih rokah. Pri nas vladajo tuji šovinistični predstavniki buržcazi-je, ki bi najraje, kot bogovi na Olimpu Prometeja, kaznovali sinove slovenskih delavcev in okoliških kmetov, ker si drznejo po luč znanja in prosvitlje-nosti, ki udj bi bila tu in še tja na zapad privilegij izbrancev. To je brez sramu priznal «Giornale d: Trie ste«, ki je glasilo vladajoče stranke, ko se je razburjal zaradi razmeroma visokega števila slovenskih dijakov na srednjih šolah. Te šole so po »Giornalovem» mnenju odprte le takim, ki imajo «la possibilita finanziaria di fre-quentare una scuola media clas-sica«.
Tako piše »Giornale«, ker ne pozna našega ljudstva, ker ne razume, kaj to ljudstvo hoče in še ni doumel globokega čuta solidarnosti in skupnosti, ki veže naše ljudstvo tedaj, ko je treba zbrati sile in sredstva, da stopimo v svojem razvoju korak naprej.
Res je, kar pravi »Giornale«: «0U studi classici costano cari e auesti scolari (slovenski dijaki) appai-tengono invece in gran parte a classi meno ab-bienti«. Vendar ne sme niti en sam slovenski otrok, ki ima nagnjenje in sposobnosti Za študij, tega opustiti zaradi revščine. Vsak nadarjen slovenski fant ali dekle bo študiralo, ker je to volja našega ljudstva. Ta volja se izraža v obstoju «Di-jaške Matice». ki zbira sredstva, da pomaga revnim dijakom.
Naša mladina je in bo drzna kot Prometej v osvajanju plamena znanja in napredka, ne bo prikovana kot Prometej na skalo trpljenja in pomanjkanja, za kar skrbi in bo skrbela Dijaška Matica,
ki je pred resolucijo IU predstavljala najmočnejšo fronto demokratičnega prebivalstva na tem ozemlju
V čistilnici Aguila se ie ponesrečil
Z avtomobilom .Rdečega križa iz Milj so včeraj ob 13.45 pripeljali na II. kirurški oddelek tukajšnje glavne bolnišnice 394efnega Marijia Kriščka iz Sv. Marije Magdalene Spodnje 446, katerega so naložili v avtomobil v čistilnici Aquila. Ponesrečenec ie iz neznanih razlogov padel z nekega 5 metrov visokega odra. Pri padcu je dobil več zunanjih in notranjih poškodib, zaradi česar se bo moral zdraviti najmanj 25 dni.
Ob 16 pa so na ortopedski oddelek sprejeli 10-Ietnega Marija Capitania iz Ul. Scaglioni 30, ki bo moral zaradi spab-nijene desne noge ostati v bolnišnici 5 do 10 dni. Njegova mati, ki ga je spremljala, je povedala, da se je Marij ponesrečil na domačem dvorišču, kjer ga je Pri igranju spotaknil njegov sovrstnik Armando.
Vsakodnevna poročila, ki nam }ib pošiljajo iz okrajev, kažejo, da se naši ljudje dodobra zavedajo važnosti in pomena organizacije SIAU. Na številnih, dobro obiskanih sestankih razpravljajo navzoči o vseh perečih vprašanji!^ vendar pa je trenutno glavni namen sestankov priprava na tabor SIAU, Za katerega se že vnaprej predvideva številna udeležba vseh tistih demokratičnih množic Tržaškega ozemlja, ki so pripravljene v okviru slovansko-italijansikega bratstva voditi še naprej odločno in vztrajno borbo z.a zmago resnice v svetu in za dosego miru.
V nasiednjejn prinašamo kratko poročilo s sestanka v 1. okraju, y Bazovici. Nabrežini, v Saležu in Sv. Križu.
PRVI OKRAJ
Četrtkov plenum je pokazal, da se krajevni odbori dobro zavedajo velike važnosti tabora SIAU, ki bo y nedeljo 1. okt. na stadionu ((Prvi maj«. Prisotni so pozorno sledili besedam tov. Laurentija, ki je jedrnato orisal zgodovino Je ljudske oiganizacije, njene borbe in u-spehe do objave resolucije I. U., razbijaško akcijo kominfor-m isto v napram SIAU po resoluciji in izrabljanje njenega imena v demagoške svrhe med slovensko demokratično množico. Uspelo jim je to, kar so zaman skušale doseči reakcionarne sile na Tržaškem ozemlju — razdor. Vendar, je poudaril tov. Laurenti, se zapeljan® množice v vedno večji merj začenjajo zavedati pogubnih posledic tega kominformističnega dela. Namen tabora SIAU je zbrati spet vse poštene demokratične ljudi pod slavno zastavo SIAU. Tov. Laurenti je nadalje opozoril prisotne, da se bo ob tej priliki tudi proslavljal dan miru.
Referatu tov. Laurentija je sledila kratka diskusija, katere sq se udeležili prisotni, odobravajoč in pozdravljajoč iniciativo, da se SIAU spet dvigne in nadaljuje borbo za dosego piavic demokratičnega prebivalstva obeh narodnosti na tem ozemlju.
Pri slučajnostih je tov. Nuša opozorila na razstavp slovenske, knjige, ki jo je priredilo Prosv. društvo v Skednju ob priliki 400letnice prve slovenske knjige in pozvala prisotne, naj si razstavo ogledajo.
Tov. Novak je poročal o vpisovanju slovenskih otrok v slovensko šolo in o akciji, ki jo vršijo roditeljski sveti med o-mahujočimi starši. Doseženi uspehi so zadovoljivi.
Tov. Milovnik je opozoril prisotne na teden «Za našega dijaka«, apeliral na prisotne, da gmotno čim bolj podprejo to akcijo, nabirajo podporne člane in z nabiralno polo potrkajo na vrata vsakega, ki se zaveda povezanosti z narodno skupnostjo. Ob zaključku plenuma je tov. Malka povabila navzoče k sodelovanju za uspešno izvedbo tabora SIAU, tako pri programu, kakor pri udarniškem delu. Vabilu se je odzvalo veliko število navzočih.
IZ BAZOVICE
Pretekli četrtek zvečer so se zbrali na krajevnem sedežu predstavniki vseh množičnih
Telefonski številki ureilništva
934108 in 94 B38
Poštni predal 5(12
organizacij. Sestanek ie bil namenjen proučitvi nekaterih krajevnih vprašanj, zlasti pa pripravam za nedeljski tabor SIAU.
V razpravljanju so soglasno poudarili pomen Slovansko-ita-ljjanske antifašistične unije ter nujnost obnove te organizacije, ki je pred resolucijo predstavljala najmočnejšo fronto, s pomočjo katere je slovensko ljudstvo ia italijansko demokratično prebivalstvo znalo uveljaviti svojo pravico. Ugotovili so, da je Osvobodilna fronta spet trdna in sposobna prispevati obnovi SIAU, katere je tudi sestavni del. Sklenili so, da bodo do nedelje obvestili vse vaščane, tako da bo Bazovica tudi na tem taboru častno zastopana.
Posebno živahna diskusija pa se je razvila pri vprašanju slovenske šole. Predstavnice antifašističnih žena so ponovno obsodile zapostavljanje slovenske šole s strani šovinistične reakcije, zato so sklenile, da se bodo v bodoče še bolj kot doslej zanimale za šolska vprašanja in za pravilno vzgojo svojih otrok. V tej zvezi je bil na sestanku ustanovljen začasni roditeljski svet. Članice prejšnjega roditeljskega sveta so s ponosom pripovedovale, kako se je leta 1947. vsa Bazovica uprla in se borila skozi celo šolsko leto, ker matere niso hotele dati svojih otrok y roke čloyekui, ki ni bil tega vreden. Takrat so oblasti morale popustiti in zadostiti našim zahtevam, zato se mora tudi danes sleherna slovenska mali vztrajno boriti za slovensko šolo in za pravilno vzgojo svojih otrok.
Predstavniki množičnih organizacij so nato razpravljali o kultumo-prosvetnih vprašanjih ih si začrtali smernice za bodoče delovanje.
IZ NABREŽINE
Nadvse uspešen je bil sestanek v Nabrežini, kjer je polni dvorani poslušalcev govoril tov. Steka. Obravnavana so bila krajevna vprašanja, predvsem šola in teden, posvečen slovenskemu dijaku, mimo tega Pa je govornik obširno pojasnil prisotnim tudi korejski problem. Tudi na tem sestanku je bilo posvečene največ pažnje nedeljskemu taboru SIAU, katerega se nameravajo Nabrežinci polnoštevilno udeležiti in po možnosti na njeni tudi sodelovati. Tako vsaj se ie dalo razumeti iz živahne diskusije navzočih.
IZ SALEZA
V četrtek je bil v Saležu množični sestanek kot priprava za nedeljski tabor SIAU. Govornik je obrazložil pomen tabora za utrjevanje slovensko-italijanskega bratstva; obenem je tudi poudaril pomembnost dneva miru. Sklenili so, da se bodo vsi udeležili tabora.
Pri diskusiji ie imela glavno besedo mladina, največ v zvezi s tekmami. Postavili bodo moštvo v tekmi pri vlečenju vrvi. Moštvu, ki se bo najbolj izkazalo, bodo podarili 16 1 vina.
IZ SV. KRIZA
Na včerajšnjem množičnem sestanku v Križu so z veseljem pozdravili tabor SIAU, ki bo v nedeljo obenem s praznovanjem dneva miru, in _se ga bodo tudi množično udeležili.
Tekmovanje, ki ga je napovedal Salež, so vzeli na znanje in upajo, da ne bodo baš med zadnjimi. Ker bo tekmovalcev veliko, bodo tudi Križani prispevali 10 1 novega vina za zmagovalno moštvo-
Pri diskusiji so predvsem o-menili slabo stanje cest ter pri tem sklenili, da bodo predložili občini vlogo, v kateri bodo zahtevali, da jih končno popravijo.
SLAVA PADLIM BORCEM!
Zou. dlado Vimcib
----v-;
»vi
Rodil se 'je v Dobrovem pri Gorici 11. septembra 1921. Ze 10. avgusta 1942 je prišel v Kraški bataljon IX. korpusa NOV. 18, septembra 1944 so ga nacisti zajeli na pariškem kolodvoru. Zaprli so ga v goriške zapore, obsodili maja meseca na smrt, a 2. junija so ga odpeljali v Trst, v Coroneo. Verjetno se je njegova življenjska pot končala v tržaški rižarni.
Zou. £luSo Simčič
Prav tako kot brata Rado in Vili se je tudi tov. Ljubo rodil v Dobrovem pri Gorici — 21. junija 1923. 10. sep/tem. 1942 je šel ta bratom v krnski partizanski bataljon. Zgodaj spomladi leta 1944 so ga Nemci zajeli i> borbi pri Podpori. Zaprt je bil na (Igriškem gradu. Aprila 1944 ga je vojaško sodišče obsodilo na smrt. Ustrelili so ga na goriškem gradu 29. aprila 1944.
Zou. biti ‘Jimčič
Tov. Vili je tretji sin zavednih staršev, ki so žrtvovali življenje Za svobodo domovine. K partizanom je odšel takoj po kapitulaciji Italije. Toda kmalu so ga v borbi zajeli Nemci, 27. septembra 1944. Naslednji dan so ga ustrelili v Steverjanu obenem s petimi tovariši po zverinskem mučenju, ki so ga opravili SS-ovci.
Trije bratje — trije borci!
Slava 'jim!
Na Opčinah je obstajaj do letos dvoletni strokovni tečaj v slovenskem jeziku. Ker se je glede na precejšnje število učencev pokazala potreba za razširitev tega tečaja, So slovenski starši vložili pri šolskih oblasteh prošnjo za ustanovitev popolne triletne strokovne šole, kot jo imajo na Opčinah že italijanski otroci.
Slovenski starši se zelo čudijo, zakaj imajo italijanski otroci na Opčinah že triletno strokovno šolo, medtem ko morajo slovenski otroci, k; jih je V tem kraju prav gotovo več kot italijanskih (kar nam dokazuje tudi število slovenskih otrok na tamkajšnji osnovni šoli), šele prositi odgovorne oblasti za ustanovitev take popolne strokovne šole. Odgovornim oblastem je prav gotovo znano, da se vpdsuJejo v slovenski strokovni tečaj tudi učenci iz slovenskih osnovnih šol na Re-pentaboru in v Trebčah. Zakaj torej ponovno ta dvojna mera pri reševanju vprašanj slovenskega in italijanskega šolstva?
Ker se je letos prijavilo za vpis v tretji razred strokovne šole že dvanajst učencev in ker je letošnji vpis v prvi razred iste šole zelo .številen (okrog 50 učencev), zahtevamo z vso upravičenostjo, da se ustanovi za slovenske otroke strokovna šola1 v enakem obsegu kot za italijanske učence. Pričakuje-mo, da bodo šolske oblasti ugodile upravičeni zahtevi slovenskih staršev ter dokončno rešile vprašanje ustanovitve triletne strokovne šole na Opčinah.
Vsi eden
za enega za vse!
Veljavo tega starega izreka bomo preizkusili od jutri naprej, ko se prične teden «Za našega dijaka». V tem tednu bo prispeval za Dijaško Matico vsak, ki nekaj da na narodno skupnost in solidarnost.
KOLEDAR
$iedaiUce -
Sobota 30. septembra
Hieronim, Jekica Sonce vzide ob 6.00. zslante 17.49. Dolžina dneva 11-49. J"?, vzide ob 19.18, zatone ob hm* Jutri nedelja 1. oktobra Remigij, Semislava
DANES MNOŽIČNI SESTANKI OF V NABREZINSKEM OKRAJU
Danes 30. 9 ob 20 v Sesljanu--Vižoljah; 30. 9. ob 20. v Mav-hinjah.
