Glas zaveznikov Leto II - St. 462 ormac« jski dneonik A. I. S. Cena 5 lir TRST, četrtek 19. decembra 1946 UREDNIŠTVO: Via S. Pellico 8 • Telefon št. 9385« In 9«««3 OGLASI: Cena za milimeter višine (širina ena kolona), trgovski L. 15, mrtvaški L. 30 (osmrtnice L. 60). objave L. 10, finančni in pravni oglasi L. 25. V vsebini lista (tekstni oglasi) L. 25. Davek .1 vštet. Plačljivo v naprej. Ogle se sprejema izključno: U. P. X., Trst, ul. Silvio Pellico št. 4, tel. 94041. Cena posamezne številke L. 5 (zaostale L. 10). Rokopisov ne vračamo. Grška pritožba pred Varnostnim svetom USA predlagajo preiskavo na obeh straneh grške meje H. STASSEN KANDIDAT ZA AMERIŠKEGA PREDSEDNIKA Washington, 19. decembra Bivši guverner države Minnesoti in poveljnik mornarice med vojno Harold E. Stassen Je prvi uradni • kandidat za predsedniške volitve leta 1948. V torek je izjavil na tiskovni konferenci, da bo zahteval, da njegovo kandidaturo potrdi republikanska stranka. Stassen je izjavil, da bo 1. januarja, v Washingtonu odprl votivni urad. Dejal je, da se bo od časa do časa posvetoval z republikanskimi voditelji obeh zbornic kongresa ter s posamezniki in skupinami v republikanski stranki. O-menil je, da se bo predvsem posvetil formulaciji narodne delovne politike, a v drugi vrsti zakonodaji o zgradbah, higieni in majhnih društvih. Stassen je izjavil tisku, da Je njegov neposredni namen «napotiti republikansko stranko na pot pravega liberalizma)). Stassen je zdaj star 39 let. Rojen Je bil v državi Minnesoti in Je po poklicu odvetnik. Kot guverner Je leta 1943 po več kot 4 letih te »luibe odstopil in vstopil v ameriško mornarico. Bil je poročevalec na narodnem kongresu republikanske stranke leta 1940. LAKE SUCCESS, 19. decembra. — Včeraj se je pričelo t) Varnostnem svetu, ki te dni preučuje obtolbe in protiobtožbe Grčije, Bolgarije, Jugoslavije in Albanije> razpravljanje o grški pritožbi, po kateri naj bi bili njeni severni sosedi vpleteni v prekrHtve mej. Pložaj obeh strani je zdaj jasen. Prvič čeli Grčija, da bi Zdmteni narodi poslali preiskovalno komisijo, ki bi pregledala mejna področja. Drugič pa so Jugoslavija, Bolgarija in Albanija nasprotne poizvedbam na njihovih mejah, pač pa zahtevajo, da bi izvršili poizvedovanja glede notranjega položaja v Grčiji. Vsaka odločitev Varnostnega sve- ta glede teh sporov, ne izvzemii glede pošiljanja preiskovalne komisije, je podvrže m vetu veles'l. V krogih, hi so blizu konference, z velikim zanimanjem pričakujejo, ali bo katera velesila uporabila prh. vico veta, da prepreči akcijo Varnostnega sveta. V britanskih in ameriških krogih so mnenja, da bi bula najboljša rešitev ta, da bi enkrat za vselej Izvršili poizvedovanja ter nato priporočili nasprotnim si stranem, naj urede svoje spore na mirne načine, kot je to predviden^-v šestem poglaviju listine Združenih narodov. Kot poroča BBC se Je število oboroženih upornikov, ki so so prodali v severni Grčiji povečalo, ocividno, ker so izkoristili amnestijo, ki Je bl|a podaljšana do prihodnjega ponedeljka. V zadnjih treh dneh se Je predalo nad 150 moz In med njimi nekaj žensk. Slabo vreme je prisililo upornike, da so prisil iz gdba Po živež. Dopisnik BBC z Balkana jUroča, da so Oborožene tolpe zaplenile znatno količino Zipil, ko so iz zasede napadli konvoj avtomobilov na glavni cesti med Atenami in Solunom. Jugoslovanski veleposlanik v VVashingtonu Sava Kosanovič Je včeraj odgovoril na grške pritožbe pri Varnostnem svetu s trditvijo, da se-v Grčiji zbirajo ih oboroluje-jo jugoslovanski..»Kvislingi« ir zamenam. da bi povzročali nemir ha Balkanu. Ko Je Kosanovič govoril o grških Azerbejdžan zaseden Mihca je na begu ropala in požigala Dezerterje iz imperialne iranske vojske bo sodilo vojaško sodišče TEHERAN, 19. decembra. — Iranski imperialni glavni stan v Teheranu je sporočil zasedbo zadnjih Šestih varnih mlest v severni pokrajini Azerbejdžana. S tem je priSla praktično vsa prejSnja «samoupravna* pokrajina pod nadzorstvo iranske osrednje vlade. Mesta, ki so jih, zasedle vladne čete, so sledeča: Marant, Julfa, Khoj in Maku v severozahodnem, delu pokrajine ter Rezaich in Ardabil. Zasedba teh mest pomeni, da, so iranske vladne čete prišle na sovjetsko mejo na vseh važnih točkah. Teheranski listt poročijo, da so pristanišče Asmaro ob Kaspilkem morju na sovjetski meji, ki so ga zasedli v torek, ezavzeli* po hudih ho jih. Poročajo, da je ozerbejdzan-ska milica Fedaies oropala in PoZgala, mesto, preden je bezala v Sovjetsko zvezo. Poročila pravijo, iem pouku se bodo vrnili o Iran, kjer bedo delali zgago.* List dodaja, da so vladne čete zajele dva milijona nabojev, SO.OOO Pušk, 5000 lahkih m teZnih strojnic, Protitankovske puške ter veliko Strvilo ročnih granat azerbejdžan-*k-e milice. Meki drugi iranski nsj poroča, bodo dali finančnemu mini-***■»(vu ladje na razpolago, * kateri se bedo borili proti tihotap-t) Perzijskem zalivu. Teheran-radijska postaja je javila, da ekspedicijske čete iranske prednje vlade aretirala 26 častni. ki so lani dezertirali iz iran-*ke vladne vojske in se pridntHli 'ej.btjdzanskim silam. Omenjen* stnlke bodo sodili pred vojnim •°disčem. TISOVA RAZPBAVA London, 19, decembra Kakor poroča praška radijska po. staja, je dr Josef Tiso, predsednik Slovaške med vojno, proti kateremu je zdaj v Bratislavi proces zaradi sodelovanja s sovražnikom, zinika-1, da bi hotel voditi vojno proti Sovjetski zvez:. Tiso je tudi zanikal, da je dal ukaz 5, tisočem slovaških vojakov, naj prekoračijo sovjetsko mejo, prizmi pa je, da, je poslal Hitlerju telegram, v katerem pravi, da namerava Slovaška ((braniti evropsko kulturo«. TisO, ki je bil’profesor rlmsko-katoliške teološke fakultete, je postal predsednik Slovaške med nemško zasedbo. pritožbah glede pomoči, ki jo baje dajejo Jugoslavija, Bolgarija in Albanija gveriljskim tolpam, da bi povzročale spopade na severni-grškj meji, je rekel: «Tsaldaris\meni, da Je najboljši način za pospeševanje dobrih odnosajev med Jugoslavijo In Grčjo t«, da zbira vojne ziodnse in kvislinge iz Jugoslavije, da bi Jih oborožil in uporabil za poizkus za povzročanje nemira na Balkanu, kar je po njogovem očividno znak prijateljstva. NI vmešavanje v notranje grške zadeve, če rečemo, da Ima vse to škodljive posledice za grško ljudstvo in za ugled Britanije, ki omogoča Tsaldarisu, da se lahko obdrži na oblasti. Vse to kaže na potrebo po preiskavi o razmerah v Grčiji,)) Zdr užene države so predložile resolucijo, ki poziva Varnostni svet, naj ustanovi preiskovalno koirpsi-j a iz petih stalnih članov ter Poljske in Brazda. Ta komisija naj takoj odide na Balkan, -najpozneje pa do 15. januarja. Področje, na katerem naj komisija izvede preiskavo, obsega ozemlje Albanije, Bo'gariJe, Grčije in Jugoslavije, v kolikor bi se to ždelo komisiji potrebno. Stavili so tudi predlog, naj bi komisija čimprej predložila svoje poročilo Varnostnemu svetu. Albanija in Bolgarija, obe nečlanici Združenih narodov, sta izjavili, . da .bosta sprejeli razsvohp Varnostnega sveta za mirno ureditev te zadeve. Ameriško resolucijo je predložil Varnostnemu svetu Johnson Her-schel in pri tem izjavil: «To je prav klasičen primer, za reševanje kater.h ■ je ustanovljen Varnostni svet. Ne morem dovolj poudariti, kako velikega pomena je za bodočnost Združenih narodov naša sposobnost, da najdemo zadovoljivo rešitev. Takih kršitev meja, kakor jih tu navajajo, Varnostni svet ne more prezreti. Neizbežna in oči-vidna dolžnost Varnostnega sveta je, da preteče dejstva, ne da ki poskušal vnaprej soditi o izidu.