Sestanki staršev šoloobveznih otrok bodo danes ob 15 v Sti-var.u, ob 17 pa v Devinu. Na teh sestankih se bo razpravljalo o naših šolskih problemih, ki so zelo važni zlasti v ogroženih krajih kot so Devin in Stivan.
Prihodnji teden bodo sestanki staršev tudi v ostalih vaseh nabrežinskega okraja.
Okrajni odbor Osvobodilne fronte IV. okraja se zahvaljuje vsem darovalcem, ki so prispevali za venec bazoviškim junakom. Nabranega je bilo 6.260,— lir.
Predavanja
ob priliki razstave slovenske knjige
Ob razstavi slovenske knjige, ki je odprta dnevno od 17—21, ob nedeljah od 16—21, bodo v škedenjski kinodvorani predavali:
Danes ob 20.30 tov. prof. Andrej Budal o knjigah in branju;
prihodnji četrtek, 5. oktobra ob 20. uri pa bo predaval tov. Drago Pahor o slovenskem šolstvu.
Prekop grobov
Mestna občina sporoča, da bodo prekopali grobove na občinskem pokopališču v Barkov-Ijah (IV. polje, tretja vrsta) kjer ležijo posmrtni ostanki umrlih med 9. avgustom in 29. decembrom 1940. Svojci, ki nameravajo prenesti posmrtne ostanke v drug grob, naj vložijo prošnjo do 31. oktobra 1.1. na upravni oddelek tehničnega občinskega urada, oddelek za pokopališča, Ul. del Teatro 5-III, soba 43.
NOČNA SLUŽBA LEKARN
Barbo - Carmci. Garibaldijev trg 5; Benussi, Ul. Cavana U; Ravasini, Trg Liberta 6; AUa Sa-lute, Ul. Giulia 1; Zanetti - Testa d’Oro, Ul. Mazzini 43; Hara-baglia v Barkovljah in Nicoli v Skednju imata stalno močno službo.
OB KONGRESU DELAVSKE ZBORNICE
Učeral z delodajalci • danes z delavci
Medtem ko smo imeli včeraj v Trstu otvoritev kongresa italijanske zveze industrijcev (Confindustrie), bo danes pričetek prvega tako imenovanega kongresa Delavske zbornice. Na ta kongres so povabljeni tudi župan Bartoli, predsednik cone Palutan in še drugi «visoki eksponenti«, torej skoraj vsi tisti, ki so včeraj že prisostvovali zašetku del kongresa Confindustrie (bolje rečeno delodajalcev). Včeraj so ti gospodje pozdravljali in odobravali stališče delodajalcev, danes bodo na kongresu te ((sindikalne« organizacije iz-podbujali tržaške delavce k borbi za dosego vseh ((upravičenih« zahtev. In po vsem tem si gospodje pri Delavski zbornici upajo trditi, da je njihova organizacija sindikalna organizacija. ter da niso na isti črti z delodajalci.
Ni čuda, da se za kongres Delavske zbornice zanimajo le «višji» krogi, medtem ko se zanj ne zmeni noben pošten tržaški delavec, ki dobro ve, kaj ta organizacija predstavlja
Socialnopolitična problematika tržaških razmer se je pod konec meseca pričela nekam nevarno ostriti. Menimo namreč ukrep, Ki ga je sprejela ZVU in odredila znatno povišanje najemnim, kar prizadene zlasti ogromno množico stanovanjskih najemnikov. Očividno se odločujoči činitelji pri tem niso zavedli mti tega, kar so še sami upoštevali in navedli pri spomladnem povišanju cen kruhu, mpki in testeninam. Zanimivo je, da je ZV.tl zapisala v svojer. poročilu za upravo Marshallovega plana ECA, za letošnje prvo trimesečje, še naslednje, nekam precej ((sočutne« besede: Morali bi bili povišati cene kruhu, moki in testeninam p mesecu januarju. Vendar pa, ker smo smatrali, da je bita zima neprimeren čas za uvedbo takšnih odločb, smo sklenili odložiti tak ukrep do sredine marca«. Kaže tedaj, ker prihaja povišanje stanovanjskih najemnim prav pred zimo ne pa na pomlad, da so oblasti bodisi mnenja, da vlada pri nas ugoden gospodarski položaj in blagostanje, bodisi, da je mogoče lok še naprej brez skrbi napenjati in pritiskati na delavstvo in nameščenstvo. Citali smo sicer, (In jih bomo verjetno še) razne razlage, po katerih to poviševanje najemnin ni tako strašno in da smo s tem v glavnem prišli na splošno italijansko povprečje. Seveda je stvar okusa tako lahkotno obravnavati vprašanje, zaradi katerega se danes razburjajo desettisoči, in sicer upravičeno-.
Gospodarski položaj namreč celo po uradnih dokumentih ni ugoden in niti ni mnogo upanja, da bi se stvari izboljšale. Ze imenovano poročilo ZVU pravi n. pr, V svojem splošnem gospodarsko-političnem pregle-
IVA PRAGU ZIME
Povišanje najemnin in splošno gospodarsko stanje
du, da treba podčrtati, da se je konkurenčna zmogljivost Trsta (industrije, trgovine, plovbe, itd.) zadnje čase zmanjšala. Namreč, tako trdi ZVU, od preteklega septembra so bile vse evropske države razvrednotile svoje valute v mnogo večji meri kakor Italija. S tem hoče poročilo podčrtati, da je področje lire manj sposobno za tekmovanje na področju zunanje trgovine. Obenem se poudarja največja važnost znižanja proizvodnih in drugih stroškov tržaške industrije in trgovine, ki naj v ta namen izboljšata svoj delovni postopek in sistem. Ob zaključku tega poglavja je tudi govora o možnosti, a ko ne bodo izvedene izboljšave, da se bodo morali Tržačani sprijazniti z znižanjem življenjskega standarda.
Od sestave tega poročila, ki je bilo javnosti izročeno komaj te dni, je preteklo že mnogo mesecev. Vse te mesece so hišni lastniki in posestniki, kakor seveda že več let poprej, pritiskali z vseh strani in po vseh potih na oblast zaradi povišanja najemnin.
To bodo delali tudi še naprej. Toda oblast bi se bila morala najprej vprašati ali so splošne razmere takšne, da lahko naloži delovnim ljudem nova bremena. Mesec september je bil sicer na prvi pogled nekam živahen z gospodarske plati: imeli smo velesejem in mnoge prireditve okrog njega, ustanovili smo »Center za gospo-
darski razvoj Trsta«, v Zavljah so slavili bodočo «industrijsko luko« s postavitvijo temeljnega Kamna prve tvornice. Posebni ukazi ZVU so prinesli nove možnosti dajanja posojil obrtnikom ter posojil n turistično gostinske namene. Nazadnje prihajajo poročila o fiskalnih olajšavah za ladjedelniško in podobno delavnost.
Velesejmska prireditev je zares začasno poživila naše mesto in tudi načrti za bodoči razvoj te prireditve so lepi. Toda glede na visoko doneče besede, ki so padale ob tej priliki in govorile o raznih važnih funkcijah tržaškega emporija, Jn a-ko še primerjamo odmeve, ki jih je tržaški velesejem vzbudil drugod, bo treba vendarle ugotoviti, da smo komaj na začetku poti in da le-ta ni niti še točno trasirana. »Mednarodni« značaj prireditve je bil nedvomno skromen po obsegu:lah-ko rečemo, da razen Italije, Jugoslavije in Avstrije ni bilo drugih držav, zlasti ne nekaterih najvažnejših srednjeevropskih držav. .Se manj dežel Le-vanta in Bližnjega vzhoda. Povrhu je tvorila avstrijska razstava delež ene same pokrajine te zelo industrijsko razvite republike. Celo v italijanskem gospodarskem tisku tržaška prireditev ni naletela na zaznaven odmev, ako izvzame-no poročilo o obisku ministra Tognija, ki ga je prinesel v malce večji obliki «11 Globo«.
Približno v. istem času je namreč odpiral vrata velik tekmec našega sejma, »Fiera del Le-vante« v Bariju, kjer je bila udeležba zares mednarodna in kjer ima prireditev možnost dihati iz polnih pljuč, saj ji grade n. pr, poseben paviljon za razstavljanje avtomobilov, ki sam meri nad polovico pokrite površine VSEGA tržaškega sejma, da o ostalih objektih sploh ne govorimo. Tudi mali Bočen (Bolzano), kjer se postavljajo južno-tirolski. Nemci s svojim gospodarstvom, je vzdignil po gospodarskem tisku mnogo več prahu, kakor «mednarod9ia, srednje - evropsko - sredozemska luka« Trst. Ima na svojem velesejmu skoraj 1300 razstav-Ijalcev iz 13 držav, in sicer v zares številni in pestri razporeditvi. Treba bo torgj mnogo, zares mnogo dela. da bo tržaški velesejem pridobil mednaroden pomen, ki bi ga nedvomno moral imeti. Predaleč bi zašli, ako bi se spuščali še v celo vrsto vprašanj, ki nagajajo razvoju tržaškega gospodarstva in s katerimi so tržaški podjetniki bolj ali manj odkrito prišli pred ministra Tognija, ki je na sestanku v Trgovinski zbornici premnogokrat prišel v. zadrego, ker je moral sam ugotoviti, da se interesi splošnoitalijanskega gospodarstva še zdaleč ne krijejo z interesi tržaškega go spodarstva.
Ce se, nadalje, spomnimo besed ravnatelja oddelka za fi-
nance in gospodarstvo pri ZVU g. W. C. Haroldsona na tiskovni konferenci in sestanku s tržaškimi industrijci dne S. pr. m., se šele prav zavemo, da je ustanovitev «Centra za gospodarski razvoj Trsta« v zvezi z življenjskim gtandartom pri nas. G. Haroldson je namreč utemeljil potrebo po tem novem gospodarskem uradu prav s sklicevanjem na nevarno možnost padca življenjskega standarda tržaškega prebivalstva. Posredno si lahko torej te utemeljitve, ki slede prvotnim ugotovitvam pred več kot pot leta dni, razložimo kot nekakšno liho priznanje oblasti, da je bila dosedanja gospodarska politika brez pravega uspeha, da standard dejansko pada in da je pač treba gledati na kak izhod iz nerodnega položaja, Tem bolj, ker sc brezposelnost pri nas ni znižala, marveč nasprotno, je po podatkih same VU bila za 2000 oseb večja kakor pred letom dni. (marec 1949 19.800 marec 1950 21.500.
Center ali središče je bile sicer nedvomno potrebno, vprašanje pa je, ati je sedanja oblika najprimernejša. Glede na ukaz št. 164, ki ustanavlja ta center kot «osrednji urad za gospodarski razvoj Trsta«, je razvidno, da gre za navaden urad, ki je podrejen ZVU, ki imenuje tudi njegovega generalnega ravnatelja in daje potrebna sredstva. Ako potem mimogrede imenuje ukaz tega ravnatelja tudi «predsednik», ni-smp s tem nič na boljšem,
marveč nasprotno. Nekje v inozemstvu bi utegnili smatrati, da gre za krajevno ustanovo gospodarskih krogov, morda celo z mednarodno udeležbo, kar bi bilo praktičnim g ospodarskim. ljudem tudi bolj simpatično. Zdi se, da je prvotna iniciativa, ki so jo imeli bodisi krogi Trgovinske zbornice bodisi drugi eksponenti privatno-gospedar-skega življa, nekaj takega tudi predvidevala, toda iniciativa se je nato preselila v pristojnost ZVU, Nekateri kisli obrazi na omenjenem ustanovnem sestanku nas potrjujejo v tej veri. Kakor koli že, pa je stvar, ako bo omejena na sedanji obseg, preslabotna in preveč enostranska, da bi mogla učinkovito pripomoči k izboljšanju proizvodnje, propagandi in večji prodaji tržaškega blaga na inozemskih trgih. Tu je treba širše, mednarodne osnove, ki nuj združuje izključno poslovne praktike in tehnike, brez drugačnih pokroviteljev:
Nekaj konkretnejšega nedvomno predstavlja postavitev prvih zidakov za preseljeno manjšo tvornico pritlikavih žarnic «Flent». n0 področju žavel;-ske «industrijske cone«. Cas bi bil, da bi tega ali onega iz množice sedanjih in bodočih brezposelnih zaposlili v novih podjetjih, o katerih čujemo že več let. Toda zal nas zopet besede ZVU same svare pred optimizmom. Vsakomur, ki bi na tem /področju postavil novo industrijo, ponuja ZVU posojilo z izredno nizko obrestno mero (največ 3 odst.) in vendar je morala prav ZVU sama zapisati v že omenjenem poročilu na ECA tudi tele besede: »Kljub ugodnim pogojem, ki jih nudi ZVU, se je izkazalo kot izredno težavno privabiti investitorje v Trst. in razen tvornice čevljev, ki smo jo že omenili,
(Nadaljevanje na 3. strani)
in kakšno je njeno stališče do borbe delavskega razreda proti naraščajoči ofenzivi delodajalcev.
Zelo velik interes za kongres pa so pokazali vsi kominformi-stični sindikalisti, ki so v zadnji številki «Unita operaia« posvetili dogodku celo uvodni članek z naslovom «11 nostro saluto al primo congresso del-la Camera del Lavoro di Trie-ste«. V tem članku pogrevajo 5yojo staro željo, da bi jih voditelji Delavske zbornice končno vendarle sprejeli v svojo sredino; kominformisti namreč upajo, da so Se s svojo izdajalsko politiko že toliko prikupili voditeljem DZ, da bi jih končno vendarle lahko smatrali za prijatelje. Izražajo seveda upanje, da bi «kongres» proučil to ((prošnjo« ter jih končnoveljav-no vključil v vrsto «borcev za pravice delavskega razreda«.
Tržaškega delavstva ne morejo preslepiti še tako lepo zveneča gesla, ki jih uporablja vodstvo Delavske zbornice ob priliki ((kongresa«; tržaško delavstvo dobro ve, da se položaj v tej organizaciji ne bo izpre-menil, četudi se bo njeno vodstvo začasno spremenilo. Prav tako tudi ve, da bo la organizacija ostala še v naprej zaščit-nica predvsem interesov delodajalcev, ker je bila v ta namen tudi ustanovljena. Zato odločno obsoja stališče komin-formistov, ki hočejo dokazati, da manjka tej organizaciji edino «pravo» vodstvo, da pa je drugače delo te y popolnem skladu z interesi delavskega razreda. Navzočnost vseh zgoraj omenjenih osebnosti na tem kongresu nam je najboljši dokaz za resničnost naše trditve.
SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE
xa Tržaško ozemlje
V nedeljo 1. oktobra ob 20. uri
GOSTOVANJE V GLEDALIŠČU V K O P R U
99
z Goldonijevo komedijo:
PRIMORSKE IDSUHf
1“
DAROVI IN PRISPEVKI
Ricmanjci so darovali odboru za proslavo bazoviških žrtev 1100 lir, za Dijaško Matico 1.050 lir.
Nabrežinske žene beneškim otrokom. Za pomoč beneškim otrokom, ki so bili na letovanju v Trstu, sq prispevale tudi nabrežinske žene, Angela Fuks 2 krili, 1 kg testenin, 1000 lir; Avreldja Pertot 2 krili, 2 spodnji majici, 1 pulover. 2 para nogavic, 1 hlačke, 1 kg testenin. 300 lir; Ivanka Mihelič 1 krilce; Marija Pertot 200 lir; Draga Pertot 1Q0 lir; neimenovana 2 krili, 3 puloverje, 2 komada spodnjega perila, 1 majico, 1 kg testenin.
TRŽAŠKA BORZA
Zlati šterling 8100-8150,
pa-
pirnati šterling 1580-1680. dolar 670-674, dolar (telegrafski 681-683, švicarski frank 154-5-155.5, 100 francoskih frankov 172-176, avstrijski šiling 22.75-23.25.
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 29. septembra 1950 se je v Trstu rodilo 8 otrok, porok je bilo 13, umrlo pa je 11 oseb.
POROČILI SO SE:	mehanik
Umberto Segat in gospodinja Li-dia Savron; mehanik Cesare Gia-drossi in gospodinja Liliana Ba-buder, delavec Nicola Erminio Gorghetto in gospodinja Domeni-ca Trovato, mehanik Anton Gallo ir. dijakinja Bruna Benedetti, so-boslikar Duilio Battaglia in šivilja Silvana Fabian, univerzitetni dijak Claudio Pecorari in gospodinja Bianca Cusin-Ritter, direktor podjetja Paolo dr. Mainar-di in univerz, dijakinja Ornella Romani, prodajalec Guido Bieker in šivilja Nerina Juvari, inšpektor CP Ezio Bressan in uradnica Elda Galio, uradink Libero Calli-garis in gospodinja Dionora Zaf-ferini, šofer-mehanik Josip Debo-ni in gospodinja Savina Agarinis, uradnik Elio PolidOri in prodajal, ka Elsa Irene Maccan, mehanik Alojz Štolfa in šivilja Edvina Benco.
UMRLI SO:	591etna	Pierina
Bon por. Calligari, 631etni Natale Romich, 691etna Ida Minelli Des-seabeaux, 671etna Marija Scucci-naro por. Carr.pagna, 391etna Marija Biban, 581etni Josip Padova-ni, 831etna Ivanka Uršič vd. Sir-sek, 301etna Nera Bezzina por. Guida, 621etni Karol Erbis, 641et. ni Ivan Coccioli, 85Ietna Magdalena Jarec por. Robin.
KINO
Rossetti. 16.30: ((Neulovljiva 12». Walter Chiari, S. Pampanini.
ExceIsior. 16.00: «Državna tajnost«, Douglas Fairbanks.
Fenice. 16.00: «Deček z zelenimi lasmi«, Pat 0’Brien.
Filodrammatico. 16.00: «Kllc oktobra«, Glenn Ford, T. Moore.
Alabarda. 14.30: ((Nepremagljivi«.
Armonia. 15.20: «Tretji človek«, A Valli, O. Welles.
Garibaldi. 15,00: ((Skrivnost ženske«, Gene Tierney.
Ideale. 16.00: «Mlada vdova«, Jane Russell.
Impero. 14.30: ((Brezupno tvoja«, Bette Davis.
Italia. 16.00:	«Velika	ljubezen«,
Bette Davis.
Ob morju. 16.00: «Mac-lovia», Marija Felix.
Savona. 15.30: «Zarota Barovije«, B. Hope-
Viale. 16.00: «Tajfun nad Malezijo«, Dorothy Lamour.
Vittorio Veneto. 16.00: «Imejmo se radi«, P. Mangano.
Azzurro. 16.00: ((Okrvavljeni meči«, L. Parks.
Belvedere. 16.00: «Ujetnik otoka morskih psov«.
Marconi. 16.00: ((Karavana upornikov«. Maria Montez.
Massimo. 16.00: «Tajnost mesa«, Paulette Goddard.
Odeon. 16.00: «Brez povratka«.
Radio. 16.00: «Dobri Samaritan«, Gary Cooper.
Venezia. «Pilot smrti«, J. Dunn.
Vittoria. *16.00: «Duše v blodnji«.
Železničarski (Sv. Vid). 16.00: «Zeleni delfin«.
Letni kino Rojan. 19.30: «Kasbah».
Sv. Just. 19.00: «Cudež zvonov«.
Sestanki vdov in invalidov iz «0»
rtizar.ott
Tajništvo Zveze pur'1
sp'-
STO. za nabrežinski okraj roča, da bodo sestanki vd invalidov iz NOV 4. oktobr« t. 1. v naslednjih kraj^:
V Nabrežini na sedežu o nega odbora OF	Vr®
ša. štev. 89) ob 19.30; V ^ pri Beljanovih Qb 19-3°’ ležu pri Obadu ob 19-3 •
■II RADIO III*
JUG0SL.C0NE TBSJA
(Oddaja na srednjih »» 212.4 m ali 1«2 w>
SOBOTA 30, 9. 1>5#	^
6.30: Jutranja glasba; 6. rečila v ital. in °bjavSc>ročila,v 7.00: Napoved čafa . - P°‘ ,5: Ju-slov. in objava sporeda, tranja glasba.	. spore«:
12.00:	Lahek <>P£rm sj^,,
12.30: Italijanska zsbsens.
12.45: Poročila v ital. m {jSJ -sporeda; i3M: .	spore*
poročila v slov in objava da; 13.15: Koncert.violini berta Dermeija;	žal-
ski pregled (ital.T;. a?l4.3■ ni orkester Radia Ljubija pf[. Pregled tiska v hal,, D.’ gled tiska v slov. ... piomj'
17.30: Za oddih;.^Klavir5? ska' ura (itaUi. IS-3®- , pianjs skladbe za mladino jrvm v tit Pavel Sivic; 18A5: Por jnefe vaščini: 19.00: Glasbena ^ jja 19.15: Poročila v ital., r ■ sioV.: poved časa t poročil3 . . joN; 19.45: Pesmi borbe m «i ’(tirv.), Hrvatski kulturni	naff
20.30: Pesmi jugoslovans* (5j., dov; 20.45: Politični pr« (sWyj, 21.00: Veder sobotni večer ^ 21.30: Zabaven gIaS^u (i«!;!' 22.00: Človeštvo na poW»T M0rje. 22715:	Claude Debussv- pjes«*
simfonične slike; 22.3 ■ rojiia glasba; 23.00: Zadnja potili' ital.; 23,05:	ZadnaP°Jfltvi,t|
slov.; 23.10:	Objava j3.J'
sporeda; 23.15: Uspavank Zaključek.
Obveščamo nase da bomo v nedeljo *•	jj.3*
pri pionirski oddaji ponovili na splošno ze 3 jvijič® jo «Ribič in ribica*, <” v verzih.
LJUBLJANA.MAI rel. postaja NOVAJJ,^
(Oddaja na valih 327.1. 212,4; 202,1 ta.)
5.00:
SOBOTA 30. *•
: Jutranji pozdra' poved časa, Bpr^-fjevneP1,S napoved in objava dnJ . reda; 5.30: Pesmi n?r (,1070% slavije: 5.50: •'utr?"japJro%1ij 6.00: Napoved časa.^P jutf*
radijski koledar; koncert.
12.00: Lahek
*
   ________-	opoidans^fočj’:
12.30: Napoved casa nSKe (; 12.40: Pisan spored sloj
rodne in umetne glasbe
ob 13.00-13.15: MlafUn ster n! 14.00: Igra Zabavni or«
Hin T.inhliana:	*n0:
Napoved
dia Ljubljana; 14' pregled; 14.40: VV. A. jter», LjO. foni ja v C- duru «^urpo{iia; |?ii-
Glasbena medigra; i«-	(ef
k“S“
ta; 19.00: Nap«ved ca del, čila; 19.15: Simfonična * y. ksandra Glazunova, £anman1jWl skega in Sergeja je-pO j^
20.00:	Tedenski zun fot*
pregled; 20.15: Glas pored, taje 20.50: Veder večerni sv^ poy Prenos poročil z leS in J Beograd; 22.15: Za drilo; 23,30: Poročil3-nec oddaje.
ADEX
leti
7., 8. in 9. vlakom
oktobra
ziet
Prijave pri vseh V° ^ uradih do 30-
ADEX iz
15. oktobra 1.1. i*leti
POSTOJ^0
v
Prijave pri vseh
1*1
potov* uradih do 2. oktoWa
Cblhiitu III. 'tinabtavo
fjahf* r« f/rfcVj/1 v flvjrivnifhti
IhFihltutjn oltVoSfff
Pojasnila daje A1)RIA-EXPKESS v Trslu, Ul. F. Sever« 5 b, Telefon 29 243 iu ADRIA-TURIST v Kopru, telefon 207
« i t*
ki b« <>d	,	\.
8. oktobri*
v Hoi>‘“
Podružnica uredništva in uprave Primorskega dnevnika v Gorici - IJL Silvio Pellico ljll. nadst. - Telefon 11-32
Qg_VPlSOVANJU V SLOVENSKE ŠOLE
Slovenskega otroka v slovensko šolo
prozorni
nameni šovinističnega ustrahovanja
T?..dni SO slovenski otroci v
]rv Ur	V osnovno ŠO-
. Marateteri med' njimi bo
stonfi * ?v,°ie-m življenju pre-OPU iolski prag; velika ve-
etio i ? *!, bQ Pomaknila za «*> leta bliže '
šolanja,
Stari
že koncu svojega
orarsem povzroča vpisovanje “■ofc V solo nemalo skrbi kaj-
Li^redn0.S žol° bližajo strosk^ m fcup stvari, ki materi ne puste, tod; ?“rno 2a4Pala- Tako se .Star5i .lilijo svoje . ■ e m jijn želijo dobro. Zla-i Pa povzroča marsikatero t$e	m9'te:ram	vpisova-
italiiari?-y4^Uika^n^e ^ole’ ker *ls3c *n .vladne ob-
Oan; 1/fri'2arja'j° pravo kapi-ven^t r°,li ''^‘tsovanju na slo-i0 n e.50le- ker upajo, mj bo-še , nacln Prestrašile star-
nai^r? 0dWn'ile Qd a to kampanjo šovi-
^■enega	in	reakcionar.
Sa , riani2acii. katerih nalo-
^anstr^d Z*tX
V°Vs- je treba poudariti, kakš-red ’
Sv°je Peklenske
bf1	*	Poslužujejo,	da
lnw.--S:	naklepe
1 in kakšne naloge ča-
Povišanje najemnin
gospodarsko stanje
fiVadal
WB*3evanje z 2. strani)
«0 Qdin;
vodi,-	o	katerih	se
Predel n,f?sa^aiI3a. ustanovitev Ucp ,^a r}}ce tobaka in tvor-de;at. Zl9akc, ki b{ obe morali ^onor!? ■Pofrebe italijanskega n^uČ*;Jer< dni va je pri-
ite>j
«1( Corriere di Trie-
»e h.QJ° Oledp poprej omehje-Doskuii'ntce 6e?}jev, ki bi jo Os(r0 ui;*.,amer^ki kapitalist, Oladnih , 0 na naslov rimskih 'jo j,. . krogovt da preprečuje-rt tvorrtici možnost razvo-
^eln 'crt'?KeJ° dovoliti, da bi <tj n. ,a°ajati svoje izdelke tu-p d krajevni tržaški trg.
v prid hotelske in tndustrije <ukaz št. • Pooblastilo zavodu ‘d dnin, • RisParmio» TTTrsiu k obw„-ie, kreditov obrtnikom metn2dmim 'podjetjem, so za *(dvnmJ gospodarske panoge toda V u konstni in primerni, *eie	Se	ho poznala
^eitip? • i «asa in samo že torti	gospodarskim pano-
,nno'žirP	' &redvsem delavske
isterri icn^a seveda ostanejo na Aspekti,°r doslej in splošne n', ako L ??Jzrazit0 nevged-■JHafcoofL zasledujemo poročila ,i oztrai!!ŽBa dnevnega tiska, n novih Z 0OVOre o odpustih nih Možnostih ter verjet-
kif;° bo !?}sl0v- Ako in v ko-liše nij', neseL Hlede tega °t>jae[Lke ukaz št. ISO, ki bo ^a> bi oranje dm, m ki
5are eboval fiskalne olaj-
li D°skSšal'nihi ter mor‘ 'ledeni "blažiti posledice
5 * ki Uh ?'azteonitve ugodno-daje tako i^ovani italijanskim in
zakon ie tudi vprašanje.
0*Prto i!frr ^ se veliko
h«0 Pna>,nre?° Cenc svojo pol 03 kak°r v .......................