« Britanski zastopnik sir Alexan-der Oadogan je podprl predlog za ustanovitev preiskovalne komisije. Položaj na mejnem ozemlju med 4 državami Je označil kot «izredno nevaren«. Cadogan je nadaljeval: «Tu tli ogenj, ki se lahko ob vsakem trenotku razplamti v požar. Biez preiskovalne komisije Varnostni svet nikakor ne more priti do jasne razsodbe. Nadaljnja debata bi samo še poslabšala položaj Vse prizadete vlade izjavljajo, da so nedolžne. Zakaj naj bi se potem obotavljale, da raziščeno položaj pri polni dnevni luči?«. Avstralski zastopnik Paul Ha-sluck je podprl ameriško resolucijo. Omenil je Oadoganovo prispodobo o ognju in izjavil: «Vidimo cim in čutimo vonj, da nekaj tli.» Brazilski zastopnik Enrique Gomez Je tudi podprl resolucijo. Ker. je bil sovjetski zastopnik Gromiko Proti temu, da bi bilo včeraj še eno zasedanje, so zasedanje preložili na danes popoldne. BENEŠ SVARI PRED NEMCI Praga, 19. decembra Predsednik češkoslovaške republike dr. Edvard Benos Je posvaril vladne uradnike, češ da se bo 2.170.598 Nemcev, katere so pregnal: iz Češkoslovaške poizkusilo v bližnji bodočnosti vrniti na Češkoslovaško. Poročilo o tej Benelevi izjavi Je objavila češkoslovaška poročevalska agencija. Benes je nadalje izjavil, da mnogi Nemci, katere so pregnati, misli' lo, da Je to samo začasno In zato kujejo maščevalne naklepe. Benoš je naglasil, da mora biti Češkoslovaška pripravljena preprečiti vsak tak nemški poizkus. Češkoslovaški notranji minister Vaclav Nosen je predložil dr. Be-romladi. A do zdaj še ni mogoče dati poročila o resničnem napredku razgovorov in prizadeti britanski funkcionarji še niso dali svoje izjave. Britanski konvoji Od 775 ladij jih med vojno samo 57 ni prispelo v Murmansk LONDON, 19. — V spodnji zbornici je finančni tajnik ad-miralitete John Dugdale odgovoril na obtožbe sovjetskega mornariškega časnika *Rdeča flota*, časnik je trdil, da so bile taktične napake britanske mornarice krive velikih izgub konvojev, ki so med vojno vozili v Sovjetsko zvezo. Dugdale je izjavil da je mornari- ški minister lord Hall z «velikim zanimanjem» prebral sovjetsko poročilo.' Dugbale. ]e podrobno odgovarjal na obtožbe sovjetskega časnika. fzjavil je, da poročilo sovjetskega časnika — kakor se zdi — ne napada samo pomorske taktike konvojev, ampak tudi pogum britanskih in ameriških mornarjev, ki so bili na konvojih. Dejal je, da je odgovornost a organizacijo in zaščito konvojev po severni poti prežela britanska adrhtraliteta, per Sovjeti niso imeli sredstev, da bi sami izpeljali to delo. Dugdale je ome. nil. da so bili ti konvoji v naibolj kritični dobi vojne in so bili zato tudi eni izmed manj uspešnih. Dugdale je nadaljeval: ttNiso bile vse vojaške operacije v vojni uspešne. Vendar imamo prapico pričakovati, da nihče ne zanikuje napo. rov kraljevske mornarice za skupno stvar. Od 775 ladij s pošiljkami za Sovjetsko zvezo v 40 konvojih je prispelo na cilj 778 ladij, in to kljub dejstvu, da so nemške podmornice, nemška letala s kopnih oporišč in nemške ladje napadale konvoje skoraj na vsak i točki 2000 milj dolge poti.rt Vandenberg odstopil kot delegat USA pri Združenih narodih WASHINGTON, 19. decembra. — Senator Arthur H. Vandenberg, zastopnik republikanske stranke v ameriški zunanji politiki in bivši svetovalec zunanjega ministra Bgrnesa pri zasedanjih Združenih narodov, je objavil, da bo prenehal s svojo funkcijo v območju Združenih narodov ter posvetil svoj čas c važnim senatorskim nalogam». Vandenberg je pojasnil, da bo Se nadalje podpiral in sodeloval z demokratsko stranko v ameriški zunanji politiki, ter namerava še nadalje biti na razpolago, če bosta imela to za potrebno predsednik ali zunanji minister.' Toplo je pohvalil visoke namene, ki jih je dosegel zunanji minister Bprnes v zunanji politiki. . ‘ Vandenberg je izjavil, da ni kandidat za predsedniško mesto leta 1945 ter ne predvideva votivne kampanje v svojo korist. Večkrat so ga omenili kot Verjetnega kandida. ta republikanske stranke. Izjavil je, da bo nadaljeval s svojo funkcijo .svetovalca na področju ameriške zunanje politike. Vandenberg je kot primer navedel delo, ki bi ga mogel opraviti na. predloženi konferenci v Ria de Jarteiru za sestavitev trajne pogodbe med ameriškimi narodi: ki bi slonela na cha-pultepeški listini. Izjavil je, da bo z zadovoljstvom sodeloval pri tej konferenci, ki je previdena za leto 1947. Z druge struni pa je izjavil, da ne obljublja, da bo sodeloval na konferenci zunanjih ministrov, ki bo prihodnjega marca V Moskvi. Ho je prešel na govor o nedavnem zasedanju glavne skupščine Združenih narodov; je Vandenberg dejal, da je leto dni delovanja skup-Sfine pokazalo, da je skupščina roti pm učinkovito zrelost, tudi vrekj upanja marsikoga itm I nas, ki smo prispevali k. njeni ustvaritvi. V svoji izjavi o vlogi svetovalca na podrtju ajn fCke zunanje polt tike, je Vandenberg izjavil- zStcril bom še v nadalje vse, kar je v moji moči, za sodelovanje in podporo ameriške zunanje politike kot ji bda dHgčena pri .razpravljanjih za evropske mirovne pogodbe,, ter za vzpostavite^ fccJefc'-'-«« varnosti ih pravice s pomočjo Združenih narodov. To ihiam za bistveno vprašanje za naše -narodne interese. Se v nada.l‘e bom podpiral zun-niega ministra Bgrnesa v tej politiki. Mnenja sem, da je dosegel najvišje smotre kljub velikim oviram, ki jih je maral prebresti, ter da je njegovo delo rodilo nepreračuntjive rezultate za Ameriko ter miren in srečnejši sveto . „PRAVDA" PROTI UPRAVI TOVARNE TRAKTORJEV «KIROV* Moskva, 19. decembra Glasilo osrednjega odbora komunistične stranke «Pravda» je objavilo oster napad proti upravi tovarne traktorjev «Kirov» v Čeljabinsku v Uralu, zaradi neuspele preusmeritve proizvodnje iz vojne v mirnodobsko. List pravi: »Preusmeritev so pričeli meseca aprila. Prvi traktor so izdelali meseca junija. Ob koncu avgusta je bilo pripravljenih za dobavo samo pet strojev«. Tovarno, ki je ena izmed največ, jih v Sovjetski zvezi so med vojno preuredili v 33 dneh za proizvodnjo oklepnih vozov. Po «Pravdi» bi morala omenjena tovarna dobaviti zdaj državi na tisoče traktorjev. PRIJATELJSTVO MED PERZIJO IN SOVJETSKO ZVEZO PAriz, 19. decembra Iransko veleposlaništvo v Pariš« Je Izdalo uradno poročilo, da nja prijateljstvo med Iranom In Sovjetsko zvezo tesnejše kakor Je bilo kdaj koli.« Poročilo veleposlaništva Je zanikalo vest nekoga francoskega časnika, da Je perzijski nvn.strski predsednik Ghavam Es Sultaneh označil Sovjetsko zvezo za ((podpihovalca« državljanske vojne. Časnik Je poročal, da Je perzijski ministrski predsednik dal to izjavp preko radia pred vkorakanjem vladnlk čet v Azerbejdžan. Poročilo Je zaključilo: «Besede, ki jih pripisujejo ekselenci Ghava-ii:u so popolnoma neresnične, ker ni dal nobene Izjave preko radia pred vkorakanjem vladnih cet v Azerbejdžan.