Ort« “
  - Italiji in
n -eu itnir 50 v bistvu le totha) a,‘lianskih cen nla večina
%r°tUu emC[°' ki ie znaial P° ,arn ■ ,ndansk. ~ m
.,. od koder blaga. Indeks
kr.
Julija
100).
e Trgovinske 6074,4 točke P0!o>,;„'"/’ ie d°segei v lX;kon‘ai	septembra. torej
jPpke, j 3 fjle,n,1 mesecu, 6510,1 n	r	a 10°dslotnem
Ljstern 'r„ e na drobno so
Iti 5,5 točfc«“ naPredovale od Zr je ow!f ’!a «905 ~ točke,
&j* ‘Za znan0 S‘Ctr nekai r -’e ce» „ na™o je, da se zv i-šl 5 r-enam drobno v prime-tuS dalj č„i na: debelo eprena-
$ 'hnoaTL- SeVed<r Potem Z k °g? jasneje apojenju-
s>J nu debeloZT]-«k° I^da^0 tfrn*2« nonm, *	^ Je» kakor
Ne rnes»Q Ugotovili, naj--- le to,. „„,nrl Področju lire,
OoLde je obla J”** Hot Primer-% ^darsku, ryr;funi° sTl°šnih ho^^jeln J? m zaposlit-Uk- Zbeialnn t*1,0 11(1 Pra0u zi-hay kakZ- °ko zel° odiozen
n^iskih
Na vsak
'pn'\-,rUljemnin- --
krf Slndikalnim daia Proste « da 2ahle, „ °rganizacl-4w u“ in n 1° v imenu, de-
C et° rMm lStva' 'ei b° in 'JP^memo povišanje
na
in spioi^ ‘,te !JOdisi Ole-
Z, nara^anje cen % di mogu L"! TOe2de. Prat;
nC{i tnom	«!oji	za-
Jtdn-Ce)l 2n I btzdbo «poItfič-*f%ne. k2k^!uh’	in	te-
h Ze «iarc7	MMe do
^brjlrian(ni _ T6!11 holj, ker
nam-
državne \^na°dooden. ZVU
S n^iha bML*}mela arzat" ?a!ef drum nm -V prvi bo' dith a-naa 3^-?y.lci tetošnje-]'?ddi Tednih lllJarde lir pre-
izdctkiPrp3e!^!COv nad K , hr na lin ,retntek 6 mi’
i^lh. n^ral ° b° prav zlah-^tj • oJc0 ,,v,*P5> i^no ceno«
a»sirai 1 ho prav zlah-•u “ko ur!?? iin° ceno« ’de7) 1Jda[a Postevamo. da je O «18 “	u 'ta nl
t?hčn' konta? J1’ torei v lc,u >j0° ie LLmnijardi lir. A°d dr^arle ča,, da >0 i5* pn,; j financ ne-tt)o jdelavs/. državljani, Pre-fet! Znovn nameščen-TJ in l„l,..ncki načrti.
w^wS,e3o izrZltalim- ki si'
to >)?nar tor?	cenen	dr-
&	d™vi	stra-
e in« ift >af, °r	de-
t0sli‘ e ne/ tra^a in
ka-jo naše ljudstvo v odgovor na njihovo delo.
Najpogostejlša parola šovinističnih elementov, ki kroži med mašim 'Prebivalstvom, je, da bo otrofc S slovensko šolo vseskozi zapostavljen, najsi bo pri delu ali kjer koli drugje. Ko spuščajo te krilatice so verjetno prepričani, da bodo med starši, ki ljubijo svoje otroke in ki želijo, da bi bili dobro preskrbljeni, povzročili vsakovrstne pomisleke, dvome, ki bi že zadostovali, da fci marsikateri omahljivec nasedel in morda celo proti lastnemu prepričanju vendar iz oportunizma vpisal otroka y italijansko šolo.
Eabrikantom takih propagandističnih krilatic, s katerimi skušajo spletkariti z dušo slovenskega otroka, moramo takoj povedati, da pri našem ljudstvu ne bodo našli odziva. Kako naj človek, ki se je toliko let boril za to, da bo njegovim otrokom omogočeno, da se vsaj kolikor toliko izobrazi v materinem jeziku, kar čez noq zamenja svoje prepričanje in ga zavrže. Značajni ljudje kakor so naši, kaj takega ne bodo nikoli napravili, ker nočejo zavreči pridobitev, doseženih s tolikimi žrtvami; fle bodo jih zavrgli, ker prav dobro vedo, da bi s takim svojim korakom poteptali vse žrtve in napore, ki so jih dopri-našali skozi dolga desetletja.
Vpis slovenskega otroka v slovensko šolo je narodna dolžnost slehernega zavednega Slovenca. To bo obenem tudi najboljši odgovor vsem šovinističnim in reakcionamini spletkam na račun naših otrok, ki bi jih radi iztrgali iz materinega okolja in jih usposobili za janičarje slovenskega naroda.
Čeprav pripadamo malemu narodu, smo na svojo narodnost vsaj toliko ponosni kakor kateri koli velikih narodov. Nimamo razloga, da bi se sramoval; biti Slovenci, prav tafco pa nimamo ib ng moremo imeti razloga. da bj še sra-imovali, če imamo otroke, ki govorijo slovenski, obiskujejo ■slovensko šolo in se vzgajajo
Is Krmina
Seja občinskega upravnega odbora
Krminski občinski upravni odbor -je na svoji zadnji sprejel sledeče sklepe;
Zakup pobiranja potrošniškega. davka za dobo petih let. Glede prošnje nekaterih kmeto. valcev, ki so prosili odbor za razgovor v zvezi s plačilom družinskega davka, so odborniki—na podlag; ugotovitve, da se je občina pri določevanju družinskega davka strogo držala zakonov za lokalno finan-co, sklenili, da o tem ne bodo več razpravljali. Na predlog gradbene komisije, ki je predo-čili potrebo popravila nekaterih pločnikov, so odborniki sklenili, da si občina prevzame potrošek za ta dela. Nadal-je so v glavnem odobrili otvoritev tečaja za krojenje in šivanje, ki ga bo vodila Angela Auersperg Gullin. Odobrili so tudi dodatek seznama občinskih re. vežev plačilo bolniških stroškov za zdravljenje Matilde Sturm, ugodili so nadalje še prošnji Antona Brandolina in prevzeli potrošek za zdravniški pregied Ane S£iligo-jeve in Urše IJrach ter delno tudi prošnji Geme Guiotto. Zavrnili pa so prošnjo Ivana Siona. V zve. zi z oprostitvijo potrošniškega davka so ugodili prošnji Zop-polattija. Ob zaključku so še naložili globo raznim občanom, ki so poškodovali občinsko lastnino, in sicer: 2500 lir Jožefu Brandolinu, ker je kosil travo na občinskih travnikih. Ker niso na tej seji izčrpali dnevnega reda, so sklenili, da bodo preostale probleme reševali na prihodnji seji.
V duhu naših velikih mislecev, kakršni so bili Prešeren, Levstik, Cankar, Zupančič itd.
Ljudstvo, ki je šlo tako junaško skozi narodnoosvobodilno 'borbo, ki je žrtvovalo nešteto življenj za io, da bo smelo nekoč govoriti v svojem jeziku, bo v trenutku, ko šovinistična reakcija napenja vse sile, da bj iztrgala iz naših otrok fisto diušo, ki jo je mati položila vanj, tam mahinacijam najbolje odgovorila s teni, da bo dalo svoje otroke tja, kamor spadajo: v slovensko šolo. Zločin nad narodom bi zagrešil vsakdo, ki bi podlegel šovinistični kampanji in vpisal otroka tja, kamer ne spada. Zagrešil bi pravo izdajstvo.
Vsa njihova kampanja je zgrajena- na peščenih tleh. Popolnoma neresnične so trditve, ča otrocj s slovensko šolo ne bodo dobili primerne zaposlitve’. Tudi v tem pogledu je usoda otrok samo v -naših rokah. Ce bomo šovinistom odgovarjali enotno in odločno, potem se bodo njihove v oblake segajoče nade skadile kakor jutranja megla, ko pošljejo prvi jutranji sončni žarki.
14 tisoč brezgoselnih stavbnih delavcev v videmski pokrajimi
Izšla je uradna statistika o položaju stavbnih delavcev v videmski pokrajini. Iz nje smo izvedeli, da se celokupno število stavbnih delavcev v pokrajini suče okoli dvajsetih tiso-čev, od tega števila pa jih je sedaj, ko sezona štabnih delavcev še traja, zaposlenih samo okoli šest tisoč, to je malo več kakor četrtina. Brezposelnih je torej okoli 14 tisoč stavb nih delavcev.
Zelo občutna je brezposelnost v gorskih predelih pokrajine, to je v Beneški Sloveniji in Karniji, kjer v glavr.-em z deli prenehajo že v oktobru. Ce k temu dodamo še to, da je tudi ,v poletnih mesecih gradbena delavnost v gorskih predelih zelo pičla, potem si lahko vsakdo ustvari sliko stanja, v katerem se nahajajo tako slovenske kakor tudi furlanske družine v zimskih mesecih.
Seja občinskega upravnega odbora
Sinoči se je v beli dvorani goriškega županstva sestal pod predsedstvom župana dr. Ber-nardisa občinski upravni cdbor k svoji redni tedenski se-ji. Na tej seji so odborniki pomudili predvsem pri preučevanju problemov navadnega upravnega značaja. Podrobnejše poročilo o poteku seje bomo objavili jutri.
USPEHI POPRAVNIH IZPITOV na slovenskih srednjih šolah
Popravni izpiti v jesenskem roku so se na vseh slovenskih srednjih šolah v Gorici zaključili, razen obeh matur, to je na klasičnem liceju in na učiteljišču.
Na nižji gimnaziji so uspehi naslednji:
Sprejemni izpit za prvi razred srednje šole je v jesenskem roku polagalo 24 dijakov in dijakinj; od teh jih je izdelalo sedemnajst, sedem jih je pa padlo. Izdelali so: Canciani Savina, Cigoj Nives, Comelli Marija, Cotič Virgil, Culetto Marijan, Černigoj Germana, Flo-renin Srečko, Gravner Ida, Guinzi Bernardin, Kociančič Volči, Lenardi Rudolf, Mlekuž Marko, Tacor Jožica, Pahor Fa. bij, Primožič Adele, Radelti Marijan ir-1 Stanič Albert.
Popravni izpit čez drugi razred je polagalo sedemnajst dijakov, izdelalo jih je trinajst, štirje pa so padli. Izdelali so: Ceroic Ivan, Erzetič Kornelij, Korošec Sergij, Laurenti Aleksander, Primožič Karel, Rapo-tec Karel, Cernic Emilija, Droč Danila, Mauri Marija, Perat Mariza, Petejan Lidija, Primožič Ana in Vižintin Lucijana.
Pcpravni izpit čez drugi razred je položilo dvajset dijakov, izdelalo jih je trinajst, sedem jih je padlo. Izdelali so: Bre-
demnajst dijakov, izdelalo jih je štirinajst, padli pa so trije. Izdelali so: Cotar Zorko, Klinec Valentin, Onesti Viktor, Reščič Janko, Rusjan Sonja, Sturm Ana, Tul Alojzij, Cosina Maksimiljan, Cresevich Daria, £	..ya°',a’ Cern'f°l _ Andrej, | Gruden Just, Leghissa Marta,
Erzetič Andrej, Figelj Stani- p0javnik Erika, Ravnik Marija slav, Leban Borut, Lupine Ziv- in Tenze Ines
ko, Nanut Egon, Nanut Vladimir, Radetti Virgilij, Delpin Gabrijela, Jug Leonarda, Lenardi Marija in Petroni Lavra.
Nižji tečajni izpit . je polagalo dvaindvajset dijakov in dijakinj, izdelalo jih je osemnajst, padli pa so štirje. Izdelali so: Kozman Mihael, Jalen Janez, Leban Aleš, Martel-lani Egidij, Pelicon Dušan, Petrini Roland, Pisk Bruno, Stoka Rrago, Vetrih Jožko, Vivian
tffrita m citaile
Plimothki dnevnik /
Renato, Cadario Marija, Gravner Elda, Humar Elizabeta, Massera Marija, Mozetič Milena, Peteani Majda, Polh Majda in Tomšič Vanda.
V četrtem razredu klasične gimnazije, to je v višji gimnaziji je polagalo izpite devet dijakov, izdelalo jih je šest, trije pa so padli. Izdelali so: Bed-narich Alojzij, Cigoj Marija, Ceščut Ivan, Jarc Aleksander, Puzzer Silvan in Šuligoj Bogdan.
Malo maturo je polagalo se-
Vstopni izpit za drugi razred liceja je uspešno položila Do-ljak Jožefa.
Popravni izpit čez drugi razred je polagalo pet dijakov, izdelali so štirje, padel je pa eden. Izdelali so: Vrtovec Dominik, Vuch Silvij, Valtrič Mar ko in Stekar Jožef. Vstopni izpit za tretji razred liceja je pa uspešno položil Sfiligoj Bogdan.
Popravni izpit čez prvi razred učiteljišča je polagalo deset dijakinj sedem jih je izdelalo, tri so pa padle. Izdelale so: Bolčina Ivana, Devetak Ivar.a, Gomišček Marija, Jalen Majla, Lakovič Vekoslava, Makuc Erminija, Marassi Sonja.
Popravni zipit čez drugi letnik učiteljišča so polagale tri dijakinje, ena je izdelala, dve sta pa padli. Izdelala je Pahor Marija.
Popravni izpit čez tretji razred učiteljišča je uspešno položila Pavšič Kornelija.
Vstopni izpit za tretji razred učiteljišča sta uspešno položila Vižintin Almira in Uršič Anton. Vstopni izpit za četrti razred učiteljišča pa sta uspešno položili Černe Bogdana in Hus. su Vijola.
PROSVETNO DRUŠTVO „PRIMORSKA ZVEZDA"
SOVODNJE
V NEDELJO 1. OKT. 1950. OB 16 BO V SOVODNJAH
umn NIIKIIITEU M fflSTEM
s sledečim sporedom:
Trodejanka Postržek (Scampolo) D. Niccodemija. Izvaja dramska družina Prosvetnega društva iz Pod-gore;
Otroški balet v nošah po narodnih motivih, ki ga izvaja baletna skupina iz Podgore;
Fotografska razstava, ki bo odprta ves dan;
Sledi prosta zabava s plesom.
VABIMO K UDELEŽBI
Prodaja vstopnic za sedeže v pri Jankotu v Sovodnjah; od
nedeljo od 8 do 15 v gostilni 15 dalje na igrišču.
Zadnji dan vnisovanja v otroške vrtce
Goriško županstvu sporoča, da je vpisovanje v otroške vrtce samo še danes, sobota 30. septembra, od 9. do 12. ure, in sicer v slovenskih otroških vrtcih v Ul. Croce 3, Ul. Randac-cio 22 in v Standrežu.
Pri vpisovanju svojih otrok morajo starši predložiti rojstni list in zdravniško spričevalo o cepljenju proti kozam in proti davici.
Se danes in jutri fotografska razstava v Sovodnjah
Zanimiva fotografska razstava v Sovodnjah, ki je bila otvorjena ob ljudskem taboru, bo odprta samo še danes od 19.-20. ure in jutri ves dan. Vsem onim, ki si je niso še ogledali priporočamo, da to sto-rijo še danes ali jutri
Cepljenje proti kozam in davici
Goriško županstvo sporoča, da se bo cepljenje otrok proti kozam in davici v naši občini vršilo pri občinskem ambu-latoriju v Ul. Mazzini od 2. do 7. oktobra od 9. do 10. ure. Vi občinskih ambulatorijih v Pod-gori pa dne 7., 9. in 10. oktobra 1950 od 14. do 15. ure.
Vse starše opozarjamo, da otroci ne bodo sprejeti v otroški vrtec brez potrdila o cepljenju proti kozam in davici;
= KINO =
VERDI, 16.30: »Krvava Donava«, H. Barrymore; VITTORIA, 17: «Se plapola zastava«, E. Flynn: CENTRALE, 17: «Tarzan id sužnja«, V. Brown; MODERNO, 17: «Našel sem zopet življenje«, B. Donlewy[ EDEN, 17: «Stekleni ključ«,
Cepljenje z BCG proti tuberkulozi
Obveščamo vse starše otrok in vso mladino do 25 leta, da je že prispela in je že na delu zdravniška ekipa v Istrskem okrožju za cepljenje z BCG. Za cepljenje pride v poštev vsa predšolska, šolska in izver.šclska mladina do 25. leta.
Besežiranje je zaščitno cepljenje proti tuberkulozi, ki spada med najbolj razširjene bolezni ter je tudi zelo pegest vzrok smrti otrok in odraslih. V cepivu BCG (be-seže) ima zdravstvo najmočnejše orožje, s katerim more obvarovati zdravega človeka pred jetiko.
Da ne bo navala in da se izognemo .čakanju, naj se vri strogo drže določenega kraja in CASA, ker samo tako bo lahko zdravnik opravil svojo nalogo hitro.
Ob tej priliki cepljenja bodo po večjih središčih okrožja zdravstvene konference.
Tako bodo te konference v torek 3. oktobra v Portorožu, Sačjolah, Kortah, Kopru, Piranu, Strunjanu in Izoli.
O L O
poverjeništvo za zdravstvo
Vpišite se v tečaj za krojenje
Krojačnica «Omnia» v Kopru bo s prvim oktobrom odprla večerni krojaški tečaj za šivilje. Tečaj bo v prostorih kro-jačnice «Omnia» in ga bo vodil tov. Marir.o Gobbo. Vpisovanje v tečaj se je že začelo. Ob vpisu je treba položiti 500 dinarjev, katere pa bodo dobile ob zaključku tečaja nazaj vse tiste tečajnice, ki bodo redno obisko vale pouk. Ne bo pa -vpisnina povrnjena tistim, ki bodo neredno obiskovale tečaj, ali pa ga celo opustile. Te bodo vpis-nino izgubile irj bo šla v korist tistih, ki se bodo pokazale najboljše.
Podružnica uredništva Primorskega dnevnika v Kopru - Gl. Cesare Battisti 2 - Telefon 70
Vanganel
Obisk razstave v večjih skupinah
Pri nas vlada za letošnjo gospodarsko razstavo veliko zanimanje. Kot že lani, bomo tudi letos organizirali obisk v večjih skupinah, z avtomobilom naše kmetnaproze. Ko se bo vrnila er.a skupina, se bo odpeljala druga. Tako bo omogočeno vsem prebivalcem,da bodo videli kakšne uspehe smo dosegli na gospodarskem in drugih poljih naše delavnosti.
Dvomesečno tekmovanje na čast volitev
okrajnih odborov SIAU
To bo nova izpodbuda za dosego ciljev na kulturnem, gospodarskem in organizacijskem področju
Okrajni odbor SIAU v Kopru je sklenil, da ho organiziral po vseh bazah in sektorjih dvomesečno tekmovanje na čast volitev okrajnih odborov SIAU, ki bodo zadnje dni decembra t. 1. Tekmovanje bo trajalo od 1. oktobra do 21. decembra.
Osnovne in sektorske organizacije so takoj in navdušeno pristale na ta sklep in te dni imajo povsod množične sestanke, na katerih si postavljajo program del, ki jih hočejo izvesti v okviru prevzetega tekmovanja. To bo vsebovalo kulturno—športno, organizacijsko in brigadno delovanje vsega članstva SIAU.
Neizpodbitna je pač resnica, da je v naših množičnih organizacijah toliko dinamične sile, da ne bo nikoli usahnila. Vsak posameznik se zaveda, da je odvisen napredek družbe od nezadovoljnosti s samim seboj. Človek ni ustvarjen za to, da bo počival nad doseženimi uspehi, ampak si mora prizadevati više in više do skrajnih ciljev. To velja zlasti danes, ko je pred nami nešteto nalog, ki čakajo na nujno rešitev, to velja zlasti za SIAU, ki je nekako določena za to, da preobrazi našo družbo, vzgoji posameznika v docela novega človeka, ki se bo zavedal, da mora vsakdo delati predvsem za napredek skupnosti in za izboljšanje življenjskih' pogojev vsega obče-^ stva. SIAU, ki ima kot politič-” na organizacija vsega našega ljudstva vsebovana v svojem programu načela NOB in ki varuje vso tradicijo iz te dobe, nam je tudi porok, da bodo njeni člani zadane si cilje tudj izpolnili.
Krajevne, sektorske in tudi okrajne organizacije bodo tekmovale v tem, kdo bo bolje pripravil in povzdignil pomen volitev okrajnih odborov SIAU
pridobitvami pevskih zborov,
dramskih družin, nastopi godb, športnih društev in klubov. V dvomesečno tekmovanje spada tudi organiziranje izletov po našem okrožju in y Jugoslavijo. Tu sem je treba prišteti še branje listov in revij ter pridobivanje novih naročnikov.
Politična zavest članstva SIAU je tako močna, da hočejo njeni člani in članice v času dvomesečnega tekmovanja doprinesti s prostovoljnim delom vse za izvedbo enoletnega gospodarskega plana. Pri tem se bodo omejile osnovne organizacije v prvi vrsti na objekte krajevnega merila kot so popravila in zgraditev vaških cest in potov, popravila in zgraditev vodnjakov, ljudskih in zadružnih domov, ureditev otroških vrtcev, jasli itd. V programu so tudi objekti okrajnega merila
kot razširjenje in modernizacija Rižanske ceste, tržnica in ribarnica y Kopru, adaptacija Dijaškega doma y Kopru in podobno.
V ta namen bodo člani in članice SIAU tekmovali za čimveč-jo udeležbo pri prostovoljnem delu, za organiziranje frontov-skih brigad na bazah ali sektorjih, pri čemer bodo posamezne baze prevzele izvedbo določenega števila prostovoljnih ur in določile koliko članov SIAU bo dala vsaka baza za okrajno frontovsko brigado.
Končno bodo osnovne organizacije, sektorji in okraji izkoristili dvomesečno tekmovanje za poglobitev notranje organizacije. Povečale bodo število sestankov vseh množičnih organizacij pod vodstvom SIAU.
V dobi prevolivnega tekmovanja bo imela vsaka edinica najmanj 2 sestanka. Bazni odbori bodo tekmovali tudi v tem, kateri od njih bo lepše uredil sedež svoje organizacije, in kateri cd njih bo bolj ekspeditiv-no reševal vsa vprašanja, postavljena od okrajnega odbora SIAU itd.
Posamezni bazni odbori bodo napovedali tudi drugim odborom predvolivno tekmovanje, ki bo zajelo, sektorske odbore in oba okrajna odbora v našem okrožju.
Ce pomislimo, da bodo posamezni kraj. odbori organizirali še številne večerne tečaje, politična predavanja, študijske krožke, rdeče kotičke, kakor tudi, da bodo izpopolnili svoje knjižnice, da bodo pri svojih delovnih akcijah pritegnili v svoj krog skoro do poslednjega človeka svoje vasi, tedaj spoznamo, da bo y času tega dvomesečnega tekmovanja na nogah ves okraj odnosno vse okrožje. Zato je treba priznati velik moralni pomen temu tekmovanju, ki bo imelo za posledico tudi velike materialne, kulturne in organizacijske u-spehe.
KAKO JE Z ODKUPOM GROZDJA
V nekaterih krajih je bilo kmetom premalo pojasnjena važnost odkupa grozdja, ki je tudi v njihovo korist
Zdi se, da se naši vinogradniki po nekaterih KLO premalo zavedajo ugodnosti, ki jih imajo z oddajo grozdja. O teh ugodnostih smo že pisali in je bilo prav tako pojasnjeno na množičnih sestankih po vseh krajevnih LQ. Je pa vtis, da se od strani nekaterih kmetna-proz in KLO še ni napravilo dovolj, da bi bili vinogradniki na jasnem, da sa vsestransko na boljšem, če sedaj oddajo grozdje. Vse delo predelave in oskrbovanja vina pri kipenju in nadaljnja skrb za ohranitev vina jim oSpade. Poleg tega pa imajo še to dobro, da so brez skrbi, da se jim bo vino pokvarilo, kot se je to zgodilo marsikateremu vinogradniku-lcletar-ju. Do sedaj se je najbolj izkazal KLQ-Sečjole, kjer so kmetje oddali že skoro vse grozdje. Tu je treba poudariti, da so kmetje razumeli gospodarsko
Tržaški dnevnik «11 Giornale di Triesten se je pred kratkim dotaknil vprašanja zdravstvenega osebja b civilni bolnišnici v Kopru. Ker je članek poln •netočnih trditev, kot vselej kadar poroča o dogodkih v naši coni, kar bi lahko povzročilo nepravilno gledanje na organizacijo zdravstva In na upravo našega okrožja sploh, je potrebno; da pojasnimo tudi ta dogodek v pravi luči.
Sredi julija t. I. je sestra predstojnica	redovnic—bolni-
čark sporočila Poverjeništvu za zdravstvo po upravi bolnišnice, da je osrednja uprava njihovega .redovniškega reda v Padom z dopisom odpoklicala vse redovnice iz koprske bolnišnice v Padovo. Istočasno je poslala predstojnica Poverjeništvu za zdravstvo na vpogled prepis na. vedenega dopisa-
Dopis s katerim so bile odpoklicane redovnice-bolničarke se dlasi takole:
zamenlaua zdravstvenega osema
v koprski civilni bolnici Nova obrekovanja in laži
tukaj skrajno po'
Frančiškanske sestre sv. Elizabete v Padovi Padova, 13 junija 1950 Predraga prednica!
Z žalostjo sem zvedela, da so nekatere sestre zelo rahlega zdravja in zato mi ne dopušča vest, da bi jih pustila še dolgo na njihovem delovnem kraju. Potrebno je, da jih pokličem domov, kjer se bodo lahko odpočile in dobro pozdravile.
Vendar je moja želja in naravnost tako jaz. kakor Svet hočeva, da zapustijo Vašo bolnišnico ne samo bolne sestre, ampak dokončno vse, ker imamo vsak dan velike in nujne težkoče, zaradi katerih nam primanjkuje osebja.
Vidite torej, da nam je nji-
J-a-nlio-
Tčetoinili
ZGODOVINSKI ROMAN
56.
Jok jo je zopet posilil-
Poljak je nemo poslušal to preprosto povest. Smililo se mu je to nesrečno dekle in usoda bratova ga je močno ganila. Vedel je, da Nandeta ne bo več nazaj, ker ga do sedaj ni bilo; ruski sneg jih je malo vračal.
«Pisal bom v Ljubljano ln na Dunaj«, je dejal Stefan po kratkem premolku, «morda Je mogoče kaj po-zvedeti o Nandetu!«
Govorila sta še dalj časa in oskrbnik je peljal bratovo ljubico naposled k svoji
ženi. Proti večeru šele se Je Polonica vrnila domov.
Dolgo časa je trajalo, da je dobil Stefan po prizadevanju francoskega poslanstva poročilo o bratu. Mogoče je bilo to, ker se je Nande, kakor je bil že prej naznanil Polonici, vpisal s svojim pravim imenom med francoske prostovoljce- Pa to poročilo je bilo kratko; pripovedovalo je, da je Ferdinand pl. Basaj v zapisni kih polkovih, katere so sestavili po begu Iz Rusije, zaznamenovan kot izgubljen, «perdu«.
Ruski sneg je bil morda njegov mrtvaški prt.