« SEJA FRANCOSKE VLADE Pariz, 19. decembra Francoska vlada se je drugič sestala na sejo, ki se Je končala malo pred polnočjo: na seji so razpravljali o gospodarskih -ukrepih, katere je predložil finančni minister Andrš Philip. Med temi gospodarskimi ukrepi so predvideli tudi takojšnjo redukcijo 50.000 civilnih nameščencev, nove davke zlasti na borzne pošle, stroge ukrepe proti finančnim črnoborzijancem ter drugim osebam, ki se bavijo z nedovoljenim prekupčevanjem, in končno omejitev denarnih podpor. Vla- Dugdale je zaključil, da konvoji po severni poti 'sicer niso bili vni-jda je tudi sklenila, da bo minister čenl, a. so vendar pretrpeli vsaj za kolonije Marius Moutet ob kon- toliko v borbah, kakor konvoji, ki so se prebijali do Malte. cu tedna odpotoval v Indokino, da preišče tam vedno slabši položaj. AMERIŠKO POSOJILO ITALIJI 100 MILIJONOV DOLARJEV • 1 London, 19. decembra E|yrnes je izjavil na tiskovni konferenci, da je vlada Združenih držav vzela v pretres ameriško posojilo Italiji v znesku 100 milijonov dolarjev. Združene države bodo v nekaj dneh poslale Italiji 50 milijonov dolarjev, kar predstavlja prvo vsoto v celokupnem znesku, ki ga Amerika dolguje Italiji za ameriške izdatke v lirah v Italiji. UKREPI PROTI ČRNOBORZIJANCEM V ITALIJI Rim, 19. decembra Italijanska vlada Je zaradi nenad. nega povečanja cen sklenila da bo odločno nastopila proti črnoborzijancem. Vlada je prav tako sklenila, da bo poslala posebne vlake hrane v Neapelj, kjer so proglasili splošno stavko zaradi visokih cen in pomanjkanja živeža. NOVI PREDSEDNIK Hamburg, 19. decembra Dr. Reinholda Maierja (liberalec) so ponovno izvolili v novem parlamentu za ministrskega predsednika VVurttemberJko-Badenske na ameriškem zasedbenem področju. Dobil je 71 glasov od 88. Položaj strank je sledeči: krščanska demokratska stranica 39 sedežev, socialdemokratska 32 sedežev, demokratska (libe-r»ln») stranka 1 in komunisti 10 sedežev. MILCHOVA RAZPRAVA London, 19. decembra V petek bodo začeli v Niimbergu z razpravo proti bivšemu nemškemu podtajniku za letalstvo feldmar-šalu Milchu. Obtožen je, da Je med drugim dovolil kriminalne poizkuse v škodo civilistov in dovolil uporabo človeških bitij pri viš.nskih poizkusih, ki so jih delali za «Luftwaffe». Begunska organizacija Članek londonskega lista „News (hromele” Zasedanje mednarodnega begunskega odbora LONDON, 19. decembra. Liberalni londonski HM *News Chronicli* piše, da je ustanovitev mednarodne organizacije za begunce eden izmed glavnih uspehov Združenih narodov na zadnjem zasedanju glavhe skupščine. List pravi, da živijo še ' vedno štirje milijoni razseljenih oseb v taboriščih ustanove UNRRA v Evropi. Gospa Roosevelt je na zadnjem zasedanju rekla, da zadeve ne smemo prepustiti maloštevilnim vladam, ki so zaradi vojne prevzele neposredno odgovornost za begunce. Novoustanovljena mednarodna AMNESTIJA V BOLGARIJI Sofija, 19. decembra Po vesteh agencije.Tanjug je bolgarska komisija za amnestijo pod-vodstvom podpredsednika vlade Trajka' Kostova odobrila predlog notranjega ministra Antona Jugova za izpust iz taborišč za prevzgojo 407 političnih pripornikov in 94 pri-' pornikov, ki so jih zaprli iz drugih vzrokov. VESTI V 1 STAVKU — Motorizirane sovjetske obhod-nice so v Berlinu ustavile 1.30.0 oseb ter jih preiskale zaradi črnoborzijanskih poslov: policija Je zaplenila, poleg večjih količin .živil tudi sveče, zobno kremo, milo, vžigalice, diamante, bisere, vžigalnike in kresilne kamenčke. — Nemški izstrelek «V 2», ki so ga izstrelili v Whitesandsu v Novi Mehiki (USA), Je dosegel nov hitrostni in višinski rekord: dosegel je višino 177 km ter hitrost 1.605 metrov na sekundo, kar je Skoro 5.000 km na uro, — Pri volitvah v pokrajini Sindh v Indiji je muslimanska liga dobila 34 od 60 poslanskih mest. — V Genovi so ustanovili »Italijansko kmetsko stranko«. London, 19, decembra Angleški publicist Hugh Martin je napisal zanimiv članek o neki debati, ki so jo imeli . v angleški lordski zbornici o verski svobodi. Pisec pravi med drugim: Za nekatere ljudi je britanska lordska zbornica nekaj popolnoma anahronističnega, trdniava privilegijev, zavora na poti demokracije. V resnici pa nikakor ni tako. V angleški lordski zbornici vidimo lep britanski primer, kako je mogoče brez preloma; s tkadicijo spremeniti kako ustanovo. V lordski zbornici ]e zelo malo takih, ki bi bili njeni cimi simo zato, ker so sinovi svojih očetov. Danes Je. lordska zbornica dejansko senat, v katerem so starejši državniki vseh strank, odlični znanstveniki, gospodarstveniki, veliki industrije! in delavski voditelji. Pred tem forumom lahko člani lordske zbornice razpravljajo o velikih naceln.h vprašanjih bolj nevezani na politične strankarske ozire kot pa morda v spodnji zbornici. Zanimivo Je omeniti, kako imajo člapi lordske zbo-nice možnost da na. tem mestu izražajo svole k-, •ičansko stal »če. CaiHerburyjski, in vorskl nadškof sta avtomatično Svoboda veroizpovedi „Tlsto, kar je po našem mnenju demokracija, vsebuje tudi strpnost** člana lordske zbornice in prav tako je v lordski zbornici rezervirano mesto za 24 drugih škofov. V lordski zbornici pa so tudi številni odlični krščanski laiki, ki prav tako ob vsaki priložnosti izražajo svoje stališče do vsakdanjih spornih vprašanj. Mnogi škofle z velikim pridom uporabljajo govorniški oder lordske zbornice. Pri tem pa vid mO, da cešče branijo človečanske pravice, kakor pa cerkvene ustanove. Brez vsakega pomisleka kritizirajo tudi vlado, če mislijo, da to zasluži. Tako je yorskl nadškof pred kratkim načel debito o položaju verskih manjšin, kakor ga določajo mednarodni sporazumi. Rekel Je: ((Naraščajoči val nacionalizma v skoro vseh državah na svetu spravlja manjšine v zelo kočljiv. Opazujemo težnjo, da bi pon ko l :adi izoblikovali vse državljane po eni m samem kalupu.«. . - • ; klaraciji o državljanski in verski svobodi posameznikov ter manjšin. Taksna deklaracija naj bi izrazila splošno pravilo in pričakovati je, da bi se po tem pravilu ravnale vse civilizirane države. Nato so govorniki raznih cerkva in političnih strank posegli v de-Torški nadškof je pozval vlado, | bat0i kl Je bUa na vehki v,.,ni naj uporabi svoj vpliv pri sedanjih mirovnih razgovorih za zagotovitev primerne zaščite državljanskih in verskih svoboščin. Verska svoboda pomeni več, kakor svobodo bogočastja in svobodo pouka v cerkvah. Nato je podal naslednjo definicijo verske svobode: Verska svoboda je svoboda bogočastja, kakor nam nalaga naša vest, svoboda staršev, da vzgajajo otroke v svoji veri, svoboda vsakogar, da sme spremeniti svojo veroizpoved.' svoboda oznanjanja vere, vzgajanja v veri, objavljanja verskih časopisov ter svoboda misijonskega delovanja in končno svoboda državljanov, da se smejo organizirati, pridobivati in imeti lastnino za vse gori omenjene namene. Nato je omenil, da se zdi. da je v nekaterih državah ta svoboda. ogrožena. Zahteval jo. da je trt ba dati v n .morava