Leto pozneje je umrl stari sodnik Gavrič in kmalu potem je tudi Poljak prejel tako ugodno ponudbo s Ce-skega, da je sklenil, zapustiti Kranjsko ter iti tja. Dobil je tam oskrbništvo velike domene- Pri svojem prijatelju, doktorju Burgerju pa je založil prej ono vsoto, ki jo je rajnka mati namenila Ferdinandu: Stefan je odločil, da se hrani sedaj za Nandetovo hčerko. Dopisovala sta si prijatelja še dolgo, a po dr. Burgerjevi smrti so izostala pisma s Češkega in tudi Stefana ni bilo več na Kranjsko, nazaj.
Rokovnjaška družba pa je polagoma v teku let zopet jela naraščati in puščala je vnovič tu in tam, pri kmetih in gospodih svojo sled. Pa bile so vse to le male tatvine; do večjega ni prišlo, ker jim Je manjkalo sta
re organizacije ali bolje starega energičnega organi-zatorja. Prvi deležniki so bili seveda vsi udje nekdanje silne rokovnjaške drhali.
Tudi neki Groga je nastopil, imenovan «veliki Groga, rokovnjaški papež«, ki je svoje ljudi v Udnem (vojvo-dinem) borštu nad Kranjem pod krivo jelko tudi poro-čal, govoreč za blagoslov;
«ln nomine patre vzemi jo na kvatre!
Ce drugo dobiš, pa to zapustiš!»
Pa to ni bil pravi nekda nji Groga- Umrl je ta mož v visoki starosti šele leta 1854 in bil je - Tomaž Velikonja.
Dvajset let sem pa so rokovnjači izumrli in zginili-Ziv6 le še v pripovestlh o njihovih tatvinah.
In Polonica?
Ko sva predlanskim z ranjkim Jurčičem šla na
sprehod čez kolovške gozde, vodila naju je pot tudi mimo Mozolovine. In tam je pri čebelnjaku sedela stara, sključena ženica, ki naju je prijazno pozdravila Govorili smo nekaj besed in potem sva šla dalje in jaz sem prijatelju pripovedoval, da je to Mozolova Polonica, ki ji ljudje še sedaj tako pravijo in o kateri trdijo, da je bila nekdaj »rokovnjaška baba«. Posestvo je bilo sedaj že last njenega vnuka in ona je imela tu le živež in poboljšek izgovorjen. Doma se je mudila večidel pri pravnukih in molila je, mnogo je molila.
To pač tako pride na stare dni!
Lansko zimo pa so jo pokopali tam gori na rov-skem pokopališču tja, kjer sta že skoro sedemdeset let počivala stric Blaž in Pav-lek.
KONEC
hov o delo trebno.
Zato Vas prosimo, da napravite nemudoma v ta namen korake, kajti pričakujem jih brez drugega 1. julija.
S temi željami Vas srčno pozdravljam z mojim materinskim blagoslovom.
Vam udana prednica S. Cosianzina Meloni (?)
Zaradi trenutno občutnega pomanjkanja zdravstvenih kadrov v naši coni. je Poverjeništvo za zdravstvo prosilo predstojnico naj bi bil odložen odhod toliko časa, dokler ne najde nadomestnega osebja za bolnišnico v Kopru. Predstojnica je pristala na to prošnjo, Poverjeništvo pa si je prizadevalo, da dobi osebje, ki bo tako po številu kot po sposobnosti lahko nadomestilo odhajajoče redovnice. Iskalo je osebje, ki bi poleg strokovne usposobljenosti obvladalo italijanski in slovenski jezik. V ta namen so bile odposlane ponudbe Gorici, Trstu in Reki. Ker ni bilo mogoče v nobenem teh mest dobiti primernih strokovnih moči, je sprejelo Poverjeništvo osebje iz ljubljanskih klinik.
Dne 9. 9. t. I. pod št. 1028—50 je Poverjeništvo za zdravstvo sporočilo redovnicam, da je novo osebje za koprsko bolnišnico prispelo in da prevzame službo s 15. septembrom. V zahvalnem pismu za njihovo dosedanje zaslužno delo jih je z istim dnem razrešilo službe. Od tedaj dalje so redovnice gostje civilne bolnišnice v Kopru in se pripravljajo na odhod.
Očitki, da je zdravstvena u-prava izgnala, redovnice, je zlobno potvarjanje resnice, .Ve verujemo, da bi kdo od bralcev zgoraj navedenega lista dopuščal, da bi zdravstvena uprava. ki je v rokah strokovnjakov, imela interes na tem, da s svojimi ukrepi poslabša položaj zdravstvene službe v bolniš-
nici v Kopru. Čeprav nočejo ničesar vedeti o tem, naj si vendar enkrat za vselej zapomnijo, da je zdravstvena uprava, kakor vsa uprava sploh, napredna in da je ljudska oblast v zadnjih dveh letih izdala desetine milijonov denarja in deli za stalno izboljševanje zdravstvene službe in zdravstvenih zavodov v Istrskem okrožju. To priča nova bolnišnica v Izoli, otvarjajoči se sanatorij v Ankaranu, obnovitvena dela v bolnišnici v Kopru, Piranu in Bujah.
Tako tudi osebje v bolnišnici v Kopru, ki je zamenjalo redovnice ni moglo biti strokovno slabše. Ze po svojem načelnem gledanju na stvar je morala zdravstvena uprava skrbeti za to, da zdravstveno službo v bolnišnici v Kopru lahko samo izboljša. Namesto dosedanjih treh redovnic je nastavila 10 strokovnih moči, od katerih so tri medicinske sestre (assistenti sa-nitarie) ter 7 bolničark in bolničarjev.	,
Zdravstvena uprava v coni B je sklenila ne glede na pisanje sovražne propagande, ki bi lahko iz svojega repertoarja izpustila vsaj zdravstvo kot humano institucijo, da bo stalno izpopolnjevala zdravstveno službo v Istrskem okrožju in se borila proti konservativnim nazorom politične .ali verske narave. Samo interes bolnikov bo vselej odločilen pri odločitvah no področju zdravstvene organizacije in zdravstvene službe v bolnišnicah Istrskega okrožja. Ljudska oblast bo tudi v bodoče z izdatnimi sredstvi podprla obnooo zdravstvenih zavodov in skrbela Za nove zdravstvene kadre, in sicer ne iz malenkostnih vidikov krajevnih interesov samo nekaj skupin, temveč od upoštevanja splošnih interesov najširših slojev prebivalstva v okrožju kot celote.
Iz podatkoo zdravstvene u-prave torej sledi, da so redovnice — bolničarke same in to v kritičnem trenutku odpovedale službo v bolnišnici v Kopru in da jih do danes, ko so že 14 dni. razrešene službe ni še nihče izgnal iz Kopra.
Z. O.
korist in da je KLO pravilno in dobro pojasnil ljudem to vprašanje. Tako tudi po nekaterih drugih KLQ.
Niso pa tega razumeli v Kampel-Salari. Semedeli in Izoli. V teh krajih Lo potrebno pospešiti odkup. Vemo, da so ljudje v Semedeli na množičnem sestanku odobravali in sprejeli za koristen tak način odkupa. Ko je prišel čas trgatve pa praktično niso odgovorili. Do sedaj so oddali le manjše količine grozdja. Imamo V tem kraju tri kmete, ki bi lahko sami oddali okoli 300 sto; tov grozdja.
Tem jo treba ponovno pojasniti napačno mišljenje, da je treba najprvo napolniti vse sode doma in če bo kaj ostalo šele oddati. Kakor nekak ostanek tistega, kar bi sami ne mogli porabiti. Ni ljudska oblast imela namena koristiti sebi-ampak skupnosti, da bo skupnost imela večje koristi, če bo lahko izvozila dobro in kvalitetno vino. Ze v enem izmed prejšnjih člankov smo govorili o pomanjkljivostih kleti in posode, zato ne bomo tega ponovno poudarjali. Moramo pa poudarjati, da so ugodnosti take, kot jih vinogradniki niso še nikoli imeli.
Vemo, da včasih «zapiha» sem čez škofijski blok «sapa» tistih, ki so bili nekdaj gospodarji teh vinogradnikov. Tu pa tam motijo tudi metrolire, katere nekateri še vedno previsoko cenijo. Na vse to moramo podčrtati NAJ NASI LJUDJE SAMI PREUDARIJO IN PREMISLIJO V TAKIH ZADEVAH. Prav gotovo reakciji in nasprotnikom ljudske oblasti ni prav nič pogodu, da bi iz našega okrožja lahko nudili prvovrstno blago. 2e v naprej bi radi to preprečili. Zato pa so tudi šepetali s svojimi plačanimi agenti, da kam bodo prišli, ko bodo znova menjali dinarje v kakšno drugo valuto v razmerju tri za eno ali pa še več. Take «menjave» naj naše ljudi prav nič ne Skrbijo, ker je podlaga dinarju naše delo. Lahko pa si belijo glave s takimi mislimi v Trstu, kjer je lir vsak dan le več. Kako pa je z njeno resnično vrednostjo, vedo najboljše Tržačani sami.
Vpisovanje v Glasbeno šolo
Vpisovanje v Glasbeno šolo v Kopru bo od 2. do 9. oktobra dnevno od 10 do 12 in od 14 do 17 v šolskih prostorih, Ul. Verdi št. 9.
Vpisovali bomo učence za klavir, violino, violončelo in kontrabas ter za pihala: flavto, klarinet, oboo, trobento, rog in pozavno.
Ti učenci bodo morali obiskovati tudi predmete, ki so predpisani za njihovo stopnjo: solfedžo, teorijo ali harmonijo in zborovsko petje.
Za solfedžo in zborovo petje se lahko priglasijo tudi taki učenci, ki se ne bodo učilj instrumenta.
Ravnateljstvo;
avstrijskih utrdij. Slut1 za obrambo Boke S*1011
BOJIH ŽARIŠČA IB 0ZH
Slehernemu narodu je treba priznati pravico, da si brez «prijateljskega» vmešavanja tujih sil sam kroji svoj način življenja in svobode
živahne debate na zasedanju Generalne skupščine OZN opozarjajo, da je to zaseda, nje v. marsičem izredno vatno — Če ne kar odločilno — za nadaljnji razvoj mednarodnih odnosov. Posebno se na zasedanje Generalne skupščine pripravljala zahodna diplomacija, saj je bil namen neu>yor-škega sestanka ameriškega, angleškega in francoskega zunanjega ministra in tudi se. stanka zunanjih ministrov dvanajstih držav Atlantskega pakta, razčistiti nekatera po. glavitna mednarodna vpraša, nja, o katerih so razpravljali tudi Združeni narodi, In, kolikor se da, uskladiti svoja stališča dq teh problemov. Na drugi strani pa kaže izredno številna sovjetska delegacija, ki ji načeluje Andrej Višinski, minister za zunanje za. deve Sovjetske zveze, da se tudi voditelji «vzhodnega blo. kan resno pripravljajo izkoristiti govorniški oder Združe. nih narodov ne samo za diplomatske akcije, temveč tudi za dim širšo popularizacijo svojega stališča.
Vse kaže, da je korejsko vprašanje Usta točka, na kateri je težišče številnih nastopov pred Generalno skup. ščino, in osrednji problem, s katerim se ukvarjajo diplo. mati vseh držav. Generalna skupščina bo z itrešet>anjem» problemov, ki so povezani z vojnim spopadom v Koreji, imela dovolj priložnosti, da nakaže možnosti, kako zavarovati svetovni mir. Korejski problem ni namreč samo v tem, da v tem delu Azije vihra vojna z vsemi posledicama, da v tem spopadu nepo. sredno ali posredno sodeluje veliko število držav in da je od razvoja vojaških operacij v precejšnji meri odvisna bodoča useda korejske države in njenega naroda, temveč tudi v tem, da človeštvo še danes ni gotovo, ah bo ta spo. Pad ostal omejen na ozek pas Azije, alt pa grozi nevarnost, da se bo vojna razširila tudi drugam.
Korejska vejna nas opozarja še na druga ognjišča vojne nevarnosti. Oba velika bloka držav — zahodni in vzhodni —- se neposredno borita za svoje politično-stratfške interese in za ureditev svojih po. ležajev prav na ozemlju tistih držav, ki so bile premagane v zadnji vojni. V Aziji tega področja ne predstavlja samb Koreja, temveč tudi otok For. moža. Obe deželi sta bili del japonskega cesarstva in če. prav so bili že za vojne, ozi. roma tako) po končani vojni, sprejeti načelni sklepi o bo-dbči usodi teh področij, je težnja velikih sil — t> prvi vrsti Združenih držav Amerike in Sovjetske zveze — po novi razdelitvi interesnih sfer na Daljnem vzhodu povzročila, da je borba okrog teh dveh dežel dan na dan bolj zaostrila odnose v Aziji in končno privedla v Koreji do nepo. *rednega	obračunavanja z
orožjem,
Ko že omenjamo nerešene zapuščine druge svetovne voj. ne, se velja ozreti še na po. ložaj v Evropi. Do danes še ni bila sklenjena mirovna pogodba z Avstrijo, medtem ko glede mirovne pogodbe z Nemčijo doslej še ni bil postavljen noben stvaren predlog. S povezovanjem avstrij. ske mhovne pogodbe s sta. njem in bodočim položajem Svobodnega tržaškega ozem. Ija, jg Sovjetska zveza prido. bila na času z namenom, da še nadalje vzdržuje svoje okupacijske čete ne samo v Srednji Evropi, temveč tudi v po-domvikih državah, ki me ijo na <incp<>ko.nc» Jugoslav i.o, Posledica tekmovanja za odločilni vpliv v poraženi Nemč'jl je bilo razpitje osrčja Evrope «dve Nemčjiit, ki naj tako vzhodnemu kakor zahodnemu bloku služita kot izpostavljena položaja. Zaradi te nenaravne razdelitve prihaja tudi v Nem. čiji — kot v Koreji — na po. vršje težnja po ezdružitvi*. Vzporejanje nemškega vpra. šanja s primerom v Koreji je privedlo do tekme v oboroževanju, ki pts brto v zadnjem Času izrazito sprt ml ja politično prizadevanje za razširitev vpil ra in ckn-ptev posameznega b t ka. Počasi zginjajo v pozabo vsi sklepi o demilita. rizaetjt Nemčije in zopetno oboroževanje se zaenkrat iz. vaja še pod videzom okrepitve epolic-jskih in s povečevanjem okupacijskih čet.