ni 1 strni človečanskih pravic tudi prostor de- Član laburistične stranke lord Lmd-say je rekel: Spoznali smo, da so v Združenih narodih ((nekatere -države, za katere strpnost ni krepost, ampak kužna'herezija«. Ne zadošča splošna deklaracija o svoboščinah, dokler ta deklaracija dejansko ne bo nekaj pomenila. Iti moramo naprej ter «vedno izpovedovati da vsebuje tisto, kar Je po našem mnenju demokracija, strpnost«. Lord kancler je v imenu vlade Izjavil, da gleda vlada na te stvari z veliko zaskrbljenostjo. Ni boljše preizkušnje za civilizacijo kakor način, kako nekatere države ravnajo z manjšinami. Strpnost pa seveda ne sme veljati le za državljanske. ampak tudi za verske svobo-šč.ne. kakor Je rekel nadškof. Reke! jc; da je, «vlad.i prvoboiiteljica za te svoboščine«. organizacija bo nadaljevala obletno delo ustanove UNRRA za to tra-gii-no množico človeštva. Pri tem delu so pa mednarodne komplikacije, ker je vetji del razseljenih oseb i* Poljske in balhSkih driav. Sovjetska zveza je imela trde besede zanje ter si prizadeva, da bi jih prisilili, naj se vrnejo v drlave, odkoder so prišli. Toda stališče 30 držav — gotovo bolj bolveSko st-• liSC-e i—je za to, da n« bi tistih, kz niso zakrivili vojnih zločinov, prisilili, naj se vrnejo domov, kjer čutijo, da ne bi bilo jamstva za varnost ali prisrčen sprejem. Naloga nove organizacije, za katero naj bi odobrili preračun več kot 40 milijonov funtov šterlingov, je da naredi zadnji poizkus, da prepričajo D'm več beguncev, naj se prostovoljno vrnejo domov in se nato loti težkega dela za ureditev stezke-ga oreha*, ki bo ostal. Čeprav bodo uresničih najboljša pričakovanja da si begunci uredijo nove domove v drugih driavah, bo vendar to naletelo na mnogo težav. Novi mednarodni organizaciji je treba nuditi vso pomoč in podporo. Iz Novih Delhov javljajo uradno, da Indija ne bo pristopila k mednarodni organizacij za begunce (IRO) gospodarskega im socialnega sveta Združenih narodov. Indija je zavzela ta sklep, ker m zainteresirana pri delu IRO, ki se nanaša i) glavnem na sevropske begunce*. Na včerajšnjem zasedanju medvladnega odbora za begunce sta Češkoslovaška m Poljska zahtevali zniianje svojih finančnih prispevkov za upravni fond begunskega odbora, roljski zastopnik. A. Sze-minskt je.izjavil, da poljska vlada fe ni mogla plačati prispevka za leto 7946. Nadalje Je izrazil dvom, če bo mogla dovolj zgodaj plačati prispevek za leto 7947. Izrazil je mnenje, da je lestvica prispevkov neprimerna. Britanski zastopnik sir George Rendel je prav tako izjavil, da je lestvica prispevkov nezadovoljiva, a da je vendar proti njem spremembi. Ce bi lestvica spremeniti, bi lahko Velika Britanija, kakor kdor koli drugi, zahtevala zmanjšanje svojega prispevka. Odbor je sklenil, da bo pustil lestvico prispevkov nespremenjeno s pridrlkom, naj se češkoslovaško in poljsko odposlanstvo posvetuje, ta z izvršnem odborom o svojih posebnih vprašanjih, V smislu finančnega poroSila, ki so ga prebrali pred zasedanjem, mora Poljska plačati 4.768 funtov šterlingov, Češkoslovaška 3.715 funtov šterlingov in Velika Britanija 76.092 funtov terlhigov. Nato so zastopniki razpravljali o preračunu za prvih 6 mesecev leta 1947, ki znaša .3,600.000 funtov Ster-lingov..Britanski zastopnik Rendel je izjavil, da Velika Britanija ne more še nadalje, kakor do zdaj, prispovati polovice zneska. Sedanje stanje so začasno določili leta 1943, ko sta Velika Britanija (n Združene drSave pristali, da bo vsaka prispevala 50% kapitala, dokler ne bodo tudi druge države dale siKijih prostovoljnih prispevkov. Nekatere države so nato plemenito pomagale s prostovoljnimi prispevki. Velika Britanija nima več na razpolago tistih materialnih virov, taradi katerih je bila lahko nek. duj največji plačnik za mednarodno sodelovanje na finančnem popnšču. Stran 2 GLAS ZAVEZNIKOV 19. decembra 1946 IZ JUGOSLAVIJE V Ljubljani sta bila na obisku predstavnika irskega Rdečega križa gospoda dr. J. D. Hourihane in pater T. J. 0’Connar. Na glavnem odboru Rdečega križa Slovenije sta si gosta ogledala organizacijo za pomoč, ki jo nudi njihov Rdeči križ. Izjavila sta, da razdeljujejo podarjene potrebščine tako kot so si to na Irskem zamislili. ((Slovenski poročevalec« je objavil končne podatke o letošnjem delu za obnovo podeželja. Med okupacijo Je bilo v Sloveniji porušenih m poškodovanih 31.121 zgradb, od tega 19.424 gospodarskih poslopij in U.697 stanovanjskih hiš. Letos so v okviru tehničnih baz obnovili 3.370 stanovanjskih in 4233 gospodarskih poslopij, to je skoraj 25 odstotkov vseh razrušenih in poškodovanih poslopij. Skupno je dosegla vrednost letošnjih obnovitvenih del 493.400.000 dinarjev, od česar odpade na obnovitvena posojila 95 milijonov din, na vrednost 'lastnega dela in lastnih sredstev pa 308.4 milijona din. upodabljajočih umetnosti Božidar Jakac. V treh razstavnih prostorih je razvrščenih 77 del, in sicer risb, linorezov, akvarelov in olj. V oktobru letošnjega leta Je proizvdnja premoga v slovenskih premogovnikih prekoračila za 22 odstotkov povprečno mesečno proizvodnjo v letu 1939. Na podlagi člena 4 zakona o prc-zidiju ustavodajne skupščine LR Slovenije in v zvezi z zakonom prezidija SNOS-a*z dne 15. septembra 1946 je prezidij ustavodajne skupščine LRS na predlog vlade izdal ukaz, s katerim je ražglasil za gospodarska podjetja republiškega pomena na ozemlju LR Slovenije se nadaljnja gospodarska podjetja, ki so navedena v posebnem seznamu. Ta seznam je bil objavljen skupaj z ukazom in obsega 96 gospodarskih podjetij. Mestni ljudski odbor Splita na- zen ja Je predložil obširno poročilo o Pod naslovom «Ne dopuščajmo, da bi nas ovirali pri vzgoji mladine« pravi, da ima «Red hčera krščanske ljubezni gv. Vincenca Pavelske-ga» svoj zavod Lichtenturn, kjer je imel svoj internat in šole. Po pisanju »Prizadete«, ki pravi, da je v času okupacije internat neovirano posloval dalje in je bil zatočišče mnogih domačih izdajalcev, redov, niče še danes nadaljujejo svojo delo v besu do ljudske oblasti,- Ko je ljudska oblast spričo vsega tega in spričo sijajnih ustavnih pridobitev glede vzgoje in šole sama prevzela internat in šolo v Lichtentumu — sedaj «Dom Anice Cernejeve* — se Je pokazalo, da zaradi namernega oviranja in nasprotovanja s strani učiteljic — redovnic, po 11 mesecih Titove Jugoslavije gojenci niso bili paučeni niti o najosnovnejših vprašanjih narodno-osvodobilne borbe. Cas bi ie bil, zaključuje dopisnica, da bi si nekateri zapomnili, da sc stari mračni časi ne bodo nikdar več povrnili in da smo si v teku težke m krvave borbe priborili tudi to pravico, da sami vzgajamo brez vsakega tujega vmešavanja in oviranja našo mladino v zavedne in napredne državljane. Zahtevamo, da se omemogočl vsakogar, ki nas pri tem ovira. Medicinska fakulteta je dobila nove prostore v stari žentpetersk! vojašnici. Preureditvena dela so se *a<’eU lanskega septembra In bodo v m-'kraJSem času dokončana. Danes že posluje v preurejeni in prezidani stari vojašnici fizikalni, kemični, biološki in farmakološki in. stitut ter institut za zgodovino medicine. V poslopju so nadalje pisarne dekanata, medicinske fakultete in centralna knjižnica. V pritličnih prostorih je študentovska menza. V bližnji bodočnosti bodo poslopje stare vojašnice dvignili za eno nad. stropje in ga preuredili tudi na zunaj. Nadalje .so dvignili za eno nadstropje ter mu dozidali prostorno predavalnico poslopje nekdanje, ga oddelka za notranje bolezni To je danes interna klinika. V nekdanjem stanovanjskem poslopju bolnišničnega upravnika je danes nastanjena zobna klinika. V poslopje zaščitnih sester se bo vselil zavod za transfuzijo krvi. Kirurška klinika. obsega danes staro poslopje kirurgične in interne klinike. Tudi vse te objekte bodo v bližnji bodočnosti dvignili za eno nadstropje ter jih povezali z upravnim poslopjem; tako bo zgrajen enotni blok kliničnih poslopij. Okrajno ljudsko aodlščs je obsodilo na različne denarne kazni od 10.000 do 4.000 din in sicer zaradi lažnih prijav zalog krompirja naslednje osebe: Martina Zdolška, posestnika in gostilničarja na Ponikvi, Ivana Gradiška, posestnika v Polju ob Sotli, ter Danijela Bratuša, posestnika iz Dolge gore. Sodišču so iz Istih razlogov prijavili Simona Debelaka, posestnika iz Ponikve in Amalijo Nijedlovo iz Prelaskega, V nedeljo 15. decembra so v Jakopičevem paviljonu otovorili prvo posmrtno razstavo partizanskega u-metnika Vita Globočnika. Uvodno besedo je imel rektor akademije Umrli so; Kristina Hladnik, rojena Gostič, Marija Rozman, rojena Lobe, Marija Sedej, rojena Mele, vdova po železniškem uradniku, S. M. Magdalena Plevnik, šolska sestra, vsi v Ljudbljani; Ivan Novak, železniški Inšpektor v Mariboru. daljuje z deli za prenovitev Diokle. cianove palače. Porušeni predel nasproti severnemu pročelju palače so popolnoma pospravili in je ostala le umetniška kapela-, ki je delo dalmatinskega mojstra Juraja Dalmatinca. Zdaj pripravljajo prenovitev zgradb nad pozlačenimi severnimi mrežami, medtem ko je severno in vzhodno pročelje s svojimi monumentalnimi slikami praktično dokončano. Pravtako so v teku dela za prenovitev kleti palače, dela ki bodo omogočila preučevanje obnove celotnega monumenta. Prenavljajo tudi sobe, ki so nameščene nad Dioklecianovo knjižnico. Slovesno so otvorili »irok most čez reko Moravo pri Cačku v Srbiji. Most so ojačili z železobeto-nom. Nad 20.000 oseb iz Čačka .n okolice se je udeležilo otvoritvene slovesnosti. Jugoslovanski minister za javna dela Vlada Zečevič je navzoče pozdravil v imenu maršala Tita. V Novem Sadu Je bila konferenca zveze zadrug v Vojvodini v zvezi z nalogi in zgodovini zadružnega gibanja. Poudari Je, da Je zadružno gibanje dobilo v Vojvodini svoj pravi pomen. Trenotno deluje 29 okrajnih konzumnih zadrug, ki obsegajo 411 krajevnih zadrug. Te zadruge imajo 765.279 potrošnikov, kar predstavlja 57.24% celotnega prebivalstva Vojvodine. Zaradi svoje moči lahko zadruge nastopijo zdaj kot edin! kupec za vse poljedelske pridelke, medtem ko zavise glede ostalega blaga Izključno od državnih podjetij. Univerza s Skoplju Je sporočila vsem knjižnicam in zasebnikom, da odkupuje razne knjige in časopise. Zanima se za knjige i-ž matematike, astronomije, fizike, kemije. biologije, botanike, zoologije, geografije, geologije, mineralogije, Slovanske, klasične in romanske filologije, zgodovine, filozofije, književnosti skratka za učne knjige o vseh vedah in vseh Jezikih. TRŽAŠKA KRONIKA Električni tok med prazniki Jugoslovanski ministrski predsednik maršal Tito Je dobil od romunskega ministrskega predsed- delom za reorganizacijo krajevnih *nika Petra Groze naslednjo brzo- in okrajnih zadrug. Tajnik zdru- *t£vtluzmc.OL i(L\wiQ.vuf\ nabodov Knjižnica ameriškega kongresa in približno enajst drugih knjiinic v Nem Yorku in njegovi okolici se je odevalo pozivu tajništva ustanove Združenih narodov, naj bi stavile mednarodni ustanovi na razpo-lego potrebne knjige, ki si jih tajništvo zaradi pomanjkanja papirja ne more preskrbeti na knjižnem trgu. Pomanjkanje papirja, izčrpanje zalog in posebna redkost zahtevanih knjig je povzročila, da tajništvo ni moglo nabaviti vseh knjig. Tajništvo je dobilo na razpolago približno dvajset tisoč knjig. Knjižnica ameriškega kongresa je poslala prlbližno 1500 knjig, katere je posodile že preteklo leto ob konferenci Združenih narpdov v San Franciscu. Največji prispevek pa je dal gospodarski, finančni in prometni oddelek DruHva narodov, ki je imel sedež med vojno v ameriškem mestu Princetoivn. Ta ustanova je poslala 14 000 knjig. Uradniki javne knjižnice v New Yorku so reSili proSnjo na posebno uspešen način, ko so dali na razpolago zastopnikom raznih narodov vse knjige, katere so morali samo zahtevati, da so jim jih dostavili. Glavni tajnik. Trugve Lie je postavil za glavnega knjižničarja Hartza Rasmussena, ki je izjavil, da bo mednarodna, ustanova Združenih narodov Se nekaj lot odvisna od tujih knjižnic. Knjižnica ženevskega DruStva narodov, ki Šteje 400.000 knjig, bo ostala v Ženevi, dokler ne bo dogotovljcna palača ustanove Združenih narodov. Medtem pa bo nova knjižnica nabavljala nove izdaje knjg, in sicer po 25.000 zvezkov na leto. Francosko pravosodno ministrstvo je javilo, da bodo «zaradi Sted-njen izvrševali smrtne kazni samo Se z eno giljotino, ki bo v Parizu. Smrtnih obsodb v pokrajini ne bodo več izvrševali z giljotino; obsojence bodo usmrtili s streljanjem. * * • Dne IS. decembra so obnovili ra-diotele/onske zveze med Združenimi državami in Južno Afriko, ki so bile prekinjene med vojno. Razgovore bodo prenašali na razdalji 9500 milj; zveza bo med Neto Yor-kom, Londonom in Kapskim mestom. • * * Med 20 nemSkimi vojnimi zločinci, ki so jih ameriške zasedbene oblasti v Nemčiji izročile čeSkoslo-vaSkl komisiji za vojne zločine, so tudi bivSi člani Gestapa, ki so med vojno sodelovali prt uničenju češkoslovaške vasi Lidlce. javko: «Prosim vašo ekscelenco, da sprejeme izraze moje najtoplejse zahvale za prisrčne pozdrave, poslane ob priliki uspeha, ki so ga dosegle na volitvah romunske demokratične sile. Zagotavljam vas, da bc ta uspeh Se večje Jamstvo za razvoj naših vezi večnega prijateljstva in sodelovanja med narodi in našimi državami. Prosim vas. da sprejmete moje najbolj odkrite želje tako za prosprh narodov Jugoslavije kakor za vaSo osebno srečo.* GOSPODARSTVO Britanski trgovinski minister sir Stafford Crips je v nekem govoru izjavil, da pripravlja Velika Britanija obaCzni petletni načrt za reorganizacijo in obnovo bombažne industrije. V teku meseca decembra bodo iz britanskega področja Nemčije izvozili v Francijo 89.100 ton, v Italijo 72.800 ton in v Jugoslavijo 6.000 ton premoga. Ameriški zakladni minister Je naznanil, da bodo ukinili z3poro nad Imovino Švice in Liechtensteina v Združenih državah; imovino cenijo na 'eno milijardo dolarjev. Da bodo lahko v vseh cerkvah o-bičajnl verski obredi, med božični, mi prazniki ne bo prekinitve električnega toka naslednje dni: Božični dan (25. december), sv Stefan (26 decembra) ter 1. in 6. januarja. Lastniki javnih lokalov, restavracij barov itd. lahko za praznike baprosijo za poljubno podaljšanje policijske ure za lokale in sicer za 24„ 25,, 26. in 31. december 1046 ter L in 2. Januar 1947. Prizadeti lastniki javnih lokalov morajo vložiti prošnje na srednjo policijsko postajo v ulici XXX. Of-tobra st. 2, sobe št. 35, najkasneje do 22. decembra 1946. Dovoljenje za uporabo električnega toka bo avtomatično -dano z dovoljenjem za podaljšanje policijske ure. v bodoče bo na tržaškem pod- ro...