Drugo vprašanje, ki je ne. pbsredno stopilo v ospredje s spopadom v Koreji, je socialni prerod in težnja po revolucionarni spremembi gospodarskih razmer v ekonomsko nerazvitih azijskih deželah. V vrsti azijskih dežel so moč. na osvobodilna gibanja, katerih cilj je na eni strani iz-bojevanje neodvisnosti in sa. mostojnosti v odnosu do tujih vplivov in vmešavanja v notranje zadeve, na drugi stra-
ni pa ukinitev zaostalih fevdalnih gospodarskih odnosov. Posebno poslednje je tisto gibalo, ki daje poleta kmečkim množicam za borbo proti iz. kbriičevalskemu veleposestvi, škemu razredu. Toda dogodki so pokazali — in Koreja ni edini primer —, da si vodi. telji Sovjetske zveze na vse načine prizadevajo, podrediti sl ta gibanja, jih monopolizirati za svoje interese, ne oziraje se pri tem, da takšno ravnanje spravlja v nevarnost celo tiste pridobitve, ki so jih posamezni narodi v narodnoosvobodilni borbi že dosegli. Sovjetska zveza se vsiljuje tem gibanjem za voditelja, za edinega «prijatelja» in sploš. nega zaščitnika, da tako utrdi svoj politični vpliv na teh področjih, ki so bila že od ne. kdaj torišče imperialističnih nasprotij. V nekaterih prime, rih je moskovskim voditeljem uspelo, da so si podredili osvobodilna gibanja azijskih narodov. Tem osvobodilnim gibanjem pa se upirajo domači fevdalci, ki iščejo podpore za sobrambo pred komunizmom* na Zahbdu, Zaradi tega smo na vseh teh področjih priča ostre borbe med obema blokoma za položaje, ki naj «uza. konijo* novo razdelitev inte. resnih sfer.
Praiv zaradi tega, ker sta v korejskem vprašanju zgoščena in drastično zajeta oba izvora vbjne nevarnosti, iz katerih se lahko v bodočnosti razvije širši spopad, je zanimanje za rešitev tega vprašanja toliko večje. Od zasedanja General, ne skupščine Organizacije Združenih narodov je precej Odvisno, ali bo ta pereči pro. blem rešen tako, da bo vzpostavljen mir na tem delu sveta in s tem odstranjena nadaljnja nevarnost.
Pred odhodom na zasedanje Generalne skupščine je jugoslovanski zunanji minister Edvard Kardelj posebej po. udaril, da si bo jugoslovanska delegacija v skladu s politiko jugoslovanske vlade še na. dedje prizadevala, da «se po. išče pot za omejitev in za čim hitrejšo odstranitev korejske vojne*. Različni politični krogi tako na Vzhodu kakor na Zahodu so kljub hrupnemu razglašanju svoje miroljubnosti dobro izrabili korejski spopad za izpodkopavanje miru in za pripravljanje vojne šir. šega obsega. Pri tem ne gre samo za uobrambne* ukrepe držav zahodnega bloka, mar. več tudi za politiko infbrmbi. rojskih vrhov, za politiko, ki Že zdavnaj ne ustreza več ko. ristim človeškega napredka. Propagandistično zatrjevanje o tem, da je Sovjetska zveza zvesta miru in da so napadalci v nasprotnem tabbru, ne more prikriti deleža odgovornosti, ki ga ima Sovjetska zveza za vojno v Koreji tn za ogrožanje miru tudi v drugih delih sveta. Mir p razmerah, kakršne so danes po svetu, je mogoče obvarovati samo tako, da velike sile prenehajo z do. sedanjo tekmo za nadoblast nad tujimi področji in ne samo s propagandističnimi gesli, temveč tudi v praksi priznajo pravico slehernega naroda — tako v Aziji kakor v drugih delih sveta —, da si brez spri. jateljskega» vmešavanja tujih sil krojijo svoj način življenja in svobode.
HERCEGNOVI
C l/lehae z ti p oh ta !• l[ en n * dtmvb pu> cvetne fi dcžeia
\lMiwiniW»MWwnninMWMiiTTiTMMMnr n   i mi mn ■ ■■■n—mmi m i in ir i in« nnum rani- ir mri—
iHiiHiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniitiHi;!!.
Kar hotelo ni verig nositi vse v planine te je pribežalo.
PETER PETROVIČ NJEGOŠ iz Gorskega venca
Črna gora je nam Tržačanom izmed vseh jugoslovanskih republik še najbolj oddaljena in nepoznana. Kakor otrok, če mu izpolniš nekaj, kar si je že dolgo želel, sem se razveselila novice, da pojdem s tremi tovariši invalidi iz Trsta na oddih v Crno goro. Takoj sem sklenila, da ostanem v hotelu pod gorskim očakom Durmitorjem samo za počitek po dolgi vožnji in jo nato mahnem s popotno torbo po deželi. Stopila sem k stenskemu zemljevidu Jugoslavije in obstala pred imenom
Kaj bosta predvajali ljubljanska Drama in Opera Na sporedu je tudi nova opera cDeseti brat»
Po izrednih uspehih, ki sta jih doživeli slovenski centralni gledališči doma (Zagreb, BeogTad) in v tujini (Gradec), ter v mestu naših neosvobojenih bratov (Celovec), so se vrgli Se z večjim poletom na delo, ki mora tudi letos privesti do prav zrelih rezultatov-
Letošnji dramski spored je sestavljen dokaj pestro. Sezona, ki se bo pričela 14. oktobra, se bo odprla z uprizoritvijo Kreftove drame eCeljski grofje*, katere režija je poverjena avtorju sa-menu. Iz ciklusa našega naj-večjega dramatika Ivana Cankarja, katerega zadnja leta z Izrednim razumevanjem upodablja režiser Slavko Jan ~ bodo uprizorili farso ^Pohujšanje v dolini šentflorjanski*. Uprizoritev «Pohujšanja» bo že v četrti redakciji in bo doživelo ob novi premieri 2e 63-predstavo. Poleg teh pravkar naštetih domačih del bo ljubljansko dramsko gledališče uprizorilo še Prana Milčinskega enodejanko eVolkaHn», ki bo tvorila skupno z Nušičevo enodejanko «HadSi Loja* celovečerno predstavo.
iz ostalega slovanskega re-pertoarja bodo dajali poleg pravkar omenjenega Nuši-čevega dela Se Krleževega «Vučjaka» in Gorkijevo dramo «Jegor Buličev*.
Prav tako bogat bo ostali spored- Vladimir Skrbinšek bo naštudiral Moll*rovega «Ljudomrznika», Viktor Molka <tDom donne Bernarde* španskega pisatelja Garcia Lorca, Dr. Branko Gavella Ibsenovo dramo eJohn Ga. marchaisa Seviljskega brivca*. Angleže pa bo zastopal Ben Johnson z delom «Vol-pone»-
Poleg pravkar naštetega novega sporeda bodo ponovili tudi nekaj iz zadnjih sezon. Med drugim bodo ponovno uprizorili Kreftove « Krajnske komedijante *, Shakespearovega «Kralja
Lear a*, ki si ga Ljubljančani želijo še in še videti, dalje ^Operacijo* Mire Puco-ve, Goethejevega eEgmon-ta* itd.
Opera pripravlja novo domače delo eDeseti brat*, ki ga je napisal skladatelj Mirko Polič po znanem Jurčičevem romanu. Skladatelj, ki je pred leti prvič uprizoril «MaJko Jugovičev*, nam bo s tem delom nekoliko bližji, ker bo pristno slovensko. Ostali spored sestavljajo Leoncavallovi « Glumači *, Mascagnijeva «Cavalleria rusticana» in slovito delo še živečega francoskega skladatelja Charpentiera — eLuise*. Na novo bodo naštudirali Verdijevega <tRi-
goletta* in se na ta način spominjali petdesetletnice smrti velikega opernega skladatelja. Tudi Smetanova rProdana nevesta* bo na novo naštudirana. V ljubljanskem opernem gledališču je doslej doživela že nad tristo uprizoritev, kar je nedvomno dokaz, kako globoko se je zakoreninila ta umetnina v srca slovenskega ljudstva.
Uspele uprizoritve iz lanske sezone bodo prav tako na sporedu- Ponovno bo na sporedu Gotovčev «Ero iz onega sveta*, Verdijev *Tru-badur» in verjetno tudi «Traviata», Bizetova «Car-men*, v kateri pričakujejo tudi nastop Zlate Gjungje-nac ter končno Wolf-Ferra-
rijeve. eZvedave ženske* itd.
Občinstvo bi si nedvomno želelo tudi Čajkovskega «P1-kovo damo* in «Onjegina» ter Konjovičevo «Koštano>; želelo bi si med drugim tudi kako Puccinijevo delo (Manon, Turandot- in morda Respighijev «Plamen» —; kar pa žal, ni na sporedu.
Vendar so sporedi ljub ljanskih gledališč premišljeno sestavljeni in zajemajo kar najbolj kvalitetna dela Mlade moči bodo lahko v njem preizkušale in oblikovale svojo silo. Nenehna povezava z drugimi gledališči in kvalitetna gostovanja (Gostič, Neralič, Martinis, Heybalova, Radev itd ) poleg tega pa tudi lnozemci (Itajijani) — bodo dobra Sola za mladega slovenskega ustvarjalca, obenem pa merilo za ocenjevanje lastnih sil.
Durmitor. Z debelimi, črnimi črkami je razpotegnjeno na njem skoraj preko vsega. ozem. Ija na katerem se razteza Cma gora. Iskala sem vrh Durmitorja in mesto Zabljak, do katerega nam je bilo potovati. Našla sem ju globoko v notranjosti
Črnogorec v narodni nosi
Tržaški in jugoslovanski kolesarji
v borbi za čas - na dirki okoli Bleda in na Vršič
Ob zaključku sezone prireja Kolesarska zveza Slovenije veliko kolesarsko tekmovanje okoli Bleda in na Vršič. Prireditev bo danes 30. sept. in V nedeljo 1. okt. Od jugoslovanskih kolesarjev bodo nastopili skoraj vsi najboljši.
Poleg slovenskih kolesarjev bodo na mednarodni dirki okoli Bleda in na Vršič sodelovali še Tržačani Colja, Fontanot, Sclausero, Coretti, Sellier, Del-la Santa in Brajko.
Dirka okoli Bleda bo imela svoje posebnosti, saj sg v marsičem razlikuje od drugih kolesarskih prireditev. Tekmovalci bodo morali pokazati vse svoje znanje in sposobnosti, če bodo hotelj uspešno tekmovati na tem moštvenem tekmovanju. Prvenstveno prednost na taki dirki bodo imele izenačene ekipe, ki imajo v svojih vrstah vrhunske dirkače.
]ugot)hpanl)ha tekttilna mduMja
NA ZAGREBŠKEM VELESEJMU RAZSTAVLJA JUGOSLOVANSKA TEKSTILNA INDUSTRIJA OKUSNO IN TRPEŽNO BLAGO
Posebna lastnost ekipnega tekmovanja pa jg nedvomno tovarištvo. Na cestnih dirkah na primer mora vsak tekmovalec sam popraviti k var na kolesu, na blejski dirki pa mu bodo lahko pomagali tudi njegovi sotekmovalci. Tovarištvo, Pa bo prišlo do izraza tudi v primeru, če kdo izmed tekmovalcev med vožnjo opeša, kajti pri tem načinu tekmovanja ni počitka. Razumljivo je tedaj, da je proga za take dirke krajša in zahteva od vsakega udeleženca največ jo telesno vzdržljivost
Šahovske beležke iz Istre
IZID BRZOPOTEZNEGA TURNIRJA ZA PRVENSTVO KOPRA. Dne 25. 9. je bil ob veliki udeležbi ljubiteljev šaha na verandi restavracije «Pri stadionu« prvi brzoturnir Šahovskega društva Koper v letošnji jeseni. Zmagal je in si priboril prvo nagrado tov. Žerjal Marijan, ki je dosegel od 11 dosegljivih 9 in pol točke, drugo tov. Kalčič Rudolf s 9 točkami, tretjo tov. Klobučar Egon z 8 točkami, četrto tov. Kermavner Boris s 7 in pol točkami in peto tov. Žnidar Ivo s 7 točkami. Ker je bil čas za potezo določen na 5 sekund in viseče partije po preteku 6 mi-r.ut ocenjene, je turnir trajal samo 3 ure.
» * *
MNOŽIČEN BRZOPOTEZNI TURNIR V OKVIRU GOSPODARSKE RAZSTAVE BO V SREDO DNE 4. 10. ob 20. uri v dvorani novega hotela v Kopru. Prijave sprejema tajništvo
ZDTV v Kopru.
1» » *
TURNIR ZA SINDIKALNO MOŠTVENO PRVENSTVO V OKVIRU GOSPODARSKE RAZ STAVE se bo pričel v četrtek, dne 5. oktobra v dvorani novega hotela. Nadaljeval se bo v soboto In nedeljo. Vsaka sindikalna podružnica naj postavi moštvo 5 igralcev in po možnosti 2 rezervi ter naj postavo moštva sporoči tajništvu ZDTV v Kopru. Igralo se bo Po izločilnem sistemu.