|u trični ure. ob nedeljah prekinjen elek-tok od 13.15. ure do 16.15. „8uaerc'nema“ ponovna cfort «Superc!nema» ki so ga 5. dec. zaprli za tri mesece, ker je kršil odredbe proti varnosti in požaru, bo danes ponovno odprt. Področni kem sar podpolkovnik A.II. Cardnor Je izjavil, da je preklical zaporno odredbo, ker sta lastnika kina Lea in Cesare Vizzini ponudila 206.000 lir v korist »tržaškega božiča*. Lastnika sta včeraj izročila vsoto v uradu podpolkovnika Cc-rdnerja predsedniku komisije za «tržaški božič*. Pri izročitvi zneska je bil prisoten tud: predsednik «fllm Board* Zavezniške vojaške uprave Herbert L. Jacobson, ki je posredoval med obema zainteresiranima strankama. Pri preklicu zaporne odredbe, je področni komisar upošteval pomanjkanje zabavišč in kinov ter je upošteval mnenje, da prebivalstvo ne sme biti prikrajšano za kinomatografske predstave. Lastnika kine sta dala zagotovilo, da bo kino popolnoma prečiščen ter da se bo v bodoče ravnal po veljavnih določilih. PREHRANA Kruh Iz bele moke Jutri v petek bodo pekli kruh. iz bele ameriške moke. Piškoti za potrošnike v mestu. Danes se je začelo razdeljevanje piškotov naslednjim skupinam potrošnikov v mestu: otroci do 4. leta 500 gr; skupina potrošnikov od 4. do 9. leta in nad 65 let stave osebe po 300 gr; cena HO lir za kg. Ssia obSinskena svata Med raznimi točkami, o katerih so razpravljali na včerajšnji seji občinskega sveti je bilo najvažnejše vprašanje zgraditve petih delavskih hiš Za nameščence podjetje ACE-GAT. Vprašanje so trenotno odložili, vendar gi bedo prav gotovo ugodno se-.h. Druga vprašanja dnevnega reda so bila: omejitev uporabe električnega toka, zaplemba hoieiov po Zavezniški vojaški upravi ter istanje tehničnih šol. »Tržaški Božič" Razdeljevanje božičnih dani, ki jih podarja mesto ubošnim otrokom preko odbora «Tržaški Božič*, sc bo pričelo v petek, dne 20. t. m. in bo trajalo do ponedeljka 23. t. m. Darove bodo razdeljevali na sedežu odbora pri E. C. A., vhod iz ulice Centi (vrata št. 4) po naslednjem vrstnem, redu: V petek: dopisnice od 1 do 600 od 9. do 11. ure; od 601 do 1200 od 11. do 13. ure; od 1201 do 1800 od 14. do 16 ure; od 1801 do 2700 od 16 do 19. ure. Vrstni red za naslednje dni bo objavljen v prihodnjih dneh. Darovi so namenjeni izključno otrokom, povabljenim z zadevno dopisnico. Darilo ne bo v nobenem primeru izročeno brez predložitve •živilske nakaznice z otrokovim imenom. Božičnica V BRITANSKI SOLI ORNO VITE V SEZNAMOV ZA VOJAŠKE PODPORE V Januarju prihodnjega leta bo morala občina obnoviti imenike oseb, ki prejemajo podpore za družinske elane, ki so pod orožjem, ujetnike, padle m pogrcsancc. Vsi, ki prejemajo podporo, bodo v krat kem povabljeni, naj se zglasijo na pristojnem občinskem uradu, kjer bodo mora i z listino dokazati, da so upravičeni dobiti podporo. Štiri in sedemdeset otrok tu-kujčnje britanske šole «Winchcster Kouse*, izmed katerih so nekateri ameriških staršev, Je včeraj razveselilo svoje starše na božičnem koncertu ob koncu šolskega polletja. Med gosti ata bila gospa Char-Ira Lot ven, soproga generala C. F. Loevvena, poveljnika prve britanske oklepne divizije ter višji častnik za civilne zadeve polkovnik Alfred C. Bcwman. Tržaške oolicSjske posta e Sest policijskih postaj v mestu je zdaj noč in dan odprtih za ob-cinstvo. Sp-rejemale bedo prijave, pritožbe in prošnje za pomoč. Sedeži in telefonske številke policij-sk’h postaj so: ulici Hervnet 7. tel. 5311-6856; ul. deiristria 54, tel. 93390-94496^93342; ul. Caprin 7, tel. 90769; ul. Cologna 6, tel. 6333; ul. XXX Oktobra 2, tel. 4641-4642-4643; ul. Miramare 179, brez te- ■ lelcna. V primeru nujne pomoči je treba poklicati številko 3333. Tatovi v garaži Mario Quintavaiie, stanujoč ulici Navali 10,' jo prija-11 policiji, da so1 neznani tatovi prejšnjo noč napravil luknjo v steni garaž*, k: je pok g njegovega stanovanja, in mu odnesli štiri avtomobilska kolesa za avto «Topolino», kožuh iz astrahana ter obl .-.čila in razne druge predmete v skupni vrednosti 262 tisoč lir. ViSje zav ezniško sodlčče 11 • • I/ • I Obsodba zaradiiz !nme pri Kojskem potegnili 7 trupel Na glavni. newyor^ki pOŽ« Uži Se nad 5000 pisem, ki so jih napisati otroci »Božičku, Severni tečaj-USAs. V skladu s tradicijo, kt traja že 12 let, bodo najbolj potrebnim izmed otrok poslali darila, ki jih bodo nakupili s prispevki postnih nameščencev ter ostalih državljanov. Kanada Je ukinila vojne mezde in nadzorstvo nad mezdami. Ta ukrep pomeni vrnitev k mirnodobskim rednim pogajanjem ar plačilo mezd med delodajalci in delojemalci. Britans\a leteča ladja mmm 1 Slika predstavlja drugi prototip doslej največje britanske «let«ce ladje« — Shortove aShetland«, ki bo ravnokar dokončana. Prvi Shetland Je zgorel in se potopil v teku prvih poizkusov, ki so Jih pred meseci izvedli v Felixtoweu. Ta ogromna leteča ladja, ki bo tehtala dvakrat toliko kot doslej najvacja v Britaniji zgrajena ladja, je v gradnji na drsiscu na prostem v Medwayskih dokih, Gradijo Jo skoraj tako, kot da bi bila običajna ladja, no pa letalo Ladjo gradijo na prostem zaradi tega, da Jo bodo popolnbma do gotovljeno lahko spustili v morje, odkoder bo lahko vzletela. Potra buje zelo dolgo vzlotiscno ploskev. Ko bo nova ((leteča ladja« dogra jena, bo imela 6.700 km akoijskega radija tar brzino okoli 298 km na uro. Posadka bo stela 11 oseb. Prostori za potnike bodo opremljeni zelo udobno. Britanska in češkoslovaška vlada sta zaključili sporazum, na podlag: katerega bo češkoslovaška vladi lahko kupila z dolgoročnim odplačilom britanske vojne presežke v vrednosti 2.500.000 funtov šterlln-gnv. Kupit! bodo v glavnem razni vojaški material, poleg pa bodo tu. d: stroji in razno orodje. Ameriško trgovinsko ministrstvo je javilo, da je Velika Britanija edina država, ki Je v teku preteklega finančnega leta vrnila znatne vsote za podeljena posojila. Vsota, ki Jo Je povrnila Velika Britanija, znaša približno 9,5 mirjona funtov šterlingov posojila, ki so ga podelile Združene drž.ave pred vstopom v Pomorska komisija Združenih držav je sporočila, da sta Francija in druženc države podpisale pe-ged-bo, na podlagi katere bo Francija prejela od Združenih držav 53 ladij vrste «L!berty». POSESTI REVOLVERJA IN BOMB Tedensko poročilo z ameriškega zasedbenega področja Nemčije pravi, da so od 30. septembra 1945 do 30. septembra 1946 žlvljenskl stroški v Nemčiji narasti! za 15 odstotkov. Čitatelje opozarjamo, da bo božična številka ((GLASA ZAVEZNIKOV« l*»la v torek 24. decembra na OSMIH STRANEH * bogato in postro vsebino. Vilj-e zavezniško sod.šče je včeraj obsodilo 63 letnega Adolfa IV,(mana, lastnika gostilne v ulici h' at 19, zatad,i prekršitve preglasa št. ,1, člena 4, paragrafa 5, ker je*bil v posesti avtomatičnega snnokreaa, 3 bomb in deset nabojev na eno leta zapora, od tega li mesecev pogojno brez odštetja časa, ki ga\ je prebil v preiskovalcem rapofu. Zavezniška polimja je aretirala Lutmana po preiskavi, ki jo je Izvedla s sodelovanjem civilne policije v njegovem stanovanju in gostilni. Pri prvem zasliševanju dne 16. t. m. je obtoženec izjavil, da mi vedel o orožju in nabojih, ki jih je imel v hiši. Obrazložil je najdbo orožja z izjavo, da so razne zasedbene sile med vojno večkrat zaplenile njegovo posestvo. Kar se tiče samokresa je zatrdil, da ga je bil prisiljen imeti za osebno obrambo, ker so ga prej že trikrat napadli z'orožjem. Dodal je, da je vložil prošnjo za nošenje orožja, malo preder, so ga aretirali. Policijska preiskava je zares petrdila resničnost omenjenih napadov. Tudi dejstvo, da je Lutman prosil za dovoljenje za nešertje erb-žja, se je .pokazalo za resnično. Zavedi teh razlogov in glede na njegova leta in ker še ni bil pred-koznovan, je sodišče, čeprav ga Je spoznalo za krivega, sklenilo, da gs za del njegove kazni obsodi le pogojno. Predsednik sodišča: stotnik A. Robertson, javni tožilec: gospa J. Branon, branilec: odvetnik Culot Odkopavanje bo trajalo se ves teden - Seznam predmetov, ki so jih našli pri truplih v Stari gori ZakljuCeic preiskave o umoru odvetnika Ventreila Po preiskavi policije so spoznali za odgovorna za umor 54 letnega odvetnika Ventreila, stanujočega v Boljanu, brata Giullana in Adel-«;a Zanincllo, stanujoča v Turjaku. Iz policijskega poročila je razvidno, da sta se 24. oktobra -t. 1. okoli 19.30. ure oba mladeniča oglasila v hiši odvetnika Ventreila in vprašala služkinjo Emo Todon, ki jima je odprla vrata, po odvetniku, češ da morata z njim govoriti. Todonova je spoznala v mladeničih ljudi iz okolice tn jima je dovolila vstop. Eden izmed njiju, Gluliano je odšel z Zensko v kuhinjo, medtem ko je drugi Adelmo ostal v predsobi. Tcdonova je nato potrkala na vraia odvetnikove delovne sobe ter mu .naznanila obisk. I*o odhodu žene Je odvetnik sprejel v delavni sobi Giuliana, ki je, Cim je ostal z odvetnikom sam, potegnil iz žepa samokres in oddal tri strele. Odvetnik Ventrcllo, ki je bil zadet v seneš je takoj izdihnil, Po umoru’ sta se mladeniča naglo oddaljila. Na podlagi izpovedi služkinji Todonove in vdove odvetnika Ven-trella, Je uspelo aretirati Giuliana, k-i je pi kljub trditvam obeh žensk zanikal, da bi bil izvršil umor. Kesneje so eretlrali tudi Adelma- Pri preiskavi so ugotovili, da je treba pripisati vzrok zločina dejstvu, da je Vcntrello zastopal zadevo nekaterih zemljiških lastnikov v speru z zakupniki zaradi delitve poiovinaklh pridelkov. Nadalje so ugotovili, da Je izvršil umor Giuliano, nahujskan od brata Adelma, ki je imel določeno nalogo zastopati koristi vseh zakupnikov kot predstavnik Enotnih sindikatov v Trž'ču. Včeraj so gasilci izkopali iz jame pri Kojskčm ostanke približno Sčdm.h truptl. Kosti S0 bile pomešane s prstjo, kar je zelo ctižkoča lo delo, ki bo po vsej verjetnosti trajalo se ves tedm. z ostanki so potrgn.il iz jame nekaj vojaške obleke, dva para rjavih civilnih moških čevljev, železničarsko p.krivaio, poročni prstan iz nerjaveče RADIO TRST I 263,2 m - 1140 kc maemmsi LETNA OBNOVA DOVOLIL Zveza trgovcev v Gorici ponovno poziva vse trgovce in obrate, da pošljejo najpozneje do 20. decembra t. 1. svoja dovolila zaradi letne obnove svojemu sedežu v ulici IX. Avgusta, st. 11, I. nadstr., med 14. I m 17. uro. eno zlat zob m dva mosta. O. tanke obleke in predmete so shranili v mrtvašnici goričkega pokopališča, kjer so na ogled sodnim oblastem, ki bodo potem, ko bodo izkopali Že vsa ostala trupla, dovolile ogled tudi Javnosti. V mrtvašnici goričkega pokopališča se vedno ležijo štiri neznana trupla, ki so jih izkopali že pred več dnevi v bližini stare gore. Za morebitno olajšanje identifikacije objavljamo seznam predmetov, ki ko jih našli pri truplih. Prvo truplo: stekleno oko in Odlomki nerazumljivih listin; drugo truplo; vžigalnik, nož in lesena žiic-a; tretje truplo: dva noža, glavnik, usnjena denarnica z ne kaj drobiža v kovancih in ključavnica za kolo; četrto truplo; glavnik, žica iz kovine, usnjena denarnica z nekaj drobiža v kovancih m kovinista znička z vrezanima začetnicama «C.A. 6136». Domnevajo, da so take značke nosili delavci iz tržiških 'ladjedelnic na svojih delovnih oblekah. Osebe, ki bi mogle diti koristni, pojasnili za ident fikacijo, naprošajo, naj to oporofijo polici Jakemu poveljstvu. Zavezniško naglo sod čče Razprave zaradi kršitve pr,jg asa št. l Nočni napad Na cesti v Bracan, v bližini demarkacijske črte sta dva neznanca v torek ponoči okrog 23. ure nenadno m padla peka Chiaramontc-ja Torpša iz Sv. Lovrenca pri Moči, ko se je peljal s kolesom. Neznanca sta ga ustavila, pretepla ul mu odpeljala kolo. ALEXANDER ARNO 25. WANG-HO — V mojem zasebnem atudlu — j« omenil tovarnar. — Tam lahko povaem svobodno govorite. Uradnika ata pristala in sledila Isheimu. — Ne preostane nam nič drugega, kot da poslušamo grofičin predlog. — Napraviti moramo ošabno preiskavo pri vseh onih, ki so trenotno v hiši — je dejal Mulatu* nekoliko zaskrbljeno. — To ni mogoče — je odločno protestiral Isheim. — Rajši sem odgovarjam za škodo. Preiskati v moji hiši goste, ki sem jih Jaz povabil? Nikoli ne bom dovolil kaj sličnega. Da, rajši plačam ogrlico iz svojega žepa! — Popolncma razumem vaš položaj — je zamrmral Muratow. — Toda kaj naj storimo? Kaj mislite vi, Nuber? Nagovorjeni Je vzel iz žepa cigareto, jo vtaknil v usta in pričel brska*! po žepih. Isheim Je takoj storil isto in nato pristavil: — Na žalost nimam vžigali«, Muratovv pa, ki Jih je imel in ki Je tudi istočano z ostalima dvema segel v žep, je takoj postregel Nuberju. — Hvala — je dejal nadzornik In nato nadaljeval: — Vedeti hočeta, ksj mislim?.,. Hm-rn... Mislim, da se je vsa zadeva še bolj zavila ker smo vsi trije naenkrat s-gli’v žep po vžigalice. — Čudne stvari vam prlhejajo -na misel — je nejevoljno pristavi: Mu-.atow. Tudi tovarnar Je zmajal z glavo. Nuber se je brez besed sklonil, pobral 'nekaj s tal in pokazal ostalima dvema. Na dlani je imel krasno bserno ogrlico. 17. POGLAVJE — Ukradena ogrlica — sta Istočasno vzkliknila Muratow in Isheim. — Kako je prišla sem ? — Na prav enostaven način: eden izmed nas treh jo Je prinesel spustil na tla. Ko smo vstopili, je še ni bilo, — Eden izmed nas treh? — je vprašujoče pogledal tvorničar. — Saj to .je vendar blazno... Tisti eden izmed nas mora biti tudi oni, k... — ...ki je ukradel ogrlico — je zavpil Muratow, — Kar povej! — Lepo smo nasedli, res lepo.,,. Eden iuncd nas treh je tat. — Videti je res tako — je po. polnoma brezbrižno potrdil Nuber. Sledil je dolg, moreč mclk. — Kaj naj storimo zdaj? — je končno vprašal Isheim. — Predvsem moramo stari grofici vrniti ogrlico — je svetoval Muratovv. — Povedali Ji bomo, da smo jo našli v dvorani pod neko blazino, ali , nekaj sličnega. Kaj pravite vi, Nuber? Nuber je prikimal. — Prav imate! Največ ja neumnost bi bila, cbe-sitl zadevo na veliki zvon. Jutri bomo zadevo prijavi. 