* * *
SAHOVSKI DVOBOJ KOPER — PULJ. V drugi polovici oktobra bo odigrala reprezentanca Šahovskega društva «PU-LAn proti reprezentanci Šahovskega društva Koper v Kopru dvoboj na 8 deskah. To bo prvi šahovski stik s Hrvaško Istro izven področja STO. Da se olaj ša kapetanu pravilna postava moštva za ta dvoboj in za naslednje dvoboje proti Jesenicam v Kranjski gori in proti Ljubljani, bodo odigrali člani koprske reprezentance v času od 1. do 15. oktobra trenipg-turnir, čigar izid bo merodajen za postavo moštva reprezentance.
Fuderer vodi pred Stolzom
na šahovskem turnirju na Bledu
V. prvem kolu mednarodnega šahovskega turnirja, ki se je začelo v ponedeljek na Bledu so bile v vseh partijah ostre borbe, primerilo pa se je, da so nekateri igralci delali hujše napake..
Do prekinitve so bile končane štiri partije. Prva sta Po štirih urah remizirala PFElFFER in dr. TART.AKOWER. Druga partija, ki se je končala remi, je bila med 0’KELLYJEM in RABARJEM. V partiji PIRC : inž. VIDMAR je imel prvi v indiijdkem napada ves čas majhno prednost, vendar se je inž. Vidmar precizno obranil in s ponavljanjem potez izsilil remi. Edina odločitev je padla v partiji IVKOV : FUDERER. Ivkov je v sicilijanski obrambi kot beli prišel do napada in imel verjetno dobljeno partijo, zašel pa je v hudo časovno stisko, spregledal damo in se takoj vdal.
Ostale štiri partije to je Ko-stič - Najdorf, Puc - S to >z, Pil-nik . Milič in Rellstab - Mata-novič so bile prekinjene.
Prvemu kolu turnirja je prisostvovalo veliko gledalcev, ki so skoraj napolnili dvorano hotela «Jezero»
Vse partije II. kola so bile živahne in napete.	,
Inž. VIDMAR je kot beli v damsko indijski obrambi nadigral MATANOVICA, osvojil v srednji igri figuro, nakar se -je Matanovič vdal. FUDERER je igral 2 0'KELLYJEM špansko otvoritev in ga po hudi borbi premagal. PIRC je igral s PEEIFFERJEM indijsko partijo in zmagal, V partiji STOLZ -KOSTIC je bila igrana holandska obramba. Kostič -ie dosegel dobro pozicijo, nato pa je napačno žrtvoval dve figuri in partijo izgubil. Tudi v partiji NAJDORF : IVKOV je bila igrana holandska obramba. Ivkov sc je nekaj časa prav dobro branil, v časovni stiski pa iP popustil in izgubil. Zelo živahna igra je bila med dr. TARTAKOWERJEM in	PU-
CEM, vendar sta morala Partijo prekiniti. Pravtako je bila
Lahkoatleti!
Danes odhod v Ljubljano
Spodaj navedeni lahkoatie-ti ki sestavljajo reprezentanco Tržaškega ozemlja, ki se bo v nedeljo srečala v Ljubljani s tamkajšnjim klubom »Železničarja«, so naprošenl, da se prijavijo DANES V SOBOTO OB 15.30 na glavnem kolodvoru pripravljeni za odhod:
Meneghetl, Cauci, Flego, Zudek, Preselj, Gregorič S., Gregorič G., Abram, Sedmak in Caldi.
tudi partija PILNIK : RELL-STAB prekinjena.
Partija Rabar : Milič je bila odložena, ker je Rabar rahlo obolel.
V Ul. kolu so bili jugoslovanski igralci v borbi z inozemskimi mojstri neuspešni. Edino zmago je priboril velemojster Kostič v dlvoboju z dr. Tarta-kovoerjem, medtem ko so ostali jugoslovanski igralcj doživeli poraz ali pa imajo v prekinjenih partijah skoraj, izgubljen položaj.
Najvažnejša partija je bila 0’Kelly : Najdorf, ki se je po mirni pozicijski igri končala remi. Neodločeno se je tudi končala partiia med Miličem in F.udererjem. Presenečenje ie bilo v partiji Pfeiffer ; inž. Vidmar. Vidmar se je 'branil s priljubljeno Aljehinovo obrambo. Igral je tvegano in v otvoritvi žrtvoval figuro. Nastala je ostra pozicija, v kateri sta obg ostala s kraljema v sredini deske in napadala. Pfeifferjev napad jle bil hitrejši, pri čemer je ostala Pfeifferju trdnjava več. Vidmar se je kmalu nato vdal.
Partije Puc ; Pirc, Ivkov • Stolz, Rellstab ; Rabar in Ma-tanovii : Pilnik so prekinjene.
Po III. kolu vodi Fuderer z 2 in pol točke. Verjetno ga bo prehitel Stolz. ki ima 2 prekinjeni partiji dobljeni.
Včeraj so igrali prekinjene partije in odgodeno partijo Rabar ; Milič, danes pa bo IV. kolo.
V nedeljo
talina proti Inter /a III. bolo italijiinskeoa nooometneoa prvenstva
Tedenski trening Triestine je pokazal, da se igralci vedno zboljšujejo tako po hitrosti kakor tudi po tehnični igri. V nedeljo bo Triestina srečala na tujem igrišču pač nemrno enaj-storico Inter, ki stremi Za prvo mesto. Težka borba bo, zato Pa se Tržačani vneto pripravljajo in resno trenirajo. Boscolo sl je nekoliko poškodoval nogo in je bil ves čas prost treninga; vendar je malo verjetno, da bi mogel že v nedeljo nastopiti. Namesto njega so poskusili mladega igralca rezerve Monti-glio, ki se je izredno izkazal Zelo verjetno bo ta zavzel Bo-scolovo mesto.
Spored nedeljskih tekem za italijansko nogometno prvenstvo je naslednji;
Inter Triestina, Udincse -Novara, Bologna ■ Palermo, Co. mo - Genoa. Ficrrentina Luc-chese, Napoli . Milan, Pro Pa-tria - Atalanta. Roma Padova Sampdoria - Juventus, Tortno -Lazio.
S 1, oktobrom sc bodo vse tekme za italijansko prvenstvo začele ob 15.
dežele in si takoj pričela sno-vati načrt potovanja. Najlaže je potovati z letalom iz Beog\-ada v Titograd, kjer je uveden redni zračni promet. Malo me je že zamikalo, <fa bi poletela visoko pod nebo in bi se svet razgrinjal pod menoj kot prostrana, pisana preproga. Ta načrt pa sem pri priči zavrnila, ker prikrajšal bi me za mnogo, mnogo drugega, kar lahko vidiš le z vlaka ali pa z avtobusa. Pot do Zabljaka drži skozi Nikšič, ki je nekako v srcu Crne gore. Do tja se lahko pripelješ z avtobusom iz Boke Kotorske in pa z železnico skozi Sarajevo na Kum, Qdkar je zgrajena proga Nik-šič-Titograd, ne predstavlja več zveza z NikHčem nobene težave, Najbolj odrezani čmokorski predeli so postali z njo del Ve-likega sveta. Obstala sem pni tem, da pmtujemo z avtobusom skozi Boko, ker je bilo najbliže in smo obenem vsi videli Boko.
Mnogokrat sem slišala praviti, da je Boka lepša od norveških fjordov. Predstavljala sem si gore, ki se strmo spuščajo v morje, tako kot vidiš Boko na fotografijah. Ko je naša ladja «Dalmacija» plula od Dubrovnika. in se je tam zadaj prikazal orjaški Orjen, poleg Durmitorja in Lovčena tretji izmed črnogorskih očakov, sem bila skoraj malo razočarana. BližaiH smo se Boki, iz daljave so se sirili vrhovi Lovčena, ladja je že zavijala v Boko Kotorsko, toda nikjer ni bilo strmih, v morje nižajočih kamenitih gora. Bregovi zaliva so bili položni in razdalja med njimi jih je razdtvajala daleč narazen. V moji predstavi, ki sem si jo ustvarila, je pač živela drugačna, mnogo, mnogo manjša in ožja Sodca. V njej ni bilo nizkih vzpetin, pokritih z oljčnimi gaji in kostanjevimi gozdovi, tudi pomarančnih in limonovih dreves ni bilo ob njeni obali. Bile so samo tiste skalnate strmine.
Do teh pa je v resnici od vhoda V Boko, kjer mrko stražita na eni in drugi strani dve stari turški trdnjavi, še zelo daleč, Bregovi Boke prehajajo le polagoma v tiste tako težko pristopne gore. Na koncu zaliva so, tam kjer ležita vsako na svoji strani mesteci Kotor in Risanj. Loči ju morska ožina Verige in odrastek gorskega grebena po imenu Vrmac, ki se jeguljasto zajeda v morje in nekako deli zaliv na dve polovici.
eDalmacija» je plula, do Ko-tora), mi Pa smo se izkrcali v Hercegnovem, ki je prvo mesto v Boki.
Z medkrajevnim parnikom smo se peljali ob obalnih mestecih do Risnja. Na povratku v Boko po potovanju po Cmi gori, mi je pripovedoval črnogorski poslanec tov. Dumniko Lakovič, ki sem ga obiskala v njegovem rodnem mestecu Prčnju, med zgodovino Boke
tudi zgodovino R^nja. je od zgodovine Kotora, ker■ • ime kot človek, ki je T prevaral.
Risanj že zdavnaj ni več no mesto Boke. Po presek
bil do «“
nju narodov, ko je
porušen, je njegova v vloga prešla na Kotor. Os »i-malo. na P°l ribiško, na P° kupčijsko mesto. V njem Pj.J veliko, najmodemeje zdravilišče za kostno ložo, V zgradbo je vloiu ***' prihranke domačin	«
seljenec. Namenjena je vda splošno bolnico in za io s . vrsto let. Ljudska °^astJ. ni,. preuredila in ji dala aiši vir, kot ga po svoji 1*0* ureditvi zasluži.
Iz Risnja drži strma, vr& lomna cesta čez planino ■ vcšlje v notranjost Crne dl
Pogled na njo ti zaustavi^,rjci do in zapre dih. Crnbg^ šofer opazi preplah na obrazu: «Nič se ne	'
šica, mi vsak dan i®zirn*’’....n jeni smo teh pati*. Kar ■ pomirjen si. predaš se n i varnosti in z očmi pijcs v , prelestno lepoto Boke, ki s pira pod teboj. Stroj »V . počasi v bveg, se bon s > nami in jih premaguje, načenjaš pomenek » lemi gorskimi ljudmi, dan opravka z njimi. 'Ja m. dovedna postajam. Z vel '
, TS&
naseljuje te plnnine._ nju sem se že srečala s gorci. Spoznala sem	^
bežen do domovine *n 0 „r6t,> bode, toda če jo ,i0^. l^r spoznati in oceniti, moms ^ znali tudi tla, na
co bi rada mahoma zgodovino Crne gore.
la bi se. rada v dušo
ganja svoje korenine.
sem se neizmerno srečna, bo dano videti Crno 0° • se la sem občutek, kot aa ^0 vpisala na njihovo v'f njenih domovinske ljubezni ter življenjskih vrednot. -pt■ «Z Boko se pričenja cm ^ sko Primorje in se vleče reke Bojane na albanski v šem pripomnila.
«Vidiš, prav tako šica, toda Boka ni	jo
nam Črnogorcem. Avs lejjO>. je odrezala od njenega z ie Moje misli so tedaj re Nj setine in stotine morSZtu {f? ter se znašle doma v Trs • ko je bila odrezana od ...jfr re, kot je zdaj Trst vije*, sem rekla in P-lLmI razumevati dušo čmo£_ ljudstva.	m,
eVidiš, ona cesta ki ie v ostrih, odsek®« ^ i> kih vzpenja v breg, Vr pr>' Crikvice*, mi nadaljUNJ„.n u povedati. Široka ie je mogoče vleči top P1 strateških ozirov jo ja ^ zgradila. Cim pridemo urh. boš videla	id	&
DURMITOR'
sanj je bil poleg Skodra drugo mesto južne Ilirije in ekonomsko in kulturno središče Boke V njem je našla zavetje pred Rimljani ilirska kraljica Tevta ki je potem žalostno končala, kot pripoveduje legenda o njej. Človek, ki ga je imela rada, neki Grk Dimitrij De-meter, se je udinjal Rimljanom, ko so oblegali mesto. Videla ie, da jo zapušča tudi on ter da ji ni več pomoči. Razočarana nad njegovo ljubeznijo je je vrgla v morje. To snov je, uporabil za svojo d/ramo «Kraljica Tevta» hrvatski književnik Dimitrij Demeter, ki it po čudnem naključju nosil isto
nlkom
morske	soi
Slirides;
ti Cmi gon. jaške posadke	x
Lovim besed*.	^
motorja sproti ,
■pf-i
ozka draga in so	pr	,,£
Ija od nje.	V
same pečine tak?n gfO^’ 9 pošastno
ti vzbujajo o ,nopO aVSndte' duševne boli.
vojske je z‘»e’° prUXlJ°o'g0f*' „a, kar s° »*	čr*09
kako živi tista človek?	mARA
_ t t 1	Telefon	itev	91*801	In	§4*638 Poštni predal 502. — UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA
UREDNISTVOiUUCA MONTF.C LHl.št.	',	od 15.18 . Tel. 73-38. Cene oglasov: Za vsak mm višine v širini l stolpca: trgovski 60, finančno-
NAROČNINA: Cona A: mesečna 280, četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 lir; cona B: Izvod 3, mesečno 70 din; FLRJ: Izvod * ^einjKega 1 Poštni tekoči račun za STO-ZVU: Založnlšt*o tržaškega tiska, Trst 11.5374, — Za Jugoslavijo; Agencija demokratičnega	^
Ljubljana, Tyrševa 34 . tel. 49-63, tekoči račim pri Komunalni banki v
Ljubljani 6-1-90603-7. — Izdaja Založništvo tržaškega tiska