11 kriminalnemu oddelku in ta bc potem ugotovil, kdo od nas je tat, Storili bo tako. Grofica je bila presrečna, ko je »pet zagledala svojo ogrlico in verjela Je prav vse, kar sta policijska uradnika zahte- sem in ko je irkal vžigal, ee, jo jel vala od nje, da verjame. Večer je nehote potegnil iz žepa in jo nato j nato potekel brez najmašega inci- denta. Nuber, Murato-vv in Isheim so se drug drugemu izmikali... Vsak je imel sam se seboj dosti opravka. Zgodaj naslednjega Jutra je Mura tcw obiskal Isheima, ki ga je -sprejel zelo slabe volje. — Vso noč sem premišljeval to prekleto zadevščino z ogrlico — je dejal izmučeno. — Ne razum-cm več ničesar. — Tudi jaz ne — je pristavil nadzornik. . — Kar se mene tiče, sem prepričan, da je n-isi ukfadei ti; Utbtako morem reči tudi, da je nisem jaz - je dejal Isheim, — Torej jo je mogel edinole Nuber. — Ne morem tako enostavno osumiti kolega — je pripomnil Muratr,w. Ce ne sum« Nuberja, sumiš mene! — je odsekano vzkliknil Isheim. — Za zdaj bi bilo boljše pustiti zadevo nerešeno — Je bil mnenja Muratcov. — Zadeva, zaradi katere sem prišel tako rano k tebi, je povsem drugačna. — Kaj novega? Murdtovv Je potegnil iz usnjene aktovke papir in ga položil na mizo pred Isheima. — Ta vrednotnica ima tvoj podpis. Polteija bj želila Vedeti, če je tc res tvoj podpis. Tvorničar je nataknil naočnike. Po pazljivem opazovanju je vrnil vrednostni papir prijatelju, se nepremično zazrl v njegove oči in cdločno dejal: — Podpis je ponarejen! Muratoiv Je prikimal. — To smo si takoj mislili; takoj, ko Je banka opozorila na ta primer. Riaganjnik zelo dobro pozna tvoj pc-dpis in je takoj o-paz.l, da je p-narejen. Isheim je vstal. — Ti zadostujeta moja in blagajnikova izjava? Zdaj pa hi ie prosil, da me pustiš, ker -imam ve. liko dela. Upam, da boste mogli nadaljevati preiskavo v zvezi a t«m podpisom sami? — še trenotek, prašim.— je počasi dejal Muratow, — Te mogoče r.o zanima, kdo je ponaredil tvoj podpis? — Ne — je razdraženo dejal Isheim. Niti najmanj me ne zanima. Ko boste našli krivca, ga zaprite in obsodite. Nočem imeli nobenega opravka več s to zadevo... — Opozarjam te, da vemo, kdo j je podpis ponaredil — j« vztrajal nadzornik in prekinil tfriijštelji, — Povem tl, da Je to oseba, ki tl je zelo blizu... — Lahko mi je blizu, kolikor hoče — je vedno v jeziivejšem tenu vzkliknil Isheim, — tOdA zdaj je ne poznam več. Ponavljam, ca m* ime niti najmanj ne zanima. Ker pa že tako tiščiš vame, pa ga povej! Tako bom Osebo vsaj lahko iliriaal s seznama svojih znancev. Muratciv je okleval. — No, torej — je silil Is-helm. — Podpis je ponaredila svoja žene, Valdžmar, — je z zelo nizkim glasom dejal .MuratOvr. — Lažeš! — je zavpil Isheim a 2 grozečim obrazom udaril s pestjo po mizi. — Lažeš in jaz!... — Ne, Valdemar — je ugovarjal uradnik, — Imamo dokaze! Iaheim Je znova prijel vrednotnico v roke in jo pričel ogle tovati. Rdečica s tovarnarjevega obraza Je izginila in namesto nje je stopila mrtvaška bledica. — Dokaze? — Je ponovil z izmučenim glasom. — Da, zadeva je za nas jasna: manjkala nam je samo tvoja potrditev, da gre za ponaredbo. Iaheim je dvignil glavo. (Nadaljevanje pevhodnjič!> Vččraj je hila pred zavezniškim naglim sodiščem razprava proti 25 letnemu Danilu Ipavcu iz Kostanjevice, obtoženemu nezakonite -posesti nabojčv za puško in nezakonite posesti nekaj posod Olja zavezniškega Izvora. Upoštevajoč čas ki ga je obtoženec prebil v preiskovalnem zaporu c-d dneva aretacije 3. Septembra t. 1., ga je sodišče obsodilo na najmanjšo kazen, in sicer na izpust po končani razpravi. Na istem zasedanju je sodišče obsodilo Karla Gadnika, stanujočega v Trstu v ulici POndares D, na 10 dni zapora, ker so ga zasačili brez Osebnih listin in Frančiška Garannante iz Bagoljja (Neapelj), na 30 dni zapora ped pogojem, da mora zapustiti Julijsko krajino v 24 urah, ker je prekorač i zahodno mejo pokrajine brez dovolilnice. Libera Furlana, stanujočega v Grad'žki je sodišče obšodiio na 2.000 lir denarne kazni, k»r so ga zasačili v posesti izvestne količine maščobe zavezniškega izvora, Gio-conda Coccania iz Gorice pa na 5.000 lir denarne kazni, ker oo našli pri njem neprijavljene predmete, ki so jih svoječasno Nemci zaplenili Zidom. PRI SPRAVLJANJI) STELJE GA JE OBSTRELIL Včeraj zjutraf je 33 letni kmet Luigi Ziani iz Vrtojbe v Panovi-škemu gozdu spravljal »teljo, ko ga jo nenadoma zadela krogla v prsni koš, mu ranila pljuča in izstopila. Zianija So prepeljali v bolnišnico. ŠPORT Gslrtok, 19. decembra kvarteta Simini: 19.30 rorvan v/ nadaljevanjih: »Iščem ženo* iAl-f.-cdo Panzini); 19 45 petnajst'-minul- valčkov; 20 Ital. vesti; 20.15 pestra giasba; 20.43 Oskar WUde-Jeva komedija v treh dejanjih: «Is e vazna žena*, nato lahka glasba; 23 zadnje ital. vesti; 23.15 noč-i.o zabavišče; 24 zaključek. RADIO TRST II 279 m - 1079 kc Octrtek, 19. deoembra 17.30 * plesna glasba; 18 ženska ura; 18.30 glasba na harmoniki; 18.45 predavanje: Vlcga Jake Sto-k-. v trž. kult. živi j.; 19 kvartet Si-mini; 19.30 sodobne osebnosti; Arnold Bennet - David Lawrence; 19.45 slavni valčki; 20 napovej na. slov. vesti; 20.15 predavanje: Stare oblike demokracije na primorskem; 20.30 violinska glasba; 21 laiika orkestralna glasba; 21.45 klavirske, skladbi . David Winiams, prenos iz Vidma; 22 glasbene balade; 22.30 orkester Lombardu, prenos iz Vidma; 23 napoved časa, ital. v er ti; 23.15 slov. vesti, čitanje sporeda; 23.30 plesna glasba; 24 zaključek. Petek, 20. decembra 7 Otvoritev, koledar; 7.10 jutranja glar.ba v zvezi z Vidmom; 7.30 slov. vesti; 7.45 ital. vesti; 8 pestra glasba; 8.30 zaključek: 11.30 salon-sk. orkester; 12 iz življenja v veliki Britaniji; 12.15 orkcsttr White-nan. pfsnos iz Vidma; 12.45 napoved rasa, slov. vesti; 13 ital. vesti: 13.15 ruske melodije; 13.45 sim-for.icr.a antologija; 14 predavanje: hc-vi svet; 14.10 vitanje sporeda, zaključek. 17.30 plesna glasba: 18 predavanje: Letenje na slepo; 18.15 Čajkovski: Koncert za klavir; 18-45 komorna glasba; 19 predavanje: O drnarstvu: 19.15 komorni zbor; 19.45 veseli ritmi; 20 napoved časa, slov. vesti; 20.15 svetovno prestolnice: Dublin; 20.30 lahka glasba; 21 simfonični koncert — Is?ai Dobrovem —-. med odmorom glasbeno predavanje, slovenske vesti, preda -en'e: 24 zaključek. SVETOVNO PRVENSTVO v hockeju Tekme za svetovno prvenstvo v hockeju na ledu bedo od 15, do 23. februarja 1947 v Pragi. C itajte nQlas zamnitau" (UiavU urmii, K prim os: b. Brdnik izdaja A. L g. Gkoli božiča bodo priile v prodajo tudi na področju «A» Juiijbke krajine sledeče publikacije v slovenščini, ki jih bo izdala oz. ponatisnila Britanska obveščevalna služba v Celovcu: H’ (D «Mladi Kotbtan«, posebna božična izdaja otroških zgodb iz KOroSke, s slikami, na 32 straneh. 12) »Križ na gori». ponatis novele slovenskega pisatelja Ivana Cankarja. (3) »Rotijo*, povest Karla Mauserja. (4) «V kraljestvu lutki,, zgodba za otroke. (5) Koledar za leto 1947, 20 x 30 cm. tiskan na trSem papirju. (6) Koledar-letopis za leto 1947, 64 strani, is x 24 cm, z besedilom in slikami. , Te publikacije bo mogoče dobiti v Trstu, Gorici, Tržiču, Kanaiu, Bovcu, Kobaridu, Sežani in na